133. številka. Ljubljana, v ponedeljek 14. junija 1897 XXX. leto. ■shaja vsak dan «v**or, izimli nedeljo in prasnike ter velja po pofit i prejemali za avstro-operske deaele sa vso leto 15 gld., za pol tata 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden nese« i gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca četrt leta '.i gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina zna&a. Za osna sila plačuje se od atiristopne petit-vrste po 6 kr., če pe oznanilo jed.'krat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniAtvo je na Kongreanein trgu (t. 12. Op ravnistvu naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Najnovejša faza Badenijeve politike. Badenijeva politika ss neprestano preminja. Skoro vsak teden je drugačna — če ni vse zgolj komedija, kar so v politiki navadno imennje diplo* matizovanje. V petek je bil gref Bdeni Se pripravljen na vojno b Cehi. Ta dan je ofio.josni „Fremdenblatia priobčil članek, v katerem je v rabit obliki očital Čehom nespravljivoat, ker ne privolijo, da se pre kličejo vsaj deloma jeiikovne nardbe, in ker stav ljajo pretirane zahteve. Cthi zahtevajo, naj se izvede člen XIX. državnih osnovn h zakonov, naj se načeloma priznana ravnopravnost vseh narodov dejanski izvede, a to se je v petek zdelo vladi tako pretirana zahteva, da je grozila Čehom, da poseže v narodnostni boj z izreduimi sredstvi, či ne odnehajo. Vsebino tega članka je c. kr. korespondenčni urad brzojavno naznanil na vse strani, kar je najboljši dokaz, da je na usta „Fremdanblatta" govorila sama v U da. čehi so na to provokacijo odgovorili tako energično, da je grofa Badenija takoj minilo veselje, nadaljevati, kar je bil začel v „Fremdenblattu, da, zavzel je vsled počenjanja nemških opozicijonalcev glede češko-nemčke sprave do cela novo stališče, ■ katerim smemo biti zadovoljni. O tej najnovejši fazi v politiki grofa Badenija se „Narodnim Listom* brzojavlja z Danaja: ,Z ozirom na množeče se vesti o vladni nameri glede češko nemških pogajanj, informovali smo se danes na kompetentnih mestih, kjer se nam je povedalo, da je ministarstvo dejanski nameravalo, taka pogajanja začeti, in da je o tem obvestilo tndi vo ditelje desnice, da pa aedaj, po brniških dogodbah, pri OČiridnem prizadevanji nemških obatrokcijonistov, svojo agitacijo ne samo stopnjevati, nego jo še zanesti v nemško intzemstvo, a z ozirom na zna menja, napovedujoča, da nemškim strankam ni za pomirjenje ljudstva in za stvaiitev dispozicij, ka tera so pogajanjem o spiavi mej narodi neizogibna podlaga, se v interesa vladne avtoritete in državne moči ne more niti začeti poskus o kakih sknpnih LISTEK. Zadnji večer. (Vinjeta, spisal I. C.) Prišel sem o mraka k eveji ljubici. Po preprogah in tapetah so se tresli tenki, ozki žarki oranžne barve. Okno je bilo odprto. Zanaj na vrta bo se lahno svetili vršički visokih kostanjev in listje je trepetalo kakor mrzlično. Od daleč so je slišalo melanholično zvonenje, ki je prihajalo za trenotek bliže in bliže, potem pa ee hipoma spet izgubilo v daljavi. Ona je ležala na divana s polzatianenimi Cčmij in naslanjala glavo na mebko blazinico. Gola, mramorna levica je visela mrtvo navidol, da so se dvigale izza belega ozadja tenke, plave žile. Lasje ■o ji padali globoko čez senca in se leno igrali po ramah in lahteh. Ko sem VBtopil, je dvignila glavo, pogledala me boji če a svojimi velikimi, temnimi, obrobljenimi cčmi in se mi ptieiljeno nasmehnila. Pot«m pa se je obrEila v steno, ne da bi me bila pozdravila. To se mi je zdelo prvi trenutek malo čudno. Sel s'm za ekreglo mizico pred divanom. Po nji posvetovanjih, to pa tem manj, ker časniška gli sila nemftke manjšine v soglasju z vsemi nemškimi strankami stere V8e, kar je možno, da razneie* pla-men te agitacije. Kakor na povelje so popolnoma zamolčali izjave pos! Fankeja, SjL iukerja in Wolfa na vsemm3kem shoda v L pskem, a iz ukaza grofa Badenija proti veleizdajekerru in protiavstrijekemu n goviljenju nemških nacijenalcev kujejo orožja proti vladi avstrijski. Na dovolj tega: tukaj se dobro ve, da sta oba beiolinska Meta „National Z^ituog" in jVofisischd Zeitang", katera sta posegfa v gib nje pioti jezikovnim narodbam, katero gibanje je tako po svojih glavnih aprizori(elj;h, kakor po svoji tendenci velikonemško, v zvezi z glavnimi dunajskimi listi nemško liberalne stranke. Novo alijaoo Nemcev iz „Ishodno marke" z Nemci v rajhu ka-rakteiizuje to, da je ,Voas. Ztg.", v svojem spisu o avstrijskih notranjepolitičnih razmerah rabila prav tiste besede, katere so b le v dunajskih list h koctlakovane in b katerimi berolinaki list odkrito izraža svojo ztdoveljnost z neslanim vzklikom pesi. Ira v poslanski zbori, ki „ H«.', Gcrmania irre-dentau