LJUBLJANA, TOREK, 7. NOVEMBRA 1989 ★ v GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LETO XXXI • ŠT. 258 • CENA 20.000 DINARJEV ..DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI ..LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLO VENSKEGA NAROD A GLAVNI UREDNIK BOŽO KOVAČ ODGOVORNI UREDNIK TIT DOBERŠEK Predsednik ZIS Ante Markovič v pogovoru z gospodarstveniki iz vse Jugoslavije: Korak, ki ga moramo narediti zdaj, je preobrazba gospodarstva in bank OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 6. novembra — Če so na sestanku z Antejem Markovičem, ki se ga je udeležilo 130 predstavnikov podjetij in bank, (sestanek so v GZJ sklicali na pobudo predsednika ZIS), kaj razjasnili, potem je to stališče, da pri konstituiranju novega sistema ni nobenega dneva D. Gre za proces, korak, ki ga je treba zdaj narediti v preobrazbi gospodarstva in bank v skladu z novimi zakoni, saj je to pogoj, da bo mogoče v prihodnje ta proces voditi in da bomo že v prihodnjem letu izoblikovali ekonomsko politiko, ki bo v duhu novega sistema. Seveda to ne bo delo ene same institucije pa tudi ne skupine institucij, je poudaril Markovič, temveč kompleksna politika, v kateri niti en član družbe ne bo mogel delovati zunaj tržnih • Markovič je tudi napovedal, da bodo do konca letošnjega leta podpisane kolektivne pogodbe, tako da bi v letu 1990 sistem delitve potekal po novih pravilih, hkrati pa je poudaril, da vse to, kar se zdaj dogaja z osebnimi dohodki, v novih razmerah ne bo več sprejemljivo. V osmih mesecih letošnjega leta so se v primerjavi z enakim obdobjem lani osebni dohodki realno povečali za 18,4 odstotka, hkrati pa se je promet zmanjšal za 13 odstotkov. Več na 2. strani. zakonitosti. Novi pogoji gospodarjenja bodo vsebovali protiinflacijsko financiranje, da bi tako v prihodnjem letu ustavili naraščanje inflacije. Prejšnji teden se je uspešno končal prvi del sedanjega kroga pogovorov z mednarodnimi denarnimi institucijami; zlasti z mednarodnim denarnim skladom. Kaže, da bomo lahko z njimi že do konca leta sklenili dogovor. V letu 1990 bomo torej vodili drugačno ekonomsko politiko, čemur naj bi pomagalo tudi to, da bomo to sredo ustanovili trg denarja in vrednostnih papirjev, na katerem bodo v prihodnje v skladu s ponudbo in povpraševanjem določali obresti. Šlužba družbenega knjigovodstva je že določila model (in ga tudi preizkusila), s pomočjo, katerega bo Prva javna kritika Honeckerja Izrekel jo je, za zdaj v rokavicah, inštitut marksizem-leninizem BERLIN, 6. novembra (Tanjug) — Po največjih demonstracijah v zgodovini Nemške demokratične republike, novem valu beguncev in zamenjavah in odstopih na vseh ravneh država živi v precejšnji nestrpnosti in pričakovanju. Današnje sporočilo inštituta za marksizem-leninizem pri CK ESPN je povzročilo precejšnje presenečenje. V njem piše, da se ne bodo izognili nobenim dogodkom in problemom in zamolčali nobenih bolečih dejstev. Odkrito in vsebinsko bodo analizirali tudi razvoj znotraj partije in vpliv stalinizma na pot nemškega delavskega razreda pred letom 1945 in po njem. V tukajšnji javnosti doslej še ni bilo slišati takšnih sporočil. To pomeni prvo javno in neposredno kritiko politike, ki jo je zastopal donedavni partijski in državni voditelj Erich Honecker, čeprav njegovega imena ne omenjajo. Prvič govorijo o »bolečih dejstvih«, o ..hudodelstvih in žrtvah staliniz- lahko vsaj dvakrat dnevno dajala informacije o stanju žiro računov vseh bank v državi. Poleg tega bo uvedena tudi nova eskontna politika oziroma drugačna denarna politika Narodne banke Jugoslavije. To pomeni, da bodo obresti centralne banke na trgu denarja postale najdražje. Kot je dejal Markovič, lahko takoj po sredi pričakujemo visoko eskontno stopnjo Narodne banke Jugoslavije. Ločitev denarne od fiskalne politike, ko gre za centralno banko, že vsebuje tudi ponujeni rebalans zveznega proračuna, to pa bodo dosledno zagotavljali tudi vsi drugi dokumenti ekonomske politike. Že od prvega januarja prihodnjega leta Narodna banka Jugoslavije ne bo več odločala o selektivnih posojilih, prav tako pa tudi ne bo več selektivnih obresti. Da bi celotni sistem tudi dejansko zaživel, pa bo treba pred tem tako v bankah kot podjetjih ugotoviti realno stanje in sedanje primanjkljaje, potem pa v določenem času s pomočjo realnih virov omogočiti njihovo saniranje. Zakonski rok za banke je dve leti, pravkar pa pripravljajo tudi poseben zakon, ki bo določal pogoje za stečaj bank. Tam, kjer je federacija garant, bo zdaj supergarant, kar pomeni, da bo poravnala vse svoje obveznosti. Raziskave, ki so jih opravili v nekaterih bankah, celo kažejo, da se utegne stanje občutno izboljšati. Primanjkljaj, ki je še leta 1987 dosegel 9 milijard dolarjev, se je lani zmanjšal za polovico, potem pa se je še zmanjšal v prvem letošnjem polletju. Seveda je res, da so banke te primanjkljaje v najve’čji meri sanirale z visokimi revalorizacijskimi obrestmi, pri čemer so morali breme plačevanja prevzeti njihovi komitenti. V primerjavi z bankami, kjer delajo na ta način, pa se pri podjetjih zaenkrat še niso resneje poglobili v proučevanje realnih primanjkljajev, brez tega pa je proces preobrazbe družbene lastnine v družbeni kapital praktično neizvedljiv, čeprav bi vlada predlagala še tako dober lastninski zakon. Novi sistem financiranja hkrati določa, da izgubarji ne morejo več dobiti bančnih sredstev. BOJANA JAGER TEMA DNEVA Uspavanka se izteka Današnji pogovor med gospodarstveniki in predstavniki vlade o tem, kako naj bi izpeljali preobrazbo podjetij in bank, je bistven predvsem zaradi tega, ker se je pokazalo, da bi vsakršno prelaganje rokov pri soočanju z resnico, in sicer ne glede na to, za koga gre — delovno organizacijo, banko ali proračunske račune — pomenilo zgolj nadaljnje izgubljanje časa. Tudi danes smo namreč lahko slišali, da so obresti previsoke, ker se banke sanirajo na račun gospodarstva, saj nenehno prelivajo njegov denar; da je banke nemogoče sanirati in da so obresti visoke prav zaradi tega, ker nimamo dovolj poguma, da bi do konca razčistili z gospodarstvom, za katerega vsi vemo, da je izgubar, to pa pomeni, da tuj denar spet prelivamo iz votlega v prazno. Slišati je bilo tudi, da je federacija dolgo vrsto let obremenjevala centralno banko, ki je za splošne potrebe tiskala vse večje količine denarja brez vrednosti, pa tudi to, da si nekateri prizadevajo stare napake spremeniti v javni dolg — to pa je seveda zopet novo prelivanje... Tako gre brez prestanka, pri tem pa vsakdo krivi nekoga drugega. Očitno pa namenoma nočemo videti, da si vsako območje stvari odmerja po svoje. Vse to pa priča o tem, da nam je nujno potrebno vse, kar naj bi prinesel novi sistem in drugačna ekonomska politika; ko se bo za vsako izgubo točno vedelo, zakaj je nastala. »To je konkurenca, vas kot družbeno lastnino pa ne bo nič več branila država,« je danes naše gospodarstvenike opozoril Ante Markovič. Prej bi si upali trditi, da omenjeno sporočilo bolj velja za že hudo vznemirjene republiško-pokrajinske politične birokracije, saj ni več lažnega denarja za pokrivanje predstave, ki se imenuje uspavanka za svojo naivno in vse bolj siromašno javnost. BOJANA JAGER h V prilogi Sedem pogledov: Jugoslovansko kmetijstvo na razpotju - Sodobna tehnologija je na voljo, a njena sila ostaja v inštitutih Nobenega dneva D za novi ekonomski sistem GUMI PARAGRAF hL — Veste, naša zakonodaja je tako raztegljiva, da sede na vsak vrat. Karikatura: Milan Mar er Vsa tragika razmer Delovna skupina odbora za notranjo politiko na Kosovu - Idejne in politične razlike v državi naj bi opogumile sovražnika - Veliko ljudi na robu lakote OD NAŠEGA POROČEVALCA PRIŠTINA, 6. novembra — Demonstranti so tokrat potisnili v prve vrste otroke, da bi izzvali varnostne organe in da bi bila prelita kri, ki bi dvignila k uporu vse Albance. To je ena od ocen, ki so jo dali predstavniki predsedstva SAP Kosova, srbske in pokrajinske skupščine in izvršnega sveta delovni skupini odbora za notranjo politiko zveznega zbora — vodi jo Branko Kostič, proučuje pa učinke posebnih ukrepov predsedstva SFRJ na Kosovu. 7 družinskih članov, nima niti za kilogram kruha na dan; do prejšnjega meseca so imeli srednješolski Skupščina SFRJ je bila doslej pomanjkljivo in enostransko obveščena o dogodkih na Kosovu, je rekel KOSOVSKA STVARNOST - Policijske sile pred poslopjem občinskega komiteja ZK v Uroševcu si prizadevajo preprečiti izbruh novih demonstracij in neredov. (Telefoto: Tanjug) 0 Jugoslaviji politično V ministrskem svetu Evropske skupnosti so obravnavali vprašanje Jugoslavije — Razprava naj bi bila podlaga za morebitno pomoč konkretne modalitete pomoči Ju- OD NAŠE DOPISNICE , goslaviji, za kar ima nedvomne za- BRUSELJ, 6. novembra — Razprava o pomoči Jugoslaviji se je sluge italijanski zunanji minister, v ministrskem svetu Evropske skupnosti zasukala v nepričakovano smer. Potem, ko so v vseh uradnih dokumentih napovedali, da bodo Jugoslavijo obravnavali v neformalnem delu sestanka, med kosilom, se je italijanski zunanji minister Gianni de Michelis zavzel, da so jugoslovanska vprašanja že potem, ko se je sestanek začel, vseeno preselili v uradni dnevni red. Razprava o Jugoslaviji, ki kljub pričakovanju ni imela gospodarskega, temveč predvsem politični predznak, je bila zadnja točka, ki so jo obravnavali izključno v ministrskem krogu in ne ob navzočnosti kompletnih delegacij na sestanku. Iz skopih izjav na nocojšnji tiskovni konferenci je bilo mogoče zvedeti le toliko, da so kot izhodišče za izmenjavo mnenj uporabili poročilo komisarja Evropske sku-posti za sredozemske države Abela Matutesa, ki se je osredotočil na jugoslovanski gospodarski položaj in ki je na tiskovni konferenci povedal le toliko, da je bila razprava »izredno bogata«. Iz dobro obveščenih virov pa se je zvedelo, da je imela predvsem politično obeležje, kar je mogoče sklepati tudi iz izjave predsedujočega v ministrskem svetu francoskega zunanjega ministra Rolanda Dumasa, da so Jugoslavijo obravnavali predvsem »v luči najnovejših jugoslovanskih dogodkov«. Kot je bilo pričakovati, ministri včeraj niso sprejeli nikakršnih konkretnih sklepov v zvezi z neposredno gospodarsko, finančno ali pa kakšno drugo pomočjo Jugoslaviji, temveč je razprava rabila le kot izhodišče za konkretne pogovore — zanje bo evropska komisija morala pripraviti konkretne predloge — med srečanjem zunanjih ministrov Evropske skupnosti in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimiija Lončarja (27. t. ‘m. v Bruslju). Izhodišče, dano z današnjo razpravo pa je, kot ocenjujejo dobro obveščeni krogi v dvanajsterici, konstruktivno za bodočo bruseljsko akcijo in morebitne Makedonske ikone na žgani glini LJUBLJANA, 6. novembra - Nocoj so v galeriji Cankarjevega doma odprli razstavo štiridesetih ikon v žgani glini, ki so jih makedonski arheologi odkrili v vasi Viničko Kole, so pa doslej edina tovrstna najdba v svetu. Časovno jih uvrščajo med 4. in 6. stoletje. Čeprav raziskave še tečejo, so ikone že razstavili v Tretjakovski galeriji v Moskvi, od koder so jih prenesli v Ljubljano. (D. M., foto: Igor Modic) De Michelis je namreč na probleme Jugoslavije opozoril ministrski svet že na sestanku 3. oktobra v Luksemburgu, ko je dejal, da je »treba pomagati tudi Jugoslaviji, in ne le Poljski in Madžarski«. Enako pa je menda ravnal tudi danes, pač v skladu z obljubami, danimi med nedavnim jugoslovansko-italijan-skim srečanjem v Bujah, ko je po Matutesovem poročilu prvi posredoval, nato pa je njegovo stališče podprl tudi grški zunanji minsiter Georges Papulias. V dobro obveščenih krogih je bilo mogoče zvedeti tudi to, da se je de Michelisu posrečilo kolege končno opozoriti na politično dogajanje v Jugoslaviji, ki je bila zadnje čase v primerjavi s poljskim, madžarskim in vzhodnonemškim vprašanjem v razpravah ES nekoliko potisnjena v ozadje. Nova konotacija, ki jo je bilo prav tako mogoče zvedeti neuradno, pa se menda glasi: »Senzibilizirati tudi razpravo o Jugoslaviji,« kar je prvi korak v procesu konkretizacije novega sodelovanja. MIRJAM AČIMOV-OBLAK • Gostitelji so na dveh pogovorih z zveznimi delegati tudi poudarili, da razmere v državi bistveno vplivajo na razmere na Kosovu, da so idejne in politične razlike v državi opogumile sovražnika, da so separatistična dejanja na severu države prispevala k demonstracijam albanskih nacionalistov in separatistov. Slišali smo tudi, da pomeni opogumljanje albanskih nacionalistov in separatistov, če eden od jugoslovanskih narodov zapiše v svojo ustavo pravico do odcepitve. Za zahteve po aboliciji za Azema VII a-sija je bilo rečeno, da pomenijo izdajo države. Ta trditev je spodbudila delegata Boža Kovača, da je vprašal, ali je kdo zoper izdajalce države oziroma tiste, ki so uporabili institut pravne države, tudi ukrepal, vendar na to ni dobil odgo- Branko Kostič, zato naj bi delovna skupina pripravila popolnejše poročilo, saj bo obiskala tudi nekatere kosovske občine. Od posebnih ukrepov, ki jih je na pomlad sprejelo predsedstvo SFRJ, veljata le še dva: prepoved zbiranja (z namenom demonstriranja) in delovna obveznost, ki pa od prvotnih 42.000 delavcev zdaj zajema le še 6.000 delavcev. • ZAGREB, 6. novembra — Kljub slabemu vremenu se je prvi dan podpisovanja peticije za abolicijo za Azema VIIasija in soobtoženih, za osvoboditev vseh političnih zapornikov in odpravo členov v kazenskem zakonu SFRJ, ki dopuščajo sojenje političnim »prestopnikom« udeležilo precej ljudi. Podpisovanje peticije na zagrebškem Trgu bratsva in enotnosti je pripravila mestna konferenca ZSM Zagreba. Javno podpisovanje bodo nadaljevali tudi jutri, nato pa še po občinskih mladinskih organizacijah v Zagrebu. (P. P.) Predstavniki Kosova so razgrnili tudi vso tragiko ekonomskih razmer v pokrajini. Veliko ljudi pesti lakota ali pa prosijo miloščino, ker se ne morejo preživeti; delavec z 2,5 milijona dinarjev plače (še ta je pogosto izplačana z večmesečno zamudo), ki mora prehraniti 6 ali učitelji po 2,5 milijona plače, zdaj so jim jo podvojili; pravtako so slabo plačani miličniki (od 2 do 3 milijone, nimajo priznanih nadur in dnevnic), Čeprav morajo zahtevno in odgovorno delo opravljati praktično noč in dan. V odgovorih na vprašanja zveznih delegatov je član predsedstva SAP Kosova Bajram Selani navedel nekaj zanimivih novosti: • Na sestanku delegatov skupščine SFRJ in družbenopolitičnih delavcev Prištine smo zvedeli, da so identificirali drugega umrlega iz kleti stavbe na Sunčanem bregu. Gre za Afrima Zhitia, 26-Ietnega študenta filozofske fakultete iz Luga (občina Podujevo). Zhitija je bil leta 1984 obsojen na 8 let zapora zaradi sovražne dejavnosti, lani pa je bil izpuščen iz zapora. Sel je na služenje vojaškega roka, iz JLA pa je izginil 19. septembra letos. Pri sebi je imel ponarejeno osebno izkaznico. Delavci PSNZ so na naslovu iz te osebne izkaznice našli očeta, ki pri identifikaciji trupla ni prepoznal »neznanca«. — za 29. novembra bo predsedstvo SAP Kosova predlagalo pomilostitev nekaterih mladih zapornikov Albancev, če se v zaporu lepo vedejo, če v družini ni sumljivih članov in če so se pokesali svojih dejanj; — od leta 1981 je šel skozi organe za notranje zadeve vsak četrti Albanec (všteta so opozorila, informativni pogovori, izolacije, privedbe, priprtje); • PRIŠTINA, 6. novembra (Ta-njug) — Predsedstvo pokrajinske konference zveze rezervnih vojaških starešin Kosova je na današnji seji pozvalo vse organizacije zveznih rezervnih vojaških starešin v državi, zlasti tiste v SR Sloveniji in SR Hrvaški, naj enotno delujejo in podprejo prizadevanja naprednih sil SAP Kosova pri umirjanju razmer, hkrati pa naj tudi v svojih okoljih odločno preprečujejo pojave in sovražno delovanje z izhodišč albanskega nacionalizma in separatizma. — pristojne službe še niso odkrile, ali sovražno dejavnost vodijo iz Na dobri poti k redu v Triglavskem parku Na Tolminskem bosta lastnika sama »pospravila« črni gradnji — Napovedana nova rušenja črnih gradenj TOLMIN, 6. novembra — Glavni republiški urbanistični inšpektor dr. Milan Naprudnik je sporočil, da so naposled le obrodila prve otipljive sadove večletna pravdanja in prizadeva-nja, da bi s tolminskega dela Triglavskega narodnega parka postopoma odstranili vse nedovoljene oziroma črne gradnje. Prvi so se morali zakonodaji ukloniti lastniki počitniške hiše pod Loško steno pri Logu pod Mangrtom ter obcestne garažne hiše v Soči. V obeh primerih so prizadeti sprevideli, da jim ne preostane drugega, kot da uberejo najlažjo in zanje najcenejšo pot in da brez dovoljenj zgrajena objekta kar sami podrejo. Če tega ne bi storili, bi morali iz svojega žepa poravnati velike stroške rušenja. Poleg teh dveh primerov v dolini Koritnice in dolini Trente so letos na Tolminskem aktualni še trije podobni. Tudi v tem primeru gre za črne gradnje. Na zahtevo urbanistične inšpekcije bo treba odstraniti stanovanjski objekt ob Iskrini tovarni v Soči, nedokončano počitniško hišo v Koritnici in črno gradnjo, ki si jo je omislil lastnik starega hleva — bodoče počitniške hiše v Bavšci. Kot je povedal inž. arh. Janez Bizjak iz Triglavskega narodnega parka, je v Zgornjem Posočju poleg omenjenih spornih še več drugih, bolj ali manj črnih gradenj. Največ primerov, ki jih še preverjajo, je v dolini Trente. Nedovoljene gradbene posege namreč delimo v tri skupine. Poleg gradenj brez dovoljenj je pogost pojav tudi nedovoljeno spreminjanje namembnosti objektov, pri čemer gre najpogosteje za preurejanje senikov v počitniške hiše. Tretja vrsta kršitev zadeva posamezne dele hiš, za katere graditelji sicer imajo gradbena dovoljenja, vendar zavoljo različnih razlogov ne upoštevajo predpisov o vrsti in obliki streh, oken in drugih detajlov. KATJA ROŠ Prisilni pristanek ruske podmornice Na sidrišču med Debelim rtičem in Izolo sta ruski vlačilec in podmornica KOPER, 6. novembra — Med Debelim rtičem in Izolo sta na sidrišču v naših ozemeljskih vodah še vedno zasidrana sovjetski vlačilec »Afanasij Nikitin« in približno 80 metrov dolga podmornica. Kot smo poročali že v današnji zadnji izdaji Dela, je poveljnik sovjetskega vlačilca včeraj popoldne prosil koprsko luško kapitanijo za dovoljenje za prisilni pristanek v naših ozemeljskih vodah, ker zaradi morja, ki ga je razburkal dokaj močan jugo, niso mogli nadaljevati plovbe proti ladjedelnici Porta Nogara blizu Gradeža, kamor je podmornica namenjena v remont. Vlačilec »Afanasij Nikitin« vleče poškodovano podmornico iz pristanišča Odesa, gre pa za starejšo vojaško podmornico, izdelano pred približno 40 leti. Kot je pokazala kontrola, ki so jo opravili delavci koprske luške kapitanije in UNZ, imajo na vlačilcu vse potrebne listine za prevoz podmornice, ki ni na jedrski pogon, iz Odese v Porto Nogaro. I. U. enega centra, vsi elementi pa kažejo, da tak center — ali več — obstaja morda celo v Prištini, vse demonstracije tečejo po enakem scenariju, povsod izrabljajo zanje srednješolce; — diferenciacija po šolah še ni končana, zdaj bijejo bitko tudi za to, da bi učenci sami predlagali izključitev iz šol za součence, ki so pobudniki neredov. Ob vseh ukrepih, so poudarili predstavniki Kosova, bo treba še veliko politične akcije v skupni • Danes je stekel tudi disciplinski postopek zoper urednika v Rilindji Vetona Surroia, češ da je kršil delovne dolžnosti, ker je v reviji Da- nas in v časniku Slobodna Dalmacija dajal ocene, ki so negativno vplivale na delavce tozda Rilindja in zunaj njega. fronti vseh prebivalcev; veliko odgovornost pri tem imajo pošteni in napredni Albanci, ki ne nasedajo albanskim nacionalistom in separa-tistem. VLADO ŠLAMBERGER Vse več prošenj za azil Poziv Jugoslaviji, naj poskrbi za zmanjšanje števila prosilcev za azil v ZRN BONN, 6. novembra (Tanjug) — Zahodnonemško zunanje mi-nistrstvo je zaradi velikega pove-Čanja števila jugoslovanskih prosilcev za azil v tej državi pozvalo jugoslovanske oblasti, naj nadaljujejo ukrepe za zmanjšanje tega pojava. V oktobru je za azil v ZR Nemčiji zaprosilo 1832, septembra pa 1423 Jugoslovanov, piše v današnjem sporočilu ministrstva. »Skrb vzbuja neprestano povečevanje števila prosilcev za azil iz Jugoslavije, res pa je, da jih je bilo oktobra za 1000 manj kot v vsakem izmed prvih treh mesecev letos. Kljub temu pa moramo pregledati, kako jugoslovanska vlada izpolnjuje obljube, da bo prispevala k bistvenemu zmanjšanju števila prosilcev za azil.« DANES V DELU • Iz rudnikov na Kosovu prihajajo prazni vagončki Zato so krivi hudobneži iz Slovenije in Hrvaške stran i Zdrahe zaradi muslimanskih rut Žgoče vprašanje v Franciji: ali naj deklicam muslimanske veroizpovedi dovolijo v šoli nositi rute ali ne stran 4 t Vsaka pametna nacionalna politika ima strategijo izobraževanja odraslih Vse primerjave kažejo, da je Slovenija na evropskem dnu stran 5 I Dogodki na Kosovu so stvar srbske milice Kaj so delali slovenski miličniki na Kosovu, zakaj so šii tja, koliko to stane... stran 11 I Košček afriške duše Evropejec težko dojame svet črne celine stran 12 Za zdaj samo opozorilo na bližnjo zimo Cestarji so plužili le cesto do mednarodnega mejnega prehoda v Ratečah KRANJ, 6. novembra - Sneg, 15 centimetrov ga je padlo v Ratečah, je zaposlil delavce kranjskega cestnega podjetja, vse druge pa spomnil, naj se pripravijo na zimo. Na Korenskem sedlu je bila 7-centimetrska snežna brozga, kolesnice so se poznale tudi na Ljubelju. Le-ta je bil z avstrijske strani nekaj časa zaprt, njihovi na meji pa so od vseh voznikov zahtevali snežne verige. Kranjski cestarji so danes plužili le na cesti do mednarodnega prehoda v Ratečah, s plugom pa so šli tudi na Jezersko, kjer pa je bilo snega le za vzorec, medtem ko ga je po gorah zapadlo več kot četrt metra. Ponekod je obilno deževje napolnilo struge hudournikov in rek. Tako je popoldne prišlo tudi do nesreče. Devetintridesetletni Jože Vukan iz Tržiča je na obrežju deroče Tr-žiške Bistrice lovil les, pri tem padel v deročo vodo in utonil. (Tekst in foto: M. K.) Libanon naposled pred nacionalno spravo? Novi libanonski predsednik skuša pod eno streho spraviti sprte strani — Uganka ostane Aoun NIKOZIJA, 6. novembra (Tanjug) - Novi libanonski predsednik Rene Moavad je takoj zatem, ko se je 58 krščanskih in muslimanskih poslancev v vojaškem oporišču Kleat na severu države odločilo, da sprejmejo arabski mirovni načrt iz Taife, začel Intenzivne pogovore o sestavi nove vlade nacionalne sprave in enotnosti in o premi- kiavi vzhodnega Bejruta. Volitve v vojaškem oporišču Kleat, ki ga nadzoruje sirska vojska, je označil kot neustavne in obtožil Sirijo, da stoji za to, kot je dejal, ilegalno operacijo. Njegovi zagovorniki so danes v krščanskem delu Bejruta Politični opazovalci v Libanonu menijo, da bo predsednik vlade zopet muslimanski sunit dr. Selim Hos, ki je včeraj po ustaljeni ustanvni proceduri v zahodnem Bejrutu ponudil odstop svoje vlade. Pričakujejo tudi, da bodo v novo vlado prišli zmerni politiki. Največja uganka pa je kljub vsemu general Michel Aoun, vodja začasne vojaške vlade v krščanski en- organizirali splošno stavko, prebivalci muslimanskega dela mesta pa so sinoči z odobravanjem sprejeli novice o izvoiitvi novega predsednika. SAJ NI RES... PA JE! KNJIGE ZASTONJ ALI DELO ZASTONJ V JESEN Z ZALOŽBO DOMUS SESBIflM KMJIG V SOBOTNI PRILOGI OELA Slovenski film bogatejši za dva naslova Nocoj se v Celju začenja 17. Teden domačega filma z dvema slovenskima premierama CELJE, 6. novembra - Čeprav letošnji program Tedna domačega filma, ki se bo začel jutri zvečer v dvorani kina Union s slavnostnim govorom predsednika skupščine SRS Mirana Potrča, ostaja zvest temeljni vsebinski zasnovi manifestacije, le ne bo tako pester kot je bil še lani. Novi tednik in Radio Celje sta s številnimi soorganizatorji in Ljubljansko banko-Splošno banko Celje kot generalnim pokroviteljem pripravila pregled slovenske filmske ustvarjalnosti, izbor iz proizvodnje v drugih republikah, tradicionalno razstavo likovnih del osnovnošolcev in srednješolcev ter dve posvetovanji. Prvo bo namenjeno nadaljnji usodi TDF in njegovi programski ter organizacijski prenovi, drugo pa slovenski kinematografiji s stališča jugoslovanske in evropske razsežnosti. V programu sta tudi kulturni večer z Jožetom Pogačnikom in dan slovenskih filmskih delavcev. Ljubitelji filma pa najteže pričakujejo tudi pravi filmski premieri dveh novih slovenskih filmov: Nekdo drug in Veter v mreži. Več na 6. strani. D. M. yy a. L K ■i 2. stran ★ DELO NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Torek, 7. novembra 1989 S TELEPRINTERJA Areski o kongresu slovenskih mladincev BEOGRAD, 6. novembra (Tanjug) — S 13. kongresom Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) so praktično »pokopali« veljavno obliko organiziranja, po katerem je Zveza socialistične mladine Jugoslavije enotna in množična družbenopolitična in vzgojna organizacija. To je po 13. kongresu ZSMS izjavil predsednik predsedstva konference ZSMJ Branko Azeski. Zavedamo se dejstva, da je to prehodno obdobje in da bomo delovali v različnih smereh. Kljub temu pa menim, da prenehanje delovanja v konferenci ZSMJ ni modra rešitev, saj nosi v sebi pogojevanje. Kar zadeva nadaljnjo udeležbo ZSMS pri delu ZSMJ do 13. kongresa mladinske organizacije, pa se moramo pred tem predvsem seznaniti s končno različico njihovega dokumenta glede odnosa do ZSMJ. V dokumentu je bilo predlagano, naj »ZSMS do 13. kongresa ZSMJ ne delegira predstavnikov v konferenco ZSMJ in njene organe.« Kot je mogoče videti v predlogu dokumenta, je zanje ZSMJ nekakšen federalni svet samostojnih organizacij, je dejal predsednik predsedstva konference ZSMJ Branko Azeski. Proti praznovanju obletnice Kraljevine SHS SKOPJE, 6. novembra (Tanjug) - Predsedstvo SR Makedonije meni, daje predlog, da bi prvi december razglasili za državni praznik, povsem nesprejemljiv. Z združitvijo leta 1918 in ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se je še dodatno zaostrilo nerešeno nacionalno vprašanje. Zapostavljena je bila nacionalna bit makedonskega naroda, ki so ga skušali denacionalizirati in asimilirati. Zato o tem predlogu v nobenem primeru ne bi smeli razpravljati v zveznem zboru skupščine SFRJ, je rečeno v sporočilu predsedstva SR Makedonije. Povečana radioaktivnost naj ne bo skrivnost BEOGRAD, 6. novembra (Tanjug) — Z vseh gradiv, v katerih je govora o povečanem radioaktivnem sevanju v vzhodni Srbiji, je treba odstraniti oznako zaupno, informacijo, ki jo na delegatsko vprašanje Jelke Milkovič pripravljajo republiški organi, pa je treba poslati vsem zborom skupščine SR Srbije. To so sklenili na današnji seji komisije skupščine SR Srbije za varstvo in zboljševa-nje človekovega okolja. Povišanje denarnih nadomestil BEOGRAD, 6. novembra (Tanjug) - Denarno nadomestilo za invalidnost se od 1. oktobra povečuje za enak odstotek kot osebni dohodki aktivnih vojaških oseb ustreznega čina. Sklep o tej uskladitvi je objavljen v novi številki uradnega lista SFRJ. Usklajevanje bo izvršeno po uradni dolžnosti oziroma brez posebnih rešitev. EI-Bull ustanavlja satelitske družbe NIŠ, 6. novembra (Tanjug) - Največje jugoslovansko računalniško podjetje Ei-Bull v Nišu bo v državi ustanovilo več manjših »satelitskih« družb. S tem bi se približalo kupcu in uporabniku in tako zopet osvojilo del domačega trga, s katerega ga je izrinila vse večja konkurenca iz tujine. Majhna skupna podjetja Ei-Bull bodo prvič organizirana v sodelovanju z zasebniki. Kako se je dražilo življenje BEOGRAD, 6. novembra (Tanjug) - Oktobra so se življenjski stroški najmanj povečali v Bosni in Hercegovini (za 47,8 odstotka), največ pa v Vojvodini (za 60 odstotkov). Jugoslovanska povprečna rast je 52,3 odstotka, so objavili v Uradnem listu SFRJ, to pa je eden izmed temeljev za izračunavanje zaslužkov. V Makedoniji so se življenjski stroški povečali za 50,7 odstotka, v Sloveniji za 50,2, v Srbiji za 57,6 (na ožjem območju za 56,5. na Kosovu pa za 48,6 odstotka), na Hrvaškem za 51,5, v Črni gori pa za 51,1 odstotka. Kako preoblikovati socialistično zvezo KUMROVEC, 6. novembra (Tanjug) - Bistvo sprememb, ki jih je treba izvesti v socialistični zvezi, bo odvisno od celotne preobrazbe družbe. To je bilo rečeno na jugoslovanskem posvetovanju o reformi socialistične zveze in političnem pluralizmu, ki se je danes začelo v Kumrovcu. Srečanja se je udeležilo več kot 70 predstavnikov te organizacije iz vseh republik in pokrajin. Na otvoritvi posvetovanja je predsednica zvez ne konference SZDLJ Jelena Milojevic poudarila, da je bistveno vprašanje, ki zadeva dejansko vlogo socialistične zveze v družbi, predvsem v tem, koliko bo lahko ta vplivala na sprejemanje in izvajanje odločitev, ki so življenjskega pomena za delovne ljudi in občane. Ze prvi dar. je bilo mogoče v razpravah slišati vrsto nasprotujočih si mnenj. Medtem ko so eni prepričani, da se je treba ravnati po sodobnih tokovih v svetu, drugi trdijo, da je en model socializma doživel propad, da pa sama ideja ni kompromitirana in je mogoče socializem znova oživiti. Izvoz je oktobra pešal BEOGRAD, 6. novembra (Tanjug) — Opozorila gospodarstvenikov, da bo umetno prilagajanje dinarskega tečaja zmanjšalo interes za tuji trg, so se uresničila. Izvoz se je v prvih desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 6,5 odstotka, v devetih mesecih pa je bilo povečevanje izvoza še 8,8 odstotka. Najnovejši statistični izračuni kažejo, daje vrednost izvoza konec oktobra dosegla 10,32 milijarde dolarjev, vrednost uvoza, ki se je povečal za 11 odstotkov, pa 11,15 milijarde dolarjev.! Na konvertibilno območje smo izvozili za 8,11 milijarde dolarjev blaga, tako da je izvoz letos za 8,6 odstotka večji kot lani — v devetih mesecih pa je bil večji za 12 odstotkov. Stavka sarajevskih opernih umetnikov SARAJEVO, 6. novembra — Zaradi nezadovoljstva z osebnimi dohodki so se člani sarajevske opere odločili za stavko. V soboto, le pol ure pred začetkom predstave, so odpovedali izvedbo Donizettijevega Ljubezenskega napoja, medtem ko danes zvečer ne bodo odigrali otroške opere Mali dimnikar. Na današnjem izrednem zboru delavcev so sklenili, da stavke ne bodo prekinili, dokler jih ne bodo ustrezneje nagradili za njihovo delo. Povprečni OD delavcev sarajevske opere je približno 8 milijonov dinarjev. Čeprav so plače sarajevskih opernih umetnikov zaves mizerne, jim tukaj zamerijo, da sicer ogroženi življenjski standard skušajo reševati z nekorektnim odnosom do občinstva. Tega mnenja je bil tudi direktor opere Miro Avram, ki je že v soboto ponudil odstop. Z njim sta soglašala tudi režiser Ljubezenskega napoja Krunoslav Cigoj in operni solist Ivica Šarič, ki sta dodala, da je stavka izraz neprimernega odnosa do kulture. (V. E.) V Krškem nočejo, da bi jim podtaknili radioaktivne odpadke SZDL meni, da delegati nimajo dovolj podatkov, da bi lahko sprejeli načrt za širitev odlagališča radioaktivnih odpadkov KRŠKO, 6. novembra - Vse bolj vročo razpravo o predlagani spremembi občinskega družbenega plana, ki vključuje širitev skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke v ograji JE, so danes popoldne povzemali na predsedstvu občinske konference SZDL Krško. Pri tem niso mogli mimo javnega mnenja ter sindikalnih in partijskih sklepov, da je treba o jedrski tehnologiji in neizpolnjenih obljubah najprej opraviti javno razpravo in šele