fitev. 22. Trst, v sredo 22. Januarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN tel'i sb n8tfofja& ta prainikib ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjertroj. ?wattif»« štor. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iyba.ka.rnak ▼ Tr»t"n in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, ? c« toj ni, Setani, Nabrožini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-V^lul, Dornbergu itd. Zastarole štet. po 5 nrč. (10 stot.) X2LA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 colono. CENE: Trgovin.ski in obrtai oglasi po 8 ®t. mm. •aTr.rtmic«, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SC si. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsa*a aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-^inj pa 40 atot. Oglase sprejem« Inseratni oddelek aprav« Jedinosti". — Pladnje so izključno io opravi „Edinosti". PL-3!jivo fn tožljivo v Trstu. TiT^fl"ihpi Ainii II^mjmim—"■ i" —«— Glasilo političnega druitva „K din ob t44 za Primofska .F NAROČNINA ZNAŠA ** c«lo loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« O K ; na mm r-»cb« brei dopoalane naročnine, se uprava u» ozira. tt*ruaDle* m n»d«lJ»ko lsluj* „KUIJf OSTI" *t»»l i ■ ••1« t*U Kron 5*3«. s« l»t« Xr«a amo. V ti dopisi naj se pošiljajo o a uredsidtv« lista. Nefrmmk» vana pisma m m »prejemaj« In rokoplol M M vrataje. Naročnino, oglase in reklamacije jo podirati na upravo lista UREDNIŠTVO: ullo* fii«r^o flalatd 29 (Marotfai doaj. I&dajata^ ta odgovorni uredaik ŠTETAN GODI JA, T iK«i fcoaaoreij lista .Edinuat-. - Natisnila Tiskarna >*t vpisana zadruga a u mej enim poroštvom v Trsta. aliflB Giorgio GalaUa frUv. 29. ^bto-hranllnllnl račun Štev. S4V652. TELFPOfl fL 11-37. Politično društvo „Edinost" vabi na J/IVEN SHOP ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. januarja 1913 ob 3 7a popoldne v prostorih „IJosp. Društva" v Škednjn DNEVNI RED: Poročilo slovenskih mestnih svetovalcev o položaja. K obilni udeležbi vabi ODBOR BRZOJAVNE VESTI. Mednarodni položaj. DUNAJ 21. (Izv.) V dunajskih političnih krogih si obeta|o, da preda Turčija svojo noto z odgovorom najbrže v četrtek. Ona bode baje bistveno ugodila željam velesil in zaveznikov. Sicer še išče Turčija vedno izgovora in današnji turški listi še vedno prihajajo z norimi predlogi, ki bi jih porta naj stavila, vendar pa vse kaže na to, da se vlada odloči za mir. Turčijo so danes opozoril?, kake posledice bi imelo, če bi ostala trdovratna. Porta si je namreč izposlovala pri oto-manski banki 250 tisoč funtov predujema, a na povelje francozke vlade se jej [e danes izplačanje odreklo in s tem namignilo, da se plača samo ubogljivost. Tudi postopanje balkanskih držav, na primer preselitev glavnega bolgarskega taborišča v Dimo-liko, kaže, da zavezniki ne marajo več čakati. Pa tudi romunsko-bolgarski spor se ugodno miri. Zgodil se je odločilen preobrat, ki pa nič kaj ni po želji avstrijske diplomacije, ker je ona od sodelovanja izključena. Dasiravno je bila Romunija do sedaj stražarica trozveze, je vendar sprejela posredovanje ruskega kabineta, koje so odobrili v Sofiji. — Kriza je torej že pre-stana iu Rusija bode sedaj govorila, avstrijska diplomacija pa šteje zcpei eden neuspeh več. Konferenca poslanikov se sestane jutri zopet v Londonu, da načne vprašanje albanskih mej. Črnagora, SrbJja in drugi so podali istotafco svoje spomenice. Izkazalo se je, da je Rtuterjevo poročilo, glasom katerega bi Črnagora zahtevala zase Prizren, netočno, ker si svoji le Djakovico mesto Prizrena. — Srbsko spomenico je utemeljil Greyu danes dr. Vesnič. Pa tudi Avstro-ogri&a in Italija stopate vsaka s svojim programom o mejah oficijelno pred konferenco. Avstroogrski poslanik bode predložil načrt, toloiačen od statističnih podatkov In zem!|evJdov, o čemur se sedaj tajinstveno moiči. Izjavlja pa se, da so bila poročila o avstrijskem načrtu aibanskih mej neresnična. Res je, da bi moralo po njeaem pripadati Albaniji Peč, Djakovica, Prizren, Skader in Dibra, sicer pa Je treba prepustiti vse bodočnosti brez optimizma ali pesimizma. Konferenca poslanikov. LONDON 21. (Uradno) Jutri se prično poslaniki zopet posvetovati. Turfikl narnHnJ ?hnr turški kmalu Tripleententa grozi Turčiji. ki se Je bavil z vprašanjem miru In pa z nekaterimi točkami, ki jih je še treba pojasniti v avstrijsko srbski zadevi. Posvetovanja se je udeležil tudi dunajski poslanik Jovanovlč, ki je poročal o dosedanji svoji delavnosti. Turčija ]e sklenila mir. CARIGRAD 22. (Kor.) Od informirane strani se potrjuje, da je vlada sklenila mir. Sultan je baje zanj. Na noto bode porta jutri zvečer odgovorila. Albanski uradniki v turški službi. CARIGRAD 21. (Kor.) Turško vlado sumijo, da hoče odpustiti iz državne službe vse albanske uradnike in svoj korak tako utemeljiti, da si morajo od sedaj iskati delokroga v Albaniji Od turške strani pa izjavljajo, da