Igor Ponikvar je
na zadnji seji Izvr-
šnega odbora SZDL
Celje dejal, da je
pied uspehi izvaja-
nja volilnega pro-
grama potrebno še
zlasti močno po-
udariti, da je bila
v občini dosežena
zelo ugodna deli-
tev na nivoju go-
spodarstva in druž-
be. Da je temu
res tako je potrdi-
la tudi predsedni-
ca Olga Vrabičeva
in dodala, da je
ravno zaradi take
ugodne delitve to-
liko nesporazumov
s sindikati, ko je
potrebno oblikova-
ti občinski prora-
čun.
NE BESEDE, DEJANJA
NEKAJ MISLI IZ RAZPRAVE SEKRETARJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV CELJE, ŠTEFA-
NA KOROŠCA, NA RAZGOVORU OB SREČANJU S TOVARIŠEM TITOM
Nedavno srečanje predsednika Tita s pred-
stavniki celjske občinske skupščine, občinskih
družbeno političnih organizacij, delovnih kolekti-
vov in drugih je nudilo hkrati možnost za raz-
govor o prenekaterih vprašanjih in problemih celj-
skega mesta in občine. Lahko cçlo zapišemo, da
so na tem srečanju zelo podrobno razgrnili pa-
leto značilnih celjskih tokov. Pripravili so jo
udeleženci razprave. V njej je dal značilen delež
celotnemu dogodku tudi sekretar občinske kon-
ference Zveze komunistov, Štefan Korošec, ki je
govoril predvsem o političnem položaju v občini
pa tudi o nekaterih značilnostih iz dela organiza-
cije Zveze komunistov. Iz njegovega prispevka
povzemamo tudi nekaj značilnih misli.
Celje je staro industrijsko
središče, značilno po svoji
industriji in populaciji. Me-
sto je znano po predvojnem
delavskem gibanju, vrh tega
pa tudi po relativno intenziv-
nem razvoju samoupravlja-
nja.
»Politično situacijo ocenju-
jemo kot stabi Ino razen tega
menimo, da je razpoloženje
ljudi dobro,« je med drugim
dejal tov. Korošec.
Na sedanjo politično si-
tuacijo so ugodno vpli-
vale zlasti nove ustav-
ne spremembe, saj ljudje v
njih vidijo novo fazo v razvo-
ju naše socialistične družbe.
Gre za enakopraven razvoj
republik in za novo kvaliteto
odnosov med njimi.
Ljudje polno podpirajo u-
stavne spremembe, ob tem pa
se zavedajo, da je sedaj na
republikah dosti večja odgo-
vornost m da se bomo mo-
rali o mnogih zadevah teme-
ljito pogovoriti zlasti v repu-
bliškem okviru. To velja
predvsem za osnutek novih
republiških ustavnih spre-
memb, za policentrični raz-
voj in njegovo uresničitev, za
razvoj visokega šolstva itd.
Drugi element, ki je imel
izredno pozitiven odmev, je
bil sarajevski kongres samo-
upravljalcev. Naši ljudje so
ugodno sprejeli ne-le kongres
kot celoto in njegove doku-
mente, marveč zlasti še uvo-
dna in zaključni govor tova-
riša Tita in Kardelja. Ljudje
v delovnih organizacijah pa
zidaj odločno zahtevajo, da
mora biti vsebina sprejetih
resolucij uresničena v nepo-
srednih sredinah, to je pred-
vsem v delovnih organizaci-
jah in da je odstraniti vse
odpore, ki se bodo v praksi
zoperstavljali pri uveljavitvi
vsebine teh dokumentov.
Za vse delovne ljudi, po-
sebej pa za člane Zveze komu-
nistov, je bila izredno po-
membna 17. seja predsedstva
ZKJ. Pred to sejo je bila
med ljudmi določena zaskr-
bljenost zaradi pojavov v naši
družbi, zlasti nacionalizma,
šovinizma pa tudi zaradi za-
piranja tržila in podobno.
Sklepi te seja pa, so zagoto-
vili, kako bomo podobne poja-
ve v jugoslovanski skupnosti
energično odstranjevali. Poleg
tega je bila v Sloveniji 20. se-
ja CK ZKS, ki je bila prav
tako zelo ugodno sprejeta,
zlasti še ker pomeni kon-
kretno akcijo in politično os-
novo za slovenske komuniste
in konkretno usmeritev za
angažiranje vseh članov.
(Dalje na 6. strani)
CEIJE, 15. JULIJA 1971 — ŠTEVILKA 27 — LETO XXV — CENA BO PAR
Glasilo občinskih organizacij SZDL Ce je, Laško in Žalec
TRDNEJŠE SODELOVANJE
O problemih tesnejšega in
tvornejšega sode!« van,ja med
občinami nekdanjega celj
skega okraja je bilo že mno-
go izrečenega in napisanega
hkrati. Tudi na straneh na-
šega časnika so se že zvrsti-
la mnenja in pogledi neka-
terih predsednikov občinskih
skupščin, zato bodi tem»
problemu dodanih še nekaj
naših mišljenj.
Po ukinitvi okrajev, poseb-
no pa v zadnjih letih, se je
Èedalje bolj kazalo, da je
?lobel med republiškim vod-
stvom in občani le preglobo-
ka, da bi bilo moč učimko-
fito reševati prenekatera ak-
ualna družbeno ekonomska
vprašanja, ki hkrati zadevajo
nterese več občin hkrati,
Ja se kljub temu v posame-
inih geografskih predelih
Slovenije odražajo na svoj-
stven način, pogojen s stop-
ijo razvitosti območij, struk-
Uro interesov ter možnost-
mi za konkretno urejanje,
z potreb po določeni koor-
linaciji, enotnejšemu nasto-
>anju ob posameznih druž-
tenih pojavov so se pred leti
« rodile medobčinske insti-
tucije na političnem področ-
ju, ki so s svojim doseda-
njim delom več kot opravi-
čile obstoj. Razreševanje
konkretnih vprašanj na ob-
močju več občin, pa pre-
rašča okvirje samo politične-
ga dogovarjanja, teria t>bli-
gatornejše oblike, kar so
spoznali tudi že drugod po
Sloveniji in zaradi tega usta-
novili posebna koordinativna
medobčinska telesa, sestav-
ljena iv. predstavnikov občin-
skih skupščin. S pomočjo
takih organov je možno uspe-
šneje kot doslej urejevati
posamezne komplekse aktu-
alnih družbenih vprašanj,
kot pa je to bilo mogoče do-
slej.
Potreba po delovanju take-
ga organa je več kot prisot-
na tudi na celjskem področ-
ju, saj obstoje na področju
medobčinskega reševanja od-
prti mnogi aktualni proble-
mi. Nesporno dejstvo je, da
bodo občine celjske regije
tudi vsaka zase hitreje na-
predovale, če bodo združene
nastopale ob reševanju skup-
nih problemov. Dosedanje
povezovanje na nivoju celjske
regije nikakor ni bilo takš-
no kot bi si ga želeli, kot ga
narekujejo objektivne potre-
be in kakršnega bi bilo mož-
no realizirati spričo mnogih
sorodnih komponent, ki po-
leg geografske, povezujejo
osmero občin nekdanjega
okraja. Resnici na ljubo bo
di zapisano tudi to, da so se
ob določenih skupnih dosež-
kih ( Medobčinska komisija
za izdelavo dolgoročnega
koncepta razvoja celjske re-
gije: uspešno* delovanje
Medobčinskega komiteja
ZKS; prav tako učinkovito
delovanje Medobčinskega od-
bora sindikata, delavcev dru-
žbenih dejavnosti, itd.) pora-
jale tudi asociacije, ki niso
bazirale ra,rno na skupnih in-
teresih vseh občin, temveč so
v večji meri sledile samo in
terescm njih manjšega šte-
vila. Preveč zanesen j aškeffa
lokal patriotizma m včasih
tudi prestižnih momentov je
več kot koristilo, prizadejalo
škode tam, kjer je ne bi bilo
potrebno. To je minulost, pa
jo pustimo ob strani, poglej-
mo sedanjosti v oči, ta je re-
alnejša.
Dalje na 6. strani
NADA JELOVSEK — uslužbenka cestnega podjetja v Celju, edina ženska
v Sloveniji, ki je na nedavni republiški proslavi »dneva cestarjev« dobila
plaketo in priznanje za več kot tridesetletno delo v cestni službi. »Tu sem
začela,« je ponosno dejala,« in tu mislim tudi končati.« Sicer pa je Nada
Jelovšek aktivna tudi na drugih področjih. Zlasti dobro jo poznajo tisti šte-
vilni otroci, ki jih je na drsališču učila prvah korakov . .. (Foto: MB)
20. JULIJ - PRAZNIK CELJSKE
OBČINE
Ni naključje, da je mesec
julij pravzaprav spominski
mesec nekaterih pomembnih
dogodkov iz naše revolucije,
iz borbe za svobodo. V vrsto
številnih proslav se te dni
vključuje celjska občina.
Dvajsetega julija 1941. leta
je bila namreč ustanovljena
prva partizanska enota na
celjskem območju, Prva celj-
ska četa. Njen rojstni kraj
so bili gozdovi na Resevni,
njeni člani pa prekal jeni bor-
ci, komunisti, ki so prvi za
netili iskrp upora in jo raz
vneli v velik, vseljudski pia
men.
Čeprav je bila borbena pot
Prve celjske čete kratka, je
vendarle pomenila začetek
oboroženega upora proti
okupatorju Z njo je bil iz-
polnjen prvi poziv prvega
komandanta Celjske čete:
»V boj za svobodo!«
Kot vsako leto, tako bodo
prebivalci celjske občine tu-
di letos počastili svoj bor-
beni praznik, 20. julij, s šte-
vilnimi prireditvami in pro-
slavami, ki se vključujejo
tudi v proslave za dan vstaje
slovenskega naroda.
K prazniku celjske občine
naše iskrene čestaitke!
TESNO PREHITEVANJE
J02ICA NOVAK, z Babna, se je pripeljala s ko-
lesom na križišče Dečkove in Ceste na Ostrožno v
Celju, ko je pnvozil za njo s kombijem DRAGAN
ŽOHAR, 21, iz Celja in jo tako tesno prehiteval, da
jo je zadel s prednjim delom vozila. Kolesarka je
d bila težje poškodbe po glavi.
ZAPRL JE POT AVTOMOBILU
FRANC KMETIC, iz Laškega, se je v Strmcu pri
L ikem Kapelj al z mopedom z dvorišča gostilne Suhe 1 j
i. cesto II. reda, ne da bi se prepričal, če je ce-
6 5če prosto. Tako je zaprl pot vozniku osebnega
a tomobila BOJANU SMODIŠU iz Hrastnika. Pri
ti :enju je dobil mopedist pretres možganov in druge
p_škodbe.
MOTOR JE UGASNIL
REZIKA JEVšENAK, iz Slovenskih Konjic, je v
Celju zavijala v Gledališko ulico, ko ji je na križišču
u, ínil motor osebnega avtomobila. Ko ga je zopet
ravila v pogon, je zapeljala na desni pločnik in nato
n? levega, kjer je zadela kolesarja MILANA ŠTEFKA,
42, iz Celja. Šteika so prepeljali v bolnišnico zaradi
tenkih poškodb.
PADEL JE NA PLOČNIK
MARTIN GROBELNIK, 32, iz škal je na Koroški
cesti v Velenju z mopedom iz neznanega vzrofca zadel
v obcestni robnik in padel na pločnik. Dobil je pre-
fcres možganov in druge poškodbe.
ZBIL JO JE NA TRAVNIK
BERDARD ČAS, 50, iz Šaleka pri Velenju, je vozil
z osebnim avtomobilom iz N azar j a proti Mozirju in
tako tesno prehiteval kolesarko MAJDO MATEK, 17,
iz Mozirja, da jo je zbil s ceste na travnik. Kolesarka
Bi je zlomila nogo in se poškodovala po glavi.
SRNA POVZROČILA NESREČO
SILVO ZABASU, 34, iz Razborja se je peljal z mo-
torjem z Brega proti Rečici pri Laškem, ko je ponoči
nenadoma skočila na cesto srna. Motorist jo je zadel
in padel. Srna je takoj poginila, Zabasu pa je dobil
pretres možganov.
PR*\OMIL TELEFONSKI DROG
BERNARD POZNIC, 23, iz Zg. Pobrežja pri Nazarju
je vozil z osebnim avtomobilom po cesti Gornji grad
—Bočna, ko je na nepreglednem ovinku izgubil oblast
nad krmilom zaradi srečanja z drugimi vozili, kot je
sam povedal. Trčil je v telefonski drog in ga prelomil.
Voznik se je laže poškodoval, njegov sopotnik SREČ-
KO SKOK, 20, iz Trnovca pa je dobil pretres možga-
nov. škode je za 7.000 dinarjev.
PROSTA CESTA
GORONJA MLADŽO, 19, iz Prihove se je peljal s
kolesom iz Nazarja proti Mozirju in nenadoma zavil
na levo, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. V
tem trenutku ga je prehiteval z osebnim avtomobilom
MIRKO BOŽIČ, 28, z Bočne ter ga zbil na desno stran
ceste. Kolesar se je laže poškodoval.
PREHITRA VOŽNJA
IVAN VEBER, 31, iz Celja je vozil z osebnim avto-
mobilom iz Laškega proti domu, ko ga je na blagem
ovinku za^di hitrosti zaneslo na levo v pobočje in na-
zaj na desno stran, kjer se je vozilo zaustavilo na rav-
nici. Dobil ie lažjo poškodbo, škode na avtomobilu je
za 2.500 dinarjev.
ZADEL JE PEŠCA
PERO PETROVIČ, 23, iz Donje Lakinje je šel peš po
desni strani ceste proti Celju. Za njim je vozil z oseb-
nim avtomobilom STANKO DOLAR, 50, iz Celja, ki je
peljal s kratkimi lučmi zaradi prometa iz nasprotne
smeri. Tako je pešca opazil na kratki razdalji in ga
zadel. Pešec je dobil lažje poškodbe.
PET POŠKODOVANIH
PETER KOCBEK, iz Pristave se je peljal z osebnim
avtomobilom iz Celja proti Mariboru. V Tepanju je na
ravni pregledni cesti pričel prehitevati tovorni avtomo-
bil, ko je zaradi vozila iz nasprotne smeri zavil na levo,
trčil v obcestni kamen in se zaustavil na travniku. Pri
nesreči so bili težje poškodovani voznik, njegova žena,
dva otroka in voznikov brat JOŽE KOCBEK, škode na
avtomobilu je za 30.000 dinarjev.
CELJE
Poročilo se je 13 parov, od
teh: Ferdinand Kukovec, Celje
in Marija Korat, Ponikva, Dar-
ko Zupan in Stanislava Her-
man, oba iz Ljubljane; Jožef
Škoberne in Jožefa Blažič,
oba iz Celja ter Milan Bučar
in Marija Lešer, oba iz Celja.
ŠENTJUR PRI CELJU
Mihael Plank, 32, pekovski
pomočnik, Prožinska vas in
Dorica Vengušt, 23, natakari-
ca, Podgrad.
ŽALEC
Martin Stanko, 22, Donja
Voča in Anica Brečko, 20,
Miklavž pri Taboru; Franc
STANKO
COKAN
Umrl je uslužbenec
žalske občine Stanko
Cokan. Rodil se je pred
46-timi leti v manjšem
naselju Roje pri Šem-
petru kot sin kmečkih
staršev. Po vojni je naj-
prej deloval v vrstah
milice, zatem pa vse-
skozi do smrti v najra-
zličnejših službah dr-
žavne uprave. Bil je
vsestransko družbeno
— političen delavec, ki
je svoje delo namenil
najožjim krajevnim or-
ganizacijam. Več let je
tudi uspešno vodil DPD
Svobodo Šempeter. Od
leta 1964 dalje je bil
načelnik oddelka za go-
spodarstvo pri Občin-
ski skupščini Žalec.
Nemalo zaslug ima za
to, da so v teh letih
bili rešeni prenekateri
drobni krajevni proble-
mi, zlasti glede ceste,
vodovodov, elektrifika-
cije itd. Za svoje pre-
dano delo je bil tudi
dvakrat odlikovan z
medaljo dela in redom
dela s srebrnimi venci.
Kratki, vendar hudi bo-
lezni m bil kos. Ni je
uspel premagati tako,
kot je premagal marsi-
katero stvar v zaplete-
nem delu. Vsi, ki so ga
poznali, zlasti njegovo
delo in posluh za drob-
ne, vendar pomembne
občanove probleme, se
ga bodo s spoštova-
njem spominjali.
Videmšek, 22 in Vladka Les-
jak, 17, oba iz Prelske.
CELJE
36 dečkov in 34 deklic.
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in 1 deklica.
2ALEC
1 deček.
CELJE
Angela Kos, 50, Pristova;
Anica Mohorko, 57, Celje;
Franc Smodej, 75, Brezova;
Robert Pusar, 1 leto, Huda
jama; Frani Glinšek, 53, Ka-
saze; Anton Verdel, 57, štore;
Marija Bremec, 76, Celje; Ma-
rija Potočnik, 19, 2iče, Jakob
Sajko, 74, Celje; Katarina Ko-
priva, 76, Drešinja vas; Ernest
Šmajs, 42, Parišlje; Marija
Baš, 79, Podvin in Frančiška
Kovač, 51, Podgorje.
GORNJI GRAD
Franc Pustoslemšek, 55,
upokojenec, Dol.
ŠENTJUR PRI CELJU
Jurij Romih, 74, Košnica;
Karl Videe, preužitkar, Vo-
druž; Alojzija Kolar, 51, go-
spodinja, Podgrad.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Maksimiljan Krivec, 64, Pr-
nek.
ŽALEC
Terezija Drolc, roj. Skok,
80, Jeronim, preužitkarica;
Frančiška Drobne, roj. Ho-
der, 78, družinska upokojenka,
Petrovce; Angela Jelen, 67,
upokojenka, Založe; Amalija
Topovšek, roj. Masin, 82,
kmetovalka, Grajska vas; Ju-
rij Skale, 71, upokojenec, Ar-
ja vas; Rudolf Novak, 38, po-
ljedelec, Hramše; Marija
Štanger, roj. Podbregar, dru-
žinska upokojenka, 60, Tr-
bovlje; Ivanka Drolc, 40, pre-
užitkarica, Stopnik in Marija
Cizej, 82, kmetovalka, Grajska
vas.
UNION:
od 15. do 18. julija italijan-
sko-španski barvni film DOL-
GI DNEVI MAŠČEVANJA.
Od 19. do 22. julija ameriš-
ki barvni film VENEC POP-
KOV.
METROPOL:
Do 16. julija slovenski barv-
ni film MAŠKARADA.
Od 17. do 20. julija ameriš-
ki barvni film BULIT.
Od 21. do 22. julija angleš-
ki barvni film ŽIVIŠ SAMO
DVAKRAT ob 16.30 in 18.30
uri, ob 20.30 uri pa I. in II.
del sovjetskega filma OSVO-
BODITEV EVROPE.
DOM in LETNI KINO:
Do 16. julija ameriški barv-
ni film 100 PUŠK.
Od 17. do 18. julija SUŽ-
NJA SVOJIH 2ELJA.
Od 19. do 20. julija ameriš-
ki barvni film VELIKI MC
LINTOCK.
Od 21. do 22. julija franco-
ski barvni film TAT IZ PA-
RIZA.
DOBRNA:
17. in 18. julija ameriški
barvni film VELIKI MC LIN-
TOCK.
Predstave so v kinu Union
vsak dan ob 16., 18. in 20. uri,
v Metropolu ob 16.30, 18.30 in
20.30 uri, v kinu Dom ob 16.
in 18. uri, v Letnem kinu pa
ob 20.30 uri.
TOVARNA OBUTVE
»PEKO« TRŽIČ
Poslovalnica LAŠKO
sprejme
TRGOVSKEGA
POMOČNIKA, (ICO).
Pogoj: kvalificiran trgov-
ski delavec. Nastop službe
po dogovoru.
Ponudbe poslati na Poslo-
valnico »Peko«, Laško.
CENE NA CELJSKI
TRŽNICI
Na celjski tržnici je bij^
v zacüijih dneh ogromno ^
dja, predvsem breskev, tak0
da se kupe! res ne morejo
pritoževati. Večina sadja je
s Primorske. Breskve so Dro-
dajali po 5—6 din, slive 5
din, češnje so stale 5 din
hrušike 6 din, smokve 6 diti'
marelice 7—8 din, precej Pí¡
je bilo tudi borovnic po 8^9
dm ter jagod po 10 din. Do.
volj je bilo tudi zelenjave in
je bila solata po 4 din, špj.
nača 10 din, koleraba 4 din,
cvetača pa po 4 dm. Krom!
pir so prodajali pa 2—2,5
din, grah in fižol pa po 4 din.
Jajčk je bilo dovolj, stala pa
so od 65 do 75 par. odvisno
od kvalitete.
Razveseljivo je, da je blla
tržnica z vsem prav dobro
založena in da tudi za naprej
ni skrbi.
DEŽURNA
LEKARNA
Do sobote, 17. julija, je de-
žurna" lekarna Center, od so-
bote, od 12. ure dalje pa
Nova lekarna, Tomšičev trg
št. 11.
ZA PRAZNIK CELJSKE
OBČINE IN DAN VSTAJE
V počastitev praznika celjske občine, 20. julija in
dneva vstaje slovenskega naroda, 22. julija bo prihod-
nje dni več prireditev in proslav; mnoge med njimi
pa so že za nami.
Četrtek, 15. julija
Ob 17. uri v muzeju revolucije otvoritev razstave
»štajerska v borbi«.
Sobota, 17. julija
Ob 9. ur j košarkarski turnir ekip krajevnih skup
nosti. Tekmovanje bo na igriščih pri gimnaziji in pri1
osnovni šoli Prve celjsike čete.
Ob 9. uri kegljaški turnir mestnih reprezentanc
Siska, Raven in Celja. Tekmovanje bo na kegljišču
Ingrada ob Ljubljanski cesti.
Ob 9. uri tekmovanje v streljanju z zračno puško.
Nastopajo mestne reprezentance Maribora, Kranja,
Hrastnika, Siska in Celja, Tekmovanje bo na strelišču
v Liscah, Na gričku.
Torek, 20. julija
Ob 10. uri slavnostna seja celjske Občinske skup-
ščine. Podelitev šlandrovih nagrad. Seja bo združe-
na z nastopom komornega moškega zbora in članov
slovenskega ljudskega gledališča.
Sreda, 21. julija
Ob 17. uri pohod mladine po poteh Prve celjske
čete.
Četrtek, 22. julija.
Ob 10. uri osrednja proslava dneva vstaje sloven-
skega naroda na Vrbnem pr¿ Šentjurju pod Resevno.
Tu bodo nastopili združeni pevski zbori, godbe na
pihala in člani slovenskega ljudskega gledališča v Celju.
To bo tudi osrednja medobčinska proslava dneva
vstaje slovenskega naroda, 22. julija.
Sobota, 24. julija
Ob 9. uri praznovanje 100-letnice gasilstva v Celju.
Slavnost bo združena z vajami gasilcev in ekip ci-
vilne zaščite na industrijskem območju Gaberje-
Hudinja.
Nedelja, 25. julija
Ob 10. uri gasilska povorka po mestnih ulicah, za-
tem slavnostno zborovanje v mestnem parku.
Vabimo prebivalce celjske občine in druge, da se
teh prireditev in proslav udeležijo v čim večjem Ste"
rilu.
ATLETI IZ DESETIH DRŽAV V CELJU
priprave za letošnji tradi-
cionalni Skokov memorial so
ђДе resnično temeljite in —
^pajmo — tudi uspešne. Pri-
^devni društveni delavci
£ladivarja so uspeli zbrati
igč kot petdeset atletov iz
(jgsetih držav, katerim se bo
priključilo tud: več kot sto
(jomačih atletov, med njimi
tudi vsi najboljši.