potem sklepati o spremembi in dopolnitvah razvojnega dokumenta. Kup pomislekov o dosedanjem postopku in zahtev po odgovornosti tistih občinskih organov, ki niso spoštovali skupščinskih in drugih sklepov, je bilo slišati že na občinskem komiteju ZK in sindikatu, svoja opozorila so ponovili mladi in jih dodali varstveniki okolja. Prevladalo je mnenje, da imajo delegati premalo podatkov, da bi se lahko odločali o tako pomembnem vprašanju, kot je dodatno onesnaževanje že tako obremenjenega okolja. Krško ne misli več reševati republiških grehov okoli JE, so dejali, predvsem pa ne pristajajo, da bi pri elektrarni iz začasnega nastalo stalno skladišče radioaktivnih odpadkov. Zaupanje občanov je vse bolj omajano, saj živijo pod pritiskom, da ne morejo sami odločati o svojem okolju in usodi svojih otrok. Na jutrišnjo sejo občinske skupščine bodo zato povabili tudi predstavnike republiških organov za varstvo okolja in uprave za jedrsko varnost. Svoje zahteve je oblikovala tudi skupina občanov, ki so te dni največ prispevali k spontanemu podpisovanju izjave. Danes dopoldne so ustanovili iniciativni Avtorske pravice tudi za programe Kmalu bo pripravljen osnutek zakona o avtorskih pravicah, ki bo ščitil računalniške programe OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 6. novembra — Danes je v skupščino SFRJ prispelo nekaj odgovorov na delegatska vprašanja, ki so bila postavljena na zadnjih skupščinskih zasedanjih. Med njimi sta tudi odgovora na vprašanje slovenskega delegata Janka Pučnika o varnosti programske in računalniške opreme, medtem ko je Ivana Veselinoviča zanimalo, ali zvezna vlada razmišlja o tem, da bi v kratkem dobila lastni televizijski kanal, prek katerega bi objektivno informirala javnost.. Janko Pučnik je v svojem vprašanju opozoril, da je bilo v zvezni skupščini od leta 1985 že štirikrat postavljeno vprašanje, kdaj bo zvezna vlada omogočila zaščito oziroma varnost računalniške programske opreme. Zvezna vlada je Pučniku odgovorila, da pravkar pripravljajo spremembe zakona o avtorskih pravicah. V njem naj bi uredili tudi to vprašanje, in sicer kot vrsto avtorskih dejavnosti. S tem bi se računalniškim programom zagotovila enaka avtorskopravna varnost kot drugim vrstam avtorskih del. Zakon o avtorskih pravicah naj bi prišel na skupščinske klopi že ta mesec. • Iniciativni odbor obsoja ravnanje občinskih upravnih organov, njihovo vplivanje na vodje delegacij in pritiske na podpisni-ke izjave. Preobrazba sisov ne bo lahka Dušan Šinigoj o reorganizaciji družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture LJUBLJANA, 6. novembra - Slovenski izvršni svet se zavzema za postopno reorganizacijo družbenih dejavnosti, gospodarske infrastrukture in državne uprave. Zato v poročilu, ki ga je pripravil skupaj s strokovnimi službami sisov, predlaga slovenski skupščini začasne rešitve za organiziranost, delovanje in financiranje posameznih dejavnosti v prihodnjem letu do sprejema ustrezne sistemske zakonodaje. Kot je v današnjem pogovoru z novinarji dejal predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, preobrazba ne bo lahka, saj po novem občine izgubljajo vrsto pristojnosti zlasti nad družbenimi dejavnostmi, ki se prenašajo na republiko. S tem bo republika dobila tudi oblast nad denarjem, torej se bo denar za razvoj’ zbiral na enem me-stu in bo imel tudi enega gospodarja. Ta teden naj bi v izvršnem sve- • Ker še ni zveznega zakona o zavodih, ki bi določal reorganizacijo družbenih dejavnosti (podobno kot je zakon o podjetjih omogočil reorganizacijo podjetij), bo morala republiška skupščina do 31. marca 1990 sprejeti republiški zakon o organizaciji republiške uprave ter zasnovo področnih zakonov. Na vprašanje Ivana Veselinoviča je ZIS pojasnil, da je prek zvezne konference SZDL sprožil pobudo, naj bi JRT v programski shemi za naslednje leto vnesla tudi oddajo za vprašanja, ki so v pristojnosti zvezne vlade. Oddaja naj bi bila na programu enkrat tedensko po eno uro, na sporedu pa bi bila v vseh televizijskih centrih na isti dan ob isti uri. Oddajo bi delala oziroma urejevala jugoslovanska redakcija, ki naj bi se držala strogih profesionalnih in medijskih pravil. ZIS je dal to pobudo zato, ker so informacije o delu zvezne vlade, ki jih dajejo posamezni televizijski centri v državi, zelo različne. JANJA KLASINC RSNZ SPOROČA JAVNOSTI Zaenkrat ni elementov, ki bi potrjevali prisotnost delavcev kosovske SDV v Sloveniji LJUBLJANA, 6. novembra — Republiški sekretariat je v zvezi z vestmi o domnevnih akcijah uslužbencev službe državne varnosti danes izdal naslednje sporočilo za javnost: Navedbe v sporočilu Odbora za varstvo človekovih pravic na Kosovu smo preverili in ugotovili, da Postaja milice Litija ni prejela nikakršne prijave o domnevni prodaji orožja, prav tako pa tudi nima nikakršne zaznave o legitimiranju delavca službe državne varnosti. Z občanom S. R., ki naj bi prijavil sumljivega prodajalca orožja, smo imeli razgovor. Izjavil je, da v tej zvezi ni ničesar prijavil miličnikom in da je o tej svoji prijavi prvič zvedel iz časopisa Delo. Preverili smo tudi navedbe Jaše Zlobca o prisotnosti delavcev službe državne varnosti Kosova v SR Sloveniji in ugotovili, da zaenkrat ni nikakršnih elementov, ki bi to potijevali. Kljub vsem naporom nam še ni uspelo izslediti občana J., ki je iniciator teh vesti. V tej zvezi bi radi opozorili, da v prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakona Slovenije piše: »Kdor izreka ali raznaša lažne vesti ali trditve, s katerimi povzroči ali bi lahko povzročil hujše nerazpoloženje ali vznemirjenje občanov ali ogrozi ali bi lahko ogrozil javni red in mir ali kdor izreka ali raznaša takšne trditve z namenom, da se onemogočijo odločitve ali ukrepi državnih ali samoupravnih organov, se kaznuje z zaporom do treh let.« Poiskati kaj boljšega kot prelivanje iz votlega v prazno Ante Markovič se je pogovarjal z gospodarstveniki — Rokov za preobrazbo podjetij se je treba držati — Napihnjena vrednost družbene lastnine OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 6. novembra - Za vsak protiinflacijski program je pomembno vsaj dvoje: cena, ki jo je treba plačati, in pripravljenost družbe na plačilo. Vprašanje je tudi, ali program le začasno gasi požar ali pa uvaja trajno zdrave odnose. ZIS je prepričan, da izpolnjuje vse pogoje, da bi v prihodnjem letu izvajali kompletno gospodarsko politiko, ki bo trajno delovala protiinflacijsko. To je v pogovoru z gospodarstveniki in bančniki v Gospodarski zbornici Jugoslavije poudaril predsednik ZIS Ante Markovič. Večina gospodarstvenikov je podprla stališče, da se je treba držati predvidenega roka za preobrazbo podjetij, še posebej zato ker to ni enkratna operacija in ker gre za bistveno spreminjanje odnosov in povezavo kapitala. To resno ovira nerešeno vprašanje lastnine v družbenih podjetjih, zato je treba čimprej sprejeti napovedani zakon o lastninskih odnosih. Gospodarstveniki in vlada so pri tem očitno na isti valovni dolžini. Vendar ne povsod. Stjepan Kapušta iz Podravke se ne strinja z Markovičem, da se bodo obresti v prihodnjem letu zmanjšale. Mihajlo Bakič iz Krivaje opozarja, da se v času, ko v gospodarstvu iščejo nove oblike, v državi pojavlja politična opozicija, ki se vse glasneje zavzema za prednost družbene lastnine. Po njegovem mnenju bi morali sprejeti tudi zakon o javnih podjetjih, saj bi v nasprotnem primeru republiški izvršni sveti postali največja podjetja v državi. Jorgo Čuk iz Ohisa je poudaril, da je težko sklepati poslovne dogovore za prihodnje leto, saj je vprašanje, ali bodo ti veljali, če bo prišlo do ločitve sedanjih podjetij, oziroma kakšne obveznosti bodo prevzeli novi poslovni subjekti. Franc Molan iz Emone je dejal, da je treba podpreti uresničevanje nove zakonodaje in brez izmišljanja problemov ustvariti ozračje za povezavo kapitala. tu poskušali zavezati vrečo denarja, ki naj bi bil potreben za te dejavnosti v prihodnjem letu. Dušan Šinigoj je sicer zagotovil, da bo v republiškem proračunu denarja za vse izkazane potrebe, vendar se je v pogovoru kasneje pokazalo, da bo usklajevanje potreb z možnostmi za prihodnje leto vendarle zamudno. Izvršni svet je tudi za postopno preobrazbo nekaterih organizacij v javna podjetja, saj je glede lastninskih odnosov še precej nejasnega. V zvezi z reorganizacijo družbenih dejavnosti so poudarili, da bodo službe sisov nadaljevale delo v sodelovanju z upravnimi organi. Združevanje delovnih skupnosti sisov z ustreznimi upravnimi organi bo potrebno, da bi odpravili neusklajenost pri delu. Ves proces preoblikovanja družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture je treba opraviti v dveh delih: v prvi fazi, ki se začne s 1. januarjem 1990, je treba v skladu z izhodišči v ustavnem zakonu organizirati zadovoljevanje ključnih javnih potreb na omenjenih področjih, v drugi fazi pa je treba skozi vse leto 1990 po posameznih področjih oblikovati učinkovitejše modele delovanja in organiziranosti. T. S., J. G. Na hrvaško politično prizorišče so stopili kriščanski demokrati Predsednik novoustanovljene Hrvaške demokratične skupnosti dr. Dragan Lalič trdi, da bo to najmočnejša organizacija OD NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 6. novembra - Iz prvotne Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) so v soboto ustanovili novo HDZ. S tem pa razcep v tej pluralistični organizaciji ni končan. Sedem intelektualcev kot podpisnikov pristopne izjave je ustanovilo Hrvaško krščansko demokratično skupnost (HKDZ), ki jo vodi doktor tehničnih in ekonomskih znanosti Dragan Lalič, direktor Kemijsko tehnološkega zavoda iz Zagreba. ta, da ne ponavljajo splošno zna-nih resnic o vzrokih in posledicah vladavine enostrankarskega sistema, pač pa ponujajo tvorci te organizacije svoje znanje in izkušnje za uresničitev vsakršnih predlogov za izhod iz katastrofe. »V programu, ki ga bomo te dni sestavili, in v ustanovnih listinah bomo tudi zapisali, da je treba sprati laži o naši preteklosti in sedanjosti,« pravi predsednik dr. Dragan Lalič. Čeprav za zdaj ne kaže, da bo prišlo do cepitve v drugi ali prvi najpomembnejši hrvaški pluralistični organizaciji, to je v Hrvaški socialno-liberalni zvezi, zadnji dogodki na hrvaškem alternativnem prizorišču uresničujejo lansko napoved prof. dr. Slave-na Letice, da bo tu nastalo 30 do 50 pluralističnih organizacij PETER POTOČNIK Muslimanski prodor v Sandžak Srbi v tej pokrajini ob Drini se pritožujejo nad pospešeno islamizacijo — Strgane Miloševičeve slike — Vsi so enotni le pri stavkah Na zunaj je videti, da se pri porajanju pluralističnih organizacijah na Hrvaškem pojavlja stara bolezen hrvaške politike: dva Hrvata - tri stranke. Dr. Lalič pa trdi, da bo njegova organizacija oziroma stranka postala najbolj množična na Hrvaškem. Poleg Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo (UJDI) je HKDZ tudi edina pluralistična zveza na Hrvaškem, ki ne prosi blagoslova SZDL, želijo se registrirati kot samostojna organizacija. Zanimivo je tudi, da jedro nove zveze sestavljajo ljudje, ki se prej niso nikoli ukvarjali s politiko, v komuniciranju z ljudmi uporabljajo jezik brez znanih političnih fraz. Med poglavitnimi lastnostmi nove zveze, ki ima menda že nekaj sto članov, je tudi OD NAŠEGA DOPISNIKA NOVI PAZ AR, 6. novembra — Sandžak, tretja srbska »pokrajina«, vse bolj postaja prizorišče hudih sporov med Srbi in Muslimani. V teh krajih, kjer je še do nedavnega vladala sloga med narodoma, ne skrivajo, da Slobodan Miloševič tukaj nima plebiscitarne podpore kot v »drugih krajih združenega kraljestva«. Olje na ogenj so prilile vesti, da je srbski sekretariat za notranje zadeve proučeval položaj Srbov na bosanski strani Drine. Na bregovih te reke, meje med republikama, pa je vse pogosteje slišati celo strele. lež srbskega prebivalstva se je Organizacija športnih ribičev v Bajini Bašti obtožuje Muslimane iz vasi Barakoviči in Peči, da so zgradili posebne bazene. Ko reka naraste, se ribe umaknejo vanje, ko pa upade, jih prebivalci poberejo, prodajo in tako oškodujejo družbo. Lovski čuvaji iz Bajine Bašte so zato večkrat streljali na muslimanske ribje tatove, ki pa so jim menda zagrozili, da jim bodo odsekali glave in jih vzidali v kamnite jezove. Medtem ko na Drini prasketa zaradi ribiških prepirov, srbska manjšina v Novem Pazarju, prestolnici srbskega dela Sandžaka, opozarja na pospešeno islamizacijo teh krajev in na beg kristjan-vo v Kraljevo. Raško in Kragujevac. Po nekaterih podatkih se je iz občine Novi Pazar v zadnjih 17 letih izselilo 9265 Srbov. De- Zakaj pretepajo pisatelja? Fehim Kajevič je pojasnil, da je izstopil iz črnogorskega društva pisateljev, ker ga kljub prošnjam ni zaščitilo pred fizičnim nasiljem OD NAŠEGA DOPISNIKA TITOGRAD, 6. novembra - Iz črnogorskega društva pisateljev v zadnjem času prihaja veliko neprijetnih in protislovnih novic. Prav gotovo je najbolj žalostna (osebna) zgodba, ki jo je danes na seji sekretariata aktiva pisateljev članov ZKJ povedal Fehim Kajevič. Povedal je, da je pred kratkim izstopil iz Združenja književnikov Črne gore in njegovega predsedstva, ker ga delavci SNZ in nekateri »neznanci« že več mesecev maltretirajo, Združenje knji- ževnikov Črne gore pa ob tem ni pokazalo nobenega zanimanja. Kajevič je dejal, da so za vse to krivi vodilni iz SNZ in republiškega javnega tožilstva. Najprej so ga pred sedmimi meseci, le dan po tistem, ko je na neki javni tribuni izrazil svoje poglede o svobodnem ustvarjanju, blizu njegovega doma pretepli »trije neznanci«. Danesje na sejo prinesel krvavo obleko, s katero je skušal pokazati, kaj se mu je tedaj zgodilo. Več dni je ostal v titograjski bolnišnici, kamor so ga prinesli nezavestnega. Javno tožilstvo ob tem molči, Kajevič pa sumi, da je vse to pripravil bivši načelnik SNZ Titograd Miro Raičevič. Brez pomoči je ostal tudi, ko je iskal zaščito pred novim sekretarjem RSNZ Pavlom Bulatovičem. V brezupnem položaju se je nato odločil, da bo demonstrativno izstopil iz Združenja književnikov Črne gore in odstopil z vseh položajev v njem, saj društvo ni pokazalo želje, da bi ga zaščitilo odbor in izvolili vodstvo ter pripravili letak. Najprej so zapisali, da je zadnji čas, da Krčani odpro oči in ušesa in spoznajo, v kakšni mlaki živijo, vanjo pa jim hočejo nariniti še novo blato. Da tega nočejo, je potrdilo s podpisi blizu 2.000 občanov. To pa je že množica, mimo katere ne morejo odločati. VLADO PODGORŠEK Stavkovni odbor predlaga preložitev stavke v zdravstvu Razmere v zdravstvu so se v zadnjem času izboljšale, vendar bo stavkovni odbor še naprej spremljal dogajanje LJUBLJANA, 6. novembra — Splošne stavke delavcev v zdravstvu in socialnem skrbstvu, kot vse kaže, 15. novembra ne bo. Stavkovni odbor, ki je danes pregledal uresničevanje svojih zahtev, bo namreč republiškemu odboru sindikata delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu predlagal, naj stavko preložijo za nedoločen čas, vendar največ za šest mesecev. Stavkovni odbor pa bo še naprej spremljal urejanje razmer v zdravstvu. Ker je zdravstvo vendarle hitreje dobivalo potreben denar, so se razmere v zadnjih mesecih resnično izboljšale, so ugotavljali člani stavkovnega odbora. Vendar si ni mogoče zatiskati oči pred utemeljeno bojaznijo, da se utegnejo finančne razmere že ob koncu leta ponovno zaostriti, če bo moralo zdravstvo vrniti najeta posojila. Zato bi morali doseči, da bi ta posojila postala nepovratna, so predlagali na današnji seji stavkovnega odbora. • Kdor meni, daje dovolj, če se zdravstvu odmerja zgolj denar za pokrivanje OD zaposlenih in tekočih materialnih stroškov in pozablja, da je treba zamenjevati izrabljeno opremo in aparature, slabo razmišlja, je opozarjal eden izmed razpravljalcev. Precej odprtih vprašanj in še nepopolnih odgovorov je tudi glede načina, kako in s kakšnimi merili bodo delili zdravstveni denar regijam, saj naj bi v naslednjem letu za skoraj ves program zdravstvenega varstva zbirali denar na republiški ravni. Najpomembnejše vprašanje pa je seveda, kaj vse bo všteto v startno osnovo pri določanju denarja, ki ga potrebuje zdravstvo v naslednjem letu za uresničevanje svojih nalog. Ker se lahko še marsikaj zgodi, pravih zagotovil, da se morda za zdravstvo bliža boljši jutri, pa tudi ni, bi morda kazalo le podpreti zamisel o sanacijskem programu za naslednje leto, so menili na današnji seji stavkovnega odbora. MIHAELA ŽITKO in posredovalo. Prišel je do sklepa, da se mu vse to dogaja le zato, ker mu je ime Fehim. Prisotni pisatelji so ga poslušali z občutkom grenkobe in zatrdili, da je vse, kar je povedal, resnica. Dejali so tudi, daje Združenje književnikov Črne gore ob tem izdalo dve »opozorilni« sporočili. Zavrnili pa so Kajevičevo trditev, da je vse to povezano z njegovo narodnostno (muslimansko) pripadnostjo. Kot so povedali, je v društvu več Muslimanov, vendar se jim ne dogaja nič podobnega. Tako je tudi s pisatelji, ki so zapustili združenje in zdaj »blatijo Črno goro«. Kajeviče-ve težave naj bi bile osebne, vzrok zanje pa je verjetno ločitvena pravda. Povedali so celo, daje privilegiran pisatelj, saj ima stanovanje in dobro službo (je novinar pri beograjskem Radu), vsako leto pa izda knjigo. Vsi pa so se strinjali, naj Abdič trdi, da bo rešil Agrokomerc REKA, 6. novembra — Fikret Abdič je konec tedna preživel na Reki. Sestal se je z reškimi gospodarstveniki, vendar nam njihovih imen ni hotel povedati, pogovarjal pa se je o morebitni pomoči Agrokomercu. Povedal nam je, da si po izpustitvi iz zapora prizadeva za oživitev Agrokomerca. Po njegovih besedah je že začelo obratovati sedem tovarn, naši rojaki v tujini pa so mu poslali precejšnjo denarno pomoč — 150.000 DEM je že prišlo na račun, pričakuje pa tudi pomoč zaposlenih v drugih državah, pa tudi občanov iz Cazinske krajine, ki delajo na Hrvaškem in v Sloveniji. Abdič je omenil tudi veliko čast, ki mu je bila izkazana z vabilom na kongres slovenske mladine. Na žalost se ga ni mogel udeležiti, ker ga je obiskalo 12 poslovnežev iz Švice. Še vedno poudarja, da je popolnoma nedolžen. Prepričanje, da ne bo obsojen niti na en dan zaporne kazni. Ves čaš, 'ki mu bo na voljo do konca sodnega postopka v Bihaču, bo preživel v Agrokomercu in ga tako ponovno poskušal postaviti na noge. Š. B. državne službe odgovorijo na vpra-, sanje, ali je bil Kajevič res tepen zato, ker je Musliman, kot vztrajno trdi, ali pa zaradi osebnih problemov kot občan. Združenje književnikov Črne go- re ima tudi druge probleme. Na sestanku so obsodili 9 pisateljev, ki so pred kratkim izstopili iz njega. Dejali so, da so s svojih vodilnih in odločilnih položajev v gledališču, založbah, časopisih, televiziji in drugih kulturnih dejavnostih, v 20 letih uničili vse. Skoraj vsi so dobili nagrado 13. julij, največje črnogorsko državno priznanje, vendar je po njihovem mnenju nagrada prav zato kompromitirana, ker so jo podeljevali zagovornikom nacionalistične (protisrbske) politike v črnogorski kulturi, fevdalni črnogorski zavetniki pa so z njo obdarovali svoje zveste privržence. Ob ustanovitvi sekcije hrvaškega PEN kluba v Črni gori. v katero so se vključili vsi pisatelji, ki so označeni kot »odpadniki« črnogorskega naroda, je bilo rečeno, da je to politična zadeva, o kateri hrvaški tisk molči, verjetno pa ne bi bilo tako. če bi se nekateri drugi včlanili v srbski PEN klub. BRANKO JOKIČ srbskega zmanjšal s 47,5 na 29,5 odstotka, Muslimani pa se vse bolj priseljujejo. Po besedah nekdanjega doku-mentarista v OK ZK Novi Pazar Zorana Janičijeviča, je do množičnega priseljevanja prišlo po Ranko vice vem padcu, ki so ga v Sandžaku, tako kot dan njegove smrti, proslavili z veseljačenjem do zgodnjih jutranjih ur. Novopazarsko sprehajališče je podobno prištinskemu, na katerem se Srbi sprehajajo po eni strani, njihovo sokrajani pa po drugi. O tem priča tudi tako imenovani »Slobov vogal«, kjer se zbirajo fantje in dekleta srbske narodnosti. Muslimani pa se mu izogibajo. Novi Pazar je med srbskimi mesti verjetno rekorder po številu napisov proti srbskemu voditelju in njegovih strganih slikah. Srbi pravijo, da »neverniki trgajo Slobove slike v trafikah«, zidajo džamije na vsakem vogalu, oni pa imajo le eno cerkev. Pritožujejo se. da Muslimani vladajo gospodarstvu, saj samo tri organizacije izmed osemnajstih vodijo Srbi. V zadnjem času je bilo z zemljevidov izbrisanih 10 srbskih vasi. Tako je menda tudi zaradi »dragosav-cev« »vakičev«, in podobnih srb- skih petoliznikov Muslimanov. Donedavni predsednik CK ZK in eden izmed »dragosav-cev« Alekdandar Jačevič poudarja, da skušajo nekateri beograjski novinarji ustvariti sliko o prevladi Muslimanov nad Srbi, vendar so bile na primer zadnje volitve v Novem Pazarju izjemne in ni prišlo do glasovanja na narodnostni podlagi. Muslimani pa opozarjajo, da je namesto Titovih slik v časopisih in knjigah vse pogosteje videti fotografije Slobodana Miloše vica. Test za sprejem otrok v šo le je pred kratkim prinesel porazne rezultate, saj veliko testiranih ni znalo odgovoriti vprašanje, kdo je Tito. Ob Miloševiču se krešejo iskre, pravi problemi teh nerazvitih krajev v Srbiji pa ostajajo ob strani. Brezposelnih je 10.000 ljudi ali več kot 10 odstotkov prebivalcev občine, 21.000 zaposlenih pa zasluži 30 odstotkov republiškega povprečja. Vse pogostejših stavk se ne glede na mednacionalne spore udeležujejo Srbi, Muslimani in drugi, saj so vsi — revni. SLOBODAN DUKIČ • Ante Markovič se je strinjal pripombami o velikih pomanjkljivostih obračunskega sistema in napovedal spremembo zakona o računovodstvu. Kar je bilo storjeno, pa je bilo na žalost že narejeno. Ker zakon zahteva, da je treba v zaključnih računih iz leta 1988 enkratno revalorizirati vsa sredstva, se je vrednost družbene lastnine na primer tem umetno povečala za 6,5 milijarde dolarjev, za katero pa preprosto ni pokritja. Na žalost letos na tem temeljijo vsi odnosi in torej tudi inflacija. Ante Markovič je v odgovoru na pripombe gospodarstvenikov poudaril, da je treba pri preobrazbi gospodarstva iskati rešitve, pri katerih ne bo šlo za prelivanje iz votlega v prazno, ampak bodo pomenile dostop k novim, svežim sredstvom in drugačno odgovornost v upravljanju z njimi. V nasprotnem primeru bi samo restavrirali, kar imamo, družbena lastnina pa ne bi dobila prave možnosti za večjo učinkovitost. Vlajko Jovič iz Junka je vprašal, kaj nam bo naše gospodarstvo, če bomo vse uvozili, predsednik ZIS pa je odgovoril, da ustvarjajo sistem popolnoma odprtega gospodarstva (v skladu z njim pa bo izdelana tudi zaščitna politika), ki naj bi pripeljal do konvertibilnega dinarja. BOJANA JAGER Kako preživi štiričlanska družina ZAGREB. 6. novembra (Ta- njug) - V zagrebškem zavodu za samoupravljanje so izračunali, da je štiričlanska družina septembra za najnujnejše življenjske stroške rabila kar 12,409.971 dinarjev. Življenjski stroški so se septembra v primerjavi z avgustom povečali kar za 56,7 odstotka. Ni razumel slovenskih mladincev TITOGRAD, 6. novembra — Predsednik predsedstva RK ZSM Črne gore Zoran Miličevič je^ danes na konferenci ZSM Črne gore povedal, zakaj je predvčerajšnjim zapustil kongres slovenskih mladincev, ki se ga je udeležil kot gost. Kot je povedal, je reagiral na izjavo predsednika ZSMS Jožeta Školča in na del kongresnega programa, v katerem je rečeno, daje politika na Kosovu rasistična. Predsednik RK ZSM Črne gore je tudi dejal, da ni mogel »normalno komunicirati«, ker ni bilo prevajanja in tako ni razumel, o čem govorijo na kongresu. Školču je predlagal, naj organizira tiskovno konferenco, na kateri bi pojasnili različne poglede na kosovske probleme, vendar je Školč njegov predlog zavrnil. Delegati črnogorske konference ZSM so njegovo pojasnilo sprejeli brez razprave. Nato so razpravljali o zakonu o finančnem poslovanju (to je bila glavna tema seje) in ugotovili, da pri tem poslovanju še vedno prihaja do napak in kršitev zakona, vendar ne tako pogosto kot prej. B. J. Pojasnilo V soboto in ponedeljek sta bili v Delu objavljeni dve sporočili Odbora za zaščito človekovih pravic na Kosovu, v katerih je bila informacija o šestih mrtvih, ki jo je sporočil Antoine Gara-pon. Da ne bi bilo dvomov, bi rad preciziral naslednje o dogajanju na Sunčanem bregu. Antoine Gajapon, Matjaž Hanžek in Ali Žerdin nismo na lastne oči videli nobenega mrtvega, priče iz okoliških hiš pa so govorile o štirih do petih ljudeh v kleti. O štirih žrtvah so poročale tudi tuje agencije. Glede na dogajanje, ki smo mu bili priče na Kosovu, nimamo tudi nobenega dokaza, da bi bili uradni viri bolj točni kot neuradni. Zato sporočamo, da objavljena informacija o šestih žrtvah upošteva vse mrtve na Kosovu, tudi žrtve v kleti v stavbi na Sunčanem bregu v Prištini. Natančnejše poročilo o dogajanju na Kosovu bomo objavili kmalu. MATJAŽ HANŽEK, za odbor Ivan Ogorek sedemdesetletnik energetsko-industrijskega kombinata lignita Kosovo, danes drugega največjega tovrstnega objekta pri nas. Zadnjih 15 let pa je deloval v Zveznem zavodu za produktivnost v Beogradu kot direktor projektov za rudarstvo in procesno industrijo. Izdeial je več novih metodologij za merjenje produktivnosti in izkoriščanja zmogljivosti mehanizacije ter podobno. Pri več kot 50 različnih projektih, tudi mednarodnih, je bil nosilec ali sodelavec. Napisal je štiri knjige in objavil okoli 30 razprav v strokovnih časopisih. Skoraj celo desetletje je bil glavni in odgovorni urednik edinega to-vrstnega mesečnika pri nas, ki še danes izhaja v Beogradu pod naslovom Rudarstvo, geologija in metalurgija — Tehnika«. Nekaj let pa je urejal tudi mesečni časopis Produktivnost. Uredil je edinstveno reprezentativno monografijo o rudarstvu v Jugoslaviji. Za svoje zasluge je prejel številna strokovna priznanja: listino zaslužnega člana (1967) in čstnega člana (1985) Zveze inženirjev in tehnikov rudarstva, geologije in metalurgije Jugoslavije in Slovenije (1973) ter častne diplome (1971) in odlikovanja zaslužnega člana (i974)z zlatim znakom Združenja rudarskih inženirjev in tehnikov Poljske in drugih. Sedaj živi kot upokojenec v Ljubljani, kjer še vedno sodeluje v tukajšnjem Rudarskem inštitutu. Prof. dr. RUDI AHČAN dipl. inž. rud. Rodil se je v Ljubljani leta 1919. Mladost je preživel na domačiji svojega deda gospodarstvenika in vele-čebelarja Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Klasično gimnazijo in tehnično fakulteto (rudarski oddelek) je končal v Ljubljani. Za doktorja tehničnih znanosti je promoviran na Politehniki Sionski (Slezija) v Glivvicah na Poljskem. Naslov višjega znanstvenega sodelavca pa mu je dodelil svet za znanost in kulturo SR Srbije v Beogradu. Služboval je najprej v premogovnikih Trbovlje, Zenica, Arandjelo-vac in pozneje celo desetletje na Kosovu. Uspešno je uveljal nove metode odkopavanja, mehanizacijo in organizacijo proizvodnje. Pozneje se je posvetil razvoju in projektiranju novih velikih površinskih kopov lignita v Kolubari, Kosovu in Kreki, ki pomenijo bistven napredke v tehnologiji eksploatacije. Bilje eden od soustanoviteljev Rudarsko- V marketingu so znanje in moči neenakomerno razdeljeni Šesti festival jugoslovanskih propagandistov v Portorožu, da bi tujci radi kupovali izdelke Made in Yugoslavia PORTOROŽ, 6. novembra — Skoraj 200 tiskanih propagandnih sporočil, 183 televizijskih propagandnih spotov, 196 radijskih reklamnih obvestil in 13 celostnih propagandnih akcij ter vec kot 700 udeležencev festivala jugoslovanskih propagandistov ze sestic v Portorožu ... je v nekaj številkah bera letošnjega jugoslovanskega festivala tržnih komunikacij. Festival znova dokazuje, da so tudi na tem področju moči, sposobnosti in znanje precej neenakomerno porazdeljeni. Medtem ko je Ante Markovič v telegramu jugoslovanskim propagandistom zaželel, da bi s svojim delom prispevali k uveljavitvi jugoslovanskih proizvodov v svetu — »da bi tujci radi kupovali izdelke Made in Yugoslavija«, pa propagandisti iz drugih okolij zaman prosijo svoje nadrejene, da bi smeli na festival, kjer bi pridobili nekaj več znanja s področja marketinga. Ali povedano drugače: medtem ko ŽDA prispevajo za propagando v povprečju 450 dolarjev na prebivalca letno, kar pomeni 2,4 odstotka bruto družbenega proizvoda, damo v Jugoslaviji za propagando v povprečju le 12 dolarjev na prebivalca oziroma komaj 0,1 odstotka bruto družbenega proizvoda letno. Naša država je leta 1987 za propagando namenila 278 milijonov dolarjev, Slovenci pa bi morali biti (če bi se primerjali z drugimi v državi) zadovoljni, saj smo za propagando od vsega denarja v državi namenili 44,4-odstotni delež. Naša doslej najuspešnejša agencija — Studio marketing — letos nastopa zunaj konkurence. vrsta drugih agencij pa se bo potegovala za Veliko nagrado Portoroža (podelili jih bodo v četrtek). Predstavili bodo še najboljše svetovne dosežke s področja tržnih komunikacij, TV marketing leta Mundial 90 v Italiji, organizacijo evrovizijskega festivala v Jugoslaviji in podobno. Kraj za sedmi festival tržnih komunikacij (prihodnje leto) bodo organizatorji iskali z javnim natečajem. Izbrali bodo najboljšega ponudnika, kajti Portorož je - po besedah direktorja festivala Dragana K.osanoviča — sorazmerno drag. BORIS ŠULIGOJ DELO Predsednica skupščine ČGP Delo: SILVA JEREB Glavni urednik ČGP Delo: BOŽO KOVAČ Namestnik glavnega urednika ČGP Delo: JANEZ KOROŠEC Odgovorni urednik Dela: TIT DOBERŠEK Pomočnika glavnega urednika: VLADO ŠLAMBERGER JOŽE VOLFAND Uredniki: MIRAN KOREN (centralna redakcija), DANILO SLIVNIK (notranja politika), JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), STANE IVANC (zunanja politika), JOŽE HORVAT (kultura), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi). HELENA KOS (slovensko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPETAVO (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), UROŠ ŠOŠTARIČ (kronika), TINE GU-ZEJ (publicistika), JOŽE VOLFAND (komentarji), MILE ŠETINC (sobotna priloga), SILVESTRA ROGELJ (znanost), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija). Glavni direktor ČGP Delo: VITO HABJAN Direktor TOZD Delo: EMIL ŠUŠTAR C i i j GOSPODARSTVO IN NOTRANJA POLITIKA DELO ★ stran 3 ložajih v Trepčini banki, v Metalurgiji cinka, v Metalurgiji svinca in v Trepča komercu še zmeraj ljudje, ki so odkrito podpirali starotrške rudarje. Iz rudnikov na Kosovu prihajajo prazni vagončki Za nerede v kombinatu Trepča so krivi hudobni ljudje iz Slovenije in Hrvaške - Če bi rudarje spustili v jamo, se boje, da bi spet ostali v njej OD NAŠEGA POROČEVALCA PRIŠTINA, 6. novembra — Ekonomska kontrarevolucija je na Kosovu vsaj enako nevarna — če ne celo nevarnejša — od demonstracij. To so ugotavljali tudi v največjem kosovskem podjetju — kombinatu Trepča, ko so obravnavali pismo 110 Srbov in Črnogorcev, zaposlenih v kombinatu, ki jih skrbi usoda lastnega kolektiva. Delovni rezultati so namreč porazni, saj so, recimo, leta 1965 (5.500 zaposlenih v kombinatu) izkopali 28,13 tone rude na delavca, lani (8.973 zaposlenih) pa le 11,22 tone,- tudi letošnje stavke so povzročile hude izgube. Za nered v kombinatu Trepča so okrivili tudi hudobne ljudi iz Slovenije in Hrvaške. Vse več je govoric, da bodo rudnik Stari trg zaprli, ker je produktivnost padla pod polovico načrtovane, nenehno pa grozi, da bi rudarji, če bi jih spustili v jamo, spet ostali v njej. Zaradi