so pač uradno o tem načrtu razmatrali, da pa merodajni krogi niso privolili v to. Kako je v Drino polju ? PARIZ 21. (Izv.) Parižkim listom javljajo iz Sofije in iz belega grada, da je glasom vjemsjočih se poročS začela v Drino-polju divjati bubonska kuga, ki so jo zanesle tja maloazijske čete. V Parizu so politični krogi tako informirani, da se more Drinopolje držati najdalje do 6. ali 8. februarja, potem pa se mora udati. Bilo bi zelo koristno, če bi balkanski zavezniki mogli do takrat čakatf, ker bi bilo po padcu Driaopolja stališče Turčije mnogo lažje. Turško poročilo o pomorski bitki. CARIGAD 21. (Kor.) Listi poudar|ajo da oklopnjač „Hairedin Barbarossa" in „Thorgut Reis" niso izločili iz flote. Turških oklopnjač ni pogodil nobeden strel iz biižine, ali pa pod vodno črto. Oklopnjača „Thorgut Reis* je baje samo na enem dimniku malo poškodovana, a te poškodbe je lahko popraviti že v nekoliko dneh. Grške ladje so pa baje hudo poškodovane. Križarico „Averoff" so zadeli torpedi in topovske kroglje pod vodo in ona se je rešiia samo zbok svojih neprodirnih predelov in kajut. TurSke izgube v pomorski bitki. CARIGRAD 21. (Kor.) Glasom listov je bilo v pomorski bitki dne 18. t. m. ranjenih Četvero oficirjev in 70 pomorščakov oklop-njače „Haireddin Barbarossa*. Razven tega je našlo četvero oficirjev in 27 vojakov smrt. Sultan |e pozdravit ranjence in jim je poslal daili. Vse ladje-deiavnice so poslali v Dardanele, da popravijo poškodbe „Barbarossine", ki so sicer tako lahke naravi, da ni bilo niti treba postavljati ladje v dok. Grški uspeh na albanskem bojišču. ATENE 21. (Kor.) Vojno miniiterstvo objavlja sledečo vest iz Hanifteliasa z dne 20. t. m.: Danes smo poskusili na vsej Črti napad. Naša artilenja je začeia ob osmih v jutro streljati, pa je streljala do šestih zvečer. Uspehi strelov so bili sijajni. Popoldne je sledi! splošen napad. Grškim Četam se je posrečilo pregnati sovražnika z njegovih postojank na gričih pri Lessiani in zasesti Luzessi. Turki so se umikali proti Bisanl. — Istočasno pa |e napredovalo levo grško krilo proti gričem pri Mano-liassiji. Romunsko-bolgarsko razmerje. BUKAREŠT 21. (Kor.) Merodajni krogi; hrvatski kiub ustavil svojo obstrukcijo v so naziranja, da se bo romunsko-bolgarski j proračunskem odseku za ceno, da pride ta spor ugodno rešil, vendar pa tožijo, da s predloga v narodno-gospodarski odsek, ker se pogajanja niso pospešila. Ob pričetku; si |e yub obetal tu hitreje rešitve vpiašanja. stranski želji, doseči mirnim potom sporazum. In to je pri sedanjih razpravah največjega pomena. Bistvo romunskih zahtev. LONDON 21. (Iz.) Po Reuterju je bila romunsko-bolgarska afera zelo napihnjena. Za SUlstrljo se sploh ni šlo, ampak Bolgarija je ugodila romunski zahtevi, odstopiti zemljišča pri Mangalljl, kjer si hoče Romunija urediti pristan, česar dosedaj nI mogla storiti ; drugega pa Romunija sploh nI zahtevala. (?) _ Ban Rakodczay ? DUNA| 21. (Izv.) Korespodenca „Her-zog" ki jo je smatrati glasilom hrvatske stranke prava, javlja iz Zagreba, da potekajo pogajanja s koalicijo ugodno. Rakodczay postane baje zopet ban, sekcijska načelnika pa bodeta Popovič in Mažuranič. Volitve bodo kmalu razpisane. V političnih krogih so prepričani, da igra Khuen-Hedervary sedaj važno ulogo. Poštni uradniki in mali fin. naCrt. DUNAJ 21. (Izv.) Danes so se pojavili zastopniki poštnega uradništva v parlamentu, kjer so konferirali s strankami in prosili, da se naj pospeši provedenje finančnega zakona. Rečeno jim Je bilo, da je dovolj nade, da se bode vse zgodilo že početkom februarja. Rusinska univerza. DUNAJ 21. (Izv.) Ministerskl predsednik grof Sltirgkh skuša najti novih točk, da bi nadoveza! pogajanja za rusinsko univerzo. Vojaška konferenca. DUNAJ 21. (Izv.) V vojaških krogih se glasi, da se bode vršila v četrtek, dne 23. t. m. predpoldne pod cesarjevim predsedstvom konferenca, ki jej bodo prisostvovali generali in prestolonaslednik Frasc Ferdinand. Demonstracije proti Lukacsu v Lovrani. BUDIMPEŠTA 21. (Izv.) Listi Javljajo z Reke, da je prišlo do burnih demonstracij proti ministerskemu predsedniku Lukacsu, ko Je hotei v nedeljo odpotovati iz svojega hotela v Lovranu preko Reke v Budimpešto. Pred njegovim odhodom se Je zbralo polno delavcev in gostov zdravilišča pred hotelom in ko se je pokazal, se je začulo zaglušno žvižganje, začelo je padati kamenje in Lukacs se je rešil samo z begom v hotel Nemir je bil tako hud, da |e morala nastopiti policija, ki je ranila 12 oseb, med njimi štiri težko. Novi francozki kabinet. PARIZ 21. (Kor.) Kabinet je definitivno tako sestavljen: Predsedstvo in notranje zadeve Briand, zunanje zadeve Jonard, delo in socijalna oskrba Reoe Besnard, trgovina Guist'-Hau, poljedelstvo Fernande David, kolonije Morel, mornarica Baudin, vojna Etienne, pouk Steeg, pravosodje Barthou, finance Klctz, javna dela Dupuy. Dosedajni trije