DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja tvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je 80 kr. ta celo leto. — Spiti in dopisi naj se poiiljajo: uredništvu ,DOMOLJUBALjubljana, v semeniških ulicah it. 2. Naročnina m inserati pa opravnfitvu ,VOMOLJUBA" Vodnikove uliae it. 2. — Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. Štev. 20. V Ljubljani, 21. oktobra 1897. letnik X. Na straži. Vedno bolj se bliža čas, ko bo treba Badeniju z n&godbenim provizorjem pred zbornico. Ministerdki predsednik, ki je nedavno še malo se menil za klube in poslance v zbornici, je vsaki dan prijaznejši ž njimi, vzlasti s onimi, katerih nima popolno zavarovanih za-se. Popolno sanj so Mladočehi in Poljaki, kar je ob sebi umevno, ker so od vlade mnogo že dobili in zato tudi opravičeno še marsikaj pričaka jejo. Pogojno Badenijeva je katol.-ljudska stranka in pa krščansko • slovanska.zveza. Katol.-Ijudska stranka bi rada vsaj to dosegla, da bi se obstoječi zakoni glede stvarij, zadevajočih cerkev in Šolo, ne razlagali in porabljali strogo v duhu zakona, da bi torej zabranila vsako večjo škodo v verskem oziru. V toliko je ta stranka od naše v ugodnejšem položaju, da se ji vsaj za narodne drobtine ni treba boriti. Najmanj razlogov ima naša zveza podpirati vlado oziroma večino, v kolikor ta podpira vlado Kamorkoli namreč pogledamo, vidimo, da se narodom, katerih zastopniki so se zbrali v slovansko-krščanski zvezi, morda ako izvzamemo Dalmacijo, godi v vsakem oziru tako slabo, da se jim slabejše goditi ne more, v duševnem in gmotnem oziru so ti narodi prave pastorke v državi, in to se godi tudi pod sedanjo vlado, katera računa za svoje predloge na glasove poslancev zbranih v tej zvezi. Nedavno je bilo čitati po listih, da je bila v zvezi jako živahna debata o tem, ali naj zveza glasuje za javnost ali sa tajnost legitimacijskega odseka. Bilo je po istih virih jednako število glasov na obeh straneh in predsednik Bulat je odločil za tajnost. Mi ta Bklep obžalujemo, zato ker nam Sloveneera tudi javnost legitimacijskega odseka, v kateri se kaže, kako eo se vršile volitve, more biti le v čast; nadalje bi spoznali, kake krivice so se godile Slovencem ni Goriškem, zlasti v Trstu in Istri, na Koroškem in na štajerskem pri zadnjih volitvah. Tudi po našem skromnem mnenji nikakor ne gre s takimi sklepi pokrivati vnebovpijočih krivic in groznih umazanostij, ki se pojavljajo pri vsakih volitvah v Galiciji. Kedo izmed nas Slovencev bi si upal prevzemati kako odgovornost za sleparije, s katerimi so pri nas nemškn-tarji trapili naš narod pri volitvah? In kar je pr: nas bilo krivično, je tudi v Galiciji in jedina pot, da se krivica polagoma odpravi, je javnost, ki nam razkriva gnji-lobo. — Kar je krivično, je krivično in obsodbe vredno in tu ne zadostujejo nobeni oziri, tudi ne oziri največjega političnega prijateljstva, nikar še le tako rahle zveze kakor vlada mej desniškimi strankami. To stvar smo omenili zato, ker se sedaj bliža čas, da Badeni začne iskati glasov za 'svoje vladne predloge. Mladočehe in Poljake ima na svoji strani, s katol. ljudsko stranko in z naSo zvezo se sedaj dogovarja. Sedaj treba, da pokažejo poslanci, zbrani v zvezi, da umejo položaj ter da jim je neznosno stanje našega naroda, vzlasti na naših mejah, vodno pred očmi. Sklepi vseslovenskega shoda in posebe duh in javno mnenje, ki je vladalo na tem shodu, na katerem je bil zbran cvet našega in ister-sko-hrvatskega naroda, to bodi našim poslancem pred očmi. Oni obupni klici iz litre, s Koroške, Štajerske itd , teh ne smejo prezreti naši zastopniki vzlasti sedaj v velevažnem trenotku. Praznih obljub je dovolj, preveč, mi neizprosno zahtevamo dejanj za našo mnogoletno tlako. Zistem, po katerem se po določenem načrtu že narod slovenski in istersko-hrvatski zatira, tudi odkar imamo ustavo, ta zistem treba odstraniti. To je glavna in jedina zahteva, katero naj zastopajo naSi poslanci. Ako prodr6 8 to zahtevo, tedaj so vse dosegli in radostno jih bomo pozdravljali kot del vladne večine; ako pa tega ne dosežejo, nam morda kake obljubljene drobtinice nič ne pomagajo, ker vse to se v dejanjskih posledicah nam sovražnega zistema popolno izgubi. Vseslovenski shod pač ni bil zasnovan le za parado 'ali Salo. Nas sklepi tega shoda vežejo, vežejo pa vzlasti poslance in soglasna obsodba naroda bi bila za petami onim poslancem, ki bi hodili pot, katero je nastopil poslanec Suklje, ker se je v kritičnem trenotku izneveril sklepom vseslovenskega shoda. Trdno se nadejamo, da resni trenotki najdejo tudi resnih mož, ki v odločilnem trenotku bresozirno zahtevajo tudi odločilnih dejanj. Razgled Kakor se razume samo ob sebi, poglejmo najprej doma, kaj da se je novega in imenitnega zgodilo. — Državni »bar to pol prav nobene stvari Se ni dognal do konca, ampak deloma čaa trati s praznim govorjenjem, vpitjem in ropotanjem, katero Se sedaj nemški kričači neumorno nadaljujejo, deloma pa posluša razne predloge, kateri so bolj ali manj koristni, kateri pa vender države in propadajočih stanov ne morejo rešiti, dokler ne postanejo ti predlogi postave. Jedna najimenitnejših zadev državnega zbora je vsekako državni proračun. Kakor namreč skrben gospodar tudi za prihodnje leto skuSa preračunati, koliko sme izdati, da ne bo imel zgube, tako dela tudi država svoje proračune. Da odkrito govorimo, proračun za 1. 1898 nas prav nič ne veseli. Zakaj ne? Zato, ker se nam nakladajo novi — davki. Denarni minister je dne 1. oktobra tri ure govoril o tem in je spravil strahovito veliko Številk skupaj. — 1* 16 množice podamo svojim bralcem samo te-le: Skupni prihodki, tako upa minister, bodo 719,900 282 gld., t. j. s besedami sedemstodevetn^jst milijonov. StroSki pa bodo 715,920.827 gld. Prihraniti si torej more država 3,069 017 gld. Kaj ne, lep račun s takimi Številkami, koder se gre koj na milijone! Rekli boste: No, pa Se dobro gospodarijo tam na Dunaju, tri milijone in nekaj čez bodo prihranili. Denarni minister sam pa je priznal, da bo Se treba za to in ono kaj izdati, tako da bo preostal le jeden milijon Dober je, samo da Se bolj v dolgove ne lezemo, katerih ima Avstrija — to bodi kar mimogrede povedano — nad sedem tisoč milijonov! — Manj zadovoljni pa za-moremo biti s tem, da se bode 1. 