spomnite se slovenskih beguncev s kakim darom! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 7, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII Dobro je, če veste 7 i litj " pave lastujejo, kontro-žeC; obratlijejo 1,550 milj v K ' f,v Mehiki, 1,400 milj pa lastil J1- 0bratno pa Mehika Zed V °ntrolira ali obratuje v Ka„'h vah 160 milj železnic, nada Pa 7,000 milj. Clevelandski župan Burke je vetiral sklep zbornice, da se pobira za stavkarje Na pondeljkovi seji je mestna zbornica z 23 proti 8 glasovom sprejela predlog odbornika 10. varde, Edward J. Pucla. da se dovoli stavkarjem pri jeklarski, avtni in električni industriji pobirati denarne prispevke na 22. 300fiAnmriki Je danes okrog! glavnih mestnih križiščih za od-. zbirateljev znamk. Pov-' Pom°č stavkarjem. zt)irka vsakega je vredna' Ta sklep je žuPan Burke vče-Eno največjih zbirk je raj vetiral, češ, da ne dovoli kaj Prečna do JHiel velt pokojni predsednik Roose- jo tlačenNew Y°rk pokoplje" takega nobeno mesto v Ameriki in da ima mesto druge sklade, iz katerih se pomaga potrebnim. Kot vzrok vetiranja je župan navedel tddi to, da če mesto enkrat dovoli kaj takega eni organizaciji, v tem slučaju CIO, da bo moralo dovoliti vsaki in tega ne bo potem ne konca ne kraja. To pobiranje je bilo določeno za to soboto. Ker je sklep župan vetiral, mora zbornica o tem še enkrat glasovati in z 22 glasovi lahko odobri predlog preko županovega veto. ' i la ^vrien Povprečno 200 oseb1 žile, Pokopališču za ubo-! DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE nežna % ni"ane osebe brez sred- zneje 65 od teh jih po-1 kija^.ahtevajo sorodniki ali L . , _ , ... , . . . telJi, dw i i- • i snicah So bih dani sledeči pogoji ' ua Jih pokopljejo na F J (Došlo preko Trsta) Usmiljenim sestram po bolni- 11 4 & tnem pokopališču. Radi te-L Spolno izenačenje s stre- Sa Jfl ^tna oblast za vsake- znf ™ T^ ■ ■ 0(1 v a»cen rekord in popis ter . 2" Predstojnikov ne priznajo l«Cnk6ga *roba številko, da!"^ ne Prednic. lChfaVega izkopljejo, če je S:SeSre Prf™*» ,vlada P° Pa ^ Ta natančen rekord e ^ Y°lj1' kakor ostal° clvllno k poiqj6 ,1' ker v enem grobu! str*Z osobje- d° 600 krst druga i 4" Plac0 Prejema vsaka P°sa" i„ ru8i ali R nnn i-ii i. mezna zase. lvom;n„. u b'000 malih krst rar- - , v , . 5. Ob prostem času bi se morale udeleževati komunističnih f0jenih otrok. SYai) * * » Caie'mC°?a poslanska zbornico Jj edina te vrste -Pred k ^ s,Tie priti nobena ose-foi1n0 ma na sebi vojaško uni- S0 študirali v 31 de- sestankov. 6. Obleka civilna. Predstojništvo ni moglo pristati na te pogoje, Komunisti so skušali dobiti posamezne sestre zase. Le ena se je vdala njihovim vabam. Zagrozili so, da bodo vse ti Si«* h> v kolixw M..J . .. . , ...... /(S L„ ueto v vm'„i i , m ' prisilno delo v Sibirijo. (Seve-a1la v, . V0Jm vsled pomanj-1' ... . ., i;;?aPirja. Nr»™nni i« hiln!da twh na uslu^0 vojakom!) korrsi^ki se ne ukionij°'pos,ane na 1>riZad0?Pirja- Najmanj je bilo % časopisje v Zed' držaJ stare^e sestre nad 50 let m C"aiii švedski. Mehiki in! bolehne pa bi poslali v taborišča. Ti so izhajali vsakPo. dez?h u90x ze171^nane'z v*h kot 20 straneh. Naj-!'lJlhovlh hlS" Jehko '1lh 'le sl° -----------1—1---" nevarno- jih domačimi vred. Domala vse sestre hočejo bolj "J lo V.M suauen. rsaj-i . , •» , N® v i? pa Prizadeto časo-'dom«vl"P° hASah 80 V Niji .^anciji, Belgiji, Grčiji, I J'h uničlJ0 z nJ1 in nevtiiki dnll^1^- kjer so izha-|' tekom vojne na 41 7 vztrajati v svojem poklicu in so pripravljene na vse, tudi na A J Nh ^di,""* "ianj- Anglija pora-1 Sam° 187" toliko ča-j PnPf\ »o. papirja kot pred voj- &mrt Iz dezele ne m0re•10• ker ' | komunisti ne dajo dovoljenja. j Nekaterim se je menda posrečilo j priti preko meje skrivaj. Na Hrvatskem 04 1,000 oseb v Zed Ufl jih .-s,- • , , .' i Na Hrvatskem m v Srl 5?! ecni.^o ^Il-t l^dstvo ne pusti, da bi sestre 36 elik| v centralni, 80! ln v pacifični. Ker! •m a v easu med za- krav Vzhodnim obrežjem ^ Vmes- morajo začeti ra-JV^j^je v Kaliforniji s Srbiji izgnali, a se ne ve, če bo to uspelo. Komunisti namreč zatrjujejo, da bodo uničili vse, kar spominja na vero in Boga. Nekaj sester je zaprtih; ena že ob sedmih zvečer, i učiteljica iz Lichtenturna ter se- t>fo i>Sn H Je v vzhodnih krajih ! &tra lekarnifiarka iz hiralnice, spat, predno bi sliša-! Na Hrvatskem so eno sestro ob-'&rarne. I sodili na smrt, a se ji je na ču- dovit način posrečilo pobegniti. >me za eno tvarino,1 Na Viču> v Zeleni jami, v ni Slu e So- na primer, delane Mestnem logu, so partizanke se- >ina ^vice, ampak je se-lstram vse izroPale in si hočeJ° tfih. kakih ducat kemičnih Iiz sestrinih oblek napraviti zase Cna iz katerih se izde-! kostume stotine raznih predme k kiPiJelJ'e imajo posebne ode- Sladko odbila- Sestra vizitatorica je prosila na vladi, da bi smela iti v Rim ali Pariz, a je vlada prošnjo Kreje' elektrika. Za1 L^arist dr. Žagar se je iz Ri- Sn 3ih —- So® lli široke postelje pa ni- ma vrnil v Slovenijo. Od konzu-ako, e«e odeje, ampak dve la Je dobil zag«tovilo, da mirno Se a Vsaka oseba lahko po lahko gre- da Se mu ne bo nič bol0viregulira toploto na svoji zg°dil°- A so ga tak°J na kol°-postelje, kakor ji to bolj dvoru v Ljubljani prijeli, odpeljali v Baragovo semenišče, po-* ' tem je pa izginila vsaka sled za za "delo" vidi- svoje *ok »SS. Ky. ime. r°ien samo z eno nogo So „Je v Zed. državah kakih' Komunisti so zelo ostri tudi Nvn?2nih del, katerih vsako Protl lazanstom, ker mislijo, da -v so oni sestre hujskah, da niso jev vlade. Komunisti hujskajo in zapeljujejo otroke, da mečejo kamenje za sestrami. Plače sester so bile malenkostne. Mesečno so dobivale 450 Din, za mesec december pa jim sploh niso dali ničesar. Navadne strežnice imajo po 2,000 Din in čim bolj odločna komunistka je katera, tem večjo plačo ima. Na svojih sestankih komunisti blatijo sv. Očeta, škofa, duhovnike in pravijo, da so vsega sedanjega gorja na svetu krivi samo duhovniki. Tako je poročilo od osebe, ki je vse to gledala od blizu. In vse to se godi kljub sklepom v San Franciscu, kljub zgražanju nad grozodejstvi nacistov v Dachau in drugod. NAŠLI SO GROBOVE 190,000 UJETNIKOV NA POLJSKEM London. — Radio iz Moskve poroča, da so našli pri Lansdor-fu, na Poljskem v dolgih jarkih zakopanih 