Poglejte na feevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS TTT w k' Lisf slovenskih delavcev r Ameriki U mil Vrt KOT 2 IVA DAR DOBIVATI C ^LAS NARODA" po poŠti mabavnobt iu ITN DOM (I —----->. s: Čitajte, lcar Vat Telephone: CHelae* 3-1242 tttk. 1940 t the PMt Office aI New i'erfc. M. S, under Aet of CwfreM •< Marth W, H1». No. t>5 —Štev. 65 NEW YORK, THURSDAY, APRIL 2, 1942 — ČETRTEK, 2. APRILA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. M1HAJL0VIC POTREBUJE POMOČI PO VODSTVOM POLKOVNIKA DRAGUTINA SAVICA JE V WASHINGTON PRIfiLA JUGOSLOVAN SKA VOJAŠKA MISIJA, CUE POSLANSTVO JE ZA GENERALA DRAŽO MIHAJLOVIČA DOBITI PO MOČ IN SICER NAJPREJ PO ZRAKU IN POZNEJE PO MORJU. Ravno tako bo skušal Savič v Washingtonu doseči, da bodo vojne operacije generala Mihajloviča združene z veliko strategijo združenih narodov. Polkovnik Savic je časnikarskim poročevalcem navedel vzroke, ki bodo predloženi ameriškemu in angleškemu vrhovnemu poveljstvu za vkl »učenje Miha jlovičeve armade v armado združenih narodov. Prvi vzrok je ca, ker j t Jugoslavija v celi Evropi edini odporni otok in da zavzema strateške postojanke na desnem nemškem krilu ter more s teh postojank ubraniti vsako nemško prodiranje skozi Turčijo v Indijo, k.ier šele Nemci seči v roke z Japonci. Polkovnik Savic je visok, temnega obraza iu ima modro uniformo* ki se komaj razlikuje od angleške letalske uniforme. Polkovnik Savic je tudi i>oveljuik jugoslovanske zračne sile, čije glavni stan se sedaj nahaja v severni Afriki. V Ameriko *je prišel iz Sueza preko Londona skupno z desetimi -Jrugimi jugoslovanskimi letalei. Kct. pravi polkovnik Savie. je Hitler izgubil dva poletna meseca bojev v Rusiji, ker je jugoslovanski narod j strmoglavil Nemčiji prijazno vlado in se je postavil proti j vpaidniku. četudi neuspešno. General Miliajlovic s svojimi 100,000 vojaki in s tiso-j či tirugih, na katere se more zanesti, še vedno dela velike j preglavice Hitlerjevemu desnemu krilu ter prizadeva ta ko Nemcem kot Italjauom velike izgube. Polkovnik Sa- GENERAL DRAŽA MIHAJLO ven in poznan po celem svetu. V zgodovini bo ostal zapi tan kot eden največjih boriteljev za demokracijo, svobo do in človeške pravice. vi.' prji.u.i-ja pni M ilia jlovičeve ^xmade x položajem Junaški poveljnik jugoslovanskih če trnkov je, postal sla,-, ameriški in filipinske armade na polotoku Bkaau.__——-------------Tr---~ ~~ Nemški list o potujčevanju Slovencev Nacijski časopis '"Das Reich", kH izhaja v Gradcu, je priobčil daljšo razpravo o potujčevanju slovenskega živi j a na Štajerskem, iz katere navajamo sledeče: Poroča Jugoslav Information Center: "...Nasi nemški souarod- Ruska zmaga pred jesenjo! PO POROČILIH, KI SO PRIŠLA DANES ZJUTRAJ, JE MOGOČE SKLEPATI, DA SE RUSKE VOJNE OPERACIJE POLAGOMA RAZVIJAJO V SPLOŠNO OFENZIVO. •Sinoči je i»o radio iz Moskve j general Origoreirko naznanil, j da je namen ruskegjf vrhovnega poveljstva zmagati še pi-ed jesenjo. Rekel pa je, tla ni izključeno, da '"bodo Nemci na kakem kraju fronte do-egli kak uspeh, tod'a je izrazil prepri-oJnje, da Nemci ne bodo nikdar prišli v Moskvo in še manj v Leningrad. Rekel je tudi, da bo letos mnogo reč ubitih, ranjenih in pogrešanih kot pa jih je bilo do sedaj. Za sedaj je poglavitni cilj rusfce armade Nemcem iztrgati iz rok močno utrjene kraje, ki so jih priprUvlli za oporišča za svoje napade. In kot pravi včerajšnje poročilo z južne fronte, vodi mar- Japon. ofenziva na Bataanu VOJNI DEPARTMENT v Washingtonu naznanja, da so Japonci pričeli dolgo pričakovano ofenzivo proti ameriški in filipinski armadi na polotoku Bataan pod poveljstvom generala Jonathana M. Wainwrighta, toda po nekaj urah so bili Japonci v hajonetnem spopadu vstavljeni. Japonska, iufanterija je pc*i zaščito močnega artilerijskega ognja pričela napadati ponoči. Nekaj prednih cmeri škili postojank so se Japonci prilastili. Toda so bili vstavljeni, predno so prišli do glavne ameriške črte in po nekaj urah je bil napad končan. Ta napaU pa so Japonci pripravljali že ves teden z bombardiranjem ameriških postojank z anilerijo in aero- X>laur. Vojaški izvedenci pravijo, da je general Tomojuki Jamašita sedaj v resnici pričel svojo dolgo pričakovano ofenzivo, s katero hoče_ uničiti mnogo slabejšo ameriško šal Simeon Timotšenko svoje j in.filipinsko armado. ki se je tako uspešno borila že tri mesece proti mnogo močnejšemu sovražniku. PrtU sinočnim napadom so japonski aeroplani bombardirali Corregidor polotok iu ozadje ameriške črte. ... Zdaj si pa naša spodnja njaki na Štajerskem so se rno-dežela spet nadeva nemško li- rali desetletja zapirali sami ce. Vsa krajevna imena so po-Vase, tla so se mogli ubraniti stala spet nemška. Kjer so še v vsem vplivom poslovali jen ja. fctv*atrijskih časih trpeli *lovan- ^ takQ sQ mogU obranM sv0. tfko zveneče označbe krajev, so jo narodno eksistenco. - Danes' jih zdaj nadomestili z domači- ni mej ^ vSlovencetn. Ko lin imeni, k. so jih poprej stro- 6mo iztrebm tU w KO bili kovnjaki rebra i i m odobrili. ^ nami nezaželjeui zar;Kxi \ & epov sod najdete tudi nem- ^ }u liarodn06t- , pre0sta-ske napise na trgovinah in ^ ]a]jko ^^ ^ ^ tvrdkah. Otroci se uce nemsei- ^ ,omirodllja,ke v teh krajih ne v šolah, v govoru in pisa- .q ^ ualoge '; • ' r„ . . . , 'radi njihove jezikovne in kal-- Zbiranje *ai zimsko po- ^ vzviienoKti Zato je raz-moc ki se- je vršilo 2d. in -0. ^ ^ so ^ y r(>ke vo>l_ oktobra je bilo prava mamfe-. ' z Nemci rajl,a etacna neinske.ira narodnega,. ' .____ Hehmitlbund-om etacija nemškega so<'ializma. Kjer je še kaj pred- 111 sodkov, jih je bilo treba od-| "... Zavode nekdanje ju-Kt rani t i z izobniaiževabiiui de jgoslovanske države je prevzel lom. Pri Štajercih se seveda še komdsarijat Reitjisguiu-a. Ra-vedno pozna jugoskn anska | zen vs6h bolnišnic je prevzel propaganda. Ta propaganda je tudi znani letovišči Rogaško Mihajlovič odpušča častnike London, 31. marca (J10)—Loi^ Ionski njdio sporoča: Na predlog ministra vojske, mornarice in zrakoplov-stva, divizijskega generala Dragoljuba M. Mihajloviča se odpuščajo iz službe in kaznujejo z izgubo čina častnika, ki so prekršili prisego dano kralju in izdali domovino: topniški polkovnik Babič Lju! t, topniški polkovnik Masalovie MBloŠ, topniški polkovnik Markovic Svetislav; _ Polkovnik Kukič l.ija, polkovnik Jjirkič, ki so sestavili protizakonito vlado in so v službi sovražnika. V imenu generala Dragoljuba M. Mihajloviča je uuaz podpisal predsednik vhHe in namestnik vojnega ministra ur. Slobodan Jovanovič. Major Mitič, major KoraČ Mihajlo; ter (ieneral Nedič Milan, general I)okič 0,jiira, geneivd Kostič Josif, general DrfrŠkič Pantelija, kajpada«poiskušala v pn i vrsti ustvariti umetne meje proti nemštvu in varala je z ueko slovansko enotnostjo ..." fciatmo in Xenhaus pri Cegti, ter vse poljedelske šole. N Reiclisgau-a so prišli tudi premogovniki v Velenju ..." Ob Velikinoči... * V teh burnih in tragičnih časih, ko so naši bratje v stari domovini tako hudo prizadeti vsled vojne vihre, ni mogoče poslati velikonočnega voščila Slovencem po širni Ameriki in Kanadi z istim ve sel jem v srcu kot v prejšnjih letih.