državni podtajniki ostanejo v službi, podsekretarijat v finančnem ministrstvu pa so zopet uvedli in poveriti BourelIyju. Spor radi osredaje zadružne blagajne. DUNAJ 21. (Izv.) V narodno-gospo-darskem odseku je prišlo med Slovenci in Cehi radi osrednje zadružne blagajne do spora. SvoJeČasno je namreč bil slovensko-hrvatski pogajanj so pravili, da ima predsednik sobranja dr. Danev veliko pravic in pooblastil. Sedaj pa se kaže, da si mora vedno iznova naročevati instrukdj iz Sofije, ;kar seveda povzroča zamudo. Med bolgar- tem mislili vprašanje o vodnih cestah. Čehi Rtferiral je dr. Krek, a Ceh Franta Je predlagal, da se naj odsek odgodi. To seveda ni ugajalo Slovencem in oni so za konec zagrozili: »Pri Filipih se vidimo 1" ter so s 1 ripieententa grozi lurčiji. .izločiti iz Bolgarije domovine teh sinov.! ° _ _ ^ CARIGRAD 21. (Iz?.) Iz najboljega vira j Te trditve v Sofiji danes pač več ne vzdr-! Italijanske oblasti proti Grkom. ___r _ „„ ____t.:___-r ' . l_____.!_ i___, J r______ . . __f ATP V P Ol /I,„ \ T ___ I žujejo, ker poik, kar je dokazano, ni toliko se je to zgodilo z raznimi polk*, ki so pre-cej pomešani z Romuni, tako n. pr. z onim so poroča, da ste se ruski grožnji priklopile tudi Francija in Anglija, ker tripleententa nikakor ne dopusti, da bi še prišlo do vojne. 7ripieententa zahteva nujno, da porta od-govori zadovoljivo na demaršo. Popoldne se iz Ruščuka. Nadalje moramo označiti za čisto je vršil ministrski svet, ki je sklenil za jutri neutemeljeno trditev, da bi se bil romunski opoldne sklicati narodni zbor. ; kabinet lanske jeseni obrnil na Rusijo, da bi Znaki ugodnega odgovora porte. ; Romunija dosegla svoj namen. Takim eoi- CARIGRAD 21. (Kor.) I pisava turških l^f™ P* j** sPoru prisoja po- listov i izjave onih članov vlade, ki so v 5?® ptovo ne bodo nikogar zmo- kon taktu i vlado, k^o, da IjJgJ« j *^^ ? aaflBMAJ^saij^jLfirtiattt ^ ^^ ^e j'e'opozoril mogla dobiti od otomanske banke predujem, na * ,anj/ v L(*ndonu in Je'pripomnil. če poda zadovoljiv odgovor. :da fma diplomacija odločevati o njihovem Važen srbski ministrski svet. razvoju, vsled česar ni umestno, spravljati BELGRAD 22. (Izv.) Včeraj se je pod na dan naših zaupnih dogovorov. Dejstvo, PaSičevim predsedstvom vršil ministrski svet, da se obe državi pogajate, priča o oboje- ATENE 21. (Izv.) Z otoka Roda trpel, kakor se Je prvotno govorilo. Pač pa (Rhodos) se poroča, da italijanske oblasti * "" * ---- - ze|Q fcj-uto postopajo z Grki in hočejo za- dušiti vsak narodni pokret. Tako so na primer Italijani preprečili grško svečanost bla-goslovljenja vode. Guverner Je zapovedal žandarmeriji, da je razgnala ljudstvo z morskega obrežja z bajoneti, ker se gre baje za pojav panhelenizma. Berchtold v avdijenci. DUNAJ 21. (Izv.) Cesar je sprejel davi opoldne grofa Berchtolda, ki mu je obširno poročal o dogodkih. Zdravje nadvojvode Rajnerja. DUNAJ 21. (Izv.) Uradno poročilo o zdravju nadvojvode Rajnerja trdi, da se je njegovo stanje nekoliko izboljšalo. Zasebno pa se Javlja, da krize Še ni prestal in da Je njegov položaj še vedno zelo resen. Gaby Deslys — okradena. NOVI YORK 21. (Izv.) Včeraj je bila na Železnici okradena Gaby Deslys, bivša ljubica bivšega portugalskega kralja Ma-nuela, ko se je vozila iz Albany v Novi York. Tatovi so jej vzeli dragocenosti v vrednosti čez 325 000 K. Radi psa ssmoumor. ZAGREB 21. (Izv) Tu se \e zastrupila italijanska pevka Atrighi-Merigues iz Milana iz žalosti ker |e jej poginil psiček. Stavka v Novem Yorku. NOVI YORK 21. (Izv.) Tu so stavka čedalje bolj Širi in nemiri naraščajo. Po mestu se v;še spopadi. Policija je zaprla mnogo razbiJa|očih stavkačev. Zblazneli korporal. NEVESINJE 21. (Izv.) O delu blaznega korporala, ki je ustrelil več vojakov, se Še poroča: Korporal £adek Je služil pri 7. stotniji 18. pešpolka. Prišel je v sobo vojaške barake, vzel puško, Jo nabasal, se vlegel na tla in zavpil: „Einzelfeuer" In začel streljati. Ustrelil |e tri vo|ake, četrti pa je zbežal In poklical stražo. Ta Je prišla, korporal pa |e začel zda| nanjo streljati in zadel pet vojakov. Zdaj je začela tudi straža streljati in je menjala s korporalom 80 strelov. Ena kroglja je zadela petrolejko, ki se je razlila, da Je začeta baraka goreti. Straža je med tem korporala ustrelila. Pozneje so našli njegovo truplo ožgano. Zdravje lorda Hardingea. DELHI 21. (Kor.) Zdravje podknlja lorda Hardingea se vedno boljša. George Hardinge se vsak dan vozi na izprehod. Njegova velika rana na hrbtu še ni ozdravljena. Je-li Trst italijansko mesto? (Zvršetek.) Predno zasledujemo dalje „zgodovinske dokaze41 „Piccolove*, naj se povrnemo za hip k tisti schi (na katero se laški list sklicuje s posebnim povdarkom) pred cerkvijo sv. Justa, postavljeno v znak hvaležnosti cesarju Ferdinandu — imperatore del romani. O značenju naslova »rimski ces^r* smo spregovorili že včeraj. Interesantno in za ekskurzijo „Plccola" na polje tržaške zgodovine važno vprašanje pa je: zakaj so bili tedanji TržaČani tako hvaležni cesarju Ferdinandu, da so mu postavili oni spomenik! Mari res iz razlogov, ki jih podtika „Piccolo* za svojo posebno rabo: v dokaz italijanstva mesta tržaškega ?! O ne 1 Ravno iz naobratnih razlogov: hvaležni so mu bili, ker je ukrotil Benečane! Soha pred cerkvijo sv. Justa govori torej vse kaj druzega — ravno nasprotno onemu, kar naj bi dokazovala po „Piccolu*. „Piccolo" pripoveduje, kakor smo že omenili, kako da so Kranjci vedno hrepeneli po lepem tržaškem ozemlju. — Priznavamo, da mesto tržaško ni hotelo pripadati h Kranjski. Ali to zopet ne iz razlogov italijanstva, ampak Iz druzlh — recimo — čisto tržaških razlogov. Iržačanl niso hoteli, da bi mesto izgubilo svoje tedanje pravice. Pripominjamo pa izrecno, da sta bila v onih časih uprava in justica latinska, tako v Trstu kakor na Kranjskem. „Piccolovi" — historik! razkladajo nadalje, kako je imel Trst vedno živo in vo-jevito zavest o svojem italijanstvu in k:*ko je moral v dramatičnih nasledkih v stoletjih izjavljati, da je Italijansko mesto. Vedno da Je bil napadan kakor je tudi dandanes, ali vsikdar je bil itaiijanski in samo Italijan ki. Ml pa konstatujemo, da do franco-ke revolucije ni bilo nikjer opažati medtrne narodne samozavesti. Javne stvari so ?e urejale po lokalnem patrijotizmu in včrslh tudi po verskih vprašanjih. Kskor dru. Rybafu, tako očita „Piccolo" tudi nekdanji cesarski kancellji, d:, je po svoji volji pret.arjala zgodovino. Tej kanceliji, da je pisala tržaška občina v tetu 1485, da Trst ni pripadal nikdar k ntm-Škemu cesarstvu, marveč „imperatorjem, ki so vladali v Italiji.- Ko je v letu 1523 — tako pripoveduje .Ptccclo* dalje — nta kancelija poslala tržaški občini nemške a :te, jih fe obč. svet odklonil to indignacijo : ker smo Italijani, ne poznamo nemškega jezika. In v letu 1524 je da isti občinski svet Še enkrat izjavil cesarju: ker je mesto tržaško ozemlje ob italijanskih mejah, so vsi meščani Italijanskega jezika! No, pri ,PIccolu" ne vedo, kar ve prt nas že vsak gimnazijalce, da namreč v letu 1485 niti ni bilo nikake nemške držaje, marveč država, ki so jo nazivali rimsko, ter da je cesar povsod, tako v Nemčiji kakor v Italiji, vladal kakor rimski cesar. Na trditev »Plccola", da je občinski svet tržaški nemške dopise cesarske kancelarije spravljal — ne da bi jih bil čit?l — v svoje predale, odgovarjamo, da to ne cd- Siren II. „EDINOST" St. 22 V Trstu, vino s špiritom in vodo. Naloga da bi bila vlade, da poseže tu vmes. Kar se tiče vtikanja vlade v občinske zadeve, posebno so socijalisti veČini zamerili, da to dopuSča — izjavlja, da ima mestni svet glasom §§ 82 in 85 obč. reda sicer pravico določiti tn glasovati kar hoče, toda glasom §§ 83 in 86 da ima vlada pravico te sklepe ne odobriti! Ker ima torej mestni svet le platno, škarje pa ima vlada, smatra govornik za najbolj primerno, če se doseže med obč. upravo In vlado sporazum glede pokritja stroškov. Tako da se dela tudi v drugih avstrijskih deželah in Je gotovo tudi primerno za Trst. H Koncu Je poročevalec še omenil, da bo glasoval proti vsakemu predlogu za povečanje izdatkov. Bodi omenjeno, da g. poročevalec ni smatral potrebnim, da bi bil repliciral na eno samo pritožbo Slovencev; morda jih je smatral za tako neutemeljene, da nI hotel nanje odgovarjati; mi pa mislimo da so mu bile pretehtne, kakor da bi bil mogel in znal odgovoriti nanje. Konec seje ob 10. Prihodnja seja jutri zvečer ob 7. Domače vesti. Presto! In zopet se Je cglasil s svojo turkofilsko muzlko tisti znani Aleksander Scharf v svoji dunajski „Sonn- und Montags-Zeitung*. Hud Je, zelo hud na — evropske velevlasti. Dokler so biie velevlasti žnjim vred uverjene, da Turčija pobije balkanske države in so v tej veri naslovljale svoje opomine na adreso porednih balkanskih „bubov" (tako nazivlja namreč šmok balkanske naro 4e) do tedaj je bil zadovoljen žnjiml. Sedaj pa je hud nanje, zares hud, ker izvajajo — kakor dela to vsak pameten in pravičen človek — konsekvence iz zmage balkanskih narodov vsaj v toliko, da ne podpirajo brezpogojno trme Turčije in jo opominjajo, naj se ne odteza spoznanju, da je partijo na bojiščih izgubila. Sedaj nastavlja Aleksander Scharf svoje najtežje kanone proti velevlastim, češ: v privatnem življenju bi vsakogar, ki je zagrešil take zločine, kakor jih sedaj velevlasti proti Turčiji, posadili na zatožno klop in bi g3 poslali v Ječo. Velevlasti Jzkrcavajo svoje čete v Carigradu — to Je motenje hišnega miru. Groze Turčiji s propadom, ako ne odneha — to Je nevarno žuganje. Zahtevajo, da Turčija preda Drinopolje — to je izsiljevanje. Skušajo izkoristiti bedni položaj Turčije za s*oJe male koristi — to je oderuštvo. Tvorijo zid za vlome v teritorijalno last Tuičlje — to je soudeležba na ropu in tatvini. Jamčijo Turčiji za to in ono, al1, ko