Tako se bodo celjskemu
atletskemu občinstvu pred-
stavili tekmovalci iz ZDA (na
čelu s svetovnim rekorder-
jem v meto diska Jayem Sil-
vestrom), Avstrije (odlične
tekmovalke Sykora, Gusen-
bauer in Jank), Svice, ĆSSR,
Madžarske, ZR Nemčije. Fin-
ske, Velike Britanije, Fran-
cije (svetovna rekorderja v
teku na 400 m in miss zad-
nje olimpiade v Mehiki Bes-
sonova) in Jugoslavije na če-
lu Nikoličevo, Karasijem,
Hrepewikom, Korico, Ur-
bančičevo, Kocuvanom Vivo-
dom, Gredljem, Pečarjem in
številnimi drugimj — skrat-
ka vso jugoslovansko atlet-
sko smetano.
Organizatorji bodo s svoji-
mi avtomobili odpotovali v
različne kraje, da bodo oseb-
no pripeljali najboljše atle-
te ter tako zagotovili resnič-
no prvovrstno atletsko pri-
reditev v našem atletskem
mestu.
Prireditev bo prenašala
ljubljanska televiz ja za ce-
lotno jugoslovansko omrežje.
Prav v Celju bo vrsta med-
sebojnih športnih dvobojev
za uvrstitev v državno repre-
zentanco ali za nastop na
evropskem prvenstvu v Hel-
sinkih. Gre pa tudi za iz-
boritev mesta v državni re-
prezentanc:, ki bo nastopila
na balkanskih igrah v Zagre-
bu ob osrednji proslavi 50-
letinici obstoja jugoslovanske
SKOKOVA MAMA NA TEKMOVANJU
»Skokovega memoriaia« se
bodo med drugimi udeležili
tudi vsi ožji sorodniki pokoj-
nega atleta, tako tudi njego-
va 94-letna mama Terezija.
Prisostvovala bo memorialni
disciplini teku na 100 m, v
kateri je - njen sin v letih od
1929 do 1934 dosegel najbolj-
še rezultate ter bil državni
reprezentant. Ferdo Skok je
dosegel svoj največji uspeh
na Balkanskih atletskih igrah
v Atenah leta 1931, ko je v
teku na 200 metrov dosegel
tretje mesto. Njegova najbolj-
ša dosežka na 100 in 200 m
pa sta 11,0 oziroma 22,8, kar
je za takratne razmere več
kot odlično.
Ferdo Skok se je rodil le-
ta 1911 v Puli, učiteljišče
končal v Čakovcu ter poučeval
na Vranskem in Polzeli. Z
atletiko se je začel ukvarjati
v Celju, vendar je zaradi neu-
streznih pogojev skupaj z A-
dolfom Urbančičem pristopil
k ljubljanskemu Primorju.
Vseskozi zaveden in napre-
' den fant se je takoj priklju-
čil narodnoosvobodilnemu gi-
banju, kjer je zaradi velike
hrabrosti dobil partizansko
ime Ferdo Juriš. 1942 je po-
stal komandant prvega Can-
karjevega bataljona. Ob akci-
jah pri Pleter j ih na Dolenj-
skem je bil hudo ranjen in
je med prevozom v partizan-
sko bolnišnico blizu Žumberka
podlegel ranam.
AD Kladivar je za odličnim
atletom, ki je bil tudi dru-
gače vsestransko delovno raz-
položen in sposoben človek
(pevovodja, režiser itd.) pri-
pravilo 22. septembra 1955 pr-
vi »Skokov memorial«, na ka-
terem so sodelovali atleti iz
Sovjetske zveze, Romunije,
Bolgarije, Turčije in domači-
ni. Tekmovanje je bilo vsako
leto, razen lani, ko so ob-
navljali stadion in ga prevlek-
li s tartanom.
Letošnje tekmovanje je ta-
ko posvečeno odličnemu atle-
tu Ferdu Skoku, istočasno pa
tudi celjskemu občinskemu
prazniku, ustanovitvi prve
celjske čete ter 30-letnici OF.
Pokroviteljica prireditve je
predsednica skupščine občine
Çelje Olga Vrabič.
Zmagovalcu v memorialni
disciplini teku na 100 metrov
bo izročila pokal v trajno
last žena pokojnega Ferda
Skoka Milka.
ATLET Z OTOKA
FIDŽI V CELJU
Na Skokovem memorialu bo
prvič nastopil tudi atlet z
otoka Fidži — Sotutu Usaia.
Trenutno študira na univerzi
Provo v ZDA in je z več
člansko ekipo dopotoval tudi
v Celje. Na isti univerzi štu-
dirajo tudi trije odlični jugo-
slovanski športniki košarkar
Krešimir čosić, tenisač Min-
ček in atlet Zdravko Pečar,
ki je omenjeno ekipo tudi
pripeljal v Celje. Prebivalec
Fidžiia Sotutu Usaia bo na-
stopil za Veliko Britanijo, ker
pač ti otoki spadajo pod njo.
Sploh je zanimiva sestava
ameriške ekipe, kajti v njej
nastopajo Nemci, Finci, Angle-
ži, Jugoslovani in drugi. Vsi
v ZDA študirajo, so odlični
atleti in so prišli na gostova-
nje v Evropo. Tu bodo zasto-
pali svoje države.
KRISTALNI POKAL
NAJBOLJŠEMU
CELJSKEMU ATLETU
OZIROMA ATLETINJI
Tudi letos bosta uredništvi
Novega tednika in Radia Ce-
lje podelila najboljšemu atle-
tu oziroma atletinji na naj-
večji atletski prireditvi v Ce-
lju velik kristalni pokal. Iz-
delali so ga v Steklarni »Bo-
ris Kidrič« v Rogaški Slati-
ni. Pokal bo naše uredništvo
podeljevalo vsako leto, začeli
pa smo lani, ko ga je na dr-
žavnem prvenstvu osvojil Miro
Kocuvan. Poleg njega imata
letos največ možnosti, da ga
za izjemne dosežke osvojita
Nataša Urbančič v metu kop-
ja ali Branko Vivod v skoku
v višino.
atleske zveze. Skratka Celje
in njegov prekrasni stadion
bosta v soboto, 17. julija od
15,45.# ure dalje prizorišče
delčka srečanja svetovne at-
letske el te.
TONE VRABL
V Šempetru je bilo republiško srečanje invalidov. Pomerili so se tudi v
kegljanju, šahu in streljanju (od tu je tudi naš posnetek, kjer je zmagala
ekipa Mozirja.	Foto: T. Tavčar
ZABELE2ILI SMO OB
STEZI
A Trener reprezentančne
štafete 4 X 100 metrov je
postal Celjan Roman Lešek.
Na razpolago ima šest atle-
tov in po njegovih besedah
se bo težko odločiti, kdo bo
nastopal med štirimi najhi-
trejšimi možmi Jugoslavije.
Med njimi je tudi Celjan Mi-
ro Kocuvan, ki pa je letos
močnejši v tekih na 200 in
400 m.
¿Л Danes bo v Grazu v
Avstriji velik mednarodni at-
letski miting, ki ga bodo celj-
ski atletski organizatorji iz-
rabili za privabitev še neka-
terih znanih atletov na Sko-
kov memorial. V Graz bodo
odpotovali s posebnim Izlet-
nikovim avtobusom, nazaj pa
bodo pripeljali kompletno e-
kipo univerze Provo (ZDA)
ter ostale atlete, ki nimajo
osebnega prevoza. Upamo, da
bo izlet uspešen . . .
41 Jayu Silvestru, svetov-
nemu rekorderju v metu di-
ska, so že poslali letalsko
vozovnico v Rim. Na letali-
šče v Zagreb bo prispel v
petek. V Celju bo tako kot
vsi tuji atleti stanoval v
novem Merxovem hotelu.
ft Obetajo se odlični dvo-
boji: Nikolićeva se bo po-
skusila z Sykoro in Bessono-
vo, Hrepevnikova z Gusen-
baurjevo (190 cm ima rezul-
tat pri skoku v višino!), Ur-
bančičeva pričakuje Jankovo
ter odlične Madžarke. Izred-
no bodo zasedene tudi mo-
ške discipline na 100 , 400 in
800 m. Skratka prava posla-
stica za atletske gurmane.
KONČANE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE -1971
S tekmovanjem v kolesarje-
nju se je končal spomladan-
ski del sindikalnih športnih
Ser v Celju, že Po prvem
Ielu lahko rečemo, da so le-
ošnje igre presegle v mno-
ičnosti vse dosedanje, saj
e sodelovalo že 53 sindikal-
iih organizacij (če upošteva-
lo, da jih nekaj nastopa
druženo pa jih je 77), kar
ì za devet več kot lani.
Pri podatkih se mora upo-
tevati, da še precej panog
i bilo na programu in se
odo številke še prav gotovo
recej povečale.
Pri članicah in članih je
ilo v vseh panogah več ekip
ot lani, pri starejših članih
a je bilo nekoliko manj ekip
v malem nogometu in nami-
znem tenisu. Največ tekmo-
valcev je bilo pri malem no-
gometu 484. Največ eki,p pa
v smučanju 66, kegljanju 56
in namiznem tenisu 55.
ČLANI: smučanje-Libela,
namiznj tenis-Ingrad, šah-In-
grad. kegljanje-Elektro, nogo-
met-Železnica, mali nogomet>
Žičnica, kolesarjenj e-Cinikar-
na. V jeseni bo vt večini pa-
nog še drugi del tekmovanja,
tekmovali pa bodo še v ro-
kometu, streljanju in odbojki.
STAREJŠI ČLANI: smuča-
nje Zavod za nap. gospodar-
stva, namizni tenis-Kovinote-
hna, mali nogomet-Cinkarna,
kolesarjenje-Cinkarna. V jese-
ni bodo še enkrat tekmovali
v malem nogometu in namiz-
nem tenisu, poleg tega pa še
v odbojki in streljanju.
ČLANICE: smučanj e-Toper,
namizni tenis-Emo, kegljanje-
železarna, kolesarjenje-Cin-
karna, odbojka-Prosveta. Te-
kmovale bodo ponovno v od-
bojki, kegljanju in namiz-
nem tenisu ter še v streljanju.
Sindikalne organizacije te-
kmujejo tudi za čimbolj šo
skupno uvrstitev v posame-
znih kategorijah. Skupni pla-
sman se določi tako, da se
seštejejo uspehi v posamez-
nih panogah-prvoplasirana e-
kipa prejme toliko točk, koli-
kor je bilo ekip, ostale pa po
točko manj. Poleg tega pa
prejmejo ekipe še točke za
sodelovanje, ki so za vsako
panogo posebej določene na
osnovi njene psihofizične kva-
litete, števila potrebnih tek-
movalcev za ekipo in traja-
nja tekmovanja.
Komisija za rekreacijo in
oddih pri občinskem sindikal-
nem svetu, ki vodi to tekmo-
vanje je objavila trenutni
skupni plasman v posamez-
nih kategorijah pri čemer mo-
ramo upoštevati, da je v veči-
ni panog na programu še
drugi del tekmovanja.
ČLANI: 1. Železarna 211,
2. Emo 205, 3. Cinkarna 201,
6. Klima 192, 7. Libela 185,
4. Ingrad 199,5, 5. Aero 197,
8 Cetis 182, 9. Kovinotehna
162, 10. železnica 140, 11. žič-
nica 133, 12—13. Toper in
Prosveta 124, 14. Avto Celje
121, 15. Zlatarna 113, 16. Ob-
nova 111, 17. Izletnik 86, 22.
Občina 82, 23.-24. Prevozni-
štvo in Savinja 79, 25. Cestno
podjetje 75, 26. Sava 73, 27.
Nivo 69,5, 28. Gradiš 69,5 29.
Elektrosignal - Finomehanika
60, 30. Etol 53 , 31.—32. Posta-
ja LM in Metka 51, 33. Tka-
nina 50, 34. Geodetski zavod
46, 35.—36. Ključavničar in
Zapori 44 , 37. SDK 43, 38 . O-
brtnik 42, 39. Mesnine 39,
40. ZNG 33, 41. Opekarna 30,
42. JNA 28 , 43—44. Gozdno
gospodarstvo in Bolnica 25,
45. Dimnikarstvo 19, 46. UJV
16, 47. Elegant 13, 48. Inter-
europa 10, 48. Ceste-kanaliza-
cija 8, 50. Transjug 1.
STAREJŠI ČLANI: 1. Žele-
zarna 50,5, 2. Emo 50, 3. Cin-
karna 47, 4. Klima 34,5, 5. Ae-
ro 32, 6. Kovinotehna 28, 7.
Ingrad 26, 8. ZNG 24, 9. Pro-
sveta 21, 10. Nivo 20, 11. Ob-
čina 19, 12. Cetis 18, 13. Ele-
ktro 17, 14. Etol 16, itd . . .
ČLANICE: 1. Ingrad 65,
2. Toper 59, 3. Prosveta 56,
4.—5. Cinkarna in Savinja 50,
6. železarna 46, 7. Kovinoteh-
na 43, 8. Cetis 38, 9. Etol 31,
10. Elektro 30, 11. Aero 28,
12.-13. Obnova i¡n Emo 22
itd . . f
Avtomobili*'m
NAJBOLJŠI ŠOFERJI PRI IZLETNIKU
IN PREVOZNIŠTVU
Zveza šoferjev in mehanikov v Celju je tudi tokrat priredila
kakovostno pr.reditev ob dnevu šoferjev V štirih kategorij..n
so se najboljši šoferji iz Celja pomerili v spretnostni vožnji.
Srečanje je bilo zanimivo in izenačeno. Najboljša mesta pa . o
osvojili stari znanci celjskega avtomobilizma. V tekmovan, u
avtobusov in kamionov pa so prednjačili predstavniki Prevozni-
štva in Izletnika.
Rezultati: športni razred do 1000 ccm: Franc Kranjc (Prevoz-
ništvo) 2:02,13, Bobič (Obnova) 2:06,01, Mavrič (Avto Celje)
2:08,08, Podlesnik (Mesnine) 2:11,16, Gaber (Avto Celje) 2:12,(.P,,
Grum (Ingrad) 2:13,14, Ajzenbaher (AMD) 2:14,09, Koželj (2ična)
2:30.03, Gosnik (Prevozništvo) 2:30,10, Krempuš (študent) 2:31,Г9.
Kategorija nad 1000 ccm: Kuder (ZŠAM Celje) 5 2:02,10, Bo
binac (ZŠAM) 2:19,09, Dobrove (Cestna kanalizacija) 2:21,id.
Gaber (Avto Celje) 2:24,06, Gumze (Ceka) 2:5,05, Hartman
(ZŠAM) :28,12, Dolinšek (ZŠAM) 2:29,13, Turk (Kovit) 2:42,05,
Ûretn:k Marjeta (ZŠAM) 2:46.08, Zalokar (Turist) 3:04,15.
Avtobusi — Naglič (Izletnik) :24,04, Kodrin (Izletnik) 2:41,(X),
Rozman (Izletnik) 2:48,5. Grum (Inorad) 3:01.40, Lilek (Izletn:k>
3:04,00 Kamioni — Grum (Ingrad) 1:04,6, Naglič (Iz) 1:48.2,
Kuder (ZŠAM) 1:49,9, Kumer (Prevozništvo) 1:56,3, Krame
(Prevozništvo) 1:57,4, Dobrove (CK) 2:00,00, Tiselj (CK) 2:05 70,
Turk (oKvit) 2:06,0, Kodrin (Izletnik) 2:08,10, Voler (Prevoz-
ništvo) 2:11,8.
Organizacija tekmovanja je bila odlična. Ob zaključku Da
so imeli vsi šoferji, združeni v zvezo šoferjev in avtomehanikev,
zaključno tovariško srečanje.	J KUZMA
OBE CELJSKI DVOJICI MED PRVO
DESETORICO
Nekoliko v senci ostalih športnih pahog, celjski dvojici v av-
tomobilizmu sodelujeta na republiškem relly prvenstvu. To sta
ekipi Zveze šoferjev in avtomehanikov iz Celja. V kategoriji
nad 1000 ccm sta dvojica Kranjc—Hartman deveta z eno točko,
potem, ko sta na Dolenjski osmici osvojila šesto mesto. Na
drugem preizkusu v Velertju pa nista sodelovala.
Najboljša pa je dvojica Janko Kuder in Vlado Planinšek V
svoji kategoriji do 1300 ccm sta trenutno druga. Na Dolenjski
osmici sta osvojila tretje mesto, na rellyju Gorenje pa peto me-
sto. Skupaj imata šest točk.
Do konca prvenstva so na programu še štiri republiške oce-
njevalne vožnje. To so ŠOLT Ljubljana, Primorski relly v Kopru,
škofjeloška osmica in Mariborski relly. Torej nova priložnost
za vozače — Kudra in Kranjca, ki imata v svojih sotovariših
Planinšku in Hartmanu odlične navigatorje in pomožne šofer
j*
Notromet
ODPRTO PRVENSTVO CELJA V MALEM
NOGOMETU
Občinska zveza za telesno kulturo je tudi letos priredila za-
nimivo tekmovanje v malem nogometu. Dejansko je to tradi-
cionalno nadaljevanje v tej športni panogi, s tem, da se da
možnost vsem ekipam v podjetjih, ustanovah, šolah in divjim
klubom, priložnost sodelovanja. Tekmovanje bo na sporedu v
petek in soboto, 16. in 17. julija. Prijave sprejema Občinska
zveza za telesno kulturo..	jk
PRIZNANJE DVEMA NOGOMETAŠEMA
OPEKARJA
Predsednik sodniške organizacije v Celju Janko Vagner je te
dni predal dvema zaslužnima nogometašema v Celju posebno
priznanje za njihovo dvajsetletno sodelovanje v nogometni orga-
nizaciji in aktivno igro. Priznanie sta prejela člana Opekarja iz
Ljubečnega, nekdanja člana Kladivarja, Jože Kokotec in Polde
Coklič, ki s svojo igro v podzveznem tekmovanju še vedno pred-
njačita.	jk
Rokomet
ROMAN LEŠEK KONDICIJSK1 TRENER
ROKOMETAŠEV
Čeprav celjski rokometaši počivajo in se pripravljajo v dru-
štvu program dela za prihodnjo sezono, ko bodo celjski roko-
metaši sodelovali v drugi zvezni ligi, je predsedstvo že stopilo
v stik z znanim celjskim atletskim trenerjem Romanom Leskom.
Ta, še aktivni atlet, naj bi prevzel v pripravljalni dobi kondi-
cijske priprave celjskih rokometašev.
Plavanje
SENICARJEVA DRUGA NA KRITERIJU
MLADIH PLAVALCEV
Dvanajstorica celjskih pionirjev je sodelovala na letošnjem
prvem pionirskem plavalnem kriteriju v Trbovljah Istočasno
je to spominsko plavalno srečanje za »Lučkin memorial«, v spo-
min prehitro minule Lučke Vodišek. Od celjskih plavalcev se je
kar osem tekmovalcev plasiralo v finale. Najboljši rezultat je
zabeležila Seničarjeva, ki je na 50 metrov crawl osvojila drugo
mesto 37.0. Kosijeva je bila na 50 metrov hrbtno tretja (47,8),
Dviganje uteži
URANKARJEVI FANTJE PRED ZADNJO OVIRO
Celjski dvigalci so prekinili kratek odmor. V petek začenjajo
s pripravami za nastop proti Konicu. Ta omogoča celjskim
tekmovalcem vstop v prvo ligo. Zato bo to srečanje verjetno v
eni od celjskih dvoran, da si ga bo lahko ogledalo več ljubite-
' ljev dviganja uteži.	jk
Jadranje
V VRŠCU OGORČEN BOJ ZA VSAKO TOČKO
Letošnje državno prvenstvo se bliža h koncu. Celjski pred-
stavnik Franc Peperko je vseskozi v vodilni skupini. Sedaj je
drugi, že tretji in zadnji podatki nam povedo, da je četrti. To
je dve disciplini pred krajem prvenstva. Toda vodeči Gatolin
iz Titograda ima samo 125 točk prednosti pred Celjanom. Zbral
je 5482 točki, slede Milosavljevič (Niš) 5389, Ivanuš (Ljubljana)
5366, Peperko (Celje) 5357 in Štefanovih (Vršac) 4584 točke. Na
11. mestu pa je Marko Leskovšek.
V	kolikor ne bo celjski tekmovalec Peperko imel v zadnjih
dveh disciplinan smolo in kakšno poškodbo se bo sigurno uvr-
stil v državno reprezentanco.
Modelarstvo
LESKOVŠEK REPUBLIŠKI PRVAK
V	Ptuju je bilo letošnje republiško prvenstvo v modelarstvu.
Sodelovalo je 53 tekmovalcev iz devetih klubov. Med njim: tudi
Celjani, ki so dosegli izreden uspeh Leskovšek je osvojil prvo
mesto s 1183 točkami, Karner pa je bil tretji s 1143 točkami.
Tudi med moštvi so bili najboljši Celjani. Zbrali so 3254 točke
in zmagali pred Ljubljano ter Kranjem.	jk
In memoriam
TONE SKOK
Glejte, ljudje, bil je človek... velik, kre-
pak in močan, pa je omahnil, omahnil naj-
lepših let, poln idej in ustvarjalnih moči-
Poln neumornega duha, vztrajne volje, vedno
iščoč nekaj novega, boljšega od minulega;
tovariš, prijatelj ...
Burno in bogato hkrati si živel življenje,
čeprav kratko, mnogo prekratko, da bi lahko
uresničil ideje, ki si jih nosil s seboj, da bi
ustvaril še več kot si dajal, da bi nekega
dne lahko s ponosom zrl na vse, kar si za-
pustil. Bil si borec, partizan, član partije,
ki te je vzgajala in katere ciljem si žrtvoval
dobršen del svojih ustvarjalnih sil, ko si se
skupaj s svojimi nekdanjimi soborci boril
zá lepši jutrišnji dan nas vseh. Bil si član
Zveze komunistov, na čelu katere si v celj-
ski občini stal dolga leta. Nihče v vseh po-
vojnih letih ni zdržal tako dolgo pri tako
napornem in odgovornem delu, kot ti. Nik-
dar nisi klonil, tudi takrat ne, ko si stal
pred navidezno nerešljivimi problemi, ved-
no si našel rešitev, porazov nisi priznaval.
Ni jih smelo biti, pot je morala voditi sa-
mo naprej in pogumno si stopal po njej,
čeprav si marsikdaj po nepotrebnem skrom-
no ostajal v ozadju, posebno takrat, ko je
tvoje delo rodilo obilen sad. Uspehe si pre-
puščal drugim, sam pa si že gledal naprej,
uresničeval si nove ideje in koval načrte za
prihodnje dni. Nemiren ustvarjalen duh ti
ni dopuščal počitka, nikoli nisi odnehal po-
prej, dokler se niso pokazali rezultati tvoje-
ga dela. Za hip, kratek hipec si predahnil
in že si zopet krenil k novim problemom
in novim rešitvam ...
Imel si več kot imamo drugi ljudje, imel
si neumornega duha, čvrsto voljo in dovolj
moči, da si poprijel tam, kjer so mnogi
obupali. Ni bilo zaman, uspeval si, sadovi
tvojega dela so povsod pričujoči.
Bil si dosleden, do kraja zvest svojim
načelom, ki jih je v tebi skovala revolucija,
načelom, ki si jih venomer postavljal v os-
predje in nikoli odstopil od njih. Bili so
ljudje, ki so te premalo poznali, niso te vi-
deli v dušo, pa so ti marsikdaj zamerjali
tvoja stališča, kasneje so spreminjali svoja
mišljenja in se vračali k tebi z novimi spo-
znanji in bil si jih vesel. Nikoli, tudi v naj-
težjih trenutkih nisi pozabljal, da delaš z
ljudmi za ljudi in tudi druge si z vzgledom
in lastnim ravnanjem učil, kaj je to človek,
naš človek.
Krivice so te bolele, tiste, ki so se do-
gajale tebi in tudi krivice drugih ljudi. Koli-
kim si pomagal iz njihovih težav, kolikim
si stavljal na razpolago svoje velikodušno
srce, koliko je rastlo mladih ob tebi, čeprav
sam mlad, si jih vzgajal v načelih naše revo-
lucije, načelih, ki si jih toliko spoštoval.
Znal si odpuščati. Odpuščanje je umetnost
življenja si zatrjeval in s tem koval mnoga
zaupanja, ki so obvezovala. Dvoličnosti nisi
poznal, sovražil si jo in jo hkrati odpuščal
tistim, ki so vanjo zabredli.
