Izhaja razen nedelj in praznih ov =■=	vsak dan opoldne.	=
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6, L nad str., ===== Učiteljska tiskarna, =■=........•
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. =
iiasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 80’—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7'50, za
mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko
K 42' Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v, pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Stev. 54
V Ljubljani, sreda one 6, marca 1918.
Leto 11.
Državni proračun in ncmsKi sociausti.
Slovanski blok je sklenil glasovati proti proračunu. Večino v državnem zboru tvorijo slovanske stranke le skupaj z nemško socialno demokracijo. Le ta s svojimi 42 glasovi ooiooa.
Proračun zahteva: 1. dovolitev pobiranja davščin za pokritja splošnih državnik stroškov, 2. dovolitev kreditne operacije 6 milijard kron za vojne stroške, 3. pokrutev posebnih potrebščin pr o vzr učenih po voj,mn razmer ah.
Klub nemških socialnih demokratov je sklenil glasovati za prvo točko ter odkloniti drugo in tretjo.
Je vprvič, da bodo socialni demokrati glasovali za državni proračun. S tem so zapustili stališče, katero so vsi socialni demokrati smatrali za izraz razrednega boja proti ■razredni državi. Klub nemških poslancev utemeljuje svoj sklep tako-le:
Vojnih kreditov kot socialisti ne nioremo dovoliti, zaradi tega je jasno, da moramo glasovati proti točki 2. in 3. proračuna. Ako 'odklonimo tudi prvo točko, je proračun pokopan in vladi ne preostane drugega nego razpust državnega zbora ali pa uporaba prisilne na-redbe S 14. Nočemo provzročiti novih volitev, niti dopustiti uporabe S 14. Nemške stranke komaj čakajo trenutka, da se zapre parlament in nastopi nov Sturghkov sistem. V interesu delavstva in vsega prebivalstva pa je, da parlament posluje, kjer je edino mogoče zastopati splošno korist ljudstva in posebej, ker gre socialni demokraciji, da z 20. marcem doseže odpravo militarizacije tvora iških delavcev in odpust starejših črnovojnikoiv. Nove volitve bi ne imele nikakega rezultata, ker bi se nacio-' naine stranke približno enako močne vrnile v državni zbor. Ni glavni vzrok zaviranja dela nesposobnost sedanje vlade, marveč opozicija nacionalnih strank, ki je tako močna, da bi tudi najbolj sposobna vlada ne mogla vzdržavati boljših razmer. Mogoče bi bilo vlado podpreti le, ako nemška socialna demokracija vstopi v vladno večino, se toraj pridruži meščanskim nacionalističnim nemškim strankam. Brez nemške socialne demokracije jc sploh vsaka rečma izključena. Ne moro in ne mara pa vstopiti v zvezno s kakoršnos;lX)di buržvazno stranko. Ako morajo ostati nove volitve brezuspešne, ako mečemo tvoriti vladne večine in ako hočemo obvarovati parlament in izposlovati najnujnejše zahteve delavstva, moramo omogočiti delovanje parlamenta vsaj začasno in to je mogoče edino-le z dovolitvijo začasnega državnega proračuna za splošne državne potrebe. Opravičujejo se še dalje: socialni de-mokratje so doslej proti proračunu glasovali v svrho demonstracije proti razredni državi in proti kapitalističnemu pravnemu redu. Debate in glasovanja o posameznih točkah proračuna Pa se je socialna demokracija udeleževala in svoj vpliv porabila, da kolikor mogoče doseže za delavske sloje. Na Niiraberškem strankarskem zboru leta 1908, se je na predlog Bebela sklenilo: da imajo socialni demokrati vsaki na-sproitni vladi odkloniti proračun, a smejo glasovati zanj, ako bi odklonitev utegnila imeti za posledico, da bi nasprotne meščanske stranice sklenile za ljudstvo še neugodnejši proračun. S tem sklepom bi naj bila nemška socialna demokracija že opustila načelno stališče ter glasov a ni e proti državnemu proračunu smatrala le še kot taktično demonstracijo: —
Priznavamo, da so ti razlogi stvarni in tehtni, da jih utegne velik del delavstva brez pomisleka sprejeti. Radikalni marksisti pa vidijo v tem sklepu neko protislovje, ako ne proti bistvenim socialističnim principom, pa gotovo proti dosedanjim sklepom internacionale. _V sklepu nemške socialnodeimokratične frakcije vidijo oportunizem, t. j., socialni demokrati glasujejo v svrho, da pridobe koristi za delavske sloje. Docela pravilno trdijo, da se nemška frakcija, bori za delavski stan, da pa je opustila boi za razred. Sklep nemške socialno demokratične frakcije je dejanski oportunističen, se ne ujema z dosedanjo prakso, s sklepi strankarskih zborov ih socialistične intsrnacijomale. Ne more pa se ji naravnost očitati, da opušča razredni boj, popustila je le v načelni točki socialno demokratične taktike.
Slovenska socialna demokracija ne more drugega nego konštatirati politični položaj v Avstriji. Češki im poljski socialni demokrati so se združili s svojimi nacionalističnimi strankami, ne za koristi delavstva, marveč za koristi nacionalnega meščanstva. V sled te združitve je vsaka trdna večina v parlamentu izključena, vsaka še tako spretna vlada od danes do jutri. Večina se da tvoriti le od slučaja do slučaja in nemškim socialnim demokratom je odkazano — da naj sodijo med nacionalističnimi strankami nemškimi in slovanskimi, ne glede na koristi delavstva. Obnašanje čeških in poljskih socialistov je toraj nemško socialno demokracijo .stisnilo v najtežji položaj. Češki in poljski socialni demokrati silijo nemško socialno demokracijo ali zatajiti princip razredne taktike ali pa zatlačiti najvitalnejše interese delavstva. Nemška socialna demokracija je v tam dilema opustila razredno taktiko in se odločila zastopati koristi delavstva.
Slovenski socialni demokratje, ki stojimo na strogo internacionalnem razrednem stališču, moramo obžalovati razpor med avstrijsko
socialno demokracija. Nad sklepom n«cnSk* < cialno demokratične frakcije pa naj izreže are-jo sodbo v prvi vrsti nemžka delavstva,
Dr, H, Tumi*.
Iz Hrvatske.