itd." „V očigled takemu postopanja opozicijonaln b Nemcev in z ozirom na sredstva, s katerimi se izvršuje, bila bi neodpustljiva sle V t. boteti pomirjati ljudi, ki nečejo miru, nego boj, pa ne za svoje pravo, katerega se n>h!e ne dotika, ampak boj proti ravnopravneeti slovanskih narodov in proti državnopravni nredbi Avstrijo, primerni njenim potrebam, ne tujim ictresom". So i"' po tej izjavi grofa Badenija, o katere popolni a\tent čnosti ni dvoma, je torej tudi vlada prišla do spoznanja, da je nemogoče vsako pakti ranje z nemškimi strankami, ker tem ni za narodnostni mir, katerega pogoj je ravnopravnost, nego za gospodstvo v državi. To spoznanj j, če je res nično, mora odslej voditi vlado. Vlada mora na prvo mesto svojega' programa napisati izvedenjo narodne ravnopravnosti v srcislu zakonito že priznanega na Via, a v to svrbo se mora odkr to in odločno okleniti tistih strank, katere se za izvršitev tega načela poganjajo, odkar se je v naši državi začelo ustavno življenje. so ležala raztresena rožnata, parfumirana pisma poleg drobnih kuvert. Nekateri listi so bili raz-strti, kakor šele pol pročitani, krog družili pa se je vil razvezan omot bledo sinje barve. Malomarno sem vzel v roko najbližje pismo; pisaya js bila moja in jaz sem čitaL „Bubica moja! — — K ni: r mi dim na Te, tedaj mi je duša lahka in svobodua, kakor čkrjan^eva pesem o jutranji zori. Vrača ee vanjo vtrn ctriška nedolžnost in zaupnost. Zdi se mi, kakor bi se vzdramil iz težke n<. č:, in bi mi zasijala v obraz vesels, svetla gor-kota. In jaz klič m pred t&bo, ljubica moja in ta obožujem s sklenjenimi rokami v čisti ljubezni in hvaležnoti. . To je bila moja pisava; in moja ljubica je ležala na d;vami in gledala v steno . , . „Danee sem ostal ves dan v svoji sobi, in živil zopet in vedno zopet sinočni večer ... Ko Šato vejevje se pripogiba globoko na belo pot, kakor bi hotelo poslušati najino sladko Šepetanje. Rožnati žarki zahajajočega solnca se kradejo tiho skozi lioljn, in te božajo ljuboeamno po gorkih 1 c h. Tvoja drobna ročica počiva v moji, in moje srco je tako polno čiate poezije, da bi te poljubil v svetem razkošja na nodclJno čelo . . ,B Sicer bomo pa kmalu videli, jeli i,t. fi Badenija pel tika res krenila na pravo pot, in ni-li z navedeno izjavo hotel samo nemško r policijo ostrašiti. Madjaronski bij proti opoziciji. Iz Zagreba, 12. juni.a. Nepričakovano s jajni uspeh združene hrvatske opozicijo pri minclih deželoiborskih volitvah je vladi in madjaronRki stranki v zač. tku kar sapo zaprl, tako, da se jej je v prvem hipu zdelo najbolje, ako kar molči, , Agramor Zeiturg" jo celo v veleoficB joznem članku povedala, da vlada nalašč ni storila ničesar proti združeni opoziciji, češ, da je sama hotola, naj bi rrišlo v sabor nt kaj opozicijonalcev. Sploh so merodajni gospod^ na Hrvatskem kazali neko ravncdašuoat, kaB ra sicer ni bila naravna, pa je vender obajtla pri m:»si nepoučinegi občinstva mnenje, da tem kri g< m res ni dosti do tega, ker bode opozicija zastopana v sabiru po precej znatnem številu. Is kratka: koj po volitvah Bi jo vlada trudila, predstavljati usp'h opozicije kot neznatno in biezpomembno stvar. Vladni kregi v Pešti pa so bili drugega mnenja o pomenu opozicijonalne zmage na Hrvatskem. Zadela jih je skrajno neugodno, eosebco, ker tode novemu saboru obnoviti hrvatsko ogersko pogodbo. In v Pefcti je menda tudi iskati uzre kov, da hrvatski Madjaroni ne smatrajo zmage opoz cije več za tako brezpomemben uapeb, kakor v začetka, kajti zdaj se trudijo na vso meč, da ga pn d^tavijo zgolj kot uspeh fanatične duhovščine, o katere agitaciji razširjajo najčudovitejše bajke. Opozicija priznava, da ima svrj uspeh zahvaliti največ duhovščini, odločno pa prereka, gale so se mi mojo ttdanjo besede, z vsemi akcenti in vzd.hi vred; slišal sem jih tako različno, kakor bi jih nehoto ponavljal sam. Ia videl sem njen n.dolžni, beli obrazek, njene velike, vprašujoče oči, polne sr ča in ljubezni ; sl-šil sam njen otrožki smeh, kakor bi padali kristali na srebrn krožnik . . . Dvignila je glavo, da so so ji vsuli lasje raz ramo čez pr^a, in hipoma so odbcžali spomini, kakor se izgubi kušček sinjega neba v vstajajoči umazani aegli. Zdelo se mi je, da vidim necoj prvikrat njen rmenkasto bledi, upali obraz, njene g'oboke, meglene oči, prlne sramu in utrujenosti, — da čutim njene mokre, težke lase, — da slišim njen t hi, boječ', odživeli glas in njene poludušane vziihe . . . Odšel sem tiho po mehki preprogi, v zrcala pa sem vide1, da je ležala na divarui mirno, kakor ob mojem prihodu b polzatianenimi cčmi in pove-seco ,',olo roko. Potem se nisva videla uik ]. r več. T« dni sta bili izdani d/e tajni okrožnici, s katerima naroča zigrebško veliko županstvo vtem okrajn m plavarjem in županstvom, naj tak materijal zVrajo. Ti dve veleznameniti okrožnici, katerih hrvatski listi radi tiskovnih razmer ne mo*ejo obelodaniti, se glasita : Broj 213 v. ž. Poglavitomu g spodinn ............kr. kot. predstojnika n...... Savezno sa svojim odpisom od 23 5. t. g. br. 170 p novno pozivam VaŠu Poglavitost, da iz/oli sakupiti točne i pcuzdine podatke o sredstvima, kojima su se složili pristade oporb^uh stranakab, da za pp prrdobe odnosno zaplate rzborniks, k"o i o svim nemirima ili inim slučajevima, t*r irizovanja (kao n. pr. paleža, siečenja vinograda, ub'stva itd.), koji mi st sbiii u t.