1898 izdalo 26 milijonov več ko lani, iz tega sledi, da se bodo morali tudi dohodki zviSati, in sicer za 29 milijonov, ali po domače rečeno, toliko več plačevali bodemo davka. Lepa je ta! Miniater sam je prizna', da bo to težko Slo. Pa zvite glave si že znajo pomagati, napraviti hočejo postavo, po kateri bodo izdelovalci sladkorja morali plačevati večje davke. Res, ti bi jih lahko plačevali, ker so bogati. — Toda niti v spanju jim ne pride na misel, da bi sami te davke plačevali, kaj Se! Naj pa plača tisti, ki sladkor uživa in rabi, in to smo mi, nižji stanovi posebno. Na, pa ga imaS spaka. Sladkor bode dražji, če le narede tako postavo in sicer jo mislijo izvesti do 1. januvarija 1898. Seveda misli vlada tudi nekaj storiti, med drugim tudi napraviti tudi tak zavod, na katerem se bodo ii- po svetu. vila preiskovala, ker znano je, da brezvestni tovarni-čarji vse ponarejajo, kar se le dft ponarediti; da taka živila za ljudi niso zdrava, ni nam treba Se posebej po-vdarjati. Ravno tako bode država — če ji bo namreč Slo vse po volji — zboljSala plače železničnim Čuvajem in drugim manjšim uradnikom. Poplačala bode tudi 4 milijone državnega dolga. — In drugih takih lepih in dobrih stvarij več obeta minister, katerih pa danes nočemo povedati, ker čemu bi delali prazne upe ? Bodemo raji takrat o tem kaj več govorili, če se vse to uresniči, kar Bog daj. Predno končam poročilo o državnem proračunu, mi je še nekaj na jeziku, česar se moram znebiti ! — Kako nesramni so pač oni ljudje, ki vam zlasti pred vol.tvami obetajo, da bi oni zamogli vse zboljšati, in ki pravijo, da so vsemu zlu v državi krive le nekatere osebe. Takim naj bi dali {državni proračun v roko in jim rekli: Na, pa ti bolje naredi, če znaS! Kmalu bodo omolknili in obstali že pri manjših stvsreh, ker ne bodo vedeli ž njimi kaj početi. Zboljšanje sedanjih slabih razmer stalo bode še najbolj bistre in učene glave dovolj pota in truda, če je pa res tako, kakor ti napihnjenci in bahači pravijo, potem proč z ministri in državnim zborom, pa naj oni sami vladajo. Je pač ložje govoriti, ko delati! — Jezikovne naredbe so še vedno kamen izpodtike in vzrok brezmejnim Škandalom, ki se gode v. državnem zboru. Po dolgem času obeta se vender rešitev tega zamotanega vprašanja, če bodo namreč i Nemci i Čehi to hoteli. Dne 5. okt. predložil je posl. Dipauli, ud katoliške ljudske stranke, predlogo, da naj se sestavi odbor 36 poslancev, ki naj predloži načrt, kako naj se jezikovne razmere odpravijo mesto njih pa po postavi določi jezikovno vprašanje. To je prav dobro, a predlagatelj je svoje misli Uko jasno oblekel v besede, da so Cehi hipoma zrojili, misleč, da jim hoče ta predlog kratiti njih narodne pravice. Toda to nikomur niti na mar ni prišlo in kmalu so se razumeli. Da bi ta predlog le zadobil postavno moč, bo vsaj jedenkrat konec žalostnega narodnega prepira. — Posl. Ebenhocb, kateri je že v zadnjem zasedanju predložil predlog glede preosnovanja ljudskih Sol, in o katerem smo že obširneje govorili, ta poslanec predložil je zdq nov načrt, ki je mnogo boljši od prvega. — Poslanca Iro in Gregorig zmerjala sta se v zbornici s takimi pridevki, kakor capini na ulici, da, slednjič sta 2e skočila drug proti drugemu vihteč posti, i j ds se ni poslanec Lueger vrinil med nju, ae bi bila prav pošteno »tepla v sborniei vpričo ministrov in poslancev. — Le dobro, da ni Se te sramote doživela avstrijska zbornica, ki bi potem bila izgubila ves ugled pri tujih državah. — Slednjič Se nekaj is državnega zbora, kar se pa tudi nas tiče. Posl. Šuklje, slabega imena po svojem političnem delovanje, izstopil je iz krSčansko-slovanske narodne zveze. Ia zakaj? Tovariši ga niso volili v proračunski odsek, zato se je pa skujal in zapustil zvezo, v kateri je bil že od svojega početka prisiljen in se ni čutil tu nič domačega. No, jokali za njim ne bodemo, ampak poglejmo, kje tiči pravi vzrok temu njegovemu koraku. Posl. Suklje je mož, ki se najraje greje pri vladnem solncu. Sicer je to že precej svetlo in toplo nanj posijalo, pa na stara leta ga zebe in »dvorni svetnik« mu je premalo, bil bi rad kaj več. KrSč.-slov. narodna zveza pa Badenija ni nikdar hvalila in Suklje se je začel bati, da ne pride pri vladi v nemilost, in čakal je prilike, da se lepo izmuzne. Voliti je bilo treba dra odposlanca v proračunski odsek. Za jednega je hotel biti izvoljen Suklje, pa poslanci v zvezi so rejsi dali svoj glas dr. Kreku, ki je bil pred prekinjenjem državnega zbora zavzemal to mesto. To je bilo Sukljeju dosti in odfiel je. »Rodoljub« pa pravi, da je dr. Krek •popolnoma nesposoben za delo«. — Odgovor: Dr. J. Krek je popolnoma nesposoben za delo v smislu Šuklje-jeve zasebne politike; to je res, ni pa res, da bi kil nesposoben za delo narodno, katero so mu poslanci po- verili v proračunskem odseku, marveč je Se mnogo bolj sposoben ko Suklje, pred vsem zato, ker je neddvisen, odločen m previden možak. Italijani umaknili so se v Afriki iz Kasete, trdnjave na abesinski meji in poklicali vojake domu. Jim je pač zmanjkalo denarja. — Vlada silovito preganja in zatira katoliška društva na LaSkem. S tem gotovo ne pospešuje svojih koristij, ampak le pripravlja pot soc. demokraciji. Spanjoi so dobili nove ministre. S Kube odpo-klicali so generala Weylerja, ki je slul po svoji krutosti nasproti vstaSem. Španija si hoče opomoči, pa ne gre, ker jfe že preveč zakopana v dolgeh. Zadnjič ji neka banka ni hotela več posoditi denarja. Rusko cesarstvo je Bog obiskal v nekaterih krajih s slabo letino. Posledica te je nevarnost, da nastane huda lakota, kakor je bila pred par leti. Dobrotljivi car je priskočil svojim podanikom na pomoč in jim ukazal razdeliti veliko denarja v podporo. Dal jim je tudi zaslužka pri raznih podjetjih. — Pod vodstvom židov zasnovala so se na Ruakem socialistična delavska društva. Njih namen je, preobrniti obstoječi red, ne pa podpirati delavcev. Tako žid vedno in povsod ljudi tira v pogubo. Vodja nemških socljalnih demokratov, 72 letni starec Liebkaecht se ni prav spoštljivo izrazil o nemškem cosarju in nekem njegovem govoru. Zato so ga pa potisnili v ječo. Dopisi. Iz Jaške na Hrvaikem. Mnogi, posebno pa krčmarji in vinski trgovci se Se gotovo spominjajo jaakanskega okraja, kamor so hodili kupovat dobro vinsko kapljico. Ali kakor po druzih krajih, tako je tudi ta okraj zadela nesreča, da se je trta uničila in ljudi, ki so se tega niy-manje nadejali, a pozneje s strahom pričakovali, pahnila v siromaštvo. Lastniki vinogradov v jaskanskem okraju dobili so poprej milijon gld. za vino, a od 1. 1890. ne krajcarja, h tega vsak lahko razvidi, da so posebno oni, ki so od traja živeli, zelo osiromašili. Toda hvala Bogu, novi vinogradi so se pokazali, nova amerikanska trta se v veliko veselje in tolažbo ubogega kmeta veličastno vzdiguje ter donafia obilnega grozdja in izvrstno kapljico. Največ je zasajenih trt v Plešivici, pri svetem Pavlu v jaskanski fari in pri sv. Ani. V Podokičem je Se prav malo vinogradov. Akoravno je sele ena tretjina zasajena, jo vendar obilno vina, ker so nekateri precej, ko je stara trta poginila, začeli novo trsje saditi ter so nekateri že Okoli 100 hekto dobili. Vino je splošno visok« barve, in hekto dobrega pristnega vina se dobi od 20-22 gld. Št Pavel v Severni Ameriki. Dan 21. aept. pač ostane v spominu marsikateremu Slovencu, ki je dovolj srečen, da se je lahko udeležil slavnosti, katera je pri- dejala jedno svitlo zvezdo v že znamenito obnebje, ob katerem se leškečejo imena mož kot Baraga, Mrak in Vertin. Rim se je odloČil to pot za Slovenca kot Škofa po večini nemSki Škofiji St. Cloud v zahodni Minnesoti. Ko to pisem, je pač že vsakomur po Slovenskem znano ime Jakoba Trobca, novega slovenskega Škofa v Ameriki. Rojen je bil dnč 10. jul. 1838 na Logu pH Polhovem Gradcu. Izmed treh slovenskih kandidatov — bili so samo Slovenci med kandidati — ,iz volil si je s v. Duh1, da rabim besede sv. pisma, katerih se je po-služil č. g. gen. vik. J. Stariha pri slavnostnem obedu, moža, na katerega, smemo reči, je padel plaSč nepozabnega Barage, dasi ni naslednik na Baragini stolici. 