Tržaška pokrajina in borčevske organizacije za spominsko ureditev prostorov v Ul. Cologna
/7
Na sovodenjski osnovni šoli v teku urgentna popravila
r
SANTANDREA ŠTANDREŽ
(frlL di 171.1,)
Primorski
dnevnik
ČETRTEK, 21. JULIJA 2011_
Št. 172 (20.187) leto LXVII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Marko Marinčič
Že res, da smo daleč od neapeljskih težav z odpadki, alarm na-ravovarstvenikov zaradi razmer v Furlaniji Julijski krajini pa je utemeljen, če se hočemo izogniti težavam v bodoče. Slika razmer v naši mali deželi je dokaj raznolika. Por-denon reciklira štiri petine odpadkov in je v samem vrhu državne lestvice, na kateri Trst - tudi zaradi po odpadkih lakomne sežigalnice - še vedno tiči blizu repa.
Goriška pokrajina se približuje cilju dveh tretjin selekcije, a jo pri tem zavirata Gradež in Gorica. Dobro je spomniti, kako je desna sredina svojčas politično linčala župana Brancatija ob uvajanju selektivnega zbiranja. Zdaj naj bi ga oni izvajali, a očitno ne kažejo pri tem velike sposobnosti.
Videmska pokrajina je spet poglavje zase. Ponekod zavidljivi odstotki ločenega zbiranja, po drugi strani pa neučinkovite naprave za selektivno predelavo in še primitivni sistem odlaganja v deponije, ki kot tempirane bombe pretijo okolju in zdravju ljudi.
In kje je pri vsem tem deželna uprava? Tri leta so minila od začetka razprave o novem deželnem planu za ravnanje z odpadki, a plana še ni. Nedopustna zamuda ne motivira občin in pokrajin k spoštovanju zakona, ki za leto 2012 določa prag 65-odstotne reciklaže odpadkov. Zato je na mestu poziv deželi, naj končno poprime za problem, naj pripravi homogen plan, brez novih sežigalnic in deponij pač pa s selektivnim zbiranjem po domovih, ki ponekod že odlično deluje. Ukrepati je treba takoj, preden nas doleti kaj hujšega, naj bodo to evropske sankcije v najboljšem primeru ali »neapeljski prizori« v najslabšem.
ITALIJA - Presenetljiv izid glasovanja o priporu poslanca LS in opozicijskega senatorja
Poslanec Papa v zapor, Tedesco ostaja v senatu
Severna liga obrnila hrbet koalicijskemu partnerju - Berlusconi besen
T.I. TICKETI
Tudi v FJK doplačila v zdravstvu
TRST - Furlanija-Julijska krajina je uvedla dajatve v zdravstvenem sektorju (t.i. tickete), proti katerim se bo sicer pritožila na ustavno sodišče. Dajatve iz državnega varčevalnega paketa -25 evrov za usluge na urgencah, ki se ne izkažejo kot nujne, ter dodatnih 10 evrov za specialistične preglede - bodo v veljavi vse do razsodbe ustavnih sodnikov. Sinoči ni bilo jasno od kdaj se bo plačevalo nove dajatve, jasno je le to, da ji bomo morali plačati. Dežela se je torej za sedaj »de facto« prilagodila ukrepom ministra Giulia Tremontija.
Predsednik Renzo Tondo je glede zdravstva v vladnem varčevalnem paketu napovedal pritožbo na ustavno sodišče. Ta bo imela za sedaj le politične in ne praktičnih učinkov za občane. Tondo izhaja iz ugotovitve, da naša dežela uživa upravno avtonomijo in da je že pred časom začela z resno sanacijo svojih blagajn. V to je všteto tudi krčenje stroškov za zdravstveni sektor.
V bolnišnicah, zdravstvenih strukturah in v lekarnah je včeraj vsekakor vladala velika negotovost v pričakovanju navodil zdravstvenih oblasti, ki jih ni bilo. Morda bodo ta navodila prišla danes, kdo ve.
Na 4. strani
SRBIJA - Zaradi zločinov na Hrvaškem
Aretiran zadnji haaški ubežnik Goran Hadžic
BEOGRAD - V Srbiji so včeraj zjutraj, dva meseca po aretaciji vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladiča, aretirali še zadnjega haaškega ubežnika, Gorana Hadžiča, obtoženega vojnih zločinov med vojno na Hrvaškem. Srbsko sodišče za vojne zločine je
že presodilo, da ni ovir za njegovo izročitev Haagu. Srbski predsednik Tadič je povedal, da so ubežnika aretirali na Fruški gori. S tem je Srbija po njegovih besedah "zaključila najtežje poglavje v sodelovanju s haaškim sodiščem".
Na 11. strani
RIM - Poslanska zbornica je pristala na zahtevo neapeljskega sodstva po aretaciji poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Papa, senat pa je zavrnil zahtevo barij-skega sodstva po hišnem priporu done-davnega senatorja Demokratske stranke in sedanjega člana mešane skupine Alberta Tedesca. To je dokaj nepričakovan izid dvojnega glasovanja, ki je včeraj zaznamoval delovanje obeh vej parlamenta. Severna liga je torej v zadevi Papa obrnila hrbet koalicijskemu partnerju, kot je sicer napovedala. To je hudo razjezilo premierja Silvia Berlusconija, ki zdaj zahteva razčiščenje z Umbertom Bossijem.
Na 9. strani
Kaj je literarna agencija?
Na 4. strani
Prostorski načrt: že delajo na novem
Na 5. strani
Požar v lokalu Baobab, našli Livonovo truplo
Na 12. strani
V konzulti Komel, Terpin in Paolettijeva
Na 12. strani
Jadran še naprej pod Vatovčevo taktirko, Mura pomožni trener
Na 17. strani
KANALSKA DOLINA
Občina Trbiž
a ••	«v .
za trijezični pouk v šolah
TRBIŽ - Občinski svet občine Trbiž je na predlog odborni-ce za kulturo Nadie Campana izglasoval zahtevo po uvedbi troje-zičnega pouka na šolah večstopenjskega zavoda Bachmann, ki zaobjema šole vseh vrst in stopenj v Kanalski dolini. Do sprejetja dokumenta, ki bo poslan Paritetnemu odboru, je prišlo v dogovoru z upravitelji občine Naborjet Ovčja vas, ki je že izglasovala enako zahtevo. Za sprejetje dokumenta je bilo pomembno tudi soglasje staršev in manjšinskih ustanov.
Na 3. strani
L. SANT0RI0 4 - TEL. 040/772770 UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242
2
Četrtek, 21. julija 2011
ALPE-JADRAN
/
ODPADKI - Potreben je nov deželni plan
WWF spodbuja deželo k selekciji odpadkov
Pordenon na vrhu državne lestvice, Trst pri repu
TRST - Deželno vodstvo svetovnega sklada za varstvo okolja WWF opozarja na kritično stanje na področju zbiranja in uničevanja odpadkov in na nujnost, da Dežela FJk čim prej sprejme nov plan za ravnanje z gospodinjskimi odpadki.
V Furlaniji Julijski krajini, opozarjajo, imamo na tem področju ekstremna nasprotja. Občina Pordenon, kjer z ločenim zbiranjem prestrežejo in usmerijo v predelavo kar 78% vseh gospodinjskih odpadkov, je na samem vrhu državne lestvice glavnih mest pokrajin, ki jo je pripravila sorodna naravovarstvena zveza Legambiente. Na repu lestvice pa je Trst, kjer so lani komajda dosegli 20% selekcije odpadkov. Temu botruje dejstvo, da mora Ace-gas dnevno »napajati« sežigalnico, kjer proizvajajo tudi električno energijo in zato ni pravega interesa, da bi z večjo odločnostjo šli v selekcijo in torej zmanjševanje količine sežganih odpadkov. Precej bolje je na Goriškem, kjer so v pokrajinskem merilu lani namenili v predelavo 59% odpadkov. Mnoge občine so krepko presegle ta odstotek, po drugi strani pa zaostajata Gradež, kjer sploh še niso uvedli selekcije, in Gorica, ki je celo nekoliko nazadovala v primerjavi z letom prej.
Spet raznoliko je stanje v Furlaniji, kjer ponekod dosegajo visoke odstotke selekcije, obenem pa imajo velike težave z odlagališči. Mnoga so nasičena, druga neprimerna in se iz njih strupene tekočine stekajo v podtalnico, kar ogroža okolje in zdravje ljudi.
Ob vsem tem, trdi WWF, dežela že nekaj let razpravlja o novem planu za ravnanje z odpadki a brez rezultata. Novembra 2008 so priredili deželni posvet na to temo, 24. junija 2009 je deželni odbor sprejel sklep na to temo, januarja lani so deželne komisije imele avdicije o novem planu, potem pa se je vse ustavilo.
Zakon določa, da bo treba do leta 2012 nameniti predelavi 65% vseh odpadkov. Dežela bi po oceni WWF morala nujno spodbuditi krajevne uprave k dosegi tega cilja, če drugače ne gre, tudi z določitvijo strožjih sankcij. Sama dežela pa bi s sprejetjem enotnega plana za ravnanje z odpadki dosegla, da se preseže zdajšnja nehomogenost. Po oceni WWF je to možno brez novih deponij ali sežigalnic in tudi brez izvažanja odpadkov drugam. Plan naj bi temeljil na dveh stebrih: učinkovitem ločenem zbiranju po vzorcu »od vrata do vrat« in učinkovitejšem delovanju objektov za selekcijo. Le tako, zaključuje WWF, bomo dosegli po zakonu določen cilj 65-odstotne selekcije in se tudi izognili nevarnosti sankcij Evropske unije.
Tržaški upepeljevalnik
ISTRA - Prva seja občinskega sveta
Koper: Scheriani
v	•	■ v
se naprej podžupan
KOPER - Koprski mestni svet se je včeraj sestal na konstitutivni seji, na kateri so potrdili mandate vsem 33 svetnikom ter ugotovili, da so izpolnjeni pogoji za uradni začetek tretjega županskega mandata Borisa Popoviča. Ta je za podžupana tudi v novem mandatu potrdil Janija Bačiča in Alberta Schie-rianija, ki pripada italijanski narodni skupnosti. Popovič ne namerava sklepati fiksnih koalicij.Kot je župan povedal v svojem nagovoru svetnikom, si namreč želijo sodelovati z vsemi, ki to hočejo: Vsi, ki boste hoteli sodelovati, boste imeli vso možnost. Upam, da bo to tvorno sodelovanje čim širše.
Župan je poudaril, da so volivci jasno izrazili, koga podpirajo, kar je po njegovem treba spoštovati. Popoviče-va stranka Koper je naš ima v 33-član-skem mestnem 19 svetnikov. Socialni demokrati in Oljka imata vsak po tri svetnike, DeSUS dva, po enega pa imajo SDS, Zares in SLS. Trije sedeži v mestnem svetu pripadajo predstavni-
kom italijanske narodne skupnosti. Popovič lahko poleg svetnikov iz svoje stranke dokaj zanesljivo računa na glasova DeSUS, saj ga je stranka podprla tudi v županski tekmi, tradicionalno kooperativni z vodstvom občine pa so svetniki, ki predstavljajo italijansko narodno skupnost.
Še vedno pa ostaja odprta vloga Socialnih demokratov. Svetnik iz njihovih vrst Luka Juri je glede možnosti sodelovanja z županovo listo za Slovensko tiskovno agencijo ob robu seje povedal, da v kolikor bi jim občinska uprava dala možnost, da uresničijo točke iz svojega programa, »potem je naša dolžnost do volivk in volivcev, da to naredimo.Sedeti v opoziciji, medtem ko ti je dana možnost, da uresničuješ to, kar si obljubil, bi bilo sebično in le iskanje volilne podpore v škodo programu,» je nadaljeval Juri. V SD naj bi sicer po njegovih besedah potrebovali še nekaj mesecev časa, da dokončno dorečejo svojo vlogo v mestnem svetu.
TOLMIN
Trije Slovaki naj bi izvedli 15 tatvin
BOVEC - Policisti iz Bovca so te dni prijeli 32-letnega državljana Slovaške, ki se je v družbi s še neznanima državljanoma Slovaške zadrževal v kampu v Trnovem ob Soči. Organizirali so iskalno akcijo, v kateri je sodeloval tudi službeni pes policije, da bi izsledili pobegla Slovaka, vendar zaman. Z dodatnim zbiranjem obvestil v tamkajšnjem kampu so ugotovili, da so trije državljani Slovaške osumljeni izvršitve kaznivega dejanja drzne tatvine na škodo turistov v kampu. Dvema francoskima državljanoma naj bi odnesli denar in fotoaparat ter nato pobegnili s kraja.
Aretiranega so ovadili Okrožnemu državnemu tožilstvu v Novi Gorici zaradi utemeljenega suma tatvine. V okviru preiskave in z dodatnim zbiranjem obvestil so tudi ugotovili, da je navedena združba treh državljanov Slovaške predhodno izvršila kar 14 tatvin in drznih tatvin v Tolminu v okviru glasbene prireditve Metalcamp. Zato bodo aretiranega Slovaka policisti tolminske postaje ovadili tudi zaradi utemeljenega suma storitve vseh teh tatvin.
KOPER
mm • • v •	v
Knjižni večer v Dijaškem domu
KOPER - Kulturno umetniška društva Fontana, Faral, Capris, Kulturni klub iz Kopra, Združenje književnikov Primorske in koprska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti prirejajo dre-vi, 21. julija, ob 19. uri v Dijaškem domu v Kopru predstavitev knjige Antona Jurinčiča z naslovom »Življenje in samomor Sakija Sakota«.
Večer bo povezoval Gregor Kranjc, nastopala bosta vokalist Jernej Tiran in pianist Aljoša Rijavec. O avtorju in njegovem delu, kratki prozi, ki je izšla v letošnjem letu, bodo spregovorili predsedniki vseh organizacijskih kulturno umetniških društev: Danilo Japelj, Edelman Jurinčič, Karlo Hme-ljak, Lado Jelen in Magdalena Svetina Terčon.
Olga Knez
SEŽANA - Več tednov
Pogrešajo 51-letnega Ratka Pančica
Policisti policijske postaje Sežana že več tednov iščejo pogrešanega Ratka Pančica (na sliki), rojenega 5. 7. 1960 v Osredku (BIH), z bivališčem v Sežani. Zadnjič ga je videla žena 22. junija letos ob 12.30 uri. Visok je 170 cm, suhe postave, nazadnje črnih kratkih las, obraz poraščen z brki in brado, v obeh ušesih pa je imel uhana (rinke). Ob odhodu od doma je bil oblečen v črtasto majico z ovratnikom in kratkimi rokavi v kombinaciji modre in sive barve, v dolge poletne jeans svetlo modre hlače in obut v sive športne copate. Na glavi je imel platneno kapo. Kdor ga je videl ali kaj ve o njem, naj to sporoči policijski upravi v Sežani.
SKGZ - Stališče o Primorskem dnevniku
»Zadruga je edini organ, kjer se odloča o časopisu«
arhiv
GORICA - Deželno tajništvo SKGZ je ocenilo nepričakovane poletne polemike na račun Primorskega dnevnika in SKGZ-ja. Glede prvega je izpostavilo nekaj objektivnih dejstev, in sicer:
lastnik Primorskega dnevnika je Zadruga PD (ki nikoli ni bila član SKGZ), ki odraža najvišjo obliko partecipirane demokracije in predstavlja s svojimi več kot 2000 člani (desetina aktivne manjšinske skupnosti) najvišje možno jamstvo pluralizma. V prizadevanju za obstoj PD se je v najhujši uri zavzelo za zadružno obliko lastništva takratno manjšinsko zastopstvo vključno s SSO-jem.
Še danes ostaja Zadruga edinstven primer ustanove s tako množičnim lastništvom in z demokratično izvoljenim vodstvom, ki pa mora spoštovati strogo zakonodajo o tovrstnih zadrugah, piše v izjavi SKGZ. Volitev upravnega odbora, ki je najvišji organ Zadruge, ureja statut, v katerem piše, da na volitvah lahko nastopi več različnih list in ob zmagoviti listi zagotavlja tudi prisotnost manjšine (D'Hondtov sistem).
Če bomo znali in uspeli še povečati število članov, bo to nedvomno okrepilo Primorski dnevnik in zato deželno tajništvo SKGZ podpira napoved sorodne krovne organizacije, ki namerava sprožiti akcijo včlanjevanja v Zadrugo. Še večjo okrepitev pa bi predstavljalo povečanje naročnikov Primorskega dnevnika, za kar se moramo vsi potruditi, in primis obe krovni organizaciji, saj je dragoceno poslanstvo edinega slovenskega dnevnika v Italiji očitno vsem. Vsak ima lahko svoje mnenje o vsebini Primorskega dnevnika, menijo pri SKGZ. Lahko ga izrazi pisno ali pa v pogovorih z odgovornim urednikom in novinarji, še najbolj učinkovito pa kot član na rednih občnih zborih Zadruge. Nikakor pa ne morejo posamezne organizacije, niti krovni ne, preseči volje in odločitev Zadruge, ki je izraz velikega števila posameznikov. Nesprejemljiva ostaja vsaka zakulisna loti-zacija uredništva PD v stilu zloveščega Cencellijevega priročnika, kamor nesporno vodi ugotavljanje SSO o tem, »na kateri strani« je ta ali oni novinar.
SKGZ spoštuje avtonomijo uredništva Primorskega dnevnika, čeprav se z določenimi vsebinskimi in drugačnimi izbirami večkrat ne strinja, verjame pa v strokovnost in v avtonomijo novinarjev, čeprav bi si od njih včasih pričakovala večjo kritičnost do obravnavanih, manjšinskih in drugih tem. Pričakovanje bi lahko bilo tema umirjenega in konstruktivnega javnega dialoga med uredništvom in bralci, saj bi tak občasen stik koristil vsem.
Prvenstvena dolžnost SKGZ-ja in verjetno tudi SSO-ja je skrbeti za obstoj in razvoj Primorskega dnevnika ter v tem smislu složno nastopati tako v odnosu do italijanskih kot tudi slovenskih oblasti in to skrb v nikakršni obliki pogojevati. Za vse ostalo potrebujemo dialektiko, ki je dobrodošla v katerikoli družbi, gotovo pa ne nenadnih in zaostrenih polemik.
Svojo pripravljenost na dialog pri
obravnavanju vseh manjšinskih vprašanj je SKGZ pokazala ves čas. Zato deželno tajništvo pozdravlja dober začetek dela skupnega omizja SSO-SKGZ, ki se je lotilo nelahkega usklajevanja in reševanja odprtih vprašanj v manjšinski organiziranosti. »Naša organizacija se obenem zaveda pomena skupnih priprav na napovedano vladno manjšinsko omizje in pozdravlja uspešno dogovarjanje znotraj skupnega zastopstva, ki se je v zadnjem času resno lotilo šolske problematike. Zaradi povedanega bi ne bilo koristno, ko bi se v ta pozitiven čas vrinile nepotrebne interference s ciljem, da se vse skupaj upočasni.
Kar zadeva odnose s sogovorniki tako v Italiji kot v Sloveniji bo SKGZ nadaljevala na institucionalni ravni, ne glede, kakšne opcije so in bodo v ospredju. Tak odnos je edino jamstvo, da bo manjšina subjekt in ne le predmet dežurnih strankarsko-političnih igric, ki v končni analizi škodujejo edino manjšini. Takšnih primerov smo v preteklosti že imeli.
SKGZ je v zadnjih letih dala kar nekaj pobud v smeri sodelovanja in združevanja (Zveza Slovencev), iskanja potrebnih reformnih pristopov (lanski dokument o reformah v naši organizirani skupnosti) in utrjevanja večjega povezovanja med samimi manjšinami (Slo-mak). »Večkrat smo v odgovor dobili odklonilne besede z očitkom, da prehitevamo čas in da se morajo stvari odvijati postopno, naravno, ob spoštovanju pluralnosti, v logiki dialoga in dogovarjanja. Sedaj smo v tej fazi. Zakaj vse skupaj skvariti in se vrniti na izhodišča, ki trčijo z zgoraj omenjenimi stališči?«
Še več: primer široke participacije posameznikov in uporabnikov (naročnikov) pri Primorskem dnevniku bi lahko po mnenju SKGZ postal novo vodilo pri upravljanju in vodenju nekaterih osrednjih, za manjšino strateških ustanov in organizacij. S tem bi nadgradili zdajšnji dvojni status teh ustanov, ki je izraz zgodovinskega trenutka, ki je že za nami.
Zaradi povedanega je SKGZ sama prepričano stopila na pot včlanjevanja posameznic in posameznikov. S to izbiro želi poudariti pomen, ki ga imajo prizadevanja za jezikovno, kulturno, politično, gospodarsko, izobraževalno, športno in socialno rast Slovencev v Italiji. Gre za bistvene pravice posameznikov in skupnosti, ki jo sestavljajo ljudje. Članstvo posameznikov utrjuje povezovalno vlogo SKGZ na različnih področjih javnega življenja. Posamezniki v organizaciji jamčijo še bolj odprte in demokratične odnose v sami SKGZ, njeno prozornost in jasnost pri zasledovanju njenih konstitutivnih ciljev. Tako kot pri Zadrugi Primorski dnevnik tudi v SKGZ lahko vstopi vsakdo, ki se strinja z njenimi izhodišči in statutom ter prispeva k oblikovanju izbir in strategij za rast slovenske narodne skupnosti. Bližnjic v demokraciji ni, piše na koncu v stališču deželnega tajništva krovne organizacije.
Poletje prSlamčevih v Pliskovici
PLISKOVICA - V okviru letošnje prireditve Poletje pr'Slamčevih, kjer je do konca avgusta v knjižnici pod orehom Mladinskega hotela v Pliskovici na ogled razstava ilustracij Daniela Demšarja z Griž, bo pestro tudi ta konec tedna. Vsak torek namreč potekajo otroške ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale vse do 23. avgusta in so namenjene otrokom od 4. do 10. leta starosti. Jutri, 22. julija, se bo pričel tridnevni kiparsko-lesarski kamp, v soboto pa bo ob 20.30 uri v ritmu zahodnoafriške glasbe nastopil ansambel Djembabwe. Zadnji vikend v juliju napovedujejo plesno delavnico s plesno učiteljico Martino Grmek, ki bo otroke naučila hip hop plesov in drugih plesnih zvrsti. Prijave sprejemajo na tel. 05 / 763 0250 ali 041/ 947 327. (Olga Knez)
Popravek k članku o reševanju na Jalovcu
V včerajšnji članek o reševanju dveh tržaških alpinistov, ki sta v nedeljo zaradi slabih vremenskih razmer obtičala v stenah pod Jalovcem, se je vrinila napaka. Priimek enega od dveh soudeleženih se pravilno glasi Zoch in ne Čok, kot smo napisali na osnovi telefonsko zbranih informacij. Za popravek nas je prosila sestra prizadetega, ki tudi pojasnjuje, da je njen brat izkušen planinec in speleolog in že kakih petnajst let član tržaškega planinskega društva Cai.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 21. julija 2011
3
KANALSKA DOLINA - Na predlog odbornice za kulturo Nadie Campana
Občina Trbiž soglasno za trijezični pouk v šolah
Predlagajo tudi slovenski in nemški pouk na večstopenjski šoli Bachmann
TRBIŽ - Na seji, ki je potekala v torek zvečer, je tudi občinski svet občine Trbiž izglasoval zahtevo po uvedbi trojezičnega pouka na šolah večstopenjskega zavoda Bachmann, ki zaobjema šole vseh vrst in stopenj v Kanalski dolini. Do sprejetja dokumenta, ki bo poslan Paritetnemu odboru, je prišlo v sorazmerno kratkem času po posvetu z načelniki svetovalnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu in po dogovoru z upravitelji občine Na-borjet Ovčja vas (občina Naborjet Ovčja vas je izglasovala enako zahtevo prejšnji petek). Za sprejetje dokumenta je bilo pomembno tudi soglasje staršev ter anketa, ki so jo pred časom izvedli na šolah in nenazadnje tudi podpora projektu s strani obeh manjšinskih ustanov v Kanalski dolini (Sks Planika in Kanaltaler kulturverein).
Po natančni predstavitvi zahteve s strani občinske odbornice za kulturo Nadie Campana so svetniki soglasno odobrili predlog, ki zahteva insti-tucionalizacijo poučevanja manjšinskih jezikov, slovenščine in nemščine na večstopenjski šoli Bachmann, ki krije celotno Kanalsko dolino in to na podlagi državnega zakova 38/01 in deželnega zakona 20/2009. Sprejeti dokument za uvedbo trojezičnega pouka se sklicuje na zakonska določila in na že opravljeno delo v šolskem sistemu Kanalske doline, na kulturno in jezikovno raznolikost , na več kot petnajstletnem poučevanju manjšinskih jezikov v okviru ure multikulture, ki se izvaja na raznih šolah in na občinski štatut ter na pomen in izzive v luči mednarodnega sodelovanja ter do-brososedskih odnosov z sosedoma, Slovenijo in Koroško.
R.B.
\
Ž"
www.primorski.eu
klikni
in izrazi svoje mnenje
Ali upoštevate svarilo Svetovne zdravstvene organizacije, da lahko redna uporaba mobilnih telefonov poveča možnost rakastega obolenja na možganih?
O Da, mobilnik uporabljam manj pogosto
O Da, uporabljam slušalke Ne
Nisem vedel za svarilo Svetovne zdravstvene organizacije
VIDEM - Zahteva
Porčinj: Napolitano naj pride na sodišče
VIDEM - Predsednik republike Giorgio Napolitano naj nastopi kot priča na procesu proti podjetniku in politiku Diegu Volpeju Pasiniju, ki je obtožen obrekovanja. Možnost, da bi Napolitano prišel na sodno obravnavo je dejansko nična, Volpe Pasini pa je hotel s potezo pritegniti medijsko pozornost, kar mu je tudi uspelo.
Volpeja Pasinija toži zaradi obrekovanja družina pokojnega furlanskega parlamentarca KPI in partizanskega komandanta Maria Lizzera. Videmski podjetnik je v intervjuju dnevniku Messaggero Veneto leta 2008 dejal, »da je Lizzero vedno nosil v sebi politično odgovornost za pokol v Porčinju.« V začetku leta 1945 so tam komunistično usmerjeni partizani ubili skupino partizanov katoliške enote Osoppo.
Volpe Pasini je prepričan, da bi lahko predsednik Napolitano pojasnil vlogo pokojnega Lizzera samo zato, ker je dobro poznal Lizzera, s katerim je tudi nekaj let skupaj sedel v poslanski zbornici. Torej ne zato, ker bi kaj vedel o pokolu v zahodni Benečiji, temveč torej le zato, ker je prijateljeval s pokojnim furlanskim politikom. Volpe Pasini sicer vztrajno trdi, da ni nikoli neposredno vpletal Lizzera v pokol, temveč da je le izpostavil njegovo moralno in človeško stisko za ta tragična dogajanja.
Pri nas si v družinskem krogu.
RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata
4
Četrtek, 21. julija 2011
TRST, DEŽELA
/
ZDRAVSTVO - Odločitev predsednika Renza Tonda glede t.i. ticketov bo jutri potrdil deželni odbor
Deželna uprava uvedla plačilo in se pritožila na ustavno sodišče
TRST - Furlanija-Julijska krajina je uvedla dajatve v zdravstvenem sektorju (t.i. tickete), proti katerim se bo pritožila na ustavno sodišče. Doplačila iz državnega varčevalnega paketa - 25 evrov za usluge na urgencah v bolnišnicah, ki se ne izkažejo kot nujne, ter dodatnih 10 evrov za specialistične preglede - bodo v veljavi vse do razsodbe ustavnih sodnikov. Sinoči ni bilo jasno od kdaj se bo plačevalo nove dajatve, jasno je le to, da ji bomo morali plačati.
Dežela se je torej za sedaj »de facto« prilagodila ukrepom ministra Giulia Tre-montija. V enem letu naj bi to v njene blagajne prineslo okoli 12 milijonov evrov, koliko novih finančnih sredstev pa bo res prišlo v blagajno FJK pa bo odvisno od časovnih rokov trajanja »ticketov«. O tem so včeraj na navodila zaman čakali v vseh javnih zdravstvenih strukturah in lekarnah, kjer sprejemajo napotnice in rezervacije (t.i. CUP) za specialistične preglede.
O uvedbi dajatev in o pritožbi na ustavno sodišče se je predsednik deželne vlade Renzo Tondo odločil po sestanku z odbornikoma Sandro Savino (finance), Vladimirjem Kosicem (zdravstvo) ter s pristojnimi deželnimi funkcionarji. Ocenili so, da se v teh pogojih FJK ne more izogniti »ticketom«, tudi zato, ker pri nas občani, za razliko od prebivalcev drugih dežel, ne
plačujejo novih dajatev na zdravila. Novi ukrepi za specialistične preglede ne bodo veljali za občane, ki so stari več kot 65 let, invalide, ljudi s posebnimi obolenji, poškodovane na nesrečah pri delu in za otroke pod 14 letom.