-tnjnujeno području budi prija, budi pcahe izbor..; te da mi o srem tjm iz oli podnieti izcrpivi izvještaj nefaljeno do konca o mj, u koji izvešfaj ftlja u ratiti i one slučajeve, glede kojih je moAt-biti posebice već meni izvjese DO bilo. Najcse npozorojem Vaša Poglavitost, da rb žirom na to, što je avečenalvo kod netom minulih i bo-a u seliko sudjelovalo na akciji oporbenih stranakah i što jo poznato, da ee je isto sve* <■ -nutvo k'd političko s-oje agitac je posluiilo na nedor uš eni način i vjerom, izvoli u gornjem svom i/..»štiu naveati pojedince točno i podrobno evo poznate alu'ajeve, u kojih su svrćtniol u inie resu cpoz cijonalue akcije »plivah na izbornike i na njihove lene i u olći na pučanstvo zlorab« čt v,eru. te u tu svrha ljude nagovarali, zaprisizali i zaklinjali, da ne smiju glasovati za kandidata naredne itranke, jer da ć >, pcbiedi li narodna stranka, sve v; r uredbe a napose krst, žemtba, pokop, biti u u gibelj fetavliene, z iti.t3 sve slučajeve, u kojih b<» rv» ć n ci z& uspjeh opozicionalne stvari držali svete rn se i propoviedi. R«zoroije ee, da svi ti slučajevi moraju da budu sto bolje dokazani i pcduriepljeui što više čmjenicami, to irra V ša P» glavitovt i navesti s/e oro dekare a i priot<5 ti k&da ku se ti slučajovi r\i'i i koji f-u to sv-ć nci bili, keji su a nazo'nom pravcu zlorabili vje*u. Konačno upućujem P-g'avitost V-šu da ns-i-r-'itjz ml i*, nikakova sredstva proti cnim pojedinim izborr.i. ima, koji su protivno glasovali, ali se ni<*n inače ogrieitli, vićneka pazi samo na to, da se takovim izbornicima od strane oblasti nedavaju takove pegedresti. krjo im i onako n~bi pripada'?, docira se glede kažnjivih i7grekom ovom odpisu te odnose đ s so na izbor, sakupite i o tem izerpivo isvjtici do 2 5 o m j. ovamo pi dnettte. Za pojedine slučajeve valja dokaze navesti Da zvje'i > što točn'je kude, dobro ć > evakako liti, da u tom pogledu izp tate n^iteljo, koji grj lahko dje'o vanje svi »likali kod izbora pratiti mogli, a i ine pouzdane esebe. Kr kotarska oblast. U.........8. lipnja 1397 Kr. kotarski predstojnik Ti okrožnici svedoč ta jasno, kake namene ima hrvatska vlada. Hrvatski b'rokratični aparat je doLro drpsirnn. Vlada dobi valed teh „proiskav" toli resni'nih in izmišljenih podatkov o grozovitem pofitoparju op'zicijrtalce dnhovsčine, dB bode morda ur gla, fkrivši po ?a njimi letit, ise izvršitve svojega narrena, r a v e I j n v i t i nekaj o po z i ci j ona I n i h mandatov. To je nje namer*, v to svrbo vse pisarjenje in preiskovanje o agitaciji duhovščine. V IJ-sliIJu.sI, M junija. Nova jezikovna naredba. Ftuančno mini-stersLvo je udaio za Ćtsko jezikovno uartdb"», 8 katero tiolo'a za (iran're uradu r: bo oeškega jezika ▼ is'em obsegu, kakor jo določena za po'itično in jnetične urade. Badeni in parlamentarna večiua Po zaključenu pobU.uske zbornice ee je splošno p'roČalo, da je bil eksekutivni cdi.or desnice, udavši se ž;l,i mnisUrtva, sklenil, nai se zaključi drž. zbor. „Jedinstvo" konatttoje zdaj, da to ni istina. Kise-kutivni odbor deenice se je bil izrekel samo za to, da se zasedt.njs odloži, tako, da bi no b lo treba voliti novega predsedstva itd. Da na zaključenje niti miel 1 r.i, doksioje to, dssocdjeki še dau pred za kij učenjem imeli seje, kar bi sa goto/o nt bilo zgo-dilo, da je večna vedela, kaj Bideni namerava. Ministarski predseduik je v«' in z zaključecj m za* hrbtom naskočil, da jo razbije. Zmaga narodne ideje. Poročali smo, da se je aa dunajskem shoda avstrijske socijalne demokracije predlagalo, naj bi si stranka or^anizovala po narodnih aaupinab. Ta nasvet je zadel ob odločen odpor, ali naposled so predlagatelji ž njim vender prodrli. Komisija, kateri se je naročilo, izdelati načrt organizaciji, si je oprije'a nasveta, orga-nizovati etranko po narodnostih. Po novem organizacijskem načrtu bodo na pr. češki ali r!ov. n:'.'