5. julija t. 1. poslal je Rim odlok nadškofu J. Ireland-u v St. Pavel, da naj naslednje ranjkemu Škofu Marty-ju č. g. Jakob Trobec, tedaj župnik nemške cerkve svete Neže v Št. Pavlu. Za dan posvečevanja si je novoizvoljeni odločil praznik Sv. Matevža, 21. sept., kraj pa sentpavelsko stolico. 8. sept. 1865, ko je bil posvečen ravno na tistem mestu v duhovnika po ranjkem sent-pavelskem nadškofu T. Grace-u, si mladi gospod pač ni mislil, da ga čaka ravno na tistem mestu «e večja čast in večje breme. Pač si tudi častiti o. Pire ni tedaj mislil, da bodeta dva njegovih mladih pomočnikov zavze- mala Častno mesto v amerikanski hijerarhiji, namreč nadškof Katzer iz Milwauke-j« »«» Pa naS ljubljeni novo-posvečenec. 21. septembra je bil slaven dan za vsakega Slovenoa v Ameriki, bil je, rekel bi, skoro plačilo in pri-poznanje na zemlji za vse trude in težkoče, katere so pretrpeli in Se trpč slovenski duhovniki po Širni Minne-soti. Posvečeval je nadškof Janez Ireland z azistenco Škofa Janeza Vertina in nadškofa Friderika Katzerja. Med drugimi pomagali so pri obredih Slovenci čč. gg. J. Stariha, J. Buh, J. Solnce, A. Kastiger, dijakona J. Seliškar, stričnik novega Škofa. F. Kerže in bogoslovec I. Trobec, tudi Škofov stričnik. Kot je bilo pričakovati, se je vse trlo ljudstva in mnogi so se morali vrnili. Slavnostni govor je imel vrinonski Skof J. Cotter, v katerem je s solzami v očeh v krepkih potezah omenil velikih zaslug in obilnih krepostij novega Škofa, da se ni moglo zdržati solza ne mlado oko ne staro. Po opravilu je bila povabljena ysa duhovščina na slavnostni obed v Hotel Ryan. Udeležilo se ga je deset Škofov in kakih tristo duhovnikov. — Da ne pozabim omeniti, slovenski duhovniki so prihiteli od blizu in daleč k redki slavnosti. Prišli so iz daljnih držav Michigan, Ohio in Kansas. —Najprvi je pozdravil novega Škofa sam nad- škof mgr. Ireland. Odlikoval se je med drugimi (udi govor č. g. gen. vik. J. Starihe, sotrudnika novega Škofa. Največjega pomena za Slovence je pa bil pač govor stolnega župnika v St. Cloudu, g. E. Jones-a. Omenil je, kako je o. Piro postavil podlago sedanji SkoBji St. Cloudski in kako je pridobil za Ameriko tiste mladeniče, katerih dva sta sedaj Škofa. Mil. Skof Trobec se je s svojo značilno skromnostjo zahvalil vsem, kateri so pripomogli k pomembni slavnosti. Kot pravi apoatol zagotovil je nas svoje bratovske ljubezni do nas in pripomnil, da ga vežejo na nas najsrčnejše vezi, dasi nas loči daljava. Drugi dan je bil alavnostni obed in sprejem v centralnem semenišču sv. Pavla. Gg. modroslovci in bogoslovci (med njimi 8 Slovencev) so mu zapeli ter mu izrazili svoje odkritosrčno veselje, da je bil on izvoljen Skof. Nato sta nam povedala oba z nadškofom Katzerjem nekaj odlomkov iz svoje zgodovine, katera pač ni bila vedno posejana s cveticami. Obadva sta se hvaležno spominjala o. Pirca, s katerim sta prišla v Ameriko 4. aprila 1864. 1. Slava pa vsem slovenskim misijonarjem in trem slovenskim Škofom v Ameriki, Trobcu, Vertinu in Mraku. u___ - - Listek. Socijalist. Mlada mati sedi na postelji tožna in zamišljena. Poleg nje leži Anica, njena triletna hčerka ter zre z bistrimi očmi materi v oko tako sočutno in milo, kakor da jo heče vprašati, kaj ji teži srce. »Mati, jaz sem Se močno lačna«, »pregovori otrok, »vsaj majhen koSček kruha mi Se dajte!« »Jutri, Anica, jutri I Pri peku nimajo danes več kruha, razprodali so vsega; le ubogaj pa lepo zaspi, jutri pa dobodeS kruha velik kos.« Tako je potolažila lačno dete. »Jutri bodo prinesli oče veliko kruha, kaj ne, mali?« vpraSuje Anica. »Da«, odgovori le-ta, ter se premaguje kar more, da je ne premagajo solze. — »Pokrižaj se, Anica, moli Oče naS, pa zaapi!« Otrok uboga, sklene ročici ter začne: »Oče naš...« toda pri besedah: Daj nam danes naS vsakdanji kruh! ji zastano glas. Zmogel jo je zaspanec. Mlado ženo je skrb in žalost prevzela tako, da ni slišala otrokove molitve, Se-le pri zadnjih besedah seje vzdramila. Daj nam danes naS vsakdanji kruh! povzame polglasno, nasloni glavo na stranico ter bridko zajočo. Po hodniku se začujejo nagle, moške stopinje. Vrata se odprč in v sobo stopi čvrst možak, lepega obraza, toda nelepih, divjih oči. Bil je mizar Anton Herman, Marijanin soprog, katera je Se vedno slonela na postelji poleg spečega svojega otroka. Kakor že marsikaterega, zmotili in oslepili so tudi njega nauki socijalnih demokratov. Anton je imel dosti dela, bil je tudi marljiv delavec, ali odkar je začel pohajati družbo socijalistov, imel je vedno manj vesela do dela. Zanemarjal je naposled svoj posel tako, da je njegova mala, preje tako srečna rodbina popolnoma obubožala. K sejam in shodom socijalistov, trajajočim dostikrat pozno v noč, hodil je redno in vestno, zraven je seveda po vzgledu drugih pridno popival, pozabivSi na svoje stanovske dolžnosti, na ženo in otroka. Krivdo vse nesreče v družini zvračal je na rokodelstvo in na slabe čase, ne n&-se, kakor dela vsak len in nebrižen rokodelec. Njegovi »zvesti prijatelji«, voditelji pogubne družbe socijalnih demokratov, so mu pritrjevali ter mu obljubovali zlate gore — pa dobro jedli in pili na njegov račun in na troSke drugih, nevednih udov te družbe. Marijana je opominjala, svarila, prosila, a ni pomagalo; ubijala se je s delom čez glavo, vendar je Slo a srečo in hišnim blagostanjem vedno bolj rakovo pot. »Kje je večerja?« vpraša Anion kratko in jezno, stopivši v sobo, ter sede za mizo. 2ena molči. — »Kje je večerja, pravim ?« Marijana vstane s postelje: »Saj ves, da smo bili že včeraj brez kruha, še Anica je Sla nocoj lačna spat.« Anton jo pogleda osorno ter pravi: »Nič večerje, kaj pa bode zdaj? Jaz moram precej zopet z dom«, nocoj imamo shod.« »Kaj bode zdaj?« odgovarja ona. »Pogledi vendar po hisi, — omaro za obleko zastavil si že oni teden. Gospodar tirja zaostalo najemSčino. Dejal je, da jutri — jutri morimo iz hifie, ako ne plačamo. Le pogledi, je Ii ie kaka reč, da jo zastavimo?« Nehotč se je ozrl po sobi. Res je vse prazno in revičlna se kaže po vseh kotih — zaradi njega. Da bi zatajil v sebi neprijetna čustva, zatisne oči ter podpre glavo s rokama. Ana gre k njemu ter mu reče ljubeznivo, objemSi ga okolu vratu: »Anton, ubogaj me I Ti si izučen mizar, pusti družbo, ki je nam v pogubo. Vse je laž, kar ti prerokujejo ti ljudje. Tega nikdar ne bode na svetu, da bi bili vsi ljudje jednaki in vsi bogati. Pogledi, kako smo bili prej srečni, ko nisi zahajal med nje. Pridno si delal in molil ter bil zadovoljen. Kako je pa zdaj ? — Pogledi Anico, ubogo in gladno svoje dete! In postalo je Marijani tako tesno pri srcu, da se je jokajoč zgrudila poleg njega na tla. On jo pa pahne od sebe, rekoč: »Kdo bo že posluial te večne tvoje tožbe? Pusti mene in se ne vtikaj v reči, katerih ne umejeS! Mi ne zahtevamo drugega kot pravico, in to nam morajo dati, sicer si jo prisvojimo sami!« Jezno odmakne mizo ter hitro hodi po hiii sem in tja. Marijana vstane ter si obrise solze raz oči, potem dč resno in s poudarkom: »Da, drugim vzeti njih lastnino, to je vaša pravica — konec vaSega početja pa božja in človečka kazen!