—Želimo pa, da bo trpljenje naših kmalu olajšano in, ko zopet pride praznik Vstajenja, da bodo enkrat za vselej deležni svobode, katero mi v svobodni Ameriki tako visoko cenimo. Uprava "Glas Naroda." Podpora za farmerje Legislatura države X e vi York je včeraj dovolila finančno podj>oro farmerjem, ki vsled suše niso pridelali dovolj mrve in ta sklep je bi! takoj poslan v podpis governerju Lehmanu. Poslaaiska in sena-itna ■zbornica ste dovolili za [podporo farmerjem ^"JTrtUXHi 'in sicer .po $10 za tono mrve, ''kakor, računajo farme rji za mrvo. Le«r:šlatura je tudi pooblastil". governerja, da more vojaškim oblastim prepustiti a li pa Jdati v najem državno lastnino ;v uporabo. Na predlo.? poslan-|c;i Ab1>ota l^owa Moffat-:!'je po-• slmiaka zbornica tudi dovolila (govenierju, da sme. državno posest .pod gotovimi pogoji posoditi tudi občinam. učiteljski organizaciji. Ust "Sv en ska Dagbladet" poroča, da so biLi aretirani Ijudskošolski in srednješolski učitelji in profesorji v Trond-heimu. Sed-nj j»a-morajo delati na nekem letališču blizu Trond-hcima. operacije v tej smeri ter v treh oddefkih prodira proti llarko-i vu in Dujepropetrovsku. Usvojil je že štiri kraje; Pietjegorsk, Gersk, Lhi-Lproj in Karačovko. Hluu 8molen^ka pa Keinci sTTno lauipadajo ]>osfojhnfce generala Grigorija Žukova, toda z metalci ognja ni samo odbil vseh napadov, temveč je tudi zavzel tri postojanke, k i so tvorile nemško zimsko črto. — Nemci so imeli nenavadno velike izgube. Najmočnejše nemške armade se nahajajo v tri-kotu Brijansk, Kursk in Urel. Armada generala Ivana IS. Kouevaje v dveh dneh zasedla >4 mest, trgov in va&i v predelu okoli Kalinina, kjer so Nemci rmeli 7000 mrtvih. S tem si Slovesno zastave * ruske De GAULLE SVABI PRED VICHY JEM Zgodilo se je resnično in to more pričati 4000 najodličnej-ših ljucii. Meaughters of American Revolution, katera organizacija je odločna nasprotnica komunizma. Ruska zastava je bila Izroče. je general Konev odprl pot VjUa sknpnii 26 združenih naro-Vitebsk, ki se nalwrfja samo 75 dov in v zvezi z Bostonskim milj od jjoljske meje. Ker se za \'itebsk bliža dan s ii nfon ičn ini o rkest ro m. Ko je bila zastava prinešena na ootl vodstvom kr.pelnika 8ergejii Kou>vevic- in (.Ini okoli Leningrada ubitih 3 jt^isoč INemcev in ifei so Busi jkega igral liiternacijonalo razbili 22 utrdb, 6 tankov in U Star Spangled Banner topov. Tudi so zaplenili veliko j (>}) tej pruoijjo>ri največ- ji orkester pnič narodno himno v nu. igral im^ko WasiiiiTgto- Norveški učitelji zaprti Aiigleški radio prinaša poročilo iz Norveške, ki pravi, da je "bilo na Norveškem aretiranih Uiaui IJOO ifčiiteljcm, ker niso hoteli pristopiti k Quislingovi Nemiri v Essenu Radio postaja v Moskvi je včen. j sporočila, da so pred nekaj dnevi delavni v Kssenu zaradi velifeega pomanjkanja priredili velike demonstracije, vsled česar so bile v tovarne postavljene "močnejše ]>olicij-ske in vojaške straže. V Essenu so se pričeli nemiri, ko je bila oznanjena nova omejitev kruha. In po stenah po tovarnah so se po j a vili napisi: Zahtevamo več kruha". Končaj.e vojno'" in "l>o!i s Hitlerjem." Policija je po .ulicah postavila barikade in strojnice, na strehe hiš. Določeni so bili posebni policijski oddelki, k i imajo nalogo paziti sabotažni-ke. Pobiranje starega železa Na neki farmi blizu Daytona v Obiji, je stric Sam pobral ve- množino vojnega materjala. V ' pondeljek je bilo izstreljenih IU nemških aeroplanov, v torek pa -4. Rusi pa so jih v torek izgubili 13. Neko uivrtdno poročilo v Moskvi pravi,-da se na celi fronti j bi jejo tako vroči l»oji, da se morejo primerjati z boji v de- ^ 'eembm preil Mo za zaplembo. Vlatia bo lastnikom plačala staro železo [m> $4 za tono. Rumunska armada v Rusiji Rumunski vnanji minister Mihael Anftonescu je večera j izjavil, ua se bo Rumu us k a na ruski fronti bojevala do konca. Rekel je, da je hotel s to svo. Poveljnik -armade svobodne Francije general Charles de Gaulle je objavil, da se mu dozdeva, da so "svobodni Francozi" potisnjeni v ozadje ter je svečano izjavil: — Bojevita Francija pomeni, du. koraka naprej ramo ob rami s svojimi zaveznicami poti izrecnim pogojem da tudi njene zaveznice korakajo ž njo.'' Na nekem banketu je general de Onulle rekel, d** se morajo zavezniki glede franco-dkih zaedv posvetovati s 4,svo-bodnimi Francozi" v Londonu, ne pa 7. vlado v Vichvju. *4Kako je mogoče," je rekel, "prepričati Francijo, da je njena bodočnost odvisiva od zmage, da je sramota v kapitulaciji in dolžnosti v svobodi, ako bodo morali zavezniki v kakem nesrečnem pologa j u sprejeti nevtrali-zaeijo Francijo, kakor jo Hitler'ukazuje Vi-, chyju. in razpravljati o zadevah, tikajočah se moje domovine z izdajalci, ki jo zatirajo in sprejemajo povelja od sovražnika De Oaulle je dalje rekel, da gre Francija skozi največjo revo krčijo v svoji <*eli zgodovini -in da 'bo po vojni nova dežela, ki jo bodo vodili novi možje in bo politično družabno in moralno popolnoma različna- od dežele, ki so jo zavezniki poznali do zdaj. ska svoje čete poklicala iz Rusije in jih bo držala doma. 4'Bojujemo se z evropskim čutom odgovornosti," je rekel. BBi "Evropsko poslanstvo ni po- jo izjavo zavrniti tuja poroči-J slanstvo besedi. Boljševizem la, ki so trdila, da bo Rumun- moramo uničiti." Ženi izpulil lase V Caflntbridge, Mass., je Mrs. CHadyts E. Miller tožila svojega moža za ločitev zakona. Za dokaz jc- sodniku predložila, skalijo polno las, katere ji je njen mož Rov izpulil Silvestrov večer. Sodnik ji je dovolil ločitev zakona. <> q ' ^ o »- Kupujte United -t Savings Bonds in Stamps I ^BlAl NARODA" — Htm ¥«* THURSDAY, AfrRIL 2, 1942 VSTANO?LJBN L UM GLAS NARODA (lOKfl OF TH3 PCOFLB) 99 toy BIm—K PaUiakiag Cip—(A OorporatlM). lent; J. Lopata«, Soc. — Place of ba«1ne— of tM •ddiNM of above otfloere: 211 WEST 18th STRUT. :«1W YORK, N. X. 49th Year Rtroda" la lm«i »Terr <1*7 except Sitoidayi, Bondaji ud Holidays. f < Yearly ft—. Adi la ealo lata valja list n Ameriko ta Kanado 90.—: aa pol leta «8,— ; aa Aatrt leta «150 — Za New York aa ealo leto «7.