Življenje je konkretno, tudi resnica je
konkretna in vedno samo ena, si nam često
govoril. Iščite resnico, razkrijte jo, pokažite
jo ljudem, pa boste delali tisto, kar morate,
si nas učil, ko si vodil naš časnikarski ko-
lektiv. In glej Tone resnico, kruto in realno,
ko ti danes na straneh tvojega časnika piše-
mo te vrstice v spomin, na straneh časnika,
ki si mu posvetil toliko svojih moči in sno-
vanja. Iščemo resnico, toda ta ni vedno le-
pa, boleča je, kot je neizmerno boleče spo-
znanje, da si odšel, odšel brez prijateljskega
stiska tvoj močne desnice ...
Glejte ljudje, bil je človek... velik, kre-
pak in močan, pa je omahnil, omahnil na j-
lepših let, ostalo pa bo njegovo delo, ostal
ho spomin!
KOLEKTIV NOVEGA TEDNIKA
IN RADIA CELJE
VSE PREPOČASNO IZVAJANJE ZAKONA
ODLOČNEJE IN KRITIČNEJE O STANJU NERAZVITIH V SLOVENIJI
Na posvetovanju v Koa-
jem, udeležili So se ga pred-
stavniki šestih občin, kj de-
loma zajemajo Kozjansko, je
bilo dokončno jasno, da ne-
razviti vse bolj postajajo od-
ločni in kritični pri svojih
zahtevah ter predlogih, ki pa
vsekakor niso brez argumen-
tov. V najrazličnejših razgo-
vorih je bilo večkrat slišati,
da ni potrebno več dokazova-
ti nerazvitosti, temveč je po-
trebno pospešiti izvajanje za-
kona o pospešenem razvoju
manj razvitih občin in obmo-
čij.
Ugotovitev, da gre vse pre-
počasi na posvetovanju ni
bila nova, saj so na to že
pred tem opozarjali mnogi
predsedniki občin, še posebej
zato, ker velja zakon samo
pet let.
Napačno bi bilo mišljenje,
da1 v manj razvitih občinah
samo čakajo na pomoč v tej
ah orni obliki. Resnica je,
da imajo povsod programe
razvoja in da vedo kaj hoče-
jo. Seveda pa je vprašanje
denarja, kako uresničiti pro-
grame. Ljudje na Kozjan-
skem zmova in znova poudar-
jajo, da ne potrebujejo »en-
kratne miloščine« temveč po-
moč, ki bo na njihovem ob
moč ju pomenila toliko, da
bodo tudi sami lahko aktiv-
no prispevali za boljši razvoj
tega območja.
Konkretni zaključki posve,
tovanja v Kozjem, ki so sç
ga udeležili tudi najvišji
predstavniki oblastnih, роц.
tičnih jn gospodarskih insti,
tucij Slovenije sicer še nj
sodeč po razpravi pa bocj^
nedvomno prispevali k hit-
rejšemu reševanju problemov
na manj razvitih območji^
ms
SREBRNI JUBILEJ ŠTORSKE ŽELEZARNE
Te dni mineva natanko 25
let, odkar je iz novopostav-
Ijene Siemmens-Martinove pe-
či v jeklarni štorske železar-
ne pritekla prva tona kvali-
tenega jekla. Peč je zaživela
svoje lastno življenje v te-
žavnih pogojih, ki jih je u-
stvarila pravkar končana
druga svetovna vojna. Zaradi
velikih potreb po kvalitetnem
jeklu je bila štorska marti-
narna postavljena pred «ahte-
vne in velike naloge in pri-
znati je treba, da jih je tudi
izpolnila.
Prvi obratovodja jeklarne
ing. Pavle ERZEN je ob tem
jubileju pred dnevi zapisal:
»Težave, ki smo jih imeli
prve dni obratovanja, smo z
vestnimj in discipliniranimi
štorskimi martinarji hitro
premagali tako, da je štorska
martinarna postala vzgled za
druge jeklarne v državi«.
štorska martmovka »Parti-
zanka« je opravičila zaupa-
nje: v preteklih 25 letih je iz
nje priteklo 1 milijon ton
kvalitetnih jekel.
Na predlog glavnega dire-
ktorja Tugomerja Voge je
Ekonomsko-poslovni odbor
sklenil podeliti priznanja in
skromne nagrade enajstim de-
lavcem, ki so vseh teh 25 let
delali v jeklarni štorske žele-
zarne. Priznanja bodo podelili
tudj prvemu obratovodji ing.
Pavlu Erženu ter njegovemu
dolgoletnemu nasledniku, ing.
Ivanu Rupniku. Zanje bodo
priredili manjšo svečanost.
Motiv iz jeklarne Železarne Štore
PO NOVEM: ASTRA IN TURŠKA MAČKA
Problem ni tako, enostaven,
kot si nekateri predstavljajo
in tudi zahteva po ureditvi
sanitarij pri znani gostilni
»Turška mačka« v Gledališki
ulici ni tako preprosta, če-
prav neurejenih sanitarij ni
moč zagovarjati pa ne samo
pri Turški mački, marveč še
kje drugje, prav tako v go-
stinskih in drugih javnih pro-
storih.
Rešitev »Turške mačke« se
v zadnjem času povezuje z
gradnjo velike trgovske hiš„e
»Astra« iz Ljubljane. Prostor,
na vogalu med Ljubljansko
in Gledališko ulico, kjer naj
bi stala veleblagovnica, je
pripravljen. Toda, investitor
je ugotovil, da mu je premaj-
hen. Zato so v teku deia za
razrešitev zazidalnega obmo-
čja še na .zemljo, ki jo za-
seda »Turška mačka« in so-
sednja Oražmova hiša. Po
najnovejši varianti bodo obe
ti hiši porušili, nova »Turška
mačka« pa bo dobila svoj
kotiček v okviru Astrine bla-
govne hiše m sicer na delu,
ki se bo stikal z gledališčem.
Tu naj bi »Turška mačka«
dobila del pritličja in po po-
trebi še ustrezne prostore v
prvem nadstropju, ki pa bd
jih zasedla uprava gostin-
skega podjetja Na-na. V tej
zamisli odpade ureditev tuj-
skih sob in zato varianta o
penzionu »Turša mačka« ni
aktualna.
Dogovor^ med jVstro in ko-
lektivom Na-na so potrjeni;
ljubljansko podjetje bo Na-na
pomagalo tudi s ¿crediti. Prav
tako je predvideno, da bi z
gradnjo začeli jeseni prihod-
nje leto, torej čez približno
leto dni.
Po vsem tem bi naj stara
»Turška mačka« stala in po-
slovala še slabo leto. In prav
to dejstvo je tisto, ki odvra-
ča kolektiv, da bi vložil v
ureditev sanitarij približno ^
20 milijonov starih dinarjev.
Gre namreč za vprašanje,
ali bi bila takšna naložba za
nekaj mesecev ekonomsko in
družbeno-moralno upravičena
ali ne? V kolektivu Na-na
pravijo, da si takšnega izdat-
ka za nekaj mesecev ne mo-
rejo privoščiti, saj bi ga pred
nikomur ne mogli zagovarja-
ti! Zato se v tej zvezi pojav-
ljata dve dilemi: v kolikor bo
'sedanje stanje trajalo še sla-
bo leto, lahko pričakujemo,
da bo tu zaživelo novo in
veliko gradbišče in da bo so-
delovanje med Astro in Na-na
rodilo pričakovane sadove:
veliko trgovsko hišo ter novo
»Turško mačko«. V kolikor
pa bodo inšpekcijske službe
zahtevale takojšnjo uredite?
sanitarij pri »Turški mački«,
potem se ta kolektiv ne bo
pridružil zamisli Astre in s
tem bo tudi ljubljansko pod
jet j e od stopilo od predvide
ne gradnje. Na-na pač ne mo-
re vložiti okoli 20 milijonom
starih din za dela, ki bodo
služila namenu kvečjemu sla-
bo leto.
Problem je na dlani in če
tudi ni moč zagovarjati sla-
bih sanitarij pri »Turški ma-
čki«, kaže zadevo reševatj i
vso preudarnostjo; vsekakor
Pa tako, da bo Celje nekaj
pridobilo. To pa se lahko
zgodi samo v primeru, če bo
Astra dobila razširjeno zenv,
ljišče in če se bo v njen na!
črt vključila tudi Turška ma
čka.	MI!
V DOBJU BO VSE NARED
PREKO 2.000 LJUDI SE BO UDELEŽILO SLAVNOSTI NA DOBJU
Praznik šentjurske občine
— 18. avgust — bodo letos
proslavili v nedeljo 15. av-
gusta na Dobju. To je idilič-
na slovenska .vasica z nekaj
hišami, šolo in cerkvijo. Do-
bjani so znani kot zelo prid-
ni ljudje in tudi gostoljubni,
letos pa bodo sprejeli lahko
v enem dnevu kar največ
gostov.
V Šentjurju so že pred le-
ti sprejeli sklep, da bo praz-
novanje vsakoletnega občin-
skega praznika vedno v dru-
gem kraju. Tko bi naj vsako
leto posvetili temu kraju tu-
di večjo pozornost pri ureja-
nju krajevnih problemov,
predvsem komunalnega zna-
čaja.
Razumljivo je, da se jim
zaradi pomanjkanja denarnih
sredstev ni uresničila največ*
"ja želja — ki je tudi želja
ljudi na Planini — asfaltira-
nje ceste do Dobja oziroma
Planine. Iz sredstev občinske-
ga proračuna in temeljne iz-
obraževalne skupnosti pa so
dobili približno 200.000 dinar-
jev za obnovo osnovne šole.
Uredili bodo poseben kabi-
net, šolsko kuhinjo in druge
prostore. Iz neuradnih virov
smo izvedeli, da tudi doma-
či gostilničar Hugo Salobir
pripravlja majhno preseneče-
nje s popolno preureditvijo
gostišča*.
Na slavnostni seji d-užbeno
političnega aktiva občine
Šentjur, ki bo v nedeljo do-
poldne na Dobju, bodo pode-
I
lili tri letošnje nagrade »H
avgust«, vredne vsaka
dinarjev. Letošnji nagrajene
še niso znani, saj so šel«
pred krackim razpisali nagra
de.
Dobjani računajo, da se w
slavje v primeru lepega vrfj
mena udeležilo preko
ljudi in že sedaj se' vnet«
pripravljajo, da bodo
bolj zadovoljili goste i z vs^ j
krajev šentjurske občine.
M. SEN ICA*
NIČ NOVEGA MED PRIREDITVAMI
Tako imenovana glavna tu-
ristična sezona je v polnem
zaletu. Gostov je več kot la-
ni in zato tudi obeti optimi-
stični, čeprav ne pretirani.
Več ali manj skromno obe-
ležje pa ima spored tistih
prireditev, ki bi naj bile
vlačne tudi za domačine in
tuje goste. V koledarju pri-
reditev, ki ga ima na voljo
celjska turistična zveza, je
namreč vse tisto, kar je ve-
ljalo pred leti. Vanj ni zapi-
hala nobena nova in bolj do-
miselna sapica. Vsi in povsod
se držijo starih običajev,
kakor da bi novih ne mogli
najti; novih in bolj privlač-
nih za turiste, goste. Tudi
to je lahko vabilo za obsik.
In še nekaj, kar preseneča.
Organizatorji se niti ne po-
trudijo, d» bi svoje priredit-
ve javili celjski turistični zve-
zi. čudno, mar ne?!
V Laškem gredo h koncu
prireditve »Piva in ovetja«.
V Celju se pripravljajo na
atletski memorial Fexda Sko-
ka, ki bo 17. julija. Ta dan
in še naslednji, torej 17. in
18. t. m., bo v Velenju tra-
dicionalni mednarodni plesni
turnir »Evropa pleše«. V so-
boto, 24. julija bo v Rogaški
Slatini tradicionalni ples z
izvolitvijo miss Rogaške Sla-
tine. Prva nedelja v avgustu,
l.VIII., je rezervirana za №
sarski bal na« Ljubnem ^
Savinji, teden dni pozneje?®
bo v Braslovčah dan
Ijarjev. September bo
miv tudi zavoljo nekater^
mednarodnih atletskih ^^
pov v Celju, konec devet6»,
meseca pa bodo v Celju oàÇ
li četrti sejem obrti, ki
trajal do 3. oktobra.
POSLOVANJE V KOLEKTIVU LIP
л V letošnjem letu so namenili za investicije
petsto milijonov starih dinarjev iz lastnih sred-
stev.
I Proizvodnja se je v treh letih potrojila.
I Večino svojih proizvodov izvažajo na svetovna
tržišča. Največ v Ameriko in zahodne države.
I Problema nelikvidnosti v podjetju ne poznajo,
prav tako ne fluktuacije delovne sile.
I Vedno večji poudarek dajejo strokovnosti vo-
dilnega osebja.
Industrijsko lesno podjetje
je en0 izmed glavnih
gtebrov gospodarstva v Slo-
vitih Konjicah. S svojimi
proizvodnimi obrati sega celo
preko meja občine in je tako
tudi sestavni del gospodarst-
va v Slovenski Bistrici in
poljčanah. Mnogim daje zapo-
slitev solidne osebne dohodke
¡¡i prepričanje v uspešen raz-
voj proizvodnje in perspek-
tivo v podjetju. Samo v le-
tošnjem letu so namenili pet-
5to milijonov starih dinarjev
lastoih sredstev za investicije,
ki jih bodo prvenstveno pora-
bili za strojno opremo po
obratih. Zanimiva je investi-
cijska politika, ki se popolno-
ma samostojno vodi po posa-
meznih proizvodnih enotah.
Vloga centralnega delavskega
sveta in strokovnega kolegi-
ja pa je, da pripravi okvirni
program, ki koordinira pro-
izvodnjo med obrati in za-
stopa podjetje na zunaj. V no-
tranjem upravljanju podjetja
obstaja decentralizacija po po-
sameznih obratih, ki se je
pokazala za zelo uspešno.
V tem in naslednjem letu
imajo v programu, da uredi-
jo novo vratarnico r Konji-
cah, kartonažnico v Sloven-
ski Bistrici in novo halo v
Oplotnici, ki bo stala okoli
200 milijonov starih dinarjev.
Za ta obrat je zanimivo, da
so že letos namenili 120 mi-
lijonov lastnih sredstev za iz-
gradnjo nove hale, ostalo pa
bodo v naslednjem letu.
V	tem letu se je dvignila
proizvodnja za 17 odstotkov,
pri nekaterih finalnih izdel-
kih pa še znatno več. Vred-
nost proizvodnje se je v zad-
njih treh letih potrojila. Let-
na realizacija pa znaša okoli
9 milijard starih dinarjev, od
katerih odpade 3 milijarde na
izvoz. Izvažajo največ finalni^
izdelkov, kot so kosovno in
stavbeno pohištvo in to v
skoraj vse zapadne države,
največ pa v Ameriko. Višina
uvoza ne dosega niti 10 od-
stotkov izvoza, ki pa se upo-
rabi predvsem za strojno op-
remo, ki jo primanjkuje na
domačem tržišču.
V	kolektivu ne poznajo
problema nelikvidnosti, kar
tare mnoga ostala podjetja.
Vse to pa so dosegli s stro-
gim režimom, ažurnostjo pri-
državanjem plačilnih in do-
bavnih rokov in ne nazadnje
z iskanjem plačilno-zmožnih
kupcev. Fluktuacije delavne
sile praktično ni, kar vse ka-
že, da člani kolektiva z zau-
panjem gledajo na razvoj
podjetja in perspektivo,. ki
jim jo nudijo njihova delov-
na mesta.
čeprav je podjetje izrazito
samorastniško, je kadrovski
sestav vodilnega osebja, ka-
kor tudi ostalih članov ko-
lektiva relativno mlad, saj
povprečna starostna meja ne
dosega niti 35 let. Vedno več-
jo vlogo dajejo strokovnjaki.
V ta namen omogočajo čla-
nom kolektiva, vse oblike iz-
popolnjevanja na raznih šo-
lah. Precej jih študira izred-
no, štipendirajo jih pa dvaj-
set. Od teh stá dva na fakul-
teti, trije na srednji in pet-
najst na vajenskih šolah. Za-
vedajo se, da je to za sko-
raj devetsto članski kolektiv
občutno premalo, zato imajo
še veliko odprtih mest za
štipendije, katero dobi vsak,
ki se prijavi in ima ustrezne
pogoje.
IVAN IVAČIČ
SEDMA „EVROPA PLEŠE"
V Velenju je vse pripravlje-
no za sedma mednarodni ple-
sni turnir »Evropa pleše«, v
soboto, 17. in nedeljo 18. t.m.
Nemalo ali večino zaslug za
to ima Ljubljanska banka, ki
je sprejela pokroviteljstvo in
tako amaterske organizatorje
rešila največjih skrbi, denar-
nih namreč. Tako bo tradi-
cija ohranjena in velenjska
prireditev se bo znova uvrsti-
la med največje in najboljše
organizirane v Evropi .
Za letošnji nastop je pri-
javljenih sedemnajst parov iz
dvanajstih držav: Anglija, Av-
strija, Avstralija, Nemška de-
mokratična republika, Franci-
ja, «Italija, Madžarska, Nizo-
zemska, Poljska, Švica, zve-
zna repulika Nemčija in Ju-
goslavija.
V tem ko bodo prvi večer
tekmovali v standarnih ple-
sih, se bodo v nedeljo pome-
rili v latinsko-ameriških. Po-
sebnost letošnje prireditve
bo nastop mladih parov, za-
tem formacijski ples in ne na-
zadnje ekshibicijski nastopi.
Program bo spremljal veliki
orkester ptujske Svobode, pe-
la bosta Oto Pestner in Iren-
ca železnik iz Ptuja. In če
k temu damo še demonstra-
cijo lasulj, žrebanje vstopnic
in drugo, smo povedali vse.
Kaže, da bo letošnji turnir
tudi prelomnica v organiza-
ciji teh prireditev, že prihod-
nje leto mu bodo dali moder-
nejši pečat s prikazi sodob-
nih plesnih korakov. Tako bo
ta prireditev postala bolj za-
nimiva, privlačnejša . . . tudi
za mlade.	MB
ŽULJAVIH ROK, A NASMEJANIH OBRAZOV
Prejšnji teden se je z de-
lovne akcije »Sava 71« vrnila
brigada Franca Rozmana-Sta-
neta. Dvainsedemdeset mla-
dincev, ki so se udeležili že
tradicionalne akcije je bilo
polnih vtisov in vsi So eno
glasno izjavljali: »Še se bomo
vrnili.«
Letošnjo brigado, ki je bila
do sedaj najmlajša, so sestav-
ljali mladi iz Velenja, Lju-
bljane in Celja. Fantje in de-
kleta so se v Zagrebu odlično
odrezali. Postali so kar pet-
krat udarni in osvojili so naj-
višje priznanje — Trak sed-
mih sekretarjev SKOJ-a. Ena-
intrideset brigadirjev je do-
bilo udarniške značke, prav
toliko pa še posebne pohvale.
Delo na kanalu Odra, po ka-
terem pljujejo ladje iz Siska
v Zagreb je bilo sicer napor-
no, vendar so nasmejani o-
brazi brigadirjev pričali, da
jim je bila akcija nepozabno
doživetje.
V času aikcije so sedem
mladincev sprejeli v ZK, kar
petdeset pa jih je uspešno
opravilo razne tečaje, ki jih
vsako leto pripravi organi-
zator akcij.
Vsem maldincem je bil naj-
lepši dogodek tistega dne, ko
jih je na trasi obiskal predse-
dnik Tito. Vsi so bili nad obi-
skom dragega gosta izredno
navdušeni, še bolj pridno so
prijeli za krampe ter lopate
in nikakor niso hoteli pred-
sednika izpustiti iz svoje sre-
dine. Tudi o življenju v na-
selju lesenih barak so briga-
dirji radi govorili. Veliko so
se ukvarjali s športom, dosti
pa so doprinesli tudi k bolj
pestrem kulturnem življenju
v naselju, ki je v teh dneh
postalo pravo mlado mesto
prijateljstva, bratstva in eno-
tnosti.
"Večina mladih je torej ak-
cija ostala v lepem spominu
in gotovo ne bodo pozabili
žuljavih rok in potnih, a ve-
dno nasmejanih obrazov no-
vih tovarišev. Nam ostane le,
da jim k 'uspehom čestitamo
in želimo, da bi ostala štiri-
letna tradicija sodelovanja
celjskih mladincev na delov-
nih akcijah ob Savi nepreki-
njena tudi v bodoče.
STAMEJČIČ
10 LET GLASILA „ŠTORSKI ŽELEZAR"
TE DNI MINEVA DESET
LET OBSTOJA GLASILA
ŠTORSKE ŽELEZARNE —
»ŠTORSKI ŽELEZAR«. PRI-
CELI SO GA IZDAJATI JU-
LiJA 1961 z NAMENOM, DA
Bl BILI ČLANI DELOVNE-
GA KOLEKTIVA KAR NAJ-
^UE OBVEŠČENI O DO-
DAJANJIH V KOLEKTIVU
£ IZVEN NJEGA. IN PRI
TEM SO USPELI.
. Deset let obstoja in izhaja-
nja tovarniškega glasila je
ravn0 dovolj dolgo obdobje,
da se lahko potrdi ali pa ovr-
že upravičenost izhajanja gla-
sila. V primeru »štorskega
železarja« se je pokazalo, da
je bil namen dober in da ja
glasilo dobro opravilo svojo
glavno nalogo — obveščati
člane delovnega kolektiva o
dogajanjih v kolektivu in
izven njega.
Glasilo pa si je zadalo tu-
di druge naloge, med njimi
velja zlasti omeniti njegov
namen, obveščati člane delov-
nega kolektiva o varnostnih
ukrepih v kolektivu, o stalno
prisotnih nevarnostih na po-
sameznih delovnih mestih itd.
Tako je prispevalo svoj delež
k zmanjševanju nezgod pri
delu in posredno k boljšim
delovnim rezultatom.
Dovolj opazna so tudi pri-
zadevanja glasila oziroma
njegovih sodelavcev, da bi
bilj člani kolektiva kar naj-
bolje obveščeni o vseh vpra-
šanjih, ki zadevajo delovni
kolektiv. Tako je glasilo pri-
spevalo svoj ne ravno majhen
delež k razvijanju samoupra-
vljanja v podjetju, saj si m
mogoče niti zamisliti uspeš-
nega sodelovanja delavcev v
samoupravnih organih podje-
tja ne da bi bili obveščeni o
dogajanjih in stanju podjetja.
V preteklih desetih letih je
izšlo skupno 120 številk gla-
sila na 1.374 straneh in v o-
krog 300.000 izvodih. Natis-
njenih je bilo 3.373 prispev-
kov, sodelovalo pa je 220 so-
delavcev. List so doslej ure-
jevali Mrevlje Jože, Pere Leo-
pold in Ocvirk Stane, ki ga
urejajo še sedaj.	—jt
PROBLEMI SE VEDNO BOLJ KOPIČIJO
Vse več je problemov, s ka-
linu se iz dneva v dan spo-
etiamo na krajevni skupno-
li škof ja vas. Tarejo jih
«Urejene ceste, za katere do-
¿íVaJo le 8000 ND, s kateri-
{rje vzdrževanje sedmih ki-
¡^etrov cest, kolikor jih
^јо pod svojo upravo res
J^ omejeno. Zaradi nove
¡/^tienne točke, pri šmar-
jezeru, se je na ce-
sti, ki vodi do tja izredno
zgostil promet in cesta je v
vse slabšem stanju. Na pred-
log občine Celje jo bodo zato
predali v upravo njej.
Letos mislijo končati z
vzpostavitvijo cestne razsve-
tljave od Škofje vasi do Za-
dobrove, kar polovico sred-
stev pa bodo prispevali ob-
čani sami. Letos so tudi do-
končno uredili vodovod do
Nove šmarjete, za katerega
so občani opravili vsa zemelj-
ska dela in tudi sami prispe-
vali več kot polovico sred
stev. Zaradi črnih gradenj v
šmarjeti, pa je odbor za ko-
munalne in gradbene zadeve
pri občini odklonil vsako
pomoč pri gradnji kanaliza-
cijskega omrežja na tem ob-
močju.
Največji problem v stami
škof j i vasi predstavlja pro-
svetna dvorana, ki je v zelo
slabem stanju. Streha pušča
vodo, na več delih že tudi
odpada omet. Prav to je
vzrok, da že od pomladi ne
deluje več prosvetno društvo.