« »Sam vrag... 1« zavpije Anton in kakor blazen skoči pred ženo ter ji zamahne z roko. »Le udari, pa udari tako, da bom imela dosti I Jutri je itak mojega življenja zadnji dan; Bog vedi, da zadnji, Anton«, reče ona ter mirno stoji pred njim. Ta povesi roko, obrne se, ter molčč ostavi hiSo. Urno stopa po mestnih ulicah ter čez most v znano gostilno k tovarišem socijalnim demokratom. Radostno je bil sprejet in pozdravljen. Bili so tu zbrani večjidel taki ljudje, ki so zgrešili svoj poklic in katere so najeli voditelji socijslistične stranke, da so jim lovili nevedne ljudi na limanice. Po moževem odhodu je sedla Ana na posteljo k ljubljenemu otroku; molčala je, le naglo in močno dihanje je pričalo, da ji hud boj vihr& v srcu. Dve uri je sedela pri spečem otroku. Potem vstane ter gre, poljubivSi Anico vroče na čelo, ven na cesto. Tema je in tibota. Se jedenkrat sklene napeti vse moči, da spravi moža domu, ter krene naravnost za njim med grešno njegovo družbo. Kmalu je onkraj mostu pred nesrečno gostilno. Postoji, posluša nekaj časa govorjenje in vpitje, ki se čuje is pritlične sobe, potem gre natihoma k vratom, ter jih nalahko odpre. Za mizo zagleda Antona, sedečega v sredi družbe, na mizi pa razmetane karte in prazne steklenice. Cula je tudi besede: »Kaj ne, Herman, jutri dopoldne gotovo prideS?« Cula odgovor Antonov: »Gotovo pridem!« Globoko je vzdibnila Marijana, čuvSi to besedo. Zapre vrata in hiti venkaj na cesto. Na koncu hiSe morala se je nasloniti na zid, da se počijo, kajti čutila se je tako slabo, da so jo komaj držale noge. Potem zbere vse avoje sile ter se vrača počasi proti domu. Toda čudno se ji začne vrteti v glavi; pred očmi ji miglja, kakor tisoč in tisoč Iučio. Kakor zblaznela ponavlja besede : Gotovo pridem. — Gotovo pridem. Ne čuti, kako ji veter za-naša dež v obraz; v temi zgreši most ter pride nezavestna na breg vode. Tu se zgrudi na tla in sede. čudne misli se ji drvijo po glavi, pozabi na svojo boleBt, na — Boga in njegove zapovedi. Kako hladilno ji pljuska voda na nogo, kako prijetno Sumlja val, vabeč jo k sebi 1 Pridem, gotovo pridem! zakliče na glas in zibne obupno z glavo naprej — voda zabobni in telo nesrečne Marijane zagrne mrzli val. Anton je bil uprav stopil s tovariši iz gostilne. Ker je precej deževalo, Sli so hitro. Ko pridejo na most, zdi se Hermanu, da čuje od daleč človečki glas, kličoč na pomaganje. »Ali slišite?«, reče tovarišem in postoji. »Tebi se le zdi«, mu odgovorč. »Ne!« ponavlja Anton, »nekdo kliče na pomoč.« Tovariši gredd naglo čez most. ne zmenivSi se za Hermanove besede, on pa je ostal za njimi. Neka nevidna moč ga žene kar skokoma nazaj na breg vode, od koder se je čulo stokanje. Tu opazi na sredi vode človeka, borečega se z valovi. Bliskoma skoči v vodo, in ker je znal dobro plavati, bil je takoj na kraju nesreče. Toda nikogar ne opazi. Dvigne glavo, skrbno se oziraje na vse strani, kar se prikaže ravno pred njim ženska podoba. Urno jo zgrabi ter drži k sebi z jedno roko, z drugo pa plava h kraji. Tu dene nesrečnico varno na tla ter jo ogleda. O groza! »Moja žena!« —Marijana! Za Boga, moja žena!« zavpije in se zgrudi na tla poleg nje. Njegovi prijatelji so čuli vpitje. Prihiteli so nazaj ter začeli vzdigovati Antona, nevedoč, kaj se godi. »Proč!« zakriči Anton, ter plane srdit kvišku. »Proč vsi! vi ste krivi njene smrti in moje pogube!« Potem vzdigne Marijano, pritisne jo k sebi ter nese s strahom in upom domu. Doma ji sleče varno mokro obleko ter dene v posteljo. Skrbno in previdno jo drgne po oelem životu. Kmalu je čutil v svoje veliko veselje, kako se ji vrača dihanje, kako se ji bo|je in bolje ogreva telo ter oživljajo moči. Ko pa sačuje iz njenih bledih ustnic rahel glas: Antoni pade poleg postelje na kolena, poljubi svoji dobri ženi roko in začne moliti. Ze dve leti ni molil. Drugo jutro Bta sedela Herman in Anica vesela pri postelji Marijane. Naglo se ji je zboljSalo. Ko je čez nekaj dni popolnoma okrevala, pokleknila je in najprvo prosila Boga odpuščanja sa svoj grozni čin, katerega je storila v obupnosti in kateri bi jo bil storil kmalu nesrečno za čas in večnost. Ta zgodba zmodrila je tudi Antona, ki se je takoj izbrisal iz družbe sooijalnih demokratov. Ko je drugi dan povedal hišnemu gospodarju, kaj se je zgodilo, izkazal mu je ta sočutstvo s tem, da mu je podaljšal obrok za zaostalo najemSčino za dva meseca. Ko jo Marija br popolnoma okrevala, Sla sta dobrega gospoda oba zahvalit aa izkazano rnHoat. Ta seže Antonu v roko i«keč: .Herman, ali prevsamete mizarsko delo pri moji novi hisi?« Marijana j« skoraj pokleknila prod dobrega moža pri teh besedah. AH ta jo prim« aa roko in Iju-beznivo potolaii: »Boga zahvalite, da je mož ozdravljen, njegovim tovarišem ae bo pa ie veliko aiaha godila.« 1 Anton je bil odsihdob teko priden mizar, da ao s« mu kar čudili. Kmalu se je vrnila v domovino stara srefia in zadovoljnost, in Anton je večkrat dejal žeai: .Marijana, sedaj som uverjen, da le delo stori človeka srečnega in zadovoljnega. Bog živi pošteno rokodelstvo 1 Razgled po Slovenskem. Prenos Kopitarja v LJubljano. Jernej Kopitar, učenjak svetovne slave, počiva od 12. t. m. v domaČi slovenski zemlji, ko je poprej 53 let počival na tujem, na nemškem Dunaju. Porodil se je Kopitar dne 21. avg. 1. 1780 v Repnjab, fare vodiSke na Gorenjskem. Šolal se je v Ljubljani; 19 let star postal je domači učitelj sestram barona 2 ge Cojza. V Cojzovi hisi se mu je odprl vir učenosti. 2iga Cojz, pospeSitelj slovenske književnosti, je bil taCas najbogatejši in najučenejši mož v Ljubljani. Kopitarja si je kmalu napravil za tajnika, knjižničarja in pomočnika pri urejevanju svojih lepih rudninskih zbirk. L. 1809. je prišel Kopitar na Dnnaj, kjer je postal skriptor in pozneje prvi kustos dvorne knjižnice. Pisal je učena jezikoslovna dela, objavljal staroslovenske spomenike itd. Spoštovali bo ga vse Evrope učeni možje kot prvaka v slovanskih vedah in častile so ga kronane glave. Avstrijski cesar gaje imenoval dvornim svetnikom. Ravno se je Kopitar odpravljal v Rim, da bi po želji sv. očeta ondi osnoval stolico za slovansko književnost, kar zboli za suSico, ki mu je končala življenje na Dunaju dne 11. avgusta 1. 1844. — Ako je kdo vreden hvaležnosti vsega slovenskega naroda, je to gotovo Kopitar, ki je spisal prvo kritično slovnico, ki nam je objavil slavne brizinske spomenike, ki je poataTil temelj stari slovenščini, ki nam je odgojil Miklošiča in Vuka, ki so ga častiti cesarji, kralji in papeži ter ga odlikovali z redi ia častnimi naslovi. Kopitar je ob enem z Vukom počival aa pokopališču sv. Marina na Danaju. Prenos se je dae 10. t. m. vrSil na Danaju jako slovesno. Dvorni svetnik Suklje je pozdravil udeležnike, za njim je govoril dunajski iupan dr. Lueger, potem pa je imel slavnostni govor o Kopitarju bivSi srbski minister Nova-kovič, o Vuku pa Slovenec dr. Murko. Slavnosti so se udeletili zastopniki raznih oblastev in druStev. Nato so se telesni ostanki obeh velikanov učenosti, Kopitarja in Vuka odpeljali po želesnioi, prvega v Ljubljano in drugega v Beligrad. Pogreb v Ljubljani je bil jako slovesen in je dokasal, da Slovenci cenimo in spoštujemo svoje veleuaie. Sprevod od kolodvora na pokopališče je bil veličasten. Udeležili so se ga zastopniki vlake, dež. odbora, vseh Sol, druStev z zastavami in skoro vse slovensko ljubljansko občinstvo. Na krsto je bilo položenih nebroj vencev. Slavnost je pokazala, da smo Slovenci vredni, hiti samostojen kulturen narod, ker cenimo znanost in spoštujemo svoje duSne velikane tudi po njih smrti. »Slovenec« je dne 14. t. m. obhajal 25letnico, odkar je izšla njegova prva Številka. Ogrnil se je zato v slavnostno obleko in prinesel prispevke iz peres svojih najboljših sotrudnikov. In »Slovenec« zasluzi, da se otaenja njegova 251etnica in da bo jo spominja s hvaležnostjo vsak veren Slovenec. Saj z njegovim imenom je neraz-družljivo zvezan poglavitni del katolisko-narodnega delovanja zadnjih 25 let na Kranjskem in po vsem Slovenskem. Zato tudi »Domoljub«, hvaležen »sinček« njegov klice ob tej 251etnici: »Naj živi, raste in cvete Se dokaj let v duSni in gmotni prospeh slovenskega naroda !