—; n pol lata UR. to aa ealo leto »7.— ; m pol leta fS.60. raakl dan UtubU aobot, nedelj In praanlkor. "flLU NARODA" 11« WK8T IStfa CHelsee N1W YORR. M. I. •1141 Vera v vstajenje NEM&KI MEŠETAR — VON PAPEN V New York so prišla zanesljiva poročila, ki pravijo, da se največji Hitlerjev mešetar FraiE von Papen, ki je poslanik v Ankari na Turškem, nič kaj posebno ne razume « Himmlerjem, načelnikom zloglasne nemške tajne po-lieije Gestapo. Prejšnji teden je prišel v Nemčijo z bolgarskim kraljem Borisom. ToMu poročilo, ki je zelo zanesljivo, pravi, da se ni pred" odpravil na pot, dokler ni od nemškega generalnega štaf*u dobil zagotovila, tla se mu ni trčita bati no4>enega telesnega nasilja ikI strani Gestapa. Vnanji minister von Ribbentrop ga je nad štiri mesece vabil, da pride v Berlin na posvetovanje hi trikrat je sporočil, da pride in trikra't se je premislil. Nedavno se je v Ankari v rokali turškega dijaka prezgodaj razletela bomba—zatrjuje se, da je bila gestapova »bomba — in Pa-penu, ki je bil v bližini in ravno na potu v svoj urad v nemškem poslaništvu, je počil ušesni bobenček in bile so mu raztrgane hlačnice. Iu sedaj, predno se je odločil, da potuje v Nemčijo, je moral , ki se vleče že leto dni, iu nekateri so že obupali, čcS, saj za nas ne bo nrkdar več pomladi; vlekli so se in umrli. Za ljudi, kateri ne verujejo v spomlad, je smrt edina rešitev. In prav je da umr-jejo, da s svojo boleznijo ne o-kužijo tudi ostalega dela ?iaše-ga na roti a, kateri je trdno prepričan. da pomlad je blizu in tla bo prišla kot cvetoča nevesta, in dvignila slovenski narod kateri leži danes strt na tleh. Žalostno je, da imaano tudi tukaj med ameriškimi Slo-venci dc©ti takih živili mrličev, kateri so videli Veliki petek slovenskega naroda, in sedaj ne verujejo, da za velikim petkom vedno pride tudi veliika nedelja to, k«- se že sedaj nabira. Za kaj bi se ne pričelo nabirati šele, kadair bi bilo vojne konec t To so glavni waroki. katere vam navedejo ljudje,. kateri nočejo darovati. Zakaj se ne "pošlje denar sedaj tja, je več vzrokov. Prvi je ta: kdo nam more garantirati, da bodo v resnici dtv ,nar dobili ljudje, kateri so v potrebi t Koliko Slovemcov je se tam. poseibno še v krajih, katere je zasedla Neančija? Ali ni miqgoee, da ljudje, kateri so še tam. so navadni nemškutarji kateri so z od(prtimi rokami čakali prihod Hitlerja, da so mu lahsko izdali vse zavedne Slovence, katere je potem izgnal in pobil? Mogoče želite, da bi pomagali tem izdajalcem ' slo-ivenskega .naroda? PdSjje naj se denar tja. Saj 'bodo podpiral i. Jaz verjamem, da denar prejme človek, na katerega £ra pošljete, in da se podpiše. Verjamem .pa tudi, di> drugi dan pridejo K* mci, al- Italijani- in da jim mora človesk, kateri je prejel denar, vsega iz- Sedemindvajseti matoč '"Jugoslavija je našla svojo dušo," j£ dejal Churchill, ko je iizvedol za dogodke 2 t .v marca 1941 v Beogradu. S temi besedami je Churchill hotel povedati še ndkaj več: Jugoslavija ni samo našla svtejo dušo, Jugoslavija jo je tudi na zunaj izroča. To je li'ia revolucija, ievohieija s sorazmerno majhno dejasnsiko močjo, a zato Jker j® izražala dušo — razpoložen je Jugoslavije, se je posrečila. Nikdar ni.noben narod bolj složno odgpvoril na dejanje, ki se? je zgodi'lo na čelu države, kakor v Jugoslaviji dne 27. marca. 1 JERKY KOPRIVŠEK In njefov orkester aa ploUah Te rezki Polka Na planlaeah - valOck Štv.fll 575 te DtJgUESNE UNIVBRSITY TAMBURICA — Stv. M 571 Za t oz. cenik In cene plo.^ič ae obrnite na: JOHN MARSiCB Inc. 463 West 42od Street. New York Politika kapitulacije je imela v Evropi toliko vzgledov, da se Uprava "Glas Naroda" naznanja, da je sprejela sledeče prispevke za Jugoslovansko Pomožno Akcijo, Slovenski Oddelek; > - . : ... -Mr. Peter Svegel, Bloom- država je izstradana in oropana in njena bodočnost je črna. Oe nič dragega, Rusija ,bo .stala na -ruiuunsbi meji tudi -še takrat. ko o Hitlerju že zdavnaj ne bo več sledu. ville, K. Y. $2; Mr. Joe Jersan. Bolgarija je — ae.^Aiič V^hhigleton, 'AlicW $2,; Mr. C. svoji zgodovini — ubrala kri-'p^boj, Quill Lake. Sa^k; $2; va pot, proti srbsfevu. proti Jtt-{Mr. Matt Xovak, Owen, gc-layiji, proti SlovarMvu in.$1; Mr Iffmw> .^edej, Claims- človeštvu.^ Mar d^izge, ki za- b W Va. $0.65. - Skupaj sedajo Jussno Si»bijo »n tiste*, ki1^ ^ bodo korakale proti B-nsiji, prinašajo mir v dušo bolgarskega ■ i;.,jj„.,, __. _j , kmeta! Mar utrjujejo meje ;n je ljudem komproanacia «awlela , , v . » , • ■ » j • raan«™«.. i/^Vitl ;n.bodot-^t Bolgar,jc? Mar daje- raaurasia: izoimiti «e vojni in«. roči ti. Če. se to z-sodi. poieni povedovala v tej oblilkL Širilo mi z našim dejtaniem ]>odrpira-mo zaklete sovražnike našega naroda. G4«tde izgovora, .da se nt ve, kako 1k> denar npravljen, ■samo toi ko. Ali niste ^avarwvajii pri Jod-noti, ali Zvesi za tisoč dolarje^" ali več! .Kdo upravlja te vaše tisočakcj ako ne ljiodge, kateri vodijo tudi to pou^ptžnoakcijof Na eni »Uaai zaupate ti»oč do- ali dan vstajenja. Vsem tem lariev m strafti ^ malo-vemežem naj bo poved a- tega, ker je najspretnejši nemški 'diplomah. Hitler se ga je posluževal v največjih diplomatskih spletkah, četudi je d/obro vedel, da je bil von Papen po veliki čistki leta 1934 zapleten v vsako zairoto prdti nacij-ski stranki in je tudi še setiaj v zvezi z vojaškimi krogi, ki hočejo strmoglaviti Hitlerja in dati Nemčiji spoštovano, konservativno in vojaško vlado. Prvrč so naciji skušali odstraniti von Papena le'ta 1934, ko je bik) "likvidiranih" okoli 2000 Nemcev, ki so bili najbolj nasprotni Hitlerjevi vladi. Tddaj sta bila ubita dva najzvestejša von Papenova pristaša iu von Papen je ušel smrti samo zato, ker ga je vzel pod svoje varstvo tedanji šef nemškega generalnega štaba general von Fritsch. Ko pa je bil v zaporu, je izgubil ftiri zobe. Po čistki pa je bil von Papen več mesecev pc&d Hitlerjevo stražo na svojem posestvu v Vzhodni Prusiji in mu je bilo prizaaiešeno samo zaradi tegia, ker je Hitler hotel v Avstrijo pioelati katoliškega diplomata iu poslaaiika. da bi zkmiil otlpoi- tedanje avstrijske vlade prertd nacijski vladi v Nemčiji in da bi ugladil pot za "anschluss". Ravno tako je Hitler potreboval von Papena za svoj konkor-dat z Vte, ker videli bodo, da klju-b s.vojim sebičnim namenom niso dosegli, da bi raz-, dvojili ameriške Slovence, ka računi so pregledani in potrjeni po računskih izvedencih. Ako imam jaz aoi-odnike lam svoje tesne zveze z junkerskinn g^eraili, vlasti pa zaradi teri so trudijo, da b! pomagali ™ jhn bom p«m»«ral, je lopa rojakom v domovini proslaviti stvar. Toda kdo bo pa poina- na ebrt letpši