bi se imele garancije uveljaviti, se pokazuje, da ni50 vredne piškavega groša — to je sleparija! Po Scharfovem mnenju so torej balkanski narodi sami izsiljevalci, oderuhi, tatovi, roparji, iz kratka: narodi-zločinci, kakor jih hujših ne pozna vsa kriminalistična kronika, a evropske vlasti so soudeležene na teh zločinih. Z'očln vseh zločinov pa j« ta, da so bili tako nesramni, da so — zmagali!! Tega Jim Aleksander Scharf ne more odpustiti, pač pa ve dober nasvet Turčiji, kako naj se maščuje nad balkanskimi narodi la nad evropskimi velevlast ni za vse te zbčlne: Izvojujejo naj hitro veliko zmago! Potem bo kar naenkrat konec vsem demariam, akcijam in intervencijam velevlasti. Pa zna biti ta Aleksander Scharf zloben tudi nasproti — Turčiji! Zmaga naj ! Ali kako ? ! Tega Aleksander Schaif ne pripoveduje. Ali si morete misi ti krvavejo ironijo, nego bi bilo to, ako bi kdo siromaku, ki se m j kolena šibe od gladu, ker nima niti drobtinice kruha, svetoval, na| se hitro naje pečenke!! Ali pa, če si kdo ne ve oomočl v financijelnlh stiskah: hitro naj zadene terno v loteriji!! Mi pa bi imeli tudi za Aleksandra Scharfa nasvet: opaše naj sabljo okolo svojega marcljalnega — trebuha in naj hiti tja doli, da pokaže Turkom, kako se v dispe-ratnem stanju zmaguje nad samozavestnim sovražnikom, ki se nikakor — ut figura docet — noče dati premagati! Pa hitro, hitro, na junaške čine. Saj Je tudi n|egov članek podpisan s psevdonimom — presto! Pa tudi avstrijskim državnikom bi svetovali mi — presto! Hitro, čim prej, na| napravijo konec blaznosti žurnalističnih šmokov, ki državo le kompromitiralo pred vsem svetom l Naj ne dopuščalo vendar, da bi moral svet misliti, da Je pri nas dom — zblaznelih ljudij! Slovensko služeče Žens vo v Trstu ! Prejeli smo iz krogov NDO: Že od nekdaj se je čutila potreba po organizaciji slovenskega služečega ženstva in to zlasti zato, ker se gode zlasti slovenskemu služe-čemu ženstvu velike krivice, ki j h Je mogoče odpraviti le potom organizacije. Kaj mari niso služeče ženske, služkinje, delavke v tovarnah itd. še na slabšem, kakor pa moški ? ! Da, resnično je to, da so Še bolj zapostavljene in teptane. No, in zakaj se potem ne gibljejo, zakaj ne snuje|c podobnih organizacij kakor moški? Pri kulturno razvitejših narodih že obstojajo podobne ženske organizacije, samo pri nas na Slovenskem je v tem oziru slabo, pri nas smo se šele začeli gibati v tej smeri; toda vse premalo zanimanja vlada za žensko organizacijo. Pred letom dni se je ustanovila pod okriljem Nar. del. org. ženska skupina NDO Za to edino žensko organizacijo vlada vse premalo zanimanja. Glavni vzrok temu je, ker večina ni poučena o pomenu in namenu te organizacije. Z ozirom nato sklicuje ženska skupina NDO za nedeljo javen shod, na katerem se bo poročalo o predmetu: „Slovensko žen-stvo v Trstu in organizac'ja". Upamo, da se bo slovensko služeče ženstvo odzvalo v Častnem številu temu povabilu, da pride na shod, kjer se seznani z žensko organizacijo. Ni nam treba še posebej poudarjati, da Je naloga zlasti članic skupine, da poskrbe za veliko udeležbo na shodu. Popravek. Informacije za včerajšnjo našo notico pod naslovom „Ferrl o Slovencih" so bile zgreŠsne v toliko, da oni politik ni bil italijanski, ampak francozki poslanec Ferry. Sicer pa to prav nič ne od-Jemlje veljavnosti našim izvajanjem, ker to dejstvo ostaja, da nam Itilfjani, kadar-koti hočejo opravičevati svo|e postopanje nasproti nam, vedno očitajo klerfkalizem la pa #a v s t r i j a k a n t s t v o". Naš cdgovor na to očitanje ostaja torej v vsej svoji veljavi. Ne pozabite, da se bo vršil prihodnjo seboto v „Narodnem domu* velik ples, katerega Čisti dobiček Je določen v kulturen namen. Jurij Kastriotič-Skenderberg. Ta veliki junas albanski, čegar Ime se v zadnji čas toliko omen a v zvezi z Albanijo, in Čegar junaške čine je tako divno opeval hrvatski pesnik Kačić, izhaja iz albansko-srb-ske rodbine. Oie mu je bil glavar arbanaški, ki je že priznaval turško gospodarstvo. Mati mu je bila srbska knjeginja Vojsava. Skenderbeg Je že v mladosti dobil to Ime, ali ostal je kristjan v svoji duši. Ko je leta 1443 I?an Hunyadi potolkel Turke, se je Skenderbeg izneveril Turkom, odšel s 700 Albancev v svojo domovino in jo proglasil svobodno. Sedež svobodne Albanije je bila Krnja. Od tedaj pa do svoje smrti |e Skenderbeg neŠtevilnokrat odbi|al turške čete, ki ga niso mogle nikdar pokoriti. Umrl je dne 17. januarja 1468. Z njegovo smrtjo Je propala tudi svobodna Albanija. Neko čudno zlorabo opazujemo že nekaj časa sem, namreč da nam danzadnem prhajajo v naše uredniške, upravniške in tiskarniške prostore ljudje, ki pravijo, da nimajo prenočišča, da nimajo kaj Jesti, da ne morejo plačati stanovanja itd. itd. in poudarjajoč svojo slovensko narodnost, kar zahtevajo, naj Jim človek da toliko in toliko. Vsi pa pristavljajo, da Jih je ta ali