stavk so izgubili oziroma niso nakopali 125 ton svinca, 35 kilogramov srebra in 3 kilograme zlata, so ugotavljali strokovnjaki srbske in črnogorske narodnosti, ki so še ostali v Trepči (v 9 letih je odšlo, pravijo, iz kombinata 518 strokovnjakov Srbov in Črnogorcev). Zato so predlagali, da je treba iz kombinata odstraniti tako albanske nacionaliste in separatiste kot karieriste iz vrst Srbov in Črnogorcev; vsi ti so namreč dovoljevali slabo delo, niso jih skrbeli niti škart niti stavke niti sabotaže. Nekdanjim poslovodnim delavcem očitajo, da so v glavnem samo potovali po svetu in v osmih letih za potovanja porabili več kot 800.000 dolarjev (rekorder je eden od bivših podpredsednikov, ki je bil v štirih letih v tujini kar 422 dni), rezultati teh potovanj pa so bili v glavnem enaki ničli. Zanimivo je tudi, da po desetih mesecih. odkar je bila slovita stavka starotrških rudarjev - oziroma so bili zmanipulirani, kot so ocene tukajšnjega republiškega in pokrajinskega vodstva — še nimajo popolnega novega poslovodnega odbora kombinata Trepča. Po drugi strani tudi še niso izvedli popolne idejnopolitične in delovne diferenciacije, saj so. kot so pripovedovali na sestanku v Zvečanu, ki je trajal od 18. ure v soboto do 3. ure zjutraj v nedeljo, na vodilnih po- C Podobne razmere kot v Trepči in rudniku Stari trg so tudi v rudniku Klšnica in Novo brdo. Prištinski izvršni svet je ugotovil, da prisilna uprava v rudniku ni dala rezultatov. Dogaja se, in to ne redko, da iz jame v vsej izmeni prihajajo zgolj prazni vagončki. Zvedelo se je tudi, da je v podporo stavkajočim starotr-škim rudarjem v Kisnici v začetku oktobra stavkalo 108 rudarjev; v obeh jamah tudi zdaj še ne delajo. Sodniki za prekrške so kaznovali 120 rudarjev, 100 jih še čaka na kazen, v upravi rudnika pa ne vedo, kdo je že odsedel kazen in kdo še ne. V minulem mesecu so tudi v rudniku Kišnica in Novo brdo izpolnili le polovico plana (podobno kot v Trepči). Plače pa so dobili večje za okrog 40 odstotkov. O tem kaj je s starotrškimi rudarji, ki so hoteli pred dnevi ostati v jami, ni podrobnejših informacij. Pravijo, da so jih 20 kaznovali s po 60 dnevi zapora in da so drugih 40 nagnali iz službe. Po nepotrjenih vesteh je posebna enota organov za notranje zadeve spravila rudarje iz jame z uspavalnim plinom. Ostaja samo dejstvo da je rudnik Stari Jugoslovanski železničarji M radi v Hermes Informacijski sistem za prenos podatkov pri mednarodnem železniškem združenju LJUBLJANA, 6. novembra — Jugoslovanski železničarji so se odločili, da bodo zaprosili za članstvo v mednarodni skupnosti Hermes. Hermes je informacijski sistem za prenos podatkov pri mednarodnem železniškem združenju (UIC). Ta računalniško podprta mreža omogoča izmenjavo informacij o vlakih, vagonih. pošiljkah in zabojnikih, in to v trenutku, ko vlak odpelje z zadnje postaje odpravne železniške uprave. Nudi tudi informacije o točnem trenutnem položaju posameznih vagonov v mednarodnem prometu. Sicer pa se članice skupnosti Hermes že pripravljajo tudi na uvedbo elektronskega tovornega lista, ki bo cenejši od klasičnih. Delovanje mreže Hermes nadzorujejo in upravljajo v nadzornem centru v Parizu, t. i. vo-zliščni računalniki pa so med seboj povezani s komunikacijskimi linijami. V vsaki državi imajo po en tak vozliščni računalnik, ki je povezan najmanj z dvema sosednjima vozliščnima računalnikoma. Računalnik in linije delujejo neodvisno od nacionalnih informacijskih sistemov posameznih železniških uprav, s standardiziranimi spojnimi računalniki pa se z njimi tudi povezujejo. Opremo in njeno vgradnjo bodo jugoslovanski železničarji financirali skupaj. linije pa bodo zagotovila in financirala posamezna železniška podjetja. A. S. Dva kandidata za predsednika kosovske viade PRIŠTINA, 6. novembra (Ta-njug) — Predsedstvo PK SZDL Kosova je podprlo kandidaturo Jusufa Zejnulahua in Nikole Skreljija za predsednika izvršnega sveta skupščine SAP Kosova. Mag. Jusuf Zejnulahu je sedaj član P CK ZKJ, Nikola Škrelji pa opravlja dolžnost predsednika kosovskega izvršnega sveta. trg praktično zaprt in v njem delajo le posamezniki, ki zagotavljajo vzdrževanje. Nekateri razpravljalci v Zvečanu so trdili, da je za takšno stanje v kombinatu Trepča krivo tudi slovensko vodstvo, češ da navidezno brani avnojsko Jugoslavijo, hkrati pa podpira albanske nacionaliste in separatiste. V isto vrsto so med krivce za kaos v Trepči uvrstili tudi Fadila Hoxho kot režiserja vsega in Azema Vllasija. Z zbora so poslali ostro zahtevo predsedstvu SFRJ, da razišče, zakaj nekateri predlagajo abolicijo za Azema Vllasija. Član predsedstva PK ZK Kosova Dobrosav Radovič pa je govoril o tem, da so na Kosovu v položaju, ko ne vedo, pred kom naj se branijo — pred albanskimi separatisti ali pred separatisti iz Slovenije ali pred separatisti, ki sedijo v jugoslovanskem vrhu in ne uresničujejo politike ZKJ. VLADO ŠLAMBERGER ®m* . Na GR odprli mednarodno razstavo robotizacije LJUBLJANA, 6. novembra — Na Gospodarskem razstavišču so danes prvič odprli samostojno specializirano razstavo robotizacije in fleksibilne avtomatizacije pri nas. Na Jurobu letos sodeluje 42 domačih in 17 tujih razstavljalcev, ki na 3000 kvadratnih metrih predstavljajo tudi izdelke s področja robotskih podsklopov in komponent. Prireditev so organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, Gospodarsko razstavišče, Inštitut Jožef Stefan in sekcija ETAN z Reke. Novost letošnje razstave je inovacijski paviljon, kjer so predstavljeni dosežki jugoslovanskih inštitutov, univerz in drugih znanstvenih ustanov. (M. J., foto: Zoran Vogrinčič) Setos najbolj privlačna? Konec letošnjega junija je bilo v Sloveniji 47.438 obratovalnic - Pri odpiranju novih je bilo največ zanimanja za obrt, poslovne storitve in trgovino LJUBLJANA, 6. novembra - Zadnja leta se bolj zanimamo za obrt in njene obratovalnice, kar se kaže tudi v tem, da je statistični zavod doba več nalog za objavljanje tovrstnih podatkov. Zdaj je slovenski statistični zavod objavil, da so v letošnjem prvem polletju v Sloveniji ustanovili 3424 novih obratovalnic, hkrati pa jih je 1642 nehalo obratovati. BANČNI ČEKI Nekaj pa le deluje brezhibno Optično branje čekov je skrajšalo vrste - Nova oprema deluje brezhibno — Evropski standaradi za vključevanje v evropski bančni sistem po letu 1992 bankomatov so namreč potrebne nove čekovne oziroma bančne kartice, ki imajo ustrezen magnetni zapis s podatki o njihovem lastniku in o stanju na njegovem tekočem računu. LJUBLJANA, 6. novembra - Nekajtedensko poslovanje z novimi čeki za optično branje, trdi Ivo Mavec, direktor sektorja za poslovanje z občani pri Ljubljanski banki združeni banki je izpolnilo vsa njihova začetna pričakovanja. Po začetnih težavah, do katerih je prihajalo med testiranjem, predvsem zaradi papirja za izdelavo čekov, nova oprema sedaj deluje brezhibno. Delo bančnih uslužbencev je lažje, krajše so vrste pri izdaji čekov. Zaradi tega pri Ljubljanski banki že razmišljajo tudi o uvedbi takih dviž-no-vložnih listkov, položnic in drugih bančnih obrazcev, ki bi jih bilo mogoče strojno obdelati. Čeki so že sedaj prirejeni evropskim standardom, kar omogoča vključitev v evropski bančni sistem po letu 1992. V Jugoslaviji pa se nekatere banke, predvem hrvaške in Jugobanka, že zanimajo za novo tehnologijo, ki jo je vpeljala Ljubljanska banka. Trenutno manjkajo pri novh čekih le še nove čekovne kartice, ki pa bodo kmalu v obtoku, ker priprav- ljajo v Ljubljanski banki že tudi bankomate. Prve bankomate naj bi postavili novembra. Za dvigovanje gotovine s pomočjo teh Število denarnih avtomatov v evropskih državah država 1986 1988 1989 Andora 12 26 Belgija 516 Ciper 16 16 Danska 110 162 166 Francija 350 1100 ZR Nemčija 100 360 500 Italija 600 1050 Nizozemska 450 Portugalska 100 300 500 Španija 950 3800 5014 V. Britanija 1100 1200 1200 VIR: Handelsblatt Metalna je na dobri poti, da se izvleče iz težav V Metalni so ob velikem povečanju izvoza lahko optimistični - Usmeijeni v izdelavo zahtevnejše opreme - Vlaganje v razvoj MARIBOR, 6. novembra — »V Metalni smo se odločili, da bomo od konca leta navadno družbeno podjetje, kar pomeni, da bomo poslovali kot enotna pravna oseba brez tozdov. V sestavu Metalne bodo ostali vsi tozdi in delovna skupnost, ne bomo pa ostali v sestavu sozda ZPS. V podjetju bomo organizirani v programsko gospodarskih enotah in v razvojno strokovnih službah. Na ta način bomo še lažje uresničevali že začeto gospodarsko prenovo, ki že daje dobre rezultate,« je povedal predsednik KPO Metalne Branko Fingušt. Metalna je na dobri poti, da se izvleče iz težav. Za takšen optimizem je kopica dokazov. Med njimi je skokovito povečevanje izvoza, ki naj bi prihodnje leto dosegel že 100 milijonov dolarjev. Če jim bo uspelo podpisati še nekaj pogodb do konca leta, se kaj lahko zgodi, da bo izvoz celo podvojen. Svojo strategijo izvoza gradijo v glavnem na treh velikih tujih trgih: ES, Sovjetska zveza in ZDA, nič manj pozornosti pa ne posvečajo Tajski. Pri izvozu je na prvem mestu hidromehanska oprema. Metalna se vse bolj usmerja v izdelavo zahtevnejše opreme, za manj zahtevno pa išče kooperante. Takšna usmeritev bi morala veljati za vso slovensko in jugoslovansko gospodarstvo, saj s tem podpirajo tudi ustanavljanje manjših podjetij, ki bi lahko zaposlovala tisto delovno silo, ki si bo kmalu morala iskati novo delo. V Sloveniji bo namreč moralo najti novo zaposlitev okrog 130.000 delavcev. 9 Za obdobje prihodnjih pet do deset let si Metalna po besedah Branka Fingušta obeta, da bo dosegla 75.000 dolarjev prihodka na zaposlenega in pri tem 10 odstotkov neto dobička na leto. V razvoj bodo vlagali okrog 10 odstotkov dohodka, v izobraževanje pa okrog dva odstotka. Vse to naj bi dosegli s 3.500 do 4.000 zaposlenimi, med katerimi naj bi bilo 20 odstotkov delavcev z višjo ali visokošolsko izobrazbo. Zdaj imajo 4.140 zaposlenih, med njimi pa ima le 12,5 odstotka visoko ali višjo izobrazbo. Metalna v Moskvi ustanavlja mešano podjetje. To je toliko bolj pomembno, ker naj bi čez leto ali dve tudi s Sovjetsko zvezo prešli na konvertibilni način plačevanja. VASJA VENTURINI Energija je prepoceni, zato jo razsipavamo Recept za nadaljnji razvoj energetike je tržno gospodarjenje v tej panogi BEOGRAD, 6. novembra (Tanjug) — Nenavadno nizke cene vseh vrst energije so pripeljale do njene nerazumne porabe. Posledica takšnih gibanj je bila neustrezna gospodarska sestava v energetiki, je opozoril zvezni sekretar za energetiko in industrijo Stevan Santo v pogovoru z urednikom Tanjuga Milošem Petkovičem. Naložbe v energetiko so res upočasnjene, niso pa povsod zamrle. Sicer pa si presežkov energije v sedanjih razmerah niti ne moremo privoščiti; najti bo treba način, da bomo uskladili naložbe v energetske objekte za pridobivanje premoga, nafte in elektrike. Cene pa bo vsekakor treba postaviti realno. Zavedati se je treba, da umetno zadrževanje cen energije potrošnik kljub vsemu plača — če ne drugače, z davki. Tržno gospodarjenje v energetiki pa bo prineslo tudi konec razsipanju z energijo, tako v industriji kot v gospodinjstvih, nadaljnji razvoj energetike in seveda dobro oskrbo z energijo. O zadnjih ugibanjih, kaj bo z vso to novo tehnologijo, če se v poslovanje vključi še SDK, pa pri Ljubljanski banki menijo, da je to sicer nepotrebna stopnja, ki pa same banke neposredno ne ovira. Banka bo poslovala in delovala tudi naprej v skladu z načrtnim posodabljanjem bančnih postopkov, nikakor pa to ne pomeni, da bi ostala sedanja oprema neizkoriščena. Zaradi vmešavanja SDK bo pri poslovanju s čeki najbrž zamuda še večja. MARKO KRAUTBERGER /I /TM BW I U magazin Elektrokovina je presegla izvozne načrte V devetih mesecih so letni plan izpolnili že 82,8-odstotno — Velika pomoč Elinteksa MARIBOR, 6. novembra — V prvih devetih mesecih letošnjega leta so članice sozda Elektro-kovina iz Maribora 82,8-odsatotno izpolnile izvozni načrt. Skupen izvoz je bil vreden 14,6 milijona dolarjev. Od tega so zaslužili na konvertibilnih trgih, na katere so izvozili za 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, 13,8 milijona dolarjev, na klirinškem pa še 800.000 dolarjev. V letnem načrtuimajo zapisano, da bodo letos izvozili za 17,6 milijona dolarjev svojih izdelkov. Po devetmesečnih rezultatih upravičeno pričakujejo, da bodo letni plan prekoračili. V veliko pomoč pri sklepanju izvoznih poslov jim je njihovo mešano podjetje Elinteks v Švici, ki so ga ustanovili s švicarskim partnerjem. Od te firme imajo največ koristi pri nabavi reprodukcijskih materialov, ki jih potrebujejo za svojo proizvodnjo. Dobivajo jih brez zamud in po svetovnih cenah, ki so nižje od domačih, zato so lahko konkurenčni tudi na zahtevnih trgih v tujini. V. V. Vzrokov, zakaj so te obrato- valnice nehale poslovati, zavod ne našteva. Ker pri morebitnem slabem poslovanju nismo pretirano navajeni »iti do konca«, torej v stečaj, »na boben« ipd., moramo vzroke teh prenehanj pač predvsem pripisovati presoji. da kakšna obrt ne nese dovolj ali pa nasprotno prinaša toiiko, da je zaradi davčnih vzrokov koristno delo za nekaj časa odložiti, seveda pa je vzrok za odpoved opravljanja obrti lahko tudi zdravje, leta itd. Konec letošnjega junija je bilo v Sloveniji po podatkih enotnega registra 47.438 različnih obratovalnic. To pomeni, da se je s takšno ali drugačno obrtjo javno ukvarjal vsak 42. občan republike. Junija je bilo torej za 3 odstotke več obratovalnic, kot jih je bilo konec lanskega decembra. Za primerjavo povejmo. da je bilo konec leta 1980 v Sloveniji 32.218 takšnih obratovalnic, konec lanskega pa 46.056. To pomeni, da se je v tem obdobju njihovo števijo vsako leto povečalo v povprečju za 5,4 odstotka. Največje povečanje je bilo v letu 1985, saj se je v tistem letu število obratovalnic povečalo za 6,6 odstotka. Od skupnega števila obratovalnic se jih večina (57,6 odsot-ka) ukvarja z obrtjo in osebnimi storitvami, 15,1 odstotka se jih je junija ukvarjalo s prevozi, 11,8 odstotka z gostinstvom in turizmom, 2 odstotka s poslovnimi in tehničnimi storitvami, 1,8 odstotka s trgovino, medtem ko se jih je 0,9 odstotka obrtno ukvarjalo s kmetijstvom in ribištvom. Večina obratovalnic, namreč 30.783 ali 64,9 odstotka vseh, je bilo takih, ki so jih imeli obrtniki bodisi samostojno bodisi skupno. Popoldanskih obrtnikov je bilo v registru prijavljenih 12.973 ali 27.3 odstotka vseh obratovalnic. Vseh drugih, namreč takih, ki oddajajo sobe, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo, krošnjarjev ipd., pa je bilo 7.8 odstotka ali 3.682 obratovalnic. Če pogledamo, kakšne obratovalnice so v letošnjem prvem polletju nastajale na novo in Carine bodo najtrši oreh Zvezna vlada dokazuje, da je pri osebnih avtomobilih precej močnejša v praksi kot v teoriji - Kmalu spremembe pri določanju dinarskih protivrednosti deviz ZASEBNA IN MEŠANA PODJETJA - 5 Največ honorarnih sodelavcev V začetku je v novih podjetjih malo redno zaposlenih — Kje bodo svoj prostor v zborničnem sistemu dobila zasebna podjetja — Še obotavljivo LJUBLJANA, 6. novembra - Že kratek sprehod po mestu pokaže, da se zasebna podjetja res ukvarjajo z zelo različnimi stvarmi. Grobo gledano pa je vendarle največ dejavnosti s področja t.i. intelektualnih storitev. Trženje, svetovanje in inženiring so marsikje resda povezani s proizvodnjo in trgovino, a v teh primerih gre praviloma le za eno ali nekaj ozko usmerjenih dejavnosti ali nekaj izdelkov, Prav v trgovini in proizvodnji pa je zaenkrat verjetno zaposlenih največ ljudi, medtem ko večina zasebnih podjetij še posluje brez zaposlenih. V ljubljanskem PIC, podjetju za ustanavljanje podjetij, dela novih podjetij po ustanovitvi ne spremljajo več, nekaj podatkov o njih pa le imajo. V Jagodi, podjejtu za prodajo na debelo in drobno, je zaposlenih okrog 60 delavcev, prodajalcev sadja in zelenjave. V podjetju so ob ustanovitvi predvidevali, da bo sčasoma vseh zaposlenih še enkrat toliko in da bodo poleg kioskov v Ljubljani zgradili tudi veleblagovnico. Nikjer tudi ne piše, da so take načrte v Jagodi opustili, pravijo v PIC, prav tako pa je res, da zakon vse to tudi dovoljuje. V Orni, mešanem podjetju za inženiring, proizvodnjo opreme in avtomatizacijo je zaposlenih 18 delavcev. Sicer pa je ta družba z omejeno odgovornostjo znana tudi po tem, da je bilo prvo malo podjetje, v katero je vložila svoj kapital tudi Jugobanka. Ta pa je spet prva in še vedno edina poslovna banka v Sloveniji, ki tako podpira drobno gospodarstvo in mala podjetja. (Sicer pa o njihovih izkušnjah več prihodnjič.) Kaže, da v večini podjetij za sedaj še ni veliko redno zaposlenih. Podjetja so večinoma šele zaživela, za svoj prostor na trgu se še bojujejo, tako da je zanje tudi tveganje z rednim zaposlovanjem vendarle še preveliko. Tako so sodelavci teh malih podjetij zaposleni še drugje ali pa sploh niso zaposleni, v novih po- djetjih pa delajo honorarno. V prvih mesecih je takšno poslovanje povsem razumljivo in sprejemljivo, kasneje pa se bodo konkurenti, pri katerih so takšni honorarni sodelavci ponavadi redno zaposleni, že morali nekako ubraniti takšne nelojalne konkurence. Podobne primere pri nas tako ali tako poznamo — popoldanski obrtniki so v svojem popoldanskem delu izkoriščali informacije — iz redne službe — in energijo, ki so si jo s »počitkom« na delovnem mestu privarčevali. Spričo vedno večjega števila zasebnih podjetij se je že zastavilo vprašanje, o katerem bo prelitega še veliko črnila — kje bodo v drugačni gospodarski zbornici zasebna podjetja dobila svoje mesto. Vsako podjetje naj bi se namreč obvezno združilo v zbornico in seveda prispevalo nekaj denarja. Zveza obrtnih združenj Slovenije je v svojem glasilu že zapisala, da so zasebna podjetja »njihova«, saj ta organizacija, ki ima status splošnega združenja ® Svoj interes pri tem ima zanesljivo tudi sedanje splošno združenje drobnega gospodarstva, v katerem so bila doslej mala, v glavnem družbena podjetja. Prek nekaterih zadrug, vključenih v to združenje, in prek ozdov, ki so doslej skrbeli za pretok zasebne lastnine v družbeno, ima torej tudi drugi del zbornice že stike z zasebno lastnino. Končno pa se bodo s svojimi zahtevami morda pojavila še druga, strokovna splošna združenja — trgovci bodo morda zahtevali zasebna trgovska po-djetja, grafiki zasebne tiskarne ipd. Zanesljivo je verjetno samo to, da brez boja zasebna podjetja ne bodo prišla pod okrilje obrtniške organizacije. Tja tudi, resnici na ljubo, ne spadajo. V* takšni strukturi novih malih zasebnih in mešanih podjetij je precej jasno tudi, da se sedanji zasebni obrtniki in gospodarstveniki le počasi odločajo za drugačno obliko organiziranosti, za ustanavljanje podjetij. V glavnem nastajajo podjetja, za delo katerih je potrebnega razmeroma malo kapitala. Kljub razcvetu očitno marsikdo še čaka, kako se bosta sedanja liberalizacija in izenačevanje možnosti za delo končala. v gospodarski zbornici, skrbi za interese zasebnikov. ALEŠ STERGAR LJUBLJANA, 6. novembra - Zvezna vlada je z nedavnim znižanjem temeljnega prometnega davka razveselila tako kupce kot tudi proizvajalce in prodajalce avtomobilov. Skoraj splošno mnenje je, da bo to vsaj nekoliko pospešilo prodajo predvsem zmogljivejših avtomobilov, kajti pri teh je znižanje davka najobčutnejše. Vendar pa bo moral ZIS, če bo hotel temeljito spremeniti razmere v tej gospodarski dejavnosti, streti še nekaj trdih orehov. oporečnimi avtomobili. Ker pa vsaj za sedaj še ni tako, smo ena redkih evropskih držav, ki ima dražji neosvinčeni bencin, kar ne spodbuja nakupa avtomobilov s katalizatorji. Država povsem očitno in zavestno ignorira razvoj v evropski in svetovni avtomobilistični industriji. Vsaj za sedaj še ni bilo slišati, da bi v Beogradu razmišljali o spremembi sedanjih davčnih razredov, ki so urejeni po prostornini motorjev. Veljavna davčna razvrstitev (do 0,95 litra od 0,95 do 1.6 od 1,6 do 2,0 in od 2,0 litra prostornine naprej) je še iz časov, ki so bili pri nas in tudi v tujini bistveno drugačni. Veliko bolj ustrezna bi bila razporeditev. ki bi upoštevala dejstvo, da je vedno več avtomobilskih motorjev s prostornino do 1400 in 1800 kubičnih centimetrov. Če bi Jugoslavija uvedla takšno delitev, ki je predvsem plod tehnološkega napredka, bi bila korist vsaj dvojna, če ne že trojna: domačim kupcem bi bili nekoliko bolj dosegljivi tudi tisti tuji avtomobili ki jim doslej sploh niso bili, jugoslovanski vozni park osebnih avtomobilov bi se razširil s tehnološko sodobnimi, varnimi in ekološko ne- zvezna vlada bi mnogo naredila z navidez drobno, toda v finančnem pogledu pomembno metodološko spremembo. Sedaj plačujejo Jugoslovani pri nakupu tujega avtomobila tudi davek na carino in avtomobil je v končnem seštevku prav zaradi tega dodatno dražji za sedem ali osem odstotkov. Če bi uvedli drugačen način odmerjanja carine in dinarskih dajatev, bi - kar je splošno znano — veliko pridobila tudi država, saj bi večje število kupcev nadomestilo »izgubljeni« denar. Vsaj za sedaj pa ni Strupeno jezero nad Taro je prava ekološka bomba Nestrokovno zgrajen nasip umetnega jezera je popustil — Samo požrtvovalnost prebivalcev je tokrat rešila Faro OD NAŠEGA DOPISNIKA MOJKOVAC, 6. novembra - V Mojkovcu odkrito govorijo, da se je pred nekaj dnevi skoraj zgodila ekološka katastrofa oziroma večje onesnaženje Tare, Drine in mogoče celo Donave. Podrobnosti pa še niso znane, Nenadoma je namreč popustil nasip umetnega jezera, v katerega tečejo odpadne vode flotacije rudnika svinca in cinka Brskovo. Jezero ima površino 17 hektarov, menijo pa, da je v njem skoraj štiri milijone ton strupenega materiala. Sumijo, da je bil nasip zgrajen nestrokovno, zato je strah pred takšno katastrofo upravičen. Tokrat so se ji izognili samo zaradi prisebnosti rudarjev in prebivalcev Mojkovca, ki so vso noč požrtvovalno in nesebično zasipali razpoko in tako (vsaj začasno) preprečili odtekanje strupenega materiala v Taro. Del usedlin pa je kljub temu odneslo v njeno strugo. V nasip, za katerim se zbirajo odpadne snovi iz rudnika Brskovo, so bila vložena velika sredstva. Jezero je že skoraj polno. Količina materiala se še povečuje in če bo strupeno jezero, ki je prava ekološka bomba, nekega dne izteklo v Taro, bodo posledice velikanske. vesti. ki bi morda namigovale na to, da ZIS o tem sploh razmišlja. Tretji oreh je brez dvoma najbolj trd, je pa vsekakor najpomembnejši na poti do najpomembnejšega cilja: do trga in tržnih odnosov v avtomobilski industriji. Z znižanjem temeljnega prometnega davka je ZIS vsaj nekoliko pospešil upadajočo prodajo predvsem zmogljivejših in dražjih vozil, ni pa nič storil za to, da bi vsaj približno izena- Umetno jezero s strupeno jalovino ne ogroža samo Tare, Drine in posredno Donave, ampak je tudi velik problem za 12.000 prebivalcev Mojkovca. Čeprav je mesto sredi gora, že dolgo nima čistega zraka. Zdravnik in predsednik mestnega ekološkega društva dr. Miroslav Rabrenovič pravi, da je po nastanku jezera vse več bolezni dihal, kože, kosti in krvi. To za območja s takšnim podnebjem nikakor ni tipično. Tari pa grozi še ena nevarnost. Na njenem desnem bregu, sredi narodnega parka Biograd-ska gora, gradijo asfaltno bazo. To je razburilo tudi ekologe zunaj republike, saj ogroža tako park (s pragozdom) kot skoraj 80 kilometrov dolg kanjon Tare, skozi katerega teče bistra reka že več kot 15 milijonov let. BRANKO JOKIČ kakšne so tedaj najmanj ukinjali, potem vidimo, da je bilo največ zanimanja za obrt, za poslovne storitve ter za trgovino. Zanimiva je tudi lestvica, ki kaže, koliko obratovalnic je bilo konec letošnjega junija v posameznih slovenskih občinah. Na vrhu te lestvice je ljubljanska občina Vič-Rudnik. ki je imela prijavljenih 2.768 obratovalnic, v občini Kranj jih je bilo 1.971 Ljubljana Šiška jih je imela 1.913. Radovljica 1.727, Domžale 1.708. Piran 1.633, Koper 1.574, Ljubljana Moste-Polje 1.541, Nova Gorica 1.468, Ljubljana Bežigrad 1.429, Celje, 1.311, Novo mesto 1.081, Murska Sobota 1.039, Ptuj 992. Kamnik 933, Ljubljana Center 883, Maribor Tabor 877, Tolmin 868, Izola 809, Škofja Loka 801, Idrija 783. Žalec 765, Jesenice 763, Maribor Rotovž 741. Ajdovščina 709, Grosuplje 682, Brežice 658, Maribor Tezno 654, Velenje 654, Krško 609, Postojna 569, Šmarje pri Jelšah 560. Slovenska Bistrica 552, Ilirska Bistrica 538, Sežana 537. Maribor Pobrežje 528, Mozirje 500, Vrhnika 499, Trebnje 443, Sevnica 433. Ribnica 433. Ljutomer 428. Slovenj Gradec 405, Tržič 403, Zagorje ob Savi 384, Ravne na Koroškem 383, Gornja Radgona 381. Slovenske Konjice 372. Metlika 367, Šentjur pri Celju 365, Laško 359,' Lendava 350, Litija 341, Radlje ob Dravi 337. Cerknica 333, Črnomelj 333, Trbovlje 276, Logatec 275, Kočevje 268. Lenart 265, Maribor Pesnica 201, Ormož 196, Maribor Ruše 181, Hrastnik 150. občina Dravograd pa je imela 149 obratovalnic. ILJA POPIT Upniki bodo izplačani, novo podjetje prevzema zdravo jedro Odločitev o stečaju sežanske Elektroakustike je bila upravičena — Vodstvo Iskre ni bilo pripravljeno pomagati SEŽANA, 6. novembra — Prvega oktobra so v Sežani iz zdravih delov Iskre Elektroakustike, ki je v stečaju, ustanovili novo podjetje Trelas. V Sežani pričakujejo, da bodo upnike lahko izplačali že do sredine tega meseca, stečajni postopek pa končali še pred novim letom. © Vse kaže. da bo kmalu prišlo do nekaterih sprememb pri nakupu avtomobilov za devize. Doslej je ZIS na predzadnji dan v mesecu določil dinarsko proti v rednost tuje valute. Ta se potem ni spreminjala vse do konca naslednjega meseca in je neto devizna cena tujega vozila, preračunana v dinarje, po tako določeni vrednosti tuje valute, predstavljala osnovo za odmerjanje carine in dinarskih dajatev. Konsig-nataiji so imeli prav zaradi tega precej več dela ob koncu meseca, kajti kupci so precej prihranili zgolj s tem, da so se odločili za nakup avtomobila čim kasneje. Prav zaradi tega naj bi ZIS določal vrednost tuje valute pri nakupu avtomobila dvakrat v mesecu (menda so razmišljali tudi o tem, da bi to naredil celo vsak teden). Nekaj podobnega grozi kupcem avtomobilov za dinarje. Ti plačujejo prometni davek od nabavne oziroma tovarniške cene vozila, zapisane na kupni pogodbi. Ker domači izdelovalci ob polnem plačilu tovarniške cene to jamčijo do dobave, (dobavni roki pa postajajo vse daljši — tudi do pet ali šest mesecev), so pogoste podražitve oziroma inflacija dobrodošel zaveznik. Po novem pa naj bi prometni davek pla-čeveli od tovarniške cene, ki bo veljala na dan dobave. Toda to bi bilo krivično, saj jugoslovanski kupec tako ali tako ne more vplivati na dolžino dobavnih rokov. čil tržni položaj domačih in tujih izdelovalcev avtomobilov. Če je to vroča želja povprečnega Jugoslovana, potem se domači izdelovalci avtomobilov nad takšno potezo kljub retorično drugačnim zagotovilom ne navdušujejo. Marsikaj je odvisno od carinskega zakona, ki je že v skupščinski obdelavi, vendar ne kaže pozabiti na Markovičevo obljubo, dano v ZDA. Tedaj je bilo povsem nedvoumno rečeno, da se bodo carine zmanjšale, vendar bi bilo le nekoliko preveč, če bi že tedaj od predsednika vlade zahtevali še odgovor na vprašanje, kdaj in za koliko. Toda nekaj se premika in morda je najpomembnejše to, da imajo sedanje obljube ZIS večjo vrednost kot kdajkoli poprej. JANEZ KOVAČIČ Takšen razplet dokazuje, da je bila spomladanska odločitev o usmerjenem stečaju Elektroakustike upravičena, stečajni ukrepi pa dobri. Stečajno vodstvo je v pol leta število zaposlenih zmanjšalo skoraj za polovico. Skrčilo in posodobilo je proizvodni program. Povečali so stečajno maso in s tem zagotovili oprijemljive možnosti za izplačilo vseh upnikov. Z uresničevanjem projekta za novo podjetje, ki ga je pripravila novogoriška Agea, so dokazali, da je večji del proizvodnje rentabilen in da ostanek stečajne mase lahko omogoči uspešen začetek delovanja novega podjetja. Med stečajem so najprej uspešno uredili finančne odnose sežanskega kolektiva z drugimi delovnimi organizacijami v okviru Iskre. Hkrati so z njimi vzpostavili tak način poslovanja kot z zunanjimi partnerji. Odprodali so večino zalog in nato ustanovili Trelas. Novo podjetje jc pred enim mesecem zaživelo s pogodbo o vlogi kapitala zaposlenih. V njej je med drugim tudi določeno, da Trelas lahko brez pravice odtujitve 5 let združuje sredstva, ki jih republiška skupnost za zaposlovanje namenja za odpiranje novih delovnih mest. Po novem naj Trelas ne bi bil več v sestavu Iskre, četudi bo z nekaterimi njenimi organizacijami in servisi še vedno vzdrževal tesne, vendar le strogo poslovne vezi. Trelasovi izdelki naj bi tudi v bodoče imeli Iskrin znak. Kljub takšnemu (pričakovanemu) razpletu pa v Sežani ne morejo pozabiti, da vodstvo sozda Iskra tudi v zadnjem času ni pokazalo nobene pripravljenosti, da bi neposredno sodelovalo in pomagalo pri izboljšanju položa-j ja svojega sežanskega podjetja. JANEZ ODAR Na podlagi 5. člena Sporazuma o skupnem financiranju sodelovanja jugoslovanskih znanstvenih asociacij z mednarodnimi nevladnimi znanstvenimi organizacijami Svet Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za raziskovalno dejavnost v Jugoslaviji razpisuje NATEČAJ za sofinanciranje sodelovanja jugoslovanskih znanstvenih asociacij z mednarodnimi nevladnimi znanstvenimi organizacijami v letu 1990. 1. Članice Sveta Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za raziskovalno dejavnost v Jugoslaviji (naprej Svet Zveze) bodo financirale oz. sofinancirale: a) članarine jugoslovanskih znanstvenih asociacij ustreznim mednarodnim nevladnim znanstvenim organizacijam b) stroške potovanja in bivanja delegiranih predstavnikov jugoslovanskih znanstvenih asociacij, ki so kot izbrani funkcionarji v upravnih telesih mednarodnih nevladnih znanstvenih organizacij prisotni ria sejah upravnih teles mednarodnih nevladnih znanstvenih organizacij v tujini c) stroške organizacije in poteka sestankov upravnih teles mednarodnih nevladnih znanstvenih organizacij v Jugoslaviji. 2. Sredstva za financiranje sodelovanja iz 1. točke tega razpisa bomo odobravali jugoslovanskim znanstvenim asociacijam pod naslednjimi pogoji: a) da so registrirane kot pravne osebe v SFRJ, kot jugoslovanske znanstvene asociacije na konkretnem področju b) da je iz Statuta asociacije razvidno obvezno kroženje sedeža asociacije po republikah in pokrajinah c) da so registrirane v Komisiji Sveta Zveze za mednarodno znanstveno sodelovanje d) da je članstvo v mednarodni nevladni znanstveni organizaciji pomembno za dolgoročni razvoj jugoslovanske znanosti e) da so za organizacijo sestanka upravnih teles mednarodnih nevladnih znanstvenih organizacij v Jugoslaviji dobile soglasje ustreznega republiškega oz. pokrajinskega organa ter Sveta Zveze f) da je asociacija predložila poročilo o rezultatih sodelovanja z mednarodno nevladno znanstveno asociacijo v preteklem letu. 3. Zahtevke za financiranje sodelovanja pod 2. točko tega razpisa lahko oddajo izključno jugoslovanske znanstvene asociacije, in sicer republiški oz. pokrajinski skupnosti za raziskovalno dejavnost, na katere območju je sedež asociacije. Poleg zahtevka za članarino je treba poslati še račun z navedeno višino članarine v mednarodno nevladno znanstveno organizacijo. 4. Zahtevke oddajte na vprašalnikih, ki jih je pripravil Svet Zveze v 10 primerkih. Vprašalnike dobite pri pristojni republiški ali pokrajinski raziskovalni skupnosti. 