Zagreb, 9, jiMum
Sodrug ulrednik! Rade : volje »strežem
Vaši želji, da Vašim čitatdjem od časa de čas a sporočim kaj zanimivega iz naših krajev. Zdi se .mi prav, da se med seboj malo bolj »poznamo.
Najprej naj se spomnim smrti moža, ki i* dvajset let ogrožal to ubogo hrvatske zemljo. Khuon-1 iedorvary je nedavno umrl; že več let ■je, kar je odšel iz Hrvatske v Budimpešto, kjer je igral neverjetno veliko vlogo. Bil je ministrski predsednik ogrski in zelo vpliven član parlamenta v Budimpešti. V zgodovini naše politike, je doba vlade Kbu en a-li edervdr y j a žalostna. Vladal je kot pravi oligarh. V opoziciji so bili takrat »obzoraši« z biskupom Stro&sma-jerjem na čelu in pa stari Ante Starčevič s svojo gardo: Khuen je uničil »obzoraše« — Starčevičance pa je po eni strani favoriziral, po drugi brutalno zatiral. Davida Starčeviča in Grgo Tuškana je poslal v zapore. Pozneje so se pojavili drugi nasprotniki: omladina .in — delavstvo. V dobrem spominu je še leto 1895, ko so dijaki sežgali pred Jelačičevem spomenikom mažarsko zastavo, simbol ogrskega »o-ligarhističnega« sistema. Khučn je tudi proti tem postopal po stari metodi, alii leto 1903. je vrglo Khuena. Z oziram na zunanji politični položaj — umor Aleksandra in kraljice Drage v Belgradu ter s tem združeni dogodki, so merodajne činitelje preverili, da je čas, da gre Khuen ... Dolžnost vestnega zgodovinarja bo, orisati to dobo kot pouk in svarilen zgled...
Dejal sem, da je Khuen nastopa! tudi brutalno proti delavstvu, s tam sem mislil reči: proti političnemu predstavniku delavstva, socialni demokraciji. Povzročil je s svojo brutalnostjo ter s svojim podkupljevanjem, da se ni delavstvo tako razvijalo kot bi se v drugih razmerah. Hrvatska je pretežno poljedelska dežela, industrije ni mnogo — splošna naobra-zba se vsled razmer n;i mogla tako povzdigniti kot bi se drugače z ozirom na prirodno inteligenco naroda. Socialna demokracija je imela hude čase. Vendar se je tako daleč povzpela, da je imela nekaj časa že svojega zastopnika v saboru v Zagrebu. Pred vojno je dlje časa izdajala dnevnik »Siobodna riieč« in več manjših listov. Vojna je seve zopet ustavila vsako delovanje. Še-le lansko leto so se zbrali zopet sodrugi v »akcijski odbor« ter začeli delati. Ustanovili so tednik »Sloboda«, ki je bil. kmalu ustavljen, ali agilni sodrugi so začeli izdajati isti list dalje pod imenom »Pravda«, Strokovno gibanje se je začelo in tudi na za-družno-gospedarskem se kažejo lepi uspehi:
28. m. m. se je tudi v Zagrebu začelo s politično organizacijo: Konstituiral se je tudi že politični, odbor. Zagrebški politični organizaciji bodo' sledile druge po kraljevini. Upati je, da bo mogoče v kratkem, konstituirati stranko, ki bo prevzela »Pravdo« kot svoj organ. »Pravda« se prav lepo razširja. Dosedaj je le nekak diskusijski organ, kjer se 'delavstvu podajajo zanimivi članki o raznih smereh v socializmu. Zdi se nam, kakor da bi uredništvo iskalo pravo pot. V sodruških krogih se graja stališče »Pravde« napram — boljševikom. Tudi koketiranje z narodnim radikalizmom: ki ga forsira v »Pravdi« s. J. Šmitran iz Češke, se mnogim ne dopade.
Op. ured.: Tu se usojamo pripomniti, da so poročila s. J. Š. v zadnji »Pravdi« pod naslovom: »Iz češkog socializma« precej čudna. Sodr. J. Š. poroča krivo. Na zboru zaupnikov češke soc. dem. stranke v Pragi je sodr. Ha-bermann odločno izjavil, da se ne strinja z Modračkovlm zadružnim socializmom, ter da stoji na načelih stranke (kolektivistično-socia-lističnih). Sprejel se je z vsemii proti 11 glasovom predldg, da se priporoči strankini ekse-kutivi, da naj se Modričkov list »Socialistichč Listv« ustavijo... Smitran. poroča precej drugače, kar ni prav in lepo:
Naloga strankinega zbora bo, da 'tu uredi: da bo strankin list glasnik strankinih načel. —
Prav zanimiv članek je objavila v osmi številki »Hrvatska Njiva« pod naslovom »Intelektualci j mase«. Clankar (g. Ioni Schlegel, urednik Agramer Tagblatta) piše o potrebi koncentracije narodnih moči. Razmotriva o tem, kako bi bila ta koncentracija mogoča. Pravi, da bi »sloga« strank na temelju majske ali podobne deklaracije tudi ne bila »koncentracija narodnih moči«, ampak le sporazum intelektualcev raznih političnih struj. Pravi: »ni treba se varati; boj, katerega bo treba bojevati, bo precej drugačen, kot je bil za časa bana Rauclia ali Čuvaja. Cas je fak, da bodo v tem: boju igrali socialni 'momenti veliko vlogo. »Država, to je manjšina, ki vlada, je močna, prav tako kot morejo vse moderne države v dobi vojne biti močne. Za ta boj je treba čvrste opore v masah, za to oporo pa je treba stalnih vezi, stalnega kontakta ne samo z meščani, ampak ravno največ z delavstvom in s kmeti: Tega kontakta nimajo hrvatske saborske stranke, ker so stranke intelektualcev; delavske in kmečke stranke pa nimajo in ne morelo imeti veliko zmisla za prepiranje o H ali drugi deklaraciji, ker jih tarejio druge skrbi. Naloga
j* biia aaf «nih Intel»ktualc&r, Ki stoje izven strank, koita m i* vojna dokazala, da spadajo TOftd proletariat, d» navdajo pot med delavce-W#l«t*ira* in Kmet* - - male posestnike, da gr »d* k«t ivai čas ruski intelektualci med : narod«. Ako t* zato treba kak« posebne strank«, ali s« da doseči to tudi' drugače — to S« bo pokazalo.« —* Tako Schlegel. Zanimiv je ta članek zato, ker j* člen serije člankov, ki jih namerava priobčiti Hrv. Njiva, keje urednik j« ž« priobčil uvod za t« članke pod naslovom: Idei« i metod«,
— V Zagrebu imamo novo »afero«. Posl. St. Radič je v svojem listu »Dom« objavil članek »Koalicijsko-magjaronska večina v kalu korupcije«. Na predlog posl. dr. Horvata se je izvolil v saboru odsek, ki naj preišče v koliko je res. kar se tu očita gotovim ljudem. Povabilo se je na sejo tudi Radiča. Na seji pa se je sprejel predlog, da mora vse biti tajno-, zelo tajno. — nakar je seve posl. Radič vstal in odšel, češ da je bil on pozvan v saborski odsek, ne pa v — fconventikel. Predsednik tega koraventikla je namreč — Rakodzaj. To da misliti in bil bi skrajni čas, da se razjasni nejasno. Mnogo je gnilega v državi — Danski. Pa o tem drugič več.