način veliko noč eziroana prihod težko pričakovane pomladi. . gal ljudem, kateri nimajo nikogar tukaj! Kdor bo pričel pobirati šele po vojni, bo zvo-„ ... . , nil po toči, ker, ako ne bo po- Pomožna akcija za rojake v ^ talcoi tam, ko bodo izgnani don^mi ima veliko zaprek m }jlKijrbe in čfeveškah idealov bratstva, svolxxle in dostojanstva. CARSKA JAHTA NA DNU MORJA. Ko se je moral beloaimadni general Wrangel leta 1921 po svojem porazu umaknili s Kri- ,nja in brez dogovorov, pride ma v tujino, je pri vedel s se-dau 27. marec Pade vlada, ki boj v Carigrad tudi nekdanjo je poiMkušala kapitulacijo in na 500 tonsko jahto ruskih carjev hht iM iV M1 mi M il I r i Knjiga je trdo vezana in ima 821 6trani*^Bl5i • ' | Recepti so napisani v angleškem jeziku ponekod pa soj' \ tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Jk Ta knjiga je-nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za, i, t i 3 KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^ i) 00 « N 0} % kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. ~ ^^Naročite pri r^* KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th 8treet _ : . New York, N. Y. vek) države prihaja kralj Peter' z vlado široke narodne vloge. Brez razlaganja, brez propagande. navadno izjava, da je vlada, ki je podpisala trojni azum, padla — vsak človek v Ju0o»la\iiji je razumel pomen in srilo toga d ejstova. In takoj odobril dogodek. iManifestacijj v Splitu, Uu-bremuku, ali v Ljubljani nihče ni naročeval ali jith pripi^avljal. Prihajale so «z narodne dusše in bile so enake, kakor, razpoloženje v Beogradu. . (Nismo hoteli vojne. Prav gobovo ne, a prav tako joLano ho-teii ponižanja .in hlapčevamja Hitlerju. Prišla je vojna in katastrofa z vsemi svojiaiid posledicami. Razkosanje Jugoslavije na sedem delov, strašne žrtve, borba bre^_konca. Ali bi se bilo mogoče t«mu .iaogniti! In kaj je bilo vzrok vet ga? NJemlčiji. Hitlerju in njegovim privesk)c?n je bila Jugoski-M:,iu na potu. Bila je gorišče Balkana in njen obstoj je bil v interesu vse Evrope. Ni bilo prvič v zgodovini, da smo se našli v aporu. Spor so izzvali drugi, ko se je mislilo, da je priložnost tu. da nas uničijo. Kontpromisa med temi idejarmi in Jugoslavaa*sko idejo ni bilo in ni garasicajic^ ki bi jo sovražnik Jugoslavije nnogel dati za nje; obstanek, ko je pa proti njenemu obstanku. Končno, saj je Hitler vsem svojim žrtvam pred uničenjem obljubljali nevtralnost in obdržanje meja. Tako je lbilo z Avstrijo, Češkor4orva5ko, Poljsfoo, Francijo, Run«inijo ;n po vrsti na-piej. a kaj so pomenile njegove obljube? Vendarle od vseli te4i smo mu n*i najbolj bili na potu. ^ Kaj pomeni kcnupromiis ? Kaj se je zsgodilo s tififfimi, ki so napravili kompromis s sovražnikom človeštva? Rumtmija je sprejela vse ponižujoče pogoje, odstopila je dele evojega državnega teJe&a "izaveanatoma" Madžarski m Bolgariji, sprejela je nemško zasedbo in sedaj je v Vojni, v državljansfki vojni in v vojni z Rusijo. Ameriko in z zavezniškimi državami. Kad 600,000 Rumranov je padlo v tej bortn in še danes padajo. "Lubulus." Tam se je nekega dne potopila. Z njo je izginila na morsko dno tudi vsa prt-ljfljga generala Wrangeia ter njegove žene. mnogo dragocenega nakita, limogo važnih do-'kumientov ild\ Neka tui-^a družba hoče sedaj potopljeno ladjo, ki lezi 30 metrov globdko. dvigniti. Delo menda ne bo pi-etežko in poleg dokmnentov med Wrange-lovo pi*tl;ago bo družba pode-dcMvaii dragocenosti, ki baje same večkrat prekašajo stroške, kolikor jih 1k> imela družba z dviganjem ladje. Note f Državni poljedelski urad države New Jersey je naznanil, |da bodo newjerseyski farmer-ji letos pridelali več živeža, ki je brez posebnih teža*r hranjen in tudi več krme za goved. New orleanski Public Sei'vice je prejela od Glendale, Qalif., pismo k kateremu je bilo priloženo de^et centov. V pismu je bilo rečeno, da je dotičnik opeharil družbo za prometno vožnjo za deset centov leta 18&3— torej pred. 57 leti. Tony Lucchesi, 41 let star, in njegov "17-letni pomočnik Clifford Hauchin, sta bila poklicana v San Francisci v neki dom da preiščejo, kje plin pošča. Ker je bila tema, so hili tako previdni, da so iskali prostor z električno svetilko. Naenkrat je pa psdla svetilka iskalcu iz roke, in edeu izmed nji je prižgal žveplenko, da poiiš^e svetilko. Takrat se je pa dotični prekasno spomnil, da ni priporočljivo prižgati žveplenko v prostoru napolnjenem z ]>li-nom. V bolnici so rekli, da op-Kline liude, četudi uiso redile. PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR BREEDS OF SPRING TIMJB OF BLOSSOM (Cvetni čas) SLOVKNBKI FANTJE VSE BOM PRO DA I. A SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZERU KOLO OHIO VALLEY SILVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ S PAVA J MILKA MOJA ORPHAN WALTZ_ J1EKLE NA VRTU OJ. MARIČKA. PEOLJAJ ŽIDAXA MARELA fpolkm) VESELI BRATCI (mnznrka > BARVICA MI^ADI' KAPETANE KO PTICI C A TA MALA ZVEDEL 3RM NEKAJ POJDI Z MENOJ DQL S PLANINE OREMO NA ŠTAJERSKO STA.TER1S BAPPY POLKA \ ČE NA TUJEM " 35 centov komad 3 za $!.- - MOJA DEKr^B JE SE MLADA Po 25c komad: Naročite pri KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISmN« CO. W«t lBtb St. >«r York Longislandčani bodo imeli S priliko se naučiti kako ravnati S s čebelami. Državna poljedel-= -ska šola v Farmingdale, L. 1., ® bo otvorila večerni, pouk v 41 S ravnanju z čdbcJanrn 2a začet-S nike." S Pivi pouk .bo v šoli prihod-= njo sredo; pristojbina je 50 g centov. S Približno za $lo je mogoče 55 postaviti čebeljnak in .čebelski 35 roj, ki bo prinesel od 40 to 50 S funtov meda letno po drugem = letu. M — - S Barrel E. Brady :služil v vo-S iasnici v Fort Leavenworth v S Kansasu. Darrel je bil v civil-S nem življenju lovec ik* volkove S in je bil uslužbeu od Notranj<'-S gk urada kot lovec škodl.iivili živali. S Rekel je Brady.; "Prej sem 5= (lovil volkove. "Nadaljeval bom S lov, četudi ua druge zverine." Dosti sorodnikov. — 2 tedna stara Betty Lou Lassister iz Kana-s City-ja, Mo., je šesto pokolenje rodbine. Mala Betty Lons ima šest tet in stricev, '27 star ih tet- iu M arih stricev, 70 starih-starih tet in stricev, in 156 prvih in drugih bratrancev in sestričen. 7700654 4853535348232323535353235348 Dopisov km podpisa ta ■iiftnnrtl m »Hetrfn^ j fatrtkovs itevilks naj beda v 1 I M CAS JE NIČEN, CE SE ŽAJtfUDI Dopisi, so -nam-vadoe. vse naše H latere In se t njimi nail rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo. umi i j kakor dva meseeafittt povabljeni i^reiič&uavi ae-uuo uiko£ki Slovenci do svo-jstri. Tudi "Plivšenievega rm> jvh ne doživeli ined slovenskim živ-ljein v Ohieagu. Xa zadnji *eji kiaj ivne^u pcmoženira odbora in zastopništva na i ll organizacij v tem mestu, ki smo jo imeli dne 23 marca v Tomaži novrli pro&tor rili na 23. cesti, se je kar vidno pokazalo, da se .ljudjč že močno zanimajo za t i.