Vseeno pa so na krajevni
skupnosti še vedno optimisti
in upajo, da se bo končno
le premaknilo in da bodo
dobili prepotrebno pomoć.
USPEŠNO
DOGOVARJANJE
NOVI TEDNIK: Kakšen je bij pristop sindikatov k tej akciji
in kakšna je splošna ocena minulih prizadevanj?
Samoupravno sporazumevanje na področju družbenih dejav-
nosti je po vsebinski strani precej olajšano, ker smo v sindikalni
organizaciji bili v tej smeri že nekaj let nazaj — in to seveda še
vedno smo — izredno aktivni. Omenim naj npr. Katalog nekate-
rih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih
kot najbolj kvalificirana podlaga, ki nam je izredno dobrodošla
v tej splošni akciji samoupravnega sporazumevanja o delitvi do-
hodka in osebnih dohodkov.
V času nastajanja in ob sprejemanju zaKona o družbenem
usmerjanju delitve ter pred podpisom družbenega dogovora smo
se še posebej močno prizadevali, da bi v široki javni razpravi
razčistili poglede in uskladili posamična ali skupinska nasprotujo-
ča si mnenja. V okviru republike smo pripravili delno zasnovo
samoupravnega sporazuma. Prvi v Sloveniji smo tudi predložili
samoupravam delovnih organizacij predlog za začetek samoiiprav-
nega sporazumevanja. Pri tem smo izhajali iz načela naj se isto-
vrstne sorodne delovne organizacije sporazumevajo med seboj s
tem, da naj njihovi samoupravni sporazumi zaobsežejo ves slo-
venski nacionalni prostor. Pravilnost take orientacije je bila potr-
jena, saj so se domala vsi delovni kolektivi — in teh je v Slo-
veniji nekaj preko 2.000, v okviru naše medobčinske organizacije
pa okoli 100 — izrekli za tak predlog. S tem pa je potsala odvisna
sicer zakonsko podana možnost o sporazumevanju po takozvanein
teritorialnem načelu, to je v okviru ene ali več občin oz. v okviru
posamične regiije. Tako je torej podana objektivna podlaga za
uresničevanje temeljnega smotra te družbene akcije, da bo v vsej
Sloveniji možno nagraditi delavce približno enako za enako delo
oz. za enak delovni uspeh.
NOVI TEDNIK: Ob podani oceni pristopa, pojasnite še to, kak«
daleč so stvari že stekle; do kod smo torej prišli?
Na področju družbenih dejavnosti smo se dogovorili za .'ta
grupacij, ki vsaka zase sprejema samoupravni sporazum. Do konca
junjja so skupne komisije predložile delovnim organizacijam v
javno razpravo 22 osnutkov samoupravnih sporazumov, med njimi
za celotno področje vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialne-
ga varstva, kulture, veterine* ln carinske službe.
Sindikat delavcev družbenih dejavnosti je že obravnaval vseh
22 osnutkov in predlagateljem sporočil svoje pripombe.
Če ocenjujemo dejavnost v okviru naše medobčinske organi-
zacije, pa moram povedati, da so njeni organi (v mislih imam
pododbore za posamezna področja, kot so šolstvo, kultura, zdrav-
stvo, itd.) v preteklih 3 tednih domala nenehno zasedali. Na sejah
so sodelovali tudi predstavniki osnovnih organizacij sindikata. 3
tem pa so vodstva osnovnih sindikalnih organizacij imela velike
možnosti vplivati na poboljšanje osnutkov sporazumov. Imeli smo
tudi nekaj neposrednih razprav v delovnih organizacijah, zlasti s
področja kulture, kar je še posebej pripomoglo k razčiščevanju ia
poenotenju rešitev o posamičnih vprašanjih. Imam prijeten obču-
tek, ker so bile javne razprave v kolektivih v večini primerov iz-
redno dobro organizirane in da je v njih sodeloval izredno širok
- krog delavcev.
NOVI TEDNIK: Olj mnogih pozitivnih in uspelih rešitvah ste
nedvomno naleteli tudi na probleme. Katerega od njih bi še pose-
bej izdvojili?
Res je. Kljub številnim razpravam, ki smo jih opravili, ostaja
nerešenih še nekaj vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti zgolj za pod-
ročje družbenih dejavnosti.
Med njimi naj omenim zlasti problem minulega dela, ki ga
po mnenju našega sindikata nikakor ni mogoče odpraviti z dnev-
nega reda zgolj z dodatki na službena leta. To seveda ne pomeni,
da sindikat zanika dejstvo, da so bili delavci v večini družbenih
dejavnosti v preteklosti premalo nagrajeni (kar velja tudi za ne-
katere druge poklice), niti tega, da ni urejen sistem napredovanja,
želimo le, naj se čimbolj uresničijo družbena načela o delitvi po
delu, to je, da mora biti osebni dohodek odvisen predvsem od
obsega in kvalitete dela in da zato po formalnih kriterijih kot
je npr. delovna doba, ne more razdeljevati prevelik del sredstev
za osebne dohodke. Problema se bo treba lotiti kompleksno z vseh
strokovnih in političnih vidikov in pripraviti ' skladen sistem vred-
notenja minulega dela za vsa področja dnižbenega dela, kar
smo ustreznim znastvenim institucijam tudi že predlagali.
Zapažamo tudi pojav pravilnega pojmovanja kategorije delov-
nih izkušenj, ki jih ponekod skušajo ohranjati v sistemu delitve
domala skozi vso delovno dobo kot pomemben element nagrajeva-
nja.
Po našme mnenju se delovne izkušnje lahko uporabijo le kot
eno izmed meril za nagrajevanje po delu. Avtomatično diferenci-
ranje osebnih dohodkov na podlagi delovnih izkušenj pa bi bilo
možno le toliko časa, dokler delavec ni popolnoma usposobljen za
delo v normalnem obsegu in kakovosti. Ocenjujemo, da je za to
praviloma potrebnih približno 10 let in da je po tem času delav-
cu treba priznati, da je polno usposobljen za delo na delovnem
mestu in da mu od tedaj dalje tudi upravičeno pripada polni
osebni dohodek, če seveda dosega pričakovane delovne rezultate.
NOVI TEDNIK: Kako se oblikujejo sredstva za financiranje teh
dejavnosti je znano. Zanima pa nas, kako bo družbeni dogovor,
oziroma kako bodo samoupravni sporazumi vplivali na možnosti
notranje delitve?
Usklajeno vrednotenje dela v posamezni grupaciji je deloma
res ovirano zaradi različnih finančni^ možnosti. Naš sindikat je
sprejel stališče, da je treba v vseh samoupravnih sporazumih dolo
čiti enotne izhodiščne vrednosti v znesku 100.000 S din za NK de-
lavca. Ne bi bilo namreč prav, če bi pri določanju vrednosti iz-
hajali iz trenutnega stanja, ki bi omogočilo »bogatejšim«, da po-
stanejo še bolj bogati in »revnejšim«, da ostanejo še naprej revni.
V družbeno usmerjanje dohodka in osebnih dohodkov smo se v
sindikatih angažirano vključili zato, da vsaj ublažimo, če že ne »
celoti odpravimo prav te razlike in prav to nepravično stanje. Delu,
in to vsakemu družbeno potrebnemu delu, je treba priznati ob-
jektivizirano vrednost, ki je v končni konsekvenci izražena t oseb-
nem dohodku.
No, ne delamo si nobenih utvar, da bo že preko noči vsebina
izplačilne kuverte enaka družbeno in samoupravno dogovorjeni
vrednosti Dohodek namreč sedaj še ne omogoča prav vsem de-
lovnim organizacijam popolno uresničitev tega stališča, da si bodo
podpisniki prizadevali čimpreje doseči dohodek, ki bo omogočal
vrednotenje dela na ravni osnov in meril iz samoupravnega spora-
zuma. Dotlej pa bodo žal še izplačevale sorazmerno manjše oseb-
ne dohodke.
NOVI TEDNIK: Zgornja meja najvišjih osebnih dohodkov .i«
limitirana. Kakšno je stališče sindikatov do tistih primerov, oziroma
organizacij, kjer bodo poskušali presegati dogovorjene zneske.
Seveda v sindikatu zastopamo tudi stališča, da т nobeni or-
ganizaciji družbenih dejavnosti ne bi smeli osebni dohodki prese-
gati zneskov, določenih s samoupravnimi sporazumi; tudi ne,
če so sedanji osebni dohodka večji! Previsoke osebne dohodke je
ш torej treba znižati.
To izjavo mi utegne tu in tam posamezni član naše sindikalne
organizacije celo zameriti. Dajem jo s polno odgovornostjo in v
prepričanju, da bodo to le posamezniki, ki so nam doslej »uhajali«
iz normalnih okvirov, in ki so si, kot še nekateri' т delovnih or-
ganizacijah s področja gospodarstva, zaradi naše obče relativno
slabe organiziranosti na področju delitve privoščili ta privilegij,
da so ji odrezali večji kos kruha, kot jim pripada za njihov delea
v družbenem delu. Tudi zaradi njih je konec koncev družba ▼ pol-
preteklem obdobju posegla po takih neljubih ukrepih, kot je za-
mrznitev osebnih dohodkov, • da bi sedaj v akciji družbenega do-
govarjanja in samoupravnega sporazumevanja po samoupravni po-
ti ter pošteno, odgovorno in ob nemajhni prisotnosti faktorja de-
lavske solidarnosti normalizirali medsebojne odnose v delitvi ust-
varjenih sredstev.
Sindikati in njihova vodstva so bili ▼ minulem obdobju ne-
dvomno najbolj (in so še) angažirani pri uresničevanju družbenega
dogovora hi sprejemanjem samoupravnih sporazumov za dodelitev
osebnih dohodkov. Prepričani, da so bili na tem področju rešeni
zelo uspešno nekateri problemi v sindikatih družbenih dejavnosti,
smo naprosili IGORJA PONIKVARJA, predsednika Medobčinskega
odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti ▼ Celju, da naiu
v rvezi s temi problemi odgovori na nekaj vprašanj.
Rasgovor pripravil:
BERNI STR MC M K
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ugoden odmev na razpolo-
ženje ljudi so imeli tud; do-
bra gospodarska gibanja ir
rezultat poslovanja v lan-
skem letu. Izjema prj nas je
cinkarna, kjer pa se zadeva
prav tako urejuje.
Bili pa so tudi elementi, ki
so negativno vplivali na raz-
položenje. Ljudje so v dolo
čeni meri zaskrbljeni zaradi
tekočih gospodarskih gibanj
pri nas, zlasti pa še zaradi
izvajanja stabilizacijske poli-
tike. Zlasti negativno so lju
dje sprejeli podražitev neka
terih osnovnih življenjskih ar
tiklov. Gre tud: za čas, v ka
tereni cene naraščajo. Pri
mer: ko je imel tovariš Tito
v Sarajevu zaključni govor,
so v Celju podražili meso.
(Opomba: ko je tovariš Tito
slišal te besede, je dejal: če
bi to vedel, bi ne govoril!
Pa mu je tov. Korošec odvr-
nil: Ne, menim, da bi oni
morali spremljati vaš govor
in počakati!)
Negativno na razpoloženje
ljudi vplivajo tud: nekateri po-
javi subjektivnega značaja.
Gre za neopravičene social-
ne razlike. V isto skupino so-
dijo nepravilne poslovne od-
ločitve, zatem določena stag-
nacija na področju samou-
pravljanja itd. V tej zvezi
okaže zlasti opozoritev na
ugotovitev, da moč nosilcev
samoupravljanja pada, da pa
se vse bolj krepi vloga strokov-
ni'h kolegijev. Sicer pa je znan
pojav, úa v delavskih svetih
najbolj aktivne in najbolj an-
gažirane ljudi predstavljajo
zlasti tisti iz neposredne pro-
izvodnje.
»Na osnovi ocene politič-
nega položaja smo izdelali
akcijski stabilizacijski pro-
gram, ki zajema vse nivoje
od občine do delovnih orga-
nizacij,« je poudaril tov. Ko-
rošec in nadaljeval: »Lahko
bi rekel, da smo pri spreje-
manju republiškega programa
zelo enotni, da pa so se že
pri konkretizaciji našega pro-
grama javili določeni odpori,
za katere je značilen forma-
lističen pogled na te progra-
me, zanikanje lastnih napak
in nesposobnost pri izvajanju
stabilizacijske politike. Pou-
dariti pa moram, da je veči-
na ljudi prišla do spoznanja,
da mora stabilizacijski pro-
gram postatj last nas vseh in
da smo za njegovo uresniči-
tev odgovorni prav vsi!«
Občinski stabilizacijski pro-
gram zelo podrobno in kon-
kretno obravnava vprašanja
gospodarske problematike,
razvoj samoupravljanja, so-
cialno politiko, diferenciacijo
itd.
Tovariš Korošec je v tem
delu razprave podrobno govo-
ril tudi o delu občinske or-
ganizacije Zveze komunistov.
Svojo razpravo pa je sklenil
z besedami:
»Večma ljudi ima zaupanje
v Zvezo komunistov kot vo-
dilno silo v naši družbi. Prav
tako pa je tudi povsem ra-
zumljivo, da pri uresničitvi
stabilizacijskega programa zar
htevajo dosledno izvajanje
sprejetih načel.«
M. B02IÖ
Nadaljevanje s L strani
Kot v mnogih drugih pri-
merih je tudi tokrat Medob-
činski komite ZKS pobudnik
za skupno dogovarjanje o or-
ganiziranju trdnejših oblik
medobčinskega sodelovanja
na celjskem področju. Minu-
li torek so se namreč na po-
budo tega organa sestali v
Šentjurju predsedniki vseh
občinskih skupščin in vod-
stev občinskih družbeno poli-
tičnih organizacij iz vseh
osmih občin nekdanjega
okraja. V času, ko zaključu-
jemo redakcijo, nam rezulta-
ti tega nad vse pomembnega
posvetovanja še niso znani,
upamo pa lahko, da so pri-
zadevanja v smeri trdnejšega
povezovanja občin, ob skup-
nih interesih ter na realnih
osnovah padla na plodna tla
ln 'da bodo rodila željen re
zultat. Trdnejše sodelovanje
Ha regionalnem nivoju je im-
perativ bodočega skladnega
in hitrejšega razvoja celotne-
ga področja. Preveč je sku-
pnih vprašanj, problemov im
interesov, da bi jih bilo moč
v bodoče učinkovito reševa-
ti v dobrobit vseh zainteresi-
ranih dejavnikov izven ustre-
znih oblik.
Na koncu koncev pa je po-
trebno o takih oblikah med-
sebojnega sodelovanja še zla-
sti razmišljati v sedanjem
političnem trenutku, ko vse
kaže, da bo policentrizem
kot èno izmed osnovnih iz-
hodišč dolgoročnega razvoja
Slovenije le dobil svojo us-
trezno uresničitev. Splošne
težnje v dolgoročnem razvo-
ju Slovenije, posameznih re-
gij in posameznih občin zno-
traj le-teh bodo doživele
učinkovito uresničitev le, če
bo dogovarjanje o skupnih
problemih prežeto tudi z
iskrenim prizadevanjem za
njih rešitev. Opravičeno lah-
ko torej pričakujemo, da bo-
do odgovorni činitelji v po-
sameznih občinah sledeč tu-
di dolgoročnemu uresničeva-
nju lastnih interesov, konč-
no le našli učinkovito obliko
trdnejšega sodelovanja, ki
b0 v korist vsej regiji in
vsaki občini posebej
Berni Strmčnik
Dom oskrbovancev Novo
Celje
razpisuje
odprodajo osnovnega sred-
stva — PARNA PEKARNA
— komplet z dvoetažno pre-
kladalno pečjo 2.2x2.00, gne-
tilnim strojem in drugimi
stroji in napravami.
Javna dražba bo v ponedeljek
19. julija 1971 ob 9. uri v
upravi zavoda Dobriša vas
št. 36, p. Žalec.
TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV
»ŽIČNA« CELJE
IPAVČEVA ULICA 20
razpisuje
za šolsko leto 1971/72 naslednje štipendije:
4 na Tehniški srednji šoli —
strojni oddelek
2 na Ekonomski srednji šoli
2 poklicna šola —
poklic strojni ključavničar
2 poklicna šola —
poklic elektrikar
Kandidati naj vložijo pismene prošnje do 31. julija
1971 na naslov:
»Žična« Celje — komisija za delovna razmerja,
Ipavčeva ulica 20.
Prošnji je treba priložiti prepis zadnjega šolskega
spričevala ter izjavo, da ne prejemajo štipendijo
pri drugi delovni organizaciji.
NOVI ZAZIDALNI
NAČRTI
V letošnjem letu bodo pri
stanovanjsko - komunalnem
podjetju v Žalcu izdelali za-
zidalne načrte Za nekatere
kraje in naselja. Kot je bilo
sklenjeno na zadnji seji sku-
pščine, bodo letos priprav-
ljeni naslednji načrti: zazi-
dalni načrt za naselje počit-
niških hišic v Malih Braslov-
čah; zazidalni načrt »Center«
Žalec ter zazidalni načrt
kompleksa v Šempetru; ur-
banistični načrt Polzele, za-
zidalni načrt stanovanjske
soseske Breg pri Polzeli ter
ureditveni načrt za weekend
naselje v rekreacijskem co-
ningu ob Savinji pri Bregu
ob Polzeli. Nadalje bo pri-
pravljen tudi zazidalni načrt
za stanovanjsko sosesko 5
v Preboldu, urbanistični na-
črt za naselje Vransko in še
zazidalni načrt za stanovanj-
sko sosesko Petrovče—Dobri-
ša vas. Stroški izdelave ce-
lotne dokumentacije bodo
znašali 381.972,50 din.
PREMALO AKTIV-
NIH ŠPORTNIKOV
V občini Slovenske Konji-
ce aktivno deluje 13 telesno
vzgojnih organizacij, v kate-
rih je vključenih 1.190 ak-
tivnih in 495 podpornih čla-
nov. če ne upoštevamo čla-
nov sindikalnih podružnic, ki
samo občasno sodelujejo na
občinskih ali krajevnih sin-
dikalnih igrah, predstavlja
zgornja številka samo 6 od-
stotkov aktivnih občanov.
Kljub temu, da se je dejav-
nost športnih društev m or-
ganizacij v zadnjem obdobju
izredno povečala in so bili
doseženi nekateri upošteva-
nja vredni rezultati, pa je ta-
ko majhen delež športno ak-
tivnih občanov po oceni ob-
činske zveze za telesno kul-
turo resnično prenizek.
VINKO
KOLENC
Viniko Kolenc je med ti-
stimi občan: Polzele in oko-
liških vasi, ki so najbolj
znani, predvsem pa priljub-
ljeni. Svoje delo po službi
ie posvetil urejevanju drob-
nih krajevnih problemov in
prav z njegovo pomočjo so
v marsikateri vasi dobili
novo cesto ali vodovod. Ta-
ko so samo v času njegove-
ga predsedovanja krajevni
skupnosti Polzela uredili
lokalnih cest v dolžini pe-
tih kilometrov in en kilo-
meter vodovoda, pravkar
pa je v teku največja akci-
ja. Gradnja prizidka nove
osnovne šole na Polzeli, ki
jo bodo slovesno otvorili
ob začetku šolskega leta.
Viniko Kolenc je zaposlen
pri Kmetijskem kombinatu
Hmezad v Žalcu, kot uprav-
nik pa vodi delovno enoto
kmetijstvo. Zahtevno delo
ga ne ovira, da tistih red-
kih prostih ur ne bi posve-
til krajevni skupnosti. Sko-
raj vsak večer, tudi zdaj v
vročem poletnem času, ima
sesitanke po posameznih
vaseh in naseljih, kjer ga
ljudje prosijo za pomoč pri
realizaciji njihovih želja. Te
pa so večinoma usmerjene
na ceste in vodovode. Vin-
ko pomaga, kolikor lahko in
zmore. Zmore pa veliko. Z
občani so kot ena družina
in vsi delajo za lepši izgled
kraja ter lažji dostop od
doma do službe, trgovine,
šole .. Zdaj pripravlja na-
črte za krajevne ceste na
Bregu, Or o vi vasi p v no-
vem naselju na Polzeli. V.se
naj bi uredili še v letoš-
njem letu. Prihodnje leto
pa planira novo večj0 akci-
jo — obnovitev kulturnega
doma.
Vinko Kolenc se zaveda,
da bodo akcije lahko spe-
ljali s skupnim sodelova-
njem, ki pa je na Polzeli
že tradicionalno. Njegove
besede so polne načrtov in
optimizma, da bodo vse to
tudi izpeljali.
In ne smemo pozabiti.
Letošnje leto je za Vinka
Kolenca še po osebni plati
zanimivo, če ta izraz sploh
lahko uporabimo. Doživel
bo tisto pomembno »sreča-
nje«, ki mu pravimo sreča-
nje z Abrahamom. Možu iz
Ločiče pri Polzeli tudi naše
čestitke. Osebne in za vse
tisto opravljeno delo, ki je
obogatilo kraje Polzele.
T. TAVČAR
SODELOVANJE
JE POTREBNO
V današnjem štafetnem intervjuju gostuje pred
sednik Skupščine občine Brežice tovariš VINK(
JURKAS, ki ga je zaradi nekaterih problemoi
sodelovanja ob reševanju aktualnih vprašanj гаг
voja Kozjanskega predlagal tovariš Beno Božiček
Ste presenečeni, da se naš časnik, ki nekoč v naši občini ti
bil neznan, obrača na vas s prošnjo za naš štafetni intervju
Nisem presenečen. Vaš tednik je v naši občini še zmera
man Vsako številko vašega časopisa prečitam od A—2 R¿
pa je, da premalo pišete o dogodkih v naših krajih, o delu и
íivljenju ljudi, o njihovih uspehih in težavah Zato je nekoliko
manj zanimiv za bralce v naši občini, kot Dolenjski list.
Kot veste, vas je za sobesednika »določil« predsednik sosed,
nje šmarske občine, ki je odprl več nepojasnjenih vprašanj
kot so policentrizem, medobčinsko sodelovanje med kozjan.
skiini občinami, mejanih pa tudi s hrvaškimi. Menda pričakuj»
vaših pojasnitev?
Zelo je lepo, da mi predsednik Obć. skupščine Šmarje tov
Beno Božiček daje možnost, da sodelujem v rubriki »štafetni
Intervju«. To se sliši še lepše zato, ker tov. Božiček v svojem
intervjuju namiguje, da so občine Brežice in Krško kalile dobre
soseske odnose in medobčinsko sodelovanje, ko smo v lanskem
letu obravnavali predlog zakona o hitrejšem razvoju manj raz-
vitih občin in območij v Sloveniji. Naj takoj povem, da smo
se opravičeno potegovali, da bi tudi naša občina prišla v dru.
žino nerazvitih Razlogi za to so znani Med drugim naj povem
samo to da smo izpadli iz seznama manj razvitih občin samo
zato, ker smo imeli 39.8 % kmečkega prebivalstva, namesto
40 % Na območju kozjanskega v naši občini živi 7.100 prebi,
valcev in 5.000 na obronkih nerazvitih Gorjancev To je polo,
vica prebivalcev v občin.1 s povprečnim narodnim dohodkom
3.710 dinarjev Povprečni narodni dohodek v občini pa je zna.
šal 5.370 dinarjev. Bralci naj sami presodijo ali smo imeli prav.
Že samo zaradi tega ne bi bilo potrebno govoriti, da smo kalili
medobčinske odnose po nepotrebnem Ш smo bili vedno in
smo še za vsako medobčinsko sodelovanje šestih občin, ki imajo
v svojem območju predele kozjanskega. V lanskem letu smo
med prvimi podpisali pogodbo o izdelavi programa razvoja
kozjanskega z Zavodom za napredek gospodarstva v Celju. Med
tem, ko so se v Šmarju odločili za podpis te pogodbe še-le
aprila letos Od skupnega razvojnega programa ln nastopa s tem
programom ter njegovo vključitvijo v slovenski program je od-
visno v kateri smeri in kako hitro se bo razvijalo kozjansko.