— V Budimpešti se vrše pravkar dogovori glede obnovitve fimancielne pogodbe med Ogrsko in Hrvatsko: Kaj bo — se ne ve. Govori pa se, da se v kratkem, odslovi — ban Mihalovič.
Pohtičns pregled
Ali vodi mir z Rusijo k splošnemu miru? Centralne države, ali pravzaprav Nemčija je sklenila z Rusijo mir. Oglejmo si ta mirovni sklep slede na »sa-moodločevanje narodov in brez aneksij«! S pruskimi imperialisti triumfirajo danes tud naši avstrijski anek-sionisti in pozdravljajo ta mir, kot mir, ki ga je iz-vojevalo nemško orožje, ter je napravljen prvi korak k splošnemu miru. V svojem zaslepljenem šovinizmu ne uvidijo, da je nastal ta ruski mir edino le zato, ker je ruska vojska zaradi enoletne državljanske vojne zrahljana in nesposobna za odpor. Revolucija doma je izbila ruskim vojakom puške iz rok in proti neoboroženemu slabiču se je lahko bojevati z orožjem v roki. Da pa pruski imperialisti resno mislijo o vsenem-šketn gospodstvu, so pokazali s tem, da imenujejo ta mir z Rusijo nemški mii
— Mednarodna socialistična konferenca. »Times« poročajo, da dobe socialistične stranke centralnih držav v najkrajšem času spomenico, ententnih socialistov o vojnih ciljih in sicer po posredovanju nevtralcev.' Bran-
. ting prevzame ureditev razpošiljanja. Huysman ostane začasno na Angleškem, med tem ko se peča Branting s tem, da sestavi odbor socialistov v nevtralnih državah. Če pride do mednarodne konference v Stockholmu ali Švici, tedaj se ne more sklicatip pred tremi meseci. Na vsak način pa odklanjajo delavci aliiranih dežel sestanek z nemškimi večinskimi socialisti, če ne dobe tudi socialisti manjšine centralnih držav potna dovoljenja. Delavski voditelji aliirancev delajo priprave za to, da obiščejo odposlanci njihovih strank predsednika ameriške delavske zveze Gompersa v svrho, da izvedo mnenje ameriškega delavstva glede spomenice ententnih socialistov, Odposlanstvo odide najbrže tekom H dni v Ameriko.
— Strah pred demokratizacijo občin. Zveza nern-jškoavstrijskih mest se je bavila te dni z vprašanjem ureditve volilne pravice v občinah. Poročal je nadsvet-nik dunajskega magistrata Hatvelkak ter opozarjal na tozadevni predlog dunajske občine, naj se občinski svet voli v dveh oddelkih — v enem naj se vrši volitev po splošni volilni pravici ,v drugem pa po načelu interesnega zastopstva. Zveza je sklenila resolucijo, ki sicer priznava potrebo razširjenja volilne pravice, zahteva pa, da se morajo varovati opravičeni gospodarski interesi nemškega meščanstva.
Vojna industrija se pripravlja za mir. Velika industrijska podjetja, ki so v vojnem času razširila svoja podjetja za izdelovanje orožja, se bavijo sedaj z vprašanjem, kako naj za mirne čase preustroje svoje tovarne. Skodove tovarne bodo le deloma še naprej izdelovale orožje, večji del pa bo izdeloval stroje, posebno poljedelske stroje, ki se bodo izvažali zlasti v Ukrajino. Tudi bodo izdelovale motorne čolne in morda tudi avtomobile.
— Poljsko zborovanje v Krakovu. V Krakov je
za dan 17. marca sklicano veliko zborovanje, katerega se bodo udeležili poleg poljskih državnih in deželnih poslancev tuoi delegati znanstvenih korporacij, strokovnih zvez in društev. Zastopniki vseh poljskih političnih strank se izrekajo proti izvozu živil iz dežele jin so sklenili oklic na narod, da naj se organizira. Ta oklic vseuuje tudi poziv na Poljski klub, da naj se zOere v Krakovu.
— Poljani in Ukrajinci. Na zadnji seji lvovskega občinskega sveta je preusediiik dr. Rutowski ukrajinskemu oečinskemu svetniku drju. Fedaku odtegnil besedo, ker se je le-ta posluževal ukrajinskega jezika. Dr. Bedak je s protestom zapustil dvorano. O zadevi se bo razpravljalo v parlamentu. *
— Mir z Rusijo. Po ratiiikaciji miru z Rusijo odpošlje Avstro-Ugrska posebne komisije, ki bodo ob ruski fronti skusale zasleuiti dostej pogrešane vojne ujetnike.
—■ Rusija in Japonska. Pariški »Petit Journal« poroča iz Petrograda: V sovjetu ljudskih komisarjev je Ljenin naznanil, da je japonska vlada izrazila željo, naj bi se sklicala japonsko-ruska komerenca v Vladivostoku, ki naj bi se posvetovala o vzhodnoazijskem vprašanju. Sovjet ljudskih komisarjev je japonski predlog sprejel.