-t o važno iu ponwMulbno prireditev po celi naši naselit ni na zapadni, neverni in južni strani velikega »'■ikaškega mesta. Na njej so bile zastopane nase o ^»nizaeijej ki delujejo v vseli omen jenih mestnih delih. Ti*k> zanimanje pu bo, mislim, št' veliko bolj naraslo, če poycim nitši jclVnostd, kako da ler smo že s svojimi mi. Ze zatlnjič sctu rekel, da je o moč rad prisi l na našo prireditev, če bo le utegnil. Na tU ti, je nam je tajnik prt Tkal .prepih pb*ma, v k »te-; rum je povab i dr. Izidorja Cankarja v isti nanven. kvarteta" ki je na vso moč pri Ijtfluljen med nami, ne borno pozabili in pevsfcega zbora Slovenske Žeitske Zveee, ki bas. -ustanavlja, bi ne smeli •pogrešati v vzporedu. Ce miu je le mogoče., naj se odzove našemu povabilu. Nam vsem dobro zjiani Tomaž Oukale. bo tl^kkimiral le-ix> G-resorčiče\*o.pe>em in prej ko ne še zapel kako popevke v nameček. _ KUPUJTE .Seja je odi;v. u naročila, uajj povabi Ano Benigei na prijazno sodelovanje. Če sv ta mladenka- ki je sedaj med ameriškim slovenskim življeui naj-obetavuejsa in najboljša dramatična sopraniMinja, odzove povab lu. bo s tem zelo veliko pni.-povala vnnetm^k^mu uspehu naše skupne prireditve. Doslej se je porabilu za takšno sodelovanje cdzvali trije naši pevski zbori, in sicer po abecednem redu 4' Adnja.1' "PreŠiren" m "Sava". Zagotovljeno je "todi to. da bosta na-, stop li s petjem in igranjem jia klavir Novakovi .sestri ^lujda in Ksenija. T isti namen bo- J»)a bo Še bolj .povečala }>e-St rost n asega ^prog-ta mu, smo oklenili povuliiti na sodelovanje tleklete a kašikesra klnlvi "Jjjuibljana" ter jih proaiti, naj na-topijo v sK/venski narodni nosi ob tisti priliki. Kafcor sin't zvedeli jia zadnji seji, ji' dotlej b lo 1,300 vstopnic iaadel.it nili in«l naše ljudi, da jih .spravijo v .denar. Obenem smo naročili tajniku, nai jih v primernem številu priprava- porovalke, ki so se oboji v kaj lepem številu udeležili te seje. Izaned tukajšnji časnikarjev je bil poli y pi-^a teh vrstic navzoč tne je z zadnjo sejo ukrenilo domala vse. kar je potrebno za Uyjwlbo nagega vzporeda na t- i sk npn I ilobrodeln i pri reditn i dne !24 maja. Zdaj je treba prejdvesm gledati na to, tla se proda naj-J manj 2,000 vstopi*« pi-ed prireditvijo, napolnijo » vse nabiralne pole in naberejo ogiasi vwj za petd set .straai prograan ne knjižice. Ta oilj se da lah-ko doseči., če se poprimesnio tega dela vm in vse brez vsakršnega ^oklevanja in odlašanja. Clai+>tvo, ki' se uozabi yzeti s seboj še ^posebej nekaj novcev za naše ZIVUENJE NA FARMI Ceaij.cno uredništvo *4. je lepo vreme na pet 3 dolarje da bo spet za aia- nedeljo. Mož je pa ravno šel pre j pla«čano za pol leta— Na-J cd doma, ker se rad izpreihaja vado {>a kniam, e malo ogla- ;c'koii. Pride kara blizm hiše, /iz siut. tPomlad je spet tukaj in kare pride mož s pozdravom, je v-saki najbolj vesel. Spo-jtt ^^ ^ Kako k j inia m n na-ni gi-e tudi nazaj eno ^ Bm KO mo? ^ to, ko je bila lepa domovina — ni4ša Slovenija brutal#t na- padena cm\ Naruičije. Njem.^ ^ Mr jn Mlv Frank Gre_ H^nlbmk! so bil. v zraku ko je ^ ]jittle PaH«. N. Y. Pe- mirno Innlstvo s o na Gvetno , • , , An - 4. „ j . t- • • ■ hala sta se v Albany. 111 sta se nedeljo o>d sv. mase. Ivako le , , . 1- - 1 „.,;,. v , ^ ", .i 1 tukaj vstavila, ali zal, stuno za ■bilo lunlo m »ialos^o tukais-i , vedeti kaikio se počuti Mr. Ter-'mew je 22. marca, pa bi bil kma-ček. Želnno vsem ve«sele veli- iu pozabil, da bo jutri moj afc.i- konočne praznike. — Porzdrav stni dan. Pa ne bo nič prazni- njegova zeoia in hči.. Oni so čitali nnoje dopise in *«d me hotel': kleti. To UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS asa. Moj mož je obža-i lovul, ko sem mu povedala, da njim Slovencem i.11 tudi drugi narodi, ki sovražijo Nemičiio, sol , OJ -__--i. „„ , .. 'L, .*'*• >0 Irli Slm-enci ;pn, a tudi moja lepa dojnovi-\ da ^ dohro illu4i tV>bri na ( eska pudjd.-ndjena ze po- ^ . Uot ^ -Glas Naroda". prej od 15 tlerTtv\-ih va-siboini- i 1 • cn 11- , J . . . - »x^el»no, ker m Slovene*■ v v bli kov. . Tiikaj v Ameriki smo na vse citatelje. Pauli mi Galičič, ©draylerville, N. Y. NE SLABO, NE DOBRO JUuaau uekaj ^poiočiti, kar 111 talko slal>o in ne taKo dobro. Ztikn, da bi priobčili v listu 4'Glas Naroda." Kar nas je Slovencev v tej okolici Tiaunick in Mu miting, smo še dobro zdravi, saano neka j ka zame. Za jutri se moram ' pnipraviti na delo. Bosedaj scan I bil učenec, od sedaj naprej pit j bom učitelj. ^lo.n necnci me j ubogajo in mi se bomo morali ] pa proti njim pokazati^trdo in to .K1 naša naloga." Drugi sin je pa v Lr.uisiani, ni je tudi napisal par besed v s t o venskem jeziku: '"Halo mama in ata! Kako č*te? Ste zdravi? Jaz sem zdrav •n sem tlaleč od vas. tukaj v Louisiana'* Vstopnice, ki se mu bodo ponudile ob tisti priliki. (Res je še skoro dva meseca na'še skupne prireditve, ali treba je imeti pred očmi dej->tv-c, da je čas ničen, če se za-nuidi._ Za odbor Zvonko A. Novak. "dKTJCsCTVO." Hrvatsko pm-sko draStvo duivtvo "Jcdinst^*o,t priredi v nedeljo 12. apnila velik kf«iwrt v Arlington llall. »ta St. AToriv? Place v New Yorku. Pričetek bo ob 4. )>opokIne. . Poleg teua da bo društvo "JCedinstni /" pelo več lun*at-sib in tudi taiskih pesmi, bodo nastopil! nekateri umehiiki v >0-lospevih in v duetih ter bodo peli srbske pesmi Miss L. Sta-ska, sopranistka, pa bo pela nekaj najnovejših pesmi rdeče armade in ra\TTo tako tudi: tenorist Mir, E. Vitis. . Nastopili IkkIo tudi plesalci in plesalke. - LETftO PREfSKUŠNJO IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA s: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA SRBSKA ZABAVA. nedeljo 126. aprila bo srbstki knltuiini klub "Četnrk" prire dil svojo prvo veliko zabavo v Airdnbon Hali na 166. ulici, vo-jral Broadway in £?t. Nicholas* Ave. v New Yorku. (Na tej prireditvii bo igrana današnjemu ča!su primema igra "-CetiHflv." Pin ene ee cib 3. uri popoldne. Vstopnina bo 75 centov. Čisti dobiček l>o šel za AiHerištei Rdeči križ, za rusiko rdevo armado in za jugoslovanske četnike. iMed drugimi govorniki bosta tudrt jugoslovanski minister dr. Sava Kosank vič in bivši hr vabsfei ban dr. Ivan Šubašic, Povabljen je tudi newyorškif ha^ja. župan F. IT. La Ouardi^ ki bo tudi na,fbrže prišel. ----premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavaruje Ml ^ Bratski , _ m JTsir-lrl^r „ . ______ sebe in avoje otroke pri Amei jP/ibne v Zvezi^ ^^vj^^iudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z, bini, vprašajte krajevnega tunika sa pojasnila, če.ne, piii^e^a glavni nrad, Ely, Minnesota. t«F ' sštes? FARMA NA PRODAJ 18Q,aktov Januar 344 milje od WiUarda, poslopje vse v dobrem stanju, -lilev 2& živino 36 IrMOl Poteg oemmtiraji silo laseiO, -^ar«ža,?kQkiO«ijak, svinja^, poslopje za ^armeko oro-Ije. H&aAm* s^jj^jalni- 4»t po vsem- vodua naprjaVa, pirzia ift v^e: poslopje je opremljono z ele^ttrikcL Pro. dam samo t'armoi >|4a : skupaj z in .poijMuui orodjem. Ta .fasroa je -žiadeHti velika m poslopje je tudi zadosti yeli^-% 5ba po-.jasniia ©e ali ebao na i. P^TER ŽAG -Uf, Box 4, WIH.ARD, WES. IVERTUSf. JN •GLAS NARODA" minno.