Pritožba na ustavno sodišče ima politične učinke, za praktične bo treba počakati nekaj mesecev. »Dobro vemo, da se je Italija znašla v zelo težkem finančnem položaju in se zato nočemo izogniti odgovornostim in dolžnostim za sanacijo državne blagajne. Naša dežela je sanacijo zdravstvenega sektorja začela že pred časom, kar nam je pred kratkim priznalo tudi Računsko sodišče. Spoštujemo sklepe državne vlade in parlamenta, FJK pa je dežela s posebnim statutom, ki nam priznava vsestransko finančno avtonomijo, tudi na področju zdravstva,« je pritožbo na ustavno sodišče sinoči utemeljil Tondo. Naša dežela je doslej prva in edina, ki je napovedala pritožbo na Tremontijev varčevalni paket.
Pritožbo je pohvalila evropska poslanka in deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchiani. Tonda pa ni pohvalil njen somišljenik Gianfranco Mo-retton (vodja DS v deželnem svetu), ki pravi, da pomeni pritožba norčevanje na koži ljudi, ki bodo v vsakem primeru morali plačevati »tickete«.
V lekarnah (fotografija je iz Trsta) so včeraj zaman čakali na navodila in pojasnila o »ticketih«
kroma
NAŠ POGOVOR - Literarna agenta Astrid Pesarino in Stefano Bisacchi
Galjot je bil pisar in to berilo ...
Literarna agencija Tempi irregolari posreduje med slovenskimi in italijanskimi založbami, a tudi francoskimi - Vse se je začelo s Kačjo rožo
Oče italijanske književnosti Dante Alighieri je v svoji Božanski komediji zapisal: galjot je bil pisar in to berilo (»ga-leotto fu il libro e chi lo scrisse«). Tudi v zgodbi o nastanku agencije Tempi ir-regolari so knjige in njihovi avtorji odigrali odločilno vlogo. V prvi vrsti zaradi velike ljubezni do knjig, ki veže njena ustanovitelja Astrid Pesarini in Stefana Bisacchija. A tudi zaradi tiste Kačje rože, ki jo je Astrid prebrala v italijanskem prevodu. »Knjiga La peonia del Carso me je prijetno presenetila, saj gre za čudovito zgodbo. Nikakor pa nisem mogla razumeti, zakaj v Italiji skoraj nihče ne pozna njenega avtorja Alojza Rebule.«
Tudi zato sta Tržačanka Astrid in Goričan Stefano ustanovila literarno agencijo Tempi irregolari: da bi se preizkusila v vlogi kulturnih posrednikov in ustvarila mostove med evropskimi književnostmi in založbami. S posebno pozornostjo do slovenskih avtorjev, ki so italijanskim bralcem geografsko gledano tako blizu, a glede na razpoložljivost prevodov izredno daleč.
»Seveda obstajajo tudi druge agencije, ki so pozorne do Vzhodne Evrope, mi pa skušamo izrabiti geografsko pred-
Astrid Pesarino in Stefano Bisacchi, spodaj pa nekatere knjige, ki jih skuša njuna literarna agencija promovirati na italijanskem tržišču
kroma
nost tega prostora in se bolj sistematično obračamo do Slovenije, saj živimo blizu Ljubljane, a tudi nedaleč od Milana, ki je ob Rimu in Turinu eden osrednjih založniških centrov v Italiji. Kot strastna bralca sva bila naveličana poplave ameriških knjig, ki so si vse zelo podobne, zato sva si rekla, zakaj ne bi promovirali sosedov, ki so napisali toliko dobrih knjig?«
Med Trstom, kjer živita, in Gorico, kjer ima sedež njuna literarna agencija, sta zato začela iskati koristne kontakte. Spoznala sta takratnega ravnatelja goriškega Kulturnega doma Igorja Ko-mela, slovenista Zoltana Jana (»ki nas je zelo spodbudil k delu«), profesorja Mirana Košuto in Tatjano Rojc, prevajalko Darjo Betocchi. »S pomočjo njihovih nasvetov in napotkov smo začeli ustvarjati podlago za svoje delo. Literarne agencije imajo namreč vlogo posrednika med avtorji in založbami oziroma med raznimi založbami.
Prva nam je zaupala francoska založba L'Harmattan in danes lahko ves njen katalog ponujamo založbam v Italiji in Sloveniji. Sledile so italijanska založniška skupina Mauri Spagnol, slovenska založnika Mladinska knjiga in Sa-
nje, pogajamo pa se tudi z založbama Modrijan in Mohorjevo. Tu je še Mercure, francoska založba z zelo ugledno tradicijo. Seznam založb pa se k sreči daljša.«
Kako pa poteka delo v agenciji? Astrid goji predvsem stike z avtorji, medtem ko se Stefano ukvarja z avtorskimi pravicami. »Ko spoznava na primer slovenskega avtorja, ki se nam zdi zanimiv, si najprej zagotoviva avtorske pravice za to ali ono njegovo knjigo, potem pa poiščeva založnika v Italji ali Franciji, ki bi ga po najinem mnenju ta knjiga lahko zanimala. Nato pripravimo dokumentacijo o avtorju in o morebitnih prevodih, vsak založnik pa ima svoje "bralce', ki medtem preberejo izvirnik in ga ocenijo.
Na podlagi raznih kriterijev (predvidene naklade in cene knjige, pomembnosti avtorja, knjige itd.), sestavimo ponudbo za predajo pravic in tako imenovane royalities. Tudi ko je knjiga v knjigarnah, pa se naša vloga ne konča, saj seveda tudi nas zanima promocija knjige in avtorja.«
Astrid in Stefano pravita, da po enoletnem delu nista videla velikih vsot denarja; te so v dometu samo ameriških agencij, ki si zagotovijo avtorske pravice za milijonske naklade. Poleg tega je danes tržišče v težavah, založniki so oprezni.
»Resnici na ljubo je bil ta prostor
slovensko-italijanskih literarnih odnosov nekoliko prazen. A sva optimista, saj sva na obeh straneh naletela na zanimanje. V Sloveniji nas na primer sprašujejo po Pasoliniju in Foju, a tudi po italijanski esejistiki.
Mi založbam ponujamo predvsem književnost, literarno fikcijo, a tudi ese-jistiko in mladinsko ter otroško literaturo, tudi zato, ker je Slovenija na tem področju zelo dobra. Upamo, da nam bo uspelo v Italiji izdati nekatera dela Svet-lane Makarovič, ki je bila dvakrat no-minirana za najpomembnejšo nagrada na področju mladinske književnosti (nagrado Andersen), a je v Italiji ne poznajo. Trudimo se tudi, da bi izdali ilustriran trijezični slovar Mladinske knjige in knjige Dese Muck. Svetovali so nam knjigo Blazno resno o seksu, a v Italiji ti založniki rečejo, oh kako lepa knjiga, potem pa so terorizirani: po naši televiziji lahko vidiš vse, na področju spolne vzgoje pa smo grozni puritanci. Upamo, da nam bo uspelo prebiti ta zid.«
Ob že omenjenih avtorjih italijanskim založnikom ponujata tudi Vladi-mirja Bartola, Miho Mazzinija in druge avtorje iz katalogov založb, s katerimi sodelujeta. Velika želja pa ostaja, da bi na italijanski trg prodrl Alojz Rebula, »avtor, ki bi lahko prejel Nobelovo nagrado«, kot trdi Astrid.
Galjot je bil pisar in to berilo ...
Poljanka Dolhar
LA REPUBBLICA
Lestvica univerz: Trst na 5., Videm pa na 11. mestu
TRST, VIDEM - Potem ko smo v prejšnjih dneh izvedeli za lestvice najboljših univerz, ki sta jih pripravili revija Campus in gospodarski dnevnik Il Sole 24Ore, je včeraj svojo lestvico objavil tudi dnevnik La Repubblica, ki daje laskavo oceno tako tržaški kot videmski univerzi oz. njunim fakultetam. Rimski dnevnik je namreč izdal svoj vodnik po italijanskih univerzah za akademsko leto 2011/2012, pri sestavljanju lestvice pa se je oprl na podatke raziskovalne ustanove Censis, na podlagi katere je tržaška univerza zasedla peto mesto na lestvici srednjih univerz (od 10000 do 20000 študentov), vi-demska pa enajsto.
Pri sestavljanju lestvic so raziskovalci upoštevali storitve, ki jih univerze nudijo, dalje stroške za štipendije in druge posege, strukture, splet in mednarodno razsežnost. Univerza v Trstu je pri tem zbrala vsega skupaj 95 točk in pristala na petem mestu, medtem ko je Univerza v Vidmu prejela deset točk manj in bila enajsta. Na lestvici srednje velikih univerz prednjači Univerza v Trentu (101,4 točke), medtem ko je na lestvici največjih univerz z več kot 40000 študenti prvo mesto zasedlo vseučilišče v Bologni (90,7 točke), med velikimi univerzami z od 20000 do 40000 študentov pa prednjači Univerza v Pavii, ki je zbrala 97,4 točke. Med majhnimi univerzami (do 10000 študentov) je na prvem mestu vseučilišče v Camerinu s 96,1 točke, med politehnikami pa Politehnika v Turinu, ki je zbrala 97,7 točke.
La Repubblica pa je tudi objavila lestvico fakultet, ki so jih ocenjevali na podlagi produktivnosti, didaktike, raziskovanja in mednarodnih odnosov. Pri tem so prvo mesto zasedle tržaški fakulteti za farmacijo in politične vede ter vi-demske fakultete za leposlovje, jezike in izobraževalne vede. Med prvimi petimi so med posameznimi fakultetami tržaške fakultete za arhitekturo, psihologijo in znanstvene vede ter videmski fakulteti za medicino in pravo.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
OBČINA - Cosolini v občinski komisiji ponovil stališča, ki jih je izrazil v občinskem svetu
Nov prostorski načrt bo upošteval mnenje ljudi
Občinski odbor že sprejel sklep o ukinitvi variante 118- Čim prej novi zaščitni normativi
Občinska uprava bo dokončno črtala prostorski načrt, ki ga je izdelala prejšnja des-nosredinska uprava, in izdelala novega. Nov regulacijski načrt bo predstavljal vizijo le-vosredinske uprave o upravljanju ozemlja, ki se še kar razlikuje od Dipiazzove, še predvsem pa bo upošteval pripombe in želje prebivalcev. Zaščitne normative, ki od 7. avgusta ne bodo več veljali, bo občinski odbor nadomestil čim prej z novimi. Po vsej verjetnosti bo občinski svet o njih razpravljal konec avgusta oziroma v začetku septembra.
To so glavne točke sklepa, ki ga je občinski odbor sprejel 13. julija in ki jih je župan Roberto Cosolini nekako že napovedal v občinskem svetu. Sklep bodo do 24. julija obravnavali v posameznih rajonskih sosvetih, sam Cosolini pa je o namenu občinske uprave govoril včeraj popoldne na seji pristojne občinske komisije. Svetniki desno-sredinske opozicije so namreč z občinskim svetnikom Ljudstva svobode Pierom Cam-berjem na čelu zahtevali novo razpravo o prostorskem načrtu. Cosolini jim je ugodil in je na včerajšnji seji v bistvu obnovil stališča, ki jih je že podal v občinskem svetu. Dodal je tudi, da bo občinski odbor obravnaval in izglasoval nove zaščitne normative 8. avgusta ali najkasneje 22. avgusta. Rajonski sveti bodo imeli nato na razpolago dvajset dni za analizo in sprejetje novih direktiv. Temu bo sledila obravnava v občinski komisiji, nazadnje se bo o tem izrekel občinski svet. Co-solini je tudi napovedal, da namerava prirediti ustrezno javno srečanje, ki bo po vsej verjetnosti 29. julija. Podrobnosti bo vsekakor župan uradno predstavil danes na tiskovni konferenci.
Občinski odbor pa je medtem že sprejel omenjeni sklep, ki naj bi ga občinski svet odobril konec meseca. Pristojna občinska komisija bo o njem razpravljala 27. julija, po vsej verjetnosti pa bo občinski svet zasedal dan kasneje na večer. Sklep naj bi občinski svet odobril v noči na 29. julij, saj se predvideva vroča razprava. Zakaj?
»Ker bomo dejansko izničili najslabši upravno-politični ukrep Dipiazzove uprave,« nam je povedal občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. »To predstavlja dokončen pečat nad njihovim porazom«, pravi Ukmar, »kajti v petih letih niso znali - ali hoteli - odobriti novega regulacijskega načrta«. Kot je namreč zapisano v premisi sedem strani obsegajoče-ga sklepa občinskega odbora, ni pogojev za odobritev prostorskega načrta oz. t.i. variante 118. Obstajajo torej pogoji za izdelavo novega regulacijskega načrta, učinki variante 118 (beri zaščitni normativi) pa bodo dokončno nehali veljati 6. avgusta. Izdelava novega prostorskega načrta se bo začela po izdaji novega upravnega dokumenta z ustreznimi direktivami, se pravi novimi zaščitnimi normativi. Te pristojni občinski odborniki že pripravljajo, da bodo lahko začeli veljati čim prej. Obdobje, v katerem bo ponovno v veljavi regulacijski načrt, ki ga je izdelala levosredinska uprava pod Illyje-vim županovanjem, bo vsekakor krajše od tistega, ko bi sprejeli Dipiazzov prostorski načrt, je poudaril Ukmar, ker bi stekel drug postopek. Načrt bi moral za odobritev med drugim romati na deželno upravo in bi tvegali hudo cementifikacijo.
Izdelava novega prostorskega načrta je politična izbira, je še povedal Ukmar. Vsebina Dipiazzove variante je namreč popolnoma v nasprotju s programom, s katerim se je predstavila levosredinska koalicija na upravnih volitvah. Skratka drugačna vizija o upravljanju okolja, kot je to zapisano tudi v utemeljitvah sklepa. Med temi je upoštevanje mnenja občanov, kot to velja npr. za 1.655 ljudi, ki so s svojimi podpisi dokazali nasprotovanje ustanovitvi turističnega območja na Padričah. Prav tako so zahtevali črtanje nove destinacije kasarne Monte Ci-mone pri Banih v rezidenčne namene. Vsega tega v novem prostorskem načrtu, ki ga bo izdelala levosredinska uprava, ne bo.
Aljoša Gašperlin
Kasarna Monte Cimone pri Banih
kroma
UL. SAN MICHELE - Poskus samomora
Odvrnila ga je sestra
60-letni moški je grozil s skokom s četrtega nadstropja - Na prizorišču policija, gasilci in bolničarji - Ulica nekaj ur zaprta
Ul. San Michele, ki se od tržaškega nabrežja vzpenja po rebri do griča sv. Justa, je bila včeraj okoli poldne nekaj ur zaprta ter polna pripadnikov sil javnega reda, gasilcev in reševalcev službe 118. Moški, star 60 let, je namreč z okna svojega stanovanja v četrtem nadstropju stanovanjske hiše grozil s samomorom. Policisti so ga sprva poskušali doseči s strehe, naposled pa je na kraj dogajanja prispela sestra, ki je v teku telefonskega pogovora brata prepričala, da si je premislil. Moškega so predali bolničarjem, ulico pa v zgodnjih popoldanskih urah ponovno odprli za promet.
Na sliki KROMA: v stanovanjsko stavbo so prišli policisti, reševalci službe 118 pa so bili pripravljeni na vsak morebiten razplet.
Četrtek, 21. julija 2011	5
APrimorski
~	dnevnik
Kmečka zveza danes predstavi kartografijo območij Natura 2000
Kot znano pripravlja deželna uprava upravljalne načrte za cone SIC (varovana območja evropskega interesa) in ZPS (območja posebne zaščite) vključene v evropsko ekološko območje Natura 2000 tržaškega in goriškega Krasa. S tem v zvezi so bile izdelane kartografske mape, na katerih so označena območja posebne zaščite.
Z namenom, da se z omenjeno kartografijo seznani čim širši del zainteresiranih (javne upravitelje, jusarje, lastnike ipd), prireja Kmečka zveza srečanje, na katerem bodo prisotni tudi slovenski strokovnjaki. Srečanje bo danes popoldne ob 17. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio št. 2. Kartografijo kraškega območja Natura 2000 bo predstavil avtor Giuseppe Oriolo.
Protipožarni prostovoljci
Pet prostovoljcev ekipe civilne zaščite za preprečevanje gozdnih požarov Občine Trst je pred dnevi poseglo skupaj z gasilci na paš-tnih pod Kontovelom, da bi pogasili požar, ki je tam nastal. Prostovoljci so prejeli klic, medtem ko so čistili pristajališče za helikopterje blizu protipožarnega rezervoarja pri Trebčah in se takoj napotili na prizorišče požara z dvema majhnima cisternama in pomožnim vozilom ter skupaj z gasilci in osebjem deželne gozdne straže v nekaj urah pogasili plamene, ki so se razplamteli na približno tri tisoč kvadratnih metrov obsežnem zemljišču.
Posvet o upravljanju turističnih pristanov
Na 4. pomolu bo jutri popoldne ob 15. uri posvet o okolju prijaznemu upravljanju turističnih pristanov Tržaškega zaliva. Posvet prireja Pristaniška oblast v sodelovanju z Miramarskim naravnim morskim rezervatom, naravovarstveno organizacijo WWF in ministrstvom za okolje. Namen zasedanja je analiza in upoštevanje zakonodaje glede posebnih območij, kot so turistični pristani, namenjen pa je še predvsem upraviteljem teh pristanov in lastnikom plovil.
VREME - Močan naliv je včeraj dopoldne prizadel Trst in okolico
Zemeljski usadi in poplavljene kleti
V Ul. Valerio nov usad - V Naselju sv. Sergija voda blokirala voznico - Številni posegi gasilcev - Na Krasu izpad elektrike
V Ul. Valerio je prišlo do novega usada
kroma
Močan naliv, ki se je včeraj dopoldne znesel nad Trstom in okolico, je tudi tokrat povzročil določene nevšečnosti, ki so terjale poseg gasilcev. V Ul. Alfonso Valerio je na višini vhoda v park bivše umobolnice tako kot pred nekaj meseci ponovno prišlo do zemeljskega usada, ki je povzročil trenutno zaprtje ceste zaradi odstranjevanja zemlje in kamnov. Cesto so občinski policisti kmalu zopet odprli za promet, gasilci pa so morali zaradi poplavljenih ulic, kleti, stanovanj in trgovskih obratov poseči v več primerih. Tako npr. v Naselju sv. Sergija, kjer je voda blokirala neko voznico v njenem avtu, na Greti, kjer je dež zalil prostor za dvigalo, ter v poplavljeni Ul. Rosani v Škednju.
Težave so bile tudi v Miljah, kjer je v mestnem središču voda udarila iz greznic in poplavila nekaj trgovin in javnih lokalov, medtem ko je zlasti na Krasu prišlo do izpada električne energije, zaradi česar so gasilci prejeli kakih deset klicev na pomoč od oseb, ki so ostale blokirane v dvigalih.
Tržačani se dežja v glavnem niso ustrašili
kroma
6
Četrtek, 21. julija 2011
TRST
/
Podjetje Sertubi
kroma
INDUSTRIJA - Končano prvo pogajanje med lastništvom, indijsko grupacijo in sindikati
Od 1. avgusta bo delovala nova družba Sertubi-Jindal
Na torkovem srečanju niso sklenili sporazuma, vendar so sindikati zmerno optimisti
S 1. avgustom bo začela delovati nova družba Sertubi-Jindal Saw Italia d.d., ki namerava še razviti dejavnost podjetja Sertubi. Indijska grupacija Jindal, ki je prevzela v najem za pet let dejavnost podjetja Sertubi, bo namreč v prvem obdobju vanj vložila šest milijonov evrov. V prihodnosti namerava še povečati produktivnost in so v tem smislu na obzorju tudi nova delovna mesta, obnovitev delovne pogodbe in uvedba nagrade za produktivnost pa sta za zdaj še pod vprašajem.
To je izšlo v grobih obrisih iz dolgega srečanja med lastnikom družbe Sertu-bi, indijsko skupino in sindikati, ki je bilo v torek popoldne na sedežu tržaške Con-findustrie. Srečanje se je začelo zgodaj popoldne in se nato zavleklo do večera, da se je zaključilo šele okrog 21. ure. Ta sestanek je sledil prvemu srečanju, ki je bilo prejšnji teden in na katerem je po eni strani Jin-dal Saw Italia srl Newco predstavilo industrijski načrt, sindikati pa so po drugi strani predočili zahteve delavcev Sertubi.
Na torkovem srečanju niso sklenili sporazuma, ker delodajalec ni odgovoril na vse zahteve, nam je povedal pokrajinski tajnik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini. Vendar so sindikati zmerno optimisti in je po njihovem mnenju prihod indijske skupine dobra razvojna priložnost. V tem smislu namerava sindikat v prihodnosti nadzorovati dogajanje, medtem ko bodo oktobra ponovno stekla pogajanja za obnovitev delovne pogodbe zaposlenih.
Jindal Saw Italia je namreč medtem postala delniška družba (družbeni kapital pet milijonov evrov), od 1. avgusta pa se bo imenovala Sertubi-Jindal Saw Italia. Na srečanju so potrdili napovedano naložbo in zagotovili ohranitev vseh delovnih mest, ugodili so tudi zahtevi sindikatov, , da bo družba Jindal pri povečanju proizvodnje zaposlila nove ljudi. Toda odprto je ostalo vprašanje, kaj bo po letu 2015 po napovedanem zaprtju oziroma spremembi dejavnosti škedenjske železarne (vodstvo Jindal je prevzem Sertubija vezalo na zaščitno klavzulo, da se mora Sertubi za proizvajanje cevi še naprej posluževati litega železa iz železarne in pod istimi pogoji). Drugo odprto vprašanje zadeva uporabo električne energije po znižani ceni, ki bi ga morala novi družbi zagotoviti Dežela FJK. Lastnica Sertubija družba Du-ferco je namreč pred nekaj meseci zaprosila deželnega predsednika Renza Tonda in pristojno deželno odbornico Federico Se-ganti za nekatere olajšave, kot se to npr. že dogaja v Lombardiji. Predstavnika deželne vlade sta na to odgovorila pritrdilno.
A.G.
GLASBENA MATICA - Zaključek delavnice Musikplanet 2
Pripravili glasbeno pravljico
Štirinajst mladih instrumentalistovje vadilo v prostorih OŠ Sirk v Križu, zaključna predstava pa je bila v prostorih SKD Barkovlje
Z izvedbo kakovostne predstave se je v petek, 8. julija, v prostorih Slovenskega kulturnega društva Barkovlje zaključila glasbena delavnica Musikplanet 2 v priredbi Glasbene matice. Otroci so staršem, nonotom in prijateljem pripravili res enkraten glasbeni dogodek.
Glasbenega laboratorija, ki je potekal od 4. do 8. julija v prostorih Osnovne šole Alberta Sirka v Križu, se je udeležilo štirinajst malih instrumenta-listov, od katerih so bili štirje iz Slovenije. V teku samo petih dopoldnevov so mali ustvarjalci pod vodstvom svojih mentorjev pripravili celovečerno glasbeno prireditev. Otroci so med tednom vadili flavto, klavir, harmoniko, violončelo in Orff glasbila ter obenem peli, odkrivali značilnosti posameznih instrumentov in se likovno izražali. Vse, kar so se naučili, so potem predstavili na nastopu, katerega vezna nit je bila seveda zgodba, ki je izhajala iz zaključne prireditve lanske delavnice, obenem pa je obravnavala pereč problem propadanja naših društvenih prostorov zaradi finančnih težav. Prav zaradi neuporabnosti prostorov kriškega doma
Alberta Sirka se je namreč letošnji zaključni nastop vršil v prostorih kulturnega društva v Barkovljah ...
Otroci so tako doživeto izpeljali glasbeno pravljico ter se izkazali v petju, recitaciji, solističnem in komornem izvajanju. Lepih trenutkov res ni manjkalo ...
Predstava je bila obenem dokaz, da lahko pod strokovnim vodstvom, v prijetnem vzdušju in z igrivostjo dosežemo res kvalitetne rezultate. Za uspešnost delavnice in vložen trud se starši prisrčno zahvaljujemo mentorjem Jani Drassich, Claudiji Sedmach, Igorju Zo-binu in Tamari Tretjak.
POLICIJA
Vodnik in zgibanka za varno vožnjo
Predvsem tujim, a tudi italijanskim voznikom sta na voljo dve novi publikaciji, ki ju je pripravila italijanska policija in vsebujeta najpomembnejše podatke o pravilih za vožnjo po italijanskih cestah in zakonskih določilih s tem v zvezi. V prvi vrsti gre za vodnik v sedmih jezikih (angleščini, francoščini, nemščini, španščini, arabščini, kitajščini in portugalščini) z informacijami o dokumentih, ki so potrebni za vožnjo v Italiji in glavnih določilih, ki jih je treba upoštevati pri vožnji v zvezi z alkoholom, hitrostjo, zadrževalnih sistemih za otroke in odrasle in uporabo mobilnih telefonov, poleg tega je v publikaciji na voljo tudi vrsta koristnih telefonskih številk. Vodnik je na razpolago na kvesturah ter v uradih prometne in mejne policije.
Druga publikacija pa je zgibanka Na dobri poti, ki nudi koristne informacije predvsem v zvezi s spremembami, ki jih je v prometni zakonik vnesel zakon št. 120 iz leta 2010. Zgibanka je na voljo v uradih prometne policije, pristaniščih, na avtocestnih počivališčih, železniških postajah, cestninskih postajah in mejnih prehodih, pa tudi v uradih za priseljevanje, potne liste in stike z javnostjo tržaške kvesture.
GLASBA - Ausonia
Jutri slovenska skupina Elvis Jackson
Slovenska glasbena skupina Elvis Jackson se tačas mudi na evropski poletni turneji. Po koncertu na Dunaju in pred nastopom na znamenitem festivalu Sziget v Budimpešti, bo jutri nastopila tudi v Trstu. Koncert bo v kopališču Ausonia (Riva Traiana 1), kot predskupina bo nastopila zasedba MySpaceInvanders, nastop primorske skupine pa je predviden okrog 24. ure. V predprodaji stanejo vstopnice 7€, jutri pa bodo stale 8€.
Elvis Jackson je posebna glasbena rock skupina, ki se je skozi skoraj petnajstletno nastopanje razvijala ob spremljavi ska, punk, hard core, reggae in metal vplivov. Združili so se konec leta 1997, od takrat pa so poznani po živahnih, nepozabnih nastopih, ki odsevajo veliko pozitivne energije. Izdali so tudi pet zgoščenk, zadnjo (Against the Gravity) pred dvema letoma.
OKOLJE - Gradnje v Ul. Pucino
Močnik zavrača trditve, da je lastnik 11000 m2, na katerih bi zraslo 9000 m3 gradenj
V zvezi s člankom o svetoivanskem srečanju okoljevar-stvenih organizacij o tržaškem regulacijskem načrtu, ki smo ga objavili včeraj, smo prejeli sporočilo odv. Petra Močnika, ki zavrača trditve tam prisotne predstavnice odbora proti gradnjam v Ul. Pucino in napoveduje sodno zaščito.
»Glede na izjave predstavnice odbora proti gradnjam v Ul. Pucino, češ da je podpisani lastnik 11000 kvadratnih metrov površin, na katerih bi zrastlo 9000 kubičnih metrov gradenj, je treba pojasniti, da so te izjave lažne, saj obsežna dokumentacija, ki je razpoložljiva v zemljiški knjigi in na občini in ki jo omenjena predstavnica dobro pozna dokazuje, da vse to ni res,« piše Močnik: »Ista dokumentacija je dobro znana tudi ostalim organizatorjem srečanja, ki zgleda, da pa niso nič rekli na vse to. O zadevi je Primorski Dnevnik že obširno poročal, tudi s stališčem podpisanega, na katerega se sklicujem. Omenjena predstavnica, ki si je pred leti, tako kot vsi ostali člani njenega odbora zgradila ali kupila lepo hišo z vrtom na ulici Pucino, očitno danes noče novih sosedov. Bivši župan, ki tam tudi stanuje, je v bivšem prostorskem planu uresničil stališča tega odbora. Ne vem, kaj ima to opravka z varstvom narave, ki je bila spremenjena v zgradbe in ceste na pobudo samih članov današnjega odbora proti gradnjam v Ulici Pucino. Le-ti bi danes hoteli ustaviti načrt osmih lastnikov na zemljišču, ki je zaprto med hišami in ki je bilo še obsežnejše zazidalno območje, kot je od leta 1996. Glede na žalji-vost izjav in njihove težke posledice za podpisanega, napovedujem sodno zaščito proti omenjeni osebi,« zaključuje Močnik.
Drevi film
o mladem Che Guevari
Na območju bivše umobolnice se nadaljuje niz Gledališča v gledališču, v okviru katerega so tudi filmske predstave Road movies 2000, za katere skrbi krožek Cappella Underground/Zadruga Bo-nawentura v sodelovanju z združenjem Dom filma. V tem okviru bodo drevi ob 21. uri v zunanjem foyerju gledališča France in Franca Basaglia predvajli celovečerni film "I diari della motocicletta" Walterja Sallesa. V primeru slabega vremena bo projekcija potekala v notranjosti gledališča.