— Francija in intervencija japonske. Domneva, da prične Japonska z vojnimi operacijami na Daljnem Vzhodu, se močno razpravlja v vsem francoskem časopisju, ki pričakuje od japonske intervencije, da bo pridržala močne nemške vojne oudelke na vzhodnem vojnem ozemlju Lvrope. iz poročil v listih je razvidno, da gre najprej za to, ua se zasede transibirska železniška proga. O tem razmišljujejo na Japonskem že dolgo in imajo tudi že izvršene tozadevne priprave. Drugi listi zopet svare pred prevelikim pričakovanjem od japonske pomoči, ker je pot'iz ilarbina ali Vladivostoka do Poljske ali Ukrajine zelo dolga.
— Švedska zasedia Aiandske otoke. V nemškem državnem zboru je državni tajnik Von dem Busche, odgovarjajoč na izvajanja poslanca Ledebourja, naznanil, da so se med Nemčijo in Švedsko vršila pogajanja glede Alandskih otokov. Švedska se je s početka pomišljala, pozneje pa je sklenila, da zasede otoke, kar se je tudi izvršilo. Nemško časopisje o tem ni poročalo, ker je to vojaška zadeva.
— Nasprotstva med Ljeniuotn in Trockem? Indirektno poročajo iz Petrograda v Berlin: Vesti, da v najkrajšem času odstopi Ljenin, so neutemeljene. Nasprotno pa se potrjuje, da bo izvajal Trockij iz neuspe-losti svojih političnih načrtov konsekvence in bo zato
i-
.izstopil iz vlade ljudskih komisarjev. Med tem ko zagovarja Trockij še vedno brezobzirno nastopanje proti političnim nasprotnikom, se zavzema Ljenin za to, da bi se dosegel po podpisu mirovne pogodbe sporazum s socialno revolucionarnimi in meščanskimi skupinami. Ljenin stremi po vladi na ustavnih temeljih in se ne protivi sestavi koalicijske vlade š pogojem, da bi bili zastopani boljševiki v bodočem kabinetu primerno svo-jej moči.
Dnevne beležke.
— »Slov. Narod« je včeraj prinesel sledečo vest: — »lz delavskih tangov«. Nam delavcem je še v svežem spominu, kako se je pred kratkim predsednik Vojne zveze, gospod Anton Kristan, na shodu v Mestnem domu zaganjal v ljubljansko mestno aprovizučijo zaradi tega, ker je imela za premožnejše stoje -na prodaj olje po 47 K liter. Zadevo je v ljubljanskem občinskem svetu pojasnil gospod župan. Pa mu nismo verjeli; bili smo krivični. Sedaj namreč gospod Anton Kristan sam prodaja olje po 47 K liter, nam delavcem! Jako vidimo, da ima gospod Anton Kristan dva obraza: enega boljšev iškega za shode, drugega kupčijskega ■v trgovini. Morda se bo kmalu razkril ves ra- 6 dikalni boljše vik iz em, v katerega se sedaj zagrinja gospod Anton Kristan. — Glan »Vojne zveze«. — Izjavljam, da je ta vest neresnična, ker Vojna Zveza sploh nobenega olja ne oddaja, pa tudi Kouz. društvo za Ljubljano in okolico ne. »Narod« je nekdo pošteno potegnil.
Anton Kristan.
- — Slovenska Matica. Članarina Slovenske Matice znaša po sklepu zadnjega izrednega občnega zbora K 8, ustanovnima 200 .kron, za društva, družbe in knjižnice in ohitelifi pa 400 kron. Na to opozarjamo vse društvenike. Prosimo in vabimo jih, da enako rodoljubna, kakor so do sedaj tudi za naprej pristopajo k Slovenski Matici in se je spominjajo tudi s prostovoljnim i prispe vkii.
— Pogoji za dovoljevanje kredita vojnega kreditnega zavoda za južno vojno ozemlje. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, ki določuje pogoje, pod katerimi dobe kredit 'oni, ki SO' na južnem vojnem ozemlju trpeli direktno ali indirektno škoda vsled vojnih dogodkov. Prošnje za dovoljevanje kredita je vlagati pismeno ali ustno pri tajništvu krajevno pristojnega kolegija cenzorjev. Kolegij cenzorjev premokri prošnjo in jo predloži ravnateljstvu zavoda, ki odloča o njej. Prošnje za kredit morajo Imeti natančne podatke o načinu in izmeri škode. Ge le mogoče, naj se navedejo škode ločeno po tem, če so bile povzročene direktno po vojnih dogodkih ali Indirektno vsled evakuacije ali sovražne invazije, oziroma, vsled prometnih omejitev, veljavnih za ožje vojno ozemlje. Prošnja mora dalje navajata: višino zahtevanega kredita, označbo varnosti za na-prošeni kredit, način vračanja In opis premoženjskih razmer prosilca. Za jamstvo kredita velja, če se zastavijo vrednostne listine, menice, zemljišča, če se izroče cesjje hipotekarnih zahtev, blago ali drugi primerni pr e-
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 54.
makiji v! predmeti in tudi z jamstvom dobrih porodov. iviaiusa posouua za nabavo olaga aii o-oratimi naprav se uovoijuieu-o v ,tzre>uaui primerni tuai urez varnosti. Kazen tega se oovoli ikreuit D rez. jamstva tuai teuaij, oe ne more ciuou'1 prosilec nuKjer nooene^a jamstva in je vsiea prjzauete škatle nueguva liospoaarsiKa eKjsistenca ogrožena, ali ce oostcui utemeujen izgieu, aa bo prosnec kredita pozneje v taKein poiozaju, aa ienKo vrne Kreme, v taion primerin prevzame država odpadno garancije, ki se izvrši potom tniančnega ministrstva. Dovoljevanje kredita se izvrši v ooJa&i meničnega Kredu a, zadoizm.ee, pri aežeimn kremtmn zavodih tuui kot vloga v tekočem računu ia pra nran.il-luean kot Hranilna vioga. L'a obrestovani« vena v spioanem načaio, da presegajo oOresti vsakokratno. menično ooresrno mero »vstro-ogrs&e uanKe najmanj za pod odstotka. na noten način pa ne ame bitt oorestna mera nižja kakor 5 oostotkov. V paseJMiin ozira vradiuh ,j pruneriii dovoli ienko zavod v soglasju & linan-čmm nianistrstvom znizanj# obrestne mere in dovoli tuai ienko odlog za plačevanje ooresti. Provizij se ne računa. Povrnitev kapnata se mora izvršiti v petnajstih Aetmh obruKin; prvi lobrok zapaue s potekam petega leta po sklepu trraru z Italijo. Foiseone določne, aogovorjene med polje oeiskiim in iinanCnim ministrstvom, veljajo za predujme za obdelovanje zemlje. Kreniti se Ienko dovoljujejo tudi pripadnikom svooodruh poklicev, kakor odvetnikom, zarav-nikom, civilnim tehmkom itd., da &e retabli-rajo. Obrestna mera za te kredite znaša navadno 3 odstotke. 1: mančmo ministrstvo je dovolilo zavodu (Obsežne olajšav* pri pristojbinah, ki pridejo seveda prosneem kredita v prid. Tajništva kolegijev cenzorjev, ki prično naj-brže v najkrajšem času z delovanjem, imajo navodila, da inioranisrajo prosilce kreditov o vsem, o pogonih, napravi prošnje, zadolžnicah, menicah itd. Zato je v interesu hitrega poteka poslovanja, da se pred izročitvijo prošenj stopi v pismen ali osebni stik s tajništvom. Tudi ravnateljstvo zavoda v Celovcu jo pripravljeno, da daje prizadetim potrebna posojila.