190,000 tri'pel bivših ruskih, francoskih, poljskih in angleških vojnih ujetnikov. Komisija, sestoječa iz poljskih zdravnikov in ruskih častnikov, je ugotovila, da so bili ujetniki postreljeni. Na truplih se pozna znake mučenja, pretepanja in stradanja. -o- UNO se je izvila iz zadrege, ko je Rusija umaknila obtožbo London. — Organizacija združenih narodov je včeraj premostila svojo prvo zadrego. Odločiti bi morala med obtožbo ruske delegacije, da Anglija ogroža svetovni mir s tem, da obdržava svoje čete v Grčiji, in med Anglijo, ki je trdila, da drži tam čete prav zaradi reda in miru. Varnostni koncil bi bil moral odločiti v eno ali drugo stran in solidarnost bi bila razbita. V zadnjem trenutku je ruski komisar Andrej Višinski umaknil svojo obtožbo napram Angliji in povedal koncilu, da mu o tem ni treba pod vzeti nobene akcije. -o- Prestal japonsko ujetništvo, umrl doma Milton, W. Va. — Ralph Roberts, star 29 let, ki je preživel 42 mesecev v japonskem ujetništvu in se zdrav vrnil domov, je zgorel v domači hiši, ki jo je po- Zaletelo se ji je! Mrs. Frances Klein zmerja na dolgo in široko v "E" slovenske begunce ter jim očita, da nimajo čiste vesti. V istem dopisu pa ne more. pvehvaliti župnika Antona, Demšarja iz Zasipa pri Bledu. Mrs. Klein najbrže ne ve, da je g, Demšar tudi med begunci, |torej tudi nima "čiste vesti," po njenem. Zdaj bo Mrs. Klein na jbrže vzela besedo nazaj, se opravičila, da se ji je močno zaletelo, in da velja tudi za župnika Demšarja tisto, kar za ostale beg mice. Da, ljuba Mrs. Klein, tudi Vaš priljubljeni župnik Demšar je moral bežati pred tistimi, katere zdaj vi tako častite — pred komunisti! župnik Demšar je mecl begunci v Lienzu na Tirolskem in Mrs. Klein mu lahko tje piše ter ga še posebej pohvali — ker je bežal pred komunisti. Lausche bo z lahkoto i dobil nominacijo 7. maja Pri jesenskih volitvah bo pa proti njemu kandidat republikanske stranke Tom Herbert. Hud boj se pričakuje v 20. kongresnem okraju med sedanjim zastopnikom Feighanom in bivšim kongresnikom Martin L. Sweeneyem. Do 6:30 sinoči so imeli v državi Ohio kandidatje čas, da ,' so vložili svoje peticije za nominacijo v primarnih volitvah, i ki se bodo vršile 7. maja. Na demokratski strani je vložil i peticije sedanji guverner Frank J. Lausche. Kot nam po-j roča njegov osebni tajnik John E. Lokar. je vložil za guvernerja 37,620 podpisov. , Vlada se se ni odločila glede višje cene za jeklo NOVI GROBOVI ' Mr. Lokar tudi sporoča, da je j kandidaturo guv. Lauscheta j dozdaj odobrilo 56 okrajev. (V Clevelandu sta ga odobrili samo 2. in 6. varda, doČim se niso nič zganile 10., 23. in 32. varde, kjer so večinoma slovenski glasovi). Tom Herbert bo kandidat republikanske stranke proti Lau-schetu, čeprav je vložil peticije Martin Kotnik tudi Albert Payne iz Spring- Včeraj zjutraj je nagloma fielda- ki Pa ne šte-'e' umrl dobro poznani rojak in tr-' Za kongresnika at-large bo go-govec, Martin Kotnik! star 64 tovo ponovno nominiran republi-let. Stanoval je na 14721 Sylvia' kanec George Bender, dočim je Ave. Doma je bij iz vasi Britof, l)roti' nJemu vložil peticije tudi pri Kranju, odkoder je prišel v'demokl'at .sedanji državni sena-Ameriko pred 39 leti. Od letaitor William M. Boyd. 1928 je imel trgovino z železni-1 Za senatorja se bodo potego-no na 534 E. 152, St. j vali na demokratski listi trije Tukaj zapušča ' žalujočo "so- «,av'rii kandidatje: sedanji »se-progo Karolino roj. Bogolin, si_' nator Jim Huffman. Marvin na Martina in Andrew-a ter hče-| Harrison in Stephen M. Young, re: Mary poroč. Kucich. Caroline | Na republikanski strani nima poroč. Krause in Anna. V stari; nasprotnika za nominacijo bivši domovini zapušča brate Janeza,1 guverner John W. Bricker. . Franceta in Mihaela ter sestro! Za ohijsko legislaturo se pote-Mtirijo. i Snje za nominacijo kakih 35 re- Bil je član društva Waterloo1 publikancev in okrog 100 demo-Grove št. 281 WOW. Pogreb bo kratov v okraju Cuyahoga, ki v pondeljek zjutraj ob osmih iz izvo1' 18 poslancev in 6 senator-Svetkovega pogrebnega zavoda ■lev- v cerkev Marije Vnebovzete in' Za clevelandski kongresni di-na Kalvarijo. Naj počiva v mi- strikt sta gotova nominacije ru, preostalim naše sožalje. Barbara Puljar Sinoči ob pol devetih je Barbara Puljar, stanujola na 12807 Lena Ave., West Park. Frances P. Bolton (republikan-i ka) v 22., Robert Grosser (de-umrla! mokrat v 21. okraju. Za 20. ' distrikt bo pa gotovo huda borba za nominacijo med bivšim Stara je bila 65 let. Zadnjih pet kongresnikom Martin L. Swee-let je bila hroma, zadeta od mr-'116^™ 111 sedanjim zastopnikom tvouda. Zapušča sina Williama' Michael A" Feighanom. Hrovat in moža Matijo. Bila je K°t demokratski kandidat za članica št. 590 HBZ. Pogreb nominacijo je vložil peticije tudi ima v oskrbi Grdinov pogrebni »eki Joseph Tokok, grocerijški zavod. Pokopana bo iz cerkve uslužbenec iz Youngstown, O., Marijinega Oznanenja v West ki je popolnoma nepoznan v po-Parku. čas pogreba še ni dolo- litiki P° državi, čen. ! Za kongresnika at-large kan- didira za nominacijo 8 demokra- Washington. — Rečeno je bilo, da bo predsednik Truman včeraj naznanil, za koliko vlada dovoli jeklarski industriji zvišati ceno jeklu. Toda zdaj se pa poroča, da se vlada za tO I Puroka— Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Sedma obletnica— V soboto Ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Shega v spomin 7. obletnice njene smrti. Novi uradniki— Podružncia št. 14 SMZ ima za letos sledeči odbor: Predsednik Ivan German, podpredsednik Ivan Tancek, tajnik in blagajnik Karel Hribar, zapisnikar George Turek, nadzorniki: Joseph Ferra. Joseph Pod-nar in J. Serša. Seje so vsako 2. sredo v mesecu zvečer v Tur-fcovi dvorani. Zaroka— Zaročila sta Se Miss Martha, Ziganti, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Ziganti iz 3852 W. 56. St. in Viktor Hribar, sin .družine John Hribar iz 1213 E. 71. St, Zaročenec se je pred kratkim vrnil s častnim odpustom iz armade, kjer je služil na evrbp-skih bojiščih. Bilo srečno! še ni odločila in da ne bo pred koncem tedna tega naznanila. Iz Bele hiše se poroča, da je industrija odločno povedala vladi, da ne more dati višje mezde delavcem, dokler ne dobi zagotovila za višjo ceno produktom. Zato bo inorila 'Viada določila plačilno lestvico za delavstvo in maksimalno ceno za industrijske produkte, bilo to za časa vojne. Zastopniki jeklarskih družb in unije CIO so v posvetih z vladnimi uradniki in skušajo priti do sporazuma, da se kon-| can jeklarska stavka. Darovi za begunce Mr. in Mrs. Frank Za i ar iz West Virgin!je naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Sophie Marie z Mr. Ed war dom A. Rupert, sinom poznane družine Mr. in Mrs. Frank Rupert iz 19303 Shawnee Ave. Poroka bo v 9. februarja v cer- kvi Naše Gospe Pomočnice, .18022 Neff Rd. Vse najooijše kot je |želimo mlademu paru v novem stanu. Škrjančki vabijo— V nedeljo 10. feb. zvečer priredi pevski zbor škrjančki plesno veselico v SDD na Re-I cher Ave. Za ples bo igral Val Grillov orkester. Prijatelji mla-.dine so prijazno vabljeni. Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Raymond Za slovenske begunce so daro-lMavrin' dcma iz Srednje vasi, vali v našem uradu sledeči: Ne-|obc'- Draga. Piše mu Samsa imenovan je izročil $20. neime-novana je dala $5, Mrs. Frances Marolt iz 1214 E. 169. St. je pa darovala $2. Iskrena hvala vsem Glasbeni koncert— V nedeljo 17. feb. ob 3 popoldne bo v SND na St. Clair skupaj. Priporočamo še drugim, Ave. koncert, ki ga bo podal di-da bi kaj pomagali in darovali jaški orkester iz Duquesne uni-po svoj h močeh za te slovenske j verze. Vsi člani so jugoslovan-siromake. iskega pokoljenja. Dirigent je Iz raznih naselbin Racioniranje bo morda za pekarije sprejele zgorej navedenih pogo- žar uničil. H * I 1 eno » a defka ,ki ima sa-' r I Je otrok /I ^ astek. noga je samo me- Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Do 50 Slovencev so partizani ubili v Ljubljani. Vsi morilci so nekaznovani ušli, čeprav je bila vsa Ljubljana polna Lahov. Italijani so pa streljali nedolžne talce, (fačim so pustili v miru partizane-morilce. Pa ne da bi delali partizani in Lahi roka v roki v poboju malega slovenskega naroda? M. Boyda je vložil peticijo tudi Joseph W. Kovach, ki je sedaj Milmaukee. — V West Allisu državni poslanec, je 10. dec. umrla Anna Babich,; Za okrajnega komisarja je stara 63 let. Zapušča moža, dve v]0žil peticije tudi Edward J. hčeri in tri sinove; — I)ne 14.1 Kovačič, sedaj mestni odbornik dec. je umrl Frank Udovich, ki ix 23. varde. je zapustil ženo, dve hčeri in' Za državnega poslanca sta vlo-brata. — Dne 13. jan. je umrl ?ija peticije med drugimi tudi John Janežič, star 70 let. Zapu- r,aža rojaka Joseph Poznik in stil je ženo, sestro' Elizabeth William A. Kastelic. Banko in brata Josepha. — Po- _0_ ročili so se: Anton V. Yerman NAM je tukaj dobro, zato se in Elsa Louise Grillhoesl; Ed- fiu vsaki priliki spomni-ward R. Tanko in Helen Hren, George Neckay in Mary Ivlan-čar, Palmer Bakeng in Dorothy Baču.n. — Pri družini Anton J. Muhich so se zglasile rojenice in pustile sinčka, prav tako pri družini Wencel Starich, pri družinah Ervin E. Vodnik in George Stupar pa hčerke. Waukegan, 111. — Poročila sta se Dorothy A. Judnich, hčerka družine Martin Judnich, in Edgar M. Anderson, ki služi pri mornarici v bližnjem Great i Slovenec Matt Gouze, znan u-metnik na tamburieo. Ves preostanek koncerta bo šel v sklad J za šolnino v podpore revnim Washington. — Kakor se sliši dijakom. Za ples zvečer bo ig-vlada nima namena vpeljati zo-Jral Pete Srnickov orkester, pet racioniranje živil za posame- i/ - / c . tov. Poleg gori omenjenega Wm. v misl h ™ im-i r-u-ioni zaušnica— V misllh pa lma 1 0 ' V nedeljo 10. feb. ob desetih rati moko za pekarije, ker je ni'bo darovana v cerkvi Mari"jim,. mo na begunce dovolj za domače potrebe in za lačno Evropo. Amerika mora poslati Evropi do 1. julija 6,000,-000 ton moke in žita. !ga Vnebovzetja v Geneva, O. |sv. maša za pokojno Ano Stro-jjin. Prijatelji so prošeni, če bi j se mogli te maše udeležiti. Za i mašo so darovali prijatelji iz j Clevelanda. Ameriška legija ima 2,000,000 članov ; Vabilo na sejo— Indianapolis. — Donald Glas- Redna seja kluba društev coff, generalni tajnik Ameriške SDD na Recher Ave. bo v petek legije poroča, da je članstvo pri 8. februarja ob osmih zvečer, tej organizaciji že preseglo šte- Društveni zastopniki in zastop-vilo 2,000,000. nahaja doma pri svoji soprogi, Lakesu. Ženin je doma iz Gar- ki je hčerka Mr. in Mrs. Louis den Cityja, Kans. Koželj iz 15219 Holmes Ave. nice naj se gotovo udeleže. Za 27. obletnico— i V soboto ob 7 bo darovana v ■ cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Bolko v spomin 27. obletnice njegove smrti. Muhasto vreme— | Včeraj zjutraj tsmo imeli v Clevelandu in okolici deževno, popoldne pa je sijalo sonce in bi- Ssrt t ouis Somrak je bil častJ M/Sgt. Louis Koželj. sin Mr. lo j\kai" t0Pl0' Z,večer Pa Sgt. Louas Somrak je bil cast- Mr ^ naenkrat sprevrglo pritisnil je no odpuščen iz armade. Sedaj se Aye> w, ^ odpil...en iz mraz m poledemca, končno pa je armade v Nemčiji. Dobil je pa l10*501110-takoj civilno službo in se sedaj ~ 0 Razne vesti od naSih borcev v službi Sirka Sama nahaja v Nuernbergu v Nemčiji. spomnite se slovenskih beguncev s kakim oa kom AMERIŠKA domovina. february 7, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVIHA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entc-red as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 27 Thurs., Feb. 7, 1946 Zakaj so nekateri za partizane? Skoro na nehvaležnost bi mejilo, če se ne bi nikoli spomnili onih, ki skrbe za razširjenje in branje našega lista v "naprednih" vrstah, in če se jim ne bi oddolžili vsaj s kratkim opozorilom na njih pomembnost. Glejte na primer delavnega Janeza Filipiča! Kadar vzame pero v svojo desno roko in gre na delo za mili narod, nikoli ne pozabi posvetiti nekaj vrstic Ameriški Domovini. Tudi kadar piše iz svojih črnih bukev kot iz skrivnega razodetje najtežje razprave proti Bogu" in krščanstvu, nas vendarle omeni. Kadar v najdrznejšem zaletu ves upehan zasadi kot sam sveti Jurij sulico v klerikalnega zmaja, nas se le spomni. Kadar v potu svojega obraza kot kak priča Jehove oznanja konec črne dobe verovanja, mi nismo pozabljeni. Dalje naš navdušeni prijatelj Anton Jankovič! Če ima še toliko opravka s podiranjem Petrove skale in Vatikana, vendarle vestno prebere naše uvodnike in jih tolmači manj "naprednim" kot