V	Križu nocoj koncert country glasbe
V	kriškem baru pri Bojani (v bližini vaškega spomenika) bo danes ob 21. uri koncert, na katerem bo country glasba izzvenela v različnih priredbah. Nastopili bosta skupini Kidwest in Blue Krass, no-vonastali zasedbi, v katerih pa nastopajo glasbeniki z dolgoletno glasbeno tradicijo.
V	repertoarju obeh skupin so ro-kovske in »bluegrass« priredbe znanih skupin in pevcev, kot so Bob Dylan, U2, Johnny Cash, Alan Jackson ... Za skupino Blue Krass, v kateri nastopajo Sandra, Dennis, Aljoša in Mauro, bo nocojšnji nastop krstni.
Pri Biti bo nastopil Purple Coffee Trio
V	gostilni Bita v Križu bo nocoj nastopil Purple Coffee Trio. Zasedba, ki jo sestavljajo Elena Vinci (vokal), Cristano Devitor (kitara) in Christian Zacchigna (bas), bo predstavil akustične priredbe svetovnih rokovskih in blues uspešnic, od Arethe Franklin do Alanis Mo-rissette. Pričetek ob 21. uri.
Jutri v knjižnici o Rumizovem romanu
V	sklopu SerEstate 2011 so na sporedu do 17. avgusta večeri "TriE-state-Se-Potete", ki potekajo v knjižnicah Stelio Mattioni in Qua-rantotti Gambini v Trstu. Tretje srečanje bo jutri v knjižnici Stelia Mattionia v Naselju San Sergio s pričetkom ob 21. uri, vstop bo prost. Predstavili bodo zgodbo "La Cotogna di Istambul", povzeto po istoimenskem romanu - pesmih Paola Rumiza, ki pripoveduje o ljubezenski zgodbi med Ma-xom in Mašo. V ponedeljek, 1. avgusta bo v knjižnici Quarantotti Gambini koncert "Terre di mare" s predelavo Mudugnovih, De Andrejevih, Fossatijevih, Contejevih in Paolovih popevk. V ponedeljek, 8. avgusta bo v knjižnici Mattioni nastopil duo, ki ga sestavljata pevka Nicole Pellicani in kitarist Franco Toro. V sredo, 17. avgusta bo v knjižnici Quarantotti Gambini v izvedbi gledališke skupine Teatro a Sud Est iz Padove predstava "Que Viva Frida!". Za več informacij sta na razpolago telefonski številki knjižnice Stelio Mattioni (040823893) in knjižnice Quarantotti Gambini (0400649556).
Jutri prireditev v Morskem muzeju
V	petek, 22. julija bo v parku Morskega muzeja ob 21. uri v sklopu manifestacije "Marestate" na sporedu srečanje "Il segno dell'onda. In viaggio con Moya una barca centenaria", povzete po knjigi Pie-tra Tassinarija in Paola Rumiza. Pobuda se odvija že trinajsto leto in vključuje konference, koncerte, srečanja v tržaškem narečju in razne laboratorije, in sicer vsak petek zvečer do 9. septembra. Muzej bo za te priložnosti odprt od 20. do 23. ure. Naslednje srečanje bo v petek, 29. julija.
/
TRST
Četrtek, 21. julija 2011
7
POKRAJINA - VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA
Skupna volja po spominski ureditvi prostorov stavbe v Ul. Cologna
Na včerajšnjem srečanju so govorili tudi o reševanju vprašanja openskega strelišča
Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je skupaj z odbornico Mariello De Francesco sprejela včeraj predstavništvo pokrajinskih vodstev VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA. Glavni predmet srečanja je bilo vprašanje spominske ureditve prostorov stavbe v Ul. Cologna 8, kjer je bil med vojno sedež posebnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino in kjer so bili zaprti in mučeni slovenski, hrvaški in italijanski partizani in aktivisti. Ze prejšnja pokrajinska uprava, ki jo je prav tako vodila Bassa Poropat, je na pobudo borčevskih organizacij poskrbela za postavitev spominske table na pročelju omenjene stavbe, hkrati pa se je obvezala, da bo proučila in skušala uresničiti tudi predlog za ureditev stavbe v Ul. Co-logna v nekakšen muzej odporništva. To obvezo je vseboval tudi predvolilni program Poropatove, ki je bila ponovno izvoljena.
Včerajšnje srečanje med predstavniki pokrajinske uprave in borčev-
skih organizacij (predsednica Stanka Hrovatin, podpredsednik Edvin Švab in predsednik openske sekcije Dušan Kalc za VZPI-ANPI ter predsednica Dunja Nanut in Rihard Gorup za ANED) je bilo priložnost za potrditev skupne volje po uresničevanju zahtevnega načrta ter za izmenjavo informacij in mnenj o njegovem trenutnem poteku. Predsednica Bassa Poropat in odbornica De Francesco sta goste seznanili s postopkom za ustanovitev in umestitev posebnega znanstvenega odbora, ki bo proučil vse možnosti realizacije načrta, vključno z zahtevnim finančnim vprašanjem, ter izdelal bolj podroben načrt. Posebej so se med včerajšnjim srečanjem dogovorili, da bodo enega od petih članov tega znanstvenega odbora imenovale organizacije VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA.
Beseda je med drugim tekla tudi o reševanju vprašanja openskega strelišča, pri čemer je pokrajinska uprava, kot je bilo rečeno, prav tako pripravljena tvorno sodelovati.
Med vojno je bil v poslopju sedež posebnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino
arhiv kroma
OPČINE - Zadružna gostilna
Skupina izletnikov se je podala na odkrivanje značilnosti doline Lumiel
Prvo junijsko soboto v jutranjih urah so se člani in prijatelji zadružne gostilne na Opčinah podali na vsakoletni članski izlet v visokogorsko dolino Lumiei. V kraju Sauris nas je pričakala prijazna vodička Lucija. Po pozdravu v njihovem narečju nas je popeljala na ogled Spodnjega in Zgornjega Saurisa in njihovih zanimivosti. V domačem narečju imenujejo ta kraj Zahre (arhajčna nemščina). Kot je povedala vodička, to narečje sedaj poučujejo tudi v osnovni šoli, da ne bi šlo v popolno pozabo, ker mladi nimajo dovolj posluha za jezik prednikov.
Občina, ki ima nekaj več kot 400 prebivalcev, je bila do dvajsetega stoletja povezana z zunanjim svetom le s kolovozi in peš potmi. Prevozno pot do Ampezza so gradili dobrih 15 let med raznimi zapleti, ki so zaznamovali tisto obdobje po prvi svetovni vojni, od leta 1919 do 1934. Zgodovina naselitve teh krajev se pričenja okrog leta 1250-70 ali še prej. Prvi uradni dokument nosi datum 1280. O naselitvi teh
Vsakoletni članski izlet je prijetna tradicija
krajev ustno izročilo govorie o dveh nemških vojakih, ki sta se naveličala vojne in spopadov; zbežala sta iz svoje dežele in se zatekla v to samotno divjo dolino, kjer sta se preživljala z lovom,
pozneje pa tudi s kmetijstvom in živinorejo. Kot vsaka legenda ima tudi ta nekaj resnične podlage. Prvi prebivalci, kot je povedala vodička, so verjetno prišli z vzhodnega Tirola ali iz Ko-
GOSTINSTVO - Brata Urlini prevzela lokal v središču vasi
Kriški Bennigan's pub dobil novo domačo in mlado upravo
Pred dnevi so v Križu št. 187 ponovno odprli gostinski lokal Bennigan's pub, ki se nahaja v zgodovinskem jedru ribiške kraške vasice, na Kržadi blizu pošte in restavracije La Lampara. Upravljanje znanega zbirališča mladine, ne samo kriške, je prevzel domačin Fabio Urlini skupaj z bratom Michelejem.
Ponudba gostinskega lokala je dokaj bogata in gre od tradicionalnih piv in drugih osvežujočih pijač do raznih aperitivov, spritz-aperola in tudi posebnih koktajlov. Brata Urlini pa ponujata tudi prigrizke, tople sednviče, hladne jedi in meso na žaru.
Lokal je med poletjem odprt od torka do nedelje od 17. do 24. ure. Za informacije in posebna naročila se lahko pokliče na tel. 346 4255054. Za dobro počutje so predvideni tudi posebni občasni tematski večeri, že v poletnih mesecih, za Oktoberfest itn.
Gostinska sekcija SDGZ in drugi stanovski kolegi v vasi se veselijo, da je lokal ostal še naprej v domačih rokah in želijo novima članoma čim več uspeha.
Fabio Urlini in njegov brat Michele s pomočnicama
kroma
roške na prelomu dvanajstega stoletja. Iz dokumentov izhaja, da sta že v trinajstem stoletju obstajali naselji Spodnji Sauris (Dorf) in Zgornji Sauris (Plozn), spodnji s cerkvijo, posvečeno sv. Ozvaldu in zgornji s cerkvico, posvečeno sv. Lovrencu, ki smo ju pozneje tudi obiskali. Najprej smo se podali v znano pršutarno Wolf Sauris, kjer dela 60 ljudi. Po ogledu tega obrata in krajšem postanku za prigrizek smo z avtobusom nadaljevali pot v Zgornji Sauris na ogled pivovarne Zahre Beer in se seznanili s postopki naravne proizvodnje te pijače, ki ima poseben, bolj blag okus kot ostalo pivo.
Sledil je obisk cerkve sv. Lovrenca, ki se omenja v dokumentih že leta 1328. Sedanja je bila zgrajena v petnajstem stoletju v tipično poznem gotskem slogu. Rezljani pozlačeni oltarji in druge podobe svetnikov krasijo ta božji hram. Kosilu v Spodnjem Saurisu v prijetni restavraciji, kjer so postregli okusne tipične jedi kraja, je sledil še obisk župne cerkve sv. Ozval-da. Ta cerkev je bila za časa Beneške republike (1420) romarska cerkev, ki je bila v stoletjih večkrat obnovljena in povečana, da je lahko sprejemala vse več romarjev, ki so prihajali iz Benetk in širše furlanske nižine.
Današnja je iz osemnajstega stoletja z lesenimi, lepo rezljanimi, barvnimi in pozlačenimi krilnimi oltarji. To umetnino je izdelala delavnica Mihaela Partha iz Brunecka leta 1524. V to svetišče so romala dekleta iz Benetk in drugih krajev furlanske nižine s prošnjo, da bi našle fanta, s katerim bi se poročile. Blizu cerkve smo si ogledali še muzej, ki hrani paramente iz raznih obdobji, od sedemnajstega do devetnajstega stoletja; ter druge sakralne predmete, poleg zaobljubnih darov za zdravje in zgodovinskih listin. Od tu še kratek obisk v trgovini tekstila obrtne izdelave.
Kar hitro je mineval čas in potrebno je bilo ponovno na avtobus, ki je previdno peljal po vijugasti cesti med grapami in prepadi spet v dolino. Za seboj smo pustili umetno jezero in hidroelektrarno. Jez, zgrajen na potoku Lumiei, med leti 1941-1948 je bil z višino 136m za tiste čase najvišji v Italiji in eden večjih v Evropi. Dan, ki se je iztekal, je bil poln prijetnih občutkov in občudovanja do ljudi, ki kljub težavam kljubovalno vztrajajo v svojem rojstnem kraju.
Pavel Vidau
Zapustila nas je naša draga mama, nona in bisnona
t
Angela Stefančič
(103 let)
Zalostno vest sporočajo
hčerke Gabrijela, Lina in Meri z družinami ter ostalo sorodstvo
Pokojnica bo ležala v soboto, 23. julija, od 9.30 do 11. ure v kapelici v Križu, sledila bo sv. maša. Namesto cvetja darujte v dobrodelne
Sv. Križ, 21. julija 2011
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
Ob žalostnem slovesu se prisrčno spominjamo drage tete in pratete Angele ter izrekamo iskreno sožalje hčerkam in njihovim družinam.
Nives, Ivo, Peter in Ivan
^ Zapustil nas je naš dragi
Giovanni Vidimari
(Viko)
Zalostno vest sporočajo
žena Milka, hčerka Nadia z Walterjem, vnuka Eva z Danielejem, Daniel z Veronico in vsi sorodniki
Pogreb bo v soboto, 23.7.. Pokojnik bo ležal v ulici Costalunga od 10.00 do 12.00. Za poslednji pozdrav bo ob 12.30 v cerkvi v Nabrežini, sledila bo sv. maša ob 13.00.
Trst, 21. julija 2011
Pogrebno podjetje Alabarda
Ob izgubi dragega nonota izreka svoji odbornici Evi Pozzecco in svojcem občuteno sožalje
SKD Igo Gruden
Ob boleči izgubi dragega očeta izrekajo Nadji in svojcem iskreno sožalje
upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke
21.7.2007
21.7.2011
Boris Laurica
Vedno v naših srcih
Svojci
8
Četrtek, 21. julija 2011
TRST
r

Skd Tobor
POLETJE POD KOSTANJEM 2011
PROSVETNI DOM - OPČINE DANES, 21. julija, ob 21.00
celovečerni film
IL DISC0RS0 DEL RE KRALJEV GOVOR
Režija Tom Hooper nastopajo Colin Firth, Geoffrey Rush in drugi
Pokovka za vse!
V primeru slabega vremena bo predvajanje v dvorani.
V
Odprto bo parkirišče ZKB.
J
Včeraj dan es
Danes, ČETRTEK, 21. julija 2011
DANILO
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.46 - jolžina dneva 15.10 - Luna vzide ob 23.11 in zatone ob 12.07
Jutri, PETEK, 22. julija 2011
MAJjA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj C, zračni tlak 1008 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, veter 8 km na uro ju-go-zahodnik, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj C.
[13 Lekarne
Do sobote, 23. julija 2011 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C.
Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (040 635264).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije čZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Q Kino
to 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II ven-taglio segreto«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 19.00, 21.45 »Venere nera«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 16.40, 18.40, 20.40 »Pingvini gospoda Popperja«; 16.10, 18.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 21.20 »Prekrokana noč 2«.
KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Svet oceanov«; 18.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 -(sinh.)«; 20.30 »Transformerji 3 - 3D«; 20.20 »Pingvini gospoda Pepperja«; 15.50, 18.20, 20.40 »Cukrček 2«; 15.20, 18.10, 21.00 »Harry Potter in svetinje smrti 2 - 3D«; 17.10, 20.00 »Harry Potter in svetinje smrti 2«; 17.00, 19.10, 21.10 »Izvorna koda«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni del-la morte parte 2 - 2D«; Dvorana 2: 16.00, 21.15 »»Transformers 3 - 3D«; 18.30, 22.00 »Transformers 3 - 2D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Per sfortuna che ci sei«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15 »Cars 2«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e i doni del-la morte parte 2«; Dvorana 2: 17.20, 20.30 »Transformers 3 - 3D (dig.)«; 17.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 3: 17.00, 19.40, 22.10 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Per sfortuna che ci sei«; 20.00, 22.00 »ESP - Fenomeni para-normali«; Dvorana 5: 17.30 »Cars 2«; 20.00, 22.00 »Le donne del 6. piano«.
H Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 3202717508	(Tanja), zscirilmetod@gmail.com.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzio-ne.it / istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku.
DTZ ŽIGE ZIOSA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00.
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«.
ARISTON - Poletna arena: 21.15 »Potiche - La bella statuina«.
CINECITY - 15.15, 16.00, 18.15, 19.00, 21.15, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; 16.30, 19.15, 20.30, 21.50 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; 18.30, 20.20, 22.10 »Per sfortuna che ci sei«; 16.00, 19.05 »Transformers 3 -3D«; 15.45, 18.45, 21.45 »Transformers 3 - 2D«; 16.15 »Cars 3D«; 16.00, 18.15 »Cars 2D«; 22.10 »I guardiani del destino«.
FELLINI - Poletno zaprtje dvorane.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giot-
formacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. št. 040-360072.
H Čestitke
Ü3 Obvestila
KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opčinah organizira v nedeljo, 24. julija, enodnevni izlet na tradicionalni čmečki praznik, ki ga letos Skupnost južno-koroških kmetov prireja v dadišah. Podrobne informacije dobite na uradih čmečke zveze (040-362941).
ŽUPNIJA PROSEK sporoča, da je vpisovanje za izlet na Sri Lanko, ki bo od 1. do 9. januarja 2012, podaljšano do konca meseca julija. Za informacije se obrnite na tel. št. 040-225170 po 20. uri.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Bistro, tehnični muzej Slovenije, nato vzpon na črvavec v nedeljo, 7. avgusta. Informacije in vpisovanje na telefon 040200782 (Frančko), 040-226283 (Viktor), 334-9772080 (Aljoša).
KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 28. avgusta do 3. septembra na Malem Lošinju. In-
S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi
/
BISERKA, čestitam za dolgo pričakovano diplomo! Želim ti nov, svež začetek, poln energije in zadovoljstva. Mama Loredana.
Naš »mali« MATIJA praznuje danes 10. rojstni dan. Vse najboljše iz srca mu voščimo mama, tata, Nikolaj in vsi, ki ga imamo radi.
BAR V KRIŽU PRI BOJANI vabi v četrtek, 21.7., ob 20.30 na COUNTRY VEČER s triom Blue-krass in skupino Kidwest.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal danes, 21. julija, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159).
FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v petek, 22. julija, nastop plesne šole Diamante; v soboto, 23. julija, ansambel Old Stars; v nedeljo, 24. julija, ansambel Souvenir; v soboto, 30. julija, koncert God-benega Društva Piero Baiardi (BO), sledi ansambel Mi; v nedeljo, 31. julija, ansambel Souvenir.
MLADINSKI ODSEK »KD KRAŠKI DOM« prireja v soboto, 23. julija, na balinišču v Repnu ob telovadnici, 4. izvedbo tekmovanja s samokolnicami »Karjola Challenge«. Vpisovanje od 14. ure dalje, sledilo bo lepotno in hitrostno tekmovanje za otroke in odrasle ob 16. uri. V večernih urah nas bo zabaval ansambel Kraški Muzikanti. Toplo vabljeni vsi veseljaki in ljubitelji »karjol«!!
ZVEZA LEVICE vabi v Ljudski dom Canciani v Podlonjerju na »Rdeči praznik«. V soboto, 23. julija, ob 18. uri odprtje kioskov, od 21. ure koncert skupin Underscore in Gino D'Eliso & Antonella Brazzi. V nedeljo, 24. julija, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri časnikar Ugo Salvini intervjuva odbornika za ekonomski razvoj Fabia Omera in odbornika za okolje Umberta Laurenija. Od 21. ure dalje ples z ansamblom Duo Melody.
KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 28. avgusta do 7. septembra v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Sprejema pa tudi prijave za individualna bivanja s prilagojenimi zdravstvenimi programi v termalnih centrih v Sloveniji. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072 ponedeljek - petek od 9. do 13. ure.
JEZIKOVNI TEČAJI - Poletje za mlade (14 - 18 let): angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2). Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad for-mandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adformandum.eu.
ORATORIJ NA KONTOVELU za otroke od 1. razreda osnovne šole do 3. nižje srednje šole bo potekal od 25. do 30. julija ter od 1. do 6. avgusta, od 8.30 do 16.00 v stavbi (hišna št. 523) ob avtobusni postaji. Vodili ga bodo izkušeni animatorji. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123.
POMOČ PRI UČENJU - Poletje za mlade (14 - 18 let): latinščina in matematika, grščina in fizika. Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginna-stica 72, tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.eu.
ASD MLADINA organizira v četrtek, 28. julija, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu brezplačno poskusno vajo Tai chi chuana pod vodstvom inštrukto-rice Mire Guštin. Informacije: tel. št. 349-3136949.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA do 2. septembra odprta od 8. do 16. ure. Zaprta za dopust pa bo od 8. do 19. avgusta.
OBČINA ZGONIK razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popisa prebivalstva in stanovanj za leto 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 8. avgusta. Za informacije je na razpolago občinski urad za popisovanje Občine Zgonik v Zgoniku št. 45,
34010 (TS) Tel. 040-229101, faks 040229422, e-pošta: elettorale@com-sgo-nico.regione.fvg.it. Več na spletni strani: www.comune.sgonico.ts.it
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se nadaljuje poletno središče na Opčinah do 9. septembra od 8. do 7. ure v novem Polivalentnem središču na Re-pentabrski ul. 66. Namenjen je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Info in vpis iz tedna v teden v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, tel. 040-212289.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka.
RAJONSKI SVET bo kot vsako leto predstavil septembra načrt javnih del (stanja, popravila, javna dela, ki se smatrajo potrebna v rezidenčnem naselju ali nasploh na rajonskem ozemlju, kot npr. javna razsvetljava, popravila cest, pokopališča, itd.), ki bo predložen občini Trst za pripravo proračuna 2012. Prebivalce vabimo, da predstavijo do vključno 5. septembra predsedniku in/ali rajonskemu svetu: primacircoscrizione@comune.trie-ste.it, tel. št. 040-225956, fax 0402529007, urnik tajništva: pon-pet 9.00-12.00.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju, in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure.
0 Prireditve
KMEČKA ZVEZA vabi člane in druge interesente na predstavitev kartografije habitatov in monitoraže cvetličnih vrst na območju evropsko zaščitenih območij Natura 2000, tržaškega in goriškega Krasa danes, 21. julija, ob 17. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. Predstavitev bo vodil dr. nat. Giuseppe Oriolo, ki je kartografijo habitatov izdelal.
KONCERTI MLADINSKEGA ORKESTRA »INTERCAMPUS« v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bodo v naslednjih dneh: danes, 21. julija, ob 20. uri - Titov trg v Kopru; v petek, 22. julija, ob 21. uri -Trg Marconi v Miljah; v soboto, 23. julija, ob 20. uri - Tartinijev trg v Piranu in v nedeljo, 24. julija, ob 10.30 -park Pietro Coppo v Izoli in ob 19.30 uri Manziolijev trg. Vljudno vabljeni!
SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob četrtkih, ob 21.00: danes, 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re); 28. julija, Pup-kin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it.
SKD IN MEPZ RDEČA ZVEZDA IZ SA-LEŽA v sodelovanju z župnijo Sv. Mihaela iz Zgonika, vabita na celovečerni koncert ZePZ Samnium Concertus iz Campobassa, ki bo v petek, 22. julija, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Zgo-niku.
OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s KD Rdeča zvezda iz Saleža, prireja v nedeljo, 24. julija, ob 21.00, na prireditvenem prostoru pred županstvom, dobrodelni koncert skupine »I '60 ruggenti«. Od 20.00 dalje bo deloval kiosk. V primeru slabega vremena bo koncert, ob isti uri, na balinišču v Samatorci.
SKD IGO GRUDEN pripravlja 15. avgusta za praznik Sv. Roka razstavo o šolstvu v občini Devin Nabrežina, v letih 1945-1955. Če hrani kdo doma kako spričevalo, fotografije, učbenike ali zvezke iz tistih let, naj pokliče tel. št.: 335-6553150. Hvaležni vam bomo, če nam boste pomagali pri postavitvi razstave.
OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Katalonke Laie Vega, v dvorani Negrisin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do srede, 17. avgusta s sledečim urnikom: od torka do sobote 10.0012.00 ter 17.00-20.00, ob nedeljah 10.00-12.00. Vabljeni.
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
PRODAM PEČ NA LES (caldaia a le-gna). Cena 800,00 evrov, možnost dogovora. Tel. 339-3326750 (do 18. ure).
BLIŽA SE KRAŠKA OHCET! Prodajam »šarpo« za tabin. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-327321 ali 3397245134.
GOSPA nujno išče delo kot negovalka starejših oseb ali čistilka na domu. Tel. 366-7434492.
IŠČEM V NAJEM malo hišo ali stanovanje z dvoriščem v mirnem okolju, tudi v Sloveniji. Tel. št.: 3282060951.
KLAVIRSKO HARMONIKO Paolo Soprani, 80 basov, rdeče barve, prodam. Tel. št.: 334-5618525.
NA GRETI v Ul. Baseggio prodam dvosobno stanovanje s pogledom na mesto, teraso, bivalno kuhinjo, shrambo in dvojno kopalnico. Tel. 335-6328351.
PRODAJAM KNJIGE za 4. in 5. višjo gimnazijo liceja Prešeren. Tel. 3202113860.
PRODAM koncertni klavir grotrian steinweg model 185, cena po dogovoru. Tel. št.: 347-0466075.
STARO KAMNITO OKROGLO VAZO
premera 40 cm x 35 cm, grobo obdelano, prodam. Tel. št.: 040-327128.
V BARKOVLJAH prodam štirisobno hišo na 1000 kv. m. zemljišča. Tel. št. 328-4616116, 040-327293 ali 3336194326.
Id Osmice
ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tudi letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806.
DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni!
MARTIN IN ERIKA sta v črižu odprla osmico. Tel. št. 040-220605.
OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439.
OSMICO so odprli Batkovi na dovni-ku, depen 230.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
OSMICO sta odprli Mavrica in Sido-nja v Medji vasi št. 10. Tel. 040208987.
PRI REPI NA KONTOVELU je odprta osmica. Slava Starc in jušan čriž-man vabita k obisku.
Prispevki
Namesto cvetja na grob drage tete Gi-zele daruje dadovan Legiša 100,00 evrov MoPZ Fantje izpod Grmade.
V spomin na rojstni dan Neve Pertot Bogatec daruje svakinja nda 50,00 evrov za MePZ Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Tanjinega očeta Maria Grudna darujeta nnita da-seni in Joris Tul 50,00 evrov za osnovno šolo Prežihov Voranc jolina, Mačkolje.
Ob 30. obletnici smrti moža Adriano-ta daruje Edda Corbatti 100,00 evrov za pihalni orkester dicmanjeOb 20. obletnici smrti očeta Justa daruje Edda Corbatti 100,00 evrov za pihalni orkester dicmanje
/
ITALIJA
Četrtek, 21. julija 2011
9
POLITIKA - Poslanec LS bo moral v zapor, opozicijski senator ostaja v parlamentu
Poslanci za Papovo aretacijo, senat zavrnil Tedescov pripor
Berlusconi jezen na Severno ligo - Bersani ponovno ugotavlja, da je vladna večina neobstojna
RIM - Poslanska zbornica je pristala na zahtevo neapeljskega sodstva po aretaciji poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Papa, senat pa je zavrnil zahtevo barijske-ga sodstva po hišnem priporu donedav-nega senatorja Demokratske stranke in sedanjega člana mešane skupine Alberta Te-desca. To je dokaj nepričakovan izid dvojnega glasovanja, ki je včeraj zaznamoval delovanje obeh vej parlamenta.
Na zahtevo desnosredinske večine je v obeh primerih bilo glasovanje tajno. Papa, ki je vpleten v afero P4, je v nastopu tik pred glasovanjem zatrdil, da je nedolžen, a da bo sprejel katero koli odločitev kolegov. Za njegovo aretacijo je naposled glasovalo 319 poslancev, proti pa se jih je izreklo 293. Pripadnikom opozicijskih sil so se očitno pridružili predstavniki Severne lige, katere vodstvo se je sicer načelno izreklo za Papovo aretacijo, vendar je dopustilo svojim poslancem svobodo izbire. Tako je poslanska zbornica prvič pristala na aretacijo kakega svojega člana po 27 letih.
Za Tedesca je sodišče v Bariju zah-
KRIZA Z ODPADKI
Zmeda v vrstah vladne večine
RIM - Za desnosredinsko vladno koalicijo je včeraj bilo že dopoldne burno v poslanski zbornici, ko je bil na dnevnem redu vladni odlok za reševanje krize z odpadki v Neaplju. Zgodilo se je namreč, da je bila vlada med zapleteno obravnavo kar dvakrat preglasovana, pa tudi, da je vladna večina dvakrat pustila na cedilu ministrico za okolje Stefanio Prestigiacomo.
Odlok za reševanje neapeljske krize z odpadki se je pred tremi tedni na vladni seji rodil pod nesrečno zvezdo, ker se z njim niso strinjali ministri Severne lige, češ da severne dežele niso več dolžne pomagati Kampaniji v tej »neskončni zgodbi«. Na tem stališču je Bossijeva stranka vztrajala tudi med obravnavo zakonskega odloka v poslanski zbornici. Zato je vladna večina že v torek predlagala, naj se ukrep vrne v obravnavo pristojne poslanske komisije, a je bila preglasovana.
Tako se je včeraj dopoldne obravnava nadaljevala na plenarnem zasedanju. Stvari so se zapletle pri resolucijah oz. stališčih, ki so jih predložile razne stranke, bodisi posamično bodisi skupno. In tako se je zgodilo, da je ministrica Prestigiacomova kot pristojna predstavnica vlade izrazila pozitivno mnenje o stališču Italije vrednot ter o stališču Demokratske stranke in Sredinske demokratske unije. Obakrat pa so jo vladni in sploh koalicijski kolegi pustili na cedilu, saj so glasovali proti. Toda stališče Italije vrednot je kljub temu prodrlo z 296 glasovi za, 287 proti in 6 vzdržanimi. Na podoben način je bilo v nadaljevanju odobreno stališče opozicijskega Zavezništva za Italijo. Ko se je to zgodilo, je opozicija glasno zahtevala, naj vlada odstopi.