Občine Sevnica, Krško in Brežice sodelujejo ▼ vseh pogle-
dih To sodelovanje je plodnejše od lanskega leta, ko smo
na iniciativo medobčinskega sveta ZK izvolili tudi Svet posav-
skih občin. Trenutno je najvažnejša naloga tega sveta, da do-
bijo tri posavske občine do decembra leta 1971 svoj dolgoročni
in srednjeročni program razvoja
Do sedaj je opravljenega že toliko pomembnega dela, da
lahko verujemo, da bomo dobili solidne programe. V te pro.
grame vključujemo tudi razvoj kozjanskega območja in Gorjan-
cev Zato nam je sodelovanje z občinami Celjske in Novome-
ške regije potrebno.
Zraven sodelovanja z občinami v posavski regiji, s Celjsko
in Novomeško regijo, sodelujemo tudi z občinami Zagrebške
regije. Sodelovanje s sosednjimi občinami v Hrvaški ima pred-
vsem namen da vsklajujemo akcije pri gradnji in moderniza-
ciji cest. davčno politiko, izmenjujemo mnenja in drugo. Res-
nejših težav tu nimamo. Težko pa je vskladiti nekatere akcije
zaradi republiške zakonodaje. V tem je tudi osnovni razlog,
da nismo stalni člani Zagrebške regije. Iz tega kar sem vara
do sedaj povedal je razvidno, da ni nikakršnih ovir, niti raz-
logov, da ena občina sodeluje z vsemi sosednimi občinami ш
regijami
Glede razvoja urbanega sistema Slovenije sem mnenja, da
ni vzdržno nobeno stališče, ki zagovarja razvoj samo nekaterih
centrov, vsi ostali predeli pa bi naj ostali nekakšni rezervati.
Vsem predelom Slovenije je treba omogočiti, da se bodo raz-,
vijali pod enakimi pogoji Največ težav pri tem je, da nimamo
enake startne osnove. Zato mi dovolite, da še enkrat povem,!
da bi bilo prav, če bi bili z zakonom o manj razvitih občinah,
in območjih bolje povedano različno razvitih, te razlike izena-
čili V sedaj predloženem gradivu v urbanem sistemu Slovenia
bi bila še najbolj sprejemljiva varianta »B«, v kolikor bi ne
bila v nasprotju s stališči o dolgoročnem razvoju Slovenre. i
Oba dokumenta sta sedaj v javni razpravi, zato ie še čas. da
svoje mnenje povemo javno in glasno
Ce je lani Kozjansko vprašanje res kazalo znake, da utegn«
postati predmet vesti vse Slovenije, je ta klic vesti letos neko-
liko otopel. Zakaj?
Po mojem tu ni sprememb. Razlogi, da so razprave o, hitrej-
šem razvoju Kozjanskega nekoliko otopele so v tem, da si nis-
mo še čisto na jasnem kako Kozjansko vključiti v razvoj.
Manjka nam celovit razvojni program, programi občinskih skup-
ščin programi delovnih organizacij, načrti za postavitev obra-
tov za izgradnjo cest i.t.d. Danes ni mogoče, četudi gre J»
Kozjansko, sprejemati odločitev samo na podlagi potočnega
dogovora. Za vse odločitve so potrebna ekonomske utemeljitve
in dobri načrti.
Bi na kratko razložili, katero so poglavitni načrti vaše «beine
v naporih za izboljšanje položaja ljudi na Kozjanskem, tako
v delu, ki pripada vaši občini, kot na Kozjanskem v celoti.
Ljudem na Kozjanskem je treba ustvariti pogoje, da se lahko
enakopravno vključujejo v gospodarske tokove slovenske družbe.
To pa pomeni, da je treba v prvi vrsti narediti dobre ceste.
Delovne organizacije iz centrov je treba zainteresirati in stimu-
lirati da pristopijo k proučevanju možnosti, da izgradijo n»
Kozjanskem svoje proizvodne obrate. Mislim, da ima Kozjansko
tudi velike možnosti za razvoj turizma, terciarnih dejavnosti,
kmetijstva in gozdarstva.
V predelu Kozjanskega, ki pripada naši občini bomo moder-
nizirah najpomembnejše ceste, izgradili tudi nove tam kjer J"1
še ni, modernizirali rudnik gline in keramičnega peska v Glo-
bokem in drugo. V načrtu imamo tudi predelavo gline v Pf»'
izdelke, kasneje tudi proizvodnjo končnih izdelkov lz gline, .že-
limo tudi obnoviti šole: preusmerjati kmetije v smer vinogradni-
štva, sadjarstva, živinoreje in turizma.
Mislite, da "je možno in koristno sodelovanje tudi med «''^'j
nami, ki se ne stikajo neposredno na mejah in ki jih ne d ru»
recimo cela gora podobnih problemov, kot je recimo kozjansK®
zaostalost?
Ne samo, da je možno in koristno sodelovanje med obči-
nami, ne glede na to, kako so postavljene meje med njimi, te
je nuja АИ se vam ne zdi, da je dosti premalo če sodeluje
samo s sosedom? Današnji čas zahteva od posameznika, ravn
tako tudi od družbeno politične skupnosti, da sodeluje z vsem^
faktorji v širšem prostoru Ni nujno, da nas družijo samo
dobni problemi. Zakaj pa ne bi Dilo sodelovanje razvite
z manj razvito koristno? Mislim, da je lahko koristnejše ¿e J
dobronamerno.
Koga predlagate za naslednji intervju in o čem naj bi ®®
z njim pogovorili?
Pogledi na medobčinsko in regionalno sodelovanje so газ
lični. Zato predlagam, da o njem spregovorijo predstavni
vseh šestih občin. Predlagam, da o tem spregovori tudi P*®^
sednik Obć. skupščine Krško tov. Joško Radej.
SPOMENIK IPAVCEM
Znana je končna lokacija
za postavitev spomenika skla-
dateljem Benjaminu, Gustavu
in Josipu Ipavcu v Šentjurju.
Po daljšem iskanju primer-
nega prostora so se odločili
za tisto varianto, ki so jo na-
kazali že leta 1934, ko so se
prvič odločili, da bodo zna-
nim glasbenikom postavili
spomenik; to je na prostoru
pred cerkvijo v zgornjem sta-
rem delu Šentjurja.
Torej že 18. marca 1934 so
dobili nalogo, da postavijo
spomenik bratom Ipavcem.
Na pergamentni listini, k: so
jo našli zakopano in jo da-
nes hranijo v Ljubljani (uni-
verzitetna knjižnica) piše:
»... da postavi na trgu
pred cerkvijo Sv. Jurija spo-
menik dr. Benjaminu, dr. Gu-
stavu in sinu poslednjega
dr. Josipu za zasluge, ki so
si jih pridobili kot sklada-
telji, kot pionirji slovenske
glasbe ter kot narodni in go-
spodarski delavci. Omenjeni
odbor za postavitev spomeni-
ka skladateljem Ipavcem v
Sv. Jurju pr: Celju je danes,
na dan Sv. Servacija, ko je
I. Ipavčeva župa J. P. S. od-
krila bratom v rojstni hiši
spominsko ploščo, v spora-
zumu z župo na slovesen na-
čin z blagoslovitvijo položil
temeljni kamen za spomenik
in vanj vzidal tole listino.
V Sv. Jurju pri Celjju, na
dan Sv. Servacija 1934.«
Tako bodo trije zaslužni
glasbeniki po 37-tih letih do-
bili tudi uradno priznanje v
kraju, kjer so živeli in ustva-
rjali. Spomenik, katerega od-
litke že imajo in jih do po-
stavitve hranijo v prostorih
občinske skupščine, bo stal
natančno na tistem mestu,
kjer so si izmislili tasti, ki so
jim ga hoteli prvi postaviti.
T. VRABL
Folklorna skupina iz Šempetra je edina skupina iz širšega celjskega področja,
ki še goji folklorne plese. V minulem tednu je nastopila kar dvakrat in to na
občinskem prazniku občine Žalec v Galiciji ter na prvem srečanju slovenskih
invalidov v Šempetru.	' Foto: T. Tavčar
LEP USPEH V RŠC
V	petih šolah rudarskega
šolskega centra v Velenju je
bilo v preteklem šolskem letu
804 dijakov. Od teh jih je ob
sklepu šolskega leta uspešnih
659 ali 83 odstotkov. V centru
so imeli 46 odličnjakov, naj-
več med njimi rudarske po-
klicne šole. Predvidevajo, da
bodo imeli v naslednjem šol-
skem letu v centru kar 47
oddelkov s približno 1500 di-
jaki. Rudarski šolski center
postaja tako številčno najino-
čneiša šola v velenjski občini.
V	naslednjem šolskem letu
bo nastala že prostorska sti-
ska. Zato bo čimprej zgraditi
nov trakt..
Ob letošnjem vpisu za no-
vo šolsko leto je bilo največ
zanimanja za poklicno šolo
— oddelek za TV mehanike,
še vedno pa je dovolj prostih
mest v poklicni šol j za ru-
darje in za kovinarje.
—v—
LASKAVO
POVABILO
Celjski komorni moški zbor
je prejel te dni povabilo di-
rektorja mariborske drame
Branka Gombača k sodelova-
nju na Borštnikovem sreča-
nju letos oktobra. Ob tej pri-
ložnosti bo izšel v maribor-
skem listu tudi reportažni za-
pis o zboru.
Gotovo lepo priznanje ugle-
dnemu celjskemu zboru.
GG
GLASBENA
RAZSTAVA
V mali dvorani Doma Dušana
Poženela v Laškem je te dni od-
prta umetnostno glasbena razsta-
va. Razstavljene so fotografije, ki
prikazujejo razvojno pot laške sin-
dikalne godbe ki letos praznuje
stoletnico svojega delovanja.
Med ostalimi razstavljenimi pred-
meti so najbolj zanimivi različni
stari glasbeni instrumenti, gramo-
foni in glasbene skrinje.
-zk-
V LIKOVNEM SALONU
VERA F. PRISTOVŠEK
V Celjskem likovnem salo-
nu je odprta razstava slikar-
skih del Vere Fišer-Pristov-
šek. Razstavljena dela — tako
portreti kot krajine so mo-
tivsko vezana na Celje. Med
portreti srečamo na razstavi
trj zanimive upodobitve ig-
ralcev celjskega gledališča —
Bogdano Grobelnikovo v vlo-
gi dekle Ančke, Fedorja Gra-
dišnika v vlogi Hermana Celj-
skega in Marjanco Krošlovo
v vlogi Glorije. Povezanost
slikarke Pristovškove s celj-
sko gledališko preteklostjo
je 'vsekakor zanimiv element
razstave, ki ji daje svojevr-
sten pečat.
Zanimivi so tudi številni ot-
roški portreti, ki navdušijo
z nežnostjo in toplino. Manj
so na razstavi zastopane kra-
jine in motivi. Med njimi iz-
stopata sliki Jutro v Celju in
Na delo.
Slikarka Vera Fišer-Pristov-
šek se je šolala v privatni sli-
karski šoli v Ljubljani. Med
njenimi učitelji je bil tudi
eden največjih slovenskih im-
presionistov Sternen. Ta je na
njeno delo tudi najbolj glo-
boko vplival. Njegov vpliv se
odraža tudi v vseh delih, ki
so trenutno razstavljena v li-
kovnem salonu, saj je slikar-
ka dosledno zvesta svojemu
osnovnemu slogu.
USPEH GLASBENE ŠOLE
Po izjavi upraviteljice glas-
bene šole, tovarišice šelih
Nade v Slovenskih Konjicah,
je bilo preteklo leto najbolj
uspešno od ustanovitve. Z
glasbenimi točkami so sode-
lovali na vseh kulturnih pri-
reditvah in proslavah v ob-
čini. Teh pa je bilo šestin-
dvajset. Organizirali so dva
samostojna nastopa, ki sta iz-
redno lepo uspela, šolo je
absolviralo devet učencev, kar
je najvišje število vse od
ustanovitve.
Posebno pozornost posve-
čajo najmlajšim, predšolskim
učencem, ki jih že na samem
začetku vadijo not in igranja
na flavto. Zaradi pomanjka-
nja prostorov in učiteljske-
ga kadra, lahko sprejmejo le
okoli 110 učencev v starosti
od šest do šestnajst let.
Pred kratkim se je tudi
uredil materialni problem šo-
le, tako so učitelji glasbe iz-
enačeni z ostalim pedagoškim
kadrom v občini.
-ii-
JUBILEJ GLASBE
V LAŠKEM
Pred dnevi so se v Laškem
vrstile prireditve v počasti-
tev stoletnice delovanja sin-
dikalne godbe. V dvorani Du-
šana Poženela je bila slavno-
stna akademija s koncertom.
Dan kasneje pa povorka godb
po mestnih ulicah, in revija
godb s sodelovanjem pevskih
zborov na šolskem telovadi-
šču.	-zk-
ŠTAJERSKA IN KOROŠKA V NOB
Danes ob petih popoldne
bo v Muzeju revolucije odpr-
ta občasna razstava na temo
Štajerska in Koroška v NOB.
Pripravila sta jo Muzej revo-
lucije Celje in Muzej narodne
osvoboditve Maribor. S to
razstavo oba muzeja sodelu-
jeta v pripravah na počasti-
tev tridesete obletnice vstaje.
Materiali prikazujejo začet-
ne priprave na vstajo, za-
četke oborožene borbe, potek
NOB, in zaključne operacije
na območju štajerske in Ko-
roške. Prikazana je tudi vlo-
ga KP pn ustanavljanju pr-
vih partizanskih enot in pri-
pravi prvih oboroženih ak-
cij proti okupatorju.
Posebno mesto ima prikaz
partizanskih čet v letu 1941
na Štajerskem, II. grupa od-
redov, pohorski bataljon, pot
XIV. divizije, ter zaključni
boji in osvobojena ozemlja.
Del razstave seznanja gle-
dalce z okupatorjevim nasi-
ljem in njegovimi zločini nad
prebivalstvom; aretacije, izse-
ljevanje, streljanje v Starem
piskru, obešanje na Frankolo-
vem . ..
Razstava je pripravljena ta-
ko, da jo bo mogoče prenesti
tud v druge kraje in si jo bo
tako lahko ogledalo večje šte-
vilo ljudi.
-zk-
DOMAČA OBRT
IZ TRSTENIKA
V okviru prireditve Piva in
cvetja so v Laškem odprli tu-
di razstavo domače obrti iz
Trstenika. Obiskovalci si v
prostorih osnovne šole lahko
ogledajo izdelke, ki jih iz-
delujejo trsteniške žene na-
vadno takrat, ko njihovi mo-
žje odidejo »na kafiću ili ra-
kijicu«.
Posebno zanimive so lepo
in okusno izdelane vezenine,
ki rahlo spominjajo na idrij-
ske čipke, čeprav se vzorci
precej razlikujejo. Lepi so
tudi primerki keramike, gobe-
linov, medtem ko se nekaj
izdelkov zelo oddalji od na-
rodne obrti in bi bilo bolje,
če bi jih skušali spraviti v
že tako ali tako majhen pro-
stor. skratka med izredno le-
pimi izdelki najdemo tudi
primerke, ki na razstavo ne
sodijo. Vsaj na to ne.
Ciani celjske ribiške družine so pripravili prijeten
in nadvse dober (zaradi rib in vsega ostalega) pik-
nik, za katerega zagotavljajo, da bo postal tradicio-
nalno srečanje ribičev, novinarjev in politikov. Da je
kombinacija dovolj posrečena je pokazalo že prvo
srečanje pri Levškem mostu, kjer so se v prijetnem
popoldnevu ob kopanju, šalah in vinu ter pesmi vsi
najedli toliko lipanov, postrvi, podusti in klenov, da
jih imajo za nekaj dni dovolj. Ribiški mojstri so pri-
pravili na toliko načinov ribe, da smo samo gledali
pa tudi jedli. Vmes je »padlo« tudi nekaj ribiških;
resničnih in drugačnih. Bolj pa je bilo prijetno to,
da je prav ribičem uspelo »vkup spraviti« racmane,
njihove družinske člane, piknik in javne delavce, da
so v prijetnem popoldnevu posedeli ob Savinji ter
uživali tisti mir, ki ga v normalnem življenju toliko-
krat pogrešajo in potrebujejo. Vsi, razen rib, so bili
sproščeni. Viktor Dolenc, eden izmed vodij celjske
ribiške družine pa zagotavlja, da bo takšen in še
boljši piknik vsako leto. Prihodnji naj bi bil na
novem Šmartinskem jezeru. Vsi upamo, da to ni
ribiška ...
Nič ribaril, ribe jedel у^ог Dolenc (levo) je Olgi Vrabič in Stanetu Seničarju pokaži
in fotografih TONE VRABL plen, ulovljen v Savinji. Tovarišica Vrabičeva je bila navdušen
Trije »racmani« in en majhen nagec v pogovoru z Olgo Vrabičevo o vsakdanjih problemih. — Piknika so se (vsaj enkrat! Tudi to je zasluga ribičev ali pa žen®
ki niso pustile može same ob Savinjo ..) udeležile tudi skoraj vse žene racmanov. Zagotovile so, da bodo še prišle, ker so spoznale, kako se imajo »močnejših
na terenu lepo ...
TEKMOVANJE ZA
NAJLEPŠI KRAJ
Celjska turistična zveza je
tudi letos razpisala tekmova-
nje za najlepše urejen kraj
na širšem celjskem območju.
Ocenjevanje bodo opravili
avgusta, rezultati pa bodo ob-
javljeni mesec dni pozneje.
Turistično društvo v najle-
pše urejenem kraju bo za na-
grado prejelo tisoč novih di-
narjev in prehodni pokal.
VEČ GOSTOV
KOT LANI
Po podatkih informacijske
službe celjske turistične zve-
ze je bilo prve dni julija v
vseh turističnih krajih in
zdraviliščih na širšem celj-
skem območju nekaj nad
1.800 gostov, kar je za okoli
4 odstotke več kot lani v is-
tem času. Največ jih je za-
beležila Rogaška Slatina, pre-
cej nad 9000, dober pa je bil
tudi v Laškem, Dobrni in dru-
god.
ZAKAJ TAKO?
V kiosku ob kolodvorski
restavraciji v Celju že več
mesecev prodajajo pečen
krompirček. Precej je ljudi,
ki tam vsak dan čakajo, da
bi za 1,50 dinarja dobili maj-
hno vrečko krompirja.
Tudi sam sem se postavil
v vrsto in v zameno za denar
dobil vrečko krompirja. Žal
sem ga potem vrgel proč,
saj res ne maram pol peče-
nega krompirja. Postal sem
radoveden, če je vedno tako
in še večkrat sem se postavil
v vrsto, vendar sem vedno
znova metal še polne vrečke
v koš za odpadke. Enkrat je
bil krompir preveč, drugič
spet premalo slan, nikoli pa
dovolj pečen. Res ni čudno,
da je iz dneva v dan pred
kioskom manj ljudi.
P. S.
V Ljubljani lahko .kupite
pečen krompirček na vsakem
vogalu in zanj boste odšteli
le dinar, pa se pečen bo.
IZLETI
Za poživitev mirnih dni
poletnih dopustov se je Tu-
ristično društvo Celje odloči-
lo za organizacijo več izletov.
Tako so organizirali v nede-
ljo, 11. julija, izlet v Višnjo
goro in Podsmreko z avtobu-
som, za 24. julij pa imajo v
načrtu daljši izlet v Trbiž s
povratkom preko Predila,
Bovca, Tolmina in škofje Lo-
ke. Cena prvega izleta je bila
45 din, za drugega pa pred-
videvajo 75 do 85 din.
DELA POTEKAJO
PO ROKOVNIKU
Minule dni je imel tretjo
redno sejo izvršilni odbor
Medobčinske komisije za iz-
delavo dolgoročnega koncep-
ta razvoja celjske regije. Na
seji so najprej obravnavali
pripombe k osnutku izhodišč
za izdelavo dolgoročnega raz-
voja Slovenije. Uvodno bese-
do v zvezi s to obravnavo je
imel Fedor Gradišnik, direk-
tor Zavoda za napredek go-
spodarstva. Na seji so kritič-
no ocenili dejstvo, da so po-
samezni materiali, ki se pri-
pravljajo v Ljubljani v zve-
zi z izdelavo koncepta dolgo-
ročnega razvoja Slovenije le
težko dosegljivi, kar delo pri
izdelavi regionalnega koncep-
ta ovira. Ugotovili so, da de-
lo' sicer poteka po sprejetem
rokovniku, posamezne mono-
grafije in drugli dokumenti
so že pripravljeni, v prihod-
njih mesecih pa bo delo in-
tenzivneje steklo tudi pri po-
sameznih podkomisijah.
TUDI V CELJU —
SEJMI
AVTOMOBILOV
Na pobudo kolektiva Javnih
naprav je tudi Celje postalo
sejemsko mesto za rabljene
avtomobile. Prvi tak sejem
je bil že v nedeljo, 11. t. m.
Odslej pa bo vsako nedeljo
od 7. do 12. ure na dvori-
šču javnih naprav ob Tehar-
ski cesti.	M. B
TEHTNO O VOLIL-
NEM PROGRAMU
Na zadnji razširjeni seji iz-
vršnega odbora Občinske
konference SZDL Celje, ki
ji je poleg predstavnikov
vseh družbeno političnih or-
ganizacij prisostvovala tudi
predsednica skupščine obči-
ne Celje, Olga Vrabičeva, so
obravnavali delovni osnutek
ocene dveletnega izvajanja
volilnega programa. Posamez-
nim poglavjem predloženega
teksta so na seji dodajali še
nove ugotovitve ter v dolo-
čenih primerih predlagali tu-
di nove formulacije. Razpra-
va je bila izredno bogata in
konstruktivna. Največ časa
so posvetili obravnav: tiste-
ga dela ocene, ki govori o iz-
vajanju volilnega programa.
Posameznim poglavjem pred-
loženega teksta so na seji do-
dajali še nove ugotovitve ter
v določenih primerih predla-
gali nove formulacije. Raz-
prava ije bila izredno bogata
in konstruktivna. Največ časa
so posvetili obravnavi tistega
dela ocene, ki govori o izvaja-
nju volilnega programa na
področju gospodarstva. Pou-
dariti je treba, da je celjska
SZDL med prvimi v Sloveni-
ji, ki se je lotila izdelave ta-
ko zahtevnega teksta, ki bo
služil kot izhodišče za oceno
minulega dela in za akcije v
predstojećem obdobjy.
OTROŠKA VRTCA
Razvoj otroškega varstva v
občini Šmarje se je pričel
leta 1966. Tako so lani izved-
li vse potrebne priprave za
gradnjo novih objektov in si-
cer vrtca v Rogaški Slatini,
ki bi imel 4 igralnice in pro-
stora za 80 otrok ter vrtca
v Šmarju s tremi igralnicami
in 60 otroci. Predvidevajo,
da bod0 že letos lahko pri-
čeli z gradnjo, saj je 2,299.060
dinarjev investicijskih sred-
stev že zagotovljenih, manjka
le še 721,358 dinarjev, to vso-
to pa bodo zbrali letos z od-
lokom o akumulaciji namen-
skih sredstev za otroško var-
svot.
ČEZ 30.000 LJUDI
V občini Šmarje po podat-
kih popisa živi 30.656 prebi-
valcev. Otrok je kar 8.260,
torej vseh do 15 leta staro-
sti. Od tega je predšolskih
3.860.
sm
NOVA
CVETLIČARNA
V Šentjurju so pričeli gra-
diti novo cvetličarno in so
temelje že končali. Cvetličar-
na bo pavi 1 jonskega tipa in
bo imela okrog 30 m2 kori-
stne površine. Stala bo poleg
sedanje cvetličarne, v prosto-
rih sedanje pa b0 nova tra-
fika. Čeprav je cvetličarna
v Šentjurju že tri leta, je
bila zaradi velikega prometa
potrebna večja cvetličarna.
Prodajalna tobaJka je pa sploh
prva v Šentjurju.	I. S.
SEJA SKUPŠČINE
Kljub dopustniškemu obdo-
bju se bodo odborniki šent-
jurske občinske skupščine
sestali na redni seji že v tem
mesecu. Obravnavali bodo
več zaključnih računov, osre-
dnja točka dnevnega reda pa
bo gibanje gospodarstva v ob-
čini v prvih mesecih tega
leta.
KAKTUS
Z 18 CVETOVI
čeprav smo sredi vročega
poletja, so imeli pri Alojzu
Arzenšku, na Vrbnem 6 pri
Šentjurju, v četrtek, 8. julija
pravo pomlad. Da, pomlad v
majhnem.