5. Natečaj traja od dneva objave do 28. februarja 1990. Komisija bo prijave, ki bodo prispele do 5. decembra 1989, obravnavala po 15. decembru 1989, druge pa po zaključku razpisa oz. marca 1990. Prijav za sofinanciranje, ki bodo prispele po 28. februarju 1990, Komisija ne bo obravnavala. 6. Vprašalnike lahko dobite na pisno ali telefonsko zahtevo pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, Ljubljana, Tržaška 42, V. nadstropje, telefon 261-139. 7-14246 Torek, 7. novembra 1989 GOSPODARSTVO IN NOTRANJA POLITIKA DELO ★ stran 3 Iz rudnikov na Kosovu prihajajo prazni vagončki Za nerede v kombinatu Trepča so krivi hudobni ljudje iz Slovenije in Hrvaške - Če bi rudarje spustili v jamo, se boje, da bi spet ostali v njej OD NAŠEGA POROČEVALCA PRIŠTINA, 6. novembra - Ekonomska kontrarevolucija je na Kosovu vsaj enako nevarna — če ne celo nevarnejša — od demonstracij. To so ugotavljali tudi v največjem kosovskem podjetju — kombinatu Trepča, ko so obravnavali pismo 110 Srbov in Črnogorcev, zaposlenih v kombinatu, ki jih skrbi usoda lastnega kolektiva. Delovni rezultati so namreč porazni, saj so, recimo, leta 1965 (5.500 zaposlenih v kombinatu) izkopali 28,13 tone rude na deiavca, lani (8.973 zaposlenih) pa le 11,22 tone; tudi letošnje stavke so povzročile hude izgube. Za nered v kombinatu Trepča so okrivili tudi hudobne ljudi iz Slovenije in Hrvaške. Vse več je govoric, da bodo rudnik Stari trg zaprli, ker je produktivnost padla pod polovico načrtovane, nenehno pa grozi, da bi rudarji, če bi jih spustili v jamo, spet ostali v njej. Zaradi stavk so izgubili oziroma niso nakopali 125 ton svinca, 35 kilogramov srebra in 3 kilograme zlata, so ugotavljali strokovnjaki srbske in črnogorske narodnosti, ki so še ostali v Trepči (v 9 letih je odšlo, pravijo, iz kombinata 518 strokovnjakov Srbov in Črnogorcev). Zato so predlagali, da je treba iz kombinata odstraniti tako albanske nacionaliste in separatiste kot karieriste iz vrst Srbov in Črnogorcev; vsi ti so namreč dovoljevali slabo delo, niso jih skrbeli niti škart niti stavke niti sabotaže. Nekdanjim poslovodnim delavcem očitajo, da so v glavnem samo potovali po svetu in v osmih letih za potovanja porabili več kot 800.000 dolarjev (rekorder je eden od bivših podpredsednikov, ki je bil v štirih letih v tujini kar 422 dni), rezultati teh potovanj pa so bili v glavnem enaki ničli. Zanimivo je tudi, da po desetih mesecih. odkar je bila slovita stavka starotrških rudarjev — oziroma so bili zmanipulirani, kot so ocene tukajšnjega republiškega in pokrajinskega vodstva — še nimajo popolnega novega poslovodnega odbora kombinata Trepča. Po drugi strani tudi še niso izvedli popolne idejnopolitične in delovne diferenciacije, saj so. kot so pripovedovali na sestanku v Zvečanu, ki je trajal od 18. ure v soboto do 3. ure zjutraj v nedeljo, na vodilnih po- Jegoslovanski železničarji bi radi v Hermes Informacijski sistem za prenos podatkov pri mednarodnem železniškem združenju LJUBLJANA, 6. novembra — Jugoslovanski železničarji so se odločili. da bodo zaprosili za članstvo v mednarodni skupnosti Hermes. Hermes je informacijski sistem za prenos podatkov pri mednarodnem železniškem združenju (UIC). Ta računalniško podprta mreža omogoča izmenjavo informacij o vlakih, vagonih. pošiljkah in zabojnikih, in to v trenutku, ko vlak odpelje z zadnje postaje odpravne železniške uprave. Nudi tudi informacije o točnem trenutnem položaju posameznih vagonov v mednarodnem prometu. Sicer pa se članice skupnosti Hermes že pripravljajo tudi na uvedbo elektronskega tovornega lista, ki bo cenejši od klasičnih. Delovanje mreže Hermes nadzorujejo in upravljajo v nadzornem centru v Parizu, t. i. vo-zliščni računalniki pa so med seboj povezani s komunikacijskimi linijami. V vsaki državi imajo po en tak vozliščni računalnik, ki je povezan najmanj z dvema sosednjima vozliščnima računalnikoma. Računalnik in linije delujejo neodvisno od nacionalnih informacijskih sistemov posameznih železniških uprav, s standardiziranimi spojnimi računalniki pa se z njimi tudi povezujejo. Opremo in njeno vgradnjo bodo jugoslovanski železničarji financirali skupaj, linije pa bodo zagotovila in financirala posamezna železniška podjetja. A. S. ložajih v Trepčini banki, v Metalurgiji cinka, v Metalurgiji svinca in v Trepča komercu še zmeraj ljudje, ki so odkrito podpirali starotrške rudarje. t Podobne razmere kot v Trepči in rudniku Stari trg so tudi v rudniku Kišnica in Novo brdo. Prištinski izvršni svet je ugotovil, da prisilna uprava v rudniku ni dala rezultatov. Dogaja se, in to ne redko, da iz jame v vsej izmeni prihajajo zgolj prazni va- gončki. Zvedelo se je tudi, da je v podporo stavkajočim starotr-škim rudarjem v Kislici v začetku oktobra stavkalo 108 rudarjev; v obeh jamah tudi zdaj še ne delajo. Sodniki za prekrške so kaznovali 120 rudarjev, 100 jih še čaka na kazen, v upravi rudnika pa ne vedo, kdo je že odsedel kazen in kdo še ne. V minulem mesecu so tudi v rudniku Kišnica in Novo brdo izpolnili le polovico plana (podobno kot v Trepči). Plače pa so dobili večje za okrog 40 odstotkov. O tem kaj je s starotrškimi rudarji, ki so hoteli pred dnevi ostati v jami, ni podrobnejših informacij. Pravijo, da so jih 20 kaznovali s po 60 dnevi zapora in da so drugih 40 nagnali iz službe. Po nepotrjenih vesteh je posebna enota organov za notranje zadeve spravila rudarje iz jame z uspavalnim plinom. Ostaja samo dejstvo da je rudnik Stari Dva kandidata za predsednika kosovske vlade PRIŠTINA, 6. novembra (Tanjug) — Predsedstvo PK SZDL Kosova je podprlo kandidaturo Jusufa Zejnulahua in Nikole Skreljija za predsednika izvršnega sveta skupščine SAP Kosova. Mag. Jusuf Zejnulahu je sedaj član P CK ZKJ, Nikola Škrelji pa opravlja dolžnost predsednika kosovskega izvršnega sveta. trg praktično zaprt in v njem delajo le posamezniki, ki zagotavljajo vzdrževanje. Nekateri razpravljalci v Zvečanu so trdili, da je za takšno stanje v kombinatu Trepča krivo tudi slovensko vodstvo, češ da navidezno brani avnojsko Jugoslavijo, hkrati pa podpira albanske nacionaliste in separatiste. V isto vrsto so med krivce za kaos v Trepči uvrstili tudi Fadila Hoxho kot režiserja vsega in Azema Vllasija. Z zbora so poslali ostro zahtevo predsedstvu SFRJ, da razišče, zakaj nekateri predlagajo abolicijo za Azema Vllasija. Član predsedstva PK ZK Kosova Dobrosav Radovič pa je govoril o tem, da so na Kosovu v položaju, ko ne vedo, pred kom naj se branijo — pred albanskimi separatisti ali pred separatisti iz Slovenije ali pred separatisti, ki sedijo v jugoslovanskem vrhu in ne uresničujejo politike ZKJ. VLADO ŠLAMBERGER letos najbolj privlačna? Konec letošnjega junija je bilo v Sloveniji 47.438 obratovalnic - Pri odpiranju novih je bilo največ zanimanja za obrt, poslovne storitve in trgovino LJUBLJANA, 6. novembra - Zadnja leta se bolj zanimamo za obrt in njene obratovalnice, kar se kaže tudi v tem, da je statistični zavod dobil več nalog za objavljanje tovrstnih podatkov. Zdaj je slovenski statistični zavod objavil, da so v letošnjem prvem polletju v Sloveniji ustanoviti 3424 novih obratovalnic, hkrati pa jih je 1642 nehalo obratovati. \.. Na GR odprli mednarodno razstavo robotizacije LJUBLJANA, 6. novembra —Na Gospodarskem razstavišču so danes prvič odprli samostojno specializirano razstavo robotizacije in fleksibilne avtomatizacije pri nas. Na Jurobu letos sodeluje 42 domačih in 17 tujih razstavljaicev, ki na 3000 kvadratnih metrih predstavljajo tudi izdelke s področja robotskih podsklopov in komponent. Prireditev so organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, Gospodarsko razstavišče, Inštitut Jožef Stefan in sekcija ETAN z Reke. Novost letošnje razstave je inovacijski paviljon, kjer so predstavljeni dosežki jugoslovanskih inštitutov, univerz in drugih znanstvenih ustanov. (M. J.. foto: Zoran Vogrinčič) BANČNI ČEKI Nekaj pa le deluje brezhibno Optično branje čekov je skrajšalo vrste - Nova oprema deluje brezhibno — Evropski standaradi za vključevanje v evropski bančni sistem po letu 1992 LJUBLJANA, 6. novembra - Nekajtedensko poslovanje z novimi čeki za optično branje, trdi Ivo Mavec, direktor sektorja za poslovanje z občani pri Ljubljanski banki združeni banki je izpolnilo vsa njihova začetna pričakovanja. Po začetnih težavah, do katerih je prihajalo med testiranjem, predvsem zaradi papirja za izdelavo čekov, nova oprema sedaj deluje brezhibno. Delo bančnih uslužbencev je lažje, krajše so vrste pri izdaji čekov. Zaradi tega pri Ljubljanski banki že razmišljajo tudi o uvedbi takih dviž-no-vložnih listkov, položnic in drugih bančnih obrazcev, ki bi jih bilo mogoče strojno obdelati. Čeki so že sedaj prirejeni evropskim standardom, kar omogoča vključitev v evropski bančni sistem po letu 1992. V Jugoslaviji pa se nekatere banke, predvem hrvaške in Jugobanka, že zanimajo za novo tehnologijo, ki jo je vpeljala Ljubljanska banka. Trenutno manjkajo pri novh čekih le še nove čekovne kartice, ki pa bodo kmalu v obtoku, ker priprav- ljajo v Ljubljanski banki že tudi bankomate. Prve bankomate naj bi postavili novembra. Za dvigovanje gotovine s pomočjo teh Število denarnih avtomatov v evropskih državah država 1986 1988 1989 Andora 12 26 Belgija 516 Ciper 16 16 Danska 110 162 166 Francija 350 1100 ZR Nemčija 100 360 500 Italija 600 1050 Nizozemska 450 Portugalska 100 300 500 Španija 950 3800 5014 V. Britanija 1100 1200 1200 VIR: Handelsblatt Metalna je na dobri poti, da se izvleče iz težav v Metalni so ob velikem povečanju izvoza lahko optimistični — Usmeijeni v izdelavo zahtevnejše opreme — Vlaganje v razvoj MARIBOR, 6. novembra — »V Metalni smo se odločili, da bomo od konca leta navadno družbeno podjetje, kar pomeni, da bomo poslovali kot enotna pravna oseba brez tozdov. V sestavu Metalne bodo ostali vsi tozdi in delovna skupnost, ne bomo pa ostali v sestavu sozda ZPS. V podjetju bomo organizirani v programsko gospodarskih enotah in v razvojno strokovnih službah. Na ta način bomo še lažje uresničevali že začeto gospodarsko prenovo, ki že daje dobre rezultate,« je povedal predsednik KPO Metalne Branko Fingušt. Metalna je na dobri poti, da se izvleče iz težav. Za takšen optimizem je kopica dokazov. Med njimi je skokovito povečevanje izvoza, ki naj bi prihodnje leto dosegel že 100 milijonov dolaijev. Ce jim bo uspelo podpisati še nekaj pogodb do konca leta, se kaj lahko zgodi, da bo izvoz celo podvojen. Svojo strategijo izvoza gradijo v glavnem na treh velikih tujih trgih: ES, Sovjetska zveza in ZDA, nič manj pozornosti pa ne posvečajo Tajski. Pri izvozu je na prvem mestu hidromehanska oprema. Metalna se vse bolj usmerja v izdelavo zahtevnejše opreme, za manj zahtevno pa išče kooperante. Takšna usmeritev bi morala veljati za vso slovensko in jugoslovansko gospodarstvo, saj s tem podpirajo tudi ustanavljanje manjših podjetij, ki bi lahko zaposlovala tisto delovno silo, ki si bo kmalu morala iskati novo delo. V Sloveniji bo namreč moralo najti novo zaposlitev okrog 130.000 delavcev. 9 Za obdobje prihodnjih pet do deset let si Metalna po besedah Branka Fingušta obeta, da bo dosegla 75.000 dolarjev prihodka na zaposlenega in pri tem 10 odstotkov neto dobička na leto. V razvoj bodo vlagali okrog 10 odstotkov dohodka, v izobraževanje pa okrog dva odstotka. Vse to naj bi dosegli s 3.500 do 4.000 zaposlenimi, med katerimi naj bi bilo 20 odstotkov delavcev z višjo ali visokošolsko izobrazbo. Zdaj imajo 4.140 zaposlenih, med njimi pa ima le 12,5 odstotka visoko ali višjo izobrazbo. Metalna v Moskvi ustanavlja mešano podjetje. To je toliko bolj pomembno, ker naj bi čez leto ali dve tudi s Sovjetsko zvezo prešli na konvertibilni način plačevanja. VASJA VENTURINI Energija je prepoceni, zato jo razsipavamo Recept za nadaljnji razvoj energetike je tržno gospodarjenje v tej panogi BEOGRAD, 6. novembra (Tanjug) — Nenavadno nizke cene vseh vrst energije so pripeljale do njene nerazumne porabe. Posledica takšnih gibanj je bila neustrezna gospodarska sestava v energetiki, je opozoril zvezni sekretar za energetiko in industrijo Stevan Santo v pogovoru z urednikom Tanjuga Milošem Petkovičem. Naložbe v energetiko so res upočasnjene, niso pa povsod zamrle. Sicer pa si presežkov energije v sedanjih razmerah niti ne moremo privoščiti; najti bo treba način, da bomo uskladili naložbe v energetske objekte za pridobivanje premoga, nafte in elektrike. Cene pa bo vsekakor treba postaviti realno. Zavedati se je treba, da umetno zadrževanje cen energije potrošnik kljub vsemu plača — če ne drugače, z davki. Tržno gospodarjenje v energetiki pa bo prineslo tudi konec razsipanju z energijo, tako v industriji kot v gospodinjstvih, nadaljnji razvoj energetike in seveda dobro oskrbo z energijo. bankomatov so namreč potrebne nove čekovne oziroma bančne kartice, ki imajo ustrezen magnetni zapis s podatki o njihovem lastniku in o stanju na njegovem tekočem računu. O zadnjih ugibanjih, kaj bo z vso to novo tehnologijo, če se v poslovanje vključi še SDK, pa pri Ljubljanski banki menijo, da je to sicer nepotrebna stopnja, ki pa same banke neposredno ne ovira. Banka bo poslovala in delovala tudi naprej v skladu z načrtnim posodabljanjem bančnih postopkov, nikakor pa to ne pomeni, da bi ostala sedanja oprema neizkoriščena. Zaradi vmešavanja SDK bo pri poslovanju s čeki najbrž zamuda še večja. MARKO KRAUTBERGER AUTn Elektrokoviiia je presegla izvozne načrte V devetih mesecih so ietni plan izpolnili že 82,8-odstotno — Velika pomoč Elinteksa MARIBOR, 6. novembra — V prvih devetih mesecih letošnjega leta so članice sozda Elektro-kovina iz Maribora 82,8-odsatotno izpolnile izvozni načrt. Skupen izvoz je bil vreden 14,6 milijona dolarjev. Od tega so zaslužili na konvertibilnih trgih, na katere so izvozili za 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, 13,8 milijona dolarjev, na klirinškem pa še 800.000 doiarjev. V letnem načrtuimajo zapisano, da bodo letos izvozili za 17,6 milijona dolarjev svojih izdelkov. Po devetmesečnih rezultatih upraviče- no pričakujejo, da bodo letni plan prekoračili. V veliko pomoč pri sklepanju izvoznih poslov jim je njihovo mešano podjetje Elinteks v Švici, ki so ga ustanovili s švicarskim partnerjem. Od te firme imajo največ koristi pri nabavi reprodukcijskih materialov, ki jih potrebujejo za svojo proizvodnjo. Dobivajo jih brez zamud in po svetovnih cenah, ki so nižje od domačih, zato so lahko konkurenčni tudi na zahtevnih trgih v tujini. V. V. Vzrokov, zakaj so te obratovalnice nehale poslovati, zavod ne našteva. Ker pri morebitnem slabem poslovanju nismo pretirano navajeni »iti do konca«, torej v stečaj, »na boben« ipd., moramo vzroke teh prenehanj pač predvsem pripisovati presoji, da kakšna obrt ne nese dovolj ali pa nasprotno prinaša toliko, da je zaradi davčnih vzrokov koristno delo za nekaj časa odložiti, seveda pa je vzrok za odpoved opravljanja obrti lahko tudi zdravje, leta itd. Konec letošnjega junija je bilo v Sloveniji po podatkih enotnega registra 47.438 različnih obratovalnic. To pomeni, da se je s takšno ali drugačno obrtjo javno ukvarjal vsak 42. občan republike. Junija je bilo torej za 3 odstotke več obratovalnic, kot jih je bilo konec lanskega decembra. Za primerjavo povejmo, da je bilo konec leta 1980 v Sloveniji 32.218 takšnih obratovalnic, konec lanskega pa 46.056. To pomeni, da se je v tem obdobju njihovo število vsako leto povečalo v povprečju za 5,4 odstotka. Največje povečanje je bilo v letu 1985, saj se je v tistem letu število obratovalnic povečalo za 6,6 odstotka. Od skupnega števila obratovalnic se jih večina (57,6 odsot-ka) ukvarja z obrtjo in osebnimi storitvami, 15,1 odstotka se jih je junija ukvarjalo s prevozi, 11,8 odstotka z gostinstvom in turizmom, 2 odstotka s poslovnimi in tehničnimi storitvami, 1,8 odstotka s trgovino, medtem ko se jih je 0,9 odstotka obrtno ukvarjalo s kmetijstvom in ribištvom. Večina obratovalnic, namreč 30.783 ali 64,9 odstotka vseh, je bilo takih, ki so jih imeli obrtniki bodisi samostojno bodisi skupno. Popoldanskih obrtnikov je bilo v registru prijavljenih 12.973 ali 27,3 odstotka vseh obratovalnic. Vseh drugih, namreč takih, ki oddajajo sobe, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo, krošnjarjev ipd., pa je bilo 7,8 odstotka ali 3.682 obratovalnic. Če pogledamo, kakšne obratovalnice so v letošnjem prvem polletju nastajale na novo ZASEBNA IN MEŠANA PODJETJA - 5 Največ honorarnih sodelavcev V začetku je v noviEi podjetjih malo redno zaposlenih — Kje bodo svoj prostor v zborničnem sistemu dobila zasebna podjetja — Še obotavljivo LJUBLJANA, 6. novembra - Že kratek sprehod po mestu pokaže, da se zasebna podjetja res ukvarjajo z zelo različnimi stvarmi. Grobo gledano pa je vendarle največ dejavnosti s področja t.i. intelektualnih storitev. Trženje, svetovanje in inženiring so marsikje resda povezani s proizvodnjo in trgovino, a v teh primerih gre praviloma le za eno ali nekaj ozko usmerjenih dejavnosti ali nekaj izdelkov. Prav v trgovini in proizvodnji pa je zaenkrat verjetno zaposlenih največ ljudi, medtem ko večina zasebnih podjetij še posluje brez zaposlenih. V ljubljanskem PIC, podjetju za ustanavljanje podjetij, dela novih podjetij po ustanovitvi ne spremljajo več, nekaj podatkov o njih pa le imajo. V Jagodi, podjejtu za prodajo na debelo in drobno, je zaposlenih okrog 60 delavcev, prodajalcev sadja in zelenjave. V podjetju so ob ustanovitvi predvidevali, da bo sčasoma vseh zaposlenih še enkrat toliko in da bodo poleg kioskov v Ljubljani zgradili tudi veleblagovnico. Nikjer tudi ne piše, da so take načrte v Jagodi opustili, pravijo v PIC, prav tako pa je res, da zakon vse to tudi dovoljuje. V Orni, mešanem podjetju za inženiring, proizvodnjo opreme in avtomatizacijo je zaposlenih IS delavcev. Sicer pa je ta družba z omejeno odgovornostjo znana tudi po tem, da je bilo prvo malo podjetje, v katero je vložila svoj kapital tudi Jugobanka. Ta pa je spet prva in še vedno edina poslovna banka v Sloveniji, ki tako podpira drobno gospodarstvo in mala podjetja. (Sicer pa o njihovih izkušnjah več prihodnjič.) Kaže, da v večini podjetij za sedaj še ni veliko redno zaposlenih. Podjetja so večinoma šele zaživela, za svoj prostor na trgu se še bojujejo, tako da je zanje tudi tveganje z rednim zaposlovanjem vendarle še preveliko. Tako so sodelavci teh malih podjetij zaposleni še drugje ali pa sploh niso zaposleni, v novih po- djetjih pa delajo honorarno. V prvih mesecih je takšno poslovanje povsem razumljivo in sprejemljivo, kasneje pa se bodo konkurenti, pri katerih so takšni honorarni sodelavci ponavadi redno zaposleni, že morali nekako ubraniti takšne nelojalne konkurence. Podobne primere pri nas tako ali tako poznamo - popoldanski obrtniki so v svojem popoldanskem delu izkoriščali informacije — iz redne službe — in energijo, ki so si jo s »počitkom« na delovnem mestu privarčevali. Spričo vedno večjega števila zasebnih podjetij se je že zastavilo vprašanje, o katerem bo prelitega še veliko črnila — kje bodo v drugačni gospodarski zbornici zasebna podjetja dobila svoje mesto. Vsako podjetje naj bi se namreč obvezno združilo v zbornico in seveda prispevalo nekaj denarja. Zveza obrtnih združenj Slovenije je v svojem glasilu že zapisala, da so zasebna podjetja »njihova«, saj ta organizacija, ki ima status splošnega združenja $ Svoj interes pri tem ima zanesljivo tudi sedanje splošno združenje drobnega gospodarstva, v katerem so bila doslej mala, v giavnem družbena podjetja. Prek nekaterih zadrug, vključenih v to združenje, in prek ozdov, ki so doslej skrbeli za pretok zasebne lastnine v družbeno, ima torej tudi drugi del zbornice že stike z zasebno lastnino. Končno pa se bodo s svojimi zahtevami morda pojavila še druga, strokovna splošna združenja — trgovci bodo morda zahtevali zasebna trgovska podjetja, grafiki zasebne tiskarne ipd. Zanesljivo je verjetno samo to, da brez boja zasebna podjetja ne bodo prišla pod okrilje obrtniške organizacije. Tja tudi, resnici na ljubo, ne spadajo. V* takšni strukturi novih malih zasebnih in mešanih podjetij je precej jasno tudi, da se sedanji zasebni obrtniki in gospodarstveniki le počasi odločajo za drugačno obliko organiziranosti, za ustanavljanje podjetij. V glavnem nastajajo podjetja, za delo katerih je potrebnega razmeroma malo kapitala. Kljub razcvetu očitno marsikdo še čaka, kako se bosta sedanja liberalizacija in izenačevanje možnosti za delo končala. v gospodarski zbornici, skrbi za interese zasebnikov. ALEŠ STERGAR Carine bodo najtrši oreh Zvezna vlada dokazuje, da je pri osebnih avtomobilih precej močnejša v praksi kot v teoriji - Kmalu spremembe pri določanju dinarskih protivrednosti deviz LJUBLJANA, 6. novembra — Zvezna vlada je z nedavnim znižanjem temeljnega prometnega davka razveselila tako kupce kot tudi proizvajalce in prodajalce avtomobilov. Skoraj splošno mnenje je, da bo to vsaj nekoliko pospešilo prodajo predvsem zmogljivejših avtomobilov, kajti pri teh je znižanje davka najobčutnejše. Vendar pa bo mora! ZIS, če bo hotel temeljito spremeniti razmere v tej gospodarski dejavnosti, streti še nekaj trdih orehov. Vsaj za sedaj še ni bilo slišati, da bi v Beogradu razmišljali o spremembi sedanjih davčnih razredov, ki so urejeni po prostornini motorjev. Veljavna davčna razvrstitev (do 0,95 litra od 0,95 do 1.6 od 1,6 do 2,0 in od 2,0 litra prostornine naprej) je še iz časov, ki so bili pri nas in tudi v tujini bistveno drugačni Veliko bolj ustrezna bi bila razporeditev. ki bi upoštevala dejstvo, da je vedno več avtomobilskih motorjev s prostornino do 1400 in 1800 kubičnih centimetrov. Če bi Jugoslavija uvedla takšno delitev, ki je predvsem plod tehnološkega napredka, bi bila korist vsaj dvojna, če ne že trojna: domačim kupcem bi bili nekoliko bolj dosegljivi tudi tisti tuji avtomobili ki jim doslej' sploh niso bili, jugoslovanski vozni park osebnih avtomobilov bi se razširil s tehnološko sodobnimi, varnimi in ekološko ne- oporečnimi avtomobili. Ker pa vsaj za sedaj še ni tako, smo ena redkih evropskih držav, ki ima dražji neosvinčeni bencin, kar ne spodbuja nakupa avtomobilov s katalizatorji. Država povsem očitno in zavestno ignorira razvoj v evropski in svetovni avtomobilistični industriji. Zvezna vlada bi mnogo naredila z navidez drobno, toda v finančnem pogledu pomembno metodološko spremembo. Sedaj plačujejo Jugoslovani pri nakupu tujega avtomobila tudi davek na carino in avtomobil je v končnem seštevku prav zaradi tega dodatno dražji za sedem ali osem odstotkov. Če bi uvedli drugačen način odmerjanja carine in dinarskih dajatev, bi — kar je splošno znano — veliko pridobila tudi država, saj bi večje število kupcev nadomestilo »izgubljeni« denar. Vsaj za sedaj pa ni Strupeno jezero nad Taro je prava ekološka bomba Nestrokovno zgrajen nasip umetnega jezera je popustil — Samo požrtvovalnost prebivalcev je tokrat rešila Taro OD NAŠEGA DOPISNIKA MOJKOVAC, 6. novembra - V Mojkovcu odkrito govorijo, da se je pred nekaj dnevi skoraj zgodila ekološka katastrofa oziroma večje onesnaženje Tare, Drine in mogoče celo Donave. Podrobnosti pa še niso znane. Nenadoma je namreč popustil nasip umetnega jezera, v katerega tečejo odpadne vode flotacije rudnika svinca in cinka Brskovo. Jezero ima površino 17 hektarov, menijo pa, da je v njem skoraj štiri milijone ton strupenega materiala. Sumijo, da je bil nasip zgrajen nestrokovno, zato je strah pred takšno katastrofo upravičen. Tokrat so se ji izognili samo zaradi prisebnosti rudarjev in prebivalcev Mojkovca, ki so vso noč požrtvovalno in nesebično zasipali razpoko in tako (vsaj začasno) preprečili odtekanje strupenega materiala v Taro. Del usedlin pa je kljub temu odneslo v njeno strugo. V nasip, za katerim se zbirajo odpadne snovi iz rudnika Brskovo, so bila vložena velika sredstva. Jezero je že skoraj polno. Količina materiala se še povečuje in če bo strupeno jezero, ki je prava ekološka bomba, nekega dne izteklo v Taro, bodo posledice velikanske. Umetno jezero s strupeno jalovino ne ogroža samo Tare, Drine in posredno Donave, ampak je tudi velik problem za 12.000 prebivalcev Mojkovca. Čeprav je mesto sredi gora, že dolgo nima čistega zraka. Zdravnik in predsednik mestnega ekološkega društva dr. Miroslav Rabrenovič pravi, da je po nastanku jezera vse več bolezni dihal, kože, kosti in krvi. To za območja s takšnim podnebjem nikakor ni tipično. lan pa grozi še ena nevarnost. Na njenem desnem bregu, sredi narodnega parka Biograd-ska gora, gradijo asfaltno bazo. To je razburilo tudi ekologe zunaj republike, saj ogroža tako park (s pragozdom) kot skoraj 80 kilometrov dolg kanjon Tare, skozi katerega teče bistra reka že več kot 15 milijonov let. BRANKO JOKIČ vesti, ki bi morda namigovale na to, da ZIS o tem sploh razmišlja. Tretji oreh je brez dvoma najbolj trd, je pa vsekakor najpomembnejši na poti do najpomembnejšega cilja: do trga in tržnih odnosov v avtomobilski industriji. Z znižanjem temeljnega prometnega davka je ZIS vsaj nekoliko pospešil upadajočo prodajo predvsem zmogljivejših in dražjih vozil, ni pa nič storil za to, da bi vsaj približno izena- © Vse kaže, da bo kmalu prišlo do nekaterih sprememb pri nakupu avtomobilov za devize. Doslej je ZIS na predzadnji dan v mesecu določil dinarsko proti v rednost tuje valute. Ta se potem ni spreminjala vse do konca naslednjega meseca in je neto devizna cena tujega vozila, preračunana v dinarje, po tako določeni vrednosti tuje valute, predstavljala osnovo za odmerjanje carine in dinarskih dajatev. Konsig-nataiji so imeli prav zaradi tega precej več dela ob koncu meseca, kajti kupci so precej prihranili zgolj s tem, da so se odločili za nakup avtomobila čim kasneje. Prav zaradi tega naj bi ZIS določal vrednost tuje valute pri nakupu avtomobila dvakrat v mesecu (menda so razmišljali tudi o tem, da bi to naredil celo vsak teden). Nekaj podobnega grozi kupcem avtomobilov za dinaije. Ti plačujejo prometni davek od nabavne oziroma tovarniške cene vozila, zapisane na kupni pogodbi. Ker domači izdelovalci ob polnem plačilu tovarniške cene to jamčijo do dobave, (dobavni roki pa postajajo vse daljši — tudi do pet ali šest mesecev), so pogoste podražitve oziroma inflacija dobrodošel zaveznik. Po novem pa naj bi prometni davek pla-čeveli od tovarniške cene, ki bo veljala na dan dobave. Toda to bi bilo krivično, saj jugoslovanski kupec tako ali tako ne more vplivati na dolžino dobavnih rokov. kakšne so tedaj najmanj ukinjali, potem vidimo, da je bilo največ zanimanja za obrt, za poslovne storitve ter za trgovino. Zanimiva je tudi lestvica, ki kaže, koliko obratovalnic je bilo konec letošnjega junija v posameznih slovenskih občinah. Na vrhu te lestvice je ljubljanska občina Vič-Rudnik, ki je imela prijavljenih 2.768 obratovalnic, v občini Kranj jih je bilo 1.971 Ljubljana Siska jih je imela 1.913, Radovljica 1.727, Domžale 1.708, Piran 1.633, Koper 1.574, Ljubljana Moste-Polje 1.541, Nova Gorica 1.468, Ljubljana Bežigrad 1.429, Celje, 1.311, Novo mesto 1.081, Murska Sobota 1.039, Ptuj 992, Kamnik 933, Ljubljana Center 883, Maribor Tabor 877, Tolmin 868, Izola 809, Škofja Loka 801, Idrija 783, Žalec 765, Jesenice 763, Maribor Rotovž 741, Ajdovščina 709, Grosuplje 682, Brežice 658, Maribor Tezno 654, Velenje 654, Krško 609, Postojna 569, Šmarje pri Jelšah 560, Slovenska Bistrica 552, Ilirska Bistrica 538. Sežana 537, Maribor Pobrežje 528, Mozirje 500, Vrhnika 499, Trebnje 443, Sevnica 433. Ribnica 433. Ljutomer 428, Sloveni Gradec 405, Tržič 403, Zagorje ob Savi 384, Ravne na Koroškem 383, Gornja Radgona 381, Slovenske Konjice 372, Metlika 367. Šentjur pri Celju 365, Laško 359/ Lendava 350, Litija 341, Radlje ob Dravi 337, Cerknica 333, Črnomelj 333, Trbovlje 276, Logatec 275, Kočevje 268. Lenart 265, Maribor Pesnica 201, Ormož 196, Maribor Ruše 181, Hrastnik 150. občina Dravograd pa je imela 149 obratovalnic. ILJA POPIT Upniki bodo izplačani, novo podjetje prevzema zdravo jedro Odločitev o stečaju sežanske Elektroakustike je bila upravičena - Vodstvo Iskre ni bilo pripravljeno pomagati SEŽANA, 6. novembra - Prvega oktobra so v Sežani iz zdravih delov Iskre Elektroakustike, ki je v stečaju, ustanovili novo podjetje Trelas. V Sežani pričakujejo, da bodo upnike lahko izplačali že do sredine tega meseca, stečajni postopek pa končali še pred novim letom. čil tržni položaj domačih in tujih izdelovalcev avtomobilov. Če je to vroča želja povprečnega Jugoslovana, potem se domači izdelovalci avtomobilov nad takšno potezo kljub retorično drugačnim zagotovilom ne navdušujejo. Marsikaj je odvisno od carinskega zakona, ki je že v skupščinski obdelavi, vendar ne kaže pozabiti na Markovičevo obljubo, dano v ZDA. Tedaj je bilo povsem nedvoumno rečeno, da se bodo carine zmanjšale, ven- dar bi bilo le nekoliko preveč, če bi že tedaj od predsednika vlade zahtevali še odgovor na vprašanje, kdaj in za koliko. Toda nekaj se premika in morda je najpomembnejše to, da imajo sedanje obljube ZIS večjo vrednost kot kdajkoli poprej. JANEZ KOVAČIČ Takšen razplet dokazuje, da je bila spomladanska odločitev o usmerjenem stečaju Elektroakustike upravičena, stečajni ukrepi pa dobri. Stečajno vodstvo je v pol leta število zaposlenih zmanjšalo skoraj za polovico. Skrčilo in posodobilo je proizvodni program. Povečali so stečajno maso in s tem zagotovili oprijemljive možnosti za izplačilo vseh upnikov. Z uresničevanjem projekta za novo podjetje, ki ga je pripravila novogoriška Agea, so dokazali, da je večji del proizvodnje rentabilen in da ostanek stečajne mase lahko omogoči uspešen začetek delovanja novega podjetja. Med stečajem so najprej uspešno uredili finančne odnose sežanskega kolektiva z drugimi delovnimi organizacijami v okviru Iskre. Hkrati so z njimi vzpostavili tak način poslovanja kot z zunanjimi, partnerji. Odprodali so večino zalog in nato ustanovili Trelas. Novo podjetje je pred enim mesecem zaživelo s pogodbo o vlogi kapitala zaposlenih. V njej je med drugim tudi določeno, da Trelas lahko brez pravice odtujitve 5 let združuje sredstva, ki jih republiška skupnost za zaposlovanje namenja za odpiranje novih delovnih mest. Po novem naj Trelas ne bi bil več v sestavu Iskre, četudi bo z nekaterimi njenimi organizacijami in servisi še vedno vzdrževal tesne, vendar le strogo poslovne vezi. Trelasovi izdelki naj bi tudi v bodoče imeli Iskrin znak. Kljub takšnemu (pričakovanemu) razpletu pa v Sežani ne morejo pozabiti, da vodstvo sozda Iskra tudi v zadnjem času ni pokazalo nobene pripravljenosti, da bi neposredno sodelovalo in pomagalo pri izboljšanju položaja svojega sežanskega podjetja. JANEZ ODAR Na podlagi 5. člena Sporazuma o skupnem financiranju sodelovanja jugoslovanskih znanstvenih asociacij z mednarodnimi nevladnimi znanstvenimi organizacijami Svet Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za raziskovalno dejavnost v Jugoslaviji razpisuje NATEČAJ za sofinanciranje sodelovanja jugoslovanskih znanstvenih asociacij z mednarodnimi nevladnimi znanstvenimi organizacijami v letu 1990. 1. Članice Sveta Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za raziskovalno dejavnost v Jugoslaviji (naprej Svet Zveze) bodo financirale oz. sofinancirale: a) članarine jugoslovanskih znanstvenih asociacij ustreznim mednarodnim nevladnim znanstvenim organizacijam b) stroške potovanja in bivanja delegiranih predstavnikov jugoslovanskih znanstvenih asociacij, ki so kot izbrani funkcionarji v upravnih telesih mednarodnih nevladnih znanstvenih organizacij prisotni na sejah upravnih teles mednarodnih nevladnih znanstvenih organizacij v tujini c) stroške organizacije in poteka sestankov upravnih teles mednarodnih nevladnih znanstvenih organizacij v Jugoslaviji. 2. Sredstva za financiranje sodelovanja iz 1. točke tega razpisa bomo odobravali jugosiovanskim znanstvenim asociacijam pod naslednjimi pogoji: a) da so registrirane kot pravne osebe v SFRJ, kot jugoslovanske znanstvene asociacije na konkretnem področju b) da je iz Statuta asociacije razvidno obvezno kroženje sedeža asociacije po republikah in pokrajinah c) da so registrirane v Komisiji Sveta Zveze za mednarodno znanstveno sodelovanje d) da je članstvo v mednarodni nevladni znanstveni organizaciji pomembno za dolgoročni razvoj jugoslovanske znanosti e) da so za organizacijo sestanka upravnih teles mednarodnih nevladnih znanstvenih organizacij v Jugoslaviji dobile soglasje ustreznega republiškega oz. pokrajinskega organa ter Sveta Zveze f) da je asociacija predložila poročilo o rezultatih sodelovanja z mednarodno nevladno znanstveno asociacijo v preteklem letu. 3. Zahtevke za financiranje sodelovanja pod 2. točko tega razpisa lahko oddajo izključno jugoslovanske znanstvene asociacije, in sicer republiški oz. pokrajinski skupnosti za raziskovalno dejavnost, na katere območju je sedež asociacije. Poleg zahtevka za članarino je treba poslati še račun z navedeno višino članarine v mednarodno nevladno znanstveno organizacijo. 4. Zahtevke oddajte na vprašalnikih, ki jih je pripravil Svet Zveze v 10 primerkih. Vprašalnike dobite pri pristojni republiški ali pokrajinski raziskovalni skupnosti. 5. Natečaj traja od dneva objave do 28. februarja 1990. Komisija bo prijave, ki bodo prispele do 5. decembra 1989, obravnavala po 15. decembru 1989, druge pa po zaključku razpisa oz. marca 1990. Prijav za sofinanciranje, ki bodo prispele po 28. februarju 1990, Komisija ne bo obravnavala. 6. Vprašalnike lahko dobite na pisno ali telefonsko zahtevo pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, Ljubljana, Tržaška 42, V. nadstropje, telefon 261-139. 7-14246 j.',.-- »j 4. stran ★ DELO ZUNANJA POLITIKA Torek, 7. novembra 1989 Posvet držav v razvoju o sklicu vrhunskega srečanja Sodelovanje Jug-Jug naj bi postalo tesnejše, hkrati bi obudili pozabljeni dialog s Severom — Nova oblika stikov — Prvega dne o splošnih vprašanjih OD NAŠEGA DOPISNIKA . nih ali vladnih predsednikov ŽENEVA, 6. novembra - Predstavniki petnajstih držav v razvoju, med njimi tudi Jugoslavije, ki jo zastopa pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Srdjan Kerim, so danes pričeli dvodnevni posvet o sklicu vrhunskega srečanja, na katerem bodo proučili sodelovanje med državami svetovnega Juga in ocenili svetovni gospodarski položaj, predvsem iz zornega kota manj razvitih, ter na ta način skušali okrepiti medsebojne gospodarske vezi. Neuvrščene in druge države v razvoju, ki se sicer redno sestajajo na vrhunskih in drugih konferencah, izdelale pa so tudi akcijske programe za pospeševanje sodelovanja na relaciji Jug-Jug. doslej niso izkoristile vseh možnosti za medsebojne gospodarske stike, zato naj bi bodoči vrh petnajsterice (Alžirija, Argentina, Egipt, Indonezija, Indija. Jamajka, Malezija, Nigerija, Peru. Senegal, Venezuela. Zimbabve, Mehika. Brazilija in Jugoslavija). ki bo najverjetneje že v prvi polovici prihodnjega leta, omogočil izdelavo novega akcijskega načrta za tesnejše sodelovanje. Ta program bi poleg že dogovorjenih akcij vseboval tudi Odslej več ameriških Židov Misija predstavnikov osrednjih židovskih organizacij v ZDA na obisku v Jugoslaviji NEW YORK. 6. novembra — V Jugoslavijo je odpotovala 9-članska misija predstavnikov osrednjih židovskih organizacij v ZDA. ki naj bi predvsem pospešila in razširila ameriško-ži-dovski turistični dotok v Jugoslavijo. hkrati pa tudi povečala možnosti siceršnjega sodelovanja med Jugoslavijo, židovskimi organizacijami in tudi z Izraelom. Kot je pred odhodom povedal Milton Jacobv. pisec in dopisnik Židovske telegrafske agencije ter avtor Židovskega vodnika po Jugoslaviji, je cilj misije predvsem v tem. da spodbudi- zanimanje za Jugoslavijo »kot najboljšo turistično destinacijo na svetu«. V ta namen bo misija obiskala poleg Beograda (tam se bo sestala s predstavniki židovskih skupnosti, turistične zveze, mogoče pa tudi s predstavniki naše vlade) še Sarajevo, Mostar, Split, Dubrovnik in Zagreb. Med potjo naj bi še podrobneje spoznali židovske kulturne spomenike na naših tleh. srečali pa naj bi se — kot je dejal Jacoby — tudi »s povprečnim Jugoslovanom. saj naši turisti ne bi hodili k vam le zaradi židovskih spomenikov. ampak tudi zato, da se zbližamo med seboj«. Ob vprašanju, ali se bo misija na pogovorih z našimi vladnimi predstavniki (če bo do sestanka prišlo) pogovarjal še o čem drugem in ne samo o turizmu, pa so tako Jacoby kot drugi člani misije dopustili možnost, da utegne beseda teči tudi o navezovanju še kakšnih drugih stikov in ne samo turističnih (se pravi, tudi o stikih z Izraelom). V misiji so namreč poleg Jacobyja še Sidney Gruber, ki pri svetovnem židovskem kongresu koordinira in nadzira njegove dejavnosti po vsem svetu, rabin Gilbert Epste-in iz rabinske skupščine Amerike. ki združuje kakih 1500 rabinov iz ZDA in vsega sveta, Charlotte Jacobson in Evelyn Sondheim iz židovske ženske organizacije Hadassah Meyer Ro-senthal iz mednarodne organizacije Bnai Brith, ki v 48 državah skrbi za ohranitev judaizma, Bernice Epstein, turistična strokovnjakinja in svetovalka pri Isram Travel (osrednjem ameriškem tour operatorju), novinarka Lisa Holstein (urednica enega izmed petih osrednjih židovskih tednikov v ZDA) in Paul Lungen. glavni reporter časopisa Canadian Jevvish News iz Toronta. Obisk misije v Jugoslaviji sta organizacijsko podprla JAT in newyorško predstavništvo turistične zveze Jugoslavije. M. M. nova področja, hkrati pa naj bi šefi držav ali vlad spodbujali tudi dialog Sever-Jug, ki je padel v pozabo. Vrhunska srečanja 15 držav v razvoju (na ženevskem pripravljalnem sestanku sodeluje tudi Brazilija, ki zaradi občutljivega položaja pred predsedniškimi volitvami še ni dala dokončne privolitve) torej ne pomenijo nekakšnega nadomestka za redne posvete neuvrščenih ali držav v razvoju, temveč predvsem novo obliko dialoga med njimi, zato je tudi njen uradni naziv »skupina za posvet in sodelovanje Jug-Jug na vrhunski ravni«. Uvodnega dne razprav so predstavniki petnajsterice držav- omenili najsplošnejša vprašanja, ki se pojavljajo pri oblikovanju te nove politične skupine držav v razvoju, poleg dnevnega reda teh srečanj pa bodo določili tudi kraj in čas prvega vrhunskega srečanja nove grupacije. BOŽO MAŠANOVIC Priprave na leto 1992 CANBERRA. 6. novembra — Zunanji ministri 12 pacifiških držav so se danes v Canberri zbrali na tridnevni konferenci o gospodarskem sodelovanju. Prvi pogovori so potrdili napovedi, da bo srečanje verjetno temelj nove gospodarske zveze. Še en Palestinec mrtev JERUZALEM. 6. novembra — Izraelski vojaki so davi ubili 20-letnega Palestinca, ki je skušal pobegniti v Jordanijo, njegovega tovariša pa so ranili. V 22 mesecih palestinskega upora na zasedenih ozemljih je izraelska vojska ubila 573 Palestincev. Zabeleženo,.. »Tisoč ljudi je mogoče pretepsti. sto tisoč pa ne.« PAVEL KOHOUT. češki pisatelj, o možnosti druge praške pomladi »Zdaj imamo doktrino Franka Sinatre, ki je pel ,1 did it my way'. Vsaka država si zdaj sama lahko izbere svojo pot.« GENADIJ GERASIMOV, predstavnik, zunanjega ministrstva ZSSR, o politiki Moskve na Vzhodu »Želim si, da naši politiki ne bi gledali ljudstvu v oči šele takrat. ko so s hrbtom pritisnjeni ob zid.« MARKUZ WOLF, bivši šef obveščevalne službe Nemške demokratične republike »Mislim, da tisti, ki hočejo zdaj pokopati Lenina, skušajo pokopati leninizem.« SERGEJ DEBOV, sovjetski biokemik, ki naj bi pregledal balzamirano truplo Lenina »Sicer sem ji čestitala, ker so jo kandidirali, toda ker se z njenimi političnimi stališči ne strinjam, je seveda ne bom podprla.« CLAUDI A CHAMORRO, sandinistka, o kandidaturi svoje matere na predsedniških volitvah »Kako naj spremenim Margaret Thacher? Sem, kar sem. Tu sem, ker zagovarjam določena stališča. Verjamem v določene stvari, nikoli nisem omahovala in tudi v prihodnje ne bom.« MARGARET THATCHER, britanska premierka, o kritikah na račun svoje vladavine »Ko sem bil študent prvega letnika političnih ved. dekleta niso smela nositi hlač. Tiste, ki so kršile to pravilo, so preganjali vratarji. Naslednje leto so bile hlače že dovoljene in nihče se ni razburjal.« JACOUES CHIRAC, pariški župan, ob polemiki zaradi mladih muslimank na šoli v Creuilu, ki nosijo ruto po predpisih Korana. KAKO SE OBRNITI? Botha priznal »pomoto«, za namibijske volitve ni ovir Južnoafriški minister je šel v Windhoek mirit razburjenje, nastalo zaradi njegovih prenagljenih obtožb - Nevv York ostro reagiral na lažni alarm OD NAŠEGA DOPISNIKA NAIROBI, 6. novembra — Južnoafriški zunanji minister Pik Botha je konec tedna nepričakovano obiskal Windhoek, da bi umiril razburjenje, ki je zajelo Namibijo neposredno pred volitvami zaradi njegovih obtožb, da so borci Ljudske organizacije jugozahodne Afrike (SVVAPO) vnovič vdrli iz Angole v Namibijo. Botha je na tiskovni konferenci po obisku izjavil, da so bili podatki, na katere je opiral svojo obtožbo, očitno netočni in da bodo volitve v Namibiji, kot vse kaže, v resnici svobodne in poštene. HANEL, »Frankfurter Allgemeine Zeimng<• Rimske računalniške igre Na občinskih volitvah v Rimu je nastala pravcata zmešnjava: pri vnašanju podatkov v računalnike je bilo kup napak - Gre res le za tehnične spodrsljaje? OD NAŠE DOPISNICE RIM, 6. novembra — Rimskim občinskim volitvam minulo nedeljo je bilo od vsega začetka namenjeno, da bodo, že zaradi energije in adutov, ki so jih vanje vložili vsi politični voditelji v deželi, prerasle klasične »občinske« okvire velemesta. Dogodek nacionalnega pomena pa so nepredvideno postale tudi zaradi zmešnjave, ki je sledila. Zaporedna odkritja majhnih in večjih prevar pri vnašanju podatkov v računalnik, malomarnosti pri shranjevanju volilnih lističev, odkritje, da je bilo v nekaterih volilnih okrožjih oddano več glasov, kot je bilo vpisanih volilcev, primeri, da kandidati niso dobili niti enega samega glasu (niti svojega ne), so odprli še bolj neprijetno plat volitev, kot je razmišljanje o reformi volilnega sistema. Teden dni po volitvah, ki so jih vodilni politiki v kampanji prikazovali kot stvar zaupanja konkretnemu kandidatu za županski položaj, tako sploh še niso znani dokončni uradni rezultati, kaj šele župan, ki ne bo nujno tisti, ki je dobil največ glasov na seznamih stranke, ampak bo izid taktičnega dogovora med vodstvi. Zadevo spremljajo zahteve manjših strank, da bi volitve sploh razveljavili, nepravilnosti raziskuje pravcata vojska Strah za zaščitno znamko Skupni trg v Evropi 92 zbuja tudi pomisleke, kaj bo z najbolj znanimi izdelki — Bodo parmski pršut delali v ZRN in francoske sire v Španiji? OD NAŠE DOPISNICE Sp°rOV Z m°Čnimi .P° BRUSELJ, 6. novembra — Ali bo čez nekaj let, ko bo skupni trg v Evropi 92 postal stvarnost, mogoče v ZRN delati »parmski pršut«, v Španiji sir z nalepko »francoski roquefort«, v Italiji pa bruseljske pralineje, čokoladne bonbone, katerih prodaja po vsem svetu prinese vsako leto v belgijsko izvozno blagajno kakih dvajset milijonov dolarjev. Razprava se za zdaj v Bruslju omejuje na živila z znanim poreklom, ki porabniku zagotavlja določeno kakovost, vendar je problem mogoče razumeti tudi širše. Dvanajsterica, ki zase trdi. da tudi po 1992. ne bo postala »Trdnjava Evropa«, obdana s protekcionističnim obzidjem, čez katero bodo spustili le posvečene, bo trditev morala odka-zati tudi s potrdili o poreklu blaga. V pogajanjih med ES in 66 državami Afrike. Karibov in Pacifika (skupina ACP). podpisnicami lomejske konvencije, skozi katero se pretaka večina bruseljske pomoči nerazvitim državam, se je pred kratkim ustavilo prav pri istem vprašanju. Skupina ACP zahteva namreč v okviru četrte lomejske konvencije, ki naj bi jo podpisali do konca leta — začela naj bi veljati februarja 1990 — lažji dostop svojega bla- ga na trg ES, vključno z manj togimi pravili za potrdila o poreklu blaga. Prav v zvezi z lomejsko konvencijo je dvanajsterica postavljena pred nevarno preizkušnjo dvojnih meril. Če pri partnerjih zunaj integracije dosledno vztraja pri potrdilih o poreklu blaga, s katerimi je porabniku zagotovljena natančno določena kakovost (barva, okus, sestavine itn.), bi morala ne glede na tokove sproščanja v Evropi 92 enaka pravila upoštevati tudi znotraj ES. Toliko prej, ker so nalepke, s katerimi se posamezne vrste blaga pojavljajo na trgih ES, že davno postale natančno določeni potrošniški pojmi, del evropske tradicije, ki je v okviru kulturnih razsežnosti Evrope 92 pomembna sestavina nove zasnove. V evropski komisiji, kjer se očitno zavedajo nevarnosti rabnikov na eni in proizvajalcev na drugi strani (ena in druga sta v ES izredno močni), so te dni nadvse previdni. Komisar ES za kmetijstvo Ray Sharry zagotavlja, da se bodo tudi znotraj integracije držali točno določenih pravil igre v zvezi z uveljavljenimi nalepkami (pravila naj bi bila celo strožja v Evorpi 92) in da spoštovanje tradicionalnih in kulturnih pridobitev v resnici ni v nasprotju s temeljno zasnovo skupnega trga dvanajsterice, temveč gre le za dve sestavini iste zasnove. Kako bodo zamisel o neoviranem kroženju blaga, kapitala, ljudi in storitev, kar implicira tudi nemoteno gibanje, združevanje in pretakanje proizvodnje v vsem prostoru ES, vkomponi-rali v zasnovo, po kateri bodo parmski pršut, škotski viski ali pa bordojsko vino proizvajali izključno tam, kjer obstajajo za izdelke s to nalepko vse možnosti (klima, sestava tal, surovine določene kakovosti itn.), je vprašanje, na katero za zdaj v Bruslju še iščejo odgovor. MIRJAM AČIMOV-OBLAK 125 računalniških strokovnjakov in znan je že sodnik, ki bo vodil preiskavo o morebitnih kaznivih dejanjih, ki so jih zagrešile še neznane osebe. Za zdaj so ugotovili, na katerem osebnem računalniku, povezanem z osrednjim sistemom v mestni hiši, je nastala napaka, ki je zbudila največ pozornosti (več kot 40 tisoč glasov, pripisanih demokristjanom, ne da bi jih v resnici dobili), niso pa še ugotovili, kdo je to storil, še manj zakaj. Namerna prevara, utrujenost, malomarnost? Vodja ekipe, ki je ves teden preživel pod reflektorji, je vsekakor odločen poiskati vir in krivca. Vtis v javnosti je mučen tudi zato, ker so na vratih enega od prostorov, kjer shranjujejo volilne lističe, našli prelomljen pečat, neki odvetnik pa je ob cesti našel izpolnjene volilne lističe in vložil prijavo. Analitiki opozarjajo, da od volitev do volitev narašča število takih, ki sploh ne volijo, hkrati pa število oddanih praznih in neveljavnih lističev. Kot izraz nezanimanja, pa tudi protesta so ti pojavi že zbudili pozornost; neverjeten ples- s pripisanimi in takoj nato odvzetimi glasovi, s poslanskimi sedeži, ki pridejo in grejo, s poslanci, ki so v nekaj urah spet brez sedežev, utegne stopnjo nezaupanja v delovanje sistema še povečati. »Živimo v dobri informatike in vse naše življenje se giblje po ritmu in pravilih, ki jih določijo računalniki«, meni eden od komentatorjev. »Toda nobena banka in nobeno podjetje si ne bi mogla privoščiti življenja s tako stopnjo približnosti, ki so si jo privoščili organizatorji volitev v glavnem mestu«. Ker pa hkrati po prvih raziskavah govorijo tudi o 20 odstotkih napačno izpolnjenih lističev in možnem velikem številu neustreznih predsednikov voliv-nih komisij, ki so te nepravilnosti dopustili, se zdi prešibka teza, da gre za napake izključno tehnične narave pri delu z računalniki. MOJCA DRČAR-MURKO Botha se je za obisk v Namibiji odločil potem, ko se je Južna Afrika znašla pod plazom očitkov, da skuša zadnji hip spodkopati proces namibijske neodvisnosti. Bothove obtožbe o sumljivih vojaških premikih borcev SWAPO vzdolž angolsko-nami-bijske meje so kot neutemeljene nemudoma zavrnili tako predstavniki mirovnih sil ZN (UN-TAG) v Namibiji kot tudi v krogih SWAPO. Da je tam vse mirno, sta potrdila še posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN za Namibijo Martti Ahti-saari in južnoafriški generalni administrator za Namibijo Louis Pienaar, potem ko sta osebno preverila položaj na meji. Najostrejši odmev pa je prišel iz Nevv Yorka, kjer je varnostni svet soglasno obsodil Južno Afriko, da je sprožila lažni alarm, ki bi kaj lahko imel usodne posledice za proces namibijske neodvisnosti. Botha je na tiskovni konferenci v Windhoeku ponovil, da je pač zaupal podatkom, ki mu jih je dala južnoafriška obveščevalna služba in s tem nedvoumno namignil, da se vihar zdaj seli na južnoafriško notranjepolitično prizorišče. Hkrati pa se je v opravičilo vprašal, kakšen bi bil šele vihar, če bi bili podatki točni, a bi jih zamolčal. Med obiskom v Windhoeku se je sestal z angolskim zunanjim ministrom Pedrom de Castom van Dunemom, ki mu je zagotovil, da je na angolsko-namibijski meji mirno, dogovorila pa sta se tudi, da bodo mejo odslej sproti nadzirale skupne južnoafriško-angolske opazovalne skupine. Vnovič se je srečal z voditeljem SVVAPO Samom Nujomom (prvič že pred tednom) in se mu, kot je dejal, opravičil za neutemeljene obtožbe. Ni pa se srečal z Marttijem Ahtisaarijem, ki je bil še posebej zajedljiv na njegov račun, ker se je Botha pri svojih obtožbah skliceval na domnevna sporočila med enotami UNTAG in ki naj bi jih bili prestregli v Pretorii. Na vprašanje, zakaj ni prišlo do njunega srečanja, je Botha le skomignil z rameni, pri tem pa zajedljivo dodal, da je tudi UNTAG doslej napravil kar PRED SREDOZEMSKIM SREČANJEM BUSH-GORBACOV Vrhunsko srečanje na slani vodi Ameriška javnost ni prav nič navdušena, da bi se Bush in Gorbačov sestala na »vrhu pred vrhom« samo zato, da bi z nogami na mizi pozirala fotoreporterjem — Konec medle Bushove politike? Zdrahe zaradi muslimanskih rut OD NAŠEGA DOPISNIKA ŽENEVA, 6. novembra — Kar ni uspelo opoziciji, se je posrečilo islamskim aktivistom. Žgoče vprašanje, ki že nekaj tednov razburja francosko javnost, ali deklicam muslimanske veroizpovedi dovoliti nošenje rut v šolah ali ne, povzroča čedalje večja razhajanja v vladajoči stranki. Zdi se, da je minister za šolstvo Lionel Jospin, ki je z izjavo, da ima v skladu z načeli enakopravnosti vseh veroizpovedi vsakdo pravico nositi svoje simbole in da bi bile mlade muslimanke v podrejenem položaju, če bi jim branili nošnjo rut, želel ugasiti iskre, še preden zanetijo požar, dosegel prav nasprotno. Najnovejši Nouvel Observateur je objavil pismo petih levičarskih intelektualcev, med katerimi je tudi elizejski svetovalec Regis Debray, ki ministru Jospinu očitajo kapitulacijo. Doslej je ministra za šolstvo odločno podprl le notranji minister Pierre Joxe, vsi ostali vidni možje socialistične stranke pa se previdno držijo v ozadju. Tudi sam Fran^ois Mitterrand. Namesto tega se je v javnosti pojavila izjava njegove žene Danielle, ki zagovarja nošnjo rut v šolah, vendar opazovalci tega posega niso tolmačili kot neuradno stališče državnega predsednika. Danielle Mitterrand je namreč nastopila v lastnem imenu, kot predsednica institucije France-liberte, ki se zavzema za zbliževanje z državami v razvoju, spoštovanje človekovih pravic in proti rasističnim težnjam v Franciji. Takoj po pismu petih intelektualcev je Mit-terrandova žena v intervjuju za revijo Express A pojasnila, zakaj zagovarja nošnjo islamskih rut v francoskih šolah. Gre za tradicijo, ki jo je treba spoštovati v imenu verske strpnosti. Na očitke, češ da bi takšno dovoljenje utegnilo sprožiti pravcato ofenzivo islamskega integriz-ma, pa je Danielle Mitterrand odgovorila, da se ne boji takega procesa, češ da so »Francozi dovolj informirani«. Če so nekatere nasilne akcije proti muslimanskim vernikom, ki tvorijo večino priseljenega francoskega prebivalstva, sprožile splošno nezadovoljstvo javnosti, razen skrajnodesničar-sko usmerjene, je Jospinovo soglašanje z nošnjo rut razcepilo tudi pristaše levice. Prav zaradi tega so strankarski prvaki povečini v ozadju razprav, francoski socialisti se namreč počasi pripravljajo na kongres, ki bo prihodnje leto v Rennesu, na njem pa bodo oblikovali ne le nov politični program, temveč tudi, kar jc še pomembneje, sestavili prvi seznam svojih politikov, ki lahko čez dobri dve leti računajo na premierski položaj, če bo sedanja vladajoča stranka dobila naslednje parlamentarne volitve. Še več, kongres v Rennesu utegne celo odgovoriti na vprašanje, kdo je najresnejši kandidat za Mitterrandcu/ega naslednika v Elizejski palači leta 1995. Z razpravo o nošnji islamskih rut je še najbolj zadovoljen finančni minister Pierre Bere-govov, zlobno poudarja komentator v Figaroju, kajti ostra polemika javnosti prenaša politično pozornost na področje, ki je zanj manj nevarno. Ministru, ki je bil že dober mesec dni pod udarci kritik zaradi stavke davčnih uslužbencev, se rute zdijo kot božanska prikazen. BOŽO MAŠANOVIC OD NAŠEGA DOPISNIKA NEVV YORK, 6. novembra — Bela hiša In Kremelj sta hkrati sporočila, da se 2. in 3. decembra na ladjah (sovjetski in ameriški izmenično) v Sredozemlju sestaneta predsednika ZDA in SZ George Bush in Mihail Gorbačov. To bo za Busha kot predsednika ZDA prvo srečanje z Gorbačovom (sicer pa sta se dobila že decembra lani v Nov Yorku, vendar je bil takrat uradni predsednik ZDA še Ronald Reagan). Srečanje naj bi bilo za Busha tudi priložnost — kot poudarjajo ameriški opazovalci - da »na sestanku z nestrpnim sovjetskim voditeljem, stori nekaj, česar prejšnje ameriške vlade niso mogle — namreč, da spremeni odnose med Vzhodom in Zahodom«. druge« (kot se je slikovito izrazil Bush ob napovedi »vrha«). Pobuda za »nevrhunski vrh« Neposredni povod za pospešitev srečanja med Bushom in Gorbačovom nedvomno predstavljajo sedanji dogodki v Vzhodni Evropi: na Poljskem, Madžarskem, v NDR in pa seveda —'v SZ sami. Vzhodna Evropa že več kot štiri desetletja ni bila na formalnem dnevnem redu ameriško-sovjetskih sestankov, tokrat pa »finlandizacija« satelitskih držav, ki so nekoč tvorile vsaj navzven monolitno »socialistično skupnost«, in ogrožena perestrojka v SZ predstavljata prehud izziv za velesili, da bi »kot dve veliki ladji v nočni plovbi zaradi pomanjkanja komunikacij pluli druga mimo oziroma za »vrh na slani vodi« (kot so to ocenili v ameriških demokratskih logih) prihaja z ameriške strani. Kot pravijo dobro obveščeni krogi v Washingtonu, je predsednik Bush začel razmišljati o dvojnem vrhu (neformalnem decembra in formalnem konec spomladi 1990) letos poleti, in sicer po jubilejnem sestanku Nata v Bruslju, pariškem ekonomskem vrhu in po obisku na Poljskem in Madžarskem. Menda je Bush pismo, v katerem je ponudil Gorbačovu neformalni sestanek, napisal v predsedni- škem letalu, ko se je s pariškega sestanka s skupino sedmih najrazvitejših zahodnih držav vračal v ZDA. Gorbačov je ponudbo sprejel v začetku avgusta, potem pa sta Bela hiša in Kremelj iz- • Koliko nezaupanja med velesilama bo treba še premagati, kažejo tudi zastoji v sedanjih pogajanjih o uničevanju zalog kemičnega orožja. Bush je septembra v generalni skupščini OZN predlagal, naj bi obe strani enakovredno uničili velike zaloge kemičnega orožja. Toda uslužbenci Bushove vlade med drugim še vedno ne vedo, ali ameriško-sov-jetski sporazum o delnem uničenju zalog kemičnega orožja zahteva odobritev ameriškega kongresa ali ne__ menjala več brzojavk o kraju in datumu srečanja in o vsebini pogovorov. Medtem je septembra tudi prišlo do srečanja Baker— Ševardnadze v Wyomingu, kjer je bil potrjen datum formalnega srečanja na vrhu — konec junija 1 ali v začetku julija 1990 (predvi- doma v VVashingtonu) — in tudi njegova vsebina. Na formalnem vrhu naj bi voditelja velesil po možnosti sklenila nov razoroži-tveni sveženj, vključno s sporazumom o strateški oborožitvi, o katerem se je delno pogajala že Reaganova vlada. Prastrah iz Reykjavika Zagretost Washingtona za neformalni vrh v Sredozemlju kaže, da ameriška diplomacija, v odnosu do Moskve poteka najmanj po dveh tirih. Po prvih tirnicah drvi na naglo sestavljena ameriška kompozicija, ki jo potiska para pragmatizma. Ta kompozicija poskuša doseči ruske postaje, pomagati Gorbačovu pri njegovih ekonomskih reformah (uradno tega Američani ne govore, ker bi Moskva utegnila biti užaljena, saj izjavlja, da bo poskrbela za reforme Z lastnimi silami, brez ameriške pomoči) in mu s tem pomagati, da se obdrži na oblasti. S tem bi Washington pomagal tudi demokratičnim silam v vzhodnoevropskih državah, ki imajo prav zaradi Gorbačova razmeroma proste roke pri ustvarjanju svoje sedanje in bodoče usode. Pospešena »finlandizacija« Vzhodne Evrope je torej pospešila tudi vlak ameriške pragmatične diplomacije. Na neformalnem vrhu v Sredozemlju GEORGE BUSH bo Busha torej predvsem zanimalo, kaj kani s finlandizacijo storiti Gorbačov. Le-ta pa bo poskušal ugotoviti, kako jo namerava izkoristiti Washington za svoje strateške cilje in potrebe. Na drugem tiru ameriške diplomacije so washingtonski kurjači lokomotive previdnejši. Na njem naj bi se namreč pomikal vlak, gnan s temeljitejšo analizo (to sedanja vlada pripravlja, odkar je Bush v Beli hiši) ameriško-sovjetskih odnosov, v katerih igrajo razorožitvena vprašanja pomembno vlogo. Američani so prav zato tako dolgo tudi odlašali z določitvijo datuma za vrhunski sestanek. Nanj se hočejo temeljito pripraviti oziroma vsekakor temeljiteje kot pa Reagan pred tremi leti na reykjaviški vrh, ko ga je Gorbačov dobesedno zbombardiral z novimi predlogi in je ameriški predsednik skoraj pristal na hitro improvizirano zamisel o odpravi vseh ofenzivnih balističnih raket v naslednjih desetih letih. Washington še vedno daje »prastrah iz Reykjavika« in zato vsi Bushovi in Bakerjevi ljudje nočejo ničesar prepustiti naključju. Gorbačov — »dobrohotni diktator«? Američani »nove Vzhodne Evrope« in »nove SZ« še ne dojemajo v celoti. Kakor jim je po eni strani všeč, da se Poljska, Madžarska in druge države »we- sternizirajo«, se po drugi strani teh sprememb tudi boje, saj jih v globalnih odnosih s sovjetsko velesilo potiskajo v negotovost. V tem smislu je treba tudi razumeti nedavne izjave visokih ameriških funkcionarjev (denimo namestnika zunanjega ministra Ea-gleburgerja), ki bi jim bila bolj všeč Evropa iz obdobja hladne vojne, »ko je človek vsaj vedel, pri čem je«. Negotovost seveda narekuje še večjo previdnost, ki je že sicer ena izmed pomembnih značilnosti sedanjega ameriškega predsednika. Njegov »miselni tank« poskuša natanko obdelati in analizirati stanje v SZ in drugih državah vzhodnega bloka. MIHAIL GORBAČOV V zvezi z vlogo Gorbačova se v ameriški javnosti pojavljajo razna razmišljanja, med katerimi se najglasneje postavlja vprašanje, ali je oče perestrojke in glasnosti na poti, da postane »dobrohotni diktator«. Komentator Michael Dobbs v tedenski izdaji Washington Posta pravi, da je Gorbačov v zadnjih nekaj mesecih s serijo potez razširil in okre- nekaj napak v ocenah položaja v Namibiji. Pri tem je bržkone imel v mislih zmedo, nastalo ob prvem vdoru borcev SWAPO prek angolske meje aprila letos. Zdi se torej, da je zglajen še zadnji nesporazum pred volitvami in da bo sedemsto tisoč volilnih upravičencev v torek vendarle lahko začelo nemoteno glasovati. Volitve bodo sicer trajale kar pet dni. okrog štirinajst dni pa bo potrebno, da bodo prešteli lističe in objavili izide. Izredno zapleteni volilni zakon, ki predvideva nekajkratno preverjanje vsakega oddanega glasovalnega lističa, je bil sicer deležen številnih kritik, češ da prav zaradi PIK BOTHA dolgotrajnosti postopka pri štetju glasov povečuje možnost poneverb, vendar je na koncu ostal nespremenjen. VOJKO PLEVELJ IZ POSLOVNEGA SVETA INFLACIJA V VELIK! BRITANIJI (glede na povprečje v OECD) vir: Financial Times 116 i : e VEČJI UVOZ NA JAPONSKO — Podatki, ki sledijo, bodo verjetno zanikali trditve, da se japonski trg ne odpira navzven. Od januarja do septembra letos so svetovni proizvajalci osebnih vozil izvozili na Japonsko za 36.9 odstotka več vozil kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je povečal izvoz ameriških vozil (za 66,3 odstotka), kut tudi francoskih (58.6). Zanimivo je. da je izvoz na Japonsko najmanj povečala zahodnonem-ška industrija (a še vedno za 29.9 odstotka), ki pa ima tamkaj tržni delež 2,96 odstotka. ZDA imajo namreč na Japonskem komajda 0,52 odstotni avtomobilski tržni delež. S JE INFLACIJA NAPIHNJENA? - Kot smo že poročali, zahodnonemški urad za statistiko navaja, da je bila inflacija v ZRN v oktobru 3.3 odstotna, najvišja v zadnjih letih. Toda predsednik urada je dal vedeti, da bodo poslej inflacijo (rast življenjskih stroškov) obračunavali drugače, saj bodo v košarico, iz katere računajo rast stroškov, izločili nekatere stvari in uvedli nove. Po novi metodi obračunavanja bi bila oktobrska inflacija le 3,0 odstotna, septembrska, ki so jo ocenili na 3,1 odstotka, pa le 2.8 odstotna. • ZRN DOHITEVA JAPONSKO - Po oktobrskem poročilu Bundesbanke sodeč se je ZRN utrdila na drugem mestu med državami — posojilodajalkami v svetu. Prva je še vedno Japonska, ki je na tuje posodila 292 milijard dolarjev ob koncu leta 1988. ZRN je posodila’(podatki so za mesec junij) 231 milijard dolarjev in je druga na lestvici. ZDA, ki so bile po prvi svetovni vojni prvi posojilodajalec sveta, so že od leta 1985 največji dolžnik. Lani so tujini dolgovali kar 533 milijard dolarjev. 0 VEC DENARJA ZA OBVEZNICE — Investicije na mednarodnem trgu kapitala so bile v prvih 8 mesecih letos za 10 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani. Najbolj se je povečala emisija dolarskih obveznic za japonske investitorje, poroča OECD; od januarja do avgusta letos je bilo z obveznicami emitiranih 178,1 milijarde dolarjev (lani 158,1 milijarde dolarjev). « FORD PREVZEL JAGUAR — Ameriški velikan Ford bo kupil britansko avtomobilsko družbo Jaguar, ki izdeluje luksuzna vozila, za 2,5 milijarde dolarjev. S tem je konec sporov, ki polnijo prve strani poslovnih časopisov že nekaj dni. Sporazum je omogočila odločitev britanske vlade, da odpravi omejitev, po kateri so lahko imeli tujci v lasti največ 15 odstotkov delnic družbe Jaguar. Tako je Ford že imel doslej 13.2 odstotka delnic, a je po odločitvi britanske vlade nemudoma odkupil še preostali del. ki mu je manjkal za polno lastništvo. Jaguar je bil namreč naprodaj, ker je zašel v velike finančne težave. O ŠE VEDNO VELIK PRIMANJKLJAJ — Poleg zunanjetrgovinskega primanjkljaja pesti Italijo tudi ogromen proračunski primanjkljaj. Ta je bil v prvih devetih mesecih letos kar 83.362 bilijonov lir. kar je sicer manj kot v devetih mesecih leta 1988 (94.016 bilijonov lir: dolar je 1350 lir), a še vedno dosega skorajda vrednost devetmesečnega italijanskega bruto domačega proizvoda! Torej, kljub temu. da so domala desetino proračunske luknje letos že zakrpali, jim ostaja še kar precej dela. preden bodo javni dolg uspeli občutneje odpraviti. « MANJŠA BREZPOSELNOST — Brezposelnost v Veliki Britaniji je bila septembra samo še 6,0 odstotna, medtem ko je bila avgusta še 6.2 odstotna. Britanci so torej močno zmanjšali brezposelnost, če vemo. da je bila ta septembra lani še 7.8 odstotna. Plače so se v septembru povečale (letna stopnja) za 8.S odstotka, kar je nižja letna stopnja rasti kot v juliju in avgustu (9.3 odstotka). • KOREJA V OECD? — Južna Koreja je pripravljena na sodelovanje v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), toda prosi za desetletni »premor« pred odpravo trgovinskih preprek za trg kapitala in uslug. Koreja se je namreč leta 1967 našla na seznamu držav, katerim je dovoljeno omejevati uvoz zaradi primaklja-jev v plačilni bilanci. Toda ta od-ločitv GA n je pripeljala Korejce do večmilijardnega presežka v trgovanju, zato menijo, da ie Koreja sedaj že »zrela« za liberalizacijo uvoza, s tem pa bi lahko vstopila tudi v OECD, v katero po določenih gospodarskih kazalcih že sodi. Toda. kot rečeno. prosijo za desetletni moratorij pred vključitvijo, želijo pa tudi po tem obdržati zaščito pred uvozom govedine in riža. ki sta poglavitna korejska kmetijska pridelka. pil svojo politično oblast in zaostril nadzor nad tiskom. To samo po sebi še ne pomeni, da se Gorbačov spreminja v diktatorja, 9 Od začetka 2. svetovne vojne je od ameriških predsednikov imel le Franklin Roosevelt vrhunske sestanke na morju. Avgusta 1941 se je na križarki Augusti sestal z britanskim premieram Churchillom. Na tem sestanku se je rodila atlantska listina. Leta 1945, po jaltski konferenci, se je Roosevelt na bojni ladji sestal z egiptovskim kraljem Farukom, etiopskim cesarjem Hailejem Selassiejem in saudskim kraljem Ibn Saudom. Morje pozna tudi cesarske sestanke na vrhu. Junija 1807 sta se na splavu na Njemnu sestala ruski car Aleksander I. in Napoleon in se pogajala o rusko-fran-coskem miru. Julija 1905 pa je nemški cesar Viljem II. povabil na svojo jahto ruskega carja Nikolaja II. Med križarjenjem po Finskem zalivu je cesar prepričal carja, da sta podpisala sporazum, ki je začasno nevtraliziral francosko-msko zavezništvo. pravi Dobbs, vendar pa je treba te poteze gledati v perspektivi naraščajoče politične negotovosti in nacionalističnih nemirov, ki lahko povzročijo, da se Gorbačov zares spremeni v »železno pest« in tako prepreči popoln kaos in razpad. Sovjetski voditelj ves čas prelaga temeljno odločitev, kako uporabiti oblast, ki mu je na voljo. To počne iz taktičnih in strateških razlogov. Če bi se moral zateči k avtokratičnim ukrepom, bi imel dober izgovor in bi lahko dejal, da je poskušal vse, kar je bilo v njegovi moči. da bi na demokratičen način preprečil propad. Takšna in podobna razmišljanja — njim pa bi lahko dodali še nedavno izjave podpredsednika Quayla in Roberta Gatesa, pomočnika svetovalca za državno varnost, ki sta pesimistično govorila o možnostih, da se Gorbačov obdrži na oblasti — samo kažejo, da Američani (vključno z Bushom) še vedno ne vedo natanko, kako naj se dotikajo vročega vzhodnoevropskega železa. Natikajo si razna varnostna očala, krožijo okoli žarišča, malo drezajo vanj, razmišljajo, kako bi modelirali železni izdelek, železne kače, ki se zvija in išče svoja pota, pa se ne upajo krepkeje dotakniti. MITJA MERŠOL Borza vohunov ŽENEVA. 6. novembra (Tanjug) - V Ziirichu že dve desetletji deluje klub za tajne agente Kilovvatt. Odkrili so ga šele prejšnji teden, vlada v Bernu pa je to potrdila v petek, je danes razkril skrivnost švicarski dnevnik Matin. Gre za borzo, na kateri agentje tajnih služb zahodnih držav, med njimi so tudi pripadniki obeh ameriških služb, izraelske, švedske, švicarske in drugih, menjavajo informacije. > Torek, 7. novembra 1989 MNENJSKA STRAN DELO * stran 5 SLOVENSKI BELO eOgtfJfgft. Vzroki in posledice neke politike na Kosovu BORIS JEZ Odhod nore skupine slovenskih miličnikov na Kosovo kajpak vsiljuje vrsto vprašanj o našem deležu pri kosovski krvavi drami. Res je sicer, da je skupina v sestavi tako imenovanih zveznih enot in da le »krije hrbet« tistim spccial-cem, ki neposredno sodelujejo v obračunih z demonstranti, toda to je le slaba tolažba. Dejstvo je, da Slovenija s svojimi silami (tudi vojaki, denarjem itd.) sodeluje v dajanju »in-ternacionalistične pomoči«, za katero zgodovina ne bo našla nobene dobre besede. Problem je seveda v prvi vrsti moralne narave. vendar ima poleg svojih etičnih tudi mnoge praktično-politične razsežnosti, zaradi katerih bi morala oblast dvakrat razmisliti, ali bo še nadalje pohlevno izvrševala ukaze Beograda. Slovenija vsekakor s tem, ko na Kosovo pošilja svoje ljudi, na posreden način priznava legitimnost takšnih policijskih in vojaških posegov tudi na svojem ozemlju. Vse skupaj je problematično tudi v luči nedavno sprejetih amandmajev, ki pooblaščajo le slovensko skupščino, da razglasi tako imenovane izredne razmere, na Kosovu pa Slovenija objektivno sodeluje pri vzdrževanju vsiljenega obsednega stanja. Pravzaprav bi morali biti do konca samokritični in priznati, da ne gre le za vzdrževanje, temveč smo neposredno vpleteni tudi v sam akt razglasitve izrednih razmer. Slovenski delegati so (tako rekoč proti volji ljudstva) glasovali za ta ukrep, nihče pa se jih ni spomnil zavoljo tega poklicati na odgovornost. Tudi to hipoteko bo treba imeti v mislih, če bo slovenska skupščina upoštevala zahteve mladinskega kongresa in morebiti državnemu predsedstvu res predlagala ukinitev izrednih razmer na Kosovu. Vsekakor bi morale biti zahteve mladinskega kongresa v zvezi z dogajanjem na Kosovu slovenski politični »operativi« vsaj v opozorilo, da je preveč medla, polovičarska in celo protislovna. Zdi se, da del slovenske politike še vedno živi v prepričanju, da bo moč razmere v državi pomiriti s takšno ali drugačno pogodbo s Srbijo. čeprav je razvoj dogodkov to možnost že zdavnaj ovrgel. Dejstvo je. da je uradna srbska politika prav na Kosovu razkrila vse svoje karte, pri tem pa si je še spretno izposlovala alibi celotne Jugoslavije. Če je namreč v zvezi s slovenskimi amandmaji pokazala, da drugim narodom priznava le omejeno suverenost, je zdaj dala vedeti, da tudi problematiko človekovih pravic pojmuje na čisto svoj, »omejen« način. Ironija pri tem pa je. da so bili pred časom prav v Srbiji najbolj proti formuli Kosovo-repubiika, ker naj bi v tem primeru dobilo možnost, da se odcepi; in prav v Srbiji zdaj obešajo na veliki zvon Državljana in državljanske pravice, kar je v kontekstu kosovskih dogajanj lahko le spretna igra. s katero kanijo prelakirati svojo več kot »čudno« nacionalno politiko. Vse več argumentov govori v prid trditve, da ta politika sploh ne deluje po kakšnem scenariju, temveč že od samega začetka zgolj pragmatično osvaja prostor, ne meneč se za žrtve (čeprav seveda ne zanikamo drugih »resnic« kosovske stvarnosti). Sicer pa tako ali tako uspeva račune sproti izstavljati federalni skupnosti, pri čemer je Slovenija še najbolj prizadevna pri njihovem plačevanju. Očitno je torej, da se je pustila speljati v igro, ki jo igrajo drugi, sama pa si s svojim relativno pasivnim položajem ustvarja ogromno moralno, gospodarsko in politično škodo. Čas je, da republiška skupščina naposled odreče vse oblike »internacionalistične pomoči«. hkrati pa zahteva, da se razkrije resnica o tem, kako je zvezna skupščina blagoslovila izredne razmere na Kosovu. Lazar Mojsov, tedanji predsednik predsedstva, je namreč mahal z nekakšnim »štabnim dokumentom« iredente, ki naj bi bil ključni dokaz, da se pripravlja kontrarevolucija; Stane Dolanc, tedanji predsednik sveta za varstvo ustavne ureditve, pa ni o kakšnem takšnem dokumentu nič vedel! Skratka, dobro bi bilo, da bi javnosti naposled pojasnili, kako je s tem, vendar vsi, ki so bili tedaj neposredno vpleteni (delegati dokumenta seveda sploh niso videli), modro molčijo in s tem hočeš nočeš še podpihujejo govorice, da so z izmišljenim dokumentom izigrali skupščino in vso državo. Vsekakor imajo republiška skupščina, predsedstvo in druge inštitucije oblasti v okoliščinah, ko pada sum prav na vse, kar se je pletlo in se plete v zvezi s Kosovom, vso pravico, da znova premislijo svojo sedanjo politiko »tihe poslušnosti« do Beograda. Kajpak inštitucij, ki jim mora biti načelo zakonitosti tako rekoč sveto, ne pozivamo k »institucionalni nepokorščini«, vendar ima Slovenija kot država gotovo na voljo dovolj možnosti, da izstopi iz igre, ki ni moralna in legitimna, pa tudi čisto zakonita verjetno ne. Položaj, ko mora plačevati policijsko terapijo kosovske »kontrarevolucije« in pomagati s svojimi možmi, pri tem pa lahko le nemočno bend ali jadikuje, je naposled lahko le predigra njene lastne drame, ko niti bendti ne bo mogla več. Rafinerije pod državno kapo GORAN MORAVČEK Od zadnje podražitve bencina za 33,6 odstotka ni imel skoraj nihče koristi. Le tenak curek nafte teče proti rafinerijam, največja med njimi, reška namreč,, pa po »rednem« remontu, ki se je že 26. oktobra končal, še vedno stoji. Porabniki so vedno bolj nemirni, ponekod po državi nastajajo na bencinskih črpalkah kilometrske kolone, z vsem skupaj pa se okoriščajo prekupčevalci. V Splitu prodajajo na primer bencin na »črni borzi« po 27 do 30 tisoč dinarjev za liter, medtem ko je super ponekod v Bosni in Hercegovini že po 10 starih milijonov! Kaj sc dogaja na domačem naftnem trgu ravno zdaj. ko dobri poznavalci bencinskih razmer trdijo, da Jugoslaviji grozi šok. morda celo hujši kot v sedemdesetih letih? Zmešnjava na jugoslovanskem »programiranem trgu« in astronomske izgube rafinerij. še zlasti reške. opozarjajo, da je sedanji bencinski obrazec pravzaprav sila zapleten gordijski vozel. Zvezna vlada seje tako kot prejšnji dve, pod Brankom Mikuličem in Milko Planinc, zapletla v spor z naftnim gospodarstvom, vendar je tokrat vprašanje, kakšen bo izid. Čeprav velja administrativno vodenje gospodarstva za glavnega krivca sedanjih jugoslovanskih težav, pa država energetike in v njenem okviru še zlasti naftne industrije in elektrogospodarstva še ni pripravljena prepustiti muham oziroma zakonitostim pravega tržišča. Zaradi tega. poudarjajo naftarji, ima celotna naftna panoga (še zlasti rafinerije, katerih primanjkljaj je že presegel fantastičnih osem bilijonov dinarjev) iz dneva v dan čedalje hujše izgube. Nič ne zaležejo »korekcije« cen, ker so po mnenju naftnih strokovnjakih programirane in kot take neredko spremljajo »drseči« tečaj dinarja glede na dolar. .Ali jc samo z novim navijanjem cen mogoče rešiti vse težave, ki so se nakopičile v naftnem gospodarstvu? Spričo napovedi, da se bo bencin spet podražil. in krize, ki je zavladala v preskrbi, je postalo to vprašanje nadvse aktualno. Sozd IN A, kot jc povedal predsednik poslovodnega odbora Petar Fleko-vič, s podražitvijo derivatov ni rešila osnovnega problema, nakupa drage nafte v tujini. Naša država jo namreč v glavnem kupuje na podlagi meddržavnih sporazumov, izvoza blaga in storitev, ne pa z gotovino. Zato je nafta, ki jo kupujemo v Libiji, Iranu ali Sovjetski zvezi, pa saj je vseeno, kje. približno za tretjino dražja od tiste, ki bi jo lahko dobili na prostem trgu. Tam se namreč cent, toda za naše rafinerije, ki jih veže državno tutorstvo, pocenitev surovin ni bistvenega pomena. Povsem logično je, da je zaradi hiperinflacije drag tudi bencin, ki ga proizvajamo doma. Zato zahtevajo naftarji prave tržne razmere, kar pomeni, da bi približno 10 milijonov ton surove nafte, predvidene z energetsko bilanco iz uvoza, kupili, vendar ne po domačih cenah. temveč po znatno nižjih, torej po tistih, ki veljajo na svetovnem prostem naftnem trgu. Tudi cena domače nafte, ki je načrpamo na leto malo več kot 4 milijone ton, bi se oblikovala v skladu z načeli prostega trga, sredstva za financiranje novih raziskav pa bi bilo mogoče delno zagotoviti tudi z izvozom. Toda domače naftno gospodarstvo, vklenjeno v državne spore in meddržavne sporazume, izkorišča manj kot polovico svojih predelovalnih zmogljivosti, brez blagoslova administracije pa tudi izvažati ne sme. Zato rafinerije nimajo dovolj ne dinarjev ne dolarjev in naftni šok je, če upoštevamo, da ostane predelovalcem komaj 42 odstotkov od litra proizvedenega bencina, pravzaprav logična posledica nelogičnih razmer v tej gospodarski panogi. Od sedanjega izsiljevanja — nekateri uporabljajo tudi mnogo milejši izraz in govorijo samo o »pritisku« na zvezno vlado - bi imele rafinerije nemara lahko celo kaj koristi. Toda zaradi »pritiskov« in »nesprejemljivosti izsiljevanja«, ker je pomanjkanje bencina menda samo »psihološke« narave, kot trdijo predstavniki zvezne vlade, je med porabniki spet zavladala psihoza, ki sc jc še dobro spominjamo iz prejšnjih, dogovornih Časov. Tako dolge vrste pred bencinskimi črpalkami ponekod v državi kot izredno visoke cene na črni borzi nam zagotavljajo, da bi utegnilo sleherno oddaljevanje od novega reformskega tržnega načela, ki ga odločno zagovarja Markovičeva vlada, sprožiti zelo hude posledice, ki zagotovo ne bi bile samo »psihološke narave«. Je že tako, da tankerji z nafto plujejo mimo Jadrana in to dejstvo je realno. Poleg tega so jugoslovanska vrata še vedno zaprta za tuje naftne družbe, monopolni položaj pa domačim rafinerijam zagotavlja možnost, da se na račun žepov in živcev porabnikov dajejo z državo. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vsaka pametna nacionalna politika ima strategijo izobraževanja odraslih Vse primerjave kažejo, da smo pri izobraževanju odraslih na evropskem dnu - Republiška skupščina je sprejela zahtevo, da naj se pripravi program ukrepov, toda vse je obtičalo na Gospodarski zbornici Slovenije Za dozdajšnji družbeni, politični in gospodarski položaj izobraževanja odraslih lahko zanesljivo trdimo, da je bil slab. Tega področja vzgoje in izobraževanja nismo obravnavali in ga še zdaj ne obravnavamo kot področje ali dejavnost nacionalnega pomena, čeravno smo v političnih dokumentih deklarativno oznanjali njegovo enakopravnost s področjem vzgoje in izobraževanja otrok in mladine. Niti Republiški komite za -------------------------------:--- vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, niti Zavod SR Slovenije za šolstvo, niti Izobraževalna skupnost Slovenije se za to področje niso posebej organizirali s posebno razvojno politiko, strategijo in sistemskimi ukrepi, ki bi se odzivali posebnosti tega področja vzgoje in izobraževanja. S posebej usposobljenimi strokovnjaki, s posebnimi razvojnimi koncepti in sistemskimi ukrepi, s posebnimi finančnimi programi in politiko, s posebno zakonsko ureditvijo. Zaradi tega smo po razvitosti tega področja na evropskem in svetovnem dnu. @ Ne zaostajamo ie za razvitim Zahodom, temveč tudi za Vzhodom in tudi primerjava z jugom ni za nas nič kaj bleščeča. O tem nas prepričajo primerjave s količinskimi merili (npr. obseg vlaganj, število vključitev in udeležencev v izobraževanju, število organiziranih oblik učenja in izobraževanja ipd.) in tudi s kakovostnimi (vrste programov, metode učenja in izobraževanja, razvojna naravnanost programov ipd.); o tem smo v zadnjem času opravili več domačih raziskav in objavili njihove rezultate, ki jih na tem mestu ne bom ponavljal. Kako bi tudi lahko bilo druga- j če! Medtem ko vsaka pametna ! nacionalna politika oblikuje pro- ' grame tudi za to področje na temelju svojih nacionalnih ciljev in interesov, potlej pa za to na neki način združuje sredstva in izvaja ustrezne ukrepe (na državni, regionalni ali kaki drugi ravni skupnega interesa), smo mi to področje prepuščali individualnemu interesu uporabnika (organizacije, posameznika) in t. i. neposredni svobodni menjavi dela, najboij individualizirani obliki že tako neučinkovitega dogovarjanja s svobodno menjavo dela. To seveda ne more biti trdna sistemska podlaga za družbeni in gmotni položaj tako pomembnega in velikega področja vzgoje in izobraževanja, kot je — vsaj v sodobno razvojno usmerjenih družbah — izobraževanje odraslih. Še celo ne ob siceršnjem političnem voluntarizmu naše bližnje preteklosti, ki je, denimo, želel poenotiti vzgoj-no-izobraževalno dejavnost s siljenjem odraslih v andragoško nepripravljene šole in ki je prav tako nepripravljene delovne organizacije razglašal za subjekte in nosilce vzgoje in izobraževanja, ne da bi razvil ustrezne sistemske ukrepe za vrednotenje in uveljavljanje znanja. 9 Kot žarek upanja se jc zdela pred dvema letoma zahteva slovenske skupščine, naj se pripravi program ukrepov za pospešitev izobraževanja odraslih v Sloveniji. A kaj, ko v Sloveniji ni »pravega naslova« za te zadeve! Kljub prostovoljni pomoči mnogih strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih in ob kratkotrajno oživljeni pozornosti Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo za to področje izobraževanja odraslih Skupščina še danes nima zahtevanega gradiva. Obtičalo je prav tam, kamor so bile, očitno zmotno, uprte oči Skupščine — pri Gospodarski zbornici Slovenije! Še en dokaz več, da uporabniške strukture - v takšni ali drugačni obliki — ne morejo nadomestiti strokovno usposobljenih institucij in tistih, ki naj bi bile po upravnem položaju pristojne za oblikovanje strategije in za družbeno uveljavljanje določenega področja ali stroke — v našem primeru andragogike oziroma izobraževanja odraslih. Za! nam dozdajšnja zgrešena politika na tem področju ni razvila niti ustrezne uprave niti stroke. Ob zdajšnji reorganizaciji uprave se nam ponuja priložnost, da začnemo te napake odpravljati. Oblikujejo se nacionalni programi za področje vzgoje in izobraževanja, snuje se nova zakonodaja (po razpadu Zakona o usmerjenem izobraževanju), oblikujejo se novi sistemi upravljanja in financiranja družbenih: dejavnosti. A priložnost je le tolikšna, kolikor jo bomo znali izrabiti. Sprašujem se, kdo bo v danem položaju temu kos? Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v svojih programih sicer omenja tudi izobraževanje odraslih, vendar ti programi tako zelo poudarjajo problematiko šolstva, da za zunajšolsko izobraževanje (takšnega pa je več kot devet desetin izobraževanja odraslih) ni v teh programih videti prav nobenih obetov. Iz Zavoda za šolstvo SR Slovenije je slišati, da se je novo (sicer obetavno) vodstvo pripravljeno v celoti odreči izobraževanju odraslih v svojem programu in prepustiti pristojnosti za to področje drugim (komu?). Upam, da se to ne bo zgodilo, saj se šole ne morejo odreči odraslim, Zavod za šolstvo pa tudi ne razvojni službi na tem področju, ki se pomembno razlikuje od izobraževanja mladih. 9 In kaj naj rečemo o »novosti«, da v pripravljajočem se zakonu o visokem izobraževanju predlagajo ponovno delitev izobraževanja na »redno« in »izredno«. Morda želijo tako dosledno odpraviti terminologijo, ki jo je uporabljal Zakon o usmerjenem izobraževanju. Vendar pa se nam zaradi tega ne bi bilo treba vračati k preživelim izrazom, ki jih je sodobni svet že odložil v ropotarnico zgodovine. In tako smo pri jedru problema. Nacionalni program mora temeljiti na ustrezni koncepciji, ta pa mora upoštevati spoznanja andragoške teorije in prakse, s spoznanji drugih strok, ved, ki imajo kaj povedati v zvezi z učenjem in izobraževanjem odraslih. Pri oblikovanju nacionalne politike v zvezi z izobraževanjem odraslih pa moramo upoštevati vsaj naslednja temeljna izhodišča: 1. Naš sistem vzgoje in izobraževanja mora temeljiti na strategiji. permanentnosti izobraževanja. V tej morata biti začetno izobraževanje (izobraževanje otrok in mladine) in nadaljevalno izobraževanje (izobraževanje odraslih) enakovredni in enakopravni. To pomeni: dati mladim možnost, da si pridobijo čim višjo stopnjo začetne izobrazbe in ustrezne učne navade, odraslim pa možnost nenehnega pridobivanja in izpopolnjevanja izobrazbe in znanja. 2. Da bi uveljavili strategijo permanentnosti izobraževanja, je treba dati v novih razvojnih programih sorazmerno več pozornosti izobraževanju odraslih (zaradi njegove dozdajšnje zanemarjenosti) in razviti naslednje sistemske podlage za njegov razvoj: — zakonodajo, ki ne pomeni le posebnega zakona o izobraževanju odraslih, temveč tudi ustrezne rešitve v drugih zakonih o šolstvu oziroma izobraževanju (osnovnem, srednjem, visokem), v delovni, finančni, go-spodarsko-proizvodni in drugi zakonodaji: — sistem financiranja: vire ter način zbiranja in uporabe sredstev; — ustrezno družbeno vrednotenje znanja in izobrazbe ter stimulacije za pridobivanje znanja (povezano z razvojem tržnega gospodarstva, tržišča dela, znanja in idej), da bi spodbudili povpraševanje po znanju in izobraževanju. 3. Podpirati razvoj andragoške stroke in izobraževanja odraslih v praksi, da bi tako povečali našo ponudbo izobraževanja odraslih. Pri tem je treba zlasti: — organizirati raziskovalno delo. omogočati nastajanje raz-vojno-svetovalnih središč (za splošne in posebne potrebe), ustrezno urediti izobraževanje andragoških strokovnjakov: — zagotoviti ustrezne mreže programov in institucij za izo- braževanje odraslih, v teh pa določiti nacionalno pomembne programe in institucije, za katere se v celoti ali deloma zagotav-ljasjo sredstva iz namenskih virov (republiških, regionalnih, področnih in drugih); — izenačiti status organizacij za izobraževanje odraslih s statusom drugih vzgojno-izobraženih organizacij, ki izobražujejo otroke in mladino: kritje stroškov za osebje, naložbe, vzdrževanje, razvoj. Tako ali tej podobno razvojno strategijo, izraženo v nekaj temeljnih točkah, je treba ponuditi v razpravo in sprejem slovenski skupščini, nato pa naložiti odgovornim upravnim in strokovnim organom in organizacijam, da jo dosledno uveljavljajo, za takšne naloge pa jim je treba poleg pristojnosti in odgovornosti dati tudi ustrezna namenska sredstva. REKLI SO SINDIKAT NI ZA VSAK STATUT Domžalski poziv delavcem Domžalski sindikat je pozval delavce, naj glasujejo samo za tak statut podjetja, v katerem bo sindikatu zagotovljeno svobodno in neodvisno delo Občinski sindikalni svet iz Domžal je te dni začel še eno zanimivo politično akcijo. Kot prvi, vsaj tam trdijo tako, s plakatom poziva delavce — člane sindikata, naj glasujejo samo za tak statut podjetja, ki bo sindikatu zagotavljal svobodno, samostojno in neodvisno delovanje. V domžalskem sindikalnem svetu ugotavljajo, da v številnih primerih usklajevanja statutov organizacij združenega dela z Zakonom o podjetjih vloga sindikatov ni ustrezno ali pa sploh ni opredeljena, čeprav jo jasno določajo Mednarodni sporazumi o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Ustava SFRJ (ustavni amandma številka 28), Ustava SRS (ustavni amandma številka 9) in Zakon o podjetjih. Delavce sindikalni svet zato opozarja, naj ne glasujejo za statut, v katerem ne bo štirih členov z vsebino, ki je za delovanje sindikata odločilnega pomena. Po prvem členu se v sindikat IZ JUGOSLOVANSKEGA TISKA Zasebniki tudi s petdesetimi delavci Novi zakon o osebnem delu, ki naj bi ga konec novembra sprejela skupščina SR Srbije, veljal pa bo za celotno območje republike, bo zagotovil boljše možnosti za razvoj zasebne pobude in podjetništva. Predlog zakona, ki je bil sprejet na zadnji seji izvršnega sveta SR Srbije, določa, da je mogoče v zasebni delavnici zaposliti največ 50 delavcev, v skupnem podjetju pa celo do 100. Ker se bodo lahko z osebnim delom povsem zakonito ukvarjali tako zaposleni kot upokojenci, bo s tem zagotovljeno tudi dodatno zaposlovanje. Ti bodo lahko v delovno razmerje sprejeli po dva delavca. Precej so poenostavljeni tudi pogoji za ukvarjanje z zasebnim delom. Načelno je potrebna samo osnovna izobrazba, saj samo v nekaterih dejavnostih zahtevamo dodatno znanje. Obrt bo mogoče prijaviti v treh oziroma največ v sedmih dneh, dejavnost pa je mogoče opravljati v več prostorih. Ker zakon določa, da je osebno delo možno v vseh dejavno- stih, kjer ne velja posebna prepoved, so našteta področja, kjer je takšno delo prepovedano. Če bi tako v osmih mesecih prihodnjega leta v Srbiji odprli najmanj pet tisoč novih delovnih mest, kolikor so jih odprli v enakem obdobju letošnjega leta, bi lahko na novo zaposlili kar 250.000 delavcev. O tem. da ne gre za oceno, ki bi temeljila zgolj na predvidevanjih, do katerih bi prišli na podlagi možnosti, ki bi jih prinesel nov zakon, pa priča tudi predlog. da je mogoče veliko hitreje in laže ustanoviti zasebno podjetje, katerega dejavnost ne bo omejena s poslovnim prostorom. Izvršni svet SR Srbije je na svoji zadnji seji izoblikoval predlog zakona o osebnem delu, katerega naloga bo, da na široko odpre vrata zasebni pobudi in podjetništvu. Za ta predlog velja moto, da je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano. Ta zakon bo veljal za celotno območje republike, sprejet pa naj bi bil ob koncu novembra v skupščini SR Srbije. Omenjeni zakon bo nadomestil sedanje tri (republiškega in dva pokrajinska) in bo imel 45 členov namesto sedanjih 750, ki urejajo to področje, zadevajo pa ne le gospodarske, temveč tudi storitvene in druž- bene dejavnosti. Najpomembnejša novost je vsekakor možnost, da lahko zasebnik namesto dosedanjih deset zaposli petdeset delavcev, v skupnem podjetju pa namesto dvajset celo 100 delavcev, med katere seveda niso všteti člani njegovega gospodinjstva, ki lahko v podjetju delajo, ne da bi sklenili delovno razmerje. Splošno sliko zaposlenosti v drobnem gospodarstvu pa bo v precejšnji meri popravilo tudi dejstvo, da se bodo lahko z osebnim delom povsem zakonito ukvarjali tudi zaposleni, ki so v stalnem delovnem razmerju, pa tudi upokojenci, ki bodo lahko sami zaposlili po dva delavca. Pristojni organi pričakujejo, da se bo s tem zmanjšala tako imenovana »siva ekonomija«, hkrati pa bodo s tem omogočili boljši družbeni nadzor in povečali družbene prihodke. Vsem tistim, ki delajo v družbenih podjetjih, pa bo prepovedano le to, da bi se zasebno ukvarjali s prevozom potnikov. Napovedane izjeme, ki zadeva sodnike, pravobranilce, funkcionarje in delavce v upravi, ki skrbijo za izvajanje tega zakona in zakonov, s katerimi se urejajo družbeni prihodki, pri oblikovanju tega zakonskega predloga niso do konca izpeljali, saj kot je bilo rečeno na seji republiškega izvršnega sveta, ni logično, »zakaj se minister popoldne ne bi mo- gel ukvarjati z gojenjem malin«. Rešitev, ki dovoljuje, da je mogoče v eni delavnici opravljati eno ah' več dejavnosti, je popolnoma nova ne le v republiški, temveč tudi v zvezni zakonodaji. V eni delavnici bo na primer lahko bencinska črpalka, avtomobilski servis in restavracija. Tako kot za vse druge, bodo tudi za ustanavljanje takšnih delavnic zahtevali manj pogojev kot do zdaj. Gre le za nujne pogoje: zdravstvena sposobnost, osnovnošolska izobrazba, seveda pa zasebniki tudi ne smejo imeti sodne prepovedi za opravljanje določene dejavnosti. Po drugi plati pa bo moral občinski upravni organ v treh, najpozneje pa v sedmih dneh podjetje registrirati in izdati odločbo o vpisu v register. Če tega ne bo storil, bo imel zasebnik pravico začeti delati. V skladu z odločbo, da se bodo lahko tudi upokojenci ukvarjali z osebnim delom, tudi upokojitev zasebnika ne more biti razlog za obvezno prenehanje opravljanja dejavnosti po zakonu. Novost je tudi v tem, da bodo lahko člani gospodinjstva nadaljevali delo tudi po smrti ali trajni izgubi delovne sposobnosti ustanovitelja podjetja. Pri tem jim ne bo treba dokazovati, da nimajo drugih sredstev na vzdrževanje, temveč bodo o tej spremembi le obvestili pristojne organe. Blagost tega zakonskega besedila pa potrjuje tudi opredelitev, da je osebno delo možno v vseh dejavnostih, v katerih ni izrecno prepovedano. Te dejavnosti so zdaj zbrane v dveh členih zakona, vendar pa se člani izvršnega sveta SR Srbije zavzemajo za to, da bi ta seznam še skrajšali in da bi bila vrata za zasebnike resnično zaprta samo tam, kjer bi lahko z zasebno dejavnostjo ogrozili družbeni interes. Na seznamu družbenih dejavnosti (poudarjamo — nedokončnem) so na primer: arheološka izkopavanja, varstvo in uporaba arhivskega gradiva, zdravljenje, zdravstveno delo, ki ima poseben pomen za varnost države, pa tudi oddajanje radijskega oziroma televizijskega programa ter ustanavljanje zasebnih ustanov in podjetij za časopisno in radiodifuzno dejavnost. Predlog, po katerem naj bi z denarno kaznijo od 30 do 60 milijonov (in zaporno kaznijo 30 dni) kaznovali zasebnika, ki bi ustanovil več kot eno samostojno podjetje, ali pa bi opravljal dejavnost, ki ni določena v odločbi v sodnem registru, pri takšni inflaciji prav gotovo nima nikakršnega smisla. Zato so zahtevali, naj bi bile sankcije precej strožje, rečeno pa je bilo tudi, da bi bilo treba zasebniku, ki ne bi plačal davka, nemudoma zapreti podjetje, piše v Politiki Bi-Ijena Čpajak. združujejo delavci svobodno, ta pa deluje samostojno po svojih pravilih. Njegovega delovanja v podjetju tudi ne sme nihče omejevati. V drugem členu je govora o tem, da so delavski svet, direktor in delavci s posebnimi pooblastili sindikatu dolžni zagotoviti vse informacije, pomembne za uresničevanje nalog na področju zaščite družbenoekonomskega in socialnega položaja delavcev, kot tudi dejstva v zvezi z delom, poslovanjem in razvojem podjetja, ki vplivajo na omenjeni položaj delavcev. Pred sprejemanjem odločitev, ki bi na to stanje bistveno vplivalo, morajo obravnavati mnenja, pobude. predloge in zahteve sindikata (do njih se morajo opredeliti). Delavski svet ali kak drugi organ bi moral upoštevati še njihove pobude in zahteve glede posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev (še posebej v postopkih za varstvo pravic). Predstavnikom sindikata bi morali poleg tega omogočiti udeležbo na sejah organov in drugih razpravah, kjer se obravnavajo njihova mnenja, predlogi in zahteve. Seveda je trtfba sindikatu zagotoviti tudi denar za njegovo delovanje in aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem socialne in ekonomske varnosti članov in delavsko Športno, kulturno in drugo aktivno delovanje. Vsak sindikat naj bi imel pogoje za delovanje, funkcionarjem sindikata pa bi morali izplačevati nadomestilo osebnega dohodka v skladu s sindikalno listo za čas odsotnosti z dela, ki je bil povezan z delom sindikata. V tretjem členu se zavzemajo za to, da sindikat v primeru, ko se ne uresničujejo pravice delavcev, organizira in vodi stavko po sindikalnih stavkovnih pravilih. V zadnjem, četrtem členu, pa piše, da članov sindikata pri delu ne smejo postavljati v manj ugoden položaj oziroma jih klicati na zagovor zaradi izraženih stališč ali sodelovanja pri stavki, ki je bila organizirana in vodena v skladu s stavkovnimi pravili. J. P. 9 Zdajšnja usmerjenost in usposobljenost Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo ne zagotavlja, da bi bli ta organ ustrezen in zainteresiran nosilec predlagane strategije. Dokler se zanjo ne usposobi — in tudi še potem, saj je izobraževanje odraslih interesno področje več resorjev (deio, gospodarstvo, kultura, politika ipd.), je treba za razvoj izobraževanja odraslih oblikovati ustrezna usklajevalna telesa in organe, vendar z jasno določeno in razmejeno pristojnostjo. Le tako bi lahko odpravili šibkosti zdajšnjih upravnih služb in povečali njihovo moč. Nikakor pa ne gre področja izobraževanja odraslih odrivati združenjem in organizacijam, ki imajo zanj le delen interes in nimajo nikakršnih pristojnosti (npr. Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati ipd.). Takšne rešitve nas ne bodo pripeljale iz zdajšnje krize. Seveda pa naj imajo te organizacije možnost izražati in uveljavljati svoje interese v nacionalni razvojni politiki, kar seveda velja tudi za druga združenja in organizacije. ZORAN JELENC Pedagoški inštitut, Ljubljana Balkanska vojna je bila pravična - DUŠAN ČKREBIČ, član predsedstva CK ZKJ, v pogovoru s člani političnega aktiva Vršca: »Kar zadeva 1. december, je treba omeniti različne ocene balkanske vojne. Ravnali smo se po mnenju, da je bila balkanska vojna pravična, po tem se je ravnala KPJ in nato tudi ZKJ. V' SR Makedoniji pa imajo o tem drugačno mnenje. Pravijo, da jih tedaj niso osvobodili, temveč okupirali, da se je ^ ^rilSlažSSS okupator samo zamenjal. Njihovo zgodovi- igfe. JfjJS nopisje poudarja, da srbska vojska ni osvo- fMŠBA, bodila Makedonije. In vendar zdaj ne bi kazalo podžigati strasti. Za srbski narod jc bila ta vojna pravična in zato bi moral praznovati ta dan. Kdor tega ne želi, pa mu ga seveda ni treba praznovati.« V številnih federacijah ni majorizacije DRAGUTIN DIM1TROVIČ, sekretar predsedstva CK ZK Hrvaške, v Borbi: »V vseh federalnih državah imajo dvodomni skupščinski sistem — zbor občanov in zbor federalnih enot — večinsko odločanje pa ni temelj teh odnosov. Konsenz sicer ni pogost, a poleg navadne večine obstajajo različne natančno določene kvalificirane večine za posamezne odločitve (dve tretjini ali tri četrtine glasov itd.), ki so zelo blizu konsenzu. V veliki večini federalnih držav skratka ni apriorne majorizacije.« Nov jugoslovanski program za Kosovo IVO DRUŽ1Č, član CK ZKJ in kandidat za predsednika CK ZK Hrvaške, na sestanku novinarjev v Osijeku: »Očitno je, da se mora politika ZKJ in jugoslovanska politika do Kosova spremeniti. Kosovo ie jugoslovanski problem in Jugoslavija ne bo mogla funkcionirati, če to vprašanje ne bo rešeno. Nujen jc nov temeljil jugoslovanski program za Kosovo, ki bo zagotovil možnosti za hitrejši gospodarski razvoj in za stabilizacijo zelo slabih mednacionalnih odnosov. - JS Nihče ne more vnaprej napovedati, kako bo potekal sodni proces v Titovi Mitroviči, so pa vzroki za zaskrbljenost. Tako na primer ni dobro, da sodni proces, ki zbuja tolikšno zanimanje doma in v tujini, poteka v tako majhni dvorani. Treba je omogočiti popolno javnost, ker bo to sicer vzrok za sumničenja.« Naftarji niso proti konkurenci PETAR FLEKOV1Č, predsednik poslovodnega odbora sozd INA, v intervjuju za Borbo: »Pogosto nam očitajo, da smo proti zdravi konkurenci in proti odpiranju. To nikakor ni točno. Zavedamo se, da nam brez konkurence med jugoslovanskimi naftnimi organizacijami in vzpostavitvijo tuje konkurence ne bo uspelo narediti korenitih korakov v lastni reformi. Naša usmeritev je trdna in jasna. Tako so na primer posamezne tuje družbe - British Petrol, Agip. Schcll in še nekatere druge — že pokazale zanimanje za gradnjo cest v Jugoslaviji (smeri proti Beogradu, Šentilj-Zagreb, Jadranska magistrala). Zanimajo se za gradnjo velikih objektov, ne /e bencinskih črpalk., temveč kompleksov na obeh straneh ceste s turistično-gostinsko ponudbo in drugimi lokali. Tudi INA je prek INA-trgovina vključena v konzorcij za izgradnjo Jadranske magistrale. Tam. kjer so tuje družbe zainteresirane za prodajo bencina, se že pogajamo, da bi to blago po njihovih standardih in pod njihovim imenom proizvajali v naših rafinerijah. Celko laiku je menda jasno, da Schell bencina ne bo vozil iz Rotterdama na Reko. če ga lahko kupi tukaj. Naš interes je jasen — ustvariti moramo večji dobiček, angažirati presežek rafinerijskih zmogljivosti, razširiti asortiment in plasirati iastno blago. Žal je vse to še vedno v fazi pogovorov.« PREJELI SMO Fovabilo k ustanavljanju neodvisnih sindikatov Slovenska demokratična zveza (SDZ) ugotavlja: - da delavci in uslužbenci niso krivi za sedanje stanje, marveč zadene krivda politokracijo. ki se skriva za njimi in jih zlorablja za svoj izvesek; - da do katastrofalnega stanja v gospodarstvu in življenjski ravni ne bi prišlo, če bi vladalo demokratično odprto ozračje, v katerem bi upoštevali opozorila in drugačna mišljenja od uradnih; - da je delavstvo danes najbolj izpostavljen in nezaščiten družbeni sloj, tako kot kmetje, kajti prestrukturiranje gospodarstva in sanacije zavoženih podjetij opravljajo na hrbtu delavstva, ne da bi ga o tem spraševali; - da uradni sindikat v kritičnih trenutkih vselej odpove, ker je povezan z oblastjo in vodstvi podjetij. Zato Slovenska demokratična zveza poziva delavce in uslužbence, naj pričnejo ustanavljati od oblasti in vseh političnih strank neodvisne, delavske sindikate. Priporočamo: e Neodvisni sindikati naj se ne glede na oblast ali vodstvo zavzemajo, na primer v okviru vsakoletnih kolektivnih pogodb, za čim boljše in varne delovne razmere, za življenja dostojne osebne dohodke, za izobraževanje, dopuste in vse druge ugodnosti, ki jih morajo zagotoviti vodstva podjetij, skratka: za socialni delavski seznam, kot se zanj dogovarjajo države Evrope 92. O Neodvisni sindikati naj se na osnovi zakonske obveze pogajajo z vodstvi podjetij in ustanov o sanacijskih ukrepih, stečajnih pogojih in tehnoloških presežkih. V primeru brezposel- nosti naj brezkompromisno zahtevajo dosledne sistemske socialnovarstvene ukrepe, tudi potrebno prešolanje aii došolanje za kvalifikacijo, ki jo zahtevajo nove tehnologije. ® Neodvisni sindikati naj vsem političnim strankam onemogočijo delovati v podjetjih, sami pa naj ohranijo svojo neodvisnost od vodstev, saj tako ne bodo soodgovorni za njihove zgrešene poslovne poteze ali za slabo, neodgovorno vodenje. ® Zagovarjajo naj samo inte- rese delavcev in uslužbencev. Zato morajo biti neodvisni od katerekoli politične stranke in svetovnonazorsko nevtralni. Le tako se ne bodo cepili in s tem slabili moči in solidarnosti delavcev, ampak bodo povečali svojo pogajalsko moč. 9 V Skupščini SR Slovenije naj si prizadevajo da bi sprejeli zakon o obveznem vključevanju sindikatov v stečajne postopke, obravnavo o tehnoloških presežkih oziroma odpustih delojemalcev, v sklepanje kolektivnih pogodb z obvezo delodajalcev, da seznanijo sindikat z resničnimi ekonomskimi analizami o stanju podjetja in predvidenem dobičku, ki je osnova za delitev osebnih dohodkov. dr. HUBERT POŽARNIK , Slovenska demokratična zveza Od koga neodvisen? Zveza sindikatov Slovenije ali, kot jo mnogi imenujejo, uradni sindikat se je odločil, da bo organiziral neodvisni sindikat. Že na začetku so neizvirni, saj so ime pravzeli od ptujske skupine. Prenove sindikata so se lotili na moč značilno: z maratonskimi sejami, številnimi govori in razpravami, vse pa spremljajo kupi pisnega gradiva. Kakšen bo rezultat vseh teh donečih besed, bomo še videli, vse pa kaže, da ne bo drugače, kot pravi pregovor: veliko hrupa za prazen nič. S praznim ničem je mišljen rezultat, nikakor pa ne sindikat. Ta je zelo pomemben, kajti dokler delavci nimajo sindikata, so brez moči in brez pravic. Dosedanji sindikat ni bil nič drugega kot podaljšana roka delodajalca - to je države, in aparat v rokah partije. Celotno sedanje vodstvo zveze sindikatov je doslej ravnalo tako. Znano je tudi, da je bil sindikat vseskozi odskočna deska za napredovanja. In da so v njem pristali in ostali tisti, ki so bili premalo sposobni, da bi uspevali drugje. Če dosedanji državni in partijski sindikat organizira neodvisen sindikat, se zastavlja vprašanje, od koga neodvisen. Neodvisen od države, partije? Neodvisen od delavcev, kar je bil doslej? Če bo sindikat ostal neodvisen od delavcev, potem le-tem ne preostane drugega, kot da organizirajo samostojen sindikat, ki bo odvisen od delavcev. Če Zveza sindikatov Slovenije organizira sindikat, neodvisen od države in partije, potem je prvi pogoj, da zamenja sedanje vodstvo, saj je le-to vsa leta, kar je v sindikatu, dokazovalo, da dela po naročilu države in partije. Zamenjava ljudi in ne besed je prvi korak k neodvisnosti. SLAVKO SUŠEČ, Socialdemokratska zveza Slovenije Zdravo mesto lahko počaka 9 To. o čemer so razpravljali delegati mariborske mestne skupščine na zadnji seji, je v kričečem nasprotju s tistim, o čemer niso govorili, čeprav je bilo zapisano na dnevnem redu. Sprejeli naj bi namreč predlog, da sc Maribor kot prvo slovensko in kot drugo jugoslovansko mesto - za Zagrebom - vključi v množično evropsko akcijo »Zdrava mesta«, ki jo prireja svetovna zdravstvena organizacija. Omenjeno točko dnevnega reda pa so odložili, ker zanjo mestni izvršni svet ni »utegnil« pripraviti gradiva, ker se morajo mariborski mestni organi ta čas ukvarjati s pomembnejšimi nalogami. Že letošnjo pomlad, ko so prav tako odložili razpravo o Mariboru kot zdravem mestu (le da takrat ni prišla niti v dnevni red), so imeli vodilni mestni možje zelo nujne opravke. Ukvarjali so se s problemom onesnažene vode, ki je grozil celotnemu Podravju, skrbel jih je tudi ponesrečen poskus izvolitve mestnega župana. Nato je seveda prišel še mariborski referendum za novo organiziranost občin. Pri vsem tem je najbolj značilno, za razmere v Mariboru še posebej, da imajo dežurne gasilske akcije vedno prednost; zanjo gre neznan- sko veliko energije, njihov dolgoročni uspeh pa jc po navadi jalov. Veliko manj vneme pa jc za preventivne akcije, ki bi lahko preprečile katastrofe vseh vrst. Seveda bi pristanek, da se Maribor pridruži državam Vzhodne m Zahodne Evrope, ki že sodelujejo v akciji »Zdrava mesta«, pomenil nekaj več odgovornosti in obveznosti do prebivalcev mesta. Dobili bi tudi več besede pri odločanju o tem. kaj je treba storiti za mesto, da bo v njem življenje bolj po meri časa in Evrope. Zdi se, da nekatere skrbi prav to, saj bi ljudje utegnili postati preveč sitni in zahtevni, morda pa bi ugotovili, da je tudi z mnogimi mestnimi institucijami nekaj hudo narobe. Zato bo Maribor pač še počakal: dokler se bo pač dalo. Medtem bo verjetno Ljubljana že sprejela obveznosti »zdravega mesta«, čeprav se je za to akcijo odločila več kot leto po tistem, ko se je zanjo zavzel mariborski Kolabo-rativni center Svetovne zdravstvene organizacije in ko jo je podprlo tudi predsedstvo mariborske socialistične zveze. Čakanje na gospodarsko prenovo se je Mariboru že obrestovalo z grozečim razsulom gospodarstva; zato bi verjetno v mestu morali podpreti tiste, ki namesto žalostink za izgubljeno preteklostjo mestu '“""■''SSSSrm.v™«™ 6. stran ★ DELO KULTURA - ŠOLSTVO - ZNANOST Premieri slovenskih filmov na 17. celjskem festivalu Na tradicionalnem Tednu domačega filma bodo prikazali tudi nova filma Boštjana Vrhovca Nekdo drug in Filipa Robarja Dorina Veter v mreži ' Od 7. do 13. novembra bo v Celju potekala osrednja slovenska filmska manifestacija Teden domačega filma (TDF), tokrat že sedemnajsta zapored. Tudi zdaj bodo v Celju predstavili celoletno slovensko produkcijo celovečernih filmov — dva filma, Kavarno Astorio in Coprnico Zofko, smo si že lahko ogledali v rednem kinematografskem sporedu, filma Nekdo drug v režiji Boštjana Vrhovca in Veter v mreži v režiji Filipa Robarja Dorina pa bosta v Celju doživela svojo jugoslovansko premiero. Filma bodo predvajali predzadnji in zadnji dan festivala. Festivalski program bo predstavil še več drugih jugoslovanskih filmov, med njimi tri uspešnice z letošnjega puljskega festivala, to so filmi Hudičev raj, Kuduz in Zbirni center. V okviru drugih programov pa tudi filme, ki so že nekakšna klasika naše domače produkcije, denimo Očka na službeni poti, Kdo neki tam poje. Rdeči boogie in druge. Iz produkcije kratkih filmov pa bo festival tudi letos posebej predstavil novejšo produkcijo filmov študentov AGRFT in filme študentov evropske poletne šole filma, v posebnem programu pa bodo prikazali še druge slovenske kratke filme. V spremnem sporedu bosta med drugim organizirani dve posvetovanji, in sicer na temo Teden domačega filma — kako naprej?, zadnji dan festivala pa še posvetovanje o temi Kinematografija v jugoslovanskem in evropskem času — možnosti in perspektive. Vsak večer po prvi premieri bodo organizirani pogovori občinstva s filmskimi avtorji, na posebnem kulturnem večeru (10. novembra) pa bo v celjskem Klubu kulturnih delavcev pogovor z jugoslovanskimi režiserji. Tudi letos bo Društvo slovenskih filmskih delavcev iz Ljubljane na Tednu domačega filma podeljevalo nagrade in priznanja Metod Badjura za najboljše do- Ikone v žgani glini so prva tovrstna najdba na svetu Sinoči so v Galeriji Cankarjevega doma odprli razstavo make- donskih ikon v žgani glini. To so najdbe, ki sodijo v čas zgodnjega krščanstva od sredine 4. do konca 6. stoletja, odkrili pa so jih v vasi Viničko Kole v srednjem toku reke Bregalnice. Po besedah vodje izkopavanj dr. Koste Balabanova so to prve tovrstne najdbe na svetu, ikone v žgani glini namreč. To so potrdili tudi strokovnjaki na razstavi v Tretjakovski galeriji v Moskvi, ki so jo odprli pred dvema mesecema, od tam pa so jo prepeljali naravnost v Ljubljano. Arhehologi so našli 40 celih ikon in preko 120 fragmentov, na njih je obdelanih 16 tem. Njihova značilnost je v tem, da so vse posvečene Kristusu in njegovemu čaščenju, vse pa so popisane v čisti latinščini. Domnevajo. da so sodile k veliki baziliki na grajskem objektu, pozneje pa so jih odvrgli v jarek pri okopu, ker so jih večino tudi našli na enem mestu. Velike so 32 krat 30 ali 32 cm in tehtajo od 6 do 7 kg. Po tem sklepajo, da so bile te ikone vgrajene v baziliko, mogoče tudi na zunanji strani, saj'je na njihovi hrbtni strani ohranjena malta, na nekaterih tudi z obeh strani, kar lahko pomeni, da so pozneje (po prihodu Slovanov) služile kot gradbeni material. Vse to so le domneve, kajti niti ene niso našli in situ, torej na originalnem funkcionalnem mestu. Domnevajo tudi, da so bile narejene na kraju samem, saj je tudi analiza gline iz sedanje bližnje tovarne to potrdila. Ikone so takoj, ko so bile sposobne za razstavo, tudi javno predstavili, ne da bi čakali narezultate znanstvenih raziskav, ki so ves čas tudi v teku. Tako imata splošna in strokovna javnost priložnost videti nove najdbe in se tudi vključiti v proučevanje. Njihova vsebina je izrazito teološko didaktična s teksti iz stare in nove zaveze. Izdelane so zelo kakovostno. Arheologi in zgodovinarji domnevajo, da bi lahko na nadaljnjem proučevanju tovrstnih ikon in površine 3700 kvadratnih metrov našli potrditev za lokacijo Armonije, starega mesta, povezanega z Astibom in drugimi v izredno arheološko bogati dolini reke Bregalnice. DRAGO MEDVED sežke v slovenski kinematografiji v minulem letu. O nagrajencih bo odločala žirija, v kateri so Bojan Kavčič, Polde Bibič, Tugo Štiglic, Rapa Šuklje in Franci Slak. Posebej pa bodo v Celju podeljene tudi nagrade za igralske dosežke. Kot vsako leto bo celjsko občinstvo tudi letos glasovalo o nagradi Celjski vitez. Program torej kaže, da bo letošnji TDF kljub denarnim težavam, organizacijskim problemom in v primerjavi z minulim letom nekoliko manj pestrim sporedom vendarle poskušal ohraniti podobo, s katero je zaživel v okvirih slovenske kinematografije. L. R. Jaki v ZRN V veliki dvorani LHB Internationale Handelsbank v Frankfurtu na Maini v ZRN bodo v torek, 7. novembra, odprli razstavo del znanega slovenskega slikarja in grafika Jožeta Horvata Jakija. Razstava bo odprta do 1. decembra. Junak z Zahoda Tretjega slovenskega Junaka z Zahoda, verjetno najboljšo dramo irskega avtorja Johna Millingtona Svngea, bo v Mestnem gledališču ljubljanskem igral Milan Štefe (na sliki v sredini), igralec, ki ima glavno vlogo tudi v novem Dorinovem filmu Veter v mreži. The PIayboy of the Western World je bil. v prevodu Cirila Kosmača (Ta vražji fant z Zahodne strani) v Sloveniji prvič uprizorjen 1966 v Drami SNG v Ljubljani in drugič 1980 v SSG v Trstu. Na novo ga je zdaj prevedla Vesna Jurca, režiser predstave je Eduard Miler, dramaturginja Marinka Poštrak. Igra, napisana 1907, je izzvala nerede tako v londonskem kot newyorškem gledališču. (V. M., foto: Marjan Zaplatil) Sociološko okno v svet Na FSPN bo začel delovati »Ljubljana Committee«, nova mednarodna ustanova, ki jo družno ustanavljajo slovenski sociologi in ustrezno mednarodno združenje. Začetek delovanja se veže s predavanji tujih strokovnjakov, na katera so vabljeni vsi, ki jih zanimajo nova dognanja in so jim zmožni slediti v angleškem jeziku. Spored predavanj, ki bodo v predavalnicah FSPN, Kardeljeva ploščad 5, je takšen: v torek, 7. novembra ob 9. uri bo norveška sociologinja Else 0yen iz Bergna govorila o državah blaginje in njihovih perspektivah. Dve uri kasneje pa bosta hkrati dve predavanji, in sicer bo Karl M. van Meter iz Pariza govoril o analizi omrežij, Felix Geyer iz Amsterdama pa o sistemskem pristopu k teoriji alienacije. A. P. Slovenski oktet na ameriški turneji Slovenski oktet iz Ljubljane je s svojim koncertom v Lodiju v Californiji uspešno opravil že več kot polovico svoje koncertne obveznosti v ZDA. V okviru programa po raznih krajih, kamor člane okteta prevaža posebni avtobus agencije Columbia Artists. so doslej že odmevno peli na 33 koncertih. B. P. PREJELI SMO Ohranimo Vesno film Do predloga za likvidacijo Vesne filma smo delavci 46 slovenskih kinematografov sprejeli naslednje stališče: Ne zagovarjamo takšnega obravnavanja edinega slovenskega di-strubiterja, ki je toliko prispeval k slovenski kulturi. Od pristojnih družbenih institucij zato pričakujemo ustrezno rešitev za to DO, ki je garant za kvalitetne storitve posredovanja filmov, prevodov, podna-slavljanja in strokovnega svetovanja tudi o filmih iz programa in drugih distributerjev, s tem pa tudi nacionalne suverenosti na tem področju slovenske kulture. Zgornjo izjavo smo podpisali naslednji slovenski kinematografi: Kino K. S. Lovrenc na Pohorju, kino KUD Svoboda Šempeter v Savinjski dolini, kinopodjetje Kranj, kino-sekcija ZKO Vrhnika Cankarjev dom, DPD Svoboda — kino Slovenska Bistrica, PD Slavko.Šlander Kinosekcija Ljubno ob Savinji, kino Dom JNA Ribnica, kino Kultumorekreacijski center 14. oktober Hrastnik, KD kino Jelka Nazarje, kino RTC-Unior Zreče, Zavod za izobraževanje in kulturo (kino) Črnomelj, Delavski dom Edvard Kardelj — kino — Krško, DE Kino — Zavod za kulturo občine Lendava, Zavod za kulturo — kino Kulturni dom Slovenj Gradec, kino Svoboda Dolgi most, DKUD Svoboda — kino — Gornja Radgona, kinosekcija — KUD Svoboda — Zalec-Prebold-Polzeia, PD Jože Mihelčič Semič, kino Dom JNA Slovenska Bistrica, kino K. S. Markovci - Skupščina občine Ptuj, kino Svoboda. Radeče, ki-noklub Šmarje pri Jelšah, ZKO — kino Sevnica, ZKO Postojna — kinosekcija, kino Dom JNA Pivka, PD Savinja - kino Dom Mozirje, KC Delavski dom — kino — Zagorje ob Savi, KUD Brata Pirkovič Šentjernej, kino — Delavska univerza/Dom kulture Slovenske Konjice, KC Miško Kranjec DE kino Park Murska Sobota, Univerzitetna konferenca ZSMS (kino) Maribor, kino podjetje Nova Gorica, KUD Jože Pahor - kino-sekcija — Sežana, kino Svoboda Kobarid — kino Soča Tolmin, Koroški kinematografi Prevalje, kino Dom učencev Tabor Ljubljana, KUD Svoboda II — kino — Trbovlje, KD Tone Plej — kino — Crenšovci, KUD Pavel Golia — kino — Trebnje, kino K. S. Velika Nedelja, kinopodjetje Celje, kino Velenje Titovo Velenje, kino Dom JNA Novo mesto, kino Rombon — Kulturni dom K. S. Bovec, DPD Svoboda — kino — Sladki Vrh, KPD Mirna peč — kinosekcija. Nove razstave V ljubljanski galeriji Equrna so včeraj odprli razstavo skulptur Matjaža Počivavška, v galeriji Smelt pa slik Jane Vizjak. V torek, 7. novembra, bodo ob 19. uri v zgornjih prostorih Moderne galerije odprli razstavo Izkušnja predmeta. Ob tej priložnosti bo svoja dela predstavilo šestnajst kiparjev in slikarjev: Jože Barši, Mirko Bratuša, Sandi Červek, Igor Fistrič, Marjan Gumilar, Marko Kovačič, Zmago Lenardič, Roman Makše, Silvester Plotajs-Sico, Tadej Pogačar, Zmago Posega, Marjetica Potrč, Rene Rusjan, Brane Sever, Vlado Stjepič in Dušan Zidar. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo v torek ob 18. uri odprli razstavo slik, objektov in grafik Klavdija Tutte. V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki bodo v torek ob 18. uri odprli razstavo slik Tatjane Verbinc. V galeriji IGLG v Ljubljani bodo v torek ob 18. uri odprli razstavo slik Metke Krašovec. V foyerju Mestnega gledališča ljubljanskega bodo v torek ob 18. uri odprli razstavo češkega likovnega umetnika Josefa Ruszelaka. V atriju Narodnega muzeja v Ljubljani pa bodo v torek ob 18. uri odprli razstavo kanadske fotografije z naslovom Od pest-njaka do računalnika. Tri knjige - vse tri v zvezi s fantazijo in fantastiko Pri Tehniški založbi je izšlo novo delo Marjana Tomšiča — En Stevenson in en Verne V četrtek zvečer je bil v knjižnici Prežihov Voranc na Viču tiskovni sestanek, ki ga je sklicala Tehniška založba Slovenije. Najprej, v knjižnici so hkrati odprli razstavo risb za knjižne ilustracije, ki jih je narisal Rudi Skočir, slikar iz Idrije. Njegove so tudi ilustracije izbranih novel Roberta Louisa Stevensona z naslovom Doktor Jekyll in gospod Hyde v prevodu Božidarja Pahorja; to so odlične, natančno izdelane risbe s tušem, ki bodo mlademu bralcu z veseljem pomagale brati knjigo. Naprej, tam je bil tudi slikar Matjaž Schmidt, ki za Tehniško založbo opremlja zbirko Klasiki fantastike; bralci te zbirke zagotovo poznajo njegove tipične barvaste naslovnice, ki skušajo z enim samim motivom koncentrirano predstaviti določeno snov. V posebni vitrini si je mogoče ogledati, kako taka naslovnica nastane. In končno: sinoči je skupaj z novimi knjigami promoviral tudi nov ljubljanski prostor, docela primeren za tiskovne konference in manjše razstave. Gre seveda za prostor v omenjeni — novi — viški knjižnici. GLEDAMO, POSLUŠAMO . . . OCENJUJEMO BALET Imeniten ansambel solistov Kraijevi balet iz Nove Zelandije, ustanovljen pred šestintridesetimi leti, se letos prvič predstavlja gledalcem v Evropi. Navdušuje in zabava jih z baletom po komediji Carla Goldonija o spletkah in ljubeznih med Benečani. Od oseminštiridesetih predstav v državah kontinenta, kjer je ta komedija doma, je bila 3. novembra ena tudi v Jugoslaviji — v veliki dvorani Cankarjevega doma. Za predstavo Sluga dveh gospodov s triindvajsetimi nastopajočimi je na pot odšla skupina šestindvajsetih odličnih plesalcev. Medsebojno se izmenjujejo v solističnih vlogah (vse imajo po tri zasedbe) in skupinskih plesih, po trije različni plesalci pa imajo na dan predstave prosto. Tako se jim praktično ne more zgoditi, da bi zaradi obolelosti posameznikov imeli težave z uprizoritvijo predstave. Organizacija je vredna posnemanja. Duhovita in slikovita koreografija Grevja Veredona (v Evropi in ZDA zelo znanega koreografa, ki se je rodil v Novi Zelandiji leta 1943) je z relativno majhno skupino nastopajočih napolnila ves veliki oder v CD. Grev Veredon po motivih commedie dell’arte. In vendar oziroma prav zato gledalce, ki komedije ne poznajo od prej, v prvem dejanju tako zaposli z razbiranjem dogodkov in karakterjev nastopajočih, da se težko prepustijo zabavi nad nizom koreografskih duhovitosti. Pravemu uživanju nad baletnimi domislicami se zato ves avditorij lahko prepusti šele v drugem dejanju, ko se zapletena komedija začne razpletati. Čeprav balet izziva smeh in aplavz že s prvimi koraki, se oboje v dvorani bolj sliši v drugem delu predstave. Za podlago imenitni koreografiji spletk, ljubezenskih izpovedi, bistroumnosti in sprenevedavosti služabnikov ter za dobrobit otrok zaskrbljenih staršev je Veredon izbral odlomke iz solističnih koncertov in concertov grossov beneškega mojstra Antonija Vivaldija. Dogajanju in plesu odlično se prilegajoča glasba je tudi odlično izvedena in dobro posneta na magnetofonski trak. Gledalci lahko z zadovoljstvom poslušajo Wellington Regional Orc-hestra pod vodstvom dirigenta Wil-liama Southgata. Nič manj imenitni niso kostumi, ki so napravljeni kot posodobljena in z mnogimi naborki ter živahnimi barvami ozaljšana oblačila iz commedie delParte. V predstavi največ plešeta Bea-trice (Karin Wakefield), najprej preoblečena v brata Federiga, nato .pa kot dekle na konicah prstov, ter njen in Florindov sluga Truffaldino (Erič Languet), ki, ko vizualizira težavnost streženja dvema gospodarjema, pokaže tudi odlično obvladanje žonglerstva s pladnji. Pri vseh nastopajočih je očitno zelo dobro obvladanje baletne tehnike. Ta je v tej koreografiji močneje osvetljena v moških kot v ženskih plesih. Enako dobri kot solisti so tudi plesalci v skupini štirinajstih zanijev, (služabnikov) ki so v baletu zanimivo koreografirani kot kritični opazovalci dogajanja in njegov eho. Dobri tudi morajo biti, saj so ali pa bodo v nekem drugem mestu oni plesali najboj vidne vloge. ANDREJA TAUBER GLASBA Barok in romantika Drugi simfonični koncert z oranžno barvo abonmajev sta pripravila madžarski dirigent Gyorgy Gyorivanyi-Rath in naš odlični umetnik na trobenti Stanko Arnold. Barok in romantika, programsko druženje, ki vselej nekoliko zaniha, če izvedbe ostanejo brez zahtevane umetniške kakovosti. Tej nevarnosti sta se na široko izognila dirigent in orkester slovenske filharmonije, ki sta v baročnem delu programa predstavila godalne sekcije orkestra. Dobro bi bilo. da bi ostala takšna usmeritev programa trajnejša in načrtnejša, saj je znano, da so dobra in kultivirana godala nosilna zvočna scena simfoničnih orkestrov. Tudi zadnja, čeprav ne slaba, pa bi bila vendarle veliko boljša, če bi jo pogojevala stalna in konstantna praksa baročnih izvedb, s katerimi bi godala Slovenske filharmonije veliko pridobila in žlahtno tonsko napredovala. Za ta simfonični segment prepotrebna postavka. Opaziti pa je bilo prav ob teh baročnih izvedbah tudi povsem objektivne težave, ki seveda presegajo še tako veliko umetniško hotenje. Tu mislimo na dobre godalne instrumente, saj ta pomanjkljivost močno zadržuje zlitost tonskih barv, sonorno zaobljenost izvedb. Prognoza, kako naprej, ostaja odprta, problem pa bo treba vsekakor rešiti, saj zavira siceršnjo sposobnost godal Slovenske filharmonije. V prvem delu programa smo poslušali Concerto grosso op. 6 št. 12 v h molu G. F. Handla, Koncert za trobento in godala v D duru G. Torellija in Concerto a cincque op. 9 št. 2 v d molu T. Albinonija. Vsi trije skladatelji, domala sodobniki v času iztekajočega se baroka, po umetniški naravi pa dokaj različni, kar kaže malo po krivici na dozdeven baročno ustvarjalni konformizem. Najstarejši, Giuseppe Torelli, pomemben skladatelj beneškega poznega baroka, v Koncertu za trobento in godala v D duru še kaže nekaj vplivov srednjega obdobja italijanske baročne glasbe, Tomaso Albinoni že svežo in novo poglab- ljanje koncertantne glasbe predvsem v počasnih stavkih, nemški skladatelj Georg Friedrich Handel pa izžareva silovito asimilatorno slogovno sposobnost v sintezi med italijansko, nemško in angleško glasbo tistega časa. Umetniška genialnost, sorodna Mozartovi. Vse tri izvedbe so bile primerne za ponovno preverjanje definicije glasbenega baroka, z vsemi razvojnimi odtenki. Harmonsko polna je bila izvedba Handla ob prevladujočem načelu melodičnih arij, svetla in jasna je bila izvedba Torellija, tekoča v oblikovnem ravnotežju izvedba Albinonija. V obeh baročnih kon-certantnih delih je nastopil naš odlični trobentar Stanko Arnold in znova osvajal z vrhunsko kulturo tona in muzikalnim oblikovanjem. Simfonični in deloma tudi koncer-tantni opus Roberta Schumanna na koncertnih odrih nima vseh tistih pravic, ki jih imajo bolj uveljavljena romantična simfonična dela. Simfonija'št. 4 v d molu op. 120, zadnja od treh predhodnic, je nedvomno najbolj strnjena simfonična poema, čeprav še vedno v krožnici Beethoven—Schubert. Umetniške delnice prvega v tematskih gradacijah, drugega v lirični naravnanosti. Simfonična definicija je težko opredeljiva, saj delo niha med dobro označeno »cikličnostjo« Schumannovega ustvarjanja, prav v Četrti pa še dodatno z zelo razširjeno simfonično variacijsko obliko. Vse kot vrsta stavčnih prehodov v enovit lok s subsidiarno razslojenostjo. Dirigent in orkester Slovenske filharmonije sta znala povezati ta nekoliko problematični potek z intenzivnostjo členjenja, med prvim in drugim delom (stavkom?) pa sploh prešla muzikalno cenzuro z »attacca« igro. Dirigent Gyorgy Gyorivanyi-Rath je našel dobro pot do smisla interpretacije s tem, daje vešče in muzikalno komprimiral tematiko, iskal prehode med deli simfonije, orkester Slovenske filharmonije pa mu je na tej poti varno in zanesljivo sledil. Posegla sta v tkivo Schumannove simfonije z investicijo, s tem razširila izvedbene okvire in možnosti, ki jih takšna poemska predloga ponuja. Tudi za simfonično ustvarjanje Roberta Schumanna, ki ob tako dobri izvedbi obstane tudi na simfoničnem koncertnem odru. BOGDAN UČAKAR Plesni teater na Dunaju Konec oktobra je v nabito polni dvorani dunajskega Kiinstler-hausa gostoval Plesni teater iz Ljubljane s predstavo Panopti-kum. Dunajsko gledališko združenje Theaterverein Wien je namreč v oktobru organiziralo ples-no-gledališki festival »Image«, na katerem je sodelovalo šest evropskih plesno-gledaliških skupin. Kritik Volksstimme je med drugim zapisal: »Skupine kot Plesni teater Ljubljana dajejo odgovor na vprašanje, zakaj je plesno gledališče postalo umetniški hit v svetu ...« Poleg Stevensona (kdo ne pozna Otoka zakladov pa Črne puščice...?) je lahko urednik založbe Drago Bajt iz zbirke Klasiki fantastike potegnil še eno novo knjigo. Pravzaprav staro — gre za ponatis avanturističnega romana V osemdesetih dneh okrog sveta Julesa Verna. Ta je pri tej založbi tako rekoč hišni avtor, saj so ga izdali že več kot tridesetkrat. Knjigo Marjana Tomšiča Veter večnosti omenjam nazadnje samo zato, da si jo bo laže zapomniti. Izšla je v zbirki Spec-trum, ki je namenjena znanstveni fantastiki. In ker vemo, kako je s tovrstno izvirno slovensko literaturo, vemo pa tudi, kaj lahko pričakujemo od Marjana Tomšiča, ki sodi zadnja leta med naše najboljše pisatelje, se bomo Vetru večnosti seveda z veseljem prepustili. Knjiga ima dva dela, v prvem so kratke fantazijske zgodbe, v drugem pa je osem daljših novel, ki jih je avtor sam označil za »psihofantastiko«, tudi »sanjsko fantastiko«. P. K. JOŽE VOLFAND Kinematografija na najnižji točki Kinodvorane zapirajo. Distributerji propadajo. Videopirat-stvo doživlja neverjeten razcvet. Televizija ravna, kot da se s kinematografijo sploh ne bi poznala. Gledalci obračajo hrbet domačemu filmu. Filmski spored v kinematografih pa se izgublja v spektakularnem siromaštvu, praznoti in nasilju. Z naštetim seveda niso zajeta vsa dogajanja v jugoslovanski kinematografiji. Res pa je, da se slovenski Teden domačega filma v Celju začenja v trenutku, ko se je kinematografija znašla na najnižji točki. Ne prvič. Vendar zdaj tako izrazito, da je vsepočezna nebrižnost. še zlasti v vrhu slovenske kulturne politike, vznemirljiva. Vse to se dogaja še ne slabo leto po tistem, ko je Jugoslavija podpisala Evropsko kulturno konvencijo in se je kot petindvajseta evropska država vključila v največjo evropsko kulturno, informacijsko akcijo in manifestacijo — v evropsko leto filma in televizije. A to je bilo lani. Evropski kulturni sporazum je ponudil vizijo kulturne integracije Evrope, misel o moderni identiteti evropske kulture, pri tem pa je poudaril vrednosti in posebnosti kulture vsakega naroda. Z jugoslovanskim podpisom pod evropsko kulturno konvencijo naj bi se posodobila in evropeizirala jugoslovanska politika na področju kinematografije. Če nič drugega, potem velja, daje Jugoslavija s tem korakom v filmsko Evropo dobila vsaj dvoje: Evropsko poletno filmsko šolo in sodobno, mini evropsko zasnovo slovenskega produkcijskega središča (Viba film), kakor bi jo rad izpeljal direktor Josip Košuta. Kaj se bo zgodilo s številnimi zamislimi in pobudami, se lahko le ugiba. Bližja je pač stvarnost in ta je tudi za kinematografijo, po zaslugi njene notranje nepovezanosti, nesodobne in netržne organiziranosti in počasne, premalo domišljene nacionalne kulturne politike vnovič nadvse kritična. O krizi govorijo celo v slovenski filmski produkciji (mislim predvsem Viba film). Čeprav se zanjo zdi. da še najbolj ve, kaj hoče biti jutri in kje, torej v Jugoslaviji in Evropi, vidi različne možnosti. Toda še iz časov, ko je vodil osrednjo slovensko filmsko proizvodno hišo Bojan Štih (in še od prej), je znano, da slovenske kinematografije ni mogoče obravnavati ločeno, tako kot da bi se lahko proizvodnja, reproduktivna kinematografija, distribucija, TV, video centri in podobni, med seboj življenjsko povezani deli razvijali drug mimo drugega. Jugoslavija ne more več mižati pred resnico o razpadu kinematografskega carstva, o elektronskem virusu in o videopirat-stvu, pa tudi ne o tem. da je minil čas klasičnih distributerjev. Tudi Slovenija se že nekaj časa ubada s povsem enakimi procesi in se nanje ne odziva, vsaj ne dovolj učinkovito. Zaprtje edine slovenske distribucijske hiše, ne glede na obljube, da bo dejavnost ohranjena, je zadnje opozorilo. Nacionalna kulturna politika se pri kinematografiji srečuje z globoko odprtimi ranami, in to vsaj na dveh ravneh: konceptualni, ker se očitno ne more odločiti, ali naj podpre idejo o slovenskem filmskem konzorciju, ki se bo usmeril v Evropo z razvidno programsko, razvojno in tržno filozofijo, ter na kulturno-umetniški oziroma komercialni. Slovenska filmska proizvodnja je izjemno netržno usmerjena in ostaja, razen v redkih izjemah, skorajda povsem brez gledalcev, pri vsakem filmu pa sc ji vrne komajda okrog 15 odstotkov vloženih sredstev. Celo najboljši jugoslovanski filmi doživljajo v zadnjem letu klavrne poraze pri domačem filmskem občinstvu tudi v takih kulturnih središčih, kot sta Zagreb in Beograd. Prikazovalci so namreč skoraj povsem podlegli tržnemu načelu povpraševanja - a jim še to ne pomaga. Tako se je kinematografska mreža začela parati in to hitreje, kot je mogel kdo pričakovati. Videocentri. ki delajo mimo zakonske regulative, to agonijo, družno s televizijo, izdatno pospešujejo. V tem kriznem trenutku bi lahko svojo zamisel prihodnjega razvoja nacionalne kinematografije, vseh njenih delov, ponudili vsaj vitalni deli produkcije in prikazovalci, zlasti pa tisti, ki so za redefinicijo in posodobitev nacionalne kulturne politike enako odgovorni — v kulturni skupnosti, v svetu za kulturo pri RK SZDL in najbrž tudi v komiteju za kulturo. Teden domačega filma v Celju je priložnost, da se vsaj na okrogli mizi o slovenski kinematografiji v jugoslovanskem in evropskem času ponovno problematizirajo ta vprašanja. Jubilejna številka revije AB Ob nedavnem izidu 100. številke revije Arhitektov bilten (AB) — Jubilejna številka skrbno urejena, važnejši članki prevedeni v angleščino Po devetnajstih letih revije AB, Arhitektovega biltena, je nedavno izšla stota številka. Ne gre zgolj za jubilej zaradi okrogle številke tega edinega glasila na Slovenskem, ki je namenjeno izključno arhitekturi in izhaja redno, temveč je izid pomemben tudi za uveljavljanje naše kulture v tujini, saj je AB tokrat izšel kot mednarodna revija. Arhitektov bilten je bil sprva zasnovan kot kronika društva ljubljanskih arhitektov, sčasoma pa je prerasel v samostojno revijo za teorijo arhitekture in postal glasilo določene smeri arhitekturnega gibanja. Tako je precej oblikoval strokovno zavest cele generacije slovenskih arhitektov, ki si, odmaknjeni od splošno uveljavljenih načel, prizadevajo za vračanje stroke k njenim izvorom. k trajnemu bistvu arhitekture. Jubilejna stota številka je še posebej reprezentančna: od skrbno urejene likovne podobe do tiskarsko višje ravni in premišljene vsebinske zasnove. Prispevki domačih avtorjev prinašajo teoretična besedila, medtem ko tuji pisci predstavljajo posamične ustvarjalce in njihova dela. Vsi najpomembnejši članki so prevedeni v angleščino, nekateri tudi s povzetki, opremljenimi z UDK. Med teoretičnimi besedili jih je večina ubranih na temo postmodernizma. Aleš Erjavec ■ se v članku o postmodernizmu in kritični teoriji loteva filozofije kritične teorije in obravnava težave v zvezi z njo. Tekst Aleša Vodopivca Klasična disciplina modernizma opozarja na tisto značilnost modernizma, ki je v zgodovinopisju moderne arhitekture ostala prezrta, namreč, da je tudi modernizem upošteval tradicijo kot temelj, brez katerega arhitekturno snovanje ni mogoče. O tem nas prepričujejo dela pionirjev moderne arhitekture (Behrensa, Le Corbusierja, Mies van de Roha, Loosa), ki kažejo, da se njihovi avtorji niso odrekli preteklosti in da je modernizem po izvoru pravzaprav reinterpretacija klasične arhitekture. Arhitektura in »druga priroda« je naslov prispevka Fedje Vukiča, ki kaže na dilemo, pred katero se je znašla jugoslovanska arhitek- tura. Po njegovem mnenju sta poti dve: bodisi odločitev za koncept visoke tehnologije (high tech) ali mitizirana zgodovina (myth economv). Prihodnost ali preteklost, pravi Vukič in optimistično konča, da gre pri nas za prvo. Tomaž Brate se ukvarja z odnosom med arhitektovo stvaritvijo in njeno pred-podobo in pri tem obravnava tri avtorje J. Stirlinga, R. Venturija in A Rossija. Med prispevki tujih avtorjev si zasluži največ pozornosti pisanje arhitekta E. Seicuka Avcija, ki predstavlja mladega britanskega arhitekta Davida Chipperfielda. Imenovani se je proslavil z ureditvijo trgovine Isseya Mivakeja na londonskem Sloane Squareu. AB, ki zaradi tehtnosti svojih razprav in visoke ravni razglabljanja in pisanja ostaja pri nas v okvirih ozkega kroga stroke, se zdaj s prvo mednarodno številko usmerja v prostor, ki mu je soroden in kjer bo verjetno lažje razumljen. Bržkone pa bi na Slovenskem morali začeti razmišljati tudi o reviji za arhitekturo, ki bi bila informativna, ažurna, in kjer bi bil prostor za arhitekturno kritiko. S. VIDMAJER BRACO ZAVRNIK JEDRSKI Damoklejev meč nad Zemljo Papež Pavel VI. je zadel globoko resnico, ko je dejal: »Kot veste, se mir ne ustvarja zgolj s pomočjo politike ali z ravnovesjem sil in interesov. Mir sloni predvsem na duhu, na idejah, na delovanju za mir«. Proizvode duha, idej in kulture je treba deliti, prav tako ustvarjalne sile človeštva. Politika miru, ki ostaja na znanstveni in strateški ravni, na tehtanju in uravnovešanju ter preverjanju, nikoli ne bo zagotovila resničnega miru, dokler se ljudje ne bodo povezali med seboj v eno samo, enako mislečo verigo. izogmti se trpljenju Nič manj zgovorno ni protimilitaristično in protinuklearno razmišljanje še enega vidnega verskega voditelja, tibetanskega budističnega prvaka Dalaj Lame. Njegov ugled v svetu se je še zlasti povečal v zadnjih letih, ko je Dalaj Lama začel več politično nastopati v prid tibetanske stvari, a tudi za blaginjo v svetovnih razsežnostih. Prava »medijska zvezda« pa je Dalaj Lama postal, ko so lani v Tibetu oziroma Lhasi izbruhnili nemiri, zastavljeni v prid osvoboditve »strehe sveta« izpod kitajske nadvlade. »Rad bi vam povedal nekaj o pomenu prijaznosti in sočutja in o njuni praktični uporabnosti v življenju. Ko sem se odločil razmišljati o teh stvareh, sem sklenil, da to ne bom počel kot Dalaj Lama, tudi ne kot Tibetanec in celo ne kot budist, marveč le kot eno izmed človeških bitij. Upam, da boste vi, ki berete moje besede, o njih prav tako razmišljali kot človeška bitja, raje kot Američani, ali Zahodnjaki, ali Vzhodnjaki, ali kot člani kakšne skupine, kajti vse to je drugotnega pomena,« pravi Dalaj Lama, in nadaljuje: »Človeštvo si je najhujše probleme, s katerimi se dandanes sooča, samo nakopalo na glavo. Ustvarile so jih divizije, ki jih imamo, ustvarile so jih ideologije, nacionalizmi, eko- nomski sistemi, rasno razlikovanje itn. Vendar je korenine teh pojavov težko izruvati, dokler jim pripisujemo največji pomen. Zato verjamem, da je prišel čas, ko moramo razmišljati globlje, tako, kot terja sedanje stanje človeštva, a tudi človekova sposobnost. To pomeni, da moramo razmišljati tako, da se bo v nas prebudil občutek za druga človeška bitja. Moramo graditi tesne povezave med seboj, ki bodo slonele na splošnem zaupanju, razumevanju, na medsebojni pomoči, neodvisni od kulture, filozofije, religije ali vere. Če vse to odmislimo, ugotovimo, da smo si ljudje povsem enaki. Narejeni smo iz človeškega mesa, iz človeških kosti in iz človeške krvi. In kar je še pomembnejše: naša notranja občutja, naše želje, upanja in stremljenja so enaka; vsi se želimo izogniti trpljenju in doseči srečo. In vsi imamo povsem enako pravico biti srečni. Z drugimi besedami, pripadamo veliki človeški družini, ki združuje vse človeštvo na tem planetu. To razmišljanje utegne zveneti zelo preprosto, vendar je pomembno spoznati resnico: naši prepiri z drugimi nastajajo zaradi razlogov, ki so v naših življenjih le drugotnega pomena. V daljšem obdobju si ne moremo obetati dobrih posledic, če koga ogoljufamo, če koga prepričujemo ali če koga izkoriščamo. Vse, kar dosežemo po tej poti. lahko v najboljšem primeru traja nekaj stoletij, potem pa se sesuje v nič. Toda človeška bitja ostanejo. Med njimi so takšna, ki so zla, in tista, ki so dobra. Toda v človekovi naravi je, da ima za prednost sposobnost nekoga pretentati ali pa ga prehiteti. V ta namen uporablja vse načine, ne glede na to, kako kruti so. A prednost ni trajna dobrina. Takšni načini sprožijo kvečjemu nove težave, manj zaupanja, več sovraštva in divizij. Posledice škodijo vsem.« Vsi smo človeška bitja »Dandanes svet postaja manjši in manjši, ne le gospodarsko, marveč tudi v mnogih drugih pogledih. Vsi živimo v čedalje večji medsebojni odvisnosti. Ne moremo zbežati drug pred drugim. Vsi priznavamo, da živimo v času splošne krize in četudi je med nami vse več komunikacijskih povezav in čeprav je vse več vrhunskih sestankov državnih voditeljev, se vsi po vrsti posvečajo zgolj delnim problemom drugotnega pomena, pri tem pa zanemarjajo prvo resnico, da smo vsi predvsem človeška bitja. V starih časih je bil obseg uničenja v primeru vojne omejen. Dandanes učinki vojne presegajo zmožnost domišljije. Četudi nekaj vem o atomski eksploziji v Hirošimi, je velika razlika, ko bi bil na kraju samem in srečal ljudi, ki so doživeli strašne trenutke in njih posledice. Takšna izkušnja ne more imeti drugačnega učinka, kot da se globoko, zelo globoko zamislimo — in ukrepamo. Četudi vidimo v nekaterih ljudeh potencialne sovražnike, jim ne moremo privoščiti, da bi tako strašno trpeli. Dobro se moramo zavedati, in to na ravni razmišljanja, ki je globlja od državne ideologije, da gre za človeška bitja, kakršna smo tudi sami, in da si vsi, mi in oni, želimo biti srečni. Ob razmišljanju o tistem strašnem trenutku v Hirošimi sem bolj in. bolj prepričan, da strah in sovraštvo nikoli ne bosta mogla premagati naših problemov. Ognja ni mogoče pogasiti z ognjem in tudi notranji ogenj, ki je strah, nikoli ne more biti premagan s strahom. Takšen način le pospešuje njegovo uničujočo moč. Če vaš nasprotnik kaže strah in če zmorete obvladati svoja občutja ter se odzovete na nasproten način - s sočutjem in razumevanjem — ne boste ohranili le svojega miru in radosti, marveč bo izginil tudi strah vašega nasprotnika. Po tej analogiji svetovnih problemov ni mogoče reševati s pomočjo strahu in sovraštva, marveč le s sočutjem in ljubeznivostjo. To je naša edina zaščita. Vse zaloge orožja na tem svetu ne morejo zaustaviti propadanja. Aktivira jih lahko že samo navaden pritisk gumba, kar lahko povzroči en sam človekov prst. Samo tak način je lahko ustrezen odgovor človekovemu strahu, sovraštvu in grozi. Mnogi voditelji velikih narodov se pogovarjajo o omejevanju oborožitve in o jedrski razorožitvi. To je zelo dobro. Toda kako naj dosežemo tak nadzor? Ne s kompromisi in omejenimi sporazumi, ki jih je mogoče zlahka obiti. Orožje bomo lahko nadzirali le. če bomo zmožni obvladovati sami sebe. Brez obvladovanja sovraštva in strahu noben sporazum o orožju - pa naj bo še tako skrbno sestavljen in naj ima še tako množično podporo — ne bo dolgo trajal. Če se bo pojavii nekdo, ki si želi uničenja, mu bo kljub vsem sporazumom uspelo.« Moč razsojanja Razmišljanje Dalaj Lame o civilizacijskih in zlasti o oboroževalnih problemih sodobnega sveta je stoodstotno prežeto z načinom razmišljanja Vzhodnjaka oziroma budista, kakršen je tudi sam: »Če se globlje zazremo v te reči, vidimo, da se mora odpoved sili roditi v mislih. Tukaj ne govorim o nadzoru misli, kakršnega je mogoče doseči z globoko meditacijo. Govorim samo o vrsti nadzora, ki zmanjšuje strah in hkrati zbuja spoštovanje in razumevanje drugih ter vodi k jasnejšemu razumevanju o tem, da so človeška bitja v osnovi enaka. Zahodnjaki morajo videti v Vzhodnjakih svoje sestre in brate. Rusi pa lahko takšno podobo vidijo v Zahodnjakih. Tovrstno duhovno stališče kajpada ne bo na mah odpravilo problemov, toda že samo poskus popularizacije takšnih občutij bi pripeljal do velikih uspehov. Nihče ne želi biti prestrašen ali jezen, nihče si ne želi zastrtih razpoloženj ali celo depresije, a ker nimamo znanja o razprševanju teh občutkov, v nas nastajajo mimo naše volje. Ko se jezimo, izgubljamo eno največjih človeških dobrin: moč razsojanja. Razsojati, kaj je prav in kaj narobe, ni le dobrina sedanjosti, marveč bo to močno vplivalo tudi na prihodnost.« Konec Jutri začetek novega podlistka: Na dna črne celine Naša novinarka Romana Dot) nikar- Šeruga je med potovanjem po Afriki mesec dni prebila tudi v Južnoafriški republiki. Tam se je pogovarjala z mnogimi ljudmi in spoznala deželo še malce drugače, kot jo predstavljajo na prvih straneh svetovni časopisi. ftafjoslovaiisS«© kmetijstvo saa, i=^^p©IJig — It&gr©slcn?,si8isls€& ksiietif stvo na ra^pcjtjia — Jsaefoslovansfeo kmetijstvo sta faspotiu, Uspešnost kmetov se bo merila po poslovnosti Pri iskanju poti k izenačevanju pogojev gospodarjenja v kmetijstvu z dragimi gospodarskimi dejavnostmi in reševanju čedalje slabšega položaja dejavnosti; ki pravzaprav vsem daje kruh, se nova vlada razumljivo zateka k spremembam tistih sistemskih rešitev, ki so doslej naredile največ škode. _________ n- ui. j u- je as s a ggzEaaamageeaBHScaa-B uA'.u-T.um^asjzag;Tc Gre namreč za cdpravo razlik med družbenim in zasebnim kmetijstvom, za spremembo predpisov, ki so vsa povojna leta favorizirali razvoj družbenega sektorja. S spremembo zakona o podjetjih in zakona o zadružništvu pa bo (naj bi bila) dana možnost razvoja kmetij kot samostojnih ali v okviru zadrug organiziranih podjetij. Kaj vse se je že ali pa se bo še moralo postaviti na glavo, da bo zasebno kmetijstvo lahko in moglo delati drugače, zato. da bo za vse dolgoročno seveda najbolj prav? Vzemimo samo primer prometnega davka za kmetijski reprodukcijski material, gradbeni material ipd. kjer ima kmet po novem možnost in pravico, da to oprostitev uveljavi sam (doslej jo je lahko samo v povezavi s kmetijsko organizacijo, pa še tu so bile razlike v stopnji obdavčitve med zasebnim in družbenim sektorjem). Drug’ primer (predlog je še v obravnavi): cena nafte-za kmetijstvo naj bi se izenačila s ceno kurilnega olja. pri čemer seveda naj ne bi bilo več razllik pri prometnem davku. Tam. kjer je možno natančno ovrednotiti obseg dela in vloženih sredstev, bi bilo obdavčevanje po dohodku seveda za kmete najbolj sprejemljivo in pravično. Zmotno pa bi bilo brez natančne metodologije spremljave stroškov poenostavljati stvari tako, da pri morebitnem obdavčevanju po dohodku, kmetije, ki imajo zdaj zaradi nenormalnih (porušenih) razmerij v določeni pridelavi (na primer pri mleku, kjer je vsakodnevna visoka inflacija do izplačila oddanega mleka že pobrala zaslužek pri sicer realno izračunani in določeni odkupni ceni mleka) celo izgubo, preprosto ne bodo plačevali nobenega davka. Pri prometu z zemljo je novo tudi, da lahko kmetje s pomočjo lombardnih in hipotekarnih kreditov dobijo denar za nakup zemlje. Pri tem najemanju posojil imajo seveda enake možnosti in pogoje kot družbeni sektor. Da bi bili kmetje zares povsem izenačeni z družbenim sektorjem, pa tudi z obrtniki (zasebniki), bi bilo nujno, pravijo na Zadružni zvezi Slovenije, da se odpravijo vse omejitve za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. S Zelo prožni naj bi bili tudi glede ustanavljanja novih, samostojnih zadrug in do obveznosti plačevanja dajatev. Ko se namreč kmetje samostojno odločijo za ustanovitev zadruge, bi jih morali oprostiti plačevanja davkov, še posebej v primeru, če zadruga investira v infrastrukturo za predelavo in nastop na trgu ali pa tudi, kadar zadruga vlaga v vaško infrastrukturo. S Med bolj svežimi in že sprejetimi ukrepi je tudi ta, da so dobili kmetje pravico (možnost) samostojnega uvoza in izvoza. Izenačitev družbenega in zasebnega kmetijstva gta tem področju je pomembna zlasti pri uvozu vseh reprodukcijskih sredstev (zaščitna rastlinska sredstva, kakovostno seme, gnojila, oprema), pomembno pa je tudi, da so izenačene tudi izvozne spodbude. Vse je odvisno od organiziranosti Poglavje zase je vprašanje prometa z zemljišči, kol ene najpomembnejših kategorij v kmetijstvu. Po novem ima kmet enake možnosti za nakup zemlje kot družbena posestva. Odprta so mu (tako vsaj kaže teoretično) vsa vrata k pridobivanju sredstev, ki so kot nevračljiva namenjena za odkup zemlje. Družbeni sektor ni, zato pravijo, po zadnji spremembi zakonodaje, nič več korak pred zasebnim sektorjem, ki je zaradi tega že na papirju imel manj možnosti za odkup dobre kmetijske zemlje. Kmetje imajo celo možnost, da lahko sami in ne več samo preko kmetijske zadruge pridobijo denar in izpeljejo kupnino. To gre seveda v prid vsem tistim prizadevanjem. da bi tudi odpravili nesmiselne omejitve pri obsegu zemlje, s katero smejo razpolagati kmetje. Na vse to naj bi se nanašale tudi spremembe pri obdavčevanju. Obdavčitev po ustvarjenem, in ne po kakovostnem dohodku V Sloveniji je namreč slišati predloge (tudi iz vrst Slovenske kmečke zveze), da bi bili kmetje obdavčeni po ustvarjenem dohodku in ne več po katastrskem dohodku. Realno je seveda razmišljati tako, da bo obdavčevanje po dohodku možno šele, ko bomo imeli kmeta podjetnika, kmeta, ki bo imel tako proizvodnjo, da bo omogočala z ustvarjenim dohodkom življenje njemu in njegovi družini. Pa še tu. meni med drugim Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, bodo bržkone nujna odstopanja pri obdavčitvi. B To naj bi narekovale že razlike med posameznimi dejavnostmi znotraj kmetijstva, zaradi katerih bodo tudi ob novih pogojih gospodarjenja, morale obstajati tudi razlike v načinu obdavčevanja. Bolj realno bi zato bilo po njegovem mnenju kombinirano obdavčevanje. Hitrost uveljavljanja vseh novih, že sprejetih ukrepov ali pa tistih, ki naj bi še bili sprejeti bo odvisna od stopnje organiziranosti. Še posebej velja to seveda za tisto prelomnico, ko naj bi se s spremembo zakona o podjetjih in zakona o zadružništu (ob ustrezni spremembi računovodske in knjigovodske zakonodaje s poenostavitvami evidenc, v katere se po naravi lastnine ne more več vmešavati država) kmečka gospodarstva začela obnašati podjetniško. Slovenija naj bi imela to prednost, da ob sedanji organiziranosti zadrug in zadružništva (ki je zaradi vseh sprememb v družbi razumljivo tudi potrebno določenih sprememb), že lahko zelo hitro vse ukrepe, ki jih sprejme država, izpelje v praksi. Prednost naše republike naj bi bila torej v tem, da ima z zadrugami pokrito celotno območje. Bodo kmetje ostali izven zadrage? Kakorkoli se bo preoblikovalo zadružništvo v naši republiki (ukinjanje temeljnih zadružnih organizacij, tozdov, ustanavljanje enovitih, manjših zadrug, spremembe znotraj članstva ipd.). pa je namreč dejstvo, da bo del kmetov ostal zunaj zadrug. Prav ti pa se bodo morali uveljaviti kot samostojni podjetniki in pri uveljavljanju državne intervencijske politike bodo prepuščeni lastnemu znanju, iznajdljivosti, podjetnosti. Lahko, da jim bo težje, kot onim, ki bodo ta del bremena prepustili zadrugi ali kakšni podobni združbi. Zelo verjetno pa je, da se bodo znali organizirati drugače in morda poiskati skupni podjetniški interes s predelovalno industrijo. Bistveno ob vseh teh spremembah naj bi torej bilo, da bo vsak imel možnost, da se po lastnih (najbrž predvsem poslovnih) interesih organizira. Prav ta možnost pa je izziv tudi za sedanjo verigo zadrug in zadružništva sploh, saj bodo morale svojo organizacijo in delovanje podrediti cilju poslovne uspešnosti. V nasprotnem primeru jim bodo člani preprosto obrnili hrbet in ustanovili svojo novo, samostojno zadrugo ali kakšno drugačno obliko podjetja. Sodobna tehnologija je na voljo, a njena moč ostaja v inštitutih MARJETA ŠOŠTARIČ Jugoslovanski kmet se že skoraj dve desetletji vojskuje z državo. Kmetje trdijo, da se je v Jugoslaviji zaradi (cenene) hrane, katere ceno je določala država, dolgo vrsto let ohranjal vsaj kolikor toliko trden socialni, mir, hkrati pa se je uničevala vsa gospodarska panoga.______________________ Ropanje kmetijstva je povzročilo veliko osi-romašenje te pomembne panoge in njeno popolno akumulativno in reproduktivno opeša-nost. Toda na drugi strani je imela tudi država pripravljen svoj odgovor, češ da akumulacije v kmetijstvu ni zaradi tega, ker panoga že vrsto let životari na enaki — nizki — proizvodni ravni. Ni novega povečanja hektarskih donosov primarnih poljščin, zato se vse dražja pridelava poskuša pokriti z nenehnim zviševanjem cen. Resnica je nekje vmes. Država je na hrbtu kmetov z nadzorom cen resnično - na umeten način — ščitila življenjski standard Jugoslovanov, hkrati pa so »vhodne« cene v kmetijski pridelavi (umetna gnojila, dizelsko gorivo, zaščitna sredstva, rezervni deli, mehanizacija ipd.) nenehno naraščale. Toda prav tako je treba povedati, da kmetijstvo že dolgo vrsto let životari z nizko proizvodnjo in da kakšnih resnejših premikov v tej smeri ni bilo. Hektarski donosi pšenice, koruze, sladkorne pese, sončnic, soje in drugih poljšin oziroma pridelkov trmasto vztrajajo na enaki ravni, ponekod pa se celo znižujejo. Ni mogoče reči, da nam sodobna tehnologija in znanstveni dosežki na področju proizvodnje hrane ne bi bili dostopni, toda žal so ostajali v inštitutih in na fakultetah, ali pa so prišli kvečjemu do poskusne proizvodnje. Notranje rezerve na poljih Zakaj je tako na družbenem kot zasebnem sektorju prišlo do stagnacije v proizvodnji? Na vprašanje ni težko odgovoriti: naložbe so se zaradi zmanjšanja akumulativne in reproduktivne sposobnost: na jugoslovanskih poljih zmanjšale. To veija še zlasti za kmečke njive, na katerih se je zmanjšalo gnojenje in uporaba sredstev za zaščito rastlin, zaradi izjemno visokih cen pa so namesto sortnega semena sejali merkantilno pšenico in koruzo. Ravno zato znanost sploh ni prišla iz kabinetov, ker kmetijstvo za njeno uporabo ni imelo dovolj denarja. Vlada Anteja Markoviča je to spoznala in dala prednost ukrepom, ki omogočajo deregulacijo gospodarskih tokov in razmer za gospodarjenje. Glavni namen je bil ustvariti ugodne razmere za povečanje gospodarske učinkovitosti znotraj gospodarstva ter motivacije, samostojnosti in odgovornosti gospodarskih subjektov. Sprostitev cen je odstranila ekonomske nelogičnosti, v katerih je kmetijstvo vedno potegnilo krajši konec, ker so cene reprodukcijskega materiala v času, ko je država s ceneno hrano umetno ščitila standard prebivalstva, nenehno rasle. Ekonomiski logiki in zakonitosti trga se je končno prižgala zelena luč. Za kmetijstvo je bila sprejeta še vrsta dodatnih ukrepov — od zvišanja reeskontne stopnje za kreditiranje zalog in rezerv primarnih pridelkov, prek zmanjšanja visoke obrestne obremenitve, do regresiranja cen umetnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin in kakovostnega sortnega semena. Vse to naj odstrani nevarnost ekstenzivnega načina pridelave, pred katero smo se nenadoma znašli. ig Jugoslovanski kmet danes zaradi manjših naložb pridela dve to tri tone koruze in pšenice na hektar manj kot kmetovalci v družbenem sektorju. Hkrati je na farmah družbenega sektorja v Slavoniji in Baranji mlečnost krav približno 7000 litrov na leto, v vaških hlevih pa za polovico manj. Če pri tem še povemo, da pride na zasebni sektor 86 odstotkov njiv in 93 odstotkov živinskega staleža, je popolnoma jasno, da imamo ravno pri kmetih še velikanske notranje rezerve. Jugoslavija bi v primeru, če bi v proizvodnji izenačili zasebni in družbeni sektor, prišla do nove količine živil, ki bi bila cenejša, ker bi jih proizvajali precej več, novi dohodek pa bi daleč presegel povečane naložbe. Pridelovalni preobrat_____________. Prav v trenutku, ko si je zvezna vlada prizadevala odpraviti vse krivice, ki so mu jih povzročile prejšnje vlade, se je nanjo vsul plaz obtožb. V celotnem scenariju obračuna z Markovičevo vlado so špekulirali tudi z nezadovoljstvom kmetov. Napovedovali so zborovanja in nekatera tudi izvedli, vendar mitingi niso izražali mnenja jugoslovanskih kmetov, temveč samo tistih, ki so se vedno pripravljeni ravnati po vnaprej pripravljenem scenariju drugih ljudi. Toda jugoslovanski načrt o kmečkem uporu je propadel, tisti pa. ki so ga pripravljali, si bodo morali v prihodnje poiskati nove jurišnike, ki bodo pripravljeni biti njihovi kmetje na bojni šahovnici proti vladi in njenim reformam. Medtem ko se določeni krogi nenehno ukvarjajo z režiranjem nezadovoljstva in organiziranjem manifestacij, na katerih naj bi se le-to javno izrazilo, vse skupaj pa služi dnevni politiki, zvezna vlada opravlja svoje delo, znotraj jugoslovanskega kmetijstva pa se začenja neki nov proizvodni preobrat. Omenjeni krogi pa Zagreb hkrati ne znajo ponuditi nič novega in boljšega. Znanost prihaja iz kabinetov in se od eksperimentalnega področja približuje hlevom in stajam. Nove recepture bodo prinesle tudi večjo proizvodnjo in večji dohodek. Nekaj podobnega se dogaja tudi na poljih. Vse več se razmišlja o kar največji izkoriščenosti zemljišča kot najpomembnejšega naravnega bogastva, kar jih premore naša država. V skoraj vseh okoljih razmišljajo o dveh žetvah, do katerih bi prišli z namakanjem in uporabo svetlobno neobstojne polietilenske folije. Vse to je omogočila nova zvezna vlada, ki je izboljšala razmere za gospodarjenje v kmetijstvu. Odnos do kmeta Kdo bo med našimi kmeti še verjel v zaščitne cene njihovega dela Družbeni pravobranilec skupnosti občin Osijek je te dni dobil pismo Zadružne zveze Slavonije in Baranje, v katerem je med drugim rečeno: »Prosimo vas, da v skladu z vašimi zakonskimi pooblastili uvedete ustrezne ukrepe. ki bodo preprečili ukinitev organizacij kmetov in sprejem nezakonitih odločitev. Namreč, kooperanti, ki so delovali v okviru svoje kooperantske organizacije, so izgubili samoupravne pravice. Njihovi tozdi se ukinjajo, oni pa ostajajo prepuščeni sami sebi. To je bilo storjeno, ne da bi delavcem, kooperantskim tozdom ali kmetom, ki so z njimi sodelovali, omogočili, da na referendumu povedo svoje mnenje o novem organiziranju v skladu z zakonom o podjetjih.« Za zdaj se nekaj ukinja, v zameno pa se ne nudi nič novega. Kmet je prepuščen samemu sebi. Res je sicer, da zadruge še obstajajo, vendar je malo tistih, ki želijo z njimi sodelovati. Zdaj iščejo organizacijsko obliko sodelovanja med družbenim in zasebnim sektorjem. Združenja zasebnih kmetovalcev morajo obstajati, vendar ne taka, kakršni so bili centri za kooperacijo in nekatere zadruge. Spremeniti morajo svoj odnos do tistih, zaradi katerih sploh obstajajo, v prid večji proizvodnji, s tem pa tudi spreminjanju kmeta v blagovnega proizvajalca. V nasprotnem primeru bo vse, kar je dobrega storila zvezna vlada, ko je sprejela nove kmetijske ukrepe, zaman. Velike notranje rezerve, ki jih imamo v zasebnem sektorju na področju proizvodnje živil, bodo še naprej mrtev kapital. MIRKO SAJLER Kmetu so zdaj na široko odprta vrata v Evropo 92 Vsi ti ukrepi so dobri, toda lahko se razvrednotijo, če stališča do kmeta ne bomo spremenili na vseh ravneh. Toda po nekaterih znamenjih je mogoče sklepati, da pristojni še vedno dajejo prednost kupoprodajnim odnosom in da se kmeta ne sprejema kot enakopravnega partnerja. Na območju Slavonije in Baranje, druge največje jugoslovanske žitnice, bi moral kmet postati blagovni proizvajalec s kooperacijo z zadrugami in kombinati. Asociacije kmetov so imele nalogo, varovati kmečke interese in organizirati proizvodnjo. Toda tako zadruge kot centri za kooperacijo so se sprevrgli v svoje nasprotje. Do kmeta so se vedli mešetarsko in ga odirali pri skoraj vsakem obračunu. Kaj se zgodi, ko začne obratovati birokratska mašinerija. kaže tudi primer več kmetov, ki so sodelovali z zadrugo. Pridelali so sončnice in ji izročili ves pridelek, ne da bi zanj dobili en sam samcat dinar. Ko so jim v zadrugi vse obračunali — seme, umetna gnojila, zaščitna sredstva in obresti - se je izkazalo, da kmetje še vedno dolgujejo zadrugi, ne pa zadruga njim, čeprav so ji izročili ves pridelek. Eden od njih je morai od doma celo prinesti 400.000 dinarjev, da je lahko poravnal dolg. Kakšen obračunski sistem pa je to, če nekdo pridela 2,6 tone sončnic na hektar, vse izroči državi, pri tem pa ne zasluži niti dinarja? Če se bo tovrstna kooperacija nadaljevala, potem kmeta nobeni ukrepi ne bodo spremenili v blagovnega proizvajalca. Dolgoletna agonija jugoslovanskega kmetijstva, h kateri so prispevali neustrezni ukrepi prejšnjih vlad, je to panogo spravila na beraško palico in pretrgala verigo med njivo in mizo. Tisto, kar se nekoč ne bi moglo zgoditi niti v sanjah, je na lepem postalo stvarnost, tako lahko zdaj le z obžalovanjem ugotavljamo, da trgu ne moremo ponuditi dovolj kmetijskih pridelkov, celo tistih ne, ki so veljali za tradicionalne. Zato ni naključje, da je uvoz živil večji od izvoza, kar povečuje naše dolgove, po dolgih letih pa se nam lahko zgodi, da bomo namesto napovedanih rekordov v kmetijstvu želi rekordne izgube. Praksa je neizprosna in priča, daje nekdanja strategija v kmetijstvu odtujevala proizvodnjo . pravemu trgu in tako je konkurenčnost te panoge čedalje bolj pešala. Zato ie slišati odločne zahteve po odpravi odvisnosti od državnih ukrepov in postopni uvedbi samostojne tržne politike, prilagojene kmetijstvu. E Kombinati so s tem, da so se konstituirali po zakonu, spet pokazali, koliko jim je do sodelovanja s kmetom. Ukinjajo centre za kooperacijo, hkrati pa ne ponujajo nobenega modela za vzpostavitev kooperantskih odnosov na podlagi kakšnega novega, boljšega načela. S Najnovejši ukrepi zvezne vlade dokazujejo, da sta bili zborovanji kmetov v Novem Sadu in Beogradu neupravičeni, ker je vlada očitno na njihovi strani. Nekdo je pač potreboval »jurišnike«, da bi spodkopal Anteja Markoviča in njegovo skupino in stopil na rep reformam. A pustimo to žalostno epizodo kmečkih mitingov in nizkotni scenarij v službi dnevne politike in raje povejmo, da je ZIS že zaoral