Med tem burnim dogajanjem je prišlo tudi do glasnih prerekanj in celo do fizičnih spopadov med predstavniki vladne večine. Tako se je načelnik Ljudstva svobode Fabrizio Cicchitto glasno sprl z ministrico za turizem Michelo Bram-billo. Ob koncu dopoldanskega zasedanja je vladna večina le toliko strnila vrste, da je izglasovala predlog, naj se vladni odlok o odpadkih vrne v komisijo, kjer bo po vsej verjetnosti ostal to izteka svoje veljavnosti.
Alfonso Papa
ansa
Alberto Tedesco
ansa
tevalo hišni pripor zaradi korupcije in drugih kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil, ko je bil še odbornik za zdravstvo v prejšnji deželni upravi Nichija Vendole. Sam Te-desco je v govoru pred glasovanjem svo-
je kolege pozval, naj sprejmejo zahtevo ba-rijskih sodnikov, in to na javnem glasovanju. Kot rečeno, pa je bilo na zahtevo desne sredine glasovanje tajno, in rezultat nepričakovan: proti hišnemu priporu se je iz-
ansa
vil, da mora sodstvo »opraviti svoje delo za preveritev te zadeve« in da verjame, da bo na koncu »ugotovilo, da gre za stvari brez podlage«.
59-letni Filippo Penati je član nacionalne direkcije in nacionalne koordinacije Demokratske stranke. Na lanskih deželnih volitvah je bil kandidat za predsedstvo Lombardije, a ga je premagal Roberto Formigoni. Do lanskega novembra je bil šef Bersanijevega političnega kabineta, zadolžitev pa je opustil po porazu demokratskega kandidata na primarnih volitvah za županskega kandidata v Milanu.
KORUPCIJA - Demokratska stranka
Filippo Penati naj bi prejemal podkupnine
MILAN - Podpredsednik deželnega sveta Lombardije Filippo Penati (Demokratska stranka), ki je bil že predsednik milanske pokrajine in župan v Sesto San Gio-vanniju, je preiskovan zaradi suma izsiljevanja in korupcije. Preiskava državnega pravdništva v Monzi se nanaša na območje nekdanjega industrijskega kompleksa Falck v kraju Sesto San Giovanni.
Tožilec Walter Mapelli je odredil sedem preiskav, ki so jih finančni stražniki izvedli v uradih lombardskega deželnega sveta in v podjetjih oziroma stanovanjih v Milanu in Sestu. Tožilstvo domneva, da so bile izplačane ali vsaj obljubljene denarne vsote z namenom »olajšanja« pridobitve nekaterih koncesij in tudi za prilagoditev prostorskega načrta »po meri« nekaterih subjektov. Govori se o štirih milijardah nekdanjih lir, ki naj bi bile izplačane v letih 2001 in 2002. Poleg Penatija je preiskovanih še 14 ljudi, med njimi tudi odbornik na občini Sesto Pasqualino Di Leva.
Medtem ko Penati včeraj ni bil dosegljiv za komentiranje novice, je tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani izja-
VARČEVALNI PAKET
Prvo stanovanje bo od leta 2013 spet obdavčeno
RIM - Vrača se obdavčitev prvega stanovanja. V pravkar sprejetem varčevalnem dekretu je namreč znova davek Irpef na prvo stanovanje. Kljub popolni ukinitvi občinskega davka ICI na prvo stanovanje, ki ga je leta 2008 uvedla Berlusconijeva vlada in se zato odpovedala kar dvema milijardama evrov, je davku na nepremičnine usojena rast.
Varčevalni ukrepi predvidevajo znižanje stopnje davčnih olajšav za prvo stanovanje, in sicer z letom 2013 za pet odstotkov, leta 2014 pa bodo olajšave znižane do 20 odstotkov. Sedanji režim, ki bo veljal še prihodnje leto, predvideva popoln odbitek katastrskega donosa prvega stanovanja in pritiklin (garaže ipd.) od davčne osnove.
Z znižanjem davčne olajšave na glavno družinsko stanovanje bo obdavčitev stanovanjske enote slonela na osnovi, ki jo predstavlja 20-odstotni delež katastrskega donosa. Ukrep bo prizadel 24 milijonov in 200 tisoč državljanov, ki so lastniki stanovanja ali hiše, v kateri stanujejo.
GIBANJA - Istat
Italijansko industrijo poganja izvoz
MILAN - Italijanska industrijska proizvodnja je maja zabeležila zmanjšanje obsega prometa za 1,7 odstotka v primerjavi z aprilom, glede na lanski maj pa se je povečal za 10,8 odstotka, je včeraj objavil zavod Istat. V trimesečju marec-maj se je promet glede na tri mesce prej (december-februar) povečal v povprečju za 3,8 odstotka.
Boljše je gibanje naročil, ki so se maja v primerjavi z aprilom povečala za 4,1 odstotka, in to po zaslugi naročil iz tujine (+12,2%), medtem ko so se naročila z domačega trga zmanjšala za 0,8 odstotka. V trimesečju marec-maj je italijanska industrija prejela za 6,1 odstotka več naročil kot v trimesečju prej, medtem ko so se maja v primerjavi z enakim lanskim mesecem povečala za 13,6 odstotka. Rast je pripisati skoraj izključno uvoznemu povpraševanju, medtem ko domači trg še stagnira.
EVRO
1,4207 $ +0,3
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
20. julija 2011
valute
evro (povprečni tečaj) 20.7. 19.7.
reklo 151 senatorjev, za jih je bilo 127, 11 pa se jih je vzdržalo. Proti zahtevi sodnikov so se deklarirano opredelili v glavnem predstavniki desnosredinske vladne večine, zelo verjetno pa so se jim pridružili tudi nekateri pripadniki opozicijskih sil, čeprav so se uradno izrekli za potrditev hišnega pripora.
Po glasovanju je v obeh zbornicah prišlo do prerekanj in trenj med posameznimi parlamentarci. Glasovanja v poslanski zbornici se je udeležil tudi premier Silvio Berlusconi, ki se je na izid jezno odzval. S pestjo je udaril po mizi in siknil: »So nori! Samo da bi me vrgli, so na vse pripravljeni, tudi na teptanje načel, ki bi jih morali braniti. To je prava sramota!«
Premier se je takoj po glasovanju zbral z najtesnejšimi sodelavci v svoji rezidenci v palači Grazioli. Dejal je, da bo zahteval razčiščenje z voditeljem Severne lige Umbertom Bossijem. Prvak Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je medtem ugotovil, da se je vladna večina spet razbila, in ponovil že večkrat izrečeno zahtevo, naj vlada odstopi.
Deblokiran uplinjevalnik v Portu Empedocle
PORTO EMPEDOCLE - V pristaniškem mestu Porto Empedocle na Siciliji bodo spet stekla dela za zgraditev uplinjevalnika. Državni svet je namreč sprejel priziv družbe Enel in Občine Porto Empedocle proti razsodbi, s katero je deželno upravno sodišče v Laciju ustavilo projekt. Upli-njevalnik bo Enel gradil skupaj z družbo Gruppo Siderurgica Investi-menti. Investicija znaša 800 milijonov evrov, gradnja pa naj bi trajala 54 mesecev. Ob gradnji terminala, ki bo v enem letu lahko predelal 8 milijard kubikov utekočinjenega plina, bodo investitorji prispevali 50 milijonov evrov za razvoj območja. Poleg vlagateljev pritožbe so razsodbo Državnega sveta pozdravili tudi sindikati.
Parolisi ni hotel odgovarjati sodnikom
ASCOLI PICENO - Vojaški podčastnik Salvatore Parolisi se je odločil za molk. Potem ko so ga v torek priprli pod obtožbo, da je letošnjega 18. aprila ubil svojo ženo Melanio Rea, sta včeraj prišla k njemu v zapor v kraju Marino del Tronto javni tožilec Umberto Monti in preiskovalni sodnik Carlo Carvaresi, da bi ga zaslišala. Toda naddesetnik ni hotel odgovarjati na njuna vprašanja. Paroli-sijeva odvetnika sta pozneje pojasnila, da bo njun varovanec govoril le na procesu. Medtem prihajajo v javnost nove podrobnosti iz preiskav, ki so privedle do Parolisijeve aretacije. Preiskovalci so prepričani, da je povod za umor zunajzakonsko razmerje, ki ga je Parolisi imel z vojaki-njo Ludovico P.
Ena od siamskih dvojčic bo žrtvovana za drugo
BOLOGNA - Srce bo tisto, ki bo odločilo, katera od siamskih dvojčič, ki sta se rodili z enim samim srcem, bo lahko preživela. Za zdaj jima v bo-lonjski bolnišnici pomagajo s palia-tivno terapijo, kmalu pa se bodo morali kirurgi v dogovoru s starši odločiti, katera od dvojčic - Lucia ali Rebecca - ima več možnosti za preživetje. Tista bo med izredno zahtevno operacijo ločitve obdržala srce in nekaj drugih manj pomembnih skupnih organov, zdravniki pa upajo, da bo preživela.
ameriški dolar japonski jen	1,4207 1,4160 112,05 111,77 o i 7en a i da	
kitajski juan ruski rubel mHiickn niruia	39,7267 63,1570	39,7450 63,0120
ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti ini"	7,4553 0,88065	7,4564 0,87890
Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^	UjöOlAJJ 9,1713 7,8040	9,2300 7,8620
1 1UI VCjKa M Ul ICI češka krona	24,498 1 1652	24,480 1 1607
jVIUCIIjM llallK estonska krona maHTarcki T/*\nni"	15,6466 26918 2	15,6466 '71 50
1 1 lcl<J£.al JPJ 1U1 II 1 L poljski zlot	3,9917 1 3451	4,0283 1,3534
Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi	1,3218 1,9558	1,3273 1 9558
UUlUol jM ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac	4,2475 3,4528	4,2580 3,4528
IILUVjM 11 Loj latvijski lats hr37l ICki fAPlI	0,7093 ") T>rv;	0,7093 ") TÎÇ'Î
Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira	290,00 290,00	
LUI jl\cl lila hrvaška kuna	7,4575	7,4433
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. julija 2011		
1 mesec	3 meseci 6 mesecev	12 mesecev
LIBOR (USD) 0,18625 LIBOR (EUR) -LIBOR (CHF) 0,12750 EURIBOR (EUR) 1,465	0,25125 0,42000 0,17500 0,23833 1,608 1,812	
ZLATO ■	(999,99 %%) za kg 1 i ■	36.160,65 € +271,07		
		
TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. julija 2011		
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,20 INITEDIII IDriDA 1 7C		-0,11
KRKA I I IKA KOPER	60,01 12 20	-7,89 +0,02
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	161,05 221 00	+0,83 +0,66 +1 38
TELEKOM SLOVENIJE	77,00	+1,32
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 30,00 AERODROM LJUBLJANA 15,20 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn		-0,65
ISKRA AVTOELEKTRIKA KTDA BCM7	16,30 ") on	--
NOVA KRE. BANKA MARIBOR 6,72 Ml IMnTCCT A AO		-4,00
KOMPAS MTS NIKA	6,00 1650	--
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA	11,52	+6,67
POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS MI IB! IANA	6,90 19,99	
SALMS, L_IMBt__IrtNn SAVA TERME ČATEŽ	290,00 43,00 178 90	-0,68 -2,27
IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV	102,15 14,00	+2,15
MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 20. julija 2011 +3,04		
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A ALLIANZ ATIAMTIA	1,006 91,00 13 30	+2,92 +1,34
AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS	1,43	+0,38 +3,03
BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON	0,5055 1,57	+6,40 +6,95
EDISON ENEL ENI	0,955 4,128 15 52	+4,09 +3,05 +1 50
FIAT FINMECCANICA	7,24	+5,23 +1 07
FINMECCANICA GENERALI IFIL	7,525 13,40	+4,69
INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA	1,646 1175	+6,61 -2 16
LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET	22,40 3112	-0,31
MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT	6,305	+3,46 +4,13
PIRELLI e C PRYSMIAN	2,032 7,125 13 74	+0,59 -1,04
rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	37,19	+2,61 +1,45
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	4,056 6,335	+0,80 -0,24
TENARIS TERNA	0,874 15,98	+2,46 +2,04 +1 31
TISCALI UBI BANCA UBI BANCA	3,088 0,0629	+1,78
UNICREDIT	3,492 1,256	+4,49 +5,90
■	SOD NAFTE >> ■	(159 litrov) ^^^^^^ ■	98,09 $ -0,05		
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. julija 2011		
indeks	zaključni tečaj s	prememba %
SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana	746,27	+0,21
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS	2.188,90	-0,51 -011
FIRS, Banjaluka	974,20 1.923,57 731; nn	-0,55 n o7
lisica i j, uojyiou / -> J,\j\J I V, .J / SRX, Beograd - - DICV C-n-ii^.wrv 1 7Û/I _i_n">/1		
un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	2.495,30	-0,10
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	12.572,74 2.387,80	-0,12 -0,43
S&P 500, New York	1.325,90	-0,06
MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London	1.316,53 7.221,36 5.853,82	+0,26 +0,40 +1,10
CAC 40, Pariz	3.754,60	+1,61
ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50	2.622,00 1.193,70 2.705,75	+1,04 +0,69 +1,82
Nikkei, Tokio	10.005,90	+1,17
STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj	3.126,53 22.003,69 2.816,69	+0,98 +0,46
Sensex, Mubaj	18.502,38	-0,81
1 Q Četrtek, 21. julija 2011
KULTURA
/
ČEDAD - 20. Mittelfest
Pričevanja taboriščnikov z Golega otoka
Roberto Sarti pripravil predstavo, ki gledališko še ni dodelana
»Na Golem otoku so uničevali ljudi in njihove misli,« piše v gledališkem listu najnovejše predstave, v kateri je avtor in režiser Renato Sarti zbral spomine na tragedijo povojnega taborišča za politične zapornike, ki je sledila resoluciji kominfor-ma. Predstavili so jo na letošnjem Mittel-festu v nedokončni, bralni izvedbi, težko pa bi si lahko predstavljali uprizoritveni razvoj teksta, ki je nastal v dokumentarni obliki, kot pogovor med zgodovinarjem in preživelim Aldom Jureticem. Protagonista sta bila sam režiser in igralec Literarni natečaj 2011. Pripoved se v glavnem odvija monološko, oblika intervjuja pa usmerja pozornost v posamezna poglavja in s tem razbije tok besed, v katerem je gledalec lahko pogosto izgubljal orientacijo, predvsem zaradi nerazločnega in precej apatičnega Bonacellijevega branja. Včasih je njegov odklon patosa deloval učinkovito, kot da bi odražal začudenje do skrajno, neverjetno nečloveških situacij, hkrati je odmaknjeno branje ublažilo način dojemanja težkih vsebin, povečini pa je razvrednotilo sporočilnost teksta. Pogosto nas resnična pripovedovanja preživelih taboriščnikov presenečajo zaradi umirjenega načina opisovanja najbolj grozljivih izkušenj, na gledališkem področju pa bi pogled fikcijskega protagonista, tudi v koncertni izvedbi, potreboval učinkovitejše vodenje, medtem ko je igralec v tej laboratorijski fazi dela ostal v glavnem zunanji gledalec. Tudi glasbeni komentar Carla Boccadora ni mogel v takem kontekstu delovati kot emocijska opora.
Tekst ima novinarski značaj, zaob-jame zgodbo skozi utrinke odgovorov iz resničnega pogovora, od uradno neute-
meljene aretacije do današnjih dni, ko si pripovedovalec med poletnimi počitnicami privošči večerjo v gostilni ob morju in gleda na otok v Kvarnerskem zalivu, kjer se je v mladih letih tragično soočil s programom za dehumanizacijo junakov narodnoosvobodilnega boja, intelektualcev, zdravnikov, študentov, ki so brez uradne obsodbe prestali mučenje, prisilna dela, brisanje identitete, političnih prepričanj in moralnih nazorov. Za preživele se je mučenje, poleg psiholoških in fizičnih posledic, nadaljevalo po vrnitvi v svet z izolacijo in predsodki pod dodatnim pritiskom prisege, da ne bodo spregovorili o Golem otoku. Temna senca nad Ti-
Paolo Bonicelli in Roberto Sarti med branjem teksta
f. mitt.
tovo slavo se je tako lahko zgrnila le po smrti »idealista, ki je postal tiran« in se je vedno otresal te odgovornosti. Sarti je s to predstavo ostal zvest svojemu značilnemu stilu in socialno ozaveščenim vsebinam; njegove predstave imajo namreč dokumentarni značaj, so zgodovinske analize proti reviziji in pasivnosti izgubljenega spomina, zato se dotaknejo najbolj pekočih, odprtih tem iz polpretekle zgodovine. »Trpljenje mnogih je bilo nepotrebno, če se o tem ne govori,« pravi protagonist Aldo ob koncu predstave, kar ostaja tudi smisel Sartijevega vsebinsko angažiranega, umetniško pa bolj skopega dela na gledališkem področju. (ROP)
Današnji Mittelfest
V glasbenem programu letošnjega Mittelfesta sta dva komplementarna dogodka, ki ju zaznamuje kombinacija znanega igralca z ravno tako priznanim glasbenikom. Prejšnji teden sta Lella Costa in Roberto Plano počastila dvestoletnico rojstva Franza Liszta, danes ob 20.30 pa bo v gledališču Ristori na sporedu projekt, ki združuje violončelista Maria Brunella in igralca Marca Pao-linija. Večer se bo pričel z izvedbo tria op.97 Ludwiga van Beethovna z violinistom Marcom Rizzijem in pianistom Andreo Lucchesinijem, v drugem delu pa se bo ekspresionistična skladba Arnolda Schönberga, Verklärte Nacht, soočila s tekstom Marca Paolinija Ženska iz prejšnjega stoletja na osnovi vsebinskih spodbud izvirnega besedila Richarda Dehmela v posodobljeni obliki filmskega scenarija in v novem kontekstu teme ilegalnega priseljevanja. Starorimska, Senekova tragedija Thyestes pa je osnova koreografije Pasto a due Stefana Mazzotte in Emanuela Sciannamee, ki bo na sporedu ob 22.15 v cerkvi Santa Maria dei battuti. Predstava je razmišljanje o mehanizmih oblasti in izhaja iz grozljive zgodbe Atreja, ki se maščuje bratu z umorom njegovih otrok in serviranjem njunih trupel na pojedini. Na dopoldanskih srečanjih v kavarni San Marco bosta o svojih umetniških stvaritvah spregovorila režiserka predstave Vojna Marinella Anaclerio in tržaški režiser Franco Pero, ki bo predstavil svojo najnovejšo predstavo Eden, dva, tri, na sporedu v petek zvečer. (ROP)
KOROŠKA - V Beljaku in Osojah ter Vetrinju
Karantansko poletje in Glasbeni forum
V okviru Glasbenega foruma Vetrinj je nastopil tudi ansambel Uri Caine
Na Koroškem so v preteklih dneh odprli dva tradicionalna poletna festivala: Karantansko poletje v Beljaku oz. Osojah in Glasbeni forum v Vetrinju pri Celovcu. Prvi vabi na svoje prireditve že več kot 40 let, slednji pa letos praznuje svojo 25-letnico. Na sporedu letošnjega poletnega festivala Karantansko poletje (Ca-rinthischer Sommer) v Beljaku in v samostanski cerkvi v bližnjih Osojah je še do 20. avgusta skupno 42 prireditev, dodatno štiri glasbeno oblikovane nedeljske maše, strokovna predavanja ter kar 14 krstnih uprizoritev. Festival je letos mdr. namenjen francoskemu skladatelju Da-riusu Milhaudu (1892 - 1974). Eno njegovih najbolj priljubljenih del, Le Boeufsur le toit, bo mogoče uživati v interpretaciji vrhunskega dirigenta Vladimirja Ash-kenazyja. Skupaj bodo uprizorili kar šest del Milhauda, mdr. tudi tri »minutne opere« in kantato Vrnitev izgubljenega sina po besedilu francoskega Nobelovega nagrajenca Andreja Gida. Petje na vodi pa je naslov programa, ki je na Osojsko jezero privabilo duo Annette Dasch in Daniela Schmutzharda. Drugi znani pevci in pevke na letošnjem Koroškem poletju so Iris Vermillion, Wolfgang Holzmair, Magdalena Kožena in Ildiko Raimondi. Kot v preteklih letih so v spored festivala vključili tudi glasbeno gledališče za otroke ter sedem koncertov, enega opolnoči v osoj-skem samostanu.
Slavnostni govornik na otvoritvi in ob navzočnosti državnega predsednika Heinza Fischerja je bil ugledni vodja Inštituta za molekularno biotehnologijo (IMBA) na Dunaju Josef Penninger. Govornik je izpostavil pomembnost upri-
zoritvenih mest za kreativnost človeka v glasbi, obenem se je izrekel za klimo odprtosti do talentov. Glasbeni forum v Vetrinju (še do 31. julija) pa - kot 2010 - tudi letos poteka v znamenju skladatelja Gustava Mahlerja (1860-1911), festival pa obenem praznuje tudi svojo 25-letnico. Nastopajo vrhunski interpreti, mdr. tudi iz Slovenije in Koroške. Tako je vrhunski kitarist Janez Gregorič, koroški Slovenec, oblikoval otvoritveno slovesnost. Festival nudi vrhunski program, ki poveže elemente jazza, elektronike in klasične glasbe ob vključevanju upodabljajoče umetnosti. Kraj festivala pa je nekdanji cister-cijanski samostan v Vetrinju.
Glasbeni forum Vetrinj je nadaljevanje leta 1969 festivala improvizacij Frie-dricha Gulde. Od tedaj so na festivalu nastopili umetniki, kot so Dollar Brand, Don Cherry, Ornette Coleman, Michael Martin Kofler, David Liebman, Osibisa, Siegfried Palm, Benjamin Schmid, Samuel Nori, Heinrich Schiff, Mike Stern in mnogi drugi. Spored festivala v letu 2011 je znova zelo raznolik in pomeni sintezo med klasiko in moderno. Program jubilejnega festivala nudi številne privlačne in izvrstne koncerte ter številne mojstrske tečaje in delavnice na področju klasične glasbe, jazza, improvizacije, kompozicij in video umetnosti. Razlog za vnovično vključitev del Gustava Mahlerja (1860 -1911) v festival v Vetrinju je v tem, da letošnja 100-letnica smrti skladatelja, ki je v neposredni bližini Vetrinja, v Maier-niggu blizu Celovca, v poletnih mesecih 1900 do 1907 komponiral nekaj svojih velikih simfonij in pesmi.
Ivan Lukan
REVIJA MLADIKA - Literarni natečaj 2011
Vabilo piscem proze in poezije
Revija Mladika razpisuje XL. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
Na razpolago so sledeče denarne nagrade:
PROZA
prva nagrada druga nagrada tretja nagrada
500 € 300 € 250 €
PESMI
prva nagrada druga nagrada tretja nagrada
300 € 150 € 100 €
Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 1. DECEMBRA 2011. Rokopisi morajo bi-
ti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 25.000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste in šifre lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redakcija@mladika.com
Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisateljica Vilma Purič, prevajalka prof. Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno.
Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku -Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2012. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopisov ne vračajo!
Na ves glas
The Future Is Medieval
Kaiser Chiefs
Indie, pop-rock Samozaložba, 2011
Angleški bend Kaiser Chiefs se vrača na mednarodno glasbeno sceno. Fantje, doma iz Leedsa, so namreč pred enim mesecem izdali svojo četrto ploščo The Future Is Medieval. Angleški glasbeniki so se tokrat odločili za posebno promo-
cijo albuma. Podobno kot so to že storili nekateri bendi (na primer Radiohead), so ploščo izdali v samozaložbi in jo »objavili« na svoji spletni strani. Tu lahko vsakdo prisluhne dvajsetim komadom, med katerimi izbere deset pesmi in nato plača malo čez osem evrov za njihov prenos (download). Še več, kupcu je dana možnost, da si sam ustvari tudi platnico zgoščenke in, da vsakič zasluži en funt, ko kdo drug izbere njegov izbor pesmi. Gre za nedvomno originalen način promocije in prodaje plošče (več informacij na spletni strani www.kaiserchiefs.com).
Zasedba Kaiser Chiefs je nastala leta 1997 z imenom Parva. Skupina je izdala nekaj singlov, a brez vidnega uspeha, leta 2002 pa je zamenjala svoje ime v Kaiser Chiefs. Sestavljajo jo pevec Ricky Wilson, kitarist Andrew »Whitey« White, basist Simon Rix, pianist Nick »Peanut« Baines in bobnar Nick Hodgson. Nastopila je na NME glasbeni turneji, ki jo angleški tednik New Musical Express prireja vsako leto v podporo novim angleškim bendom. Tako se je predstavila širši publiki in leta 2005 izdala svoj prvenec Employment, kateremu so sledile še plošče Yours Truly, Angry Mob, OffWith Their Heads in še zadnja The Future Is Medieval.
Kot omenjeno, je plošča raznolika, saj si lahko vsakdo izbere komade, ki so mu najbolj po volji. Če prisluhnemo vsem dvajsetim pesmim razberemo, da gre za res široko glasbeno ponudbo, od akustičnih in tipičnih indie komadov, tja do electro ritmov in pesmi v stilu 80. let prejšnjega stoletja.
Marsikateri glasbeni kritik trdi, da je ploščo skoraj nemogoče recenzirati ... Mi pa bomo vseeno izpostavili izredno, akustično pesem If You Will Have Me, pop komade My Place Is Here in Coming Up For Air, nekoliko hitrejše Problem Solved, Long Way From Celebrating in Starts With Nothing ter še malo bolj »eighties« pesem I Dare You.
Vsekakor »demokratičen« album .
Rajko Dolhar
SVET
Četrtek, 21. julija 2011
1 1
Aretirali zadnjega haaškega ubežnika Gorana Hadžica
Predsednik Boris Tačic: Izpolnili smo svojo zakonsko obveznost in moralno dolžnost
BEOGRAD - V Srbiji so včeraj zjutraj, dva meseca po aretaciji vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladica, aretirali še zadnjega haaškega ubežnika, Gorana Hadžica, obtoženega vojnih zločinov med vojno na Hrvaškem. Srbsko sodišče za vojne zločine je že presodilo, da ni ovir za njegovo izročitev Haagu.
Srbski predsednik Boris Tadic je na izredni novinarski konferenci v Beogradu dopoldne povedal, da so ubežnika aretirali zjutraj na Fruški gori. S tem je Srbija po njegovih besedah "zaključila najtežje poglavje v sodelovanju s haa-škim sodiščem".
"Izpolnili smo svojo zakonsko obveznost in moralno dolžnost," je dejal in odločno zanikal, da bi srbske oblasti že dlje časa vedele, kje se skriva Hadžic.
Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčevic je novinarjem razkril nekaj podrobnosti v zvezi z aretacijo. Pripadniki srbske obveščevalne agencije so ga prijeli nekaj pred pol deveto v gozdu blizu vasi Krušedol na Fruški gori, kjer je čakal pomagača, da bi od njega prevzel denar. Imel je lažno identiteto in je bil oborožen, a se ob aretaciji ni upiral. Ob aretaciji ni imel dolge črne brade, po kateri je bil sicer znan, je pa bil neobrit in je imel brke.
V srbskih medijih so se pojavile domneve, da so Hadžica aretirali v pravoslavnem samostanu Krušedol oziroma v bližnjem vojaškem objektu, kar pa sta Tadic in Vukčevic odločno zanikala. Slednji je sicer potrdil, da je imel aretirani stike tudi z nekaj pravoslavnimi duhovniki.
Hadžica je nato zgodaj popoldne v Beogradu že zaslišal sodnik srbskega sodišča za vojne zločine. Njegov odvetnik Toma Filo je po zaslišanju povedal, da je sodišče ugotovilo, da ni ovir za izročitev Haagu, Hadžic pa se na to odločitev ne namerava pritožiti.
Kljub temu bo do izročitve minilo nekaj dni, saj bo sodišče v Srbiji počakalo do izteka tridnevnega zakonskega roka za pritožbo na odločitev o izročitvi.
Haaško sodišče je obtožnico proti Hadžicu vložilo leta 2004, a je tedaj tik pred aretacijo pobegnil in bil na begu vse do včeraj.
Na Hrvaškem so aretacijo pozdravili, a obenem ocenili, da do nje prihaja prepozno. Premierka Jadranka Kosor je dejala, da je to dobra novica za "celotno človeštvo, Hrvaško in družine na tisočev žrtev". Predsednik Ivo Josipovic pa je dejal, da je "pravica počasna, a na koncu doseže vse".
SRBIJA - Biografija aretiranca
Goran Hadžic - obtožen zločinov na Hrvaškem
Srbski predsednik Boris Tadič na včerajšnji tiskovni konferenci
ansa
Aretacijo so pozdravili tudi v EU. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton so poudarili, da je to "še en pomemben korak Srbije pri uresničevanju njene evropske perspektive".