. socijalni drjmoktatjo samosvoj * s jcijal.iod imokrationa stranka, katera as po svoja orgaaiznje, vse stranke pa bodo imele skupno vodst/o. SocijalnoJejaokra• ti":ne stranko bodo imele vs.Uo drugo l:to skupea shod odposlancev, na kateri vsako voblio okrožie pete kurije pošj* dva zastopnika, a čo je okrožje jezikovno mešano, pošlje vsaka narodnost po dva odpGalauca. Pol t čno /•• d itvo bole v rokah ekso* kot v.oih odborov nemške, češke, pol «\a, jugislo-vanoke in i tal. eccijalnoJemokratične stranke, oziroma njih na Danaji bivajoči poverjeniki. — Sh^d je ta predlog soglasno odobril. Posebnih praktičnih po-Bledic ta shud pao ne bo imel, pač pa ne gce pod-cenjati njega moralne vrednosti. Organizacija seci • julnodemokratiinu stranke po needvis nh narodn stnih ekupinah je zmaga narodnostne ideje v dokai, da jo tudi na podlagi internacionalizma ia preziranja naroducs'n.h ind v.dualnosti zasuov&na stranka morala priznati, da je bdo ujeno stab^če napačuo, da je narodnostna ideja faktor, katerega niso izumili debeli boržoazijoi, J •. ž ujim sbpe I u 1 a v-> m se maste na atioake proletarijata, da je moč, katere no saie n:hče prezirati, Mux — kam je prešel matrr'j bet čni vaš nauk?! Stari Bismarok «e je v jeduem a/oj^h „leih-journalov", v „Leipziger N«ueite Naclirichton" močno razkoraki!, Češ, da je Avstrija sklenila z Risijo neki dogovor, vsleci kateroga ima zdij d/e želeli nakrat v ognju. O tej Bi^jaarckovi enuncijaciji so zdaj mnogo piše, dani je važna le za Nemčijo, saj ja Bis mirek ž njo hotel pred vnem ožigosati nerodnost sedanje nemška politike, katera je razdrla zvozo mej Rusijo in Nemčijo, in omogočila zvezo mej Avstrijo in Rusijo K :r se tiče očitanj Bismackovih na adreso Avstrija, je nanje p-av lahko odgovoriti. Če je Avstrija sklen'la zvezo z Rusijo, katera N ničiji ni všeč, je bila v to prisiljena vsled nemške nelojalnosti, saj je prav Bismarck sam svoj čas sklenil z Rasijo z7ezo, naperjeno proti Avstriji. Volitve na Nizozemskem. Jutri, 15. t. m., si bedo ca Nizozcnaukcm vršile volitve v poslansko zbornico in sicer b di !o pot prvič v veljavi splošna vobloa pravica, katero je parlament sklenil pod utisom vil kih d ;godb v Belgiji. Nirozimska ima 4' j milijona prebivalcev in mej njimi okroglo 500.000 velileov. O izidu volitev se ne da šs nič refii. Kat ol .š k i klerikalci so 88 združili z ortodoksnim! protestanti, in upajo, da zmagajo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. junija. — (Občinski svet) imel bo v torek, dne 15. jamja 1897 ob šestih zvečer v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: I Prod -jed it ven a nazna-n la. II Črtanje in cd branje zapisnika zadnje seje. 111 Personalnega in pravnegi odseka poročili: 1. o volitvi dveh članov v c. kr. mestni šjlski h .'• ; 2 o prošnji mestnega vrtnarja za priznanje prve petlet* n^ce. IV. Fmančn*gi odseka poročila: 1 o računskem sklepa mestnegi loterijskega posojila za leto 189G.; 2. o magis!ratovem dopisa št. 1.: I glede začasnega najetja posojila v izplačevanje tekočih obrokov za mestno elektrarno in topničarako vojašnico ; 3. o prošnji avs'ro rgerakega pomožnega društva „Avstria" v Norimbcrka za podporo; 4. o prošnji uredništva v BudimpaŠti izhajajočega časnika „La ogatok Lipja" za prispevek. V. Stavbinskega o bi.-ka poročili: 1. o ugovoru dra. Ignacija Kotnika proti etavbinski rešitvi mestnega magistrata št. 8271 ex 1897; 2 o ugovoru A. TrŠkana, posestniku v Vodmatn, p;oti mngistr. odloku št. 14 333; VI. Policijskega odreka poročili: 1. nasveta mestnega ma* g:••trat-., da bi se v proračun za leto 1898 postavila primerna svota za napravo voza za prevažanje uj« t likov, cdgoncev ia prisiljeneov po mosta; 2, o naeveta mei.t. magistrata, da bi se apeljale pristojbine za produkcije gimn^stov in drugih umetniških speci i ali tet, za cirkuse, zverin jake, kolo vrte in drag« jednake razveseljevalo« naprave. VII. N«diorovaU nega odeeka za električno razevetljavo poročili: 1. 0 naavetu, da bi ee na Sv. Petra cesti, na Rimski ju Poljanski ceeti položili kablji mesto prostoraspetih žic; 2. o dopisa inženirja VV igsnfilirerja, podjetnika za zgradbo vodnjaka pri mestni elektrarni, v zadevi nekega zahtevanega nadplačila. VIII. Personalnega in pravnega oda 'ka poročilo o stalnem na* meščenja uradnikov meitne hranilnice I nbljaask«. IX F nančnega odseka porodilo o prošnjah za pred njme. X R -gulačneg i odseka poročil?: 1. o ponudbah posestnikov na sv. Petra cesti za podaljšanje Ko* menskega nlic; 2. o raznih odkopih. — („Slovensko društvo") imelo bods v/ ponedeljek zvečer ob 8. ari svoj občni zbor v prostorih spodnja kavarne v »Narodnem doma") — (Odvetniška zbornica j Ker se je na zadnjem občnem zbora odvetniške zbornice v discipli* plinarni svet izvoljeni g dr. A h a č i č odpovedal mandata, in ker je amrl odbornik g03p dr. Den, vršil si bo dne 19. t m. nov občni zbor, na čegur dnevnem redu je vo'itev dveh olbornikov, nameato