— Zapostavljanje slovenščin«. Novo ustanovljeni vojni kreditni zavod za južno vojno ozemlje pošilja dosledno vse dopise v nemščini. Ravnateljstvo zavoda menda ve, da so oni, ki bodo potrebovali kredit od tega zavoda V ogromni večini Slovenci in da prihajajo pri objavah tega zavoda v prvi vrsti v poštev slovenski listi, ki morajo dolge nemške dopise prestavljati. Najbrže nimajo pri ravnateljstvu nobenega slovenskega uradnika, kar je seveda tudi značilno za zavod, ki razteza svoue delovanje po slovenskih pokrajinah.
— Nezgodno zavarovanje trgovinskih pomožnih delavcev. 2e trideset let se potegujejo trgovski pomožni delavci za to, da bi se jih zavarovalo v siučaju ponesrečenja pri delu. Vendar je ostalo vse njihovo prizadevanje in moledovanje brezuspešno. In vendar »e ne verjetno, da je ta zavarovalni z aken za ponesrečenci prezrl in izpustil ravno te delavce, saj je znano ,da so vedno izpostavljeni nesrečam. Da bi se temu odpomoglo, je pozval odbor pomožnega delavstva dunajskih trgovcev sodruge različnih kronovin k skupni akciji in napisal tudi tozadevno spomenico. To spomenico je podal odborov načelnik 9. februarja t. 1. ministru za socialno skrb, gospodu dr. Mataju, ki je iizjavil, da bo delal za ugodno rešitev te zahteve. Spomenice so bile poslane tudi državnim poslancem.
— Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je bilo ukradenih 45 vreč loja. Škode je okolo 13.000 (kron. Vagon je stal blizu kurilnice.
—■ Mestni aprovizacijL Pišejo nam: Nedavno je »Naprej« odgovarjal mestnemu atpro-viizačnemu odseku, ki se je na svoji seji raz-koračeval nad časopisjem, ki sem pa 'tja kritizira mestno aprovizacijo. Prav je imel »Naprej«! Mestna aprovizacija v Ljubljani se včasih nekako prečudno obnaša. Poglejte n. pr. notico o oddaji krompirja, ki je bila objavljena v ljubljanskih dnevnikih 1. oz. 2. marca. V tej notici se opravičuje aprovizacija glede oddaje krompirja in piše doslovmo: »Razmere kažejo, da so okraji, ki so sedaj dobili dvakrat po 5 kg krompirja (VI. in VII. okraj) na boljšem kakor IV. in V. okraj, ki sta sicer dobila pred novim letom na osebo 15 kg, a je ta množina ž« davno pojedena.« Kaj — to je modrost?! Zakaj neki je aprovizacija sploh dala dosedaj kak krompirček?! Zakaj ni vsega zadržala — bi vsaj ne bil — pojeden!! Take zafrkacije in neslanosti si konsumentje kratko in malo prepon ved ujemo. Ce se misli sita gospoda še norčevati — hvala lepa! — Potem se piše še v notici o »posebkarjih, ki hodijo nadlegovat po krompir«. To niso posebkarai, če so delavci, nastavljena ali nižji uradniki — to so reveži, ki prosijo, ker nimajo nič dati v lonec. — Priobčujemo ta dopis v nadi, da se bodo res že včasih neverjetna aprovizačna poročila bolj vestno in pametno sestavljala
— z Rakeka. Začeli smo zopet uvajati desetino. To je prišlo tako. Dne 3. t. m. je dajala pri nas neka oseba svoje njive v najem na dražbi. Seveda imamo precej ljudi, ki nimajo svojih njiv, da bi si pridelali vsaj nekaj živil, zato so šli na dražbo, in reveži sami sebi dražili najomščino za njive. Je pa tudi sila. Zakaj, če sam nimaš živil, jih tudi le malo ali pa nič ne dobiš pri sosedu. Lastnica teh njiv je pri tej dobri kupčiji prišla na misel desetine. Sklenila je, da ji morajo dati najemniki malih kosov poleg plačila še po 2 kg fižola in po 10 kg krompirja, to je od mernika posetve; od večjih kosov pa po 10 kg fižola in 25 kg kroanipiirja. Za dotično osebo je to izborna kupčija, za dela vca, ki si bo s trudom pridelal morda najpotrebnejše, pa to ni lahka stvar. In če dotična oseba nima več dovelj njiv, zakaj jih daje v najem, naj dela sama, saj ji ne bo škodovalo solnce in tudi ne malo dežka. Za posestnika je to res vabljivo: vsak naj da svoje njive v najem, jeseni pa bo šel od hiše do hiše in si nabasal kašče brez truda in na račun svojih sužnjev — z najemščino in desetino, živel bo izborno, brigati se mu ne bo treba ne za delavce, ne za seme nego samo
ležal bo v senci in se smejal trpinčim, ki m.u jih je izbrala usoda razmer za žrtev. Letos je napravila ta oseba tako, drugo leto napravijo enako še druge, pa imamo uvedeno pravo desetino. Pa'še govorimo, da smo v dvajsetem stoletju im kulturni!