Srbski predsednik Tadic je sicer dejal, da zaradi Hadžiceve aretacije ne pričakuje nobenih reakcij EU, "saj je bila to obveznost Srbije". Kot je dejal, niso delovali pod pritiskom kogar koli, temveč so jih vodili moralni razlogi, zakonske obveznosti in zavest, da je to pogoj za spravo v regiji.
Na haaškem sodišču so ob aretaciji še zadnjega ubežnika zadovoljni. Glavni tožilec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Serge Brammertz je aretacijo pozdravil, predsednik sodišča, sodnik O-Gon Kwon, pa je v sporočilu zapisal, da se s tem sodišče "približuje zaključku svojega mandata".
Aretacijo so pozdravili tudi najvišji slovenski predstavniki. Premier Borut Pahor je izrazil priznanje srbskim oblastem ter menil, da bo aretacija prispevala k procesu sprave v regiji. Po mnenju slovenskega zunanjega ministrstva je Srbija s tem dejanjem naredila še en pozitiven korak na poti k EU, medtem ko je predsednik Danilo Türk izpostavil, da je nasilje nad ljudmi brez zaščite in brez moči za samoobrambo hudo zlo in velik zločin.
Tudi drugod so izrazili priznanje srbskim oblastem. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je dejal, da Hadžiceva aretacija na stežaj odpira vrata za vstop Srbije v EU. Francoski zunanji minister Alain Juppe je pozdravil "odločnost srbskih oblasti", nemški zunanji minister Guido Westerwelle pa je poudaril, da je Srbija s tem prispevala k mednarodni pravičnosti. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je dejal, da bo aretacija "pomagala zapreti najbolj boleče poglavje v sodobni evropski zgodovini". (STA)
LJUBLJANA - Goran Hadžic je bil še zadnji obtoženec haaškega Mednarodnega sodišča, ki je bil na begu. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, med drugim umora več sto hrvaških civilistov in deportacij več deset tisoč Hrvatov in drugih Nesrbov med vojno na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995.
Hadžic se je, kot poroča srbska tiskovna agencija Beta, rodil 9. septembra 1958 v kraju Pačetin blizu Vinkovcev na Hrvaškem. V Osijeku in Subotici je študiral ekonomijo, a študija ni nikoli zaključil in je kot skladiščnik delal v Pačetinu.
Politično je začel delovati v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko je postal predsednik občinskega odbora Srbske demokratske stranke (SDS) v Vukovarju, član glavnega odbora stranke v Kninu in predsednik regionalnega odbora za Slavonijo, Baranjo in Zahodni Srem.
Januarja 1991 je postal predsednik Srbskega nacionalnega sveta, avgusta istega leta pa predsednik vlade srbskih oblasti Slavonije, Baranje in Zahodnega Srema. Februarja 1992 pa je nasledil Milana Babica na mestu predsednika samooklicane Republike Srbske Krajine (RSK), ki je tedaj obsegala tretjino Hrvaške.
Po porazu na volitvah leta 1993 se je za nekaj časa umaknil iz politike ter odšel v Srbijo, kjer je bil med drugim svetovalec Naftne industrije Srbije v Novem Sadu.
Leta 1995 se je vrnil v politiko, leta 1996 pa je postal prvi predsednik Sremsko-baranjske oblasti, ki je bila pod začasno upravo ZN. Na tem položaju je bil do začetka leta 1998.
Goran Hadžic je bil prvi na seznamu okoli 150 Srbov, ki jih je hrvaška vlada leta 1997 izvzela iz zakona o amnestiji, sodišči v Osijeku in Šibeniku pa sta ga leta 1995 v odsotnosti obsodili na deset in pol oziroma 20 let zapora zaradi terorizma.
Goran Hadič
NA POSNETKU IZ
LETA 1991
ansa
Mediji so leta 2002 poročali, da je dobil veliko stanovanje v Novem Sadu ter da ima v tem mestu in drugod še šest stanovanj. Zaradi tega je tožil več medijskih hiš.
Sodišče v Vukovarju je 22. februarja 2003 sporočilo, da so vložili obtožnico proti desetim osebam iz vrha nekdanje JLA in civilnih oblasti RSK, med njimi Hadžicu, zaradi zločinov v Vukovarju leta 1991.
Haaško sodišče pa je proti njemu 16. julija 2004 objavilo obtožnico zaradi zločinov nad Hrvati in Nesrbi v vzhodni Slavoniji med letoma 1991 in 1993.
Nekaj ur preden so srbskim oblastem v Beogradu uradno predali obtožnico, je Goran Hadžic zapustil svojo hišo v Novem Sadu in odtlej je bil na begu. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, je haaško sodišče srbskim oblastem v največji tajnosti obtožnico skupaj z nalogom za aretacijo predalo že 13. julija z zahtevo, da je treba ubežnika ujeti v roku 72 ur.
Srbske oblasti so oktobra 2007 razpisale nagrado v višini milijona evrov za informacije, ki bi vodile do njegove aretacije.
Srbska policija je nato izvedla več iskalnih akcij ter preiskala več hiš, med drugim decembra lani hiši dveh njegovih bližnjih sorodnikov v Novem Sadu.
V eni od hiš so našli fotografijo oljne slike italijanskega slikarja Ame-dea Modiglianija, katere vrednost ocenjujejo na več milijonov evrov. Domnevali so, da so s prodajo dragocenih slik financirali Hadžicev beg. (STA)
VELIKA BRITANIJA - Zaradi spornih povezav z medijskim mogotcem Rupertom Murdochom Vrh evroskupineo Grčiji
Cameron: Počistiti moram to packarijo Miliband: Premier je skušal prikrivati dejstva
LONDON - Britanski premier David Cameron je na včerajšnji izredni seji parlamenta o prisluškovalni aferi dejal, da ne bi smel zaposliti bivšega urednika enega od Murdochovih medijev Andyja Coulsona za svetovalca. Cameronu, ki je pod pritiskom zaradi povezav z medijskim mogotcem Rupertom Murdochom, je "zelo žal" in želi zadevo "razčistiti enkrat za vselej".
"Moja največja odgovornost je, da počistim to packarijo," je dejal britanski premier. Zanikal je sicer, da bi njegovo osebje skušalo zaustaviti preiskavo škandala, priznal pa je, da tako njegovi konservativci kot opozicijski laburisti v minulih letih niso pravilno ravnali ob razvoju afere. Cameron je dejal, da Andyju Coulsonu, "če bi imel popoln vpogled in ob vsem, kar je sledilo", ne bi ponudil službe. Zatrdil je še, da se bo "globoko opravičil" parlamentu, če se bo izkazalo, da mu je Coulson lagal glede obtožb o vdiranju v telefone.
Coulson, nekdanji urednik Murdoc-hovega tabloida News of the World, je bil do januarja letos svetovalec za medije in tiskovni predstavnik Camerona, 8. julija pa so ga aretirali zaradi suma vdiranja v tele-
David Cameron
ansa
fone in podkupovanja. Coulson zanika, da bi karkoli naredil narobe.
Vodja opozicijskih laburistov Ed Mi-liband je Cameronu včeraj očital, da ni upošteval večkratnih opozoril glede Coulsona. "Šlo je za poskus prikrivanja dejstev o Coul-sonu," je dejal in od Camerona zahteval opravičilo. Opozicija Cameronu sicer očita neprimerne odnose tudi s predstavniki Murdochove založniške hiše News International, med drugim z nekdanjo izvršno direktorico Rebekah Brooks, ki je prejšnji teden zaradi škandala odstopila.
"Nikoli je nisem videl v pižami," je včeraj zatrdil Cameron in se tako odzval na po-
ročanje medijev, da je njegova žena Sarah leta 2008 gostila zabavo za vplivne predstavnice medijev, tudi Brooksovo. Britanski premier je pred parlamentom tudi zatrdil, da se ni udeležil nobenega "nepoštenega" srečanja s predstavniki News International. Kot je poudaril, so se na vseh pogovorih strogo držali predpisanega kodeksa obnašanja. Cameron je še dejal, da je vztrajal, da noče biti vpleten v odločanje o Murdochovem načrtovanem prevzemu največje britanske plačljive satelitske televizije BSkyB, in to njegovo željo naj bi tudi spoštovali. Zaradi velikega pritiska britanske politike in javnosti je avstralski medijski mogotec sicer prejšnji teden umaknil prevzemno ponudbo.
V nastopu pred poslanci je sicer premier napovedal, da bodo preiskavo škandala z vdiranjem v telefone še razširili, tako da bo poleg tiskanih vključila tudi druge medije, posvetila pa se bo vsem vrstam kriminala, povezanega z informacijami, tudi npr. vdiranju v elektronsko pošto. Med mediji, ki so uporabljali sporne metode pridobivanja informacij, naj bi bili tudi britanski BBC in nekateri drugi ugledni mediji.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se bodo zaslišanja v razširjeni preiskavi začela v prihodnjih tednih, skupina pa naj bi poročilo predstavila v 12 mesecih. Preiskava naj bi se osredotočila na dva vidika: prvi je kultura, ravnanje in etika v medijih, drugi pa je družba News International. Premier je v parlamentu predstavil člane skupine, ki bo preiskovala škandal. V njej bodo med drugim trije novinarji.
Britanski premier je na nujni seji britanskega parlamenta nastopil dan po tem, ko so pred člani parlamentarnega odbora v torek nastopila Rupert Murdoch in njegov sin James, Brooksova ter nekdanji vodja londonske policije in njegov namestnik. Med zaslišanjem Ruperta Murdocha je v dvorano vdrl moški, ki je vanj vrgel "torto" in brivske pene. Predsednik spodnjega doma britanskega parlamenta John Bercow je včeraj napovedal preiskavo o tem, kako je moški lahko napadel Murdocha. Medijski mogotec je medtem z letalom že zapustil Veliko Britanijo. V britansko prestolnico je iz ZDA zaradi razjasnitve okoliščin medijskega škandala prispel 10. julija. (STA)
BERLIN - Potem ko je Evropska komisija včeraj opozorila, da so razmere v območju evra zelo resne, je Nemčija le obrnila ploščo in sporočila, da je mogoče pogovore o reševanju Grčije z mrtve točke premakniti že na današnjem vrhu evropskupine. Zaupanje v poenotenje stališč njunih držav sta v Berlinu že izrazila tudi nemška kanclerka in francoski predsednik. Nemška kanclerka Angela Merkel je še v torek menila, da od četrtkovega srečanja v Bruslju ne gre pričakovati hitre in popolne rešitve (grške) krize, ob včerajšnjem srečanju s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem v Berlinu pa je bila bolj optimistična.
Razglasili lakoto v Somaliji
MOGADIŠ - Združeni narodi so uradno razglasili lakoto v dveh regijah na jugu Somalije. Sporočili so tudi, da za pomoč državam Afriškega roga, ki jih je letos prizadela katastrofalna suša, potrebujejo še 500 milijonov dolarjev (352 milijonov evrov). Glede na standarde ZN o lakoti govorimo, kadar se s pomanjkanjem hrane sooča najmanj 20 odstotkov gospodinjstev, več kot 30 odstotkov prebivalcev je podhranjenih, vsak dan pa zaradi pomanjkanja hrane na 10.000 ljudi umreta najmanj dva prebivalca. (STA)
1 2 Četrtek, 21. julija 2011
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORICA - Predsednik paritetnega odbora pisal županu o rajonih
Nova razmejitev resno
ovira izvajanje zakona
Brezigar: »Paritetni odbor utegne zahtevati razširitev ozemlja, na katerem se zaščita izvaja«
Predlog o novi razmejitvi rajonov, ki ga je javnosti posredoval goriški podžupan in ga podpira večina predsednikov rajonskih svetov - med njimi slovenskih ni -, utegne resno ovirati izvajanje zakona 38/2001. To je osnovni poudarek pisma, ki ga je goriškemu županu Ettoreju Romoliju v minulih dneh poslal predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino, Bojan Brezigar; uradni dopis, ki ima v glavi oznako generalnega tajništva deželnega predsedstva, so v vednost prejeli vsi člani odbora. Če bo obveljalo predlagano zmanjšanje števila rajonov z desetih na štiri - opozarja Brezigar -, utegne paritetni odbor zahtevati, da se pravice, ki veljajo v rajonih z izrazito slovensko prisotnostjo, razširijo tudi na nove rajone, kar pomeni, da bo odbor dal pobudo za spremembo ozemlja, na katerem se zakon izvaja.
Kot znano, po novi razmejitvi, za katero stoji občinska uprava, naj bi bili goriški rajoni štirje: Ločnik in Madonina (okrog 4.300 prebivalcev), Štandrež, Rojce in Pod-turn-Sv. Ana (okrog 10.400 prebivalcev), Podgora, Pevma-Štmaver-Oslavje, Sveto-gorska-Placuta in Stražce (okrog 11.400 prebivalcev) in - edini nespremenjen rajon -mestno središče (danes 9.673 prebivalcev).
Brezigar opozarja župana, da v odloku predsednika republike z dne 12. septembra 2007, ki navaja seznam občin dežele FJK, kjer se izvaja zaščitna zakonodaja, je občina Gorica zaobjeta na ozemlju, kjer se izvaja zakon 38/2001 z dopolnilom, da se isti zakon izvaja v rajonih Štandrež, Pev-ma-Štmaver-Oslavje, Podgora in Sveto-gorska-Placuta, medtem ko v ostalih rajonih zagotavlja jezikovne pravice posebno jezikovno okence. Predsednik odbora dodaja, da na osnovi odloka predsednika dežele z dne 18. decembra 2008 (št. 0346/Pres.) se v rajonih Štandrež, Pevma-Štmaver-Oslavje in Podgora (s Kalvarijo) izvaja tudi 10. člen zakona 38/2001, ki uveljavlja pravico do rabe slovenskega jezika na javnih in toponomastičnih napisih ter cestnih oznakah. »Združitev teh rajonov z drugimi, ki se za zagotavljanje jezikovnih pravic naslanjajo na jezikovno okence, bi lahko resno oviral uveljavljanje omenjenih pravic,« je jasno zapisano v Brezigarjevem pismu, ki navaja kot primer rabo slovenščine na sejah rajonskega sveta: »Če bi bila ta pravica omejena le na prebivalce enega dela rajona, bi to pomenilo diskriminacijo znotraj istega ra-
jona.« To tudi pomeni, da občanu, ki znotraj istega rajona živi na zaščitenem območju, bodo morali zagotoviti prevajalca, če bo hotel uveljaviti pravico do rabe slovenščine. Če pa živi drugje, se bo moral obrniti na slovensko okence.
»Paritetni odbor bi temu posledično vzel v poštev možnost, da se omenjene pravice razširijo tudi na nove rajone, kar pomeni, da bo dal pobudo za spremembo ozemlja, na katerem se izvaja omenjeni za-
kon,« piše Brezigar in s tem v zvezi opozarja, da 16. člen okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin, ki jo je Italija ratificirala, obvezuje države, da se vzdržijo ukrepov, ki spreminjajo razmerje prebivalstva na območjih, na katerih prebivajo pripadniki narodnih manjšin, v njihovo škodo. »Do tega pa bi prišlo v primeru -tako Bojan Brezigar -, če obvelja nova razmejitev rajonov, kakor izhaja iz predloga, o katerem je poročal tisk.« (ide)
ETTORE ROMOLI
»Nimam rešitve«
Namesto rajonov združenja?
»Kar mi piše predsednik paritetnega odbora, je resen problem, a nimam rešitve, ker menim, da je položaj brezizhoden.« Tako komentira Brezi-garjevo pismo goriški župan Ettore Ro-moli. Brezigar in Romoli sta se sestala v Gorici 31. maja. Beseda je tekla ravno o goriških rajonih. Predlog o novi razmejitvi, ki je prišel v javnost in ga občinski svet sicer še ni potrdil, pa je v nasprotju s pričakovanji paritetnega odbora.
»Dežela nam je vsilila zmanjšanje števila rajonov z desetih na štiri. Ko bi jih lahko imeli pet ali šest, bi lahko še našli primerno rešitev. Pri današnjem stanju pa se zavedamo, da vseh ne moremo zadovoljiti,« pravi župan, ki razmišlja tudi o tem, da bi poiskali alternativo rajonskim svetom: »Rajonske svete bi ukinili, namesto njih pa bi dali pobudo za ustanovitev rajonskih združenj, ki bodo imela iste ali vsaj podobne cilje in naloge, ker pa ne bodo institucionalna telesa, bodo manj stala. Občina bi jih uradno priznala in jim odmerjala del proračunskih sredstev za potrebe rajona. To občina lahko naredi, zato presojamo tudi to možnost.«
Župan se sklicuje tudi na splošno krizo ter na potrebo po racionalizaciji in varčevanju, ki je privedla do krčenja števila rajonov: »V luči krize je težko že zagovarjati preživetje štirih rajonov, kaj še, da bi zahtevali še enega. Med drugim je dežela uradno sporočila, da nova razmejitev rajonov ne škoduje zaščiti. Kljub temu sem pripravljen na soočanje s slovensko konzulto na občini ter z njenimi predstavniki stopiti do predsednika dežele Renza Tonda.« Dodal je, da je zadevo omenil deželnemu odborniku Andrei Garlattiju, uradne zahteve po petem rajonu pa občina ne namerava poslati na deželo. (ide)
POKRAJINA
V konzulti bodo Komel, Terpin in Paolettijeva
Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta so imenovali prve tri člane nove pokrajinske konzulte za slovensko narodno skupnost. Večina je predlagala in izglasovala Igorja Komela (16 glasov) in Joška Terpina (14 glasov), opozicija pa je v pokrajinsko trojico vključila Silvio Paoletti (10 glasov), ki jo je predlagala stranka UDC. V igri je bil tudi Marko Fran-dolič iz Doberdoba - predlagala ga je Severna liga -, a je obveljala kandidatura Paoletti-jeve. Komel je kulturni in družbeni delavec ter ravnatelj Kulturnega doma v Gorici, Terpin je opozicijski občinski svetnik v Štever-janu in odbornik Briškega griča, Paolettije-va pa je trgovka, ki je med drugim članica slovenske konzulte na goriški občini.
Zadovoljstvo nad imenovanji Komela in Terpina je sinoči izrazil Aleš Waltritsch, pokrajinski koordinator Slovencev v Demokratski stranki: »Nove osebe bodo vlile zagona konzulti. Upam, da bodo svoje predstavnike sedaj imenovale tudi ostale krajevne uprave in slovenske organizacije, tako da bo nova konzulta oblikovana že takoj po poletnem premoru.«
Skrajno nezadovoljna pa je stranka Slovenske skupnosti (SSk). »SSk, kot odgovoren del koalicije, spoštuje izbiro Demokratske stranke (DS) o imenovanjih v slovensko konzulto. Naveza med SSk in DS je vedno bolj trdna, čeprav - to ugotavljamo z grenkobo - ni sodelovanja s slovensko koordinacijo DS. Slovenski pokrajinski svetniki DS so brez kakršnega koli dogovarjanja in obveščanja predstavili svojo kandidaturo in odklonili sodelovanje predstavnice SSk, podpredsednice pokrajine Mare Černic,« pravi Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk, in opozarja, da je SSk vedno izrazila enega od treh pokrajinskih predstavnikov v konzulti. »Sestava pokrajinske konzulte je za manjšino pomembna - tako Čavdek -, obnašanje slovenskega dela DS in njenih izvoljenih predstavnikov pa je vprašljivo, ker ne delajo koristi celotne DS. Še vedno so ujeti v staro italijansko logiko, ki deli stranke po interesnih strujah, in niso sposobni preseči svoje majhnosti. Nesprejemljivo je dejstvo, da to počenjajo tisti, ki so se na zadnjih volitvah okoristili z ravnanjem volivcev SSk. Slovenska koordinacija DS očitno nima namena in politične volje, da bi prišlo do dogovarjanja in zbliževanja stališč o problemih manjšine, ki jih ne gre poenostavljeno obravnavati s sloganom, da "se ne smemo izolirati, moramo biti odprti in multikulturni".«
GRADEŽ - Ospizio marino
Dopolnilno blagajno bodo podaljšali
Zmeren optimizem o pogajanjih -1,5 milijona z dežele
Uslužbencem zavoda Ospizio marino iz Gradeža bodo dopolnilno blagajno po zakonski izmeni, ki bi se morala zaključiti 4. avgusta, podaljšali do 20. avgusta. Pozitivno novico je v torek posredoval deželni svetnik Gae-tano Valenti, ki se je udeležil zasedanja pokrajinske komisije za socialo, ki so jo posvetili usodi zavoda Barellai in njenih 56 uslužbencev. Zasedanja komisije, ki ji predseduje svetnica Demokratske stranke Vesna Tomsic, sta se ob Valentiju udeležila tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in župan občine Gradež Edoardo Ma-ricchio.
Gaetano Valenti je tudi napovedal, na namerava dežela Furlanija-Julijska krajina v poletni rebalans proračuna vključiti prispevek v višini poldrugega milijona evrov; denar bo namenjen podjetju, ki bo prevzelo upravljanje zdravstvene ustanove, ki so jo zaprli 17. julija lani. Do pozitivnih premikov je prišlo tudi v pogajanju med stečajnimi upravitelji in navezo zadrug, ki se zanimajo za odkup gradeškega zavoda. Zadruge Friulclean in Universiis iz Vidma ter Prodes in Cielo azzuro iz kraja Fagagna so stečajnim upraviteljem ponudili 8.800.000 evrov: 8 milijonov je namenjenih odkupu nepremičnine v Ulici Amalfi, preostalo pa premičninam. Stečajni upravitelji bodo vsekakor morali razpisati novo javno dražbo, saj ne morejo zavoda neposredno prepustiti zadrugam.
GORICA - Paolo Livon je bil obsojen zaradi požara v Baobabu
Ostanki trupla v Milanu
Od leta 1998 se je za njim izgubila vsaka sled - V podtaknjenem požaru sta umrla starejša zakonca
Posmrtni ostanki, ki so jih včeraj dopoldne našli med izkopavanjem na gradbišču v Ulici Ripamonti v Milanu, pripadajo Goričanu Paolu Livonu, ki bi danes imel 58 let. Sodili so mu zaradi požara v goriškem javnem lokalu Baobab leta 1994, v katerem sta umrla starejša zakonca in ki je močno pretresel goriško javnost. Že veliko let se je za njim izgubila vsaka sled. Da gre za Livo-nove posmrtne ostanke, so potrdili tudi goriški preiskovalci, čeprav bo vsak dvom razblinila šele analiza DNK.
Livon je bil obsojen zaradi poskusa umora v okviru preiskave, ki je sledila požaru v lokalu Baobab v bližini športne palače Palabigot. Sodnik mu je prisodil deset let zaporne kazni, vendar je ni prestal, saj so ga od leta 1998 dalje pogrešali. Kljub temu njegova družina ni nikoli prijavila njegovega izginotja. S pravico je imel odprte račune tudi zaradi posesti in preprodaje mamil. Ob ostankih trupla so našli drobce listnice, v kateri so bili njegovi dokumenti: zato preiskovalci nimajo dvomov glede identitete umrlega. Požar v Baobabu je zanetil s pajdaši, zato da bi spravil v žep zavarovalnino.
Nekoč Baobab, danes Sporting
TRŽIČ - Kriza tovarne Comedil
Novih naročil ni na obzorju
Prihodnost tržiškega obrata Comedil, ki je last ameriške skupine Terex, ostaja negotova. Vodstvo družbe je potrdilo sindikatom organizacijske, časovne in stroškovne težave, ki jih beležijo pri produkciji ladjedelniških žerjavov v tržiški tovarni. Štirje žerjavi, ki jih bo podjetje izdelalo do konca avgusta, ne bodo prinesli zaslužka (morda bi lahko prišlo celo do izgube). Družba Terex izvaja analizo, na podlagi katere namerava sestaviti industrijski načrt, ki bi tržiškemu obratu ponovno zagotovil konkurenčnost.
Javna ponudba za odkup 67-odstotkov delnic nemške družbe Demag Gottwald, ki skrbi tržiške delavce, po besedah predstavnikov družbe Comedil še ni dokončno definirana, njen cilj pa naj bi vsekakor bila razširitev produkcije na nove trge, ne pa nadomestitev produkcije tržiškega obrata. V družbi ne omenjajo možnosti obnovitve redne dopolnilne blagajne, ki se bo za 65 delavcev zaključila 13. avgusta, tudi o novih naročilih ni bilo niti besede.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 21. julija 2011
13
SOVODNJE - Delavci v šolski stavbi
ŠEMPETER
Zaradi pronicanja vode na šoli urgentna popravila
Poseg, ki se bo zaključil pred začetkom pouka, vreden 192.000 evrov - Preverjajo tudi stanje ostalih šol
Alenka Florenin
IN GRADBENI ODER PRED ŠOLO
bumbaca
Po sanaciji radona in drugih vzdrževalnih delih, ki so jih izvedli lani na stavbi osnovne šole na Vrhu, se je sovodenjska uprava odločila za sistematično preverjanje varnostnih razmer tudi v ostalih šolskih poslopij, ki so prisotna na občinskem teritoriju. Pristojni na tehničnem uradu so med pregledi v prejšnjih mesecih ugotovili potrebo po urgentnih vzdrževalnih delih na stavbi slovenske osnovne šole Peter Butkovič Domen v Sovodnjah, s katerimi bodo zagotovili večjo varnost otrok in šolskega osebja. Dela so že v polnem teku, zaključila pa se bodo pred začetkom šolskega leta 2011/2012.
Za vzdrževalni ukrep se je občinska uprava odločila na podlagi poročila o stanju stavbe sovodenjske osnovne šole, ki ga je napisal odgovorni za tehnični urad občine Sovodnje Paolo Nonino. Najhujši problem, zaradi katerega je bilo treba takoj intervenirati, saj je ogrožal varnost uporabnikov šole, je pronicanje meteorne vode, na katerega kaže odkrušen omet v različnih prostorih stavbe. »Možno je, da problem ni le površinski, pač pa bi lahko ogrožal tudi strop, kar bi predstavljalo večjo nevarnost za uporabnike,« piše v tehničnem poročilu. Pronicanje deževnice, navaja Nonino, bi lahko s časom poškodovalo »armature, malto in elemente iz opeke«, za preprečitev večje škode pa bi bilo potrebno sanirati tudi razpo-kan omet na zunanjščini stavbe. Tehnično poročilo dalje omenja prisotnost razpok v zidovih, do katerih je v času lahko prišlo zaradi posedanja temeljev, ki je bilo povezano s toplotnimi spremembami in pronicanjem vode v tla. V poročilu piše, da te razpoke ne zmanjšujejo potresne odpornosti stavbe, večje tveganje pa je povezano s pronicanjem vode v stavbo, zaradi katerega bi se strop v nekaterih prostorih šole lahko celo zrušil. Da bi to preprečila ter zagotovila varnost otrok in osebja, je sovodenjska uprava pred časom imenovala gradbeno podjetje, ki bo obnovilo kritine, bolje izoliralo strope, namestilo nove strešnike, obnovilo strop dveh učilnic in preddverja, kjer je prišlo do pronicanja deževnice, ter saniralo razpoke v zunanjih zidovih.
Vzdrževalni poseg, ki se je začel po zaključku šolskega leta, je skupno vreden 192.000 evrov. Floreninova je povedala, da je v teh dneh v teku tudi tehnična preiskava stanja poslopja, v katerem deluje rupen-ski otroški vrtec. »Na podlagi izsledkov bomo odločali, katere ukrepe bomo izpeljali,« je zaključila sovodenjska županja Alenka Flo-
GORICA
Pokrajina zagovarja Zambonijevo metodo
Goriška pokrajinska uprava je pristopila k peticiji, ki od dežele FJK zahteva, da v Trstu ponovno uvede zdravljenje multiple skleroze po t.i. metodi Zamboni. Po tej metodi se multiplo
sklerozo zdravi z operacijo, ki je podobna angioplastiki oz. postopku, ki se uporablja v srčni kirurgiji za širjenje žil. Tovrstno možnost je bolnikom še pred nedavnim ponujalo tržaško univerzitetno zdravstveno podjetje, po objavi mnenja višjega zdravstvenega sveta, ki sicer ni obvezujoče, pa je dežela to možnost ukinila. Pokrajinska uprava Enrica Gherghette, ki se je za izvajanje Zambonijeve metode zavzel že v volilnem programu, je z uradnim sklepom pristopila k peticiji, ki jo bodo naslovili na deželno vlado.
Iskrin sistem za Volvo
Pogodba v višini 12 milijonov evrov
Iskra Avtoelektrika je s švicarsko družbo Busch Clean Air v torek podpisala štiriletno pogodbo v višini 12 milijonov evrov za dobavo električnih motorjev za pogon črpalke v sistemu za čiščenje izpušnih plinov, s katerim se znatno zmanjša onesnaževanje velikih dizelskih motorjev, sporočajo iz šempetrske družbe.