imenovanih goepodov. Pričakujemo ztnesljivo, da ae to pot vsi narodni odvetniki, (uli zaoaj Ljabljane b va j oči, adeleie ob', zbora, in store hvoj j ntrodao dolžnost. — („Slovenski List" — .na delu0.) Sobotni članek »Slovenakega T/sta" ja jak i značilen za može, kateri atoje za nj*m. Ti Ijadje čutijo 8vojo popolno nesposobnost za vsako pozitivno delo, a iaimili bo prav dober način, kako f ukt.fisirati plodonosno delovanje narodne m'ran ko in njeiih mož za pr 'klavernosvranč c > „SI. L " in za njena voditelja. Dolga jeremijada, katero ja .Slovenski Ust" napisal in v kateri očita narodni strinki, da n č ne dela, je tako hinavska, da se mora vsikonur staditi. ti spola Koblar in Gregorič imata svoje vohune, kateri poizvedujejo, kaj se dala in pripravlja v krogih narodno stranke, a čim je stvar koliSkaj dozorela, da je čas stopiti ž njo v javnost, pa nastopita v „Slovenskom Listu" in — „sprožita" do-t čno idejo, da bi svet potem mislil: Ko je „Slovenski List" vzel nUar v rake, ss je koj izvršila. Tako je bilo z „Gospodinjsko šolo", tako je z zidarsko šolo in a pivovarno. „Slovenski L st" zbada na-odno stranko, da ničesar ne stor za ustanovitev zidarske šole. Večinoma po prizadevanja župana Hribarja je ustanovitev tsdce šole že popolnoma zagotovljena, je b la zagotovljena že davno prej, kakor se je nanjo spomnil „Slovenski List". Te dni ža pošlje ministerstvo program dotične stavbe, o la pa ne bo samo zidarska šola, ampak popolna srednja obrtna šola za stavbinsko ia kovinsko stroko, kar je velevažna pridobitev za n .a. — Dalje se zadira „Sloveneki List" v narodno stranko radi ustanovitve narodne pivovarne na delnice. Koblar in dr. G.egoriČ sta slišala nekaj zvoaiti o tj pivovarni, in sta idejo hitro popadla, da bi jo zase izkoristila. Ker tega ne moremo dopustiti, kon-btatujemo, da je župan Hibar ravno za danea sklical r.\zne rodoljuba na pes7etovanjo, na katerem ss voli osnovaini odbor, ki izdela privila in stori pripravljalne koraks za ustanovitev d-lniške pivovarne v našem mesta. Stvar je bila zrela z\ izvršitev ia dogovorjena, ša predno bo je gospoda h< b ariu in dr. Gregoriču o tem kaj sanjalo. Klasično in karakteristično je tudi očitanje, da narodna stranka ne stori nič za obrtni stan. Vsakdo ve, da obrtno zakonodajstvo še ne spada v kom-petenco obč. sveta ljubljanskega, a kar je mogočet nI n ta VBelej in z veseljem, ker ve ceniti gospodarski in narodni pomen obrtnega stana. Ako dr. Gregorič v obč. sveta poslaša, kaj bo govori, mora vedeti, kar je naznanil župan II ibir, da je namreč: pri ministerstvo izposloval, da priredi tehnologčno obrtni zavod dunajski prihodnje leto v Ljubljani razstavo motorjev za male obrtnike. Tudi js preskrbljeno, da se malim obrtnikom, ko se pouče v praktični porabi teh motorjev, omog či njih nakupovanje. Naj zadoščajo ti vzgledi v označ«jnje imenovanega Članka „Slov. Lista", kateri ni druzega nič, kakor brezvestna in predrzna ftukt fikacija uspešnega delovanja narodne stranke v namena skrajno sterilnih gg. Koblarja in dr. Gregoriča. — (Podlost „Slov. Lista".) SlavohlepnoBt in čast lakomnost ne dasta mirovati karatu Koblarju. Dasi je po svojih zmožnostih prav navaden kapelan, kakršnih je na Slovenskem vse polno, dasi ee ni pcvsnel na nikak višji nivo, bi vender rad koman-diral vso Slovenijo. V to svrho je prevzel vodstvo ,SIov. Lifta" ia ga arečoo izpremenil v revolverski časnik, kateri vb) z blato« ometa va, kar e« ma ne ukloni, in katari ima zdaj jedino nalogo, direktno in indirektno, polteno in nepošteno napadati tiste, kateri eo strgali Koblarjn krinko raz obraz, in pre prečili, da ni postal dri. poslanec, in da ne dobi kanonikata, katerega mn ni nihče ponujal, niti dr. Tavčar, niti baronica Cidellijeva, niti kdo drogi. Zdaj ee je Koblar lotil tudi cee. svetnika Marink i, moža, kateri si je za naš narod na Kranjskem in aa slovenstvo pridobil toliko zaslug, kakor ai jih Koblar ns pridobi, pa ko bi 100 let živel Očitati Murniku sebičnost, to je podlost. Prav Murnik je jeden tistih mož, kateri vsako narodno podjetje izdatno podpira, kateri ima v narodna namene vselej odprte roke in kateri zlasti za slovenske dijaka žrtvuje velike svete. Murnik je jeden najprid-nejših slovenskih mož. Koblar mn očita, da jo ne-Številnokratni apravni svetnik, kar je grda laž. Kjer stoji Murnik tje postavila ga je narodna stranka radi njegove sposobnosti, katere mn morda celo napihnjeni in v sebe zaljubljeni Koblai ne bo odrakal, a ker Slovenci nimamo strokovnjakov na izbiranje, je naravno, da je Mjrnik zasadel razna mesta. Kdor ve, koliko resnega in težkega dela ima cea. svetnik M orni k, koliko se ta brž mnči in trndi, tisti bo vedel po zaslužno ih ceniti Kobiarjev napad