Štev. 32. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 3. avgusta 1928. - Leto VI. Leto VI. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Triesto, ca-■ella centro 37. — Urad : via Valdlrivo 19-111. Odgovorni urednik : dr. L. BERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol lota n L., četrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto ‘24 L., pol leta 12 L., četrt leta B L. MALI TEDNIK ZA NOVICE •r list» — -777 'i>!E.T*KA KNJT 'ES-r IN OBJAV objav 40'yo, pi * 1 stolpcu 4 L. .) popusta, pri 10 kratni ico .cratni objavi (pol leta) -atni objavi (colo leto) 60% popusta. MALI OGLASI: JO stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; m ji n ti i o 40 stotink beseda; z VELIKIMI CltKAMI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Pelek, 3.: avgusta: Najdenje sv. Stefana; — Sobota, 4.: sv. Dominik. — Ne-j delja, 5.: Snežna M. božja; — Pondeljek, 6.: Spremenjenje na gori; — Torek, 7.: j Kajetan; — Sreda, 8.: Cirjak; — Četr-! tek, 9.: Roman; — Petek, 10.: Lovrenc; — Sobota, 1.: Suzana. w MALE NOVICE. ! Za povzdigo tržaške industrije. Vlada je sklenila, da oprosti vsa nova industrijska podjetja v Trstu, Tržiču in v Miljah za 10 let davkov. Stroji in j material za zgradbo novih obratov bodo , 10 let prosti uvoznih carin. Kolo življenja. V Trstu se je v juliju rodilo 312, prejšnji mesec 322, umrlo je 305, prej 2G3, prvo k je bilo IGO, prejšnji mesec 139. Prvo grozdje. V Trstu se je na trgu prikazalo pravo grozdje. Cena na drobno 4.80 L. Prve lubenloe v Trstu. Minoli teden smo zapazili prve letošnje lubenice. Tržačani so se z vso slastjo vrgli na svoje priljubljene «an-gurje». Kaj piše Piooolo. Takole smo brali v njem: Kraškim prebivalcem ni všeč, da jim pravijo Kraševci ali Slovenci ali tujerodci. Oni čedalje bolj zahtevajo, naj bi se imenovali »Italianj di frontiera«, to je «Obmejni Italijani«. Na zatožni klopi. Pravda zoper dijake, ki so bili obdolženi, da. so žalili in raztrgali državno zastavo v Škocjanu, se je končala. Tribunal je obsodil Gvidona Vesela ter Frana Cerkvenika, Toneta Gača Milana Čoka ter Ljuboslava čargota na 1 leto in 5 mesecev zapora in 1200 lir stroškov. Učitelj Grgič je dobil 23 mesecev zapora in globe 1300 lir, Cvetko Črgonja 11 mesecev in 23 dni ter globe 882 lir. Dijaku Ferdinandu Kendi niso ničesar dokazali ter so ga oprostili. Strahovita nesreča mlade deklice. Oni dan se je zgodila na tržaškem kor-zu strahovita nesreča. Bilo je pred enajsto uro dopoldne. 17Ietna Anica Habe, stanujoča pri Sveti Mariji Magdaleni spodnji, je šla po torzu. Ko je bila tik Ohlcrjeve trgovine, je skočila na tramvaj, ko se še ni bil ustavil. Toda v tem trenutku se je zaslišal pretresljiv glas groze: deklici se je spodrsnilo in je z obema nogama padla pod voz, ki je s 'kolesi z vso težo koles šel po nogah nesrečne deklice. Strojnik Tofanin je naglo zavrl in je čez par metrov tramvajski voz ustavil; ljudje, ki so bili priča prizoru, so zavpili. Toda bilo je prepozno: deklica je ležala na tleh, kri je tekla ko v potoku. Več dobrih oseb je nesrečno Anico dvignilo z vso skrbjo. Položili so jo v neki voz in čez nekaj minut je bila Anica v bolnici, kjer se je nemudoma izvršila operacija: deklici so odrezali obe nogi. Čez pol ure sta bila v bolnici oče in mati uboge Anice. Ni mogoče popisati prizora žalosti, ki se je odigral spričo staršev in dekleta, ki je bilo v nezavesti. IS letih ječe ga sodnija oprosti. Na Angleškem se je dogodil redek in je to rad storil, posebno ker je vedno slučaj, o katerem razpravlja mlado in trdil, da je popolnoma nedolžen in so ga-staro. Pravkar je preteklo 20 let, odkar porotniki obsodili samo z enim glasom je londonska sodnija obsodila Juda večine. Pri sedanji razpravi, ki je bila Oskarja Slaterja na smrt, ker da je ubil jafc0 temeljita, je bil Oskar Slater opro-80 letno poročeno ženo. Milostna prošnja §čen, ker ni bilo dokazov, da bi bil on je dosegla, da so smrtno kazen spreme- res storil zločin, zaradi katerega je pre- nili v 18 letno ječo. Oskar Slater je presedel vso vojno v ječi in sicer je ječal od 1909. do lanskega leta. Lani so na Škotskem ustanovili najvišji v.zklicno dvor, ki ga prej ni bilo. Oskar Slater je imel pravico rekurirati sedel 18 let v ječi. Sedaj tir j a Oskar Slater odškodnino, ki se bo vrtela okrog 2 milijonov lir v našem denarju. In ko bi bili pred 20 leti Slaterja obesili, kakor je bilo prvotno odločeno? 