žrveli, 0 se hoteli morda v kratkem poročiti, morajo iti eden za drugim, vsi ediian. Enkrat ,ie tci*ix*do zadel prednji konec. Ko bi zadel samo par inčev naprej. bi biV. vsi mrtvi, kar vo-zijo ^asolin. Ta tanker je nov in bolj hitro vozi. Sovražnik Iv ga rad uničil. Hči bi rada. da bi nje mož pustil tisto delo in pra^i, da je kot samomor, ko je največ spodaj pri strojih. Kadar p ride v mesto, jo tudi obišče, ali samb, za par ur. Večkrat ji piše, ali telegrafk-a, da ;»t da znati, da še »vi. Večkrat z možem na radio poslušava. da izveaa, če je kateri tanker .potopljeni, na kailo ravno 35 let. ko je mož prišel v Amexilko na Cuddy, Pa., ieta 1907. Naneslo je, da je nas i^fci dan pri«el obokat naš ptarepši sin \Lattbew ta dan iz fPittsibui^h, Pa. in je prišla ž ®jim tuidi njegova Mročenka, da Jo vidimo. Nas je zelo ve-.sehlo jih wdeti. Sta morala siti bi tro naa^j. Sin namreč dela pri Hefenstall Co. v Pttts-'burghu, pa .je nekaj pok^ a-crilo p ri s trobil* in tako so ga pustili, da je nas prišel obokat. Tam. že dela 15 kt. Tudi več Slovence* tam dela. Zadnjič .ko sem pisalaw M Glas Naroda" ,mn je neki pr^jatteij Slovenec rekel, »ki je tedti naročnik, kaj sem pisala. Kako je-vsaki v€-sel, slisi, če se katetri-ogia*^lje je; Kaj ne, kako je lepo ko proč in ne bo ga več, Raztrej otroci zauimajo za ma to: in-ki si^no je po vsem svetu, ko naši; j^fc| Pa na to nisem ponosna, fantje k vojakom ^redo, pa naj 1 Pred deset/mi leti sem prosila h gredo, >amo da zdravi nazajdržiivljan^ki papir, pa ni-pritlejo jsenl znala zapisati svojega Pisal je sin svoji materi v svojega imena. AH troba je slovenskem jeziku. Tukaj je bilo znati. Kaj n*, dragi ro-rojen, pa ga Ziimima slovenski jaki,- starega medveda je tež-.jeszik. Ko je m-J k vojakom v,bo učiti plesati. Pa zdaj znam Camp Croft, So. CaUolina, je.mat več napisat! kot svo.it? naročil od vas knjigo Sloven-(Aco-AngSesško berilo. In ta knjiga mu j«' pripomogla, da sedaj pi^ po slovensko. Pisal je ta-ko-le: lirama mati in oče! — Kaitaoi ste? Jaz sem zdrav in želim da bi biV tudi vi zdravi. Da- nn . Pa naj 1kx želim vsem Slovenkam in Slovencem veselo Alleluia---uredništvu pa maio- go novih naročnikov. ' Naročnica, ilunisiing, Mjicii. — Darwin, Canberrl, Sittang, > . TO SO KRAJI, O KATERIH CITATE IN O KATERIH SLlSA-TE V DNEVNIH POROČILIH V LISTIH IN PO RADIO ✓SI Ti KRAJI SO OZNAČENI V HAMMONDOVEM NOVEM ZBIRKA NANOVO IN LEPO TISKANIH ZEMLJEVIDOV V 7 BARVAH, KA2E SVET, KAKORSEN JE DANES IN VAM POMAGA RAZUMETI ZGODOVINSKO VAŽNO DELOVANJE DIKTATORSKIH IN DEMOKRATSKIH DRŽAV Sedaj vsakdo potrebuje dobri atlas! NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; ce- VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor je izbral izmed t«' tiso« slik samo najboljše barvane dike— ta zbirka je tako popolna, da je za vsakesa neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni so iiauaslednji zemljevidi: — svet, Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne). Angleško otočje,. Francija, Nemčija. Italija, Švica, Holandska, Belgija, Švedska, Norveška, Danska, Unija sovjetskih soeja-lističnih republik. Bolgarska, Romunska, Jugoslavija, Grška, Albanija. Azija, Turčija, Sirija, Lebanon, Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del), Afrika. Severna Amerika, Kanada. Združene države, Mehika, 0-•trednja Amerika in Zapadna Indija. A la vrsta narodnih barv. i _ • ~ 1' .... i ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, k! sam sebe popravlja, ima namen re-Siti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo ▼ rajnik razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja In podajajo ras-BežnoKt zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine In globočino oceanov In jčaer, dolgost najdaljših -rek in prekopov, povrftlno poglavitnih otokov In visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga U a uašnja vprašanja. SAMO centov 48 VELIKIH STRANI NOVA IZDAJA Naročite ga še-danes! Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. ■e L A 9 H A * O D A" — New M THURSDAY, APRIL 2, 1942 TSTAWOVLJ1H L lili Kakor pla ta... ZGODOVINSKI ROMAN. 68 □ VELIKA NOC □ V HIŠI GOSPODA KRIŠTOFA Lepo je to mesto. Stare ulice, ■koničaste strehe, debelo zidov je nasipov, a zadaj morje. Nad vsem pa jasno, ovlaženo ozračje, in njetfiko pJcšumevanje valov, ki so se zaganjali v čeri. Kakor današnje, je bila takratno jutro velike nedelje, nemara da prav tafco presojno in ponila stol^ki kralj ogr^k Ogrska je vidno ugovarjala- da bi •e jo smatralo kot privesek avstrijske W:one." Grof Andrassv je go\ oril s tako vnenio, da ni opazil jeznega pogleda cesarice, ki ga je hladno motrila. Lahek zaničljiv nasmeh je obkrožal njene ustnice. Mož s tako nerod.ie zagnanostjo se ji ni zdel vrden, da bi ga resno uvaže*ala. S tihim zvonkim glu-am .'je spregovoril. Oba državnika -ta delala na^prijatttiejše o: laze. . "Ali je razpoloženje i :i Ogrskem vedno tako ogorčt.no proti Avstriji kljub nadlegam, kn jh že deseti tja skupno nosita Avstrija in Og">ku' Sedaj bi vendar že bil čas za >po-razum. Ako Ogf ska neontejno vtztraja v svoji mrživi proti Dunaju, je vsaka nada za t po razum izključena." T i--z a .je zmajal v. gh.^v . : "N'i to mržnja, velčairdvo. kar je Ogr^o spravil«' v odpor proti Dunaju. To je i-krli samozavestnega naroda, da bi obdržal čisto svoje r arod\ • bistvo in da M očuvel s\ oje državno neodvisni ^t pred v.-Aim vmriševanjem. Pono^ vsakega državljana temelji v njegovi narodmosti, ki se nI pokorila še ii kdar nobenemu tujin i! gospodarja." Omr je tiho vzdihin1. resto ni .azumel |^tljivost*£ ^ ^ g w in ^ • svojega prednika napram ogrskim zahtevam, sedaj je eutd pi1 mor an c ga k enaki taktiki. S tcmii ljudmi je treba postopat: kaikor z malimi otroki. . "Vedno setn ljubil pci os svojih onrinil podanikov, ta ponos mii .je bilo janistvu i a njegovo zvertebo in tej zvestobi -e imaan zahvaljevati a današ-nji lep. vprejem. Kakor mi O.arri nudijo ljubezen, tako j'h htčem 1 ro'»it moja vlada zai.