— Iz Radeč pri Zidanem mostu. Tudi siromaki občutijo, kako lepo gospodarijo v ra-deški občini. Ko so ubogi trbovl-jski delavci jeseni iskali živil po radeški občini so jim jih na mestu 'mnogo pobrali, ker je bilo prepovedano odnašati živila s Kranjskega. Odvzeto blago so spravljali na občini in rekli, da bo za radeške siromake. Sedaj pa bodo morali baje ubožnico razpustiti zaradi pomanjkanja živil. Ko je gdč. prednica ubožne hiše zahtevala od župana, gosp. Rižnarja, živila, jo je kratko odpravil, češ, saj ste dobili živež, kar se ga je na mostu zaplenilo. Prednica ga je zavrnila, naj pove, koliko so dali; za ubožno hišo kvečjemu 6 do 10 kg črne moke in nekaj krompirja, to je bilo vse od onega, kar so ubogim trboveljskim delavcem pobrali, vse drugo je šlo v boljše radeške želodce. In gospod župan, kot boljši gospod, se še upa izraziti: pa ubožcem bolj redko kuhajte, ležali že bodo. Radovedni smo, če gosp. župan tudi redko je; pa saj se tudi nekaterim tistim gospodom v Radečah vidi, ki so bili v aproviizacijskem odboru. na obrazu in trebuhu, da so redko jedli. Stradajoče družine so bile prisiljene, da so se obrnile na gosp. polkovnika Wienerja v Ljubljano za pomoč. Prišel je v Radeče in z njim aprovizacLjski glavar iz Krškega, da si ogleda to moderno delo. Ogledal se je tudi pri gosp. Jankotu in Vraniču, če imajo kaj odveč (pri gosp. Jankotu preti nevarnost, da ne bi od gladu umrl). Tisti, ki v mlin nosijo žito, dobivajo tudi močne karte in taki, ki nimajo nič družine in imajo vsega v izobilju, koljejo tudi po dva prešiča; drugi pa, ki imajo velike družine dobivajo namesto speha prešičeve parklje in namesto moke močne karte. Gospoda župana bi še povabili, da nam natančno' pojasni, koliko blaga so nabrali na mostu za radeške ubožce. Mi vam samo to lahko povemo, da se ga je mnogo nabralo:	kdor	je	prevzel
odgovornost za tisto blago, mora tudi vedeti, kie je. Novi aprovizacijski odbor in tudi odbornice bi pa že prosili, da strogo nadzorujete delo aprovizacije. Gospodje pa, ki imate maslo na glavi, ne hodite na solnce, gradiva je toliko ,da se lahko potopite v njem. Več ob priliki.- — Stradajoče družine.
— Trije najstarejši letniki bodo najbrže odpuščeni iz vojske, kakor pravijo dunajska poročila,
— Domov vračajoči se begunci poročajo:
Goriški in okoliški begunci, ki so bili na Štajerskem, bi se radi vrnili domov, ker je sedaj ugoden čas za pomladansko delo. Kakor znano pa na Goriškem sedaj ni živil in ne drugih potrebščin. zato bi radi ti vsai za prvo silo vzeli živil in dr.ugiih stvari s seboj. Toda oblasti tega ne dopuščalo; celo tako daleč teredo, da begunci niti tistih stvari ne morejo vzeti z-opet s seboj, ki so jih pripeljali že ob prihodu z doma. Kako si oblasti vse to mislijo, je uganka. Ljudje naj gredo domov, tja kjer ni prav nobenih živil, s seboj pa budi ne smejo nič vzeti, čeprav so prej oblasti obljubile, da bo smel vsak vzeti s seboj potrebna živila. Na soški fronti leži dalje mnogo obleke okolo, ki gnije, če jo pa kdo, ki je bos. in nog, kaj pobere, ga primejo orožniki in hajdi pred oblast in kazen mu ne uide. To nesistematično urejeno in nezadostno oskrbljeno vračanje beguncev domov nikakor ni na mestu in ne more roditi potrebnih uspehov in ne podpira kultiviranja po vojni opusto-šenih krajev.
— Nova ladjedelnica v Trstu. Z Dunaja poročajo, da ustanovi nek konzorcij v tržaški okolici veliko ladjedelnico, ki bo zlasti gradila trgovske ladje, motorizirane tovorne ladje in motorne čolne. V zvezi z novo ladjedelnico se ustanovi pristanišče za letalne čolne, kjer se bodo vršile preskušnje letalnih čolnov, kakor tudi potrebne reparature. To pristanišče bo ob enem služilo kot oporišče za prihodnji zračni promet ob Adriji in Sredozemskem morju.
— Namestništvo v Trstu obvešča: Izva-žajo se velke množine petroleja iz Trsta, do-čim primanjkuje tega blaga v trgovinah, ki so se naročile nanj. Pri kontroli kart, ki so jih oddali prekupovalci, se je dognalo, da število oddanih kart ne odgovarja resničnim množinam petroleja, dobljenega iz čistilnice, v več slučajih pa se je ugotovil znaten primanjkljaj. V zrni slu m-inisteriialne naredbe z dne 11. dec. 1916, je bilo zato uvedeno kazensko postopanje proti prizadetim. Vseh oseb je bilo obsojenih 28, med temi 26 oseb na denarno globo od 300 do 1500 K v skupnem znesku 19.700 K in dve osebi pa vsaka na trimesečni zapor. Nadalje je bila ustavljena nadaljna prodaja petroleja 17 trgovinam. Komu torej služijo trgovci! Kratkovidno barantajo s petrolejem, ki bi se moral razdeliti ljudstvu! Ubogi ljudje seveda ne dobe petroleja, ki jim je namenjen, in morajo ostati brez njega doma v temi in obupu! — Da. tako se godi!	^
— Tatvina na postaji v Zalogu. Štirje možje so ukradli iz vagona okolo 900 kg Špeha v vrednosti do 1700 K. Zasačil jih je vojak in ujel enega civilista.
Vojna.
Dunaj, 5. marca. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Operacije za vpostavo reda in varnosti v Ukrajini potekajo po načrtu. — Rumu-nija je sprejela pogoje za premirje s centralnimi državami. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 5. marca. Wolffoiv urad poroča iz glavnega stana: Z a p a d n o bojišče. Živahno izvidno delovanje na mnogih mestih fronte. Severno Reirnsa iin na vzhodnih višinah ob Mozi topovski og;enj. Močni francoski oddelki so vdrli zvečer v naše pozicije pri Mo-uilly; v protisunku smo dih vrgli nazaj. Tudi ob loirenski fronti in v srednjih Vogezih živahno bojno delovanje. — Vzhodno bojišče. Rumunija je sprejela naše pogoje. S tem
je premirje z Rumunijo vnovič pravoveljavno. — Z ostalih bojišč nič novega. — Von Luden-dorff.