tanj. Obče spoštovanje, katero uživa gosp ces. svetnik Murnik, mu bode pomagalo, z mirno vestjo prezirati Koblarjevo piBarjenje — (Penzijski normale) Unsk-ga leta je pač poskrbol za bodoče vdove m sirote državnih uradnikov, ne pa tu h za o»e, ki »o bile že cb njegovi publiku: ji vdova. S car se je pokojnina d. loma zvišala tudi tem, tona ta povišek ni v nobenem razmerji z novo ustanovljenimi pokojninami, vzgojni-nanai in odpravniuami bodočih *Bli. da ostane ta denar, kateri zasluži plinarna, v deželi, da se ž njim begate de žehni, tisti se kruto moti. Na Kranjskem je komaj aa kacih 15 000 gld. delnic, vae druge delnice imajo v rokah kapitalisif na Nemškem in v Belgiji, in tja romajo lepi tisočaki, katere plačuje ljubljansko občinstvo za slabi, a dragi plin. Ko bi ta denar ostajal v deželi, bi bilo še umevno, da ee kdo poteguje za plinarno, tako pa, ko se z našim denarjem maste tujci ia celo inozemci, je naravnost neoprostivo, če kdo ne uvidi, da je emancipacija od plinarne ve-likega narod«ogospodarskega pomena za našn mesto. — (Biciklist in fijakar V soboto zvečer trčPa sta na knžpotu Ducaj ko ceste in Dolg h ulic skupaj neki fijakar in neki biciklist, in je biciklist s tako močjo zadel konja v prsa, da ga je podrl ni tla, on aatn pa je akoraj pr šel pod konja, in se je pri padcu telesno poškodoval Tudi konj ae je poškodoval in si je pri padcu zlomil vojnice. — (Nezgoda.) Slaščičarski pomočnik Valentin Batikolla, ael je včeraj zjutraj po led v lejenco na Cesarja J- ž fa trg in je pred ledenico tako nesrečno padel, da ai je deano nogo zlomil — (Goljnfioa) M^eca aprila in nrsaca maj' nika pohajala je razne prodajalaice neka mlad« go eposko oblečena gospodičina, in je pod raznimi imeni izvabila trgovcem blaga. V treh pr odajalnicah je vzela na ime nekega kapitana Pulaka 12 parov ženskih rokavic in je dejala, da je guvernanta, in da 89 pišs An« Ahtč č V drugih prodajalaicah vzela je trakove in nogavice. Trgovci so zaupali sigurnemu nastopn goljufice in jej izročili blago, katero je vzela, da ja nese na ogled svojej gospodinji Policija, ki je stvar zasledovala, je storilko v Ši4ki ■Starci la. — (Samomor) Včeraj popoludne okoli 5. nre prišel ja v gosnlno Mpri zlati ribi" v Ribjih nlic«h neki neznan čtovek, in jo pri gostih beračil. K>r je bil zelo nadležen, rekel mu je neki gost, da pokliča stražnika, če se mož ne odstrani. To pa je berača tako raztogotilo, da je vrgel klobuk ob tla in rekel : „Današnjega dne nočem več preživet'." Ia res, po bral je klobuk, šel naravnost na Franc ovo nabrežje in po stopnicah do Ljubljanice in je akočil v njo. Pri mostu se je skril pod vodo in ni prišel več na površje T u do se d) sedaj ša ni naši?, i a tudi se ni še poizvedbo, kdo je bil ta berač. I'ti je majhne pootive, črnih brk in je imel črno sukajo in črn trd klobuk. — (Požar ) Včeraj je v Štepanovi vasi zgo r la hiša nt. 48 Prvo je prihitelo na lice mesta gasilno društvo iz Most in rešilna dela tako spretno vodilo, da jo ogenj omejilo. Stvar ni bila lahka ker stoje že 15 metrov od pogorišča s slamo kriti ko zolci in je bila sploh nevarnost, da se ogenj razširi po celi vasi. Bodi vrlim gasilcem izrečeno zasluženo priznanju. — (Občinska volitev v Preserji) K občini Presrr spada tndi dve uri oddaljena hribovska žup n ja Rtkitna s C00 prebivalci, doČica jih ima osfala občina Pieser Čez 2000. A vender je mislila žup nija R.kitna zm*g*ti nad ostalo občno in imeti župana v Rakitni. To se ji je deloma posrnulo pri prvi voli^vi t. I. v f-bruvarji. Ker se je bilo pa zgodilo nek'^j nepraviluostij, nložili so občani pritožbo, in volitev je bi'a ovržena. 10. t. m. imeli smo drugo volitev R*kičani so vedno pravili, da so nikdo ve'- ne udeleži, ter so s tem hoteli pre prečiti, da bi se ostala občina preveč ne pripravila, a 10. t. m so prišli polnoštevilno. Samo v tretjem razredu jih je volilo 57, a propali so za 9 do 15 g'asov in s tom je bil konec. Drugi dan se volitve za drugi ia prvi razred niti udeležili nivo. S tem so menda za vselej izgubili nado dobiti župana v Rvkitno. — (Posnemanja vredno) V Pevna v škofjeloškem okraju so si štirji gosnrdirji sami napravili pol kilometra dolg vodovod. Do reservoirja so napeljane železne cevi, od tod pa svinčene. Vodovod fnukcijonira jako dobro. Podjetnim možem, kateri so ga napravili, je šel pri tem delu na roko gosp. kanonik Suenik. — (Bela zastava) vihra že od VjlO ure dopoiudne 12. t. m. raz podstrešje c. kr. okrajnega sedišr-a v Logatcu Svet se boljšal — (Narodna čitalnica v Starem trgu pri Ložu) otvori dne 20 t. m. popoludne ob 5, uri slovesno novi društveni salon z domačim zabavnim večerom. Odbor vabi na to otvoritev vse člane in prijatelje čitalnice tem potom, ker ne bo razpošiljal