V zvezi z izpušnimi emisijami se predpisi vsako leto zaostrujejo in od proizvajalcev vozil zahtevajo uvajanje ekološko bolj sprejemljivih rešitev. »Sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov, t.i. "Exhaust Gas Aftertreatment System", je ena izmed rešitev, ki motorju z notranjim izgorevanjem omogoča izboljšano zgorevanje in zmanjševanje škodljivosti izpušnih plinov. Zračno črpalko, ki je ena od ključnih komponent sistema, poganja brezkrtačni električni motor, razvit v Iskri Avtoelektriki. Sistem bo vgrajen k večjim dizelskim motorjem, ki poganjajo t.i. "Off Highway" vozila, kot so na primer delovni in gradbeni stroji. Prvi uporabnik tega sistema pa bo Volvo,« pojasnjujejo v Iskri Avtoelektriki, kjer se vse bolj usmerjajo v zelene tehnologije, pri katerih je cilj učinkovita raba energije in zmanjševanje škodljivih vplivov v okolje. »S to pogodbo si odpiramo vrata v nov in zelo obetaven tržni segment, pri katerem se v prihodnjih letih pričakuje velika rast,« še dodajajo v družbi. (km)
GORICA - Obračun Glasbene matice
Čezmejno rokovanje dragoceno
Začetek novega šolskega leta bodo zaznamovale novosti in spremembe na področju učnih in izpitnih načrtov
renin. (Ale)
Letošnji obračun šolskega leta na goriški Glasbeni matici ima posebno oznako, saj je delovanje sedeža na poseben način zaznamovala sklenitev povezav z ustanovami na teritoriju in v Sloveniji. Učenci in profesorji so se pogosteje srečevali s kolegi in sovrstniki iz drugih okolij, kar je ob koristni primerjavi in izmenjavi postavilo osnove za nadaljnja, bolj redna sodelovanja.
Povezava s slovenskimi glasbenimi šolami je postala od letošnjega leta redni projekt z naslovom »Podajmo si roko«. Goriški sedež Glasbene matice je izvedel izmenjavo z Glasbeno šolo iz Nove Gorice, v načrtu za naslednjo sezono pa je več stikov z drugimi slovenskimi šolami v obliki srečanj in nastopov učencev. Povezava z novogoriško šolo se je razvila tudi na področju izpopolnjevalnih tečajev z vrsto srečanj z ruskim violinistom Mykhaylom Madamom. Iz širšega sodelovanja s šolami iz Postojne, Sežane, Škofje Loke in Nove Gorice pa je nastalo uspešno srečanje violončelistov.
Tudi znotraj šole so razni koncerti in revije ponudili učencem na deželnem teritoriju možnost medsebojnega spoznavanja in sodelovanja. Komorne skupine z vseh sedežev Glasbene matice so na primer imele že četrtič svoje posebno srečanje v So-vodnjah, kjer je v prejšnjih mesecih imel prvi, javni nastop mladinski zbor Neokor-tex, ki je nastal pod okriljem šole in s podporo Zveze slovenskih kulturnih društev. Posebnost mešane zasedbe, ki jo vodi Ja-
Sovodenjsko srečanje komornih skupin z vseh sedežev Glasbene matice
foto gm
na Drasič in pri kateri sodeluje kot aran-žerka Andrejka Možina, je programska usmeritev; zbor ponuja namreč najstnikom modernejšo varianto zborovskega udej-stvovanja s priredbami pop in jazzovskih skladb. Prisotnost Glasbene matice na teritoriju je potrdilo tudi dejstvo, da so učenci redno sodelovali pri prireditvah foto-kluba Skupine 75 in Zveze slovenskih kulturnih društev.
Letos je goriško šolo obiskovalo 151 gojencev - nekateri so prihajali tudi iz bližnje Slovenije, kar predstavlja dodatno priznanje za šolo - v oddelkih za klavir, violino, violončelo, flavto, harmoniko, tolkala, klasično in električno kitaro, zabavno in jazz glasbo. Šolsko leto se je komaj zaklju-
čilo z izpiti poletnega roka, ki so jih učenci podali na državnih konservatorijih, in s potrjevanjem vpisov za naslednje šolsko leto. Tajništvo šole bo ponovno odprto od 21. avgusta dalje, ko se bodo vpisovanja lahko nadaljevala tudi na osnovi koristne izkušnje septembrskih brezplačnih lekcij, s katerimi bo šola ponovno vabila k vpisu s ponudbo, ki daje vsem zainteresiranim možnost, da pred odločitvijo spoznajo posamezne inštrumente. Na Goriškem bosta kot običajno delovali poleg glavnega sedeža podružnici v Doberdobu in v Sovodnjah.
Ob začetku lanskega šolskega leta so se predstavniki Glasbene matice in centra za glasbeno vzgojo Emil Komel udeležili okrogle mize o glasbenem šolstvu na Go-
riškem z željo, da bi poiskali pot do skupnih pogledov na problematike glasbenega šolstva. Ravno novosti in spremembe na področju učnih in izpitnih načrtov bodo zaznamovale začetek novega šolskega leta z uvedbo nauka o glasbi in z novimi pedagoškimi prijemi, ki se zgledujejo po slovenskem šolskem sistemu nižje in srednje stopnje. Pred začetkom pouka pa bodo najmlajši imeli kot običajno na voljo prijeten uvod s poletno delavnico »V svetu glasbe«, ki bo potekala od 22. do 26. avgusta v Kulturnem domu v Sovodnjah. Zainteresirani se lahko prijavijo do 30. julija na tajništvu tržaške Glasbene matice na tel. 040418605 ali pišejo na naslov elektronske pošte trst@glasbenamatica.com. (rop)
GORICA - Festival Sergio Amidei
Jubilejna nagrada za Scolo
Na Amideievem domu je beseda tekla o ženskah, politiki, ljubezni in sanjah, film je prišel na vrsto šele na koncu - Danes tudi Morettijev maraton
Ettore Scola v dvorani Kinemaxa
bumbaca
Italijanskemu scenaristu in režiserju Ettoreju Scoli so sinoči izročili posebno nagrado ob tridesetletnici festivala Sergio Amidei. Tako so počastili njegov 80. življenjski jubilej, še bolj pa njegovo filmsko kariero in zasluge za rast goriškega festivala. Da je bila izbira pravilna, je dokazal tudi prisrčni sprejem, ki ga je Scoli poklonila goriška publika.
Ljudje so včeraj napolnili dvorano travniškega Kinemaxa, kjer so pod večer priredili javno srečanje z gostom. V pogovoru, ki ga je vodila docentka Mariapia Comand, je s svojo pregovorno duhovitostjo Scola večkrat spravil ljudi v smeh. Odgovarjal je na vprašanja publike in najraje pripovedoval anekdote s snemanja svojih filmov. Posebej je omenil, da je bil petnajst let predvsem scenarist, šele nato je stopil za filmsko kamero. Da pa bi sebe in publike ne dolgo-
časil, je rad dajal igralcem vloge, ki so bile v nasprotju z njihovo karakterizacijo. Poudaril je, da je italijanski film nezanimiv, ko režiserji vsiljujejo gledalcem svoje ideje in predstave. Ta faza je danes mimo, saj imajo filmi podlago v družbenih pojavih. Dodal je še spomin na scenarista Sergia Amideia. Na njegovem domu se niso veliko razgovarjali o filmu, raje je beseda tekla o ženskah, politiki, ljubezni in sanjah. Film je prišel na vrsto šele na koncu.
Današnji program festivala se začenja s filmskim maratonom, posvečenim Nanniju Morettiju: z začetkom ob 10.30 bodo v Kinemaxu vrteli »Il giorno della prima di Close-Up« (1995), »Il diario del Cai-mano« (2006), »Diario di uno spettatore« (2007) in »Filmquiz«; ob 16.30 bo na sporedu še njegov film »Sogni d'Oro« (1981). Retrospektiva »Vivement
Truflaut!« bo ponudila vpogled tudi v režiserjevo kritiško delo. Ob 11. uri bodo vrteli Truffautov film »La camera verde« (1978), ob 14. uri pa film »La finestra sul cortile« (1954) Alfreda Hitchocka. Sledila bosta Truffautova filma »Effetto notte« (1973) ob 14. uri in »L'uomo che amava le donne« (1977) ob 16. uri. Ob 24. uri bodo predvajali še film »Fino all'ultimo respiro« (1959), ki ga je po Truffautovi predlogi režiral JeanLuc Godard. Naj dodamo, da bo ob 18. uri v Kine-maxu konferenca s projekcijami o Truffautu.
Večerni dogodek v parku Coroninijevega dvorca bo projekcija filma »Another Year« Mikea Leig-ha. Še pred njim bodo ob 21. uri vrteli spot o filmu »Il mio nipote scemo«, ki ga bo Matteo Oleotto snemal z igralcem Giuseppejem Battistonom; producent je Transmedia Production. (td)
1 4 Četrtek, 21. julija 2011
GORIŠKI PROSTOR
PEVMA - Ob vaškem prazniku
Na odru Benečani
Uprizorili bodo svojo uspešnico »Moja žena je sveta« - Sledil bo nastop treh rock bendov
V Pevmi - v okviru vaškega praznika - bodo jutri nastopili člani Beneškega gledališča s komedijo »Moja žena je sveta«. Gre za eno zadnjih del, ki so ga naši rojaki izpod Matajurja pripravili za oder. Z igro so poželi velik uspeh povsod tam, kjer so nastopili. Poudariti gre dejstvo, da je komedija sad njihovega dela in prizadevanj, saj je njena avtorica dolgoletna članica Beneškega gledališča, Anna Iussa, režiser pa je Marjan Bevk. Dogajanje je postavljeno v stanovanje Ane in njenega moža Mihel-na. V hiši se dogaja marsikaj, predvsem pa kraljuje razvrat. Denar je gospodar vsega. Gre za čas praznega veselja, kjer se za lepim obrazom in zunanjim videzom poštenih ljudi skrivajo nečedne misli. Zabava je zagotovljena, kajti Benečani so znani po izjemni duhovitosti. Ob Anni Iussa bodo v Pevmi nastopili še
Člani Beneškega gledališča v komediji »Moja žena je sveta«
foto vip
Michele Qualizza, Bertič Bergnach, Adriano Gariup, Marco Predan, Bruna Chiuch, Maurizio Trusgnach, Graziella Tomasetig. Komedija bo na sporedu jutri ob 20.30 uri na novem pevmskem igrišču. Po nastopu beneških gledališčnikov bodo praznično prizorišče zasedli trije rock bendi: Antioksidanti iz Ajdovščine, Dac-capo iz Gorice in Statale 56 (goriško - videmski bend).
Nocoj se bo nadaljeval odbojkarski turnir, ki ga je društvo posvetilo spominu na Davida Sossoua. V soboto pa bodo na svoj račun prišli privrženci pevca in kantavtorja Lorenza Pilata iz Trsta; večer s Pilatom se bo začel ob 21. uri. V nedeljo bo ob 9. uri maša s procesijo v počastitev zavetnice sv. Ane, ki ji bo sledila družabnost z razglasitvijo rezultatov natečaja »V domačem vrtu cvetijo«. (vip)
GORICA - Prvi izid posvečen Cineclubu
S skupnimi močmi nastaja Digitalna zbirka Hiše filma
Goriški Kinoatelje, društvo Sergio Amidei, družba Transmedia, pokrajinska mediateka Ugo Casiraghi, diplomska smer Dams Videmske univerze ter laboratorija Crea in La Camera Ottica so dali pobudo za Digitalno zbirko Palazzo del Cinema - Hiša filma.
Prva publikacija (DVD in knjižica), ki jo je uredila Martina Pizzamiglio in jo založil Kinoatelje, je posvečena Ci-neclubu Gorizia in nudi vpogled v kulturno in filmsko delovanje na Goriškem v drugi polovici dvajsetega stoletja. V Kinoateljejevi knjigi »Nostro cine quotidiano - Le Gorizie al
cinema« (Film naš vsakdanji, 2001) je Sandro Scandolara opozoril, da je filme goriškega Cinecluba, ki jih je imel tedaj v skrbi njegov ustanovni član Alvise Duca, potrebno rešiti. »To gradivo razpada - je zapisal Scandolara -, čeprav leži nedotaknjeno. Če pa ga vzamemo v roke, se vsakič obrabi.«
Izziv je bil sprejet in nastala je publikacija »Il Cinec-lub Gorizia (1953-1963)«, ki povzema večletni projekt zbiranja, restavriranja in raziskovanja filmskega gradiva. Digitalno zbirko bodo predstavili danes ob 19. uri v Hiši filma na Travniku v okviru festivala Amidei.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.20 -21.00 »Harry Potter e i doni della mor-te« - 2. del.
Dvorana 2: nagrada Amidei. Dvorana 3: nagrada Amidei.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.00 »Harry Potter e i doni della mor-te« - 2. del.
Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Transformers 3« (digital 3D).
Dvorana 3: 17.00 - 19.40 - 22.10 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del (digital 3D).
Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Per sfortuna che ci sei«. Dvorana 5: 17.30 »Cars 2«; 20.00 - 22.00 »Le donne del 6. piano«.
H
Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istruzione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti
obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habili-tiranih in ne prosijo za vpis drugih na-tečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. TEČAJI ANGLEŠČINE ZA UČENCE OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE bodo potekali od 29. avgusta do 9. septembra v Dijaškem domu v Gorici. Tečaje organizira Dijaški dom v sodelovanju z Jezikovno šolo Papagaj iz Nove Gorice; prijave in informacije po tel. 0481-533495 še danes, 21. julija, od 8.30 do 15.30. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE V GORICI obvešča, da so na spletni strani deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) in na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada v Gorici, Ul. Rismondo 6, objavljene začasne pokrajinske lestvice habilitiranega učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v goriški pokrajini. Osebje lahko predstavi ugovore (tudi po faksu 0481-534902) na urad za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v Gorici do 23. julija 2011.
H Čestitke
Včeraj je Ginevra povila domove-mu košarkarju Vasji Jarcu iz Doberdoba sina EMILA. Srečnima staršema čestitajo odborniki in košarkarji ŠZ Dom ter Kulturni dom v Gorici. Novorojenčku Emilu pa kličejo zdravo in srečno.
"Z3 Obvestila
KMEČKE ZVEZA vabi na predstavitev kartografije habitatov in monitoraže cvetličnih vrst na območju evropsko zaščitenih območij »Natura 2000«, tržaške-
Včeraj je privekal na svet mali
Emil
Srečnima staršema, Ginevri in Vasji, čestitajo
vsi domači, novorojenčku pa želijo vse najboljše.
ga in goriškega Krasa, ki bo danes, 21. julija, ob 17. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predstavitev bo vodil Giuseppe Orio-lo, ki je kartografijo habitatov izdelal.
KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinska bivanja v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah od 28. avgusta do 7. septembra. Člani z Goriškega se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, danes, 21. julija, med 9.30 in 11.30.
KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od nedelje, 28. avgusta do nedelje, 4. septembra, na Malem Lošinju. Člani z Goriškega se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, danes, 21. julija, med 9.30 in 11.30.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 13 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 63. členom D.Z. 05/2007, varianta št. 9 SRONA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (urad je odprt javnosti ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dni oziroma od 22. junija do 21. julija 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v Uradni listini dežele št. 25 z dne 22. junija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-
GORICA - Sv. Ana
Začenja se
tradicionalni
praznik
Drevi se pri Sv. Ani v Gorici začenja tradicionalna šagra, ki jo prirejajo že celih 35 let. Na ploščadi pred cerkvijo bodo od danes do 31. julija vsak večer med 20. uro in polnoči potekali koncerti, plesi in druge pobude, poskrbljeno pa bo tudi za hrano in pijačo.
Drevi ob 20. uri bodo začeli delovati kioski, v župnišču pa bo potekal srečelov v dobrodelne namene. Ob 21. uri bo ples s skupino Fantasy orchestra. Jutri ob 20.30 bo zaigrala skupina Meri e Luki band, v soboto pa bo publiko od 20.30 dalje zabavala glasba orkestra Evergreen. V nedeljo bo poleg plesa s skupino Oasi, ki se bo začel ob 20.30, na programu tudi nastop plesne šole Alexander Club. Prihodnji teden bodo organizatorji ob poskočni glasbi z raznimi skupinami in orkestri, ki bo na sporedu vsak večer, poskrbeli tudi za tombolo (v torek, 26. julija, ob 23.15). Na igrišču za cerkvijo bo sočasno potekal košarkarski turnir Giorgio Mo-cilnik.
531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega odbora št. 21 z dne 4. julija 2011 bil sprejet v skladu z odlokom predsednika republike 086/PRES občinski izvajalni načrt zasebnega podjetništva, ki ga je predlagalo podjetje Pipistrel LSA srl in ki zadeva gradnjo novega industrijskega objekta za proizvodnjo letal na območju letališča v Gorici na ozemlju, ki je last občine Sovodnje ob Soči. Navedeni načrt je vpisan v register občinskega tehničnega urada (odprt javnosti ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13. ure, ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dejanskih dni oziroma od dne 20. julija 2011 do 18. avgusta 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v uradni listini dežele št. 29 z dne 20. julija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega odbora št. 22 z dne 4. julija 2011 bila sprejeta v skladu z zakonodajnim odlokom 04/2008 strateška presoja vplivov na okolje (SPVO) za varianto št. 9 splošnega občinskega regulacijskega načrta. Navedena presoja je vpisana v register občinskega tehničnega urada (odprt javnosti ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13. ure, ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dejanskih dni oziroma od dne 20. julija 2011 do 18. avgusta 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v uradni listini dežele št. 29 z dne 20. julija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe.
SS Prireditve
»KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« v Novi Gorici: v borovem gozdičk danes, 21. julija, ob 19. uri srečanje s tržaško
-/
Aretirali 26-letno tatico
Goriška obmejna policija je v torek aretirala 26-letno srbsko državljanko, ki jo je sodišče iz Milana obsodilo na eno leto in šest mesecev zaporne kazni zaradi tatvine v obtežilnih okoliščinah. S.S., ki ima bivališče v Milanu, so goriški policisti prijeli v bližini bivšega mejnega prehoda pri Štandrežu. 26-letnica se je z drugimi sodržavljani peljala v kombiju s hrvaškimi registrskimi tablicami proti Sloveniji, sile javnega reda pa so ji prekrižale načrte.
DAlema danes v Selcah
V Selce pri Ronkah prihaja danes Massimo DAlema, ki med drugim predseduje parlamentarnemu odboru za varnost republike. Na prireditvenem prizorišču v Ulici Monte Cosich bo drevi ob 21. uri govoril ta temo »Pomlad Sredozemlja ali jesen Evrope? Izzivi za skupno prihodnost«. Prisotna bo evroposlanka Debora Serracchiani. Srečanje prireja Demokratska stranka iz goriške pokrajine.
Izvedenci v odlagališču
Goriški pokrajinski odbor je na včerajšnjem zasedanju sprejel sklep, ki predvideva imenovanje specializiranega podjetja, ki bo preverilo nasičenost deponije v kraju Pecol dei lupi. Le-to je že dober mesec predmet žgočih polemik med goriško pokrajinsko upravo, občino Krmin in podjetjem Ambiente Newco, ki zahteva ponovno odprtje odlagališča, ki naj ne bi bilo še nasičeno. Pokrajina ne namerava dovoliti ponovnega dovažanja odpadkov na deponijo, pred vsakršno odločitvijo pa želi preveriti stanje odlagališča.
V Rim odhaja tudi Cosma
Tudi goriški pokrajinski svetnik stranke FLI Stefano Cosma, ki je kot kandidat za mesto predsednika na zadnjih volitvah prejel 10,4 odstotka glasov, bo sodeloval na zborovanju t.i. tretjega pola, ki bo v Rimu potekalo jutri. Med govorniki bodo Gianfranco Fini, Pierferdinando Casini in Francesco Rutelli.
Stefan Milenkovicv Gradežu
Srbski violinist Stefan Milenkovič bo dre-vi nastopil v baziliki sv. Evfemije v Gra-dežu, kjer bo potekal glasbeni večer v okviru niza Musica 4 Stelle. Koncert se bo začel ob 21.15, vstop bo prost.
B Poslovni oglasi
SOCIALNA ZADRUGA IŠČE
vzgojitelje z višješolsko pedagoško ali enakovredno ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise namenjene otrokom. Območje goriška pokrajina in Tržič. Pogoj: odlično znanje slovenskega jezika.
Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444
psihologinjo in pesnico Alenko Rebula.
»MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): danes, 21. julija, ob 21.30 na Trgu Falcone e Borsellino v Tržiču film »Cattivissimo me« (ob slabem vremenu bo projekcija dan kasneje).
KINO V PARKU EXCELSIOR V RONKAH (ob slabem vremenu v vili Vicentini-Miniussi): danes, 21. julija, ob 21. uri »Benvenuti al Sud«.
V NARAVNEM REZERVATU ISOLA DELLA CONA bo v sklopu prireditve »Reka in zvezde« danes, 21. julija, ob 21. uri opazovanje poletnih ozvezdij z Marcom Sainijem in Fabiom Oleot-tom; informacije na isoladellaco-na@consorzioilmosaico.org.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Aurelio Cas-sani iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče.
DANES V ŠPETRU OB SOČI: 10.30, Mirela Visentin vd. Seffin (ob 10.15 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 12.00, Oreste Grandesso s pokopališča v cerkev, sledila bo upe-pelitev.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 21. julija 2011
15
GLOSA
Otto Habsburški bi bil razsvetljen vladar
Jo2e Pirjevec
Imel je stanu primerno veliko lastnih imen: Franc, Jožef, Otto, Robert, Marija, Anton, Karl, Max, Henrik, Sikst, Ksavier, Feliks, Renat, Ludwig, Gaetan, Pij, Ignacij. Priimka ni imel pravzaprav nobenega, pač pa vrsto plemiških naslovov: cesar Avstrije, kralj Madžarske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Galicije in Lodomerije, Ilirije, Lombardije, Benečije, Jeruzalema itd.; nadvojvoda Avstrije, veliki knez Toskane in Krakova, knez Lotaringi-je, Salzburga, Štajerske, Koroške, Kranjske in Bukovine; veliki princ Transilvanije, mejni grof Moravske, knez Šlezije, Modene, Parme, Pia-cenze, Guastalle, Auschwitza in Zatorja, Tesc-hena, Furlanije, Dubrovnika in Zadra; pokne-ženi grof Habsburga in Tirola, Kyburga, Ho-henemsa, Gorice in Gradiške, knez Tridenta in Briksna, mejni grof visokih in nižjih Lužic, gospod Trsta, Kotorja itd. Poznali smo ga pod preprostejšim imenom: Otto Habsburški.
Umrl je prejšnji teden pri 98 letih in je sedaj, kakor se spodobi za dediča cesarsko-kra-ljevske dinastije, pokopan na dveh koncih. Telo počiva v kripti kapucinov na Dunaju, srce pa v Pannonhalmi, starodavnem samostanu benediktincev na Madžarskem. Če ne bi bilo prve svetovne vojne in razpada habsburške monarhije, bi danes žalovali za njim kot za svojim vladarjem, saj je bil najstarejši sin zadnjega habsburškega cesarja Karla I. Slednjega je sicer leta 2004 papež Janez Pavel II. proglasil za blaženega, toda, kolikor o njem vem, se na tronu ni posebno izkazal. Glede Otta pa bi si upal reči, da bi bil razsvetljen vladar, bolj podoben svojim prednikom iz 18. stoletja - Karlu VI., Mariji Tereziji, Jožefu II. - kot tistim, nekoliko omejenim, iz 19. stoletja. Kar mu štejem v dobro, je dejstvo, da se je pred drugo svetovno vojno odločno postavil po robu Hitlerju in nacistom, in da je kot poslanec v evropskem parlamentu od leta 1979 dalje delal za ponovno integracijo Evrope, predvsem sred-
nje in vzhodne. Leta 1989 je s pomočjo svojih zvez v Budimpešti organiziral odprtje madžarsko-avstrijske meje, kar je sprožilo vrsto zgodovinskih dogodkov, kronanih s padcem berlinskega zidu. Manj všeč mi je bilo njegovo sodelovanje z voditeljem bavarskih krščanskih-socialcev Franz-Josefom Straus-som, ki je bil znan zaradi svojih skrajno konservativnih stališč.
Pred približno dvajsetimi leti sem imel priliko, da se srečam z Ottom na neki prireditvi v Pordenonu. Zbolel pa sem za tako hudo gripo, da se nisem mogel premakniti z doma. Zal mi je bilo, ker v moji družini mit o Habsburžanih še ni povsem zamrl, čeprav sem vedel, da mu ne bom rekel »monseigneur«, kakor je baje zahtevala etiketa.
Ob njegovi smrti sem se spraševal, zakaj na Slovenskem Otto ni bil nikoli posebno priljubljen, kljub temu, da je verjetno v času našega osamosvajanja in vključevanja v Evropsko unijo v zakulisju preko svojih zvez delal nam v prid. Ali lahko tvegam odgovor? Mislim, da se je treba vrniti k njegovim plemiškim naslovom, k dejstvu namreč, da so med njimi sicer navedene dežele, ki jih naseljujemo Slovenci, ni pa Slovenije. Kneza Štajerske, Koroške, Kranjske, pokneženega grofa Goriške in Gradiščanske, mejnega grofa Istre in gospoda Trsta pač Slovenci nismo mogli nikoli povsem posvojiti. Ločila nas je tista revolucionarna misel, s katero smo leta 1848 stopili v zgodovino. Načrt zedinjene Slovenije, ki je v temelju spodkopaval habsburško cesarstvo, saj je zahteval združitev našega etničnega ozemlja v enoto, ki je zanikala njegov fevdalni ustroj. Ker smo bili (in smo še) močno moteči, je značilno, da leta 1983, ko se je Otto Habsburški srečal na devinskem gradu z lokalno gospodo, takratni nabrežinski župan Albin Škerk ni smel spregovoriti v našem jeziku. Otto proti tej prepovedi ni nastopil.
VREME OB KONCU TEDNA
Vročinski val je spomin, poletni zasuk čez teden dni
Darko Bradassi_
Pričakovani preobrat se je po prehodu včerajšnje hladne fronte udejanil. Subtropski anticiklon ostaja le spomin, nad našimi kraji se bo za dalj časa zadrževal bolj svež in nekoliko bolj vlažen se-vernoevropski zrak, ki nam prinaša nižje temperature in večjo spremenljivost z občasno nestanovitnostjo. Večje vročine v kratkem ne pričakujemo, do novega poletnega zasuka pa naj bi prišlo šele proti koncu meseca.
Vročinski val je povsem klonil pred pritiski severnega zraka, ki se je doslej zbiral v ciklonskem območju nad Britanskim otočjem in je po zadnjem dogajanju prodrl v osrčje Evrope. Prva vremenska fronta, ki je prešla naše kraje v ponedeljek, je povzročila le manjši padec temperatur, vremenski pojavi pa so bili skromni. Druga hladna fronta, ki je nastala ob globljem vdoru severnega zraka, pa je včeraj hitro prečesala večji del Evrope in naših krajev. Pojavljale so se padavine, deloma plohe in nevihte, temperatura pa se je za njo občutno spustila. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu včeraj namerila manj kot 10 stopinj Celzija. Ozračje se je torej v zadnjem tednu ohladilo v povprečju za 10 stopinj Celzija, trenutno so temperature za približno 3 stopinje Celzija pod dolgoletnim povprečjem.
Sveža vremenska slika bo prevladovala tudi v prihodnjih dneh. Predvsem noči bodo za ta čas ponekod kar mrzle, medtem ko se bo podnevi živo srebro vzpenjalo do okrog 27 stopinj Celzija. V nižinah bolj oddaljenih od morja bodo temperature ponoči lahko padle do okrog 10 stopinj Celzija, ob morju, ki je trenutno še vroče, pa do okrog 20 stopinj Celzija.
Hladen zrak, ki bo vztrajal severno od nas, v naši neposredni bližini, bo vsaj občasno povečeval nestanovitnost. Od danes do vključno nedelje bo ozračje občasno razgiba-
no in ne bo jamstev za povsem suho vreme. Več jasnine bo v dopoldanskih urah, več kopaste oblačnosti pa v popoldanskih, ko bodo plohe in nevihte pogostejše. Najverjetnejše bodo v gorah, manj pogoste pa predvidoma ob morju. Vremenska slika bo v marsičem odvisna ravno od vrtenja hladnejšega zraka v naši bližini, zato je težko predvidevati, kdaj bo nestanovitnost večja ali manjša. Kaže, vendar so možne tudi spremembe, da bo danes več stanovitnosti in več sončnega vremena, medtem ko bodo plohe in nevihte verjetnejše v petek, predvsem pa v soboto. Tudi za nedeljo zaenkrat ne kaže ravno na povsem stanovitno vremensko sliko, četudi bi se moralo vreme počasti izboljšati.
Vrzel v zračnem tlaku se bo počasi začela polniti v začetku prihodnjega tedna. Postopno se bo začel utrjevati anticiklon in bo manj nestanovitnosti. Sprva bo omejena le še na popoldanske ure, nato, od torka ali srede, bo vreme povsem suho. Nov zasuk poletja pričakujemo čez približno teden dni. Spet bo prevladovalo sončno vreme in bo topleje, četudi izrazitejših vročinskih valov v kratkem ne pričakujemo.