Lep kaktus je že dan prej
opozoril, da se bo odprl in
zacvetel. Njegovo življenje v
cvetu je kratko, samo en dan.
In tako je vso svojo lepoto
razkazal prav ta dan. Imel je
osemnajst svetlo roza cvetov.
Bil je v vsem sijaju, mogočen
in vreden vsega občudovanja.
In ko je sonce v večernih
urah izginilo za obzorjem, so
se zaprli tudi cvetovi.
M. B.
KMALU BAZEN ».
Dela v novem rekreac;
skem središču v Veleni10
kjer sta dva bazena in otf 1
ško igrišče, se bližajo kona »
Te dni končujejo odprt otö 1
pijski bazen, ki bo med nin
lepšimi v Sloveniji. Vse Иu
že, da ga bodo te dni izroči ®
namenu. Vrh tega so do P •
kritega bazena asfaltirali S ~
roko cesto.	^
SEJA OBČINSKE J
SKUPŠČINE i
Danes dopoldne so se v Ve-F
nju zbrali na trinajsti sMF
ni seji člani obeh zborov T
mošnje občinske skupščicjr
Predlog dnevnega reda za ¡T
sedanje ima osem točk.
zadev je pripravil svet za т
nance, med njimi zlasti T
ključne račune proračuna®
skladov za lansko leto-
seji bodo odločili o statuT
temeljne kulturne skupn^T
o občinskem skladu skup11!
rezerv pa tudi o delu pos^T
milice v Velenju in oddÄ
v Šoštanju v lanskem letu. Г
iieíuje: IVAN SEVŠEK
jovarja: CILKA KREGAR
jtevüo ljudi, ki iščejo
jjvje v tako imenovanih
'¿unskih toplicah« pri Pod-
jtku, je vsako leto večje.
lf zato smo za mali inter-
[ izbrali tovarlšico Cilko
jgar, ki letos že tretje
j prodaja vstopnice za ko-
jje v atomskih toplicah in
ej lahko spremlja vsa gi-
ija glede števila gostov,
stopnice za kopanje v
ifflskih toplicah pri Pod-
rtku prodajate že tretje
j. Kako ste pričeli s tem
om? »To delo sem spre-
I na prošnjo turističnega
štva Podčetrtek- Je pa to
sezonska zaposlitev, ker
xdisce nima zaprtih pro-
K»v in pride v poštev za
«nje le poletje. Tako
ij že tretjo leto prodajam
plice in opazuj eni go-
« V tem času ste jih go-
ti dobro spoznali. Kakšnih
tov pa je največ? »Zdaj,
je promet tako zelo na-
el, ne morem reči, da
ïam kopalce podrobneje,
¡noma so to ljudje, k: jih
Si kakšna bolezen ter
'.\o zdravje pri nas. Prilla-
li pa od vsepovsod. Tako
precej Nemcev, Avstrijcev,
ijanov, veliko jih pride s
/atske in Srbije. vel:ko
je sveda tudi Sloven-
.4 Koliko kopalcev pa je
prečno pri vas, če je le-
vreme, primerno za ko-
lje? »Letos jih je zelo ve-
), med tednom okrog 1000
Je več, ob sobotah in ne-
jah pa pride tudi 3000,
rda še več. Za toliko ljudi
kopališče odločno pre-
hno, mala olajšava je le
en, ker zdravniki ne pri-
■očajo več kot 20 — 30 mi-
kopanja dnevno. Voda je
Meč zelo radioaktivna in
bilo daljše kopanje lahko
rda škodljivo. Tako se
to izmenja precej ljudi.«
bi izgledala primerja-
•ned lanskim in letošnjim
«n? »število ljudi, ki se
l-J° zdravit v atomske top-
ije letos zelo naraslo.
'' gotovo je letos dvakrat
gostov kot lan', morda
Točnih podatkov pa
vem. Zadnja leta promet
n° hitro raste in če se
»ko nadaljevalo, ne vem,
0 bo v prihodnje.« Pro-
ste tudi zdravilno vodo?
'eda, in to prav veliko.
Joo jo ljudje kupijo tudi
J do 3000 litrov ter jo od-
na domove.« Po čem
50 vstopnice za kopanje?
več vrst vstopnic.
6(1 kopališča stane 1 di-
nar, vstopnica za en dan in
eno kopanje stane 4 d i nanje,
za več dni ter dve kopanji
pa 5 din. Imamo pa tudi 10
kabin, kar je sicer premalo,
vstopnica zanje in za eno
kopanje pa velja 8 din. Liter
zdravilne vode pa stime 50
par.«
SKUPŠČINA
STANOVALCEV
V	sredo, 7, julija je bila
v dvorani gostišča Hum v
Laškem skupščina stanoval-
cev stanovanj, ki jih ima Sta-
novanj sko-komuna,Ino in grad-
beno podjetje Laško. Na
skupščini so izvolili organe
skupščine in predstavnike
stanovalcev in ustanoviteljev
v razširjeni delavski svet po-
djetja, imenovali pa so tudi
2 predstavnika stanovalcev v
stanovanjsko arbitražo. Poleg
tega pa je na skupščini poro-
čal tudi direktor Stanovanj-
skega in gradbenega podjetja
Laško o dosedanjem poslova-
nju podjetja, razpravljali pa
so tudi o problematiki sta-
novanjskega gospodarstva.
I. S.
UPOKOJENCEM
NOVA STANOVANJA
V	Laškem so pravkar do-
končali zadnja dela za nov
dom upokojencev, manjka le
še priključek na električno in
telefonsko mrežo. Urejena je
že tudi okolica doma, tako
da bo dom še ta mesec prev-.
zel zavod Dom upokojencev
Laško. V domu bo poleg 21
stanovanj za upokojeniške
družine tudi prostor za dru-
žabno življenje ter prostori
za prehrano ter drugo oskr-
bo. Objekt je stal okrog 2,7
milijona din, del denarja je
prispevalo Stanovanjsko po-
djetje Laško iz svojega skla-
da za stanovanjsko izgradnjo,
del pa je dala republika iz
stanovanjskega sklada upoko-
jencev. ,	I. S.
PRISPEVEK TUDI
V LOČAH IN
VITANJU
Doslej so prispevek za
uporabo mestnega zemljišča
v občini Slovenske Konjice
plačevali občani občinskega
središča in Zreč. Da bi bila
zagotovljena prepotrebna sre-
dstva za komunalno ureja-
nje tudi drugih dveh večjih
krajev v občini,' to je Loč
in Vitanja, naj bi v bodoče
plačevali omenjeni prispevek
tudi v teh dveh krajih. Sa-
mo po sebi je umevno, da
prispevka ne bo potrebno
plačevati od objektov in ze-
mljišč, ki so namenjena
kmetijski proizvodnji, tem-
več samo od ostalih. Stopnje
prispevkov v občini so enot-
ne in sicer po 13 starih di-
narjev od enote stanovanjske
površine in 3 stare dinarje
] od kvadratnega metra neza-
, zidanih stavbnih zemljišč,
i znotraj zazidalnih površin, po
' zazidalnem načrtu.
NAJETA POSOJILA
Pri Skupščini občine Slo-
venske Konjice so najeli
dvoje manjših posojil in si-
cer iz prenehalega DIS, kot
delež občine pri izgradnji ne-
katerih objektov. Tako so
najeli kredit v višini 50.000
dinarjev kot delež občine pri
izgradnji Zdravstvenega do-
ma in 100.000 dinarjev prav
tako kot delež občine v iz-
gradnji osnovne trase vodo-
voda Žiče—Draža vas—Tepa-
nje — Tepanjski vrh. Oba
kredita bo občina odplačala
v šestih letih in sicer iz us-
treznih skladov, ki se formi-
rajo pri občinski skupščini.
POŽAR V LOŽNICI
Opolnoči je izbruhnil ogenj
na gospodarskem poslopju
DRAGA VIZOVIŠKA v Lož-
nici pri Žalcu. Pozneje so
ugotovili, da je požar nastal
zaradi nestrokovno izpeljane
električne napeljave.
V ognju je izginilo razno
orodje, voz, seno, kokoši in
drago. Gasilci iz večih pro-
stovoljnih gasilskih društev
so uspeli s hitro intervenci-
jo obvarovati pred ognjem
sosednjo stanovanjsko hišo.
škodo so ocenili na približ-
no 150.000 dinarjev.
NAJSLABŠE
V GOSTINSTVU
Zoper žalsko gostinstvo je
slišati kar precej pripomb,
ki niso ravno •vzpodbudne. K
vsakodnevnim pripombam pa
je po strokovni plati dodal
še svoje inšpektor dela pri
Skupščini občine Žalec, ki
v svojem poročilu med dru-
gim ugotavlja tudi naslednje:
»v gostinskih organizacijah
delajo delavci še» vedno po
16 in več ur vsak drugi dan,
nimajo prostega dne v tednu
in jim tudi ni omogočeno iz-
koristiti redni letni dopust.
Te delovne organizacije ni-
majo urejenih samoupravnih
aktov in ne določb o varstvu
pri delu. Delavci sploh niso
seznanjeni s svojimi pravi-
cami«. K temu je kar težko
še kaj dodati, toda če bo šlo
tako naprej, se zna primeri-
ti, da bodo odšli še tisti go-
stinski delavci, kolikor jih je,
potem pa bo lahko »zaviha-
la rokáve« uprava podjetja
in na lastni koži skusila, ka-
ko je s temi rečmi. Morda
bi bilo potem bolje .. .? Kdo
ve!
VIŠKE BODO VRNILI
GOSPODARSTVU
Iz dosedanjih gibanj do-
hodkov ožjega proračuna ш
dohodkov temeljne izobraže-
valne skupnosti v Žalcu so
ugotovili, da presegajo z zve-
znim zakonom določeni li-
mit. Do konca maja je zna-
šal presežek nekaj manj kot
100 starih milijonov, zato so
na zadnji seji skupščine skle-
nili, da je potrebno pripra-
viti ukrepe, na podlagi kate-
rih bodo ta sredstva vrnili
gospodarstvu. O tem bodo
odborniki dokončno sklepali
na seji skupščine v mesecu
septembru.
PORAST
PREBIVALSTVA
Znani so že podatki letoš-
njega popisa prebivalstva, ki
je pokazal, da se je v občini
Žalec število prebivalcev v
zadnjih desetih letih poveča-
lo za nekaj več kot 2.000 lju-
di in šteje danes občina
33.439 prebivalcev. Iz podat-
kov popisa pa je tudi razvid-
no, da živi na področju ob-
čine 9.868 družin v 9 242 sta-
novanjih iz česar je vidno,
da manjka v občini nekaj
več kot 600 stanovanj. Iz iste-
ga vira je tudi podatek o
tem koliko je iz žalske obč>
ne zdomcev. V tujini je za-
časno zaposlenih 856 delav-
cev. Največ jih je iz Žalca
in sicer 61, iz Polzele 40,
Prebolda 34, iz Lobj in Ka-
sa z pa po 38. V zadnjih de-
setih letih se je število pre-
bivalcev Žalca skoraj podvo-
jilo in šteje danes 2.758 pre-
bivalcev.
SPOMINU VELIKE-
MU SKLADATELJU
Pevski zbor slovenskih pro-
svetnih delavcev »Emil Ada-
mič« se je zbral na skupnih
vajah, ki bodo trajale en te-
den na Ljubnem ob Savinji.
V sredo popoldne so pevci's
posebnim avtobusom odpoto-
vali v Luče, kjer so ob spo-
meniku skladatelja Blaža Ar-
nica zapeli dve pesmi. Pokoj-
ni skladatelj je imel zelo tes-
ne stike z omenjenim .zbo-
rom zato so se pevcj na tak
način oddolžili njegovemu
spominu.
NIZKA ZASEDE-
NOST KAPACITET
Turistični promet. v mozir-
ski občini je v lanskem letu
sicer močno napredoval, ven-
dar še zdaleč ne tako, kot bi
bilo zaželjeno. V občini so
zabeležili 42.770 nočitev, od
tega je bilo 7.914 tujih. V
povprečju je bila razpoložlji-
va postelja zasedena samo 31
dni v letu, kar pa je nedvo-
mno izredno malo. Najbolje
se je pri tem odrezal hotel
z 20-odstotno zasedenostjo
kapacitet, sledijo družbena
gostišča z 19 odstotki, počit-
niški domovi in penzioni z
12 odstotki m privatna gosti-
šča s 4 odstotki zasedenih
razpoložljivih kapacitet. Ne-
dvomno bo potrebno še pre-
cej ustreznih prijemov na
področju turistične politike,
da bo dosežena primerna
turistična gostota, ker bo le
tako lahko postal turizem
dejavnost z odločilnejšim
vplivom na razvoj gospodar-
stva v občini.
VLOM V ŠENTVIDU
Neznanca je ponoči zami-
kala samotna baraka, last že-
lezniškega podjetja, ki je
stala v Šentvidu pri Grobel-
nem in služila za prodajanje
kart. Storilec je s kamnom
razbil okno in odnesel ročno
blagajno. K0 jo je odprl je
bil verjetno presenečen — v
blagajni je bilo samo 13 di-
: narjev. Nesrečna številka,
! kaj?
! ZMAGOVITA EKIPA
Na minulem republiškem tekmovanju ekip prve pomoči
Iv Velenju je prvo mesto zasedla celjska ekipa. Ekipo sestav-
lja osem ljudi, tako, da sta dva vedno v rezervi. Obstaja že
tri leta, v tem času so za priprave porabili dvesto ur. Le-
Itos so še posebno prijeli za delo, ker so bili na nekaterih
prejšnjih tekmovanjih nepravilno ocenjeni, in uspeli. Pripra-
ve je vodila dr. Božena Medved.
I Petim udeležencem tekmovanja v Velenju smo zastavili
vprašanja — o tem, kaj jih je motiviralo, da so se odločili
za sodelovanje v ekipi, s kakšnimi občutki so šli na tekmo-
Ï vanje in kakšni so njihovi načrti za sodelovanje v ekipi v
prihodnosti.
NEŽIKA DOBOVIČNIK —
Pred tekmovanjem smo imeli
precej treme, saj je sodelovala
tudi ljubljanska ekipa, ki je
lani na zveznem tekmovanju
zasedla prvo mesto. Ko smo
potem vendar zmagali, kar
verjeti nismo mogli, da smo
res prvi. Nekaj časa bom v
ekipi še sodelovala, saj se
čudovito razumemo, če bo or-
ganizirano zvezno tekmovanje
bom gotovo šla.
PAVLE BOŽIĆ — Za delo
v ekipi prve pomoči me je
navdušil dr. žuntar. Za tek-
movanje v Velenju smo bili
dobro pripravljeni jn prepri-
čani v svoje znanje. Imeli
smo tudi dober razpored, saj
smo lahko opazovali druge
ekipe kako delajo. Naša na-
loga je bila obvezati zlom
nadlahti in rano na glavi. Mi-
slim, da bomo z isto ekipo
delali tudi v prihodnje.
SILVA ZADRAVEC — Za
delo v ekipi sem se odločila iz
različnih razlogov in ni mi
žal. Res so nam prirpave vze-
le • precej časa, ampak ker
smo se zelo dobro razumeli,
je bilo tudi zelo prijetno.
Prvega mesta nisem priča-
kovala, zato je bilo to tem
večje in bolj prijetno prese-
nečenje. Za nadaljne sodelo-
vanje se še nisem odločila,
ker imam precej dela in ne
vem, če bom našla dovolj
časa.
RAFKO GRABNER — Za
sodelovanje v ekipi sem se
(odločil predvsem zaradi pri-
jetne družbe. Na tekmovanje
smo bili dobro pripravljeni,
I vendar je bila osvojitev prve-
ga mesta med štiridesetimi e-
kipami za nas velik uspeh.
IV ekipi mislim še sodelovati,
posebno če bo tekmovanje
potekalo*tudi v zveznem me-
Irilu. Seveda pa želim, da bi
ostala sestava ekipe neizpre-
menjena.
POTEKO MARIJA — Za
sodelovanje v ekipi sem se
odločila na prigovarjanje ko-
legov. Osvojitev prvega me-
sta na republiškem tekmova-
nju je bila zame veliko pre-
senečenje, posebno zato, ker
že na občinskem nismo za-
sedli najboljšega mesta. Če bo
tekmovanje v zveznem meri-
lu, bom prav gotovo sodelo-
vala.
Tako so o svojem sodelovanju na republiškem tekmo-
vanju pripovedovali člani zmagovite ekipe. Kaj bi lahko sto-
rili drugega, kot da jim zaželimo, da se jim uresniči njiho-
va skupna želja — sodelovati' in doseči čim boljše rezultate
na zveznem tekmovanju?
Prvega zbora invalidov Slovenije se je udeležilo okrog 2000 invalidov.
V kulturnem programu je sodeloval tudi mešani pevski zbor iz Žalca

PRVEGA ZBORA SE JE UDELEŽILO BLIZU DVA
TISOČ INVALIDOV — PROGRAM PRIREDITEV
OBŠIREN — TOVARNA NOGAVIC POLZELA JE
POKROVITELJICA ZBORA — GOZD OB ŠEŠKEM
MOSTU PRI ŠEMPETRU KOT NALAŠČ ZA MNO-
ŽIČNA SREČANJA — POSLALI RESOLUCIJO
SKUPŠČINI SRS.
Šempeter je bil zadnjo nede-
ljo v znamenju dobrodošlice
številnim delovnim invalidem
iz vse Slovenije, ki so se udele-
žili prvega zbora. Ob 30-letnici
OF je dala občinska zveza inva-
lidov Žalec pobudo za veliko
srečanje, da bi na njem poleg
zabave, ki je ni manjkalo, »pre-
rešetali« tudi številne probleme,
ki tarejo invalide.
Udeležence je najprej pozdra-
vil predsednik žalskih invalidov
Franc Lužnik, nato Pa je imel
daljši govor Srečko dr. Koren
predsednik socialno zdravstve-
nega zbora skupščine SRS. V
govoru je poudaril, da bi bilo
potrebno probleme invalidov
čimprej rešiti, predvsem tiste,
ki nastajajo zaradi pomanjklji-
vih predpisov in zakonov, ki naj
bi tem ljudem zagotavljali vsaj
nekatere olajšave. V imenu in-
validov sta te probleme invali-
dov poudarila in zahtevala nji-
hovo čimprejšnjo ureditev tudi
Favle Jež, podpredsednik zveze
delovnih invalidov Slovenije m
Gojko Milaič, podpredsednik Ju-
goslovanskega združenja invali-
dov. Temu je sledila resolucija,
ki jo je prebral Franc Jovan. V
resoluciji je rečeno, da število
invalidov iz dneva v dan raste.
Vzrok temu je slaba preventiva
predvsem v slabih delovnih po-
gojih, nezadostni higiensko teh-
nični zaščiti, mnogokrat pa je
vzrok tudi kurativa. Naši bolni
delavci namreč. mnogokrat doži-
vijo, dà jih skoraj silijo v inva-
lidsko upokojitev, namesto, da
bi jim nudili največ kar imamo,
da bi ozdraveli. Nedvomno so
tudi takšna dolgotrajna zdrav-
ljenja draga, gotovo pa cenejša
kot dolgoletno vzdrževanje inva-
lida. Naslednji problem je v za-
poslovanju invalidov. Delovne
organizacije se namreč upravi-
čeno na vso moč otepajo bolnih
ljudi. Zakaj upravičeno? Zato,
ker taki organizaciji nihče ne
nudi nobenih olajšav. Ona pa
mora računati, ko sprejme in-
valida, na manjšo produktiv-
nost in na to, da bo morala de-
lovno mesto prilagoditi delavcu.
Tretje hudo breme invalidov pa
so visoke cene in njihova stalna
rast. Glede na to so postavili
invalidi sledeče zahte<ve: Delov-
ne organizacije, ki zaposlujejo
invalide, naj bodo popolnoma
ali delno oproščene družbenih
dajatev, tiste, ki pa imajo za-
poslene samo invalide, pa po-
polnoma. Zahtevajo tudi, naj bi
bili invalidi oproščeni plačeva-
nja participacij za zdravniške
usluge in zdravila, ter naj bi
jim bilo zagotovljeno potrebno
zdravljenje. Glede stalne rasti
življenjskih stroškov pa zahteva-
jo, naj bi tudi njihovi dohodki
rastli sorazmerno. To resolucijo
so poslali skupščini SRS.
Za zasluge so dobili diplome
Favel Jež, Rudolf Fa,j gl in Franc
Lužnik. Prva dva sta bila ime-
novana še za častna člana orga-
nizacije.
Sledil je kulturni program, ki
so ga obogatili invalidski mešani
zbor iz Žalca, folklorna skupina
iz, Šempetra, godba na pihaia iz
Liboj in recitatorka. K za Davne-
mu delu prireditve je spadalo
tudi tekmovanje v raznih šport-
nih panogah. Tekmovali so v ša-
hu, streljanju in kegljanju.
Foto: T. Tavčar

•	Kaj je privedlo ANO GABERŠEK staro 47 let,
doma iz Gaberce pri Rogaški Slatini, da je minulo
soboto do smrti pobila spečega moža, lučaj daleč od
hiše?
•	ANTON GABERŠEK, deset let starejši mož je
bil po pripovedovanju sosedov izredno delaven in
priden, toda čudaški človek. V družini je gostoval
tudi alkohol, ki je nemalo pripomogel k žalostnemu
koncu.
•	Smrtno ranjeni Gaberšek je izdihnil po več
kot dveh urah, ko je smrtno ranjen in brez zavesti
ležal v detelji, kamor je odšel na krajši počitek po
napornem dnevu.
•	Mala Anica, štiriletna hčerkica se še ne zaveda
strahot in posledic tega strašnega dne, ko je .pobit
od lastne žene omahnil v smrt njen in njenih treh
starejših bratov ata.	^
Ма1а,1котај šest let stara
Anica je sedaj pri svoji bo-
tri Slavi v kraju Plat pri
Rogaški Slatini. Bila je e-
dina priča zadnjim dogod-
kom pred umorom, ki ga
na srečo ni videla.
Pri Kolarjevih, tako se pri
hiši reče po domače je veljal
že vrsto let poseben red, ki
je v mnogočem odstopal od
tistega kar imenujemo nor-
malno in urejeno družinsko
življenje. Posestvo je veliko,
močan grunt je to z desetimi
hektarji zemlje in sedmimi
repi goved v hlevu. Domači-
ja leži v prijazni globeli med
dvema gričema in prišlec, ki
se količkaj spozna na posev-
ke bo- takoj ugotovil, da je
delo na njivah vodila vešča
in pridna roka. Takšen pa je
Anton Gaberšek tudi bil; pri-
den, da mu ga ni bilo enake-
ga daleč uaokoli, vendar
hkrati tudi svojstven čudak
in nasilnež.
Edino delo, ki je zanj kaj
veljalo je bilo delo na polju,
na travnikih i¡n ženo je leta
in leta priganjal k temu de-
lu, tako ji za hišna opravila
ni preosta j alo mnogo časa.
Stalno je nergal zaradi po
časnega dela in delo drugih
meril po svojih močeh. »Tri-
je bi mu bili le s težavo kos
pri delu, pa še četrti bi ga
stežka dohajal,« nam je rekel
Ivan Jagodič, ko je pripove-
doval o pokojnem gospodar-
ju. Razen dela na polju in
travnikih, drugega zanj ni
bilo, ni ga priznaval. Sko-
paril je tudi pri jedi in ženi
le redko dajal denar bodisi
od plače (bil je zaposlen pri
kombinatu) ali od prodaje
živine. Tudi za obleko j; je le
redko odmerjal kaj ovenka.
če se mu je žena aoperstav-
ljala, potem so padale bunke.
Velikokrat in hude bunke.
Pred ženo je vse zaklepal,
tudi ključ od kleti kjer hra-
nijo рцјасо je bil samo v nje-
govi posesti in kadar 9e je
do njega prikopala žena je
kar krepko potegnila iz ma-
jolke. »šmarjak« kot pravijo
domačini domačemu vinu je
kmalu opravil svoje. Ko je
mož odkril kaj je žena na-
pravila, pa so zopet padale
bunke. Velikokrat je bila te-
pena in v njej je rastlo sov-
raštvo, tlela je iskra mašče-
vanja in nekega dne bulinila
v plamen ...