oni poslal k nam, češ, tam dajo podpore. Hvala lepa onim svetovalcem nj takih priporočilih, kajti na stroške tujih žepov se svetuje marsikaj lahko. Nam je žal, da ne moremo pomoči vsakomur, kdo le potreben podpore, toda dohodki našega osobja pač niso taki, da bi mogli deliti na vse strani. V Trstu, dne 22. januarja 1913. EDINOST" št. 22. Stran in. Kedar bodo oni, ki nam pošiljajo take ljudi, ustaaovili dobro dotiran poseben podporni fond, potem saj pa Ie še pošiijajajo ljudi po podpore v naše prostore. Zveza jugoslovanskih železničarjev pn-*4i v petek dne 24. t. m. ob 8 zvečer r drtštveni dvormi ulic« Sv. Frančiška št. 2. javen želemičarski shod, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo g. drž. poslanca dr. Ryb»fa o 17milijonskem predlogu in zavijal socijalne demokraeRe. 2. Poročilo o konferenci želez.ničarske lige. 3. Razno. Tovariši, dnevni red tega shoda je važen za železničarje, ker bodemo temeljito razkrinkali socljalao demokratično agitacijsko hujskanje. Radi tega je dolžnost vsacega slovenskega železničarja, da se gotovo udeleži navedenega železničarskega shoda. Slovenski odvetniški uradniki v Trstu. Vabljeni ste na sestanek, ki se bo vršil danes, v sredo, ob 7 zvečer v dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2. Društvo Jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju je namreč sporočilo tajništvu NDO važne zadeve, tičoče se društva Jug. odvetniških in notarskih uradnikov v Trstu in na tem sestanku se bo o tem poročalo. Pričakuje se obilne udeležbe. Maškarada pevskega društva »Trst* se vrši v soboto, dne 25. t. m. v krasno okrašenih prostorih „Trg. izobr. društva* ul. Sv. Frančiška 2. Gotovi smo, da bo ta m-.škerada prekosila vse pre]šn|e zabave „Trsta". Dvorana bo krasno odičena. Le dostojnim maskam bo dovoljen vstop. Začetek ob 9 zvečer. Vstopnina prosta. Mornariški poveljnik v Trstu. Pred-snoČajem je prispel na krovu Jahte „Lacro ma" v tržaško pristanišče vrhovni poveljnik mornarice, admiral grof Montecuccoll. Včeraj zjutraj el je nato ogledal vojne ladje, ki jih grade v tehničnem zavodu pri Sv. Marku In potem torpedovke v lukl in mornariško vojašnico; ob 11 dopoldne se je zopet vrnil na krov „Lacroma". Ravnateljstvo javnih skladišč nam sporoča, da bodo od 1. februarja t. 1. smeli voziti v prosto luko in iz nje v času od 6 zvečer do 7 zjutraj izključno le skozi vrata Št. 9 na kolodvorskem trgu. Od „Lovca" v Rocolu. Premeščen |e bil na lastno prošn|o od finančnega urada pri Lovcu k uradu v Barkovlje na Greto carinski ofcijal, gospod Širne StipIovŠek. Naše ljudstvo je izgubilo v njem toli prl-jaziega in postrežljivega gospoda. Bil je tu na J dve leti in si je pridobil splošnih simpatij. Pogrešalo ga bo ljudstvo iz Rocola, Lf ajerja, Katinare in dobrega dela bližnjega istrskega Brega In Krasa, ki ga Je v resnici ljubilo in — spoštovalo. — Dragi Širne I „Eia se Tebi je žel|a spolnila . . .Pojdi, duša dobra, saj boš tam srečnejši v krogu in vednem stiku z ljubljeno družino 1 Mnogo sre če na novem mestu I Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam Je dc> .o slalo seznam onih priporočenih In navadnih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu decembru v oddelku za nevročljive postne pošiljatve odprte In so Jim odpo-š'iatelji neznani. Seznam bo priobčen v polni n obsogu v tukajšnjem uradnem listu „Osservatore triestino*. Zveza slovenskih javnih ljudskih knjižnic v Ljubljani. C. kr. ministrstvo ni iranjih stvari je g'asom razpisa z dne 18. no/. 1912. št. 38492 potrdilo zvezina pravita. Zvezin ustanovni shod se bo bršil dne 2 februarja 1913 ob 10 dopoldne v restavraciji „Novi svet" na Mirije Terezije cesti v Ljubljani. Spored je naslednji: „Poročilo o dosedanjem delovanju." Volitev odbora. Čitanje pravil. Določitev prispevkov Članic. S učajnosti. Na ustanovni shod so vabljene vss napredne knjižnice, Čitalnice In društva, ki imajo knjižnice. Priglase k vstopu „Zveze slovenskih Javnih ljudskih knjižnic" sprejema S. Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani, Wolfova ul. 10. I., tfer se dobivajo tudi vse potrebne informacije. Zveza slovenskih javnih ljudskih knjfžnlc prične poslovati 3. f*-bruarja 1913. Javna dražba. Dne 23. t. m. ob 9 dopoldne se bo vršila v skladišču c. kr. drž. kolodvora tukaj (Campo marzio) lavna dražba različnega ne odvzetega blaga. Blago se odda najvišjemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu in odstranitvi kupljenih stvari. Natančneja pojasnila daje istotam skladiščni uradnik. Podružnica ZJŽ na Opčinah priredi s oj veliki ples dne 1 svečana t. 1. v „Sokolovi" dvorani na Opčinah. Začetek plesa ob 8 zvečer. Prijatelji plesa In zabave dobrodošli 11 _ Slovensko gledališče. Kdor ljubi pravi, prisrčni smeh, kdor se rad v gledališču zabava, naj si ogleda jutrišnjo predstavo „NEBESA NA ZEMLJI". Ta burka Je med najboljšimi igrami, ki so bile spisane v zadnjih ietih. Burka je p ina situačne komike in vedrega humorja, toda nikjer frivolna ali pa banalna, temveč cKcentna In zabavna. Predstava Je za abonente B. Vstopnice se dobivajo pri dnevni blagajni v „Narodnem domu". Tržaška tnala kronika. Yf»t 21. januarja. SamouMor * rojainki. Oni vojak 32 pnipolka, o katetra smo poročali, da si je v nedeljo v rojanski vojašnici z britvijo pre-rezal vrat, 221etnl prostak Josip Eschel, je ?