Zakon o dovoljevanju podpor.
Vsebina imenovanega zakona, ki smo ga že omenjali je naslednja:
§ 1. Vlada se pooblašča nastopno označenim osebam pri dokazani potrebi podeljevati podpore: a) moštvu avstrijskega državljanstva, ki je vtrpelo vsled vojaškega službovanja tekom sedanje vojne najmanj 20-odstotno zmanjšanje v zmožnosti izvrševanja svojega poklica in je iz tega vzroka deležno invalidne penzije;
b) svojcem takega moštva; c) preostalim po takem moštvu, ki je padlo pred sovražnikom ali bilo pogrešano ali umrlo vsled vojnih poškodeb ali bolezni, prov-zročenih s tem službovanjem; oni pod b) in c) imenovanim svojcem in preostalim pa samo takrat, ako nimajo nikake pravice do nadalnjega izplačila vzdrževalnega prispevka po § 4. odstavek 3. in 4. dotičnega zakona. Isto velja za avstrijske državljane za osetmo službovanje v vojne svrhe vpoklicane, kakor tudi za one, ki se vporabljajo v prostovoljni službi, za njihove svojce in preostale. § 2. Podpore se imajo dovoljevati od dneva, ko je stopil zakon v veljavo, ako pa nastopi slučaj invalidne penzije ali smrt ali pogrešanje dotič-jiega vojaka šele po tej dobi, od dneva nastopa vo-gaškopreskrbovalnili pristojbin in ako take ne pridejo v poštev, od prvega dne do onega meseca, ki sledi smrti ali pogrešanju vojaka. Osebam, ki so vživale državno podporo po § 2. ces. nar. od 12. junija 1915., se imajo priznavati podpore uradnim potom, drugim samo na prošnjo. Dovoljevanje se more vršiti samo do postavne nove ureditve vojaške preskrbe.
Za izvrševanje tega zakona so izdana ta-le navodila:
a) osebe, ki prihajajo v poštev, so vsi, ki so vsled vojaške službe vtrpeli najmanj 20odstotno zmanjšanje v zmožnosti izvrševanja svojega poklica in so vsled tega deležni invalidne penzije; b) svojci tega moštva; kot svojci prihajajo v poštev iste osebe kakor za državno podporo po cesarski naredbi z dne 12. junija 1915. namreč: soproga, zakonski in nezakonski otroci, zakonski oče in stari oče, zakonska ali nezakonska mati in stara mati, zakonski oče nezakonske matere;.
c) preostali pred sovražnikom padlih ali pogrešanih ali vsled poškodbe ali bolezni v vojni dobljene umrlih (preostali so kakor gori po cesarski naredbi 12. junija 1915). Osebe, ki dobivajo nepretrgoma vzdrževalni prispevek, ne prihajajo v poštev pri podpori.
Odmerjeni so za invalide pri polni nezmožnosti za delo mesečni dohodki od 72 do 90 K, ob 50 do 100 odstotni nezmožnosti od 42 do 60, ob 20odstotni pa manj nego 50odstotni po 30. Za svojce od 30 do 90. Za vdove padlih in pogrešanih in za zakonske sirote od 48 do 60 K. V liaiveč slučajih, ko invalid doslej še ni vžival nikake državne podpore, znaša zboljšanje mesečno v kronah: po popolni nezmožnosti za delo: 84, 75, 66; pri zmožnosti 20—lOOodstotkov od 24—84 K. V kateri krajevni razred se ima uvrstiti invalid, je odvisno od" tega, kje je bival redno pred vpoklicem ali kje je bil dalje služeči podčastnik na zadnje v garniziji.
Državni zbor.
Na Dunaj u,. 5. marca.
Na današnji seji poslanske zbornice je bila soglasno sprejeta novela h zakonu o vzdrževalnini. Poročevalec je bil socialni demokrat Sever. Poudar-jjal je, da določa novela, da bodo dobivale odslej tudi rodbine gažistov vzdrževalnino. Zavzema se zato, da se pri podeljevanju vzdrževalnine ne dela med zakonskimi in nezakonskimi otroci nobene razlike. Za družine fiksnih nastavljencev, ki sicer dobivajo plačo vpoklicanca, ne pa draginjskih doklad, dovoljenh med vojno, je preskrbljeno sedaj s posebnim odlokom de-želnobrambnega ministra, da dobivajo odslej tudi te družine vzdrževalnino. Poslanec B u g a 11 o predlaga, naj veljajo za one rodbine, ki se vsled oblastvenih odredb ne morejo vrniti v svoje prvotno bivališče, vzdrževalnine onega kraja, kjer sedaj prebivajo. Ta 'predlog se odkaže odseku za vzdrževalnino.
O nujni interpelaciji poslancev Stolzel, Hauser, Wal-dner in tovarišev glede postopanja z avstro-ogrskimi vojaki, ki se vračajo iz ruskega ujetništva, se bo razpravljajo na predlog predsedstva pri proračunski debati. Stanek je vložil tudi interpelacijo o tej zadevi. V interpelaciji izvaja, da pridejo vračajoči se avstro-ogrski vojaki na mejni postaji v Zolkie\vu takoj na nabor. Oni, ki so spoznani za sposobne za službo na fronti, pridejo takoj v bojno formacijo, ne da bi smeli obiskati svoje družine. Interpelacija zahteva, naj dobi vsak vračajoči se avstro-ogrski vojak vsaj trimesečni dopust, a oni, ki so prideljeni še bojni formaciji, naj dobe takoj dopust.
Nato preide zbornica k drugemu čitanju proračunskega provizorija. Poročevalec je S t e i n w e n d e r. Razpravlja o našem finančnem položaju, ki sa primerja z ogrskim. Ogrska je poskrbela za n°va P°kritja, varčevala je z izdatki in zato stoji trdno. Primerjati /je treba le kurz avstrijskih rent z ogrskimi, pa se vidi razliko. Poljsko vprašanje je prevrglo vsa naša pred-dela. Sedaj nastaja vpršanje, če pridemo do tega, da dovolimo državne dohodke in izdatke. T oda če imamo parlamentarično dovolilo ali ne, bomo morali najemati posojila, ker ne gre, da bi stradale družine vpoklican-ccv. Prihodnja seja jutri ob enajstih.