Soseda Tonika Mikša je
šla v jutranjih urah mimo
Kolarjevih na svoji vsako-
dnevni poti k nepokretnemu
očetu, ki živi streljaj daleč
od njene domačije. Pozdra-
vila se je z Gabrovkovo, ki ji
je kar nekam nejevolno od-
vrnila jutranji pozdrav pri
tem pa še dodala:
"»Danes bom vsemu naredi-
la konec, veš ti Tonika.«
»Zaprli vas bodo, ne po-
čenjajte neumnosti« ji je od-
vrnila Tonika ter nič hudega
sluteč nadaljevala svojo pot.
Gabrovškova ji ni nič odgo-
vorila, samo nekaj je zamom-
Ijala pred se in odšla po
svojih opravkih.
Antona Gabrovška ni bilo
doma, bil je na »šihtu«, ti-
stega dne so obirali črni ri-
bez in vedela je, da se bo
vrnil šele proti večeru. Do-
ma je bila še mala Anica,
šestletna najmlajša hči ter
sin Stanko, ki se je priprav-
ljal na odhod na delo v Me-
stinje, kjer dela pri tam-
kajšnjem lesnem podjetju.
Najstarejši sin Anton se je
odženil že pred časom k
Straškovim, sin Mirko pa je
delu v Nemčiji.
Kaj vse se je tisega dne
motalo po glavi Ane Gabrov-
šek bo verjetno ostala skriv-
nost, čeprav se je za svoje
dejanje očitno odločila že
zjutraj, vendar Tonika Miksa
tega niti ni jemala resno,
saj je baje že večkrat izjavi-
la, da bo moža pobila, sicer
bo on njo. Dajala si je o-
pravka s hišnimi deli in ča-
kala na povratek moža, ča-
kala, da za vedno konča ne-
vzdržnemu stanju pri hiši,
da vsemu naredi konec, kot
je dejala.
Tonika Mikša se je pozno
popoldne ponovno oglasila
pri Kolarjevih, z njo pa je
bil slučajno tudi sosed Dro-
fenik Vinko. Tonika" je Ko-
larjevi zašila bluzo, pa ji jo
je gredoč, zopet k očetu, iz-
ročila. Anton Gaberšek jih
je povabil, öe bodo kaj pili;
oba sta odklonila in Jagodič
je celo kmalu odšel. Tonika
je izročila zašito bluzo in
Gaberškova jo je vprašala po
plačilu.
»Liter mleka bo čisto do-
volj, ponj pridem zvečer ko
se bom vračala domov«, je
dejala Tonika.
Niso se prepirali, nasprot-
no še kar nekam dobro raz-
položenje je bilo tistega ve-
čera pri hiši. Mož Anton je
ženi Ani naročil, da naj pri-
pravi nekaj za večerjo in
poklical hčerkico Anico, da
naj gre z njim, ¡^er da bo pa-
zila na živino, ki naj se ma-
lo ñapase, sam pa da bo
malo legel in počil po napor-
nem dnevu. Razšli so se, vsak
po svojih opravkih ...
Ko se je Tonika zvečer vra-
čala proti domu je zelo hi-
tela, ker je bila že precej
pozna, doma pa jo je čakalo
tistega večera še precej dela.
Tekla je niz travnik in že
mislila kreniti mimo kozolca,
ko se je spomnila na mleko.
Zavila je proti hiši in nale-
tela na malo Anico s tranzi-
storjem v rokah.
»Kje pa je mama?« je
vprašala Tonika.
»Mama so šli s sekiro ata
ubit« je izustilo dekletce. To-
niki je zastal dih, onemela
je. Torej se je zgodilo? Toda
saj to ni mogoče, si je mi-
slila se obrnila v smeri proti
kozolcu in videla po - hribu
prihajat Ano Gaberšek s se-
kiro v rokah.
»No, ali vidiš to, no« je
dejala Ana in pomolila se-
kiro proti Toniki, ki je vsa
preplašena strmela v okrvav-
ljeno sekiro. Stekla je mimo
gospodinje v hrib in našla le-
žečega Antona, ki je bil ves
krvav po glavi in je muko-
ma hropel. Klicala ga je »To-
na, Tonč, Tonč ... « Ni bilo
odziva, samo hropeče grgra-
nje in drugega nič ...
Ko se je vrnila pred hišo,
Gaberškove ni bilo več zunaj.
Stekla je domov in poskrbe-
la, da so obvestili zdravnika
in milico v Rogaški Slatini.
* * *
Gabršku ni bilo pomoči.
Po dobrih dveh urah je iz-
dihnil ne zavedajoč se niti te-
ga, da ga je napadla žena.
Vse se ije zgodilo med spa-
njem. Zjutrajšna napoved
Ane, da bo vsemu naredila
konec je postala resnica. Pri
Kolarjevih je dom postal
prazen. Očeta so pokopali,
mati Ana je v preiskovalnem
zaporu v Celju, malo Anico
je vzela k sebi njena botra
Slava, doma bo verjetno
ostal sam le 18 letni Stanko,
ki bo moral pustiti službo v
Mestinju, da bo skrbel za ži-
vino, da bo pospravil pšeni-
co, ki je obilno rodila, da
si bo nekoč ustvaril dom na
ruševinah, srečnejši dom,
dom s katerega bo čas po-
časi izbrisal zadnjo sled stra-
hotnega zdočina ...
BERNI STRMČNIK
Stanko, 18-letni sin pokojnega Antona Gaberška kaže
na mesto, kjer je omahnil v smrt njegov oče, ko ga
je s sekiro pobila žena Ana. Kupček na sliki je ostanek
pepela, ko so naslednjega dne na mestu zakurili slamo,
da bi izbrisali sledove zločina.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Marokanski kralj Hasan II je v
soboto na malone čudežen način
rešil sebe in svoj režim, ko so v
Rabatu poskusili izvesti državni
udar. Sodeč po poročilih očividcev,
so imele scene v kraljevi reziden-
ci — udar so poskusili ravno v tre-
nutku, ko je maroški suveren go-
stil povabljence ob svojem 42-tem
rojstnem dnevu — skorajda mi-
stičen prizvok. V nekem trenutku
je mlad vojak, ki je imel nalogo
likvidirati kralja, podlegel magič-
nemu vplivu svojega vladarja, ki
mu je ukazal, naj mu poljubi ro-
ko. Vse to in še precej podobnih
zgodbic je kajpak le zunanje obe-
ležje neuspelega udara: zanesljivo
so zelo zanimive, toda še zdaleč ne
najbolj pomembne pri ocenjevanju
dogodka, kakršen je bil ta. Tisto,
kar opazovalci tehtajo, je trenutno
razmerje sil. Kralj se je rešil, toda
brez pomoči generala Ufkirja (ki
ga imamo sicer v žalostnem spo-
minu zaradi likvidacije sindikalne-
ga voditelja Ben Barke, zaradi če-
sar je bil v Franciji v odsotnosti
celo obsojen na smrt) mu to ver-
jetno ne i>i uspelo. Sedaj je, v tem
se strinjajo skoraj vsi, general obil-
no nagrajen za svoje usluge: po-
stal je prva violina Maroka. To pa
pomeni, da se obeta tej severnoaf-
riški deželi v bližnji bodočnosti re-
žim trde, konservativne roke, ki bo
pometla (ali vsaj na vsak način po-
skusila) z vsemi nasprotniki, odkri-
timi ali prikritimi. V Maroku bo
torej še vedno monarhija, prevrat-
niki so sanjali o republiki. Kdo vse
so bili v njihovih vrstah, je težko
reči, saj podatki o tem niso kdove
kako bogati. Nedvomno je igral
najvažnejšo vlogo (ali eno najvaž-
nejših) general Mohamed Medbuh,
načelnik kraljeve vojaške hiše in
maršal dvora, ki mu je uspelo
med gojenci -vojaške akademije na-
brati dovolj pristašev — nekaj sto
po podatkih, ki jih imamo — da
je lahko z njimi začel udar. Pre-
vratniki so po začetnih uspehih
(med drugim so nekaj ur držali
tudi radijsko postajo in oddajali
proglase) začeli delovati skrajno
zmedeno irr to je — ob osebni pri-
sotnosti in dragoceni pomoči zve-
stih pristašev — tudi rešilo Hasa-
na II. Sedaj lahko pričakujemo ob-
dobje precej krutega in neusmilje-
nega obračunavanja s poraženci —
govorice o nenehnih ustrelitvah že
preplavljajo svet. V Rabat so takoj
po novici, da je kralj živ in zdrav,
začele prihajati čestitke z najbolj-
šimi žel j a,mi — nekateri (jordan-
ski kralj Husein) pa so jih prine-
sli kar osebno. Izjave, ki so name-
njene javnosti in so jih poslali ne-
kateri državni voditelji, vse brez
izjeme bleščijo od dobrih želja, pa
bi tako lahko rekli, da Hasan II
še vedno uživa dober glas — kar
pa najbrž ni povsem res. To doka-
zuje med drugim Libija, ki se je
(malce zaletavo najbrž) odkrito
postavila na stran prevratnikov, za-
radi česar utegne imeti njen šef,
komaj 29-letni polkovnik Gadafi še
večje ali manjše težave. Nesporno
je precej razlogov za tako stališče
Libije (saj se na splošno verjetno
ni moč strinjati z vsem. kar se je
dogajalo v Maroku zadnja leta),
težko pa je mogoče pajti za to tu-
di zadostna opravičila, če se drži-
mo samo nekaterih protokolarnih
pravil, da o bolj ali manj odkritem
vmešavanju v notranje zadeve dru-
gih niti ne govorimo. Kakorkoli že,
v tem trenutku je Hasan II še ve-
dno v sedlu in tristo let stara ala-
vitska vladarska hiša je sicer pre-
tresena. toda nikakor ne na tleh.
Novica, ki je pred dnevi prišla
iz Bejruta, je bila več kot senzaci-
onalna: sirske oblasti so zaplenile
veliko pošiljko kitajskega orožja
(med drugim naj bi bilo v njej tu-
di 200 tankov!), namenjenega pale-
stinskim komandosom. Razplet ne-
pričakovanega dogodka pa je bil
očitno dosti manj hrupen kot nje-
gov začetek, sai so zadevo z orož-
jem očitno uredili »na tihem«: ka-
ko in kaj, ni znano. Tako je ostala
ta afera samo eden izmed kamenč-
kov zapletenega mozaika bližnje-
vzhodnega dogajanja.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Med našimi notranje poli-
tičnimi dogodki v zadnjih
dneh je bil eden prav gotovo
tako poseben, da ga moramo
na tem mestu omeniti uvo-
doma ip mu posvetiti nekaj
več pozornosti: v mislih ima-
mo zadnjo sejo republiške
konference SZDL (bila je
prejšnji petek), na kateri se
je odprla, da tako rečemo,
prva RAZPRAVA O SLOVEN
SKI DRŽAVI. S tem se je
pravzaprav začela razprava o
drugi fazi ustavnih dopolnil
— vendar tokrat že z vidika
republike, ki je medtem po-
stala po spremembah zvezne
ustave, hkrati z drugimi re-
publikami oziroma samostoj-
nima pokrajinama, samostoj-
nejša samoupravna skupnost
in država v okviru federativ-
ne ljudske republike Jugosla-.
vije.
Predsednik republiške kon-
ference SZDL Janez Vipotnik
je na tem zasedanju izčrpno
spregovoril o začrtanih izho-
diščih — zasedaj so to prav-
zaprav šele stališča — ki naj
pomenijo začetek izdelave po-
litičnih temeljev za našo no-
vo republiško ustavo, za usta-
vo SR Slovenije^ kot suvere-
ne samoupravne in državne
skupnosti. Dopolnila našega
družbeno političnega sistema
(in le-ta so začrtana s prav-
kar sprejetimi spremembami
v zvezni ustavi) omogočajo
tudi slovenskemu narodu, da
bolj kot kdaj koli doslej pre-
vzame odgovornost ZA SVOJ
LASTNI RAZVOJ, hkrati pa
seveda tudi ustrezen del od-
govornosti za nadaljnji raz-
voj vse jugoslovanske skup-
nosti.
Ob tem velja reči, da izva-
janje sprememb v zvezni u-
stavi (torej sprememb, ki
smo jih že uveljavili) in pa
sedanje ter prihodnje pripra-
ve za novo republiško ustavo
pomenijo predvsem napoved
intenzivnega in konkretnega
boja zoper sleherne pojave
odtujevanja oblasti in politi-
ke od DELOVNEGA ČLOVE-
KA. In takšna napoved po-
meni, naj poudarimo, organi-
ziranje ter mobilizacijo vseh
ustvarjalnih naprednih sil slo-
venskega naroda — njihovo
mobilizacijo in oblikovanje
nove stopnje socialističnih
družbenih odnosov- Napredek
teh odnosov, napredek naše-
ga socialističnega družbenega
sistema, utrjenega na samo-
upravnih temeljih, pa je bil
pravzaprav poglavitni cilj
vseh sprememb (dopolnil zve-
zne ustave in priprav za no-
vo republiško ustavo), ki v
njih intenzivno sodelujemo že
nekaj zadnjih mesecev.
Sprejete spremembe v zve-
zni ustavi nedvoumno opre-
deljujejo pojožaj našega de-
lovnega človeka v združenem
delu — in delovni človek ter
njegov položaj v proizvodnji
in družbi bo tudi pomenil
IZHODIŠČE ZA NOVO SLO
VENSKO USTAVO. Na tem
temeljnem vprašanju bo do-
življala svoj preizkus prava
socialistična vrednost posa-
meznih predlogov in rešitev,
ko se bomo že kmalu (po
široki javni razpravi, ki se
bo sedaj začela) konkretno
odločali, kakšna bodi naša
nova republiška ustava.
Med drugim je Janez Vi-
potnik v svojem govoru na
tokratnem zasedanju republi-
ške konference SZDL pouda-
ril tudi to, da je organizacija
Slovenije kot samoupravne
in državne skupnosti (in to
organizacijo bomo sedaj mo-
rah določiti z novo republi-
ško ustavo) stvar celotne
družbe, še posebej pa vseh
naprednih sil v Sloveniji. Pri
tem bomo v prihodnje zago-
tovo naleteli na težave — na
objektivne in subjektivne te-
žave, ko si bo napredna mi-
sel morala v marsičem uti-
rati pot prek še živih MISEL-
NIH IN POLITIČNO PRED
STAVNIŠKIH KLIŠEJEV pa
tudi lomiti odpor vseh tistih,
ki ne bi radi izgubili oblasti
iz rok. Naše izhodišče pri
vsem tem urejanju pa bo
moralo biti dejstvo in spo-
znanje, da slovenska država
ni samo nacionalna kategori-
ja, marveč da je hkrati tudi
instrument ZDRUŽENEGA
SAMOUPRAVLJALCA, da je,
skratka, naša država instru-
ment samoupravljanja. De-
lovni ljudje, delavski razred
je samoupravno organiziran,
hkrati pa je organiziran v ce-
loto kot država.
Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi
AVTO-CELJE
CELJE, LJUBLJANSKA 11
VAM NUDI
S TAKOJŠNJO DOBAVO
v
avtomobile
ŠKODA
100 Š, 100 L, 110 L
v različnih barvah
Nudimo potrošniško posojilo v znesku 6.000 Ndin oz. 12.000 Ndin.
Vozila sa tehnično pregledana in opremljena z dokumenti za
registracijo.
Obiščite naš AVTOSALON v Celju na Ljubljanski 11, telefon
21-80, kjer vam nudimo tudi mopede TOMOS, rezervne dele in
dodatno opremo za vozila FIAT-ZASTAVA, ŠKODA, NSU in RE-
NAULT.
Priporoča se
AVTO-CELJE Celje
»Ali je kaj novic?« je vpra-
šal zaskrbljeno mož dežurno
sestro v bolnišnici v La Man-
šu v zahodni Franciji, kjer
je njegova žena ptičakovala
otroka. »Je,« je odgovorila
sestra, včestitam, vaša žena
je rodila četverčke!« To se je
zgodilo včeraj, ni pa še zna-
no, kaj je ukrenil srečni oč-
ka ob presenetljivi novici...
ki pa bo draga, saj je že z
enim otrokom veliko stro-
škov, kaj šele s štirimi: ho-
norarno (dodatno) delo ali
pa kredit...
Ne vemo, če je srečnežu
iz 1л Mansa bilo kaj vroče
ob tej novici, vsekakor pa
je vroče tistim, ki bivajo te
dni v Indiji — tam se je na-
mreč te dni živo srebro po-
gnalo kar na 49 stopinj Cel-
zija! — in to v senci... pas ji
dnevi na kvadrat...
Bolj mrzlo kot vroče pa je
sinu nekdanjega kandidata za
ameriškega predsednika se-
natorja Roberta Kennedy ja,
18-letnemu Josephu Patricku
Kennedyju, ki si med počit-
nicami služi denar kot gorski
vodič na zasneženem Mount
Rainerju. Pravijo, da je sim-
patični Joe (ki ima v banki
nekaj milijonov dolarjev) si-
cer selo vdan nekaterim hip-
pijevskim navadam (zadnja
leta je večji del oblečen, v
šaraste hlače, okoli čela pa
nosi trak), drugače pa zelo
bister, okreten in moriji
fant... jabolko ne pade d<
leč od drevesa ...
Ampak vsi milijonarji p
niso taki: ko je pred deset
mi leti 64-letni Francoz Be¡
nard Puech zapustil vodiln
mesto v svojem podjetju, s
je na davčni upravi izdaje
za tako revnega, da je cel
zaprosil za socialno podpore.
Sedaj pa so odkrili, da ¡ттц
tri avtomobile, luksuzno sta
novanje in množico dragoce
nih slik ter ga obsodili zaradi
davčne utaje... laž ima krat
ke noge, milijonar pa se íeá
ko pretvarja . ..
Več. sreče je imel elektro
tehnik Dickie Benson z Lon§
Islanda v Združenih državah
Amerike. Ko je neka tovarn«
ženskih nogavic razpisala tek
movanje za najlepše nogt
(slike je bilo treba poslati
po pošti) je gladko osvojil
prvo nagrado. Star je 51 let,
najbrž tovarna 1Ц bila edina,
ki se je ujela na njegove le.
pe noge, so komentirali nje-
govo zmago v lokalnem čas-
niku ...
Še več sreče pa je imel
osemletni deček Volodja Ma-
jorem, ki se je izgubil v ne•
prehodni sibirski tajgi in so
ga rešili šele po treh tednih
tavanja v gozdu ... shu j Se-
valna kura s srečnim izy
dom ...
NEPOPOLNA
ORGANIZACIJA
V ORGANIZIRANO ŽIVINOREJO NAJ BI
SE VKLJUČILO LE DEL KMETOV —
RAZLIKE MED ZASEBNIKI
Kako organizirati naše kme-
tijstvo, da bi bilo uspešnejše
kot doslej? Načrtovalci njego-
vega razvoja v okviru vsega
gospodarstva o tem veliko
razpravljajo. V študiji, ki jo
je pripravil republiški zavod
za načrtovanje, pa pise, da
pričakujejo, da bo v organi-
zirano proizvodnjo vključenih
37.000 kmetij. Toliko naj bi
jih bilo leta 1975. Kako pa
naj gospodarijo drugi kme-
tje?
V	omenjeni študiji sicer
piše, da bo v prihodnjih pe-
tih letih dajala pretežni del
tržnih presežkov organizirana
kmetijska proizvodnja. Med
to štejejo družbeno in pogod-
beno proizvodnjo delovnih or-
ganizacij s kmeti. Drugi kme-
tje ne bodo pomembni bla-
govni proizvajalci, s katerimi
bi se splačalo ukvarjati.
Naštevanje organizirane in
neorganizirane živinorejske
proizvodnje pa kaže, da bo
tudi druga dajala veliko tr-
žnih presežkov.
Trideset družbenih obratov,
1500 preusmerjenih kmetij
in 26.000 drugih kmetij, ki
naj bo po predvidevanjih o-
menjene študije zajetih v or-
ganizirano proizvodnjo, naj
bi namolzlo 282 milijonov li-
trov mleka. V neorganizirani
proizvodnji pa naj bi 85.000
gospodarstev — všteta so
tudi posestva, na katerih ži-
vijo delavsko-kmečke družine,
če redijo živino — namolzlo
261 milijonov litrov mleka.
Na teh kmetijah bo poprečno
nekaj manj ko po dve kravi.
Lastniki gotovo ne bodo po-
jedli vsega mleka, saj ga bo-
do namolzli skoraj toliko kot
vsa organizirana proizvodnja,
čeprav računajo na kravo po-
prečno le 2050 litrov. Razlike
med odkupnimi cenami mle-
ka in premijami pa so znane.
V	organizirani proizvodnji
naj bi bilo sorazmerno več
klavne goveje živine. Družbe-
na posestva naj bi priredila
letno 16.000 ton žive teže, o-
krog 6000 zasebnih gospodar-
stev pa 18.600 ton. Neorgani-
zirana proizvodnja drugih
kmetij naj bi dala letno
okrog 34.000 ton žive teže go-
ved slabše kakovosti: volov,
bikov in izločenih telet ter
krav. Seveda bodo taki živi-
norejci prepuščeni samim se-
bi pri reji in prodaji.
Najmanj organizirana naj
bi bila reja prašičev. Družbe-
ne farme naj bi priredile leta
1975 18.000 ton, organizirana
proizvodnja na kmetijah naj
bi dala 7500 ton, v neorgani-
zirani proizvodnji pa bi spi-
tali kar 42.000 ton, kar je
skoraj dve tretjini vseh pra-
šičev. Menijo, da bi polovico
prašičev iz neorganizirane
proizvodnje porabili rejci sa-
mi, od druge polvice pa bi
prodalj dve tretjini neposre-
dnim porabnikom in le okrog
7000 ton klavni indutsriji. Zna-
ne pa so težave pri prodaji
takih prašičev, kadar je po-
nudba velika. A pri neorgani-
ziranem pitanju ne more ni-,
hče vnaprej vedeti, koliko bo
pitancev.
To študijo razvoja kmetij-
stva s0 začeli pripravljati ve-
liko prej, kot so bile znan«
teze za nov zakon o druževa-
nju kmetov. Zato bo organi-
zacijo proizvodnje in pojm or-
ganiziranosti morda treba ne-
koliko spremeniti, prilagoditi-
Zakaj ne bi v organizirano
proizvodnjo vključevali več
prašičev, • goved in mleka, če
bó tako moči živinorejcem
zajamčiti ustreznejše in trd-
nejše cene?
JOŽE PETEK
GASILSKO DRUŠTVO CELJE -MESTO PO OSVOBODITVI
1945
prve dni nastajanja nove
Ljavne oblike so člani us-
urili gasilsko službo poleg
pžarne varnosti tudi na ču-
čnje vsega ljudskega pre-
čenja, Skozi mesto so se
ilcrat pomikale nemške in
gtaške vojaške enote ter
[evilne civilne skupine,
poveljstvo je prevzel gasi-
jo Filip Čuk.
ГЈа novo organizirano gasil-
ko službo je četa začela op-
avljati že 7. maja 1945. Prvo
iiido preizkušnjo je četa do-
jvela v noči od 9. d<> 10. ma-
a, ko so gorela z orožjem in
azstrelivom naložena motor-
& vozila na Ljubljanski cesti
^ed Glazijo in Šlandrovim
rgom. Iste noči je gorela
udi bivša Rudarska šola na
iariborski cesti. Gasilcem je
ispelo požar pogasiti šele v
utranjih urah.
V naslednjih tednih in me-
Lecih so gasilci reševali ljud-
Lo premoženje рг^ 21 poža-
hh. Največ požarov v tem
letu je bilo v juniju, namreč
Enajst. Gasilci so bili v stal-
hi pripravljenosti vsako noč.
Г Društvo je sodelovalo tudi
ha številnih proslavah in zbo-
rovanjih. Ob koncu leta je
bilo v društvu 51 članov, 16
¡članic in 8 mladincev. Na pr-
Lern občnem zboru po osvo-
boditvi so bili izvoljeni čulk
Filip za poveljnika, špes To-
ne za podpoveljnika, Bogovič
¡Pavle za tajnika, Veber Leo-
pold za blagajnika in Javor-
nik Pavel za orodjarja.