je on sam. In še drugi! Kakšen specialist za slabe duhovnike in škofe je na primer Mary Vidmar. Kot da je iz kloštra ušla. Kdo ne bi bil vesel, da nas taka glavica ljudstvu priporoči, in kdo ne bi bil hvaležen, da se ga spomni! O, dolga je vrsta naših pomočnikov v "naprednih" listih. Kdo bi mogel vse našteti? Naj kdo odurno renči kot jezen sultan na farovške podrepnike celega sveta ali naj kdo okorno poganja svoje okorne tovariše proti klerikalizmu, samo da nas ne pozabi, pa smo mu hvaležni. Naj bo vsem naša današnja opomba stokratno plačilo za oznanila in priporočila. Kar manjka na naši zahvali, na) doda Grdenova poetična pravica. Hvaležni smo za reklamo. Drugače pa seveda drži tista "Lesnika," ki jo je zapisal »pred sedemdeset leti France Levstik in si jo še danes vsi "napredni" dopisniki lahko vtaknejo za klobuk: "Če žabe v luži začno kreketanje, v Poberi kamen, vrzi ga vanje! Bog ne daj! Stopinjo bi komaj storil, In zopet iz blata bi zbor ves govoril. Ter ako do mraka držal bi kamen, Ne poreko ti žabice: amen!" Zapisali smo zadnjič, zakaj mi smatramo za svojo dolžnost, da branimo dobro ime slovenskega katoliškega naroda in njegov nastop proti partizanskemu komunizmu. Morda je na. mestu, da pokažemo tudi, zakaj se dere ves "napredni" Izrael, kot da Jeriho podira, proti slovenskim fantom, ki so se branili pred komunisti, in proti duhovščini, ki je to obrambo odobravala. Tudi pomembnost naših zgoraj omenjenih sotrudnikov se bo tako globlje razodela. Kadar je tam v starem kraju fantiček odrastel šolskim klopem, je bila njegova največja želja, da postane cel fant, ki se nikogar ne boji. Kako naj to dokaže? Nekateri se je mučil s prvo cigareto, drugi se je napil, da je lažje klel, tretji pa je junaško v nedeljo ostal pod turnom, namesto da bi šel v cerkev. Postaviti se je hotel. Pa je prišel tak fantiček v Ameriko. Tudi tu se je hotel postaviti in biti nekaj posebnega. Ker tu ni kazalo stati pod turnom in se s tem izkazovati, je začel tak fantiček pisati — proti Bogu. Kaj ne, vse drugačna korajža kot samo stati pod turnom! Pa je v resnici bilo in je še eno in isto. Bog in Cerkev namreč ostaneta kot sta bila, pa če fantiček stoji pod turnom ali če "napreden" dopisnik razbija svojo butico ob vogelni kamen kot Kristus sebe imenuje. Oboje je samo malo prismojene domišljavosti. In pa seveda moderen je hotel biti tak fantiček-dopisnik. Zato je vpil, da je socialist, čeprav se je na socializem toliko razumel kot zajec na boben. Tako je zrastel krog ljudi, ki mislijo, da je potrebno v vsakem dopisu povedati, da ne verujejo, kot bi se bali, da jim svet in Bog kljub vsemu zagotavljanju tega ne verjameta. Zdi se, da marsikateri teh fantičkov pod turnom svoje vesti res še ni mogel čisto ukrotiti. Tem od "naprednosti" prekipevajočim primojduševcem je prišla civilna vojna v starem kraju prav kot kost sestradanemu psu. "Naprednjak" je pobijal "farje" po Ameriki samo na papirju, tam pa jih koljejo zares. Pa ne samo /enega, ampak celo vrsto njih. Kako ne bi bil naš svobodomiselc j vesel! Kako ne bi občudoval teh junakov, ki si ne upajo samo z besedami kot on, ampak z resnično puško nad fa-rovže! Kako naj ne bi zrastel v nadnaravno višino kak Kardelj, ki si upa dati ukaz: "Pobijte duhovne, inteligetite, kmete!" Kako ne bi bil pravi ameriški naprednjak pijan od navdušenja, če sliši ,da mora bežati škof in 250 duhovnikov! Kako se širijo prsa vzhičenega starega borca proti veri, če sliši, da morajo ostali škofje tožiti o preganjanju Cerkve, če bere, da so uničene vse katoliške ustanove, da so ustavljeni vsi katoliški listi, da visi v šoli mesto križa božanstveni Tito. Kar je naš svobodomiselc samo sanjal, to se tam izvršuje. Tam delajo to partizani z rdečo sovjetsko zvezdo. Ta ko j mora tudi on nositi rdečo zvezdo in vpiti, da je partizan in da je njegov malik Tito. V tem plitvem svobodomiselstvu, ki se veseli preganjanja. vsega, kar je katoliško, v tem je vzrok, da so slovenski "napredni" listi udarili za komunističnim partizansivom in danes prisegajo na vse, kar pride iz tega tabora. Tu je raz- log za. gonjo proti škofu Rožmanu in za zmerjanje katoličanov z izdajalci in zločinci. Pri tem tak nekdanji socialist pozablja na vse drugo, na kar se je prej pridušal. Prej je grmel proti diktatorjem. Sedaj proslavlja diktatorja Tita, ker je ta udaril kot komunist proti Cerkvi. Prej je pisal o demokraciji, danes proslavlja totalitarizem, ker je njegov novi malik za totalitarno komunistično državo in ker ta malik z njim vred buta v Petrovo skalo. Prej je govoril tak svobodomiselc o svobodi in človeških pravicah, danes zagotavlja, da gre v starem kraju svoboda samo tistim, ki se plazijo po trebuhu pred vladajočim režimom. V prepričanju, da je zadan krščanstvu v starem kraju smrtni udarec, je vse drugo pozabljeno. Umori celih družin, mučenje nedolžnih, masovni pokoli neoboro-ženih ljudi, decimiranje vsega naroda, vse to se odobrava, samo da zmaga protikrščitnska misel. Kdo se ne spomni na čase, ko je paganstvo tulilo: kristjane pred leve! Ta "farška gonja," ki je bila tako razvita v gotovem delu slovenskega časopisja, ta je speljala ameriške socialiste v boj za komunistično partizanstvo. Stari socialist je čez noč postal oboževalec komunizma. Razumemo to družbo. Podobni se vesele podobnih, pravi latinski rek. Protikrščanski tabor se veseli ko sliši, da krščanstvo trpi v našem starem kraju. To je vzrok "naprednega" navdušenja za partizanstvo. In naš fantiček pod turnom si zraven tolaži vest, ko vidi, da so drugi njegove vrste še hujši kot on sam. Težje pa je razumeti one, ki bi hoteli biti še katoličani, pa se žele vriniti v trop, ki se poti in trudi proti Cerkvi in veri. Kot so nam razumljivi (čeprav ne opravičljivi) razni napredni, svobodomiselni, socialisti in kar je tem podobnega, tako pa se čudimo, zakaj mislijo nekateri katoličani, da je prav z volkovi tuliti. Ali je to želja biti moderen? Todi? preganjanje Cerkve je dva tisoč let stara igra! Ali je želja sedeti na več stolih? Pa to se ne da dolgo. Ali je to obču-rek manj vrednosti pred nasprotnikom? To bi bilo nepozna-nje krščanstva in njegove zgodovine. Ali pa bi bili radi nekateri tudi-katoličani-fantiček pod turnom? » >».M M M • • > da bom tak"" N proti naši Zvezi. Mislim, da I JN je sedaj tega dovolj in da se žen od petja. ' Btva -----... — — , j^u ucueij ^elicit .