« Pri sv. Jakobu v LJubljani so dnč 30. sept. obesili v nov velikansk zvonik šestero novih zvonov. Zvonik) je veličastno, jako melodično in hkrati harmonično. Teža posameznim zvonovom brez kemblja je naalednja: 1. B., krščen na ime rožnovenSke M. B., 3300 kg., II. C. sv. Jakob 2356 kg., 111. D. sv. JoSef 1757 kg., IV. Es. sv. Janez Nep. 1389 kg., V. G. av. ignaoij 765 kg. VI. B. sv. Franč. Ksaverij 420 kg. •— Vsi skupaj tehtajo čez 170 centov in stanejo s stolom vred okroglih 15 000 gld. Kembelj velikega zvona sam tehta čez 3 stote. —■ Stari zvonovi bo se preselili na Gorenjsko, in aicer so odpeljali velikega na Breg Smartinske pri Kraoju, druge tri pa v besniško faro. Ljudska posojilnica. Ali naj ie dalje vlagamo v tuje zavode in hranilnice denar ? Gotovo ne, ker imamo domače hranilnice, med drugimi tudi »ljudsko posojilnico« v Ljubljani v Gradišču hiš. St. 1. — Ta hranilnica in posojilnica se je v kratkem času tako močno razvila, kakor ne z lepa kateri drugi jednaki zavod, in daje hrknilnim vlogam popolno varnoat, pri tem pa obrestuje vloge po 4 in pol odst., ne da bi ae kai odtegnilo. Vsprejema knjižice drugih hranilnic kot gotovino in tečejo višje obresti nepretrgoma. Gotovi denar se po položnici brez postnih str očkov pošilja. Dopolnilna volitev v deželni zbor namesto pokojnega poalanca Kersnika kot zastopnika trgovske in obrtne zbornioe, se vrSi dne 16. novembra. Razpisane so župnije: Preska, Gojzd, Dragatus, Ledine in Osilnioa v ljubljanski Škofiji do dne 12. novembra t. 1. t župnik dr. Ivan Lipold je umrl v Kozjem na Sta-jarskem. Bolehal je že dlje časa. Bil je tudi deželni poslanec. Cerkev in domovina žalujeta ob prezgodnjem m grobu sina, kt jima je bil zvesto udan vse dni svojega življenja. Naj v miru počiva. Pri D. M. v Polju pod Ljubljano so dne 10. t. m. prevzviSeni knez in Skof posvetili novo, krasno, dvostolpno 2upno cerkev. V Črnomlju je umrl vpok. dekan in častni kanonik tržaški, g. Jakob Stariba, zlatomaSnik, vitez Franc Jože-fovega reda. Rojen je bil 1. 1813. v Črnomlju. V vsakem ozira odličen duhovnik je dolgo let vspeSno in častno deloval v tržalki Škofiji, zlasti dekan v Pičnju ; naposled se je vrnil v svoj rojstni kraj, kjer je v visoki starosti sklenil svoje življenje. Naj v miru počiva, f* Na Brdu pri Viču fare M; Vid nad Ljubljano se je dne 8. avg. t. 1. po Sentvidski duhovSSini blagoslovila lepa kapelica M. B. Občani so storili vse, da se je cerkvena slovesnost res izvriila v vsakem ozira slovesno. Prisrčna zahvala vsem, ki so pripomogli k zidanju kapelice, posebno preblagorodni gospej Josipini Treo. Ponesrečil se je 4. okt. blizu svojega doma v Za-bresnici, fare bresniftke, Ivan Sodja, krojaški mojster in posestnik. Šel ja v gozd po drva, med potjo se mu pa konj splaii, da se voz prevrne in imenovani tako nesrečno pade pod voz, da gH ta pritisne k bližnjemu zidu in da po malo izdihljejih umrje. Bil je komaj 41 let star in oče Sesterim malim nepreskrbljenim otrokom. Bd je daleč na okoli poznan in obče čislan mož-poštenjak. Svetila mu večna luči Zmrznil. Iz Podgraj: V nedeljo med 10. in 11. uro so Sli ljudje od tukaj dobrih pet ur daleč po oglje blizu Snežnika; šele proti večeru so se vračali domov lačni, premočeni in vsled viharja premmseni. Enemu se je vsled viharja Se oglje vžgalo in tako so se zakasnili. Jožef, lGletni sin Štefana Celina iz Kuteževa, je opeiah Stric njegov ga je nesel na rami, a kmalu spoznal, da se mu dečko ne more več okoli vratu okleniti in položi ga na tla mrzlega, mrtvega. 19ietni brat njegov tudi opeSa, ravno tako 49ietni atrije. Ako bi ju ne bili ljudje našli na potu in nesli v Zabiče, bi bila tudi ta dva zmrznila. Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Zatičinl. Z bojaznijo smo pričeli 13. sept. 1896. leta imenovano zadrugo. Hvala Begu, sedaj lahko z veseljem gledamo v preteklost. Razvoj zadruge je očividen. Poglejmo. V teku leta, t j. od 13. sept. 1896 do 13 sept. 1897 imamo zaznamovati sledeče Številke: Pristopilo je zadrugi 195 zadružnikov, izstopil eden; 79 vložnikov je vložilo 144krat znesek 26 458 70 gid. vzdignilo pa je 18 vložnikov 22krat 7894 46 gld. Posodilo se je 171 zadružnikom 180*rat 23 286 gld., vrnila pa sta dva zadružnika 350 gld. Zadruga si je izposodila od »Ljudske posojilnice« v Ljubljani 6krat skupni znesek 58 000 gld., vrnila ravno temu zavodu 4krat skupni znesek 2500 gld. Skupni promet znaša 66.247 22 gld. — Največja vloga snaSa 2000 gld. najmanjša 6 25 gld. Najmanjše posojilo znaSa 5 gld, — Ta vspah posojilnice je tembolj očividen, ako pripomnim, da je njen delokrog omejen le na Št. Visko župnijo, da daje le na osebni kredit proti poroštvu, in da je razven posebnih slučajev omejeno posojilo posameznikom na 200 gld. Raznoterosti. (Dopolnilna volitev za deželni zbor v Vipavi) Ker je žal prezgodaj umrl deželni poslanec g. Matej Lav-renčič, imeli bodo Vipavci in idrijska okolica novo dopolnilno volitev dne 16. novembra. Zato bodo sedaj kmalu na vrsti volitve volilnih mož. Želeti je, da bi naSi somišljeniki trdno stali na straži, ker ta volilni okraj je bil vedno nevaren in je zmago odločevalo le par. glasov. Ko se zve iz vseh volilnih okrajev, kdo da naj bi bil kandidat katolisko-narodne stranke, se njegovo ime pravočasno naznani. (Vsled pijače nesrečen postal.) Hlapec, ki se je večkrat napil, se je zopet enkrat nalezel po različnih gostilnah piva, vina in žganja. Šele pozno je zapustil mesto in se vračal v bližnjo vas. Ko je bil na polju zaide od prave poti v nek rov, ki*r 80 Pred dolgim časom kopali rudarji. Rov je bil zelo globok. Gospodar, pri katerem; je hlapec služil, je bil navajen na blapčeva izostajanja, in ni ničesar hudega slutil, ko drugi dan hlapca Se ni bilo doma. Ko pa tadi drugi dan hlapca ni bilo domov, so ga sačeli iskati. Po dolgem iskanju so zasledili hlapčev klobuk in potem so prišli tudi nje- govemu lastniku na sled — čez Sest dnij. Onemogel je ležal v rovu. Pri padcu si je desno nogo iz ledij vrgel in na drugi se poškodoval. Hrana mu je bil koa kruha, ki ga je vzel iz gostilne s seboj in tobak, ki ga je žvečil. Pil je kalno vodo, ki se je ondi nabrala. Najhujše pa je bilo to, ker se je z nogami vdrl v blato in vodo na dnu rova. Prehladi! jih je, odmrle so mu, začele gnjiti in pozneje so mu jih morali odreaati. To so bile posledice pijače. Na telesu pohabljen in nezmožen, svoj kruh prislužiti, je bil odslej nadloga oblini. Vrb tega ga je pa do