256 let v Gorici. Uršulin&ki samostan se nahaja v Gorici 256 let. Takrat je prišel na misel, naj bi se ustanovil v Gorici ženski samostan, ki bi vzgojeval dekleta, jezuit pater Gulič. Dne 8. aprila ob 9. uri zvečer so se z vozom pripeljale prve nune iz Belgije in tako se je otvoril uršulin-ski samostan. Nahajal sc je v ulici, ki so jo kasneje krstili v Nunsko ulico in v kateri ulici je 150 let kasneje naš Valentin Stanič odprl prvo’ slovensko knjigarno v teh zemljah. Uršulinke so odprle ljudsko in gospodinjsko šolo, leta 18G2. pa so imele že žensko učiteljišče, ki je bilo edino, dokler ni država svojega ustanovila. Ker se je uršulinski samostan dobro obnesel, se je tak ustanovil tudi v Ljubljani leta 1702. Iz goriškega uršvilinskega samostana je izšlo doslej nad 'O.ooo gojenk. Dva vagona zgorela. Pri Cesti (Ajdovščina) se je vnela slama, ki je bila natlačena na dveh vagonih. Zgorela sta tudi oba vagona in železniška uprava ima 100.000 lir škode. Duhovne vaje za duhovnike v Trnovem. Od 9. septembra do 14. septembra se vrše duhovne vaje za duhovnike v samostanu v Trnovem (pošta Torrcnova, Carnaro). častite sobrate prosim, da sc pravočasno zglase pismeno pri župnem uradu v Trnovem. Trldnevnlca pri Sv. Križu. V Svetem Križu pri Trstu se bo vršila verska tridnevnica od 9. do 12. avgusta. V četrtek ob 8 uri zvečer se prenese lup lurške Matere božje iz cerkvice sv. Rok* župno cerkev. V petek, 10. avgusta bo ob 6 uri sv. maša s petjem; ob 8 zvečer pete litanije. V soboto: ob 5 zjutraj sv. maša; ob 8 zvečer litanije; ob 10 zvečer se izpostavi Najsvetejše in se bo vršilo nočno češčenje, ki se konča s sveto mašo. Sv. obhajilo se bo začelo deliti pol ure po polnoči. V nedeljo, 12. avgusta bo ob 7. uri druga sv. maša, ob 10. uri slovesna sv. maša. Popodne ob 4.30 velika procesija z lurškim kipom. V slučaju slabega vremena bo sklepna procesija v sredo, 15. avgusta ob isti uri. Pri vsakem opravilu bo tudi govor. Pred vsako pobožnostjo se bo molil rožni venček brezmadežne. Ves čas tridnevice bodo na razpolago spovedniki. Za udeležence iz Trsta sta najbolj prikladna vlaka, bi odhajata od 2. in ob 3. 10 pop. Šestmesečni gospodinjski tečaj v Tomaju. Podpisano- vodstvo gosp. šole v zavodu šolskih sester v Tomaju javlja, da se otvori s 1. okt. 1928. nov šestmesečni gospodinjski tečaj. Dekleta, ki se ga mislijo udeležiti, naj vlože prošnjo (na nekolekovano polo) najzadnje do 20. sept. Prošnji je priložiti uravstveno, zdrvaniško in zadnje šolsko spričevalo. Sprejemajo se dekleta, ki so dopolnila IG. leto. Natančnejša pojasnila daje vodstvo zavoda, če se priloži znamka za odgovor. — Sprejemajo se v internat tudi ljudskošolske deklice. Zavod šolskih sester v Tomaju na Krasu. Suša in lakota pred sto leti. Leta 1817., torej pred 111 leti, je bilo pa naših deželah silno pomanjkanje. Par let zaporedoma je suša vse uničila in na spomlad 1817. je prišlo do velike lakote. Ljudje niso imeli kaj živini dajati in so vso živino prodali. Izkupiček je bil sko-ro ničen in kimalu niso imeli ne denarja ne živine ne mleka ne jedače. Ljudje so hodili na travnike, osušeno travo so želi in jo zase kuhali. Mnogo ljudi je od lakote pomrlo. Takrat je bil za duhovnika v Ročinju ob Soči naš velezaslužni Valentin Stanič. Vsak teden je povabil vse reveže cele duhovnije h kosilu, da so se vsaj enkrat v tednu malo okrepčali. Stanič je zložil za čas lakote posebno molitev, ki so jo ljudje skupno v cerkvi molili. Bili so pa ljudje pobožni, dosti so molili in tako so težke čase lažje prenašali. Stanič je sestavil za dunajsko, vlado natančno poročilo v bedi in prosil za pomoč. Samemu cesarju Francu je poslal prošnjo in sklenil z besedami: 'h vasi, Vogerskega, Gradišča. Da bi v«aj otroke zalovili! Prohujšanje v pričo pet in šest letnih otrok! «Opomba urednika: 1. Osebe, ki bi se nespodobno vedle, bomo z imenom po-sJužili. 