< že lahko preneha s tem, ker to. klavirski tipki in mi je , . • _______ y _ x i _ • _ J i . _ Ko je učitelj Cenčič udi) ' ivirski tipki in mi je ni nikomur v čast in korist, ker j ta glas skušam posneti - ] le samo poštena kritika je res 1 ga grla, sem šfel vase in f. v korist, ne pa vsakovrstne ža- kaj od sebe, da serf se ^ ljive besede. | ustrašil. Ne vem, kako Zato pa se je naš izobraže-; glas opisal, da bi ga cefJ^.. valni odbor pripravil, da bo . tatel.jica bolj umela. K«1' podal prav veselo igro "Micki | s kmetov doma, bodo naJ" je treba moža." Kateri ste jo ; deli, da je bil moj glas P1^ že videli in slišali veste, da je ; tak kot ga daje od sebe P ta igra res vseskozi polna hu-' če ga vlečete za zadnje 111 morja. Da bo pa igra tudi res ' pod plota ali iz svinjak«^ dobro podana, vam jamčijo že j bi tudi čast vsakemu & naše osebe in igralci in sicer: j teleta, ki kliče svojo 111 Matevž Goričan, bogat kmet:! dojužnik, ali pa bi se Domen Tomažin; Micka, 22 i Pr *' Sr |e j. k P 'J""'"") i-'« - J f, rimerjalo tudi sladke« letna hči edinka: Miss Frances j krave- ki se v S*1*^ Bogovic; Urška, 44 letna de- j kratjtoži po svojem f kla: Mrs. Josephine Perpar I cu. Takim, ki ne poz«*^ Id zna"1 bi nl0j morda primer j t di ropot11 povzroča huda sapa, ki ? močjo igra s polkni Pr'. ^ Tudi "tovariši" po Istrl P (že lahko veste, da bo smeha j ga idilne*a življenja 3 na koše) ; Janez, kmečki fant: j in fm toreJ ms0 Frank Kuret; Nakla, hribov-1 ^odobni medk^ ska gruntarica: Mrs. Frances Brancel; Nacek, njen sin: John Cerar; Repla, pobiralka jajec in klepetulja: Mrs. Margaret Tomažin; Koren, kmet: Jos. Rebol. Potem pa še 'hlapec, dekla, godci, fantje in dekleta, tako da se svatba zaključi po stari navadi. Torej ta imena so vam porok, da boste imeli par ur res vesele in dobre zabave. Seda.j pa še nekaj, članice Slovenske ženske zveze! Nahajamo se v konvenčnem letu. Naša Sedma redna konvencija precej podobne glasove,» ki jih dajo od sebe, kadal kaj prav. Razume se, da sta glas in pa tisti, ki ga ie vir, toliko narazen kot riška in jugoslovanska cija. Ko sem iztisnil iz "ijji grla tisto štimo, sem J zrl v učitelja, trdno Pf^ da sem že škarta in df J pel pri zboru. Učitelj j«?' .p , mojem glasu nekaj čas^_ $ se bo vršila 26., 27. in 28. ma- me, kot bi ne vedel |j, dobro slišal, ali je P0,, iskal primernih poklon0 Vji terimi me bo obdaril g|f ja tega leta v Indianapolis, Ind. Prihodnji mesec se vrše volitve delegatinj. članice, izberite iz svoje sredine naj-; glas. Res me je obdal" boljše žene, da bodo res zrno- ] je pokonci, se najprej žpe zastopati vašo podružnico I glavo, da konštatira, če ' in da bodo pri volji tudi spre- drži, potem je pa z r° jeti urad v gl. odboru. Ako ne bo dovolj dobrih in razum- ■u Č'i- zal na vrata, kar je bna J potrebna gesta, saj sem P nih delegatinj, da s0 res pri- bro vedel, kje da so 111 ^ Dr. Srca Jezusovega (Samostojno) pravljene delovati le za napredek in procvit naše Zveze, ne pa on dal ocl sebe ! nič manj milozvočen k1 ^f moremo pričakovati napredka. 1 n'jak) P°PreJ mo.j, in ^ Konvencija je glavna in-1 stanca, kjer se rešuje vse važ- besedo — zatulil: Prav zdelo se mi je, da Jc j? ' TIJ«1 OVMJ1VIV, HJC1 1CJUJC VOC Vel/.-, - ijlJIl ne probleme in besedo boste i dodal še neka-> konkl?P # i imele delegatin je. "Bodite torej I l^entov, aH kar je ff/f^ 1 • ' jaz nisem utegnil čaK- sem skozi vrata in se Cleveland, O. — Po naroči-j pripravljene z dobrimi nasveti I jaz nisem "tegnil ,čakat\ lu članstva, ki je bilo zbrano | in ne s zabavljanjem. Pošteni seji, opozar-1 na kritik jam vse člane in članice, da da se pove v lepem tonu; ku ze h tm ^ v9 na zadnji redni seji, opozar-'na kritika je vselej na mestu,! f 1SV°jih Pri-'atel^k0^' jijU** 1 kali na preskusnjo >» L skrbite, da boste imeli točno riti je lažje kot pa gasiti. Mi_| J0i> j srečen razodel: "FantJe'^$ plačan svoj asesment in dru-'slim, da vse tajnice okušamo 1 ^ ^frZ^f^0 ge društvene obveznosti. Po- to. leg tega pa opozarjam jn pro- j Kampanja je tudi v polnem bom pel ! izmažete!" Glejte, da , Potem sern V , doli po stopnicah in osebno svobodo. Takemu bi ; sveži zrak in seveda krvavice rekel, je sovražnik mojega tudi in za nameček pa tudi prepričanja in kdor se s tem kakšen pečen piščanček. Ko ne strinja, naj se drži proč in sem bil pred leti še kapitatisti- sim vsakega člana in članico, teku, dasi ni takega odziva ka- k]-er bi bil nairai-e vSe- ,, da naznani tajniku točen na- kor je bila navada. Vam pa, ! nju naravnost in brez °\„1 slov, da ne bo potem izgovo- stare članice, polagam na sr- povedal kako sem ime11 P"' rov, da niste dobili uradnega ce — vztrajajte, saj se bo vse ' tegnil učitelja petja, naznanila, ki vam bo moralo s konvencijo poravnalo, daj Pa ni bilo dolgo, ko *e / k biti dostavljeno po pošti. To- vam ne bo pozneje žal. Pro- J zm\t da nisem jaz dMP1 rej vsak in vsaka, naj vzame sim vas tudi, da katere še ni- i gnil' ampak da so V a s \ S i to naznanilo v poštev, kajti, ste poravnale ali plačale ases-če boste pozrieje kaj prikraj- menta, da to storite, ker zala- prav pošteno potegnit1' grde. 3LHERI5KA DOMOVINA FEBRUARY 7, 1946 >Č ^ ta ravdarska strast gotova propast Plesna veselica št. 33 SDZ -v';1" voi"Te pa :ie vedno ni I bilo konec. I o vse so napra- ,iva Po resničnih virih spisal dr. M. D. rUgi PomLmi rekH> da J'e mo" 1 miloscenje) ako pri- uradno poročilo, da se je Lum-„ T cuvu pri- barju pričelo mešati. Baje go- I ^ar je radoved- vori neumno in zmedeno, ko-alašč * Vame> jaz pa sem mandira vojake, jim zabičuje, o'J31?