smrti mučila zaveat, da je aam vzrok svoje nesreče. (Neobčutljivost zamorcev.) Zamorci so za bolečine mnogo bo|j neobčutljivi, kakor pa Evropejci. Neki angleški časopia navaja za to aledečih zgledov: Zamorcu so odrezali nogo. Drugi dan je že zapustil postelj in je skakal po holniSnisi z eno nogo. Drugemu so na roki odrezali tri prste. Drugo jutro se jo že podal na potovanje in je mnogo rabil ranjeno roko. Nekaj žensk je bilo nevarno ranjenih pri streljanju na nekega poglavarja, ko. je kupčeva! s sužnji. Kljub temu so drugj. dan ie pobirale drva po gozdih, nosile vodo in druga dela opravljale. Drugi dan so pa vendar vslod svojih ran umrle. (I« Smihela ob Nadanjem selu) Sv. Marjete zvonček na Tabru blizo St. Petra na Notranjskem se je letos slabo obnesel. Pravijo, da so Zegorci ie dajali 800 gld. zanj, Postojanei pa menda še več, a vendar nam letos ni odgnal toče, katere še ni bilo v Smihelski kaplaniji od pamtiveka, zlasti v toliki sili ne. Uničila je 12. sept. t. 1. vso ajdo, skoro vse grozdje, fižol, repo itd. Več ali manj trpeli so pa tudi vsi drugi jesenski pridelki. Najbolj so prizadete vasi Nadanje selo, Mala Pristava in Narin. — Sv. misijon smo imeli od 3. do. 10. okt. Pri-prosto, a vendar tako prijazno in ljubeznivo se je vse vršilo, da se nam je zdelo, da smo iz zemeljskih gorja prestavljeni v drugi svet. Bog povrni gg. misijonarjem iz reda sv. Vinc. Pavi., ki so nas s svojimi prelepimi govori pridobili za sv. stvar. Bog povrni tudi gg. duhovnikom — sosedom, ki so rado volj no prihiteli spovedovat! Z veseljem se bomo vedno spominjali sv. misijona, zlasti pa še vtisnili v srce nauk, da le vera zamore človeka utolsžiti. (Potres.) Iz Radovice, 18 okt.: Čutili smo 10 min. pred 7. uro r jutro potres. Smer mu je bila od severa proti jugu. — Iz Jaške: Danes, dni 18. okt. čutil se je 3 minute pred 7. uro zjutraj 3 sekunde trajajoč potres brez sunka. (Ne v Ameriko) I« Trnovega na Notranjskem se nam poroča, da piSe neki K. (z Velike Bukovice) iz južne Amerike jako žalostno. — Pismo je oddano dni 12 septembra 1897 in je doSlo dni 11. t. m. na Veliko Bukovico. Čujte, kaj pise K. svojemu prijatelju Andreju: »Dam Ti na znanje, da se bote v kratkem videli z našimi družinami, ker tukaj ni več obstanka za nas. Jaz pa mislim Se tukaj ostati, ker mi ni mogočo nikamor si pomagati. Kajti tukaj so me prijeli divji ljudje in sedaj ne vem, kedaj bom Se prost Torej sedaj naj le pridejo tisti, ki po vasi [prepevajo, ako hočejo radi v sužnost priti; pa tudi v vasi VaSi blago (živina) ne trpi tako, kakor ljudje tukaj. Pozdravi ... in zdaj Ti nimam nič več slabega razlagati in tistim, ki se les (sem) odpravljajo, povej, naj le rajši doma ostanejo in brajde Se sadijo in sladko vince pijejo. Jakob K. bi tudi rad prišel domu, da more, pa ga Se ne bo, ker tukaj ni tako lahko uiti « — Toliko v svarilo onim, ki hočejo po vsi sili postati — beli sužnji I (Brei vere) Nek socijalni demokrat se je hvalil, da je po dolgoletnem trudu priSel tako daleč, da je svojo ženo pripravil ob vero. Poprej je bilo njeno največje veselje, da je hodila v cerkev in prejemala svete zakramente, sedaj pa je ravno nasprotno. TovariSi-sodrugi so ga hvalili in v zvezde kovali in pozno v noč je meril cesto proti domu. Pred hiSo je bila zbrana velika množica ljudfl. Ko stopi delavec v svojo sobo, vidi njo in njene tri otroke mrtve v postelji. Samomor je pretrgal nit življenja. Na listku p* je pustila žena te-le besede, s katerimi je opisala vzrok čveterega umora: »Dokler sem ve- rovala v Boga, sem imela dovolj moči sa prenašanje vseh rev in nadlog. OJkar mi je pa mož vsel vero, sem nesrečna. Da moji otroci ne bodo ravno tako nesrečni, sem nje in sebe zastrupila. (Železnica na goro Sinajsko.) I« Sueza se poroča, da namerava angleška družba, ki hoče napraviti železnico čez sinajski polotok k perzijskemu zalivu v mesto B asova, narediti železnico na goro Sinaj. Na gori, na katero se more le od jedne strani priti, bodo zidali kolodvor.tam, kjer stoji sedaj kameniti križ, ki ga je postavila cesarica Helena, mati cesarja Konstantina, in kjer je stal — kakor pripoveduje ustno izročilo — Mojzes, ko mu je Bog dal zapovedi. Železnica pojde tudi mimo pekla, v katerem se je mudil nekaj dnij prerok Elija, ko je bežal pred Balovimi duhovni. (Turški carinski urad in pa krogle sa kegljišče.) Dominikanci v Jeruzalemu so naročili za svojih gojencev kegljišče kroglje iz Evrope. Krogle pridejo v Jope. Tedsj nastane pri turškem cjrinskem uradu sploSno vznemirjenje. »Te krogle so sumnjive; v njih je dinamit, zato nsj se kofucirajo.« Jedno kroglo so takoj varno preža-gali, — naSli so sam les. Vender so jih izročili preiska-valiSču. Tudi tukaj jo nastal radi njih nemir. Mislilo se je, da so bombe, ki se morajo poslati vojnemu mini-sterstvu v Carigrad. Še več I Turkom v Jopah so naroČili, naj bodo Se bolj pazljivi in na naročevaloa v Jeruzalemu so pošiljali pisma in ga izpraSevali radi krogel. In to radi navadnih »pušpanovih« krogel, katere so Turki gledali, kakor žaba jajca. (Ženske gospodarstvo.) V mestu Jameetown so pri zadnjih volitvah izvolili v vse urade le ženske. Takoj ko so ženske začele »hlače nositi«, so se spravile nad hise in dvorane, Iger so možje igrali. Niso se dolgo posvetovale, kake kazni naj napevedč, marveč vsaka je vzela orodje, katero ji je prišlo v roke: sekire, motike, kladiva itd. Tako oborožene se napotijo pozno zvečer v igralisča. Ia »močni rod« je moral pete odnesti. Hrabre Amazonke so med vriskanjem pod okni stoječe množice razbile vso opravo v igralnih dvoranah, pivo in žganje so pa zlile na ulico. (Kakor meriš, tako se ti odmeri! Meščan je jezdil čez vas. Na cesti je ravno stal župan s pipico med zobmi. Jezdec ga pozdravi in ga vpraSa, koliko je že ura. Po kmečko se mu odreže župan: »Tako okoli tiste ure je, ko je treba osle na vodo goniti.« Tujec tudi n" držal jezika in mu je odgovoril: »Ia vi Se tukaj stojite I« Potem je mirno dalje jezdil. (Čuden preklic) Švicarski listi poročajo, da so v vzhodni Švici nekemu meščanu naložili precej več davka, kakor ga je imel prešnje leto. Zaradi tega se je razjezil ter je očitno zabavljal mestnim očetom, rekoč: .Polovica mestnih odbornikov je norcev". — Mestni očetje, prepričani, da je dober glas boljši nego zlati pas, so zahtevali preklica od obrekovalcav. Ta je tej zahtevi ugodil ter objavil preklic, glaseč se: .Polovica mestnih odbornikov ni norcev!" (Prevaljena) Bilo je za časa sonene koSnje. V neko hišo stopi človek, ki je beračil, čeprav bi bil ie lahko dejal. Gospodinja zanjerga, da j6 dosti deja, naj torej nikar ne postopa. — »Sško aoubi pri gosp. Ba-lohu njegovo hčer. Gospod Balob je takoj zadovoljen. »Koliko ji bote pa dote dali?« vpraSa MiSko. »Za vaako njeno leto tiaoč foriatov«, odvrne gospod Baloh. — »Koliko let pa imaS ?« poizveduje MiSko. Gospod Baloh: »36 let.« —MiSko: »Toliko dote je same preveč; s polovico bi bil popolnoma zadovoljeni« To rekoč ae poslovi. (Zakaj pa ne?) VisokoSolec, hotefl dražiti natakarja, ki predenj postavi vrček piva, mu reče: »Zdaj mi pa prinesite Se pečenega slona!« — »Zfkaj ne?!" se odreže natakar, »velja tri tisoč forintov; prosim pa, da plačate naprej.