posebnih vabil. — (Grozna nesreča — Nalivi. — Sumen pes) Iz Rtjbenbiuga se nam piše: Grozna nesreča sa je bila pripetila 10. t m. v Raštanji, vasi blizu 1! *jhenhur;;a. Na samoti ima kmet ILastan svoje posestvo. Či9 piščancev je, jastrebi preže na tohto južino H' istan Bi nabije staro puško, češ, ne boste jih pobrali ne, mrcine! Ali si jih privoščim sam, ali pa skupim zanje lepih novcev. In tako je že-dela nabita puška, pripravljena za skobci in drugo jednako perjad. v sobinem kotu. Dva dni popreje je bil udinjal HlaBtan devetletnega paglavca za pastirja. Temu nepridipravu puška ni dala mirn. Pritihotapi ae v hišo, in vkljub temu, da je bilo v Bobi šeet oseb, posreči se ne gode tn, da izmakne skrivoma puško. Pa hajdi na piano ! Pred hišo igrala sta se sina Illsatanova, — jednemu je bilo osem let, a druzeir-u tri, — ne sluteča, da jima je za petami bleda smrt. O tem pripoje novošegni Nimrod iz hiše in napori puško — na otroka, — strel se raa-lekne, in oba siromaka bo valjata v lastni krvi ! U ;inek strelov je bil gro7a i! Dočim je mlajšemu razkrilo lobanjo in razneslo mu možgane, je zadelo starejšega zrnje v gorenje desno stegno. Prvi je seveda umrl na lici mesta, a drugi je v smrtni nevernosti. Proti H'astanu so se zakleli bogovi, bi dejal, tako strahovito ga bije roka osodina. D?e, tri leta je temu, kar mu jo pogorelo domovje; nedavno mu je umrla mlada žena, pred kratkim mu je poginilo 17 ovac, in zdaj ga je zopet ošini'a kruta roka s s.o.o rezko, grozovito šibo. Pač je siromak. — Dež 'mamo, neprestano dež. V sredo so nam nalivi na raznih krajih zasuli ceste. Napornega dela je trebalo, da se je cdbtranii nnplavijeni pesek in gramoz. V bliž- nem kamenolomu se ni z a moglo delo nadaljevati, kar je bilo vsa zasuto. — H i Jo n*s to >e aila prirodna. Vkljnb lanski toči se je bili trta vendarle opomogla, ali redni dež nam jemlje vae nade. Sidja tudi ne bo. L-n ko vino je bilo eicer etrašanaki rcet, ali pridelalo aa ga je bilo vendarle neka). Oko?u Kozjega nabavila ai ga je bila neka ngerska ždovska tvrika 2000 hektolitrov. ('-no je bi?o, hektoliter no S gld. A včasih se je prodajalo vedro po 10-12 gJd.! Č fat bo zdaj popravil našo kislino, in romala bode po širnem svetu kot pristna — ogersa kaplja. — V četrtek je aumsn pes oklal neorga dečka, ter mu razmesaril roko. Psa je vzel gon ač v opazovanje, v trm pa si je proglasil pasji konti ime — (IX glavna skupščina „Zaveže slovenskih učiteljskih društev) ae bode vršila dne 4. in 5. avgusta t. I. v C0 molkih in 350 žensk. Mej mojimi morfinisti je b'lo 287 zdravnikov, 100 b-ez poklica 57 kup-čevalcev in 46 vojakov; osfali so b li delavjt, urad niki, nasettiki ia dijaki. M-j ženskami jo bilo 151 brez poklica, 50 prostitutk, 47 delavk, 85 zdravnic, ostale so biie kupčavaike, uradu c, stražaice um »t-niče in dr. * (Pretkan prino ) AoRlo^ki 11 letal prino A'eksander, ein princesnjo B atrice, je že sedaj ženij&loa zapravljivček. No^a^no ma je dala v dar mati Boveroign, kateri pa je takoj potrošil. Hotel je imeti druzega, a mati uu ga ni hotela dati. T^daj pa je prinček p:sal stari mamici, kraljici V.kt-riji, cht«nwallner.) — Načrt za računanje na jfd^orazredn: ljud-iki šoli. (Kunec.) (L. Lavtar). — L udsko šol itvo na Ruskem in 1Vserosssi!8kaja 'vtavka" v N žjem Novgoroda. (Lj. StiBBny) — Društveni vestnik — Dopisi in razne vesti. — Natečaji. Dan;ii 14. junija. Ministerski svet seje včeraj pod cesarjevim predsedstvom posvetoval o drž. proračunu za 1. 18!) 71 IT) 7 »0 6 1»; f-J i sr. izah. del. jasno j ! 1»> l sr. vzjvzh. skoro jas. 513 0 j sr. jj\zh. | jasno 00 m 14 n i), zvečer 7. zjutraj 2. popol. 71' H 710T) 73H 3 1 . 3 16 8 «4-6 si. sever si. jvzh. sr. vzjvzh. jasno jasno jasno O0 Srednja temporatura sobote in nedelje IG 1» in 18 8', aa 13" pod in 13" nad ior ualora. IDunajska borza dne 14 junija 1897. Skupni državni dolg v notah . . , , Bknpni državni doli. v Brebrn , . . Avstrijska slata renta...... AvBtriJBka kronska renta 4°/s . . . . Ogeiuka zlata renta 4"/»....... 1 Ogerska kronska ronta 4n/t . , , avstro-ogertike bančne delmos , , Kreditne delnice........ London vinta...........11» Nemški drž. bankovci aa 100 tunik , 10 mark........... 80 frankov.......... Italijannki bankovci......, Q kr. oekini .... ...... 102 gld 25 ► : ioa p 86 t • 35 t ICO 85 • 123 s — • **9 p 90 • 963 e — e 3H8 7 — 1 11» f 50 MJ ■ 65 • 11 .3 9 ti B 45 fi5 86 je včeraj v l*«>slđ»| luski jami /lata <1 umaku ur« k verižico. — Več v upravništvu BSlov. Naroda". (888 Usnjarijo (884-1) z veo potrebno opravo, stanovanjem in vrtom v prijaznem mestu na Kranjskem, blizu Žel«zn.