Na sliki: hladnafronta je zapustila naše kraje, toda v naši bližini se zadržuje hladen in razmeroma vlažen severni zrak
KOROŠKA - V nakladi 12 tisoč izvodov
Brošura o Marijinih cerkvah treh dežel
Krški škof Alois Schwarz (spredaj, desno) s partnerji projekta pri predstavitvi brošure
CELOVEC - Katoliška Cerkev na Koroškem je začetek julija izdala medtem že osmo brošuro v sklopu serije Krščanstvo v alpsko-jadranskem prostoru. Brošuro je na sedežu škofije v Celovcu osebno predstavil krški škof Alois Schwarz s projektnimi partnerji, namenjena pa je Marijinim cerkvam na Koroškem, Sloveniji in Furlaniji Julijski krajini.
Publikacija popelje bralca na 84 straneh v mesta, ki posebno častijo Mater Božjo. Koroška je v brošuri zastopana s 14 Marijinimi cerkvami, Slovenije z desetimi, Furlanija-Julijska krajina pa z devetimi. S številnimi slikami ilustrirana brošura ponuja vpogled v zgodovino teh cerkev, njihovo arhitekturo in nastanek.
Iz Furlanije Julijske krajine so v brošuri upoštevane Marijine cerkve v
zgodovinskem jedru Milj, Romansu ob Soči, Tablji, Vidmu (Santa Maria di Ca-stello), Castions di Strada, Diericu v Kar-niji, Valerianu ob Tilmentu, Villi Santi-ni in San Vitu ob Tilmentu, iz Slovenije pa mdr. Log pri Vipavi, Marija Snežna nad Avčami, Bovec, Črngrob pri Škofji Loki, itd.
Na tiskovni konferenci so tudi povedali, da zaradi spremembe partnerjev oz. sponzorjev - izdajo podpirata koroška deželna zavarovalnica in deželna Raiffeisenbanka, že drugo leto pa ne več deželna agencija za turizem - brošure ne izhajajo več v treh jezikih (nemščini, slovenščini, italijanščini), saj jih škofija sama to ne zmore sfinancirati.
Naklada nove brošure je 12.000 izvodov, dobijo se pa v vseh župnijah na Koroškem, na škofijskem uradu ter na bankah Raiffeisen po vsej Koroški. (I.L.)
PISMA UREDNIŠTVU
Odgovor predsedniku Paritetnega odbora
Včeraj je Primorski dnevnik objavil na 15. strani vaše pismo uredništvu z naslovom »Raziskava Slorija za Paritetni odbor je dostopna javnosti«. Ker vsebina pisma ustvarja izkrivljeno predstavo o dogodkih, ki jih obravnava, želimo seznaniti vas in slovensko javnost s celotnim potekom dogodkov.
Dne 16. junija 2011, ko je Primorski dnevnik na 3. strani objavil vest, da je Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine »raziskovalno ustanovo pooblastil, da z njo |raziskavo| seznani javnost«, je društvo Edinost nemudoma pisalo ravnateljici Slovenskega raziskovalnega inštituta in odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika. Prvo je društvo zaprosilo za primerek obravnavane raziskave, drugemu je svetovalo, da v nadaljevanjih objavi besedilo te raziskave.
Dne 22. junija 2011 je ravnateljica raziskovalne ustanove pisala društvu Edinost in Primorskemu dnevniku »V odgovor na vaš dopis ... obveščamo, da bodo primerki raziskave na razpolago za javnost v kratkem«. V naslednjem odstavku smo brali »pričakujemo namreč pisno pooblastilo s strani naročnika raziskave, ki bo določalo načine in oblike razpolaganja teh podatkov s strani SLORI-ja v odnosu do javnosti«. Zadnji odstavek pisma pa se glasi »Čim bomo razpolagali s pisnim dovoljenjem, Vam bomo vsekakor z veseljem posredovali vsebine raziskovalnega poročila in vzeli v pretres vaše predloge za objavo podatkov«.
Dne 5. julija 2011 je ravnateljica SLORI-ja pisala društvu Edinost »Tajništvo inštitucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine nam je danes poslalo dopis, na osnovi katerega žal ne moremo dajati poročila zunanjim osebam. Svetujemo Vam, da se za kopijo poročila obrnete direktno na tajnišvo paritetnega odbora, odgovorna je dr. Sonia Cudicio, tel. 040-3773628, fax 040-3773615, e-mail sonia.cudicio@ regione.fvg.it.
Dne 6. julija 2011 je društvo Edinost pisalo tajnici odbora, ki mu predsedujete, in utemeljilo prošnjo za primerek obravnavane raziskave z 22., 23. in 25. členom zakona št. 241 z dne 7. avgusta 1990 in z dopolnili, ki jih je uvedel zakon št. 15 z dne 11. februarja 2005.
Tretji člen Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin določa »Vsak pripadnik narodne manjšine ima pravico do proste izbire, da je ali ni obravnavan kot pripadnik manjšine, in iz te njegove izbire ali uresničevanja pravic, ki so z njo povezane, ne smejo izhajati nobene neugodne posledice«. Profesor ustavnega prava GianfTanco Mor je že leta 1982 v komentarju razsodbe št. 28 Ustavnega sodišča zapisal, da je sankcija zaradi rabe manjšinskega jezika že vsaka zamuda v postopku. In od 6. do 14. julija je poteklo 8 dni, društvo pa 20. julija že štirinajst dni čaka na pisni odgovor na pisno prošnjo in zdaj ve, da že šest dni čaka na pošiljko. Ne bi bilo slabo, ko bi Institucionalni paritetni odbor opozoril deželni odbor, da je Ustavno sodišče v razsodbi št. 15 iz leta 1996 po citatu 3. člena deželnega statuta (Nella regione e riconosciuta parita di di-ritti e di trattamento a tutti i cittadini, qua-lunque sia il gruppo linguistico al quale ap-partengono, con la salvaguardia delle ri-spettive caratteristiche etniche e cultura-li) zapisalo: »A questa norma statutaria sarebbe stato necessario che seguisse - e non e seguita - una normativa di attua-zione, dedicata al rapporto tra gli appar-tenenti alla comunita di lingua slovena e le autorita italiane. Tale carenza - che la Corte deve ancora una volta denunciare a piu di trent'anni dall'entrata in vigore dello statuto speciale della Regione Friu-li-Venezia-Giulia... «
Z odličnim spoštovanjem
Samo Pahor
O družbenem premoženju
Zanimive so reakcije raznih piscev na dokument SSO-ja o našem dnevniku in njegovi pripadnosti. Kot za nekatere nepremičnine in skupne ustanove tudi zanj velja, da ni izraz celotne manj-
m
šine, kar bi moral pravzaprav biti in bi tudi lahko bil. Ne bom tu razglabljal, zakaj ni. To vemo vsi, čeprav se nekateri sprenevedajo in se obnašajo, kot da tega ne razumejo.
K pisanju me je spodbudil Stojan Spetič s svojim dolgim pismom, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja nepremičnin in garancij za posojilo Pd ob znani krizi, ko mu je grozila ukinitev.
Res smo za rešitev dnevnika ustanovili zadrugo in res je, da mnogi niso verjeli v ta projekt. Kar pa je meni ostalo v grenkem spominu in mi je odprlo oči, je bil sestanek z družbo DOM glede garancij za posojilo.
Vsi naivneži smo bili prepričani, da z garancijo, ki jo lahko nudi družba DOM s svojimi nepremičninami, ne bo težav, pa smo se zmotili. Na širšem sestanku med »reševalci« dnevnika in upravitelji družbe DOM nam je takratni predsednik družbe gospod Mirko Primožič jasno dal vedeti, da družba DOM ne bo zastavila svojega premoženja, ker ga ima »v varstvu« in se mora obnašati kot dober gospodar. Zaključek je bil, da so garancijo za posojilo nudili privatniki z lastnim premoženjem in tako se je Pd rešil.
S sestanka pa smo kljub temu odnesli vsaj priznanje, da lastnik družbe DOM ni pravi lastnik, ampak le »dober varuh« družbenega premoženja, s katerim varuhi ravnajo, kot da je njihovo. Predajajo lastništvo s subjekta na subjekt, ga odtujujejo in uporabljajo, kakor se jim zdi. In vse to netransparentno in na tiho. Podobno kot se je zgodilo - takrat v režiji ZTT - s sedežem Glasbene matice v Ulici Ruggero Manna, s kinodvora-no v Škednju itn.
Lep pozdrav
Marij Maver
1 6 Četrtek, 21. julija 2011
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
KOLESARSTVO - Italijanska etapa francoskega Toura
Še ena norveška zmaga Vse bolj napadalni Contador
Voeckler še v rumeni majici - Borut Božič deseti - Danes zahtevna alpska etapa
SESTRIERE - Norvežan Edvald Boas-son Hagen je zmagovalec 17. etape kolesarske dirke po Franciji. Kolesar ekipe Sky je na 179 kilometrov dolgi preizkušnji med Gapom in Pinerolom za 40 sekund ugnal Nizozemca Baukeja Mollemo (Rabobank), Francoz Sandy Casar (FDJ) pa je zaostal še deset sekund več. Skupno vodstvo je zadržal Francoz Thomas Voeckler (Europcar). Sedemnajsta etapa je bila precej razgibana, postregla je s kar nekaj vzponi, odločitev o zmagovalcu pa je padla prav na zadnjem. Tam je največ moči pokazal Hagen, ki je slavil zmago že v šesti etapi letošnje francoske pentlje, na torkovi pa ga je za las ugnal rojak Thor Hushovd.
»Včeraj (v torek op. ur.) je bilo zelo težko, danes (včeraj) pa mi je uspelo vse napraviti nekoliko bolje. Čutil sem, da bom res sposoben napasti na zadnjem vzponu in to mi je uspelo,« je po etapi povedal Hagen.
Ta je bil sicer med ubežniki, ki so si pri-kolesarili veliko prednost pred glavnino, in ker med njimi ni bilo skupno vodilnemu nevarnega tekmeca, je zmagovalca dala prav ta skupina, katere del je bil tudi Borut Božič (Va-cansoleil), ki je bil na koncu deseti z zaostankom 2:20 minute. Božič je bil v ubežni skupini še ob začetku zadnjega vzpona, nato pa so se začeli napadi, ki jim Slovenec ni mogel slediti, a je na koncu vseeno končal med deseterico. Kristjan Koren (Liquigas) in Grega Bole (Lampre) sta bila 62. oziroma 152.
V boju za vrh do velikih sprememb ni prišlo. Voeckler je zadržal majico vo-
dilnega, a z nespretnostjo pri spustu z zadnjega vzpona, ko je zapeljal s cestišča, izgubil dragocenih 27 sekund proti najbližjim zasledovalcem, Avstralcu Cadelu Evan-su, Luksemburžanoma Franku in Andyju Schlecku ter Špancema Samuelu Sanche-zu in Albertu Contadorju. Slednji je ob koncu etape nekajkrat poskusil napasti, toda tekmeci mu niso pustili pobega.
Voeckler ima tako pred Evansom še 1:18 minute prednosti, le štiri sekunde več zaostaja Frank Schleck, sledijo pa Andy Schleck (+2:36), Sanchez (+2:59) in Contador (+3:15). Slovenci so bolj v ozadju, Koren je 92.(+1:43:01), Božič 127. (+2:10:56), Bole pa 129. (+2:11:34).
Danes kolesarje čaka 18. etapa, znova se bo karavana podila po Alpah. Med Pinerolom in Serre Chevalierjem bo prevozila 200 kilometrov, etapo pa končala na najvišji točki letošnjega Toura na Col du Galibierju (2645 m). (STA)
Skupno: 1. Thomas Voeckler (Fra/Europcar) 73:23:49; 2. Cadel Evans (Avs/BMC) + 01:18; 3. Frank Schleck (Luk/Leopard-Trek) 01:22; 4. Andy Schleck (Luk/Leopard-Trek) 02:36; 5. Samuel Sanchez (Špa/Euskaltel-Euskadi) 02:59; 6. Alberto Contador (Špa/Saxo Bank) 03:15; 7. Damiano Cunego (Ita/Lampre) 03:34; 8. Ivan Basso (Ita/Li-quigas) 03:49; 92. Kristjan Koren (Slo/Li-quigas) 1:43:01; 127. Borut Božič (Slo/Vacansoleil) 2:10:56; 129. Grega Bole (Slo/Lampre) 2:11:34.
Španec Alberto Contador (levo) za vodilnim Francozom Voecklerjem zaostaja 3 minute in 15 sekund, Samuel Sanchez pa 2:59
ansa
Handanovic k Mariboru
MARIBOR - Maribor je podpisal pogodbo s slovenskim 33-letnim vratarjem Jasminom Handanovičem (letos v Empoliju v B-ligi). Ta je z devetkratnimi državnimi prvaki podpisal triletno pogodbo. PRIJATELJSKI TEKMI: Lecce - Brda 5:1 (trener Bricev je Novica Nikčevič), Bordeaux - Udinese 1:3.
Urugvaj prvi finalist
LA PLATA - Urugvaj je prvi finalist južnoameriškega pokala. V polfinalu je z 2:0 premagal Peru (oba gola je dosegel Suarez). Urugvajci bodo v nedeljo igrali z zmagovalcem drugega polfinala (odigranega ponoči) med Paragvajem in Venezuelo.
Američan k Olimpiji
LJUBLJANA - Union Olimpija je najela Američana Deona Thompsona (letnik 1988). Thompson je igral v Grčiji pri Ikaro-su in bil med najboljšimi igralci lige s povprečjem 14 točk, skoraj 9 skokov in 1,3 blokade.
Na EP le z 12 igralci
LJUBLJANA - Košarkarske reprezentance bodo na letošnjem EP v Litvi lahko tekmovale le z 12 in ne s 14 košarkarji, kot je zveza Fiba Europe sprva odločila lani.
Pistorius izpolnil normo
LIGNANO - Južnoafriški atlet Oscar Pi-storius, ki tekmuje s protezama, je na atletskem mitingu v Lignanu v teku na 400 metrov (čas 45,25) izpolnil normo za nastop na SP in OI.
Nova igralca za Pallanuoto TS
TRST - Tržaški vaterpolski drugoligaš Pal-lanuoto TS je najel hrvaškega igralca Ego-na Jurišiča (letos pri Primorju z Reke) in Raya Petronia. Letos je igral v Cagliariju, svojo športno pot pa je začel pri Triestini Nuoto.
SVETOVNO PRVENSTVO V ŠANGHAJU - V nedeljo se bo začel plavalni del
Brez »tekstilnega dopinga«
S kopalkami iz zelo lahkega materiala vsakih 100 m za sekundo hitrejši - Največja razlika v moški disciplini 100 m delfin
Svetovno prvenstvo v vodnih športih je v polnem teku, pravo plavanje v bazenu pa se bo začelo 24. julija. Za ljubitelje tega športa je še živo v spominu izvedba prvenstva v Rimu pred dvema letoma. V večnem mestu so popravili preko 50 svetovnih rekordov, vsem pa je bilo jasno, da gre poglavitna zasluga čudodelnim kopalkam iz zelo lahkega materiala, ki so večale plovnost, ta pa manjšala odpor vode. Šlo je za »tekstilni doping«, ki ga je mednarodna plavalna zveza dovolila, ker so tako želeli proizvajalci opreme. V raznih oblikah in ob različnih priložnostih so vsi pokrovitelji tekmovanj, državnih reprezentanc in posameznikov. S postavitvijo izjemnih rekordov pa so dvignili zid, ki ga bo težko preskočiti. Po že uveljavljeni prepovedi revolucionarnih kopalk so se časi umirili. Pred dnevi je slovenska plavalka Sara Isakovic povedala, da se bodo začele nove izboljšave opažati nekako po petih letih in kasneje. Zgodilo se bo, da bodo do tedaj velika tekmovanja nezanimiva, saj bodo prvaki in ostali brez izjem precej zaostajali za starimi znamkami.
Toda za koliko? Privoščili smo si razčlenitev nekaterih panog moškega in ženskega programa. V poštev smo vzeli prve tri iz SP v Rimu leta 2009 in prve tri čase na letošnjih svetovnih lestvicah. V zadnjih dneh se je na slednjih morda kaj tudi spremenilo, vendar ne v taki meri, da bi se vse postavilo na glavo. Samo za 100 metrov prosto, pojem plavanega športa, smo povprečja izračunali na podlagi vseh osem finalistov iz Rima, oziroma osem letošnjih najboljših časov.
Poglejmo podrobnosti: Čas zmagovalca v Rimu je bil 46''91, povprečje osmih finalistov pa 47''40. Letos znaša najhitrejši čas 48''24, povprečje osmih pa 48''43. Pri dekletih je v Rimu naslov veljal 52''06, povprečje finalistk pa je bilo 53''16. Letos je najboljši čas pri 53''60, povprečje pa 53''92. Razlika je občutno manjša kot v konkurenci moških.
Na progi 400 m prosto smo v Rimu doživeli prodoren uspeh Nemca Bidermanna. Plaval je v 3:40''07, povprečje prvih treh pa je znašalo 4:40''84. Letos je najboljši na svetu pri 3:41''48, povprečje pa pri 3:43''43. Razlika nanese 65 stotink za vsakih 100 metrov. Skoraj enak je učinek na najdaljši progi 1500 metrov. Na vsakih dveh dolži-
nah bazena so bili v Rimu prvi trije hitrejši za 69 stotink. Absolutno največji je razkorak pri 100 metrov delfin. Spomnimo se junaškega napada ameriškega Srba Milorada Čavica, ki je obrnil z lepo prednostjo nad »rambom« Phelpsom. Na koncu mu je zmanjkalo moči in Američan je zmagal popolnoma jasno. Čavic se je nameraval v Rimu maščevati, ker še vedno obstajajo dvomi o zmagi Phelpsa v Pekingu, kjer se je roba morda prvi dotaknil Čavic, vendar ne dovolj močno, da bi ustavil uro. Čavic je ostal brez naslova, oba pa sta dosegla fantastična časa pod 50 sekundami. Vrhunska dosežka sta prispevala k povprečju, ki je za kar 1''44 boljše od letošnjega, ki ga med drugimi tvori najhitrejši čas »komaj« 51''50.
Preko ene sekunde znašajo današnje zamude še na 200 m delfin in hrbtno in na obeh mešanih panogah. Od desetih preverjenih panog (v poštev ni prišla nobena proga na 50 metrov) je izšla letošnja zamuda 96 stotink za vsakih 100 metrov, kar je za oko komaj opazno, za časomerilne robote in liste rekordov pa travmatično.
Iz programa žensk je bilo pregledanih osem panog. Ob že omenjenih 100 metrov prosto, jih je nadaljnjih sedem z razlikami povprečja prvih treh pod eno sekundo. Sekundo 8 stotink za vsa-
Federica Pelleg rini letos bržkone ne bo izboljšala starih rekordov
ansa
kih 100 metrov nabirajo letos plavalke na 1500 metrov, kar sekundo 48 stotink pa specialistke na 200 metrov mešano. Splošna razlika prvih treh v Rimu in prvih treh na trenutni svetovni lestvici je 91 stotink za vsakih 100 metrov. Torej skoraj enaka kot pri moških. Homogenost podatkov krepi občutek zanesljivosti izračunanih vrednosti, v resnici pa so se pričakovanja usmerjala na nekoliko večje razlike. Upoštevati je treba, da izhajajo letošnji časi iz tekmovanj manjšega prestiža kot je svetovno prvenstvo. V Šangaju se bo razlika nekoliko zmanjšala.
Za Saro Isakovic niso dosedanji pokazatelji posebno spodbudni. Finalne preizkušnje so dejansko nemogoče. Velik uspeh bi bila kaka uvrstitev v polfinale na progah 100 metrov. V kravlu je Slovenka s časom 56''26 letos okoli 150. mesta na svetu, v delfinu (1:00''42) je na 91. mestu, na 200 m prosto (2:01''66) na 134. Lestvice vsebujejo vse plavalke, ker pa je udeležba po državah omejena, se bodo številke primerno razredčile.
Kot zanimivost bo Sara Isakovic začela že 24. julija s 100 m delfin, v prvi panogi programa SP.
Bruno Križman
VČERAJ NA SP V ŠANGHAJU
Noemi Batki je razočarala
Na svetovnem prvenstvu v skokih v vodo v Šang-haju se tržaška tekmovalka Noemi Batki z desetmetrskega stolpa ni uvrstila niti v polfinale. Zbrala je 251,35 točk in se je uvrstila le na 26. mesto. Na prvi dve mesti sta se uvrstili Kitajki Hu Yadan in Chen Ruolin.
Cleri 11. in še brez olimpijske vstopnice
V	Šanghaju so na 10-kilometrski olimpijski razdalji v daljinskem plavanju (temperatura vode je bila kar 31 stopinj Celzija) nastopili tudi moški. Zmagal je Grk Spi-ros Gianotis. Italijan Valerio Cleri je razočaral: uvrstil se je le na 11. mesto, z uvrstitvijo pa se ni uvrstil niti na olimpijske igre. Luca Ferretti se je uvrstil na 28. mesto. Edini Slovenec Rok Kerin pa je osvojil 42. mesto. Srebro je osvojil Nemec Thomas Lurz, bron pa Rus Sergej Bolšakov.
Ceruttijeva zadovoljna s 7. mestom
V	finalu solo sinhrono plavanja je na najvišjo stopničko stopila Rusinja Natalia Iščenko (98,190 točk). Iš-čenkova se je uvrstila pred Španko Fuentesovo (96,010) in Kitajko Wenyanovo (95,970). »Azzurra« Linda Cerut-ti je tekmovanje končala na sedmem mestu (89,610).
»Settebello« premagal tudi ZDA
Vaterpolski »settebello« je znova prepričal. V skupini D kvalifikacijskega dela svetovnega prvenstva so »az-zurri« z 8:5 premagali ZDA. Italija bo jutri igrala še proti Nemčiji, ki skupaj z Italijo vodi na lestvici skupine D (4 točke). Nemčija je včeraj premagala Južnoafriško republiko. Končni izid je bil 16:8.
Ostali izidi: Srbija - Romunija 12:5, Kanada - Hrvaška 4:11, Brazilija - Japonska 11:13, Španija - Črna gora 7:9, Madžarska - Kazahstan 16:5, Avstralija - Kitajska 12:7.
Vrstni red, skupina A: Madžarska 4, Španija in Črna gora 2, Kazahstan 0; skupina B: Srbija in Avstralija 4, Romunija in Kitajska 0; skupina C: Hrvaška 4, Kanada in Japonska 2, Brazilija 0.
/
ŠPORT
Četrtek, 21. julija 2011
17
KOŠARKA - Pri Jadranu novosti v trenerskem štabu
Trener Walter Vatovec ostaja, pomagal mu bo Andrea Mura
Eriberto Dellisanti k Domu, Dean Oberdan pa bo pomagal športnemu direktorju Sandiju Rauberju
Pri Jadranu so se dokončno izrekli. Trener bo tudi v novi sezoni 2011/12 Walter Vatovec, ki je naposled sprejel ponudbo odbornikov, pomagal pa mu bo slovenski trener s Tržaškega Andrea Mura, večletni Borov igralec, trener in športni direktor, ki je v prejšnji sezoni treniral Gorizia-no v D-ligi. Dvojica je skupaj sodelovala že v sezoni 2003/04 pri Boru Radenski v deželni C-ligi, ko je bil Vatovec glavni trener, Mura pa športni direktor in pomožni trener. Oba sta tudi letos navdušena, da bosta sodelovala: »Je velik zanesenjak. Pomagal nam bo,« ga je pohvalil trener, ki se je obenem še zahvalil Eribertu Dellisantiju, s katerim se je lani zelo dobro ujel. Goriški trener Dellisanti, ki je pri Jadranu sodeloval devet sezon v vlogi pomožnega trenerja, namreč zapušča člansko ekipo, nikakor pa ne projekta Jadran: v naslednji sezoni bo treniral sedemnajstletnike Doma.
Trener Walter Vatovec bo osmič trener Jadrana (poleg zadnje je treniral še v sezonah 1989/90 in 1990/91, 1993/94 in 1994/95 ter 1997/98 in 1998/99), ima pa še eno zahtevo: »Najeti moramo še vsaj enega kvalitetnega igralca, ki lahko igra na več pozicijah. Letošnja liga bo kvalitetnejša kot lani, saj so se naši nasprotniki znatno okrepili.« Kar 12 ekip se je namreč odpovedalo igranju v B-ligi amaterjev, tako da je tačas prostih kar 120 igralcev: nekateri se bodo selili v višje lige, mnogi pa bodo po vsej verjetnosti okrepili ekipe v državni C-ligi. »Ker bo letos naša ekipa mlajša kot lani, se moramo absolutno okrepiti, sicer bomo izpadli. Kaže, da bodo letos izpadle v nižjo ligo štiri ekipe,« še napoveduje Vatovec, ki pa se veseli prihoda Daniela Baticha, doslej edine Jadranove okrepitve. Mlada ekipa, pravi trener, bo omogočala kakovostnejše in intenzivnejše treninge, posledično pa rast celotne skupine. Tudi poškodb naj bi bilo zaradi tega manj. Kdo bi bila morebitna okrepitev, pri klubu niso razkrili. Trener nam je samo zaupal, da na tem že delajo, »videli pa bomo, ali se bo tudi uresničilo.«
7
5
Jáífefeí/V V
Q&bfll ■ Obrnil
■I
Walter Vatovec
Andrea Mura
Eriberto Dellisanti
Dean Oberdan
A
kroma
Pred novo izkušnjo pa je Andrea Mura, ki je navdušeno sprejel vlogo pomožnega trenerja. »Zadovoljen sem, predvsem pa sem zelo radoveden, kako bo. Skratka, imam samo pozitivne občutke,« je pojasnil 30-letni trener (31 let bo dopolnil decembra), ki komaj čaka, da bo lahko ekipi priskočil na pomoč. Mura bo tako prevzel mesto Eriberta Dellisantija, ki pa se od Jadrana ne poslavlja dokončno: »Po devetih letih preskok k mladinski ekipi ne bo enostaven, z logističnega vidika pa bo prav gotovo lažje. Nikakor pa to ni dokončen odhod od članske ekipe Jadrana. Odbornikom sem že povedal, da se me ne bodo še znebili ... (smeh) Svojo pomoč sem jim že ponudil, mogoče tudi za oglede tekem tekmecev,« je povedal Dellisanti, 50 let, ki je mladinske ekipe vodil v začetku devetdesetih let in še pred sedmimi leti (s Collen-zinijem je treniral Jadran U21), sicer pa je treniral članske ekipe.
Novo vlogo pa bo imel tudi dolgoletni igralec Jadrana Dean Oberdan, ki bo team manager, torej bo pomagal Sandiju Rauberju. (V.S.)
Andrea Mura: »Mislil sem, da želijo samo nasvet«
Po poldrugi sezoni pri Goriziani se slovenski trener s Tržaškega Andrea Mura vrača k slovenskemu klubu. Dolgoletni igralec, trener in športni direktor Bora bo v novi sezoni pomožni trener Jadrana v državni C-ligi. Ponudba Jadrana ga je presenetila, kljub temu pa je bila odločitev, da jo sprejme, nagla: »Ko me je poklical Sandi (Rauber, Ja-dranov športni direktor op.a.), sem mislil, da potrebuje kako telefonsko številko ali pa nasvet. Sploh nisem mislil, da mi bo ponudil vlogo pomožnega trenerja,« je povedal 30-letni trener, ki bo obenem tudi trener mladinske ekipe U17 pri Libertasu. »Veseli me, da bom lahko spet sodeloval z Vatovcem Imava dober odnos, v minulih sezonah pa sva bila vsekakor vedno v stiku. Vem, da bo z njim naporno, ampak zares zanimivo. Je učitelj košarke, ob katerem se lahko še ogromno naučim.« Čeprav je bil Mura že glavni trener v članski ekipi (tudi v državni C-ligi), ne jemlje tega kot korak nazaj. »Zadnje sezone so bile kar naporne, zato vsekakor vloge glavnega trenerja letos ne bi sprejel. Sem zelo radoveden, hkrati pa želim pokazati, da jim lahko pomagam,« je pojasnil slovenski trener, ki se je pogovoril tudi z dosedanjim pomožnim trenerjem Dellisantijem, svojo odločitev pa je sporočil tudi Boru, s katerim je še vedno v zelo dobrih odnosih: »Čeprav tam uradno nimam nobene vloge, se mi je zdelo pravično, da sporočim klubu svojo odločitev. Tam sem namreč dozorel in imam še vedno veliko prijateljev.«
Nova izkušnja bo Muri omogočila tudi uresničitev (skrite) želje: končno bo lahko spet sodeloval z jadranovcem Christianom Slavcem, s katerim je začel košarkarsko pot pri Bregu v ekipi minibasketa: »Vedno sva želela, da bi se še kdaj srečala na košarkarskem parketu. Pred leti sem ga snubil v vlogi športnega direktorja Bora, naposled pa sem jaz prišel k Jadranu.« (V.S.)