«........... ... (Umevne.) Učitelj vpraSa Nacka: »KakSne lase so imeli naSi stari Slovani ?« — Nacek malo pomisli ter odgovori: »NaSi stari Slovani so imeli sive lase.« Narodno gospodarstvo. Premovanfe konj *a 1.1897. V nastopnih vrstah priobčujemo imena dosedanjih odkkpvancev. — Pri premovanjt > deželnimi darili v Bompjski Bistrici ao dobili: Prvo darilo v znesku 26 gl. Loffpc Vojvoda u Bistrice, drugo darilo 20 gld. Martin Jetfor iz Koprivnika, Ivan Arb iz Stare Fužine in Ivan SUM ir CeSčnjice po 15.. gld. Nadalje Zupan iz Sr#|je Vaai,, Matija .Pabraveo, iv O^njiPa .Frančišek Korošec iz Jereke, Ivan Arb iz Stare Fužine in Ivan Ros*an »z Polja po 10 gld. — Pri prenjovanju v Lescah ao debili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Si osen Rožič iz Robnega 35 gld., Anton Zupan iz Zasipa 20 gl., Josip Palovtek is Siatne 15 gld., Ivan Cotelj iz ZgoS 15 gl d., Alojsij Rozman is Zgornjega Qtoka 15 gold., Martin Zvegelj iz Zgornjih Gorij in Andrej Ažman iz Hrei^vsak srebrno sveUnjo; b) za mlade ubrejene kobile nosestniki: A Muršol iz HraS 25 gid., Alozij Zero-veo iz Mlinega 20 gld., Matevž Zvab iz Lepeoc 15 gl, Ivan Skomavč iz Zgornjih Laz in Ivan H^dovernik iž borij v^ak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne Ire-hice .posestniki: Valentin Šmtd is Ribnega 10 gld.; Anin* Apih is Zapuž 10 gld., Anton Meinsrec is Vrbe, Anton Mežnarec iz Vrbe, Anton Legat iz Sela in .Ivan RoMan iz Brtenj vsak srebrno svetinjo. — Pri premo-vanipt v Kranju so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Ivan Dolenec iz StražiSča 35 gld., Ivan Ve-Goveo iz Vokla 20 gld.. Urban Veber iz Zaliloga 15 gl., Ivan.ak srebrno svetinjo; c) za epo- ip.dvRlgtne žrebice posestnika: Ivan Slavec in Jjkob Stok oba iz Preserij vsak po 10 gld. — Pri premo vanju na Vrhniki so dobili: a) za kobile z,žrebetom posestniki: Frančišek Mrak iz Pleaivice 35, Frančišek Trček iz Bevk 20, Ivan Jeraj iz S.nje Gorice 15, Frančišek RomSkar iz Loga 15, Ivan Kanec iz Podsmreke 15 gld., Ivan Marinko iz Vnanjih Goric, Matija Lenarčič iz Loga in Frančišek Oven iz Podsmreke vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: I/an Novik iz Notranjih Goric 25, Martin Plefiko iz Brezovica 20, Anton Ritar iz Podsmreke 15 gld.,. ^oaip Dolinar iz Kozarij in Ivan Kular iz Bresovice vsak srebrno svetinjo; cj za eno-in dvelotne žrebice posestniki: I/an Marinko iz Vnanjih Goric 10, Frančišek RemSkar iz Loga 10 gld., Anton Lenič z Brezovice, Joeip Kavčnik is Loga in -Matija RemSkar z Brezovico vaak srebrno svetinjo. — Pri pre-napvanju v Ribnici so ,dobili: a),za . kobilo z žrebetom posestnik Bernard Kovačič i*, Sodražioe 15 gold., b) sa mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Bcegar iz Rb-nic« 26, Josip (Wrek iz Nemtta Vasi. . 20, Jakob Cd-Sarek iz Doleaje Vasi 15 gld., Andrej J^odhoj iz Ribnice, Anton Tanko iz Goriče Vasi in Jurij M,hič iz Skalovja pri Kočevju vsak srebrno pv^tinjo; c) z,« epo- in dveletne žrebice posestniki. Jurij Hutter iz Zeljen pri Kočevju 10, >Ivan Rus iz Ribnice 10, Jjsip Zainida z Male Gore, Jurij Mjhifi iz Skalovja pri Kočevju, Josip Ko«>g s Gornje Vaai pri Kočevju in Jurij Poje iz Zajčjega Vrha vsak srebrno svetinjo,..— Pri prsmovanju. v St. Jerneju so dobili: a j za kobile z žrebetom posestniki : Iran Stojin iz Ostroga 35, Matija Venč iz ZaborSta 20 gld., Josip Tavčar in St- Jerneja, Josip GlobelOik is Skocijana in Anton Barborič iz Cadrežav vsak po 15 gl., Ivan Rotmfa iz Kopic«} in Anton pl. Fettich Frankheim iz &t. Jerneja vaak srebrno svetinjo ; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Frančišek Fabijan iz Dolnjega Ondiiea 25, Ivan Vrtečič is Pristavice 20, Peter Kerhin iz Dolnjega Gradišča 15 gld., Josip Janežič iz Most in Josip JBenič iz Sipadpika vpak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Ivan Stojin iz Oitroga 15 Ivan Kerbin i« Zgornjega GradiSča Mihael Farrer i« Velike Vasi in Matija Miklavčič i* Mahorovca vsak po 10 sld Janez Skrjanc iz Kostan evice, Peter Kerh.n u Spodnja Gradil in Martin So.n i. Sela vsak srebrno sve tinjo - Pn premo vhiiju v Trebnjem jo dob,h : a) a kobile z žrebetom posestniki: Josipina Hribar .« Veli-kesa Gabra 20, Ant. Bizjak iz Skuč in f rančiSek Grabnar iz Velikega Gabra vs»k Po 15 gld.; bI za mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Zajec iz PodborSia 25, Frančišek Razdrh iz Temenice 20, Frančišek Bizjak iz Skuč 15 gld, Josipina Hribar iz Velikega Gabra in Julil Treo .z Male Vasi vsak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Ivan Slak iz Knežje Vasi in Ivan Smolič iz Skuč vsak po 10 *ld„ Josip Mavsar iz Iglenika, Anton Kukenberger iz Zgornjih Ponikev, Jakob Kosak iz Družinske Vasi in Josip Bregar iz Sto-janskega Vrha vsak srebrno svetinjo. _ Prihodnja številka .DOMOLJUBA" 4. novembra 1897 zvečer. izide dn« Loter^sUe srečke Dunaj, 16. oktobra: Gradee. 16. oktobra: Line, 9. oktobra: Trat, 9. oktobra: 74 40, 37, 28. 29. 27, 67. 63 2, 83 29 43 69, 65 18. 34, 6, 29, 21. 68. Tržne cene v Ljubljani. Plenica m. at. Ret, » Ječmen, » Ove«, » Ajda, Proao, » Koruza, » Krompir, Leča Grah, » Fižol, » Maslo kgr. Mast, > Špeh, svež » bktl. 20. oktobra. lil 50 Špeh, povojen, kgr. 8! - Surovo maslo, » 6 30 Jajce, jedno . . . 6.2C Mleko, liter . . . 8 1- Goveje meso kgr. I 7 80 Telečje » » . 6 20 Svinjsko > > . 2 6C KoStruno vo » > . 12 — Pitanec..... 12 — Golob..... 10 — Seno, 100 kgr.. . Slama, » » . . — 94 _ 72 Drva trda. 4 kub. mtr. — fC * mehka . . . gLjkr. — 70 80, Radi izpraznenja skladiščnih prostorov bo za vsako ceno naprodaj stara okna, vrata, steklene stene, železna omrežja itd. Natančneje se poizve pri stavbinski tvrdki 2241 "Viljem Treo v Ljubljani, Marije Terezije cesta 10. X. zvezek: O VESTI ^^ Kalan mmmmmmmmmmmmmmmmmmm—mmmm izšel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po poŠti 23 kr. v Katoliški Bukvami in TIskarni v LJubljani. Tudi UI., IV., v., VI., vn. in VIII. zvezek so še v zalogi. Učenca V vsakem poStno-oddajnem okraji, v vsekaj fari in po potrebi v vsakaj občini, nastavi ae razumna, delavna in zanesljiva oseba kot 104 10-6 ____ „ zaupni mož, posredovalec sprejme Fr. VVisJan, sedlar a dobrim in trajnim postranskim za- Rimska cesta št. JI. v Ljub-sluikom od nekega, mnogo let Ijaui. 223 2-1 obstoječega avstrijskega podjetja prva vrata. Pismena ponudbe pod „V. n. O.", Gradec, post. rest. Zahvala. Za mnogobrojno udeležite v pri pogrebu preča-atitega goapoda Jakoba Stariha zlatomainika, iaitaiga kanonika, dekana ▼ poku, vltaza Frano Joiefovefa rada itd. izrekamo tem potom vsem eistiiim spremljevalcem, osobito prečast. g. dekanu semiikemu sa sprevod ia opravljeno slovesno sv. maio, ia vai velečaatiti duhovščini od blizo in daleč, viaokorodnema gospodu okrajnemu glavarju in i sem gg. uradnikom, al. mestnemu občinskemu zastopa, gg. učiteljem udeleilvitm se s Šolsko mladino sprevoda, gg. pevcem za ganljivo petje pred hiio in na grobu, častni pogrebni bratovščini žalostne M. B., slav. požarni brambi in mestni godbi v Crnomlji, vsem drugim gospodom in gospem, sorodnikom, prijateljem in znancem in vsemu občinstvu. Ob enem prisrčna aahvala vsem onim, ki ao nam pismeno »li ustno iirazili svoje odkritoarčno soialje, ter prosimo, da blagega pokojnega gospoda kanonika ehranijo v trajnem spominu in molijo z* večni mir in pokoj njegovi duii. V Črnomlju, dni 16. oktobra 1897. Žalujoči ostali. 