čeraj umrl v vojaški bolnišnici. Poizkušen samoumor. Trgovski uslužbenec Viljem Jess, star 39 let, stanujoč v ul. detla Cereria št. 1, je saočl okrog 9 izpil v samomorilnem namenu nekaj octove kiseline. Domači ljudje so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki Je Jessu izpral želodec in ga dal potem odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v opazovalnico. Vzrok poizkuianemu samoumoru ni znan. Umrl v pijanosti. Včeraj ponoči sta naletela dva policijska stiažnika na Javni ulici, v ul. Fameto, na človeka, ki se je val|al po tleh kakor neumen. Bil je strahovito opit. Stražnika sta pomagala pijancu na nnge in ga odpeljala potem na bližnjo policijsko stražnico, kjer naj bi bil prespal svojo pijanost. Nekako okrog 3 zjutraj je šel neki stražnik pogledat, kako mu Je, pa Je opazil, da ne diha več. Telefonirali so nemudoma rešilni postaji, toda zdravnik, ki je prihitel na lice mesta, ga ni mogel več obuditi v življenje. Mogel je konstatirati smrt, ki jo je najbrž povzročil kronični alkoholizem. V nesrečniku so pozne{e spoznali 77 letnega Frana Cappeilo, stanu]očega v ulici Pasquale Revoltella št. 29, ki je bil lastnik neke trgovine z lesenimi okraski, Zopet poizkuSeti samoumor. Sole Cartolovich, stara 47 let, hišna lastnica, stanujoča v ul. della Mure Št. 6, si je snoči hotela vzeti življenje in je izpila v ta namen /ečjo množino denaturiranega špirita. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, ki |ej (e podal prvo pomoč. Nevarnosti za življenje ni več. Tatvine. Karel Bessek, star 47 let, krošnjar, stanujoč v ul. Riborgo št. 35, je bil včeraj aretiran v prodajalni papirja Vol-tek v ul. della Poste št. 9, ker so ga zalotili, ko je ukradel zavoj s 126 razglednicami. Obenem žnjlm je bil tudi aretiran 49letni Dominik Cuppo, Tržačan, tudi krošn|ar, stanujoč v ul. Riborgo št. 33, ker leti nanj sum, da je bil soudeležen pri tej tatvini. — Karel Miedi, star 27 let, Tržačan, premogar, stanujoč v ul. Crosada Št. 12, je bil aretiran v ul. Torre bianca, uslužben pri E • • Sprejema T^akcrttno dr o - "em^ntu. v. foto-amaterjev" v Gorici naMBBjp, da s« J« aoio votjeai društveni odbor v svoji L seji sls-deče konstituiral: Predsednik Viktor Cotič, podpredsednik Milovan Domeniš, tajnik EgidiJ Sigi, blagajnik Mirko Gullč, knjižničar A. R. Mauri, gospodar Rudolf Sigi, taj. namestnik: Josip Javurek, blag. namestnik Aleksander Am-brožič, odborniški namestniki Josip Mozetič, Herman Ce|, Rado Tipel, pregledovalca računov dr. Drago Marušič, Josip Kofol. Vesti iz Istre. Bralno in pevsko društvo „Venec" v Kozini priredi pustno veselico s petjem, igrama in plesom v nedeljo, dne 26. t. m. v prostorih »Hotela Kozine". Začstek točno ob 6 30 zvečer. K plesu Igra Sokolskd godba iz HerpelJ. Sodeluje pevski zbor iz Drage. V zavesti, da slavnim gostom nudi pravega užitka in lepe zabave, uljudno vabi odbor. DA ROVI- — Cisti dobiček od prirejene družinske zabave na Silvestrov večer daruje odbor Konsumnega društva ul. Lazzaretto vecchlo Št. 31 CMD podružnici prvega okraja kron 18.04. Denar se Je izročil predsedniku omenjene podružnice. _ DTORAffA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanlti 23-25 pritličje. Na dražbi, ki se bo vršila danes, dne 22. t. m. od 9 do 12 dop., se bo prodajalo: avtomobilski voz 7 HP z dvema se-dežema, originalni kosi platna in Sifona, ženske srajce, predpasniki, desertni servisi za 6 in 12 oseb, oprema spodnjih hlač in srajc v barvastih batistih. Od 3 do 6 pop.: velika množina krožnikov, kozarcev, posode, cilindrov, šolnikov, tas, vrče v, steklenic, svetiljk, čašic, železnih piskrov, čajnikov, kozice, noži, krtače, velike steklenice, jušniki, lopate za vrtove in drugo drobno blago. Velikanski ples bo v četrtek v gostilni N. D. O. v Trsta. vi. Carradori 18. Vabljeni so vsi Člani gostilne in dobro-lošli tudi drugi. Začetek ob 8 zvečer in traia ples do 4 zjutraj. Vstopnina prosta. Salonska obleka izključena. Lepe gospodične posebno dobmdoSle. Za obilen obisk bb priporoča HINKO K03IC. _157 se Boba z vsem pohištvom in se odda rruua prazna. Via Barriera 22, IV. nad 123 lla*Offflnil# i55e lepo, prazno sobo s hrano UratlllllV takoj. Ponudbe b ceno pod „uradnik" na inseratni oddelek Edinosti. 158 Pt*nrloio pohiStva, bombaževine,Hlik in dežnikom llU U d J d na mesečne obroke. Via Ghiozza 6 I. nadstropje. Ivan E1 u n. Steklenice »/, lit. in •/. L t vsebine, od kisle vode, različne vrate, 12.000 komadov, od 10 komadov naprej po 5 do 12 vin. steklenica zaradi nabave drugih enotnih vrst, razpošilja proti po\zetju Tolstorrška slatina, pošta Guštanj, Koroško. 