1946
1 člani so se redno sestajali
na vajah tedensko — ob tor-
kih. Pripravniki in mladinci
so imeli vaje dvakrat teden-
sko, prav tako je bil teden-
sko teoretični in praktični
tečaj za strojnike, pod vod-
stvom Pavla Javornika.
Požarov je bilo 21, od tega
pet velikih: v Konjicah, v
Metki, v Rimskih Toplicah,
Hrastniku in Rogaški Slatini.
4. avgusta so proslavili 75-
letnico obstoja z zborom v
Narodnem domu in veliko ga-
silsko vajo na Trgu svobode.
Četa je v okviru prvomaj-
skega tekmovanja ¿zkopala v
Lokrovcu bazen, iz katerega
so pozneje zgradili vaški vo-
dovod.
Pri volitvah je bil izvoljen
stari odbor.
1947
V	četi je bilo 40 članov, 10
mladincev in 10 članic. Va-
je so imele ob torkih kot
vsa leta prej. Geta je sodelo-
vala na 31 požarih, od tega
pri 16 v okolici in 15 v me-
stu Celje, člani so opravili
1338 ur prostovoljnega dela
pri odstranjevanju ruševin
ter poksrbeli za red na vseh
prireditvah v Celju.
1948
Po izidu novega gasilskega
zakona se je na novo organi-
zirala gasilska organizacija.
Društvu je bila priključena
tudi gasilska četa Zagrad-
Pečovnik. Na letni skupščini
v juliju so bili izvoljeni v up-
ravni odbor: Kunej Jože
(predsednik), Čulk Filip, špes
Tone, Muzga Avgust Javor-
nik Pavel in drugi.
V	tem letu so bili na 26
požarih. V duštvu pa je de-
lovalo 60 članov, ki so opra-
vili 1020 ur prostovoljnega
dela. Društvo je v okrajnem
merilu prejelo za svoje uspe-
he prehodno zastavo.
1949
Leto številnih požarov za
gasilsko društvo, beležijo jih
45. člani so skupno opravili
4561 ur prostovoljnega dela.
Izveden je bil strojniški
(16) in šoferski tečaj (18).
Društvo je pohvalno delova-
lo, pokazala pa se je obraba
opreme, predvsem zaradi šte-
vilnih požarov.
V	društvu je bilo 45 aktivnih
članov.
1950
Člani so gasili pri 35 po-
žarih. Stanje je naraslo na
72. Najbolj kritična je bila
nabava tlačnih cevi. Društvo
je zašlo v težave zaradi ne:*-
dostno odmerjenih finančnih
sredstev za nabavo opreme.
V tem letu so preuredili star
avto v nov gasilski avto, po
zaslugi špesa in čulka.
1951
Utrditev discipline in udar-
nosti je društvo povečalo z
izključitvijo članov, ki se ni-
so udeleževali vaj in sestan-
kov. V neposredni bližini ga-
silskega doma, v Zidanškovi
ulici 13 je občina zgradila
stanovanjsko hišo, v kateri
so dobili stanovanja najza-
služnejši gasilci, kar je po-
večalo udarnost, z industrij-
skimi enotami so izvedli ne-
kaj praktičnih vaj.
Na oblastnem tekmovanju
v Ljubljani so dosegli 1. me-
sto.
5. avgusta so proslavili 80-
letnico obstoja z zborom ga-
silskih enot na Trgu svobode,
od koder so odšli pred magi-
strat, kjer so bili slavnostni
govori Sledila je velika ga-
silska vaja ob Savinji in kon-
cert v mestnem parku.
V tem letu je bil moderno
preurejen gasilski avto Mer-
cedes, delo celjskih obrtni-
kov.
članov je bilo 70, od tega
51 aktivnih. Sodelovali so na
11 požarih.
1952
Ob požarih je gasilce klica-
la sirena. Izpolpolnilj so a-
larmiranje z električnimi
zvonci, ki so bili montirani
v stanovanja v Zidanškovi
ulici 13 in nekatere delavni-
ce. S tem je odpadlo nepo-
trebno tuljenje s sireno in
vznemirjanje prebivalstva.
Društvo je štelo 83 članov,
od tega 56 operativnih. Va-
je so imeli kot običajno ob
torkih. Zabeleženih je bilo
21 požarov, večinoma manj-
ših in v okolici.
1953
V	društvu je delovalo 8
desetin operativnega članstva.
Zaradi učinkovitega nastopa
gasilcev je bila uvedena de-
žurna služba. Oba plačana šo-
ferja sta se menjavala vsakih
24. ur. Ob manjših požarih
dajejo znak z 22 električnimi
zvonci. Za požare sta stalno
pripravljena dva avtomobila.
V	društvu je 107 članov, od
tega 74 operativnih. Zabele-
ženo je bilo 23 požarov, med
njimi tudi gozdni požar v
Košnici, s katerim so imeli
opravka kar 5 dni in noči.
Največji praznik društva
je bil 19. julija, ko so razvili
svoj gasilski prapor.
1954
Kot prejšnja leta se sestan-
ki nadaljujejo ob torkih. Pri
24 požarih je bilo skupno op-
ravljenih 274 ur.
Iz poročil povzemamo, da
je vnema gasilcev nekoliko
popustila. Na znak alarma
ne prihaja več toliko gasilcev
v gasilski dom kot poprej.
V Zidanškovi ulicj 11—13, v
kateri je 11 stanovanj, stanu-
je le še 5 gasilcev. Na obč-
nem zboru so predlagali, da
bi imeli v društvu poleg pro-
stovoljcev tudi desetino po-
klicnih gasilcev, da bi zago-
tovili požarno varnost v Ce-
lju in okolici.
Usposobili so avto Borg-
ward, ki je opremljen za
manjše požare.
Razvoj industrije, hitri po-
rast prebivalstva ter vedno
pogostejši požari so nareko-
vali potrebo ustanoviti po-
klicno desetino gasilcev. V
maju, juniju ;n juliju so k
trem uslužbencem sprejeli v
poklicno gasilsko službo še 8
mož iz vrst prostovoljcev.
Po 6 gasilcev je bilo v stal-
ni pripravljenosti in so se
menjavali na 24 ur. Seveda
je to premalo za večji požar,
zato ob znaku alarma prisko-
čijo na pomoč še prostovolj-
ci. Zabeleženih je bilo 43 po-
žarov, od tega 31 v mestu.
Gasilski dom ne ustreza
več potrebam, ker je prete-
sen, stolp prenizek, prostori
pa zatohli. Potreba po zgra-
ditvi novega gasilskega do-
ma je bila vedno več.ia.
1956
V društvu je delovalo 63
aktivnih članov. Skupno so
zabeležili 59 požarov, društ-
vo je sodelovalo le pri 21.
Dne 16. septembra so pro-
slavili 85-letni obstoj nadvse
slovesno. Po proslavi so na-
stopila v društvu nesoglasja
med poklicnimi in prostovolj-
nimi gasilci. Odstopil je po-
veljnik Tone špes, njega pa
je zamenjal Filip čulk. V
jesenskih mesecih je bilo
društvo pozvano, naj izprazni
prostore za potrebe poklicne
gasilske enote. Med člani je
nastalo negodovanje.
1957
Predsednik poroča na obč-
nem zboru: »Zadeva z našim
društvom je še vedno na mr-
tvi točki, čeprav smo raz-
pravljali na raznih forumih.
Res je, da nas nihče več ne
meče iz teh prostorov, vemo
pa, da smo tu nezaželeni, in
to je vzrok, da naši člani ni-
so več ako agilni. Ves spor
je nepotreben. Vemo, da je
poklicni vod potreben, vemo
tudi, da so poleg poklicnih
potrebni za večje akcije tudi
prostovoljci, vemo tudi, da v
drugih mestih in republikah
složno sodelujejo, pomagajo
vzgajati gasilski kader in
imajo poklicni odgqvorne
funkcije v prostovoljnih ga-
silskih društvih. Zakaj pa pri
nas ni tako? Mi smo za mir-
no sožitje in sodelovanje in
za napredek gasilstva."
1958
Na štirih sejah upravnega
odbora so razpravljali o od-
nosih med poklicnimi in pro-
stovoljnimi gasilci. 6. juni-
ja so se sestali zastopniki ob-
činske gasilske zveze in dru-
štev Celja in Gaberja ter se
dogovorili, da pristanejo na
združitev obeh društev v
eno. Izvolili so 9-članski ini-
ciativni odbor, ki pripravi
ustanovni občni zbor novega
društva.
Upravni odbor gasilskega
društva Celje-mesto se je
sestal 16. junija. Iz zapisnika
je razvidno, da se večina čla-
nov ni strinjala s pripojitvi-
jo h gasilskemu društvo Ga-
berje.
17. junija so mieli članski
sestanek, na katerem so spre-
jeli sklep, da se društvo
združi z gasilskim druitvom
Gaberje in deluje naprej pod
novim imenom. Prostovoljno
gasilsko durštvo Celje Gaber-
je.
Na skupnem sestanku 23.
junija so se člani pogovorili
o skupnem delu v novem
društvu. S tem je prenehalo
samostojno delo prostovolj-
nega gasilskega društva Ce-
lje-mesto.
Od osvoboditve dalje so bi-
li v upravnih odborih: Kunej
Jože, čulk Filip, špes Tone,
Javornik Pavel, škorjanc To-
ne, Veber Leopold, Mulej
Konrad, Tomažin Dominik,
Bogovič Pavel, Muzga Avgust,
Dolinšek Franc, Gorišek
Stanko, Anderlič Maks, Ko-
lenc Ivan in Javoršek Ignac.
ODKRITA KRAJA
REZERVNIH DELOV
IZ SKLADIŠČA PODJETJA IZLETNIK IZGI-
NILO ZA 30.000 DINARJEV MATERIALA
Bilo je pred tedni, ko so
pri Izletniku v Celju ugoto-
vili, da iz skladišča izginjajo
rezervni deli za avtomobile
znamke DEUTZ. Takoj so ob-
vestili Upravo javne varnosti
Celje, ki je pričela s preiska-
vo m jo pred dnevi tudi us-
pešno zaključila in sicer tako,
da so odkrili štiričlansko
skupinico, ki je odnašala ma-
terial.
Trenutno še ni znano, kdo
je bil tisti, ki se je splazil
preko strehe stranišča na
Podstrešje jn od tam v skla-
dišče in kdo je samo stal na
straži, ker četvorka ni »de-
lala« vedno v polnem sestavu.
EDI IRŠIČ, 18, iz Stranic,
Mizarski pomočnik, ki ima
doma tovornjak Deutz;
franc kropej, i9, iz Bu-
kovlja in KONRAD KLANČ-
NlK iz Križevca pri Strani-
cah so uporabili mladoletni-
ca F. D., ki je. bil zaposlen
Pri Izletniku za svoje nepo-
štene namene.
Delavci UJV so med pre-
iskavo najprej odkrili del
rezervnih delov — ukradenih
^veda — skritih kar na stra-
nišču podjetja. Kmalu zatem
je Klančnik pokazal svoje
skrivališče v gozdu, za njim
pa še Iršič.
Odtujeno blago še ni oce-
njeno, nekateri pa govorijo,
da je izginilo materiala v
vrednosti 30.000 dinarjev. Za-
dnji vlom je skupinica izvr-
šila ponoči 18. junija.
M. SENIČAR
NI SE UMAKNIL
S PROGE
Bilo je le nekaj minut,
pred 20. uro zvečer, ko je
vlakovodja ANTON GAZVO-
DA iz Ljubljane vodil motor-
ni vlak iz Zidanega mostu
proti Rimskim Toplicam. Ne-
nadoma je na sredini proge
zagledal neznanega moškega.
Opozoril ga je z zvočnim si-
gnalom in pričel naglo zavi-
rati. Vse zaman.
Kot kaže neznanec ni čul
vlaka,* niti signala, saj je na-
daljeval pot. Motorka ga je
zadela in zbila sedem metrov
stran od proge/ kjer je oble-
žal mrtev. Pri sebi ni imel
nikakršnih dokumentov.
Naslednji dan so, ugotovili,
da je ponesrečeni 55-letni
FRANC VODIŠEK, invalid-
ski upokojenec iz Trbovelj.
—sm
SKRIVALIŠČE
V GREZNICI
CELJSKI DELAVCI UJV ODKRILI
»SPECIALISTA« ZA GUMI VOZOVE
Delavci celjske Uprave jav-
ne varnosti so imeli pri od-
teden precej uspehov pri od-
krivanju raznih »tatičev«.
Med njimi sta tudi oče in
sin, 52-letni AVGUST BLA-
ŽIČ in 27-letni VENČESLAV
BLAŽIČ, iz Črešnijevca pri
Slovenski Bistrici, ki trenut-
no vsak v drugem zaporu
premišljata o svojih tatin-
skih pohodih.
Bližnja sorodnika sta nam-
reč organizirala marsikatero
noč pohod v bližnjo in dalj-
no okolico svojega doma, ka-
mor se nista vračala praznih
rok. Zelo so ju zanimali
kmečki gumi vozovi, katerih
deli se lahko dragoceno pro-
dajo, odrekla pa se nista tu-
di drugim stvarem. Na nju-
nem domu so v preiskavi
našli vrsto predmetov, za ka-
tere nihče ne ve od kod so
in na kakšen način so prišli
k hiši. Oče in sin vztrajno
molčita o vseh drugih pred-
metih, razen o tistih, za ka-
tere jima točno dokažejo,
kje sta jih pridobila na ne-
pošten način. Tako so doma
"našli razne stroje z izbrisani-
mi številkami, za katere nih-
če noče vedeti, od kod so.
Sin je sam odtujil v Račah
motorno kolo znamke NSU,
ki so ga pozneje našli doma
v Črešnjevcu. Februarja sta
se odpravila na šmarsko po-
dročje, kjer sta na Halerje-
vem klancu vzela gumi voz
Konradu Horvatu iz Senovi-
ce. V bližnjem gozdu sta ga
razmontirala, dele spravila v
fička in se odpeljala domov.
Junija sta vzela gumi voz
Muškatevcu iz Stopč. Ko sta
se vračala z enega takšnih
pohodov ju je baje zaustavil
miličnik. Kot kaže sta bila
zelo . nabrita, saj nihče* ni
opazil ali zasumil, da v fičku
vozita nakradeno blago.
Osumljena sta tudi, da sta
prejšnji mesec vlomila v
kovaško delavnico Modic v
Primožu prj Šentjurju in od-
nesla najrazličnejše orod-
je v skupni vrednosti 6.500
dinarjev.
Doma sta zelo premeteno
izbrala skrivališča za odtuje-
ne predmete. Tako so osovi-
no vozov našli v kupu slame
v bližnjem gozdu, orodje v
ribniku, kolesa pa sta skrila
celo v greznico.
Preiskava bo pokozala, kaj
vse še imata na vesti.
M. SENIČAR
OTROKA SO NAŠLI
Celjsko javnost je 23. ju-
nije pretresla vest, da je ver-
jetno Savinja zahtevala novo
žrtev.
TONE ŽNIDAREC, star de-
vet let, doma iz Rimskih
Toplic, se je tistega dne vra-
čal s sošolcem proti domu
ter padel v Savinjo v bližini
Laškega. Za dečkom nekaj
časa ni bilo sledu. Več dni
so ga zaman iskali. Našli so
ga šele 6. julija.
sm
iTONIL JE V SAVINJI
čeprav Savinja ni globoka
je doslej zahtevala že več
človeških življenj. Posebno v
zgornjih predelih, kjer je
zelo mrzla voda, je nevar-
nost, da kopalca prime krč
in s: ne more več pomagati.
V četrtek zvečer je v Pa-
rižljah pri Polzeli v Savinji
utonil 17-letni ANTON KO-
LAR, doma iz Kavč. Doma-
čini so povedali, da je malo
pred nesrečnim dogodkom
— bilo qe ob 19. uri zvečer —
odšel v vodo. Zaslišali so kli-
ce na pomoč. Gasilci so še
isti večer iskali nesrečnega
fanta, vendar so morali zara-'
di teme prekiniti z iskanjem
Našli so ga naslednji dan.
POPRAVLJAL JE AVTOMOBIL
Nekateri lastnike osebnih
avtomobilov so se zjutraj
prijeli za glavo, ko so pogle-
dali svoj parkiran avtomo-
bil, ki je še sinoči imel vse,
kar mora avtomobil imeti.
Delavci celjske UJV so
ugotovili, kdo je človek, ki
je povzročal takšne skrbi.
MIROSLAV VOVK, 23, iz
Celja, je delal v tujini, kupil
avtomobil in ga v nesreči
razbil. Kako ga popraviti ozi-
roma nadomestiti razbite de-
le? Zelo enostavno, sì je mi-
slil Vovk.
Borisu Kompasu iz Celja
je odmontiral na parkiranem
avtomobilu vetrobansko ste-
klo — njegovo je bilo razbir
to — drugemu avtomobilu je
vzel žaromete, tretjemu pa
je snel obe prednji kolesi,
tako, da je vozilo nemočno
. sedlo na kljun.
Kriminalistom gre zahvala,
da se takšno »popravljanje«
ni še nadaljevalo.
sm
VLOMILCI NA DELU
V Celju je vedno več manj-
ših vlomov, kjer sicer storil-
ci ne odnesejo veliko, vendar
s svojim dejanjem povzroča-
jo sive lase lastnikom n or-
ganom javnega reda in miru.
Pretekli teden so v eni noči
zabeležili kar dva takšna
manjša vloma.
Objekt prvega vloma je
bil časopisni kiosk na Tru-
barjevi ulici na Otoku. Ne-
znanec je ponoči odprl po-
mično okence ter odnesel
več cigaret, otroških igračk
in nekaj drobiža, ki je bil v
predalu. Skupno vrednost
odnešenega blaga so ocenili
na 530 dinarjev.
Isto noč je neznani stori-
lec — morda isti — vlomil
tudi v ¿letne prostore restav-
racije Na — Na v Stanetovi
ulici. V klet je prišel tako,
da je odtrgal ključavnico.
»Izposodil« si je predvsem
različne žgane pijače iz uvo-
za in nekatere dražje domače
znamke, škodo so ocenili na
600 dinarjev.
Vsekakor bo potrebno tudi
pri manjših objektih vjč po
zornosti posvetiti temu, kako
so zavarovani.
-ms
Osrednjo proslavo ob pravkar končanem občinskem prazniku žalske občine so
»kmetijci« izrabili tudi za neformalne pa vendar strokovne razgovore o kmetijski
problematiki. V njej so sodelovali (na fotografiji od leve proti desni): ing. Vinko
Kolenc, Karel Kač (zaposlena v kmetijskem kombinatu Hrnezad Žalec), ing. Milo-
van Zidar, član IS SRS, Ivan Kurier, kmet in poslanec gospodarskega zbora SRS
ter ing. Veljko Križnik, direktor Kmetijskega kombinata Hmezad Žalec. Morda
so bili njihovi razgovori bolj plodni kot letošnja letina...	Foto: T. Tavčar
Zaenkrat se je prostor na vogalu med Ljubljansko cesto in Gledališko ulico v C
lju spremenil v parkirni prostor za osebne avtomobile (za tovornjake je parkif
nje prepovedano). Po pripravljenih načrtih pa naj bi v sredini prihodnjega let
porušili ne samo Turško mačko, marveč tudi sosednjo hišo ter na celotnem pri
štoru zgradili veliko blagovno hišo Astre iz Ljubljane. Tu pa bi svoj prostor d
bila tudi nova Turška mačka. Upajmo, da to niso samo načrti, besede...
(Foto: MI
Delavci cestnega podjetja iz Celja so začeli s pripra-
vljalnimi deli na Smehovem klancu, ki je v dolžini
1500 metrov še edini neasfaltiran na relaciji Celje—
Rogaška Slatina. V teku so predvsem pripravljalna
dela, kot merjenje trase, zakoličevanje, izkopavanje
jarkov, širjenje ceste.	Foto: tv
uredite si vaše denarne zadeve tako,
da vam bo banka kar najbolj pri roki.
84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE
vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv
bančni servis!
ljubljanska banka
pravi naslov za denarne zadeve!
VREME
Prevladovalo bo sonč-
no in razmeroma toplo
vreme. Občasno nevihte
predvsem v popoldan-
skem času.
NOVI TEDNIK - Glasilo oDčmskib organizacij Socialistične
sveze delovnega ljudstva. Celje Laško ш Zalee - Uredništvo
:n aprava Celje. Gregorčičeva S poétm predal 161 - Urejuje
Uredniški od boi - Glavni u> Odgovorni urednik: Bernard
Strmčnik — Tehnični urednik: lože Cegnar — NOV] TEDNIK
A* mm
<fef M
una ja vsaJt četrtek - izdaja ga OOP »Delo«, informacije
propaganda Celje - lisi ш fciSeji CGP »Delo« LJubljana -
Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par;
ietna naročnine SO «lin; polletna 16 din Za tujino znaša na
ročnim «0 din - Tekoči račun SO?—1—1280 - TELEFONI:
uredništvo 23-68 in 31 OS mali oglasi ln naročnine 28-00
NESMISELNA
VOJNA
V naši soseščini je zavladalo pravo, pravcato vojno
razpoloženje. Snujejo se bloki, nekateri bolj trezni in
preudarni, stopajo med popolne nevtralce, drugi pod-
pihujejo, da še bolj gori v nekaterih glavah.. In za-
mislite, vse to zaradi otrok, zaradi tistih drobnih fant-
kov in deklic, ki ne poznajo sovraštva, so pa zato zelo
resnicoljubni; zaradi tistih otrok, ki se vsak dan naj-
dejo na dvorišču oziroma na bornem travniku okoli
blokov, se igrajo, pa tudi skregajo in tu in tam zrav-
sajo. Toda, njihovo »sovraštvo« ne traía dolgo. Samo
nekaj solz, morda nekaj besednih groženj in igra Ie
spet tista, ki jih združi.
In zato otroci toliko bolj čudno gledajo na svoje
starše, mrke in sitne. Včeraj so še govorili s sosedi,
danes se srečujejo tako kot da bi se ne poznali. Otro-,
ci vse to opazujejo in ne razumejo, zlasti še, ker jim
tudi domg pravijo: s tem otrokom ne smeš govoriti,
z onim se ne smeš žogati. . Toda, otroci samo gledajo
in gledajo, potem pa na vse skupaj pozabijo, zlasti še.
ko se spet najdejo na travniku in ko je žoga vnovič
tista, ki poskoči mednje.
Začelo se je pri čisto nedolžni igri. Otroci so delali
in pekli poličke. Iz peska seveda. Pa je bila Mar jama
malce nerodna in podrla je Petrčkovo potičko. Fantek
je zajokal, v tem pa zagrabil z drobno ročico nekaj
peska in ga vrgel Marjanci na glavo. Zdaj je zajokala
še punčka. Toda; ker si ni mogla drugače pomagati, je
stekla k mamici in zatožila Petra. »Kaj pa držiš.« se
je odrezala mamica, »nazaj bi ga!« Marjanci so bile te
besede dovolj. Takoj p je odkurila na dvorišče za-
grabila najbližjo palico in z njo nekajkrat zamahnila
po Petrčkovi glavi. In spet jok pa tudi nekaj kapljic
krvi. To je bilo dovolj. Ogenj je bil v strehi, če bi ga
gasili otroci sami, bi kmalu ne bilo plamena in tudi
dima ne. Ker pa so se vmešali starši, je tlelo in gorelo
naprej.
In potem je sleherni prepirček med otroki dobil
svoj epilog pri starših. Vtem ko so otroci takoj pora-
vnali svoje dolgove, so jih starši napihovali in pretira
vali. Zdaj so se v te dogodke začeli vmešavati še ne-
kateri odrasli otroci, tisti, ki sicer niso pekli potičk
niti se igrali trgovino ali hodili na obiske k lepi so-
sedi. Zdaj so bili ti »mladeniči« tisti, ki so po navodi-
lih staršev preganjali malčke, seveda tiste iz »sovraž-
nega« tabora. Zmeda je bila tu.
Pa se je le našel nekdo in hotel opozoriti na ne-
umestna in neumna početja, zlasti še, ker so bili pri
zadeti tudi njegovi otroci. In glejte odgovor: »Pa jih
ne puščajte na dvorišče, kar v stanovanju naj osta-
nejo!«
V naši soseski še vedno traja »vojna« psihoza, če
bi o njej odločali otroci, bi že zdavnaj zavladal mir!«
—mb