^e blagoslavljera " "Daj Bog, veličanstva " Tiszin lslaini odgovor ni ugajal cesarici. Pripomnila "Ali dvomite v to. tc-cellenca"f "Že mnogo sem prež:vel, veličanstvo." Glas grofa Tisze je donel pridušeno. *' Mnogo sem doživel veličanstvo, toda vFozrrorailo je. Berta Krištof ova bežno pogleda na uro. Četrt na dvanajst. Služkinja pohiti in naznani gospoda odvetir.ka Kristijana Dana. Medtem, ko se ji či z obraz gpieleti prijetna rde- ofblečene in st> se j'm krula vlekla za njimi, a gospodje so imeli naSkrobljene ovn atniike in čr ne nožnice pod dolgimi, s krznom 6bšitni>; haljami. Mogočni, težlkn vozovi so ropotali po tlaku in jadrnice in barke so poplesavale ob nasipu čim je dahnil najmanjši veter. i iZaies, prav tako velikone-,delfsko jutro je bilo talkrat, kakršno je danes, ko se je gospod Krčtof pred neikaj slo leti 7 dediščino po materi pridružil ponforskim tngowem, si pridobil iprilično skladišče in je vso wvojo srečo položil v roke svoje ljubljene žene Berte in v tr-govno z volnenim in tkanim blagom. V C.ikinasti ulici sta >i ustanovila svoj dom. Njih vm*ki "so na prejšnje štiri pritlične prostore seaidali dvicoe nadstropij, okras* I i so pročelje z angelskimi kini in prelomnimi cvetličnimi okraski in so nad vhodom dali napraviti napi- v drtbelih zlatih črkah: — "Tvrdka Krištof." IČez dve sto let nato so bili m d mrstnimi Krištofov i trgovci v časti, da je eden cd njih nos.il ž.uparw*ko verižico okroar \Tafcu in so bili drusri gos|>odje te hiše zmeraj občinski svetni- diieiii Krištofovi, položi rože na mizico in se z dobro premišljenimi besedami opominja že stoletne ustanovitve tvrdkei Krie-tof. Kakor vsako leto, ga Berta tudi zdaj resno poslutša; nato vstane, nru gre nekaj korakov naproti, sežeta »i v roke, in ona vpraša kakor vsako leto: "Pa boste vendar sprejeli malo okrepčilo. gospod Kristijan *"* Nato atfopita v sosednjo sobo, /vstaja kot zmeraj, kadar se ji 'je zdelo, da je Obiska konec. Kristijan pa ji izroči pismo svoje matere, rekoč: •"»Po materini smrti sem ga našel v pisalnikju." Tresoči rok kpaioti; pčemo na mizo. Oklevaje odpre Berta pisuno. Nato sede in bere: ' *"Moj ljubi sin Kuistijant Na družinskem sestanku je bifo sklenjeno, da ti o tem ne sunem nič povedati. A ob misli, da utegnear* kmalu umreti, ti'pisem tole pismo in ga položim mted trot j i in četrti predal svojega p salnika in iskreno upam da bi ga našel, preden bi bilo prAiicxz.no.. Torej poslušaj me. moj ljubi, edini sin Kristijan, zapomni si inoie besede, ra-zodeni jih le v najhui-šom pr meru, samo tedajf ee bi ti bilo hudo in l>edno, misli na to pismo in ravnaj po Rvoii pameti. Kakor ti bilo je, ko da me je iz hiše vr-vrgel. Jaz sem mislila samo na Pavla, na tvojega ljubega, dobrega očeta, sin moj ..." (Gospodična Berta s strani pogleda Kristijana, ki se ne zgane, ampak strmi nizdol v park. '"Vedela sem, da je tvoj oče zafiudi mene govoril s svojci in DEKLETA, PO 2E0EN. Fran j o Neubauer. Pri nas je velika noč sveta, agmite se skupaj, dekleta; , že čaka vas jerbas visok čn težak, da je ta poerovor natančno po-' 5 ? , • i kazal, k£a razlika je med ^ dvtgne «a koanaj š^iljo in go^Kxii iz te W. mladenie krepak. Mofe sem odšla iz službe A še|Pa ve ste ^ vesele, tisti voeer je bil Pavel pn nie- roke se Wo' le m. Irfkreno me je profil naj jn jeH)as Mda] vam ne zameri rgegm ,m - ^ ^ ^ A vsemi listinami opremljena .na glavo blo zletel kot lahfca perut. božjega čudeža še nisem \Idel. p" i-i bil, ako bi Ogrska kdaj zapostavila svoje narodni; zaMev» pred zahtevani -kupne narave. Ogrska bo vodno zi.btcv.il.i in nol>en cesar ;ji\strij^ki ne bo v stanu, da bi vsem tc;u zah^vs-u ugodil." ^'Tega tudi jaz lie .vi or mi," je energično povdarjal cersar, kar mu je donelo na uho eduše-vljeno pr'irjf.'^nj- njegove soproge. "Ustrezati fcočeni vsem npravičeiut.' z^Vtcvam. nočen« pa nikogar razvaditi. Ake hoče Ogrsfcn na stroške- Avstrije ž veli, je moja "ladarslca >!olžn^st, da Irmu ir»p ;i im >onoe." "Potem je raabito edinstivo med narodosn in krono," je živahno pripomnil grof A idrassv. "Veličin ;-vo, ne raz-mie-te težav, s kateirinri se ima boriti vašn via la. Ljudstvo te jo naveličalo vojne in hrepen; po m ru. Ako veličanstvo v lcrat-kem en izpfclnite tega hrepenenja, izpoelrinetr. ogorčenje in nevolja današnje na\duše;:, e. D& obeiržin.o Ijal-itv) v l-.brein razpoloženju, je dovolitev narodnih konci«'j edno sce^tvo." Cesar je uvielel resnie-iost teh predstav-:. "Nadejam se, da m; bo mogoče i/po-.nat: mir. Ako kjer je pripravljen ma^ien zaj-, trk; sadje, gnjat in sladko vino.j ti je nemara znano. Kristijan Dan je kaj posta-,pta živela dva gospoda Kriišto-ven mož. Vitek je, odkritega fa P^ter in gosjpod Pa- I>ogltda, ozkega obraza in us-ta'^e1' vprav v Ča^u, ko si ti p i-4o mu odločna in po&tena,^če-jna svet;." »o malo izbuhnjeno, a teoino- ®^rta začudeno neha brati, plavi lasje se lepo prilegajo lo|Prav neumestno se ji zdi, da i>e-banji. Gladka je obrit. OrnilTe ko F takšno sončno jopič in čr taste hlače poudar-*^1^0"^1^0 jutro, na pove- jajo videz sraspoekega človeka '"Tako, tako je, dragi Kiristi- lje deflclinega sina, pi^nw. povsem zasebno p smo matere svo ^a se odpeljala v Anglijo, kjer sva se poročila. Več ko deset dni sva bivala v Londonu. Teh deset dni, ljubi moj *n, to je bilo moje življenje. Zaradi te«h desetih eini sem potem pretrpela vse. kar se je zgodilo. Za vse večne čase, pa naj se »godil karkoli, sein bila žena iPavla Krištofa. Pa so bili ti dnevi hudi za naju. a o tem ti nrnVm govoriti. In le zato, ker je b:lo pe>stalo očitno, da je bil najin zakon blagoslovljen, saj sem tebe nosila pod srcem — zaradi tebe pripe>znaili ta zakon. A| nikotnur nisem smela nič povedati o tem. Tvoj e>če. moj sin. je bil zvesto na moji strani, toda kaj je mewrel storili sr>rieo svojih! A trsi po zakonu Kristijan Krištof, prvorojeni sin no- na jug ali na sever, za zmeraj v/$ra rodu in zaito tudi pet kakor za stavo pohitel bo jerbas na glavo. Saj tista, ki prva l>o z žegnom doma, na jI pTcga fanta, dblV za in ožil! jan," se smehlja Berta. "stara- sjnu, — toliko strani ob- , - va se, pa niti ne veva za to. Pač ^S^joče pismo — prelista ga j m nai se usmili tvoie mateie. to. da ne bi šli proč! Kakor pa se tega-zavedata oba moja,VBe konca in našteje o^em Ane Kristofove roj. Da nove.'