LOKOSTRELSTVO
Detela (Zarja) na kvalifikacije za nastop na Sp
Lokostrelka Zarje, 16-letna Sara Detela, bo konec meseca, 31. julija, v Arezzu nastopila na kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu v mladinski kategoriji kadetinj. Detela si je nastop v kvalifikacijah izborila z dobrimi nastopi v letošnji sezoni. »Dosegla je normo in tako se bo potegovala za mesto v reprezentanci. V konkurenci 14 tekmovalk pa bo morala doseči vsaj tretje ali četrto mesto. Vsekakor je zanjo in za samo Zarjo lepo zadoščenje,« je poudaril njen trener Moreno Granzotto.
Lokostrelka Zarje bo dan pred kvalifikacijami nastopila še na državnem prvenstvu kadetinj v kraju Citta della Pescia.
Čupini jadralci v Cervii
Minuli konec tedna se je v Cervii mudilo skoraj tristo mladih jadralcev, ki so se udeležili 10. Srečanja kadetov v razredu optimist. Četrtkovo jubilejno odprtje regate je potekalo v zabaviščnem centru Mirabilandia, kjer so se nastopajoči otroci lahko zabavali cel dan, sledili pa so trije dnevi regat. Mlade krmarje, med katerimi jih je šest zastopalo barve JK Čupa, so razdelili v tri starostne skupine po letnikih 2000, 2001 in 2002. Najmlajši so tekmovali na svojem regatnem polju, ostali pa skupaj na drugem, nekoliko daljšem. S sončnim vremenom in nestabilnim vetrom so v treh dneh opravili pet plovov. V kategoriji letnikov 2000 je prvo mesto osvojil Guido Gallinaro (Fraglia Vela Riva), edini predstavnik Čupe Giulio Michelus se je uvrstil na 89. mesto. Med letniki 2001 je najboljši bil Andrea Spa-gnoli (Fraglia Vela Riva). Giorgia Sinigoi je zasedla odlično 8. mesto, Nina Bene-detti 23. in Francesco Ferletti 42. (vsi Ču-pa). Med najmlajšimi (letnik 2002) je zmagal Theo Ligteringe (ADV Alto Sebino), na zadnjo stopničko zmagovalnega odra je stopil Alessandro Deluisa, Elena Loca-sio pa je zasedla 54. mesto (oba Čupa).
KRAS REPEN - Zvezni svet državne nogometne zveze bo o repasažih v D-ligo odločal šele 3. avgusta. Pri Krasu bodo priprave na novo sezono začeli 1. avgusta.
SPDT-jevci na izletu v Dolomitih
PLANINSKI SVET
SPDG na Grintovcih
Skupina goriških planincev se je prejšnjo soboto odpravila v drugo najvišje gorstvo v Sloveniji, da bi nadaljevala lansko sezono začet sklop izletov v ta kotiček alpskega loka. Lansko izhodišče je bila Logarska dolina - od koder so udeleženci krožno obiskali njene južne vrhove. Kot letošnjo startno točko pa so izbrali dolino Ravenska kočna na Jezerskem, kjer stojita spodnji postaji tovornih žičnic Češke in Kranjske koče. Prav v slednji so si privoščili prvi počitek. Med vzponom proti Jezerskemu sedlu se je megla razšla in pod severno steno Skute je bilo lahko videti ledenik - iz vzhoda proti zahodu je to prvi ledenik v alpskem loku. Letne meritve (vir: geografski inštitut Antona Melika) površine kažejo, da je ta ledenik bolj kos spremembam v primerjavi z ostalimi ledeniki. V zadnjih desetih letih je po površini večkrat odvzel primat Triglavskemu ledeniku. Nekoč so na njem opravljali poletne treninge slovenski smučarski asi, od Borisa Strela, Jožeta Kuralta, Jureta Franka do Bojana Križaja. Po kratkem sprehodu v Avstriji - od Jezerskega do Savinjskega sedla - so po krnici Okre-šelj sestopili do Frishaufovega doma. V popoldanskih urah so se povzpeli do koče na Kamniškem sedlu. Do tukaj opravljena pot, ni bila za vse udeležence dovolj utrudljiva, tako da nekdo si je sončni zaton ogledal z vrha
Brane. Svoj čas so na kranjskem gorstvo imenovali Kamniške Alpe, na štajerskem pa Savinjske Alpe. Danes uporabljeno skupno ime Kamniške in Savinjske Alpe pa ga je prvič pisno zabeležil Ferdinand Seidl v letu 1907 objavljeni knjigi o splošni geologiji tega gorovja: »Kamniške in Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice«. Naslednji
dan se je začelo z osvajanjem vrhov: po zavarovani poti na Tursko goro, po Malih podih mimo Turskega žleba na vrh Skute, čez Dolgi hrbet do
Mlinarskega sedla, sestop do Češke koče in dalje do izhodišča. Med dvodnevno turo je na grobo bil zarisan tudi izlet za prihodnjo sezono, ko bo izhodišče dolina Kamniške bistrice, cilji pa Grintovec in obe Kočni.
SPDT v Dolomitih
V iskanju planinskih užitkov in prijetne svežine v času pasje vročine, se je skupina tržaških planincev v nedeljo, 17. julija, podala na dvodnevni izlet v Sekstenske Dolomite. Vremenska napoved sicer ni bila spodbudna, na višku pa je bilo pričakovanje in razpoloženje udeležencev, ki so se v nedeljskem jutru zbirali v Križu.
Ko so po več urni vožnji prispeli do prelaza Misurina in prelepega istoimenskega jezera, so pohodniki z razočaranjem ugotovili, da se vreme-noslovci niso ušteli. Goste, temne megle so ovijale vrhove skoraj do nižine. Ne da bi izgubili zaupanje, so si neko-
liko odpočili in se okrepčali, v upanju, da se bo vremenska slika izboljšala. In res, čez čas so se megle nekoliko dvignile. Takoj so izkoristili priložnost in se s sedežnico, ki pelje od jezera Misu-rina do koče Col de Varda, povzpeli do višine 2130 m. Od tod so nadaljevali pot po jugo-vzhodnem pobočju skupine Cadinov do koče Citta, di Carpi. Ob premikanju megle se je izletnikom od-piralpogled na mogočne masive, zdaj na Cadine, na Marmarole ali na skupino Sorapiss. A že se je vreme poslabšalo, naglo so se vrnili in prišli v dolino tik pred dežjem.
Deževalo je tudi med vožnjo do koče Auronzo, ki se nahaja na južnem vznožju Zahodne Cine, na višini 2320 m. Po nočnem deževju je bilo pričakovati hladno in sončno jutro. No, hladno je res bilo, vse naokrog pa so se podile goste megle. Skupina se je vseeno korajžno podala po široki vojaški cesti na krožno pot okoli Treh Cin. Najprej jo je pot vodila pod južnimi stenami masiva, nakar se je povzpela na sedlo Forcella Lavaredo, kjer je gosta megla popolnoma zastrla veličasten prizor,
pogled na severne stene Treh Cin. Po-hodniki pa se niso vdali, nadaljevali so pot do koče Locateli. Med počitkom v koči so se megle končno dvignile in razgledi so se razširili preko Treh Cin še na bližnje vrhove, predvsem na drzno dolomitsko ostrico, na Monte Paterno.
Od koče je skupina pohodnikov nadaljevala pot ob severnem grebenu Paterna, po poti speljani po sledovih 1. svetovne vojne in vstopili v znameniti 600 m dolg vojaški rov. Skozi stranske line so občudovali veličastne razglede predvsem v smeri Treh Cin, se povzpeli še v strmi del rova, ter se vrnili h koči Locatelli.
Nestanovitno vreme je narekovalo naglo nadaljevanje krožne poti preko valovite planote pod grozljivo severno steno Treh Cin in naprej mimo slikovitih jezerc in mogočni melišč do izhodiščne točke.
Obogateni in srečni, da jim je kljub nenaklonjenim vremenskim razmeram le uspelo doživeti veličastnost najznamenitejšega predela Alp in se naužiti njihove lepote, so se izletniki vrnili domov.
Na Krnska jezera
s SK Devin in ŠZ Sloga
Planinska odseka SK Devin in ŠZ Sloga prirejata 29. in 30. julija dvodnevni pohod na Krnska jezera in v dolino Lepene. Udeleženci izleta bodo v soboto startali iz Nabrežine ob 7. uri. Po vzponu do koče pri Krnskih jezerih (2,5 ure hoje) se bodopohodnikipodali še do Bogatinskega prevala, kjer si bodo ogledali ostanke jarkov iz prve svetovne vojne in nekaterih objektov, ki so jih zgradili med obema vojnama. Vne-deljo bo na sporedu vzpon na Mali Šmohor (1,5 ure) ali na Krn (3 ure). Sobe v koči je potrebno vnaprej rezervirati. Na izlet se tako lahko prijavite do torka, 26. julija. Za informacije: Aljo-ša (3349772080) ali pa info@skdevin.it.
Preteklo nedeljo sta Planinska odseka SK Devin in ŠZ Sloga priredila celodnevni izlet na Mali Golak, ki se ga je udeležilo okrog 15 izletnikov (na sliki pri koči)
1 8 Četrtek, 21. julija 2011
PRIREDITVE
/
FILM - 58. festival igranega filma v Pulju
Piran - Pirano v Areni
Vojnovicev film sodeluje v okviru mednarodnega programa - Predvajali ga bodo jutri zvečer
Slovenski celovečerni film Piran - Pirano režiserja in scenarista Gorana Vojnovica bodo jutri zvečer predvajali na 58. Festivalu igranega filma v Pulju, ki v tem mestu poteka od 9. do 23. julija. Projekcija filma, ki v konkurenci devetih filmov sodeluje v okviru mednarodnega filmskega programa, bo v puljski Areni na sporedu jutri ob 23.15.
Film Piran - Pirano se poteguje za nagrado »Zlatna Arena« in druga priznanja, na lanskem 13. festivalu slovenskega filma v Portorožu pa je bil nagrajen s tremi nagradami vesna. V središču dogajanja je prepletanje treh življenjskih usod. Italijan Antonio, Bosanec Veljko in Slovenka Anica so v II. svetovno vojno zašli kot otroci in so bili vsi, vsak po svoje, njene žrtve. Njihova kratka skupna pot v zadnjih dneh vojne spet oživi pol stoletja pozneje.
V mednarodni igralski zasedbi igrajo Boris Cavazza, Mustafa Nadarevic, Moamer Kasumovic,
Nina Ivanišin, Francesco Borchi, Peter Musevski, Gregor Zorc, Marko Sosič in mnogo drugih.
Film Piran-Pirano je realizirala Arsmedia s finančnimi sredstvi Filmskega sklada RS, tehničnimi uslugami Viba filma, v koprodukciji
z Jadran filmom Zagreb in RTV Slovenijo ter v sodelovanju z Občino Piran. Direktor fotografije je Radovan Čok, scenografijo podpisuje Urša Loboda, kostumografijo Zvon-ka Makuc, masko Mijam Kavčič, glasba pa je delo Tamare Obrovac.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
OPČINE
Prosvetni dom
V	četrtek, 28. julija ob 21.00 / Kabaret: »Pupkin Kabaret«.
NABREŽINA
Pred županstvom
■	FESTIVAL NAREČNEGA GLEDALIŠČA AVE NINCHI
Jutri, 22. julija ob 21.15 / P. Besenghi Degli Ughi (Izola Slovenija) / »Odissea Isolana«.
V	soboto, 23. julija ob 21.15 / Gruppo teatrale il gabbiano (Trst) / »No xe bel quel che xe bel, ma xe bel quel che...«.
V	nedeljo, 24. julija ob 21.15 / Gruppo teatrale amici di san Giovanni (Trst) / »Cantastoria«.
ČEDAD
■	MITTELFEST 2011
Gledališče Ristori
Jutri, 22. julija ob 18.00 »E vi sussur-reremo« / Kamil Žiška, Slovak Chamber theatre
Jutri, 22. julija ob 21.00 »Uno, due, tre!« / Vadim Levanov, Franco Pero
V	nedeljo, 24. julija ob 20.00 / »Salo-mé» / Oscar Wilde, Zlatar Frey
Cerkev sv. Marije dei Battuti
Jutri, 22. julija ob 18.00 / »Unità 150 anni« / Teste calde, Molnar & Brunel-lo
Trg Paolo Diacono
V	nedeljo, 24. julija ob 17.30 / »Pirù» Vendetta di Teodoro / Broggini
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
■	MEDNARODNI FESTIVAL OPERETE
Gledališče Verdi
Jutri, 22. julija ob 21.00 / »L'opera da tre soldi«. Ponovitve: v soboto, 23. julija ob 21.00 in v nedeljo, 24. julija ob 17.30.
V	petek, 29. julija ob 21.00 / »Viva l'Ita-lia«. Ponovitve: v soboto, 30. julija ob 21.00 in v nedeljo, 31. julija ob 17.30.
Trg zedinjene Italije
Jutri, 22. julija ob 21.30 / Koncert: »Franco Battiato«.
V	ponedeljek, 25. julija ob 21.00 / Koncert: »Dana Fuchs«
Grad sv. Justa
V	torek, 26. julija ob 21.30 / Koncert: »Alessandra Amoroso«.
V	sredo, 27. julija ob 21.30 / Koncert: »Giovanni Allevi«.
■	TRIESTE IN JAZZ
Grad svetega Justa
Danes, 21. julija ob 21.30 / »New York Voices«
V	nedeljo, 24. julija ob 21.30 / »Premio Luttazzi«
V	ponedeljek, 25. julija ob 21.30 /
»Quartetto Jazz«
V	nedeljo, 7. avgusta ob 21.30 / »Steve Lukather«
■	TRIESTE LOVES JAZZ Trg Hortis
Do 8. avgusta ob 21.00 / program koncertov in seznam nastopajočih je dosegljiv na spletni strani http://trieste-lovesjazz.com/.
ZGONIK
Prireditveni prostor pred županstvom
V	nedeljo, 24 julija ob 21.00 / Dobrodelni koncert: »I '60 ruggenti«. V primeru slabega vremena bo koncert, ob isti uri, na balinišču v Samatorci.
GRADEŽ
Valobran Nazario Sauro
Danes, 21. julija ob 21.30 / Koncert: »Remo Anzovino & Franz Di Cioccio«.
V	četrtek, 28. julija ob 21.30 / Koncert: »Raphael Gualazzi«.
Bazilika sv. Evfemia
V	ponedeljek, 25. julija ob 21.00 / Simfonični Orkester iz Ukrajine: »Con-cierto de Aranjuez«, solist Marko Feri (kitara).
V	torek, 26. julija ob 21.30 / Koncert: »Coro polifonico di Ruda«.
VIDEM Štadion Friuli
V	petek, 2. septembra ob 21.00 / Koncert: »Vasco Rossi« (na sliki).
ČEDAD
■	MITTELFEST 2011 Klošter sv. Frančiška
V	soboto, 23. julija ob 22.15 »Taranta della luna nuova« / Imperfect dancers
Gledališče Ristori
Danes, 21. julija ob 20.30 / »Schonberg« / Brunello, Paolini
Trg Duomo
Jutri, 22. julija ob 22.15 / »La poesia del vento« / Accademia danza Pechino
V	nedeljo, 24. julija ob 22.30 / »La morte e la fanciulla« / Balletto di Roma
Cerkev sv. Frančiška
V	soboto, 23. julija ob 20.00 / »Jazz dal gulag« / Eddy Rosner, Tosolini
V	nedeljo, 24. julija ob 18.00 / »Il tempo di Mahler« / Finazzer Flory, Quiri-no Principe
Cerkev sv. Marije dei Battuti Danes, 21. julija ob 22.15 »Pasto a due«
/ C.ie Zerogrammi CODROIPO Villa Manin
V	soboto, 23. julija ob 18.00 / Koncert: »Villa tempesta«.
V	soboto, 3. septembra ob 21.00 / Koncert: »Francesco Guccini«.
LIGNANO Arena Alpe Adria
V	sredo, 27. julija ob 21.30 / Koncert: »Massimo Ranieri«.
MAJANO
V	soboto, 6. avgusta ob 21.30 / Koncert: »Subsonica«.
KLUŽE
V	nedeljo, 31. julija ob 14.30 / Koncert: »Roberto Vecchioni«.
TRBIŽ
Trg zedinjene Italije
V	četrtek, 28. julija ob 21.15 / Koncert: »Joe Satriani«.
V	petek, 29. julija ob 21.15 / Koncert: »Ben Harper«.
V	soboto, 30. julija ob 21.15 / Koncert: »Milow«.
V	nedeljo, 7. avgusta ob 14.30 / Koncert: »Giovanni Allevi«.
_SLOVENIJA_
IDRIJA
Mestni trg
V	četrtek, 28. junija ob 20.30 / »Gor-ni Kramer Quartet in Martina Feri«.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na
ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do
skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
Kulturni dom: v četrtek, 28. julija ob
11.00 bo otvoritvena slovesnost razstave »Sonce miru 2011«, mirovna dela »mladih umetnikov« članov konzorcija za nego prizadetih otrok CISI iz Gorice in poletnega središča goriškega dijaškega doma. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. ROMANS
V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline:
odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradav-nine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi li-piške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Kobdiljski stolp: do 27. julija je na
ogled slikarska razstava Antona Susi-ča.
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala.
13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti lim-pidi di liberta«.
Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. REPEN
Kraška hiša: na ogled je fotografska razstava Marka Lupinca »Ta lepša!«. Razstava bo na ogled do 15. avgusta s sledečim urnikom: ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in
Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka,
med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC
Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava.
KANAL
V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča.
Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00
do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Cankarjev dom (Galerija CD): do 25.
avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO
Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zo-perstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180.
Večjezična dežela
Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele.
Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku!
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 21. julija 2011
19
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Mala slikarka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran (pon.), sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 10.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 7 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: Tre scapoli e un bebe (kom., ZDA, '87, r. L. Nimoy, i. S. Guttenberg, T. Selleck) 16.50 Dnevnik, vremenska napoved in Parlament 17.15 Aktualno: Estate in diret-ta 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. C. Con-ti) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da Da Da
^ Rai Due
7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.50 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik, Zdravje in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 17.45 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 18.45 Nan.: Cold Case 19.30 Nan.: Senza traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Emozioni 23.10 Dnevnik 23.25 Dok.: Rai Educational 0.35 Variete: Crazy Parade
^ Rai Tre
6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Angeli con la faccia sporca (krim., ZDA, '38, r. M. Curtiz, i. J. Cagney) 10.35 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Dok.: Fi-gu - Album di persone notevoli 15.00 Kolesarstvo: 68° Tour de France, 18. etapa, sledi Tour Replay 18.05 Dok.: Geo Magazine 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob
Estate 23.40 Aktualno: Zaum 0.45 Dok.: Magazzini Einstein
u Rete 4
7.00 Nan.: Vita da strega 7.00 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Giudice Amy 11.20 Aktualno: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Piu forte ragazzi 13.00 Nan.: Distretto di polizia 2 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: GSG9 - Squadra d'assalto 16.15 Nad.: Senteri 16.35 Film: I gladiatori (zgod., ZDA, '54, r. D. Daves, i. V. Mature) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Aktualno: La ver-sione di Banfi
21.10 Dok.: Superquark (v. Piero Angela) 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: 32. Premio Ischia internazionale di giornalismo 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Appunta-mento al cinema
23.15 Film: The weather man - L'uomo delle previsioni (kom., ZDA, '05, r. G. Verbinski, i. N. Cage) 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: Karla e il sogno di Jonas (kom., Dan., '10, i. E.A. Jensen) 10.55 Aktualno: Giffoni Festival 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Rosamunde Pilcher - La voce del cuore (kom., Nem., '06, r. D. Kehler, i. I. Schonherr) 16.35 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik 20.40 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Nan.: Angeli e diamanti (It., r. R. Mertes, i. V. Belvedere, M. Stella) 23.30 Talk show: Il senso della vita (v. P. Bonolis)
C/ Italia 1
6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.20 Aktualno: Giffoni - Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI -Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 23.00 Nan.: The Closer
^ Tele 4
7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 9.00 Variete: Do-mani si vedra 9.30 Nan.: Amanti 10.30 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 12.35 Variete: Cosi casa 13.05 Aktualno: Usanze e tradizioni - Estate 2011 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udine 14.35 Aktualno: Free Message - Estate 2011 14.55 Videomotori 15.10 Dok.: Piccola grande Italia 15.35 Aktualno: Italia magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Zoom - Estate 2011 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Dok.: Castelli e manieri 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: In-contri ravvicinati 21.20 Talk show: A tambur battente 22.20 Dok.: Agrisapori 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Sissi, la favorita dello zar (kom., Fr./Nem., '59, r. A. von Ambesser, i. R. Schneider, J.C. Pascal) 16.05 Dok.: Atlantide 17.50 Nan.: Chiamata d'emergenza 18.25 Variete: Cuochi e fiam-me 19.35 2.45 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: In Onda 21.10 Film: Io speriamo che me la cavo (kom., It., '92, r. L. Wertmueller, i. P. Villaggio) 23.20 Aktualno: La valigia dei sogni 23.50 Dnevnik 0.05 Film: Moana (It., i. V. Placido)
(t Slovenija 1
6.50 22.50 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Nan.: Talebajski 8.20 Šport špas 8.50 Nan.: Podstrešje 9.05 Polžjegrajske zgodbe (ris.) 9.15 Ris. nan.: Daj, Domen, daj! 9.25 Otr. nan.: Sejalci svetlobe (pon.) 9.45 Pod klobukom (pon.) 10.25 Dok. film: Mladi solist 10.40 Plesna odd.: Vidkova srajčica 11.15 Sprehodi v naravo 11.30 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Dok. odd.: Čustva, tkanina našega življenja (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Studio City (pon.) 14.20 Hum. nad.: Čokoladne sanje (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.10 Kratki igr. film: Steci stran 16.25 Enajsta šola - odd. za radovedneže 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Obredja - Severna Amerika 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega (n. Beth Broderick) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Sulle tracce del crimine 23.05 Deželni dnevnik, sledi Linea Notte
La 7
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 6.55 0.00 Aktualno: Movie Flash
20.00 Film: Coco Chanel (zadnji del)
21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.20 TV-priredba predstave gledališke skupine Samorastniki iz Šentprimoža v Podjuni 1.25 Dnevnik (pon.) 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.25 Infokanal
(t* Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.20 Zabavni infokanal 13.00 Verdun (pon.) 13.50 Evropski magazin 14.25 Pomagajmo si 15.00 Kolesarstvo: Dirka po Franciji, 18. etapa, vključ. v prenos 17.40 Ugriznimo znanost (pon.) 18.00 Nad.: Čez planke 19.00 Dan D - posnetek koncerta (pon., '05) 20.00 Poletje z glasbo in baletom: Don Ki-hot 22.05 Film: Komisar Laurenti 23.35 Mini serija: Kraljica in kardinal
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.30 Dnevni dogodki 10.10 21.30 Žarišče 11.20 Na Tretjem 13.30 Poročila Tvs1 16.15 Satirično oko 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktual-
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.30 Q - Trendovska oddaja 16.15 Slovenski magazin 16.45 Fol-kest 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Pomagajmo si... 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Glasb. odd.: In orbita 20.00 Vesolje je 20.30 Artevisione 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Avtomobilizem 22.45 Velikani našega časa 23.15 Na obisku 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti
pop Pop TV
7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc., ZDA, '01) 8.1514.25 Dram. serija: Ne-brušeni dragulj 9.1010.15, 11.35 Tv prodaja, Reklame 9.25 16.15, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.45 17.20 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.0515.20 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.15 Ljubezen skozi želodec - recepti, hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Ameriška pita 3 (rom. kom., ZDA/Nem., '03) 21.45 Na kraju zločina (krim. serija) 22.35 24UR zvečer, Novice 23.00 Kosti (krim. serija) 23.55 Čistilec (dramska serija) 0.50 24UR, ponovitev, Novice
A Kanal A
8.40 10.50 Obalna straža (akc. serija) 9.30 Veveriček (ris.) 9.55 Racman Dodgers (ris.) 10.20 Razred 3000 (ris.) 11.45 16.15 Teksaški mož postave (akc. serija) 12.35 Frasier (hum. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Zvezdni prah (drama, ZDA, '98) 15.15 23.50 Pa me ustreli! 15.45 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - Info, promet 20.00 Film: Porotnica (rom. drama, ZDA, '96) 22.10 Film: Steklena hiša 2 (krim. drama, ZDA, '06) 0.20 Film: Solsti-cij (drama, ZDA, '08)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Alenka Hrovatin in Romeo Grbenšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 11.00 Poletni studio D; 11.30 S prehrano do boljšega zdravja (Marija Merlak); 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič); Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice: Najboljši muzi-kanti - Stanka Kovačič; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica -Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov: Oblomov - 1. nad.; 18.00 Jazz odtenki; Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 11.30 Z menoj na pot; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture: Piranski glasbeni večeri; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Moj radio je lahko balon; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti d'esta-te; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 14.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e so-cieta; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00, 20.00 Playlist; 13.15 La canzone della settimana; 14.00 Summer Beach; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E...state freschi; 17.35 Deželne novice;18.00 Rc Lounge Caffe'; 19.00 La via della plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.00 Kultura; 21.30 Proza; 23.00 80 nostalgia; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrož-venket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Aktualno; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 18.30 Poletni knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 21. julija
2011
V REME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
fjlAJUUi.
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona
VREMENSKA SLIKA
1020
Nad našo deželo v naslednjih dneh bodo v višinah še dotekali precej hladni atlantski tokovi. Danes zvečer bo Alpe dosegla šibka vremenska fronta.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.46
Dolžina dneva 15.10
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 23.11 in zatone ob 12.07
Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je ciklon-sko območje. Hladna fronta se pomika nad osrednji Balkan. S severozahodnim vetrom doteka v višinah nad naše kraje hladnejši in bolj suh zrak.
BIOPROGNOZA
Vremenska obremenitev bo v jutranjih urah nekoliko oslabela, vendar bodo občutljivi ljudje tudi čez dan še imeli z vremenom povezane težave in tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.16 najvišje -2 cm, ob 7.54 najnižje -20 cm, ob 15.55
najvišje 30 cm, ob 23.53 najnižje -17 cm. Jutri: ob 5.12 najvišje -7 cm, ob 8.38 najnižje -10 cm, ob 17.01 najvišje 29 cm, ob 24.21 najnižje 15 cm.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER

O
GRADEC
14/24
TOLMEČ O
11/26
LJl VIDEM O
^^ 13/28 O PORDENON
14/27
TRBIŽ O
7/21
o 8/17 KRANJSKA G.
TRŽIČ
13/22
O
KRANJ
O 10/20
S. GRADEC
CELJE 14/23 O
MARIBOR
o 13/23
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 15/24
14/24
ČEDAD O
14/27 ^	O
LJUBLJANA
GORICA VTO N. GORICA 14/24	N. MESTO 14/25
995'_CA O ■,„,-■„ POSTOJNA	o
O 11/22	-----
KOČEVJE
^ TRST O Iti^	O
POKORO2 O
' UMAG	REKA 15/22
UMAG OPATIJA

ZAGREB 16/27 O

PAZIN O
(^NAPOVED ZA DANES
Dopoldne bo po vsej deželi le zmerno oblačno vreme; popoldne bo v hribovitem svetu oblačnost naraščala z možnostjo kakšne plohe ali nevihte. Proti večeru se bo lahko kakšna ploha pojavila tudi v nižinskem pasu. Ob obali bo pihal šibak jugozahodnik.
Čez dan bo danes delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 19, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C.

O
GRADEC
12/23
o 11/21
S. GRADEC
KRANJ
oc6-
LJUBLJANA 14/22
POSTOJNA
CELJE 14/22 O
MARIBOR
013/23
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 15/24
N. MESTO 15/23
o.
ZAGREB 16/26 O
KOČEVJE
N° - O
ČRNOMELJ
REKA 17/22
Razvoj vremena je precej negotov: dopoldne kaže na spremenljivo oblačnost, ob morju se bodo lahko pojavile plohe ali nevihte. Popoldne pa bodo plohe verjetnejše v hribih, drugod pa bo zmerno oblačno do spremenljivo. Ob morju bo pihal šibak do zmeren jugovzhodnik.
(NAPOVED ZA JUTRp
Jutri se bo nadaljevalo spremenljivo vreme, pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte.
Kje lahko najdeš toliko idej za manj denarja kot v trgovini IKEA?
Na razprodajah v trgovini IKEA.
VILMIE RUTA
Vzglavnik iz ramija cm 40x50, večbarven
6^"/kos
namesto J^?9'
Vrača se najbolj priljubljeno obdobje za varčne ljudi: popusti v trgovini IKEA do 40% na izdelke za tvoj dom.
Če si član IKEA FAMILY te čaka dodaten popust na mnogo že znižanih izdelkov.
Za informacije o datumih in podrobnostih o popustih obišči spletno stran www.ikea.it
POPUSTI DO 40%
IKEA VILLESSE (GO), Ulica Cividale. Ponedeljek - nedelja: 10 - 20