226 1-1 Oelz= kava je najboljši in najčistejši primeseh h kavi. 149 36—17 Cestite gospodinje! Zahtevajte in kupujte to kavo! Prodaja ae y rdefilh zavitkih z beli« trakom aU pa v škatlah. Od vseh avstrijskih ikefav potrjeni in od vi«, o. kr. ministrstva sa fk la bsgaiastto pripašeaal mali, sreda]! In veliki katekizem ali krščanski nauk v slovanskem jesHra, kateri bode v rabi pe avstrijskih ljudskih šolah od prihodnjega šolskega leto nadalje, je raVMfcar icšel ter se dobiva mali pa 15 kr., srednji po 32 kr. in včliki pe 40 kr. v prodajalnici katol. tisk. društva v Ljubi ani (H. Niiman) Iopitarjsva alte«. .j: . - > • - • .i Prodajnioi doM primaren popnat. ■sr Priporočen od zdravnikov M a r i j a c e I j s k i grenčec (v trgovini popolnoma prost, sme ga torej prodajati vsak trgovee. Najbeljia nadsmestl* za prepovedane takozvane Marijaceljske MedSne kapljice. BazproOaJalol dobš najvišji ........... i dobi aaal Plakati v vseh jeskih za reklam« se aaatonj) EaT^a^iznaa Okrepčujoč, akuten, poživljajoč, esvežujoi, zdrav]« paapaiujoi, v dijatatifaem esirs blafaJeJen J« ^Ind^ni *r«n#«o najfinejšega liCIUUtUl T0„j» (»roma) in najboljšega ukusa, ne zoperno grenek, marveč prijetno pogrebi. — 8re5ao izbrana sestava Izredno dobrih, čistih selišč, najvf stnejia priprava z najboljša podstovo alkohola omogoči prirejanje aajizvrstnejšega blodčatga grea-Aeoa kateri krep<-» šelodee in izvrstno učinkuje proti oslabljenju želodca in sjega prebavnih organov. Priporočen •d zdravnikov, potrjen po nešteviinih t fhulah,Q~^fkleni0'.^kr" 6n!wk1' Varstvena znamka. 1 gld., 12 stekl mmo t gld. — Dobiva ae v vseh prsdajalsfeab, toda pri nakupovanji: Pozor! Pristen in pravi ima varstveno uamko Marijino Celje, katera je (fclastveno vknjlien«. Da pa fe pri kupovanji obvaruje ponarejenega ali pokvarjenega blaga, je najpriporočljivejše obrniti •» pisnem naravnost do glavne za'oge Leharna Trn6kczy, Ljubljana, Kranjsho, kater* razpošilja — da se občinstvo seananl s pravim, pristnim blagom — najmanj 6 steklenic a obratno pošto po vseh delih sveto 191 24-10 Liniment Capsici cnmpns. ma- ieno 144 18 iz lekarne Blohter-jevo v Pragi priznano izvrstno bolečine olajšujoče mi cilo je dobiti posodioa po 40 kr., 70 kr. in 1 gid vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priMabljei domače zdravilo kar kratko kot 46 26-26 Richter-jev liniment s,sidrom' ter sprejme it previdnosti le v steklenicah a anano varstveno marka „ sidro" kot ptMz*. Rlfthtsr jtva iskana pri zlatem leva v Prati. M Vožnjo karte in tovorni listi Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Llnie iz Antverpna naravnost v lovi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovano od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovo|jno koncesljonovana potovalna pisarna 194 12-8 v Ljubljani, Marije Terezije cesta it. 4. ioo mM na meaeo lahko pošteno zasluži sleherni ter pavHd brez zgube, ako hoče prodajati postane dopuščene srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludevjka Oesterreichsr, Budapest Vtlt, Oautschegaaas 8. 469 10-7 198 10 Preda a* iz proste roke posestvo: hiša, zemljišče, travniki in gozdi za 8500 gl. Pripravno tudi za kak obrt Več poizvč se pri Lor. Spruk v Skadovljah, p. Mengeš. 214 2 Priznano najboljše perilno sredstvo I Lessive-Fenisov lug. 222 1 Patent; J. Pioot, Pariz, k zraven Ohrani perilo, mu daje lepoto; pri pranji ni treba ar nikakove žajfe, sode, pepela itd. To lzvntno sredstvo za čiste nje ne škoduje ne platnu, ne volni, ne sviti ali rokam. Provzroča malo truda ia je neobhodno potrebno vsakemu gospodinjstvu. Ta lug osnaži vse na najboljši način! zajamdeno brez klora la neškodljiv prodaja v »rojih v Ljubljani: Gosp. J. Perdan, Go?p. J. FabJan, n M* iaoni, r. JebaMa, L Saraboa Piti ■*■! . (SI HIH| araboja. B Pr. m la Komik, „ L. I gosp. KavU6 la Idile*. 682 Pravo tirolsko sukno (loden) priznano najboljše tisoliko nevaljano sukno aa slmika in letna oblačila, za moške in ženska vsakega stanu, le is dobre folia Napravljeno, vsega priporočevanja vredno po svoji trpežnostl in po nizki ceni, bdeiaj. i, naprti g£T — A. sinovi v Tirolsko D. -U, eu 6-4 Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše preljubljene iu nepozabne hčerke j. -i i.. !->*• * ' i ' izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno za darovane krasne vence, in sploh vsem, kateri so se udeležili sprevoda ljubljene rajnce k večnemu počitku. V I d r i j i, dnš 6. oktobra 1897. 226 1 Žalujoča rodbina Treven. ]»itf ii. -ti ».Vi t BSfcfBSp^ I I " Vs+k vJI kdor ljubi okusno kavo, hale zdrav ostati ln ta kaj prilmnltL •p 8 Trm—T Staropreizkuseno dijet. kosmet. sredstvo (vribaioo) za okrepčate in utr jenje lil in miiic človeškega telesa. Ewizdov fluid Znamka t kača (hribelaiki fluid) Z uspehom ga rabijo hribolazci, biciklisti in jahali, da se atrdi i a okrepčajo po dolgem - i - • naporu. • 4 Ceaa: steklenica I gld., po steklenice 60 kr. Pristen pp dpbiva ,v vseh lekarnah, r t GUtp* *alog» , okrožna letoma v Korneuburgu ■ pri Dunaju. 118 8-8 G -Saff S|| I # M ♦ S g' Ponižno podpisani slavcema občinstvu uljudno naznanja, da je s I. majem l»te« ^»Ceznani f v mostu Kamnik, najprijetnejlem zavetltftu in kopallldu, prevzel zopet v lastno refijo. Piiponečigoč ae slavnemu eMinstvu za obilni obisk nazna&ja, da bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z Izbora« vinska kapljioo, vselej svetim pivom, z dobro, ukusno gorko in mrzlo kuhinjo. V kotalil sa nahaja anego sok aa prenoiUfie, kakor tudi letna stanovanja. 189 10-9 6 spoštovanjem Fran. Fischer, 1-i'i vf ■ i -i i.t. ■ »hi< 11 «n nI tsflirnfci-f etii-<«i»t Jedlno pravi i j. a o-tj (Tinetura balsamioa) ia lekarno pri „angelju varhu" in tovarno farma-oevti&aih preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Ro0«tec-Slatini. Preskušan is potrjen ad zdravstvenih eblastev. Jfajstareje, najpristnaje, najreelneje ln najoenaje Sudako domače zdravilo, atoli prsaa in plufiaa bolesti kri v ialedea itd. tar Js vpera-bno notranja Ia zuaanle. V znak pristnosti je zaprta vsaka kapi V svrko veraaati ob-iisstva pred aičvred-■hal peaarejaaji nosi« ed seda} nadalje te le eblastvesa regi-stravaaa sarstvsaa steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tem niš vrednejo penaredbo. Pazi naj as toraj vodna aataaine aa zeleno varstveno znamka, baker tgeraj I Penarejalce in paaaaaMvalca svojega jedine pravega balzama, kakor tudi prokapee nii vrednih >enaro- Jesih, občinstvo varajočlb dragih balzame«, i aaiaiMiia-aidMiiakiM- MIAM AA kailaai zairee« stvenlh znamkah. Kjer se se nahaja zalaga halaeme, aaj ae aareil direktne Is- aaalaa angelja varha lekarno A. ThierrjrJa v Pregradi pri Bogateo-ftlatizd. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Heroegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 00 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pasi naj se vedao natančno na sgorajlno zeleno varstveno znaaako, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka stekleaioa. Adolf Thierry, lekaraar m KH-19 v Pregradi pri Ragatee-Slatial. 396 30-144 Isdaiateij: Or. ivaa Odfevtrt erednlk