*, vsakdanji krnih spada tov mo čuvali nad u^^odo mesta, med tem ko £0 jadrnce z l>ogati«n tovorom pristajale v luki. fKe da bi se zavedali, so Krištofov i bojevali po c*vetju svojega bivanja. Iz njiv, iz gr prokuirsta. Oba sta že več ko ®trani in zapazi podpis — in trideset let pri tvrdki, oba ima- tn ie . . . ta že dvajset let vodstvo v ro-'. Br? z r<*° za čelo kah — midva sva tu apodaj tr- in oči so =e ji razprle. Tam je gala podleske in«- obmetavala ^P'^ano: "Tvo1^ mati Ana j s klestanji. ko sta ta dva sklepa-1 Krištof, rojeta Dan", la največje kupčije in, seseda,! drhtenje zdaj nimam de>sti besede pri njih . . <4Pa ste vendar le vi gospodarica." "Kaj pomaga?" Skoauigne z J^o ^ r "jrameni in doda: "Odkrito reče-m^a kraj poti so se kakor cez! ^ , .---. ^ . ... . ^ noč pojavile nove hiše. nove eofctc,, našel'lo se je tuje ljudstvo in je zdaj pa zdai odposlalo koga, ki je bil določen za gospoda, njega dni tisti prvi Krištof. ^Venelar je vsa ta leta in stoletja vedna stala hiša z ancel-^Tcirmi sohanvi in prekrasnim' cvetličnimi ornamenti. a nad vrati se je blestel zlati napis: Krištof. Rtisnično. to ti je danes prava vel k a nedelja V luki počivajo parniki, moto:ni čolni podrli teva jo . . . [Berta Krištofava. gospodična, je poslednja tega rodu. Stanuje v tej hiši, upravlja trgovsko hišo. koikor jo resnobna prokurista vprašala za svet. Sicer pa je gospodična Berta v svojih sobanah, na svojem vr- -rjil -vojo vlada--k ^ prestara, to ne. bi /a to žel nevolja je rekel grof nemara ima komaj trideset let. In tudi ni, da bi kdo rekel, da je grda, nikakor, če bi se oblekla malce po m«cdi, pa bi bila celo jako ljubka. (Beiia Krištof ova že več let zarvrača sleherno povabilo vsakršni družin-l^se tiho izmuzne, le nekaj dni v letu je določenih kjer opravi najnujnejše družab ne dolžnosti. Tako so o božiču na sveti dan, povabljeni prvi no, draari moj Kristijan, saj ste vi vendar taJco dober e>dvetnik, kalcor slišim, odkrito povedano, kakor mi je to. hudo storiti, vendar se zares bavim z m-isli-x>, da bi 8V090 tvrdko prodala in se .preselila kam na jug." Kristijan plane s stola. Ko- vliaia skozi vrata. Berta pogleda Kristijana Dana. Ta stoji nepretmično pri oknu. in gleda ven. Nato ona globoko zavzdihne in bere dalje: *11 Takrat sem bila mimogrede šivilja v hiši Krištofovi. Go-npod Peter Krištof se je bil pravkakr oženil. Jako pridno je deloval v trgovini. Gospod Pavel pa se je je rajši zabaval z nami in med vsemi uslužbenci je imel najrajši mene. Ču- maj se premaguje, vendar ob- tiIa ^ vroče zaplalo —• __ 1 ? v n>eni, kako me je kar duši- bi enostransko podpiral Ogrsko, bi s leni dolžnosti. Bilo bi to nespametno, kei avstrijskega ljudstva." "Avstrijci be>do pott:/ež!jivl, kal;or Ogri, And r assy. Tisza pa je pojn av-l breztaktnost svoj ^ga n.inistrskega tovariša: "Ni to, veličanstvo. Madžar je predvsem zvest »vojeiuu kralju- kar se ne da trditi o vseh dragih narodih d*vave. Čehi in Poljaki delujejo odkrito za prevrat, zA l - d skupno monarhije. Ako nastane katastrofa, in Avstrija razpade, bo zvestoba Maelžaiske vašemu veličan-tvn e.li:ia za-čiin iu opora. Cesarica je napravila ,'ezno kietnjo in '.aklica-a: Bkset Henca, vi vidite pač samo strahove. Avstrija je, uradniki tvrdke. a na druisro ne-nes-tetokrat dokazala ^rvo?^ mlanost in zv^ob.i vladarski hiši. jdeljo v januarju so vodilne o-To je žalitev — avstrijskega naroda, ako se misli kaj 'akega.''Jsebnosti 1 trgovskega mesta Ti«za je ostal hladen, zavedajoč se Svoje izkušenosti in po-Jg>ostje v hiši Berte Krišotofonre. učenosti. "Zvestoba arinova s poananTkanjem in l.e|K>veduje^o socijalizem. razkrajajo s Hvojmii. druabi .sovražnimi strenfljfTiTi odpornost ljudske duše, "in v teh težnjah jih poda zamudila sta klic nove dobe. Dajte obema pokojnino in vaemite drugega prokun ista, ki ga jaz poznam. * 'Vi ste pa o vsem jako dobro poučeni." se začudi Berta. "Saj sem družini Krištofbvi mnogo hvale dolžan," e>dvrne na kratko. '"Vem, da mi dobro hočete, Kristijan," pravi ona hvaležno "a prav zato veste, bom prodala tvrdko.*' Po kratkem o-botavljanju nadaljuje: "Tvrdka Peterscmova se jalto zanima za to — sai smto tako rekoč že) v dasrovorih." Kristijan prebledi in počasi vfctane. „ ''Teara ne smete storit:." ponovi Kristi jan ccHočno. Ona se zdrzne, zapazi to nepričakovano odločno krr.tnjo | in jako hudo ji je. venadr je • bila že svtoje trdmo sklenila. "'Tega ne smete storiti, gospodična -" pravi v drugo. Preden najde pripravno be-j sedo, da b: zavrnila _ njegovo' tfebroihotno vzburjenje^ pa reče- on: 4€fospodiena, Vita in k'ta j Beon deherno veliko nedeljo gost piii vaši mizi in že osem let Tioteim.. s seboj pismo svoje matere. To pismio sem prinesel že osem&rflt k vam, gospodična Berta, in osemkrat sem ga nesel spet naeaj." "Kaj pa naj to pomeni V vpraša ona začudeno in počasi lo, če je smehljaje se pristopil k meni. Ker je bilo takrat poletje, ni bilo kar nič narobe, če sem se zvečer shajala z gospodom Pavlom pod tremi lipami. V trli nočeh sva pripovedovala drug durgenru, kako se imava neskončno rada. Sredi tega veselja pa je bivala žalost, za-^čaj jaz sem bila le šivilja, ki je za dnino hodila v hišo, on pa je bil eden od gospodov hiše Krištofove.' Nekega poletnesra dne v avgustu mi je srospod Pe ter rezko odpovedal službo: ^ pBerta položi p smo na mizo je življenje, da veni, da ste bli-in se obrne h Kristijanu. Xj n 7fx\ mene, in da si pridem k vam obraz je ves prepaden. j le po erikrat na leto, pa grom "Ne dvomim o nobeni be-edi veak daT1 te liil^e. Xe- gospod bratranec." Pr»si se ji koč. takrat pred več leti, ste dvigajo, za korak odstopi na-11111 dejali: "Zdi-zne se. kot bi se zaj m |K>kaže na težki stol ob zbudil- pomane si oči^ in bežen zapleše okrog mu l>okaže na težki stol ob smehljaj ustnic." Tedaj se mu približa odprta roka. Volikone>čni zvonovi glasno in burno zazvonijo. '"Kristijan Klrištof. pojdiva na vrt, kjer sva se hrrala kot j. v ... . . ... otroka, v teh sobah je vse ta- dicna ;nit, najmanj ne mislim ko -m n '"To ntaenje je napaik gospo- amqiak naj ostane, kafkršna je." sonoe. k trent starim lipam in •"Gospod bratjranece, saj ve--k satntemiu sebi. ste tako dobro kot jaz, da po stane pn-orojeni sin dedič h še. Vi ste prvoro.>enec, zatorej no-čeim, da bi uživala miloščino." "Nakok miloščino! Jaz ostanem K'riwtiian Dan pa tudi nočem biti udeleženec pri tvrdki, le ta dva stara prokuri-sta od slovite, gospodična, ta dva zares skexlujeta hiai." •'Zakaj pa. go^ipod bratranec? •— vpraša, in ga globoko pogleda. "Zakaj niste obdržali tega! žalostnega, pretresljivega pisma zase?" "Zato ker liočete iti stran, če bo tvrdka prodana, stran — Po travnikih ovete podlesek in tulipani. — Zmeraj gostejši postajajo pajčolani Irez. V tem času narodne s t i -