^11 11111 povem j da naj si njegovega očeta do-V) ,zil°stli pomilošče- bro ogledajo, da jih ne ukani -emu naslednje: lin še več sličnih budalosti. Ali ^ Vas Porn^°-1 Stvar se mi je zdela sumljivi co p0 1 hoteli storjene | va. Dal sem mu povedati po j lie v resaVm? ^ svoje j pazniku, da bo kaznovan s po- A kesateV" a'uieiri?'' JO Oiftv • ponovi P* t, ° 6sedo. ^ n 0 1111 je ™ ^oiiko i ze drkud° je kriv? — Oče, Seno, dve uri A dela] ne! Krivico mi I hal. Dal sei izka,f+° pridei11 9,iftvari^avica! r . — svoje kesd^')?.10' ^žalujete injstom, ako spoznam, da se ne- Lum- umnega le dela. Nato pa je Lumbar še bolj razsajal. Oibleko si je potr-# c*°iiko ^ Z6'" nadaljuje gal, slamnico razmetal, straš-a'i kdCaSa' "da Je tak°ino rjuk p,ustil sem ga vpiti ok^ dru ° Je kriv' — 0če> i eno, dve uri. Nato je prene-to.'' 6'aL if ne' Krivico mi hal. Dal sem ga opazovati pri to: Ukazan pr'dem vem se J skritem okencu. Ako ni ve-Začel j del, da ga kdo opazuje, je bil ; miren. Ko pa je začutil koga lo H , ^ t^i -oie SOPROGA °četa °cevar je vendar vprizoril celo Obljubil sem mu, da ga oprostim vsake kazni, če mi pove resnico. Dolgo se je obotavljal, nazadnje pa je vendar priznal, da se je napravil blaznega po nasvetu nekega tovariša, s katerim se je na dvorišču jetiniš-nice sprehajal. Jetniki se namreč vsak dan po eno uro dopoldne, eno uro popoldne sprehajajo pod nadzorstvom paznikov. "Pa čemu bi vam služilo, ak'.; bi nas res prekanili, da ste blazni?" "Tisti tovariš mi je rekel, da je slišal, da so postavili nekomu, ko je zblatznel, kuratorja in da se je tisti potem zanj prav srečno pravdah" "Torej kuratorja za pravdo z očetom bi radi??! Ali še vedno mislite na pravdanje?" Ostro sem ga pogledal. On vzdih-ne, potem pa reče: "Gospod, podnevi in ponoči, vsako uro, vsako minuto ne mislim drugega, nego na to strašno krivico, ki se mi je zgodila in kako bi si pomagal do svoje pravice!" Kakor senca je leglo na njegov obraz. Trde, odurne so postale njegove poteze. Mislil sem si, ako bi bil na prostem ta nesrečni človek, bi segel še danes iznova — po sekiri. Vstal sem ter mu dejal ostro in resnobno: "Nikdar ne boste dosegli pomiloščenja, ako boste tako zakrknjenega srca. — Pomislite že vendar, kaj ste storili! Ko bi tudi res bilo, pa ni! — da bi vas bil oče za par sto kron prikrajšal, pomislite, kakšno krivico ste mu vi prizadejali! Smrt ste mu želeli, te-xko ste ga pohabili^ umrl bi bil, da ga zdravniki niso pravočas- ■ r.o operirali. Pregrešili ste se, z t per četrto božjo zapoved —1 ne ubijaj!" Lumbar je stiskal pesti ob čelu. Zapustil sem ga, docela; preverjen, da se mu je pravdar-1 ska strast zajedla že tako glo-v njegovo mišljenje, da ga pač ne zapusti nikdar več.' Anton škufca, 3532 E. 78 St., Cleveland, O., je prejel pismo od svojega brata Janeza iz vasi Znojila, pošta Krka pri Stični. Pismo se glasi: Znojile, 11. XII. 45. Dragi brat Tone! Dolgo je že odkar je šla zadnja pošta v Ameriko. Veliko, veliko se je spremenilo tu pri nas v tem času, v -času te grozne morije, ki je vihrala širom Evrope in še posebno pa v Jugoslaviji. Tu smo doživeli vse grozote te strašne vojne. Koliko ljudi so pobili pri nas okupatorji, Italijani, Nemci, zraven pa še domači izdajalci. V Sloveniji so bili legisti, domobranci, švabobranci in po ostali državi pa ustaši, Mi'hajlovi-čevi in Nedičevi četniki in ne vem kakšne vrste vojska je še so vili Italijani in pa tudi naši domači. Jaz sem bil na Rabu do razpada Italije, polnih 14 mesecev. Žena z otrokom je bila tam tri mesece, nato pa so jo odpeljali z drugimi ženskami vred z Raba v Gonara, zopet taborišče. Tam je bilo malo boljše, vsaj ljudje niso toliko umirali od gladu, kot smo na Rabu. Na tem otoku smrti je umrlo okrog 5,000 ljudi. Veliko je Krčanov umrlo tam. Kdor je delal za osvobodilno fronto ali podpiral partizane, so vsakega zaprli ali pa celo ubili. Ustanavljali so domobrance in belo gardo ter podpirali okupatorja, da je vojska dlje trajala. Ko so Italijani propadli in odšli od nas, so pa Nemci zasedli naše kraje. Tudi k tem so se pridružili nekateri naši. domačini in izdajali naše ljudi, k'i so delali za partizane. Nemci so jih pobili, ali pa odpeljali umirat v internacijo. Tudi mene so bili Nemci zaprli in sem prišel domov, ko je Nemčija razpadla. Zdaj mislim, da je konec mojih zaporov. Saj sem bil v tej vojni večinoma v zaporih celih pet let, kolikor časa je vojna trajala. Pa vse bi še bilo, ko bi bil vsaj zdrav kot sem bil pred vojno. Nič ni čudno, če ni zdravja, saj sem veliko pretrpel v teh letih vojne. Vse so počeli z menoj, so me tepli, v temnice zapirali, s puško ^ grozili, pa vse samo za to, ker smo delali za partizane. Kdor je bil pa z okupatorjem, je bil pa vedno doma. Eni so pa tudi imeli srečo, da jim ni bilo treba iti po svetu. Naša vas je menda najbolj prizadeta, saj so skoro polovi- no pogovorili o vsem tem. Kako je s Tvojo družino? Ste še vsi živi, ali so bili sinovi kaj v vojski? Je Jože še ž'iv in zdrav? Pozdravi ga v mojem imenu. H koncu se obračam s prošnjo do vaju obeh, če mi moreta kaj poslati obleke, perila, ali kakšne čevlje. Saj je vse dobro, čeprav je ponošeno in zašito. Tu bo vse prav prišlo, ko se pa še nobene stvari ne dobi, saj je vse porušeno in požgano. Skončam v nadi, da se boste kaj spomnili na nas tu v starem kraju. Želim vam vsem, kakor tudi Jožetovi družini vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto. Tu pri nas jih bomo bolj skromno obhajali, saj nam vsega manjka, ker nam je vse okupator uničil. Srčno pozdravljam Tebe 'in vso Tvojo družino, Tvoj brat Janez in žena Pepca. bila. Zadnja leta vojne se jelco vasi izselili, deset so jih pa vsa ta druhal stepla v Sloveni- ubili ali postrelili. Habjana jo. Tu so streljali in pobijali in Hočevarjevega Jožeta so ljudi kar na debelo, neglede doma ustrelili in najbrž b'i bili na spol, naj bodo ženske, mo- tudi mene, pa sem bil tedaj že ški, otroci, brez razlike staro- zaprt, takrat ko so Jožeta H. sli so jih pobijali ali pa izselili Leta 1943 sem bil v Italiji in po taboriščih smrti. ! letos, ko so pa Habjana, sem Tudi nas so internirali na bil pa že zopet zaprt v Ljub-Rab — otok smrti, saj ste go-'ljani. Drugi so pa padli v bor-tovo že kaj čitali tudi tam o bi, ali pa so jih zajeli in potem strašnem taborišču. Od sU-elili. Kajžarjev Lojze je tu-naše hiše smo šli trije: jaz, že- di ubit, skoro od vsake hiše na in dva meseca star otroci- sta eden ali dva padla v tej ček. Trije otroci so ostali do-'vojni. ma, ki so kmetovali na grun- Franca, je tudi vedno v potu. Starejša hčerka je bila sta- stelji, bolna tako, da si ne mora 9 let in najmlajša pa dve le-'re sama prav nič pomagati, ti, potem pa že veš, kako so (Ona je tudi izgubila edinega delali. To je bilo leta 1942 in sina Srečkota, ki je padel ne-1943. Predno so nas odpelja- kje na štajerskem. Padel je li, so nam vse pobrali