138 0 pustnem času grafski atelje A. Jerkiča v Trstu in Gorici na Željo občinstva do 10 zvečer. Posnetke po 7 zvečer je treba prej naznaniti. 4449 Kpg^jffjj 18 ma5kerjule> novi» sijajni, se poso- št 9, I. desno. jujejo po nizkih cenah. Ulica Chiozza 133 ViimiiniM železo, stare kovine : Anton Cerneca KUpUJUin Trst, ul. Olmo št. 12. 1730 lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna IZpaUlC najmodernejša lasna dela. ANDREJ ROJIC, uL Acquedoto 20. 1752 Ifnifnnuo7nip9 ANTON LU3PENSEK je i\IIJiyUvQ2lllua edina slovenska knjigoveznica v Tratu, ulica Oecilia St. 9. — Izdeluie vsa knjigoveška priprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 1760 Pekarna in odlikovana slaščičarna Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) b podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. Trikrat na dan svež kruh. Velika izber slaščic, biškotor, mandorlata in mostarde. — VELIKA ZALOGA domačih ia —inozemskih vin in likerjev. ——— Jtaton Ercigoj, 7rst ulica G ulia štev. 88. Priporoča Blavnemu občinstvu svojo pekarno s prodajo Jestvia In prodajo kolođiijal- biaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene mmerne, postrežba Svoji k svojim ! točr.a. Svoji k svojim ! Anton - Si muni č Trst, via deli' Istria 72 (Čarbola Zgornja) priporoča cenj. občinstvu svojo GOSTILNO „ALBA" Toči se pristno dalmatirsko črno vino, opol In belo, pelinovec in maršala. - Gorka in mrzla jedila. Vse pohištvo konkurzne mase bivše tvrdke R. Blaha, enkrat Mizarske zadruge v Solkanu v Trstu, ulica Caserma štev. 4 im se proda "25R po izredno nizkih in zadovoljivih cenah. Prodajajo se cele sobe In tudi posamezno pohištvo. Kupljeno pohištvo se mora takoj plačati v gotovini in je isti dan tudi odraniti. Razprodaja traja od 9 zjutraj do 1 popoldne in od 3 do 7 zvečer. Priložnost traja le kratek čas. Svinjsko meso dnevno, frišno, 5 kg, poštnine prosto, kron 6 —; boljše vrate kron 7-—, pebrecin^ko salo kg 5 kron 7-50 poštnine prosto, pošilja po povzetju jConsuni' Fleisch*Export Nagy8zalonta St. 203 (Ogersko) Stavbeno mizarska delavnica z veliko zalogo LOPARJEV za peke in slaščičarje. MORETTI & C. Trst, ul. Domenico Rossetti Št. 43. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jesivin Antonija Mihelic v Trstu, ul. Rojan št« 8 FRAN SLUGA. Veh. Petrov® čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40 Zalojn Izdelanih domačih Mm Sprejemajo se naročila meri. zobotehuik m Silvestro Ricci Trst, ul. deli'Istria 79 (Zg Čarbola, Ponzano sup ) Tovarna cementnih plošč in cevi v veliki Izberi. Izvršujejo se tlafcarska dela. Cene n;zlc. S TVRD KA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Ste '. 4 v ulico Campanile štev. 19. r M l TEODOR KORN n Trst, ul. Miramar Stv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = I>ELA I}T POPRAVE = V PO HIZSIH CEH AH. :: Dele dobro in zapamćeno. Telel. 25-26. □ Poslovodja: Fran> Jenka. J Zaloga obuvala canu ia lastu* delalnioo. naaa ss: m wm PAV t L £i3l Si r Trst Bi. Slosuejariluccl ZZ jgj Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 in od 3—6. 57-Tr&t, Piazza 0. Gol doni st I ! Velika izbira auoškiii in seii&kih čtvljsv. . i>o. Bfc izvršujejo točno in ac li ino P t im mm ccu*h wwi»<>-iw>-<>-!w o o o c 3 5 o c ' oooocooooooooooooooooo c > ooooooooooooooooooocoo 3 2> v - o nnmrtnn/Si irnr Timni/c o o priporoCljiue turdke ■oooooooooooooooo 0*500000000000000 ococooocooooocos o o o o o o C COOOOC'SOOOO ? °c c Krojači: FRAN RUPNIK, krojaški mojster, 1 rst ulic* Geppa 5t. 10, I r, Ui1 H. 0.0. r Trstu, ulica Carradori št. 18 ai jo vodi g, HINKO '-'OSIČ, •« nobl vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, ^orka m mrzla jediia ob vsakem č&sa« Na razpolago več sob za prenočišče po nizkih cenah. - Piipoioča se za obilen obisk« Cržotta posojilnico in hranilnici T lftstml MIL rtflatrovana zadruia z :: oBejenfa poroftvva n Telefon St. 952 1 Trst Ploan Caserma 2, l. n (nhod po glavnih stopnicah). 00 &V/. im mm amortlsaoljo m dalj. io doBo tto floroTora o o o o Irssllat vloi« ipnjiM od vsakega, te tadi ml «d 1» M II 01 Jih obrastnjs mM |4 jO »•stil davak od hiaallBlk vlog plačnjs ■avod asm. Vlaga ss lahko po sao krono. Posojila daj« aa vknjiibo po dogovora Na maajiea po «*/•> aa mata v« yo dogovora Urada* ar«: od 9.—13. ar» dopolodn« ta od 8.—B. popolodna Izplačaj* aa vsaki daa ob uradnik arab. — Ob nsd*-ijafc ia praznikih ja a r a d zapri. Pottna • branllnlizi nftaa 818*004 is ssjBsdsrsals srsjsas kakor tedl brsallas iii rmaatao *«11** za ihrtsk« vrtina«1, paplrjav, Uatts hi s katarissi aa aajnapalmaja aaraja itaditi avojo daco. Pozor! Opoldne In zvačer abMemeit zelo ugodio. Izborao kuhinja ia budjejoviškt pivo (ai( glavobola). Zaiorae cene. Restavracija-Hotei Balkan (iSSO