Zadnje vesti.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 5. marca. Ministrski predsednik dr. Seidler, ki je bil danes zopet v avdienci pri cesarju, bo v. četrtek v poslanski zbornici posegel v debato o proračunskem provizoriju. Predsedstva poljskega kluba so imela danes dolgotrajno posvetovanje o taktičnem postopanju teh skupin. Za jutri so sklicani klubi na posvetovanje.
Mirovna pogajanja z Rumunijo.
Budimpešta, 5. marca. Ministrski predsednik dr. Wekerle odpotuje danes v Bukarešt, da se udeleži mirovnih pogajanj z Rumunijo.
Sofija, 5. marca. Minister Tončev, ki je prišel iz Bukarešta semkaj, da poroča vladi o poteku pogajanj z Rumunijo, se je povsem zadovoljivo izjavil o položaju. Bolgarija dobi celo Dobrudžo. Tudi ogrske zahteve se izpolnijo.
Dogodki v RusijL
P e t r oig r a d, 5. marca. (Agentura.) Izvršilni glavni odbor sovjetov je sklical na dan 12. marca v Moskvo izredno zborovanje sovjetov in kozaških odposlancev na posvet glede vprašanj, ki so v zvezi s sklepom miru.
•S t o c k h o 1 m, 5. marca. V Helsingfors so priplule dne 27. februarja štiri križarke iz Re-vala. V svrho varstva delavskega sovjeta v Helsingiorsu je mornarica sklenila ustanoviti »rdečo mornarico«, ki naj neglede na nemško-ruski mir nadaljuje boj.
Petrograd, 5. marca. (Agentura.) Te-reščenko in Kiškin, bivša člana provizorične vlade, sta bila včeraj izpuščena na svobodo; morala pa sta se zavezati, da prideta, čim bosta poklicana, pred revolucionarno sodišče.
Lon don 5. marca. »Daily Maii« poroča, da se med Anglijo, Francijo; Italijo in Združenimi državami vrše posvetovanja glede položaja v Sibiriji. Japonska se ne udeležuje po-( svetovanj. _
Intervencija laponske.
Pari s, 5. marca. (Agence Havas.) V zborničnem odseku za vnanje zadeve je poročal Pichon o diplo-matičnem položaju in o japonskem vprašanju. Cianl odseka so po seji povedali, da so vsi zavezniki složni v tem, da se Japonski prepusti intervencija v Mandžuriji in v Sibirji.
Aprovizacija,
Marmelado na zelene zkaznice A prejmejo stranke v sredo, dne 6 .t. m. popoldne pri. Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3. štev.
1 do 80, od 3. do 4. štev. 81 do 160, od 4. do 5. štev. 161 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane
2 kroni.
Marmelado na zelene izkaznice B prejmejo stranke pri Miihleisnu na Dunajski cesti, in sicer: v četrtek, dne 7. t. m. od 8. do 9. štev. 1. do 100, od 9. do 10. jitev. 101 do 200. od 10. do 11. štev. 201 do 300, popoldne od 2. do 3- štev. 301. do 400. od 3. do 4. Štev. 401 do 500, od 4 do 5. štev. 501 do 600. V peteC 3ne 8. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev.. 601 do 700, od 9. do 10. štev. 701 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do 900, popoldne od 2. do 3. štev. 901 do 1000, od 3. do 4. štev. 1001 do 1100, od 4. do 5. štev. 1101 do 1200. V soboto, dne 9. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1201 do 1300, od 9. do 10. štev. 1301 do 1400, od 10. do II. Stev. 1401 do 1500, popoldne od 2. do 3. štev. 1501 do 1600, od 3. do 4. štev. 1601 do 1700, od 4. do 5. štev. 1701' do 1800. V ponedeljek, dne 11. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1801 do 1900, od 9. do 10. Štev. 1901 do 2000, od 10. do 11. štev. 2001 do 2100, popoldne od 2. do 3. štev. 2101 do 2200, od 3. do 4. štev. 2201 do 2300, od 4. do 5. štev. 2301 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg, kg stane 2 K. Stranke naj prinesejo s seboj posode z dovolj širokim vratom. Pripravijo naj tudi dovolj velike posode.
Goveje tr.tso na zelene izkaznice B štev. 760 do 1760 doba stranke v četrtek, dne 7. marca popoldne v cerkvi sv: Jožefa. Določen je tale red: od pol 1 do 2 št. 760 do 960, od 2 do pol 3 št. 961 do 1160, od pol 3 do 3 št. 1161 do 1360, od 3 do pol 4 št. 1361 do 1560, od pol 4 do 4 št. 1561 do 1760. 1 oseba dobi >/4 kg, 2 osebi 1/2 kg, 3 in 4 osebe */* kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 i/* kg, več oseb I1/2 kg- Kilogram stane 2 K.
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani
KontoristlnJo,
zmožno nemščine v govoru in pisavi, izurjeno v strojepisju, če mogoče tudi zmožno stenogra-fijo, sprejme proti dobremu plačilu takoj „K. u. K. Tonerdefabrik", Moste pri Ljubljani, kjer naj se prosilke predstavijo.
Pridno dekle,
iz špecerijske stroke, ki je urna prodajalka, se sprejme. Prosilke naj se predstavijo pri „K. u. K. Tonerdefabrik, Moste pri Ljubljani.
Splošno kreditno društvo
Ml	M
r. z. z o. z. v Ljubljani.
H	-....................................   ==-----------------  ==■-----------------------------------„
ta	b
B
11	v,	XI«	„ . .J_______________________
"	4 '/s % od dne vloge	do	dne dviga. Na razpolago so domači hranilniki. |
Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu se obrestujejo po u 4 'h % od dne vloge ■ Rentni davek plačuje zadruga sama.
Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vred-
2	_	  •	.	1	•	■	1	1_  _	•	   1_;	1—_ j®
~ nostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji.	a
a nosine nsune \eieKu;, prtjuujuu na iumu«iu	r~e>--
S	Menice	se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere.
Telefon št. 120.	Cek-konto poštne hranilnice št. 45.156.