in po-j tudi zet, Milicin mož. Stane kradli: živež, obleko, obutev,1 je še živ in bil tudi v vojski perilo, kakor tudi vso opremo dve leti. Roza je bila tudi ves iz kuhinje in sob. V sobah ni j čas doma, kajti nje niso nič ostalo drugega kakor gole ste-; preganjali kakor so nas in Zaj-ne. Ravno tako so mi pobrali j čeve. Lekanovi so bili vsi do-tudi večji del gospodarskega j ma, Lani je Micka umrla, orodja in živino. i Oče je tudi umrl še leta 1942, Ko smo koncem leta 1943; ko smo bili mi v internaciji, prišli domov iz internacije, ni Saj je bil kar pri Rozi potem, bilo kaj vzeti v roke. Delati ko so mati umrli, je bilo treba, pa ni bilo s čim. j še veliko bi ti imel napisati, Vprežne živine ni bilo, vozovi, a vse to, kar se je tu pri nas kar jih je ostalo so bili vsi strti dogajalo, se sploh ne da po in polomljeni potem pa delaj. \ pisati. Mogoče bo še prišel Povrh vsega tega sem bil pa čas, ko se bomo lahko ustme Mrs. Anna Požun je dobila od svojih sorodnikov iz vasi Log-Zaplano št. 32 pri Logatcu naslednje pismo: Log-Zaplana, 12. XII. 45. Draga teta! Sinoči sva prejela Vaša dva paketa. Ne vem odkod meni in Minki taka sreča. Jokala in smejala sva se obenem, ko sva odvijala Vaše dobrote. Riž, sol, kava, sladkor, milo . . . vse bo prav prišlo, še prav posebno pa se morava zahvaliti za poslane nogavice in robce. Lahko mi verjamete, da ni imela Minka nobenih nogavic in da ni bilo pri hiši prav nobenega robca več. Ravno kar se tiče obleke, smo sedaj tukaj taki reveži, da se Bog usmili. Ravno vč^-v: sva irliha-la z nekim človekom iz D.oi. Logatca za en star rekelc, kajti moj ta boljši rekelc je tak, da ne morem v njem, ker me je sram ga pokazat, namreč zato, ker je popolnoma raztrgan. Minka tudi nima nobene srajce več, celo otroci bodo kmalu popolnoma bosi in goli. Če Vam pOVem|'d« v štirih letih nismo dobili prav nobenega blaga in da smo se oblačili v pretežni večini le s tem, kar nam je poslala teta Micka (Vaša sestra) pred vojno, potem veste, da je potreba več ko pereča. Sploh ni mogoče povedati, kakšna potreba vsega je tukaj. Zato Vam vsem skupaj najprisrčnejša hvala za vse skupaj. Lepo Vas prosim v imenu moje žene in mojih otrok, ne pozabite nas. (Otroci so stari: fantje 8, 6 in 1 leto, punčka j,e bila pa 5 let). Vsaka flika pride prav. Saj preživimo se že kako naprej, če ne dobro pa slabo, le za obleko je pa od sile slabo. Zato Vas še enkrat najlepše prosim pomagajte, pomagajte ! Pisma nisem dobil iz Amerikt še nobenega. Kakor hitro bom katerega prejel, pa naj bo od Vas ali od koga, bom takoj odpisal. Zato pa je bilo presenečenje še toliko večje, ko smo prejeli pakete. . Ko sem prišel na pošto v Logatec, pa mi reče pošta-rica: dva paketa imate iz Amerike. če bi mi bil kdo dal 10,000 dinarjev, bi jih ne bil tako vese1 kot sem bil teh dveh paketov Saj sta mi bila ta dva paketa porok, da onstran "velike luže' še živijo ljudje, kateri niso po-_ zabili na nas in ki sočustvujejo z nami in z našo nesrečo. Vsak najmanjši predmet vložen s tako skrbjo v paket mi znova in zsova zagotavlja, da še niste pozabili na nas. Končno pa Vas s hvaležnostjo v srcu najprisrečnejše pozdravljamo vsi: Minka. Tonček, Pol-dek, Danijel in Marija, še prav posebno pa jaz Vam hvaležne udani Urh Leopold. DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY, potrebuje žensko » hišno znaženje poslopij v meatu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tedna od 5^:10 zv. do 1:40 «J. Zglašite te v Employment Office 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. NAZAJ IZ ARMADE, DA SLUŽIM VAM! STAN'S BEVERAGES STANLEY J. TRACY, lastnik 7502 UNION AVE. vogal E. 75 St. v Za hiter dovoz pokličite BR 2636 RIM'S CONCORD VINO PETINKA 75c '/a sal. $1.69 — gal. $3.98 PIVO LOKALNE VRSTE DA VZAMETE DOMOV zaboj in depozit 100';; čisto kalifornijsko ROMA VINO petinka 98c pol gal. §2.19 Popolna zaloga Mixers popa, Cardials in šampanjca Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na •60 E. 185. St. (X) ženske za čiščenje Poln dnevni čas od 6. zj. do opoldne Plača Stalno delo Zglasite v employment office 5. nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. ____(28) MALI OGLASI Peč naprodaj Naprodaj je White Star plinska peč; istotam se proda tudi furnez; jako zmerna cena. Vprašajte Vineencia Pevec, 1019 E. 66. Place. (28) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. Nad North American banko in nad prodajalno žganja. Vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Feb. 7, 11) MALI OGLASI East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. ____________ RE NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto ln prebarvamo da bo kot nov. popravljamo body ln fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. 982 East 152nd St. Se lahko takoj vselite! Naprodaj je prvovrstna hiša za 2 družini 6 sob in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgo-rej. Vse prenovljeno; podi iz trdega lesa. x Beechwood Realty OR 3713 GA 6079 ______(28) POKLIČITE PORATH ZA ZEMLJIŠČA! Fin zidan apartment z 6 stanovanji na 72. St. in St. Clair Ave. Gorkota za vsako stanovanje posebej. Dohodki $165 mesečno. Cena samo $14,70». Vprašajte za Mr. Pausic. PORATH REALTY RA 5777 — FA 5715 10522 Superior Ave. (27) Ullrja 1943. vi" fO 1S?g°roirnivaš- Cstaii- več ločili. So; ga in otroci. Jeb- 1946. Prišla je tretja jesen, odkar je prišel Lumbar v kaznilnico, i Ni me bilo več volja, razgovar-jati se ž njim. Tudi so ga sg-daj poslali na delo. Po gotovem času samotnega zapora pride vsak kaznjenec v pi'i-merno delavnico, kjer dela skupno z drugimi kaznjenci. I Lumbar je pa očividno hiral. ! Hrust po postavi — hodil je ! sključeno, negotovih korakov. (Dalje prihodnjič) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd< IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV SUN-KRAFT LUČ Vam ozdravi kostni revmatizem, naduho ln vse kožne bolezni. Ne hodite k zdravniku pod luč. nabavite si Jo j doma — $64.00. MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) GEORGE TOMASIR BETONSKA DELA pločnike, dovoze, kleti in tla v garaži 1423 E. 39. St. Tel. EN 5677 Cleveland 3, O. Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE. Lipo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE-Tel. GL 4316 FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9350 pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Velikanski snežni zameti v okolici Obasute i)ostaje, ki je 250 milj sevreno od Toki-ja na Japonskem, so ovirali promet in radi pomanjkanja moške delovne moči, so poslali na to delo ženske, kot nam kaže gorn ja slika, ko ženske odmetavajo sneg na prej imenovani postaji. Kadar kupujete ali prodajate! | Posestvo, n. pr. hišo, zemlji-; šče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno, postrežbo v vaše popolno zado-voljstvo vedno do nas. j Splošna zavarovalnina proti; ' ognju, nezgodam, za avtomobi- _ le itd. For Sale! j Gradimo tudi nove domove po. isfa 1220 Addison Rd. hiša za vašem okusu. 2 družini, 12 sob, kot nova. Se Se priporočamo lahko takoj selite. $2,500 takoj, Edvard Kovač, Frank Preveč ostalo kot rent. Odprto na ogled in Nettie Princ v nedeljo od 2 do 4 popoldne. KOVAČ REALTY ! Moderna hiša 7 sob, garažah 960 E. 185. St. izgleda kot nova. 7113 Myron KE 5030. Ave. Pokličite HE 6054 J. Lu- (Thur. —-x) shin. (28) AM^KISKA DOMOVINA. FEBRUARY 7, 1046 J 'O! Vr S ŽIVI VIRI Migali so pač, toda brez vneme. Vsakdo je gruntal svoje, pa ni mogel skovati besede, ki bi kaj zalegla ali komu dvignila glavo. Kaj se je bilo dogodilo na Pogorju? Je mar kdo zasejal razprtije? Kazkopal kdo Po-gorcem grunte? Ne, gVunti so, kakor so bili, nihče jih ni odnesel. Se je mar Pogorje podrlo? Ne, Pogorje se ne podere nikoli. Nu, je Pogorjanom kdo osvnijal vasi, jim oskrunil svete izvire? Jim je morda domove podrl? ■ Da. Pogorce je doletelo zlo, veliko zlo. Polje je bilo raztep-tano, sveti izviri osvinjani, vasi v podrtinah in sam krstni kamen pri Svetem Vidu je bil oskrunjen, cerkveni stol)) odbit. Na Pogorju je bila vojna. Vojna? Da. Bil je boj na zob in nož. Bližinski boj, mož proti možu. branilni boj in napadalni boj, vsi ljudje v borbi za zemljo, vsaka ped pogor-ske zemlje napoj ena s krvjo. Bilo je klanje. Za to zorano, posejano zemljo pogorsko. Nu, zdaj je boj preminul. Ta grozotni boj, ki ni hotel vzeti konca. Domovi so za silo popravljeni, tako za silo, a mnogi so še v razvalinah. Na naseljih je ostala vtisnjena velika žalost., ki se ne more zlepa zabrisati. Polje pa si je opomoglo, zopet je cdgnalo rast, zopet rodi sad, kakor ' bi ne bilo vojne. Le tu in tam se še vidijo sledi razdejanja, težke rane, visoko nakopičeni okopi, iz-dolbine, vsekane v živo skalo. Po kotanjah in dolinah so gomile, na njih leseni križi in rože, rdeče in bele. Je bila razdejana mar vsa Bi janija? Ne. Doli stoji vse kakor je stalo: vasi in trgi in mesta. Morda izmučeno, toda videti je kakor nedotaknjeno, le umazano, osvinjano, ceste razorane, tovarniški dimniki o-črneli, a vlak se trudno vleče dalje. Šuminja pa pljuska in izpira prisušene lise krvi. V Zatonu pod Železnimi jezi so o-zeleneli topoli in jagr.edi, dalje ob Šuminji zore murve, .javori in hrasti se zopet košatijo ob cesti proti Svitanu in žlahtno sadje zori na Vidovem polju. Murve v vitni nižini, murve pod Stražnikom, breze in topoli pod Zorišči. Kakor bi ne bilo vojne. Železnim jezom so pa odbiti vrhovi, a Zuborska krajina je razdejana do tal. Tam je visela vsa peza vojne, tam se odigralo njeno najsi!-nejše dejanje. Izpod Črnega kamna se je gnal Žubor krvavo razpenjen v Zaton. Na Oporišču so se zrušili hrasti, a Žejne planine so se napojile z vročim sokom brjanskih in ale- ■manskih polkov. Da, žuborski kraj ne zabriše težkih sledi. j Bila je vojna. Brjanski 1 jucl ;jo je slutil že davno, a ubrani-|ti je ni mogel. Ni prišla iznena-' d a, ni vdrl ropar kar prek noči v deželo; pripravljal je spopad polagoma, znanil ga mnogo let. In brjanski rod je slutil spopad in se pripravljal nanj .-kozi deset let. Le proti Ale-mancem. Proti Ligurcem ne. Saj ti so postali tako izredno prijazni napram brjanskemu knezu, iznenada t.iko neznansko dobri, res blagi sosedje. Bi- brambi, cvet naroda hitel lo ni nikake Žale besede več od ; prapore, v bran zorane zemlje le strani, nikakega pohlepa več 'jn ZOrnega kruha. Alemanci so po dobri brjanski zemlji. Zato'se vami k meji, a Zarji je pe-jim je dal knez Boj ar vrečo' ]jal svojo vojsko proti Želez-zlatov pa ladje žita, lesa injnim jezom. Na alemanski meji je vrelo, vojski v pa kar pot do morja, seveda preko brjanske države, železnico in cesto do Brjanskega zaliva in pa pristan. Knez Boj ar jih je tešil z vsem mogočim, ponujal jim žita, živine, volne, vse, vse, samo velike doline Mi-lave jim ne more data, ker ta je vendar vrt, žitnica in srčna žila brjanske zemlje. Nu, slednjič je omagal brjanski gospodar — pa umrl do tegobe. Tedaj je bil alemanski prehod po načrtu že domalega prebit. Ali brjanski prestol je zasedel vojvoda Žarij, ki je brez ovinkov in kolebanj zgrabil kar za meč. Svet je osupnil. Ale-manec se pohulil, Ligurec se pobrikal, a Brjanci so dvignili glave. Nu, tedaj so se pričele očite priprave za vojno. Ale-manec je hotel zdaj z enim samim sunom pomandrati Zabija in njegovo vojsko. Ta pa je zbiral vojsko, junake, bivole, silne brance in udarnike. Brjanski rod se je zgrinjal k o- jim blagoslavljali težko pot. Naj jih spremlja dobri Bog, naj očuva Brjanijo! Trpko so zrle pogorske žene in devojke na odhajajoči brjanski cvet. In ta cvet se je pomikal prek pu- dvigov Brjanskih vrhunov. Ale- mogoče podreti. Tu in tam so manci so udarili silovito. Ob [ prodrli Alemani, se zagnali ob njihovem naletu so se stresle Suminki v ravnico, a tu jih je gore, pokale skale1, padali go-'posekala brjannka koftvjlica. zdovi. Kajti Alemanci so ime-j Strahovito so podirala aleman-li strašna žrela. Glavni naval'ska žrela, v živem zidu so zija-stih Griž in Goljav proti Žubo-|so usmerili na Železne jeze, na i le vrzeli, a podrl se ni in Ale-ru in dalje k alemanski meji. vrata brjanske dežele. Deseti, j manci ga niso pregazili. Potem je pa blisnilo nekega dvajset udarov — pa sosezru- j jutra. Na alemanski strani je šila Železna vrata. In pot V; zarjovelo žrelo in vojna se je'rodovitno dolino Milavo se je| vnela. Zarjovelo je od Črnega j odprla. Ali na ruševinah utrdbi kamna tja doli preko Železnih (je zrasel živ zid brjanskih jezov' in dalje prav do prvih brancev —in. tega zidu ni bilo V drugem letu voj* skušali s prebojem strani: ob Bistri, B