ške postaje, sa radi bolezni takoj v najem odda. — Kj. ? pove iz prijaznosti upravništvo „Šlov. Narod;ta. Samski gospod K< «- m mvsfc avgust Irpts slanovanjo, obntojeće iz 1 ali 2 svetlih, nemeblovanih s8—5) železnato vino lekarnarja PICCOLI-ja v Ljubljani kemično preiskal in našel, da ima za to porabljeno izborno vino dostavek lahki* prebavljivega železnega preparata in torej v vseh onih slučajih, v katerih se mora vzeti taksen preparat, prav dobro služi. Izvod iz voznega reda ^s»ljav-.s»«rav odL 1* ]-uja.l1a. TlG&T. Odhod Is I>) ubija«« (jnž. kol.). Proga 6e» Trbii. C»W» Ob tt. ari 5 min. po uoel oiobut Tlak v Trhli. Beljak, Mcvte, rruuKtiifiita, I.lnhno; 6ea Setathal t Auhm. Ieehl, Omtinil»-n, ^olii^erst % I«*n»«c, Frar sena. feete, LJnhuo, Dunaj j *M 8«Wthal v Snluoirrad, Aa« Klein-Relfllng w Bt*;«r, Lino, Bndejevlce, PlienJ, Marijine Tari, Heb, Francora *m»i. Karlore vari, Vragu, Lipeko. - Ob 11. uri 50 min. dopoludue oaohui Tlak t rn,:*, Poutabel, Baljak, Obotm, Ijjnbuo, Selathal, liunai — Ob 4. nrt 9 min. popolu.lue oaobni ▼! »h t TtI U, Relj&k, OeloTao, Franienafeite, IJul.oo; oea Salathal T Snlnnfrraa, Uh.I-Umumii, Z«i ob leaarn, Inotaoat,' Hre«ana, Onrih, OcneTO, Pari«; će« Kleln-Reifliug » 9ejrr, Muo, Rudeja-Tioe, Pleonj, Marijine rejre, Heb. PranooT* tare, Karlo»e Tare, *»t»ao, i.'iuko, Jiiinal »la Am«t«*ten. — Ob 5. uri 3:i min. popoldne osobni Tlak t Leace-nied, (le ob nedeljah in pr.anikih.) — Ob 7. uri 46 min. aveče» oaobni Tlak t l.eice-nied. Proga v Novo meato tn v Kočevja. Ob 6. ari 16 min. ejutraj meaaul vlak. — Ob 11. ari M min po-poladn« meaaul Tlak. — Ob 6. nri SO min. srecer metani Tlak. 1'riljo.l f/ I.jiabl t»»'«» jui. kol.l. Proga Iz Trblia. Ob 5 ari Al rain. ajutraj oaobni Tlak a Dunaja -ria Amatetlen, Holnofrrada, Llnoa, 8l«rra, Oroundetia, Isctda, Aua«cea, P*ri«a, OensTe. Chiriha, RreRenoa, Inomoata, Zella ob j»r.oru , rdnbna OelOTea, Beljaka, Kraimemfoate —Ob 7. uri 5ft min. ajutraj osobul Tlak 1/. Leioo, Hl...u — Ob U. ari 'JO min. dopolodj e oeobul vlaka Uunaja Tla Amatetten, KailoTih ui iV, Heba, Marijinih v ah v, Planja, BudejoTio, Solnograda, Unca, SteTTa, Pnriaa, OeneTe, Onriha, e e'enoa, Inomoata, '/.ella ob jeeern, I^ml-Oaateiiia, Ljubna, OeloToa, Lli ca, Pontabl* — Ob «. url 67 min. popoludne oaobni Tlak a Dunaja, tdub: a, Selethala, Beljaka, OeloToa, Franaenafeate, Pootabla. — Ob B. url t) m . iTeuor oiobul Tlak a Dunaja Tia Amatetten In Ljnbtio, la Llpakeg-a, Prage, KrenooTili varoT, KarloTlh TaroT, ll»i,a, Marijinih rmiov, Planja, HrideJeTio, Linca, Sleyra, Holnograda ^ Bellaka. OelrToa, Pnntahla —Ob 10. url !■ minut avećor oaobni Tlak iat I ■ lil.-.l » (lo ob nedeljah in pritanikili ) Proga ia Novega mesta ln ls Kofievja. Ob B. uri 1» min. ajutraj ineaenl Tlak. — Ob 2. url 83 min. popoludne metani Tlak. — Ob S. url Si. min. »r metani Tlak. >«llio«l la Kjnlpltaue (drž. kol.) v Ksiunlk. Ob 7. url 38 min. ajutraj, ob 9. uri 6 mlu. popoludne, ob A url 50 min. BTeoer, ob 10. nrl S6 min. BTečer. (Poalednjl vlak la ob nedeljah ln praanlkih.) 1'rlboU v LJablltano (drž. kol.) la KatuiilU«. Ob e. uri 68 n.i -1 ajutraj, ob 11. uri S min. dopoludue, ob fl uri 10 min. aTeoar, ob v uri 6A min. ■▼•.••r. (Poilednjl Tlak leob ue.leljah ln praaulkih »___ T^Z 0 (836-5 j d>fanoaan/e obstoječe trn treh »ob, kuhinje, »hrambe* preartiice in iedoeiju dela \*vta, se odda s t. (iv(f Ustom t. 1. v domobranski h, uticali št. 9$ naujtroti domobranski vojašnici. Naslov v upruvnlštvu „Slov. Naroda**. Obrtno naznanilo. Csojaui si p. n. občinstva naznaniti, da sem začel izvrdevati na svojo roko ter izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela vestno, točno in po najnižjih cenah. Priporočajo se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila, bilježim s spoštovanjem Avgust T o me c (8B6) pleskarski mojator začasno v Gruberjevih ulicah št. 13 (/. julija iN!)? \ Celorcl e, Tlarihoi u €jira z materijalom vred. K tej ponudbi vabijo se podjetniki z dostavkom, da mora vsak podjetnik ponudbi priložiti vadij, znašajoč 10% proračuojeno svote, t. j. 3074 gld. Pismene ponudbe morajo biti zapečatene in naj razun naslova imajo napisano „Ponudba ?a zgradbo nove meatne hifle v Idriji". Ponudbe morajo biti najkasneje do 23. junija opoludne v Idriji. Posebni načrti, proračuni in posebni pogoji nabijajo se v občinski pisarni vsakemu na vpogled. sMesfezio SupasLstTO v Idriji dne 11. jnnija 1897. Franc I^n.pnjiie. ii 11ii lil 11» mi 11 Občno kot najboljši priznani izdelki I e v o v o in se prodajajo prcdajalncah za meško v tu- in M. Joss & Lovvenstein, T'li^VC^V, VII. imajo našo zokonito zavarovano marko v najboljših modno in platneno blago inozemstvu. Na drobno se pri nas ne prodaja. (641—3) Izdajatelj in uegovorm nrednik: Josip MoUi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".