2. Potestarija je po vladnih ukrepih dolžna, da pohujšanje odpravi. KUBED. V naši fari se nam prav dobro godi, imamo vsega o izobilju. Kako ne, kajti v 50. dnevih smo imeli v naši fari kar. 5 javnih plesov. Pri vsakem plesu smo zapravili črez 1000 lir. in pri petih plesih več kot 5 tisoč lir. Kakor se torej vidi, pri nas ni mizerije, ne poznamo suše; letina tudi dobro kaže, tako da ne bo n’ti semena, denarja pa imamo toliko, da ne vemo, kam ž njim. Prav bi bilo, da bi prišlo k nam nekaj šoferjev z avtomobili, da bi nas vozili na izlete, ker doma smo se že naveličali noreti. V predzadnji številki M. 1., je dopisnik iz Gračišča omenil, da bi bilo prav, ako bi si v Gračišču kupili en zvon. Saj bi res lahko kupili, so skoraj vsi premožni kmetje. A za take reči so premalo vneti. Dasi so Poletiči skoraj najbolj revna vas v naši župniji, vendar njihova dekleta pridejo k maši v Kubed oblečene kakor kakšne kneginje; vse v najnovejših francoskih modah. Imajo čevlje na pik, svilene nogavice in pa nadkolenska krilca. če bi imele daljša krila, potem bi ne bilo vi deti svilenih nogavic. Reve naj se obrnejo nazaj in naj pogledajo, iz kakšne nise so izšle! Sram jih bodi pred Bogom pred ljudmi. Dekleta iz Hrastovelj pridejo k maši spodobno oblečena, razen ene ali dveh; so za zgled vsi vsej fari. (Rodoljub). ŠTJAK. Že dolgo časa trpimo zaradi naših občinskih uslužbencev. Eden je tak, da rabi revolver samo za slabo. Pijan je redno. V pijanosti je vrgel samokres na ognjišče in ko bi ne bilo zraven pametnega gospodarja, bi lahko imeli nesrečo. Parkrat je popolnoma nedolžne ljudi zgrabil in jim molel nabasan samokres proti prsim. Dvakrat smo se zato enoglasno obrnili za pomoč na g. podeštata Serafinija, a brez uspeha. Upamo, da bo g. komisar, ki je že lani tako pravično uredil občinske zadeve in je zato zapustil naše kraje ob največjem spoštovanju od strani vseh Občinarjev, tudi zastavil svojo roko, za kar mu bo vsa občina odkristosrčno hvaležna. POPETRE. že parkrat smo čitali v našem Malem listu, koliko grdobije se dela v naših krajih, kako se prepiramo, kako si kope žgemo in takodalje. Tudi v nedeljo 22. zvečer okrog 10. ure sta goreli dve kopi blizu vasi. Ko so ljudje v drugih vaseh -ogenj videli, so mislili, da gori naša vas in so tekli na pomoč; ko pa so se prepričali, da gorijo kope sena, so se vrnili domov. Bog daj pamet norcem in barab-cain, ki s požigi.bližnjemu škodo delajo. Nekoga so aretirali, toda najbrže je popolnoma nedolžen. Iz TURINA. Pozdrave pošilja družini, sorodnikom, Prijateljem in znancem Miroslav Bevčič. POVIR. Od vseh krajev dežele čitamo dopise o suši. Mi pa lahko rečemo: Suša nam je vse vničila. Spomladi in poleti smo delali, delali od zore do mraka, sedaj je vse delo brez sadu. čedalje bolj se sliši obupni klic: s čim se bomo preživeli? Lani smo čitali, kako ponekod snujejo načrte zoper pomanjkanje vode; naj bi gospodje tudi k nam prišli, da bi videli, kakšno sušo imamo. Vse imamo že pripravljeno, tudi prostor je odmerjen: le denarna podpora manjka. — Naše edino upanje je še živina, pa tudi ta se bo skrčiia, ker je krma čedalje dražja. Spomladi, ko je imla vsaka mačka dosti mleka, so naši mlekarji znižali ceno mleka na 70-05 st. za liter. Sedaj, ko nima- mo mleka niti za polovico, nam še vedno plačujejo po isti ceni, samo par izjem po 80 st. V Trstu pa prodajajo mleko po 1.40 do 1.50. Živinorejci, morajo strašno delati, dosti izdajati, velik riziko nositi, potem pa mleko skoro zastonj dajati. OSEK-VITOVLJE. V nedeljo dne 28 julija smo imeli slavnost. Blagoslovili so nam naš nad-pastir devet zvonov: za Osek, Sv. Lucijo, Sv. Peter in za Marijo na Vitovljah. Na Vitovljah je naša starodavna božja pot, kjer so med vojno odvzeli 2 zvona in samo enega pustili. Precej po vojni nam je edini zvon, ki je ostal v naši dolini, zvonil. Mnogo ljudi prihaja sem ob vsakem času, posebno pa o binkoštih, o velikem in pa o malem šmarnu, prosit Marijo pomoči. To naše svetišče opravljajo naši dušni pastirji. Moja želja pa bi bila, da bi se ljudstvo vedno, posebno pa v teh žalostnih in skrbi polnih časih z mnogo večjo ljubeznijo spomnilo Device in jo počastilo z romanji. Krompirja bo letos komaj četrtino od onega, ki smo ga pričakovali. Koruza je deloma uničena. 0 fižolu se sploh niti ne govori, ker ne bomo niti semena pridelali. Trta je obetala lepo obroditev, ali sedanja suša je že ponekod polovico uničila. Vse te misli pa stiska ljudstvo v eno samo, kruto neizogibljivo misel: Kaj bo z nami pozimi? ŠEMPAS. Z veliko skrbjo gledamo v bodočnost vprašujoč se, kaj bo z nami, ko nas tako grozovito muči velika suša. Vse nam pobira, vse uničnje. Naši očetje ne pomnijo take letine kot se nam obeta letos. Ako bi ne imeli vodovoda bi brezdvomno že ostali brez vode, kar bi povzročalo hude skrbi celi soseski. Žita smo pa vendarle nekaj pridelali. Samo škoda, da se pri nas premalo žito goji; saj bi letos, ko ni drugega, vsaj obilo žita imeli. SPODNJA IDRIJA. Umrl je v Spodnji Kanomlji pri Idriji 24. julija Franc Čadež, po domače lvla-dničar, v 73 tem letu starosti. Bil je vsej okolici vzor vernega moža, prvovrstnega gospodarja poštenega Slovenca, ki je tudi skupnemu življenju v občini in državi posvečal vso svojo skrb, kakor malokdo, 46 let je bil občinski mož, bil je steber našemu zadružništvu od ža-četka. Kratko: bil je zvest Bogu, kar mu je plačal s srečno smrtjo. Bil je dobrotnik svoji okolici. Ta mu je svojo hvaležnost nokazala z obilno vdeležbo pri pogrebu. S te in one strani so se zbrali k njegovi poslednji poti in to je bilo musenje muožice: bil je mož, kot jih naš čas več ne rodi mnogo. Naj v miru počiva! Strahovita suša na Krasu. (Potrebna vladna pomoč) Tri leta ima Kras sušo in sicer je vsako leto hujše. Stanje 26. julija je takole: pšenico smo poželi po par tednov prej, ker je prisiljeno dozorela. Pridelek ie bil slab in pičel. Sadje je bilo na srednjem in gornjem Krasu po navadi lep vir dohodkov. Letošnji sadni pridelek je bil ničev: črešenj je bilo zelo malo, hrušk ne bo skoro nič. Fižol je popolnoma končan, ako izvzamemo nekaj izjem. Kmečke družine ga bodo brez izjeme sredi avgusta po trgovinah kupovale. Krompirja bomo imeli eno desetino običajnega pridelka. Koruzo smo začeli kar žeti, da si napravimo nekaj za živino. Edini pridelek, ki še kaže, čeravno ga utegne suša še pokončati, je trta. Pa kaj bo teran za splošnost! Kras šteje nad 30.000 stanovalcev in pridela okrog 30.000 lil terana, torej po en hekto na osebo. To ni nič, kajti v vsaki vasi je samo po nekaj družin, ki jim teran res pomaga, ker ga pridelajo po 10 do 30 hi, toda večina družin ne pridela terana niti za davke. Slaba nam prede: lanski pridelek smo použili že koncem marca in vse kraške družine se od velike noči služijo pri trgovcih. Vse gre na upanje, ker smo upali na letošnjo letino. Trgovci imajo pri ljudeh po 20, 30, 50, 100 in celo po par sto tisoč lir razdanega blaga, ki so ga dajali na upanje na račun letine 1928. I e pa ni. Suža je uničila vso pičo za prašiče. Ljudje bodo trumoma šli v Sežano in prodajali živino in prašiče, cena bo padla, in kmet bo le malo izkupil. Ako izkupiček zapravi v trgovini, s čim bo k letu živino kupil in prašiče? V teh razmerah kmet obupuje. Kakor se je pred sto leti obrnil Valentin Stanič v imenu ljudstva na cesarja, in je bil uslišan, tako trkamo tudi mi na vrata naše vlade in posebno g. prefekta. Naše oči so uprte v Rim, od koder edino moremo pričakovati izdatne pomoči. Znižanje davkov? Državni davki so minimalni in je znižanje brez pomena. Znižanje občinskih davkov? So povečini taki, ki se znižati ne dajo. Pa tudi ko bi sc vsi odpisali, bi ne bilo spričo položaja nič pomagano. Kaj pomaga, ako bi bila družina oproščena plačevanja 20 do 200 lir davka v letu 1929., ko pa ne bo doma nič hrane od oktobra naprej do prihodnje letine? Samo dvojna je pomoč: ali z brezplačnim razdeljevanjem živeža ali pa s preskrbitvijo dela, ker je bolj moralno, da si člavek živež z delom zasluži. Mi smo brez pretiranja opisali položaj in le želimo, da bi kompetentna oblastva premotrila stanje ubogih Kraševcev in storila, kar le morejo, da se beda omili. Kako se vozijo milijonarji. Pravzaprav ne milijonarji, ampak mi-lijardarji, to so bogatini, ki imajo vsaj tisoč milijonov promoženja. Te imamo v mislih. V starih časih je bilo potovanje za bogate ljudi zelo neugodno. Ceste so bile redke in slabe. Edino prevozno sredstvo je bil poštni voz, v katerem se je vozil bogatin in revež. Po poti hotelov ni bilo, bile so le revne gostilne. Tako je moral potovati bogati in ubogi ob istih neugodnostih. Dandanes je drugače. Milijardar, ki hoče lepo in udobno potovati, ne gre niti v avtu, ker je pri tem omejen le na en prostor, kjer se ne more gibati, kakor bi hotel. Milijardarji imajo danes svoje lastne vlake. Amerikanske železnice so naredile posebne zasebne vlake za mi-tijardarje: velikanska lokomotiva in tri do 15 dolgih vagonov, v katerih se vozi le naročnik sam ali s svojimi prijatelji. Le- oglejmo si vlak, kakršnega si je dal narediti njujorški bogatin Filips. Vlak ima 9 vagonov. V prvem je jedilna soba z vso najmodernejšo opravo. Drugi vagon je njegova kuhinja, ki jo oskrbujejo trije kuharji. Tretji vagon je shramba za jedila in klet. četrti vagon, peti, šesti in sedmi so spalnice zanj in njegove goste, osmi vagon je igralnica, deveti pa je za kuharje in sobarice. V vlaku najdeš klavir, pianino, več gosli in drugih godal, igralnica za biljard in druge igre, veliko knjižnico, čitalnico, provovrsten radio, da med potjo lahko poslušajo koncerte in veselice, ki jih dajejo po mestih. Kajpada ima po vsem vlaku napeljan telefon, da lahko govori od prvega do zadnjega vagona. Piccolo in kraška suša.« Preden smo dali list v stroj, smo dobi- li Piccolo, ki piše o kraški suši. Piccolo pravi, da je šel zastopnik kmetijskega potovalnega urada po Tržaški, da bi se prepričal o škodi, ki jo je naredila suša. Ako je Piccolovo poročilo praviti točno, je poročevalec dr. Guido Coceanig izji-vil tudi tole: »(Pridelek in torej tudi dohodek se je zmanjšal pod polovico^. Potem takem bodo Kraševci letos pridelali nekaj manj kot polovico srednje letine. Za božjo voljo, ali je imel poročevalec črna očala na očeh, da je naredil tako ugotovitev? Saj je trave bilo manj ko polovico letine, pšenice pravtako. Fižola ni niti za eno petdestino, mogoča le eno stotino, krompirja bo za eno desetino, trave prav nič, turščice ne bo niti semena, saj so na spodnjem Krasu vso koruzo poželi. Pravtako je trditev, da bi dober dež spravil otavo na noge, te naravnost otročja. Tudi če bi dan in noč lilo, je otava za letos nemogoča. Te vrstice naj bodo v popravek Picco-lovega članka, ki bi utegnil pri oblastvih ustvaiti krivo mnenje glede letine na Krasu. Veseli pa nas, da misli kmetijska potovalna šola narediti statistiko in da bo potem poslala poročilo kr. prefekturi. Slovenec na čelu jugoslovanske vlade. General Hadžič se je skoro tri tedne trudil, da bi sestavil vlado iz samih državnih uradnikov, inženirjev in profesorjev, ki se ne vtikajo v politiko. Taka vlada naj bi pomirila Hrvate, ki se radi umora dveh njihovih poslancev ne morejo še potolažiti. Hrvati so zahtevali od generala, da razpusti parlament in razpiše volitve. General jim ni mogel ustreči. Radi lego je kralj poklical k sebi-Slovenca dr. Korošca in mu naročil, naj poskusi 011 srečo. Dr. Korošec je v dveh dneh sestavil vlado, v kateri so zastopani: Slovenske ljudska stranka, hrvaška ljudska stranka^ radikali, demokrati in muslimani. Dr. Korošec je ministrski predsedniki in notranji minister. Polovica ministrov je iz krajev, ki so bili nekdaj pod Avstrijo. Ko je Radič zvedel, da je Dr. Korošec postal ministrski predsednik, je obolel. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je prišlo državno krmilo v slovenske roke. Letalci so se vrnili. V torek opolnoči so se vrnili letalci Nobile, Viglieri, Zappi, Cecioni in Troia-ni. Nad 50.000 ljudi jih je pričakovalo na rimskem kolodvoru in po vseh postajah od meje do Rima je ljudstvo burno pozdravljalo raziskovalce severnega tečaja. Medtem ko je domovina tako veličastno sprejela svoje velike sinove, pa inozemsko časopisje, zlasti nemško, francosko in švedsko nadaljuje organizirano gonjo proti letalcem, samo zato ker so zastopniki fašistovske Italije. Letalcemo Zappiju in Marianu očitajo vsemogoče zločine glede Matlgrena. Zappi pa je na poti v domovino obiskal Mal-greenovo mater in jo potolažil. Tudi general Nobile je v razgovoru z nekim dunajskim časnikarjem odločno zavrnil taka podtikanja. Sovjetska mladina. Petrograjski zdravstveno-prosvetni svet je v enem izmed delavskih okrožij zbral podatke o tem, za kaj porablja delavska mladina svoj zaslužek. O uspehih poroča «Krasnaja Gazetta«, ki pravi, da je splošni znak to, da med mladimi ljudmi ni nikogar, ki bi varčeval. Noben delavski omladinec nima kakih prihrankov, pač pa imajo mnogi velike dolgove, ki naraščajo tembolj, čimbolj se dvigajo njihove plače. Skoraj vsi vprašani delavci so izjavili, da jim mesečni zaslužek ne zadostuje ne za hrano ne za obleko. Mladina izpre-minja velik del svojega zaslužka v dim. Zapuši mesečno po 8 rubljev, a nekateri celo 15 rubljev, to je celo četrtino od mesečnega zaslužka. Za alkohol gre mesečno povprečno po 4—5 rubljev; posamezniki pa zapijo monogo več. S perilom je delavska mladina jako slabo preskrbljena. Fant, ki bi imel pet parerv belega perila, je zelo redek; zato pa je tem več takih, ki imajo samo po dva para belega perila. Zelo malo se naroča ta mladina tudi na liste in časopise. Delavska dekleta so na prvi pogled nekoliko bolj varčna nego fantje Nekatere zaslužijo mesečno tudi do 60 rubljev in vlagajo v hranilnico do 17 rubljev mesečno. Povprečna višina dolga znaša pri delavkah dvakrat manj nego pri delavcih; delavke so tudi jako vestne pri plačevanju dolgov. Vendar so tudi dekleta na svoj način zapravljiva, ker trošijo svoj denar za lepotila, svilene nogavice in sladkarije. Lepotila in manikira stanejo petrograjsko delavko mesečno 20 kopejk do 5 rubljev in kakor se dviga njena plača, tako se dvigajo ti njeni izdatki. Za perilo se tudi delavke ne brigaio veliko. Delavka, ki zasluži mesečno 130 rubljev, je imela samo tri pare belega perila. Vse delavke trošijo zelo mnogo za slaščice. Neka delavka, ki zasluži mesečno 90 rubljev, izdaja za slaščice mesečno 10 rubljev, za vso ostalo hrano pa 20 rubljev. Deseti brat vKačjivasi. Stric! Kaj ste se res pustili izstreliti potom magnetne rakete na luno, me je vprašal mladi Urban na «šagri» v Dolu? Ded res, sem rekel, ker pa ni bilo tam gori nič tobaka, nič zraka, sem moral skočiti nazaj in sreča je bila, da sem čofnil ravno pred čedno gostilno na «Mandergah» med Belskim in Postojno«. Mladi Urban se je zasmejal, figo pokazal in naprej svojo šaro prodajal. V gostilni so ravno pod ribali, pa ne s krtačo, pač pa napol nage napudranke v laikastih čižemčkdh, poparene s šoceljni, kateri nosijo koketno srajce «alla manigolda«. Prosili so dež, ki ga žejna zemlja tako nujno potrebuje. O tej čudni gostilni bom prihodnjič kaj več povedal. Mahal sem jo dalje, čez «Rauberkomando», Počivavnik, mimo ta Malega laza v Kačjo vas. Spotoma sem videl, kako hirajo pod pritiskom grozne šibe — suše — mladi nasadi lesne družbe «Sclabsa» ter opazil žalostne kresove, ki uničujejo lepe gozdove in pripravljajo prostor mrzli burji. Predno sem stopil v Kačjavas, sem se oborožil z veliko gorjačo proti morebitnim napadom, pa ni bilo sile. Lepa vasica leži tik ob novi državni miji, vaščani so dobri in jako potrežljivi. Suša pritiska tudi tukaj kakor drugod. Trava na gori se upira in odpoveduje koscu pokorščino, poljsko sadje vene, drevje pa kaže jesensko lice, pa vkljub tem žalostnim pojavom se v neki zakotni vasi že celi teden nori in pleše. Razuzdane kratkokrilke se mi zdijo enake onim plesalkam, ki so ob vesoljnem potopu norele in plesale okrog barke, nazadnje pa v obupu kričale na pomoč: «Teta Noetova, odprite, poginjamo!)) Nedelja je Gospodov dan, pa ga skrunijo in delajo več greha kakor vse dni v tednu. Opravljajo se različna dela, vozovi drdrajo in vse to delo je spremljano s prostaško kletvino na jeziku, da se človeku kar studi. Divjaški klafači se niso v desetih letih niti toliko jezika naučili, da bi si znali dostojno kruha kupiti, bogokletstvo jim pa teče tako gladko, kakor da bi napravili izpiit z odliko na visoki šoli. Kaj pomagajo lepi zobje, lepa obleka, če pa umazane ustnice vse uničijo! Pa še nekaj grdega sem v «Ridah» opazil. Šoloobvezni otroci, stikajo pridno za ptičjimi gnezdi, pobirajo jajčka in morijo mladiče. In še neikaj sem videl, pa o tem drugič! Deseti brat na Varejah. Na Varejah v Brkinih častijo svetega Petra. Dne 26. junija, ko sem bil v Divači na sejmu, sem videl skoro vse Varejce. Varcjci in Varejke, vse je strašno kupovalo. Pa sem prašal: «Ivako to, da so cele Vareje na semnju?« Pa mi odgovorijo: «Mari si tujec v Jeruzalemu, ali ne veš da bo na 29. junija v Varejah velik ples? Zato nisem maral zamuditi te lepe prilike in sem jo udaril čez Naklo. 'Pri Ivancu sem spil četrt dobrega. Tam me sreča neki znanec, ki mi reče: «Tudi ti greš na Vareje ljudi opravljat? Le vari se, da jih ne nabereš; ne veš, kako so objestni. Mislijo, da jim ni nikdo gliha. Te dni jih je bilo tod vse polno. Potrebovali so denar za ples. Eni so dobili denar tako na posodo, drugi na seno in tako naprej«. Meni pa se je mudilo in sem jo naprej zakrevsal. Ko pridem do Varej, sem mislil, gotovo bo vse živo, pa ni bilo tako. Na nekem vstu zagledam pod dvema hrastoma par položenih desk. Varejci pa so bili eni žalostni, drugi jezni, samo veselega sbraza nisem videl. Pa prašam vaščana: «Boter, kaj ne bo nič?« Tako me je pogledal pa zaklel, da sem kar odskočil: «Ta naš podeštat nam plesa noče dati, pa mu bomo že pokazali, da bo s frčal. Rekel je, naj rajši skrbimo, kako bomo travo kosili, s čim bomo polente kupili in moke«. Ubogi Varejci, usmiljenja so vredni. Vse so naredili, da bi ples imeli, pa jim podeštat odreče! In kako so plesa po- trebni. Ne vedo, kam bi z denarjem. Le čujte, kako so se pripravili. Staro in mlado, vse je bilo v Divači. Botra je rekla: «250 lir sem špendala za Tonco«. Drugo je kupila Francki dve kikli, eno za ta prvega«, drugo za popoldne. Fantje pa so zapravili samo 500 lir. Vse polno žlahte so povabili; karkoli diši po Va-rejih, vse prišlo. Da .bi žalost pregnali, so popoldne najeli harmoniko, in plesalo je staro in mlado, možje, žene, fantje, dekleta in otroci. No, zdej po v Varejah spet vse po starem, ljudje bodo spet »fašine« vozili in jih škedenjskim fakinom prodajali. (Pride še). ZANIMIVOSTI. Delavec in knez. V Londonu se mudi maharadža (indijski knez) iz Gvaliorja. Zadnjič je izrazil željo,, da bi si sam, brez vsakega spremstva ogledal mesto. Oblekel si je preprosto evropsko obleko in šel na cesto. Tu je sedel na avtoomnibus, zlezel na krov in si popolnoma n en ad logova n ogledoval poulično vrvenje. Bil je sam s seboj zadovoljen. Naenkrat pa ga ie neprijetno spreletelo. Pred njim je stal sprevodnik in zahteval voznino, a maharadža je zastonj stikal po žepih — denar je bil pozabil doma. Obrazi okoli sedečih so se raztegnili v posmeh, maharadža je v zadregi priznal, da nima s čim plačati. V tem trenutku je pristopil mož v delavski obleki, kupil vozni listek in ga pomolil maharadži. Le-ta je listek hvaležno sprejel, nato pa prosil svojega rešitelja iz zadrege, naj mu pove svoj naslov. Delavec je pa zamahnil z roko: «Pus.ti-te, to je malenkost«. Toda maharadža ni popustil in rekel: «Ne, ne; povedati mi morate svoj naslov. Jaz sem vladajoči knez iz Gvaliorja«. Delavec je skromno oblečenega moža debelo pogledal, nato pa se poklonil in šegavo dejal: «Jaz sem pa pokojni belgijski kralj...« Posmehljivo se je dotaknil čepice in izstapil. Maharadža- se je prepričal, da Ie obleka in denar delata ljudi. Delavec je pa vendarle vitežko ravnal. Vse iznajdejo. Nedavno je neka tovarna vrgla na evropski trg žepni dežnik. Gre namreč za majhen mehanizem, ki ga lahko vtaknemo v žep. V par minutah imamo nastavljen dežnik. — Druga duhovita iznajdba je palica, ki iz njenih sestavnih delov napravimo malo mizico. To je navadna, ne predebela palica, ki se da prav lepo nositi na sprehodu. Po čem je lira ? Dne 1. avgusta si dal ali dobli: Za 100 dinarjev 33.70 L » 100 franc, frankov 74.80 » » 100 švicarskih fr. 368.15 » •> 100 nemških mark 456.40 » » 100 avstr, šilingov 270.— » » 1 dolar 19.12 » » 1 funt 92.83 » Tipografla Fratelli Mosettig - Trieste. Veliha zaloga mrtvaških predmetov. Kompletne pogrebne opreme: 1. razreda od 300 lir naprej II- * „ 200 „ III. n n 100 „ pogrebi otrok od 25 lir naprej. I. SAKSIDA - DORNBEUG 3. Tajništvo in naša pošta. 7). A. Padci. Posamezna oseba težko dobi potni list v romarske namene; navadno se izdajajo le večjim romarskim skupinam. — Če hočete najti delo, se morate napraviti na trdo pot od hiše do hiše, od podjetja do podjetja. V mestu ne boste dobili zaslužka, ker je veliko delavcev brez posla. Rebula Alojzij, Volčjigrad 19. Zastopstvo zavarovalnice «Allianz» za Italijo je prevzela zavarovalnica »Fenice« v ul. Garducci. «Fenice» pravi, da je treba pisati na Dunaj po polico. Ob priliki zglasite se pri nas. Mermolja Franc, Dobravlje. Za Matevža Možino zahteva «Fenice» zavarovalno polico, da lahko ugotovi, za kakšne zavarovanje gre. Če je zavarovanje v zvezi z vojnim posojilom, bo stranka prejela, kolikor kotira avstrijsko vojno posijilo... — Glede druge stranke prihodnjič. Markuia Angel, Škofi 7. V «Malem lista« od 9. marca na 28. smo vam odgovorili: Vaša prošnja bo šla na naše posredovanje v pregled pod št. 20546 V rcq. Reg. C. — Dokumenti so vam na razpolago. Ill!llllllllllllllill!lllll!llllllll!ll!li:il!ll!ll!lllllll!lllll!llllll!l!llllll!ll!llllllllll!ll!llllllllllll!!llill!ll MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja! papirnatih I vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 5. Knjigarna in papirnica ŠTOKA — d. z o. z. — Trst, via Milano 37, Tel. 74-74 Trst, via Mercadante št. f. se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolslkim uradom pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. Lastna knjigoveznica Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italijanske slovnice, slovensko-italijanskega in italijansko-slovenskega slovarja, ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. ZDRAVNIK Dr. FRAN GRUDEN ordinira v TRSTU Via S. Lazzaro 23 II n* (zraven kavarne Roma) od 10 in pol predp. do 13 V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.) Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št. 5 v i Dr. SRRDOG ZOBOZDRAVNIK TRST B Vlil S. L9ZZ9HD Z3, IL Najlepša prilika za nakup birmanskih daril! iillillllliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii Slovenske knjige! Največja zaloga slovenskih knjig! Vse najnovejše slovenske knjige so takoj v naši zalogi. — Imamo tudi bogato izbiro italijanskih in nemških knjig. — Posebej priporočamo slovenske molitvenike, ki so izšli v 40. vezavah. Ima na prodaj Katoliška knjigarna v Gorici, Via Carducci 2. birmo, ne pozabite na staro trgovino zlatnine ALOJZ POVH PIAZZA GARIBALDI 2 prvo nadstropje. Največja delavnica v Trstu. Pazite na naslov! F o p o S o 8 o s ocooooooiofioooaooooi Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi Matija Pahor Trst — Via Arcata 10 — Trst LASTNA IZDELOVALNICA 0 o Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih MATI JA PAHOR TRIESTE- VIA ARCATA 19 ram Za botre in birmance bogata izbera vsake vrste čevljev okusno izdelanih in dober kup. doooooopooioi^^ooooS umom FORCESSIM Cevljarnica odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo via Caprin 5 pri Sv. Jakobu - Trst Trsti Starši! Botri! Birma bo. Treba je preudariti, kje si boste omislili novo obutev zase in za otroke. Najbolj boste zadovoljni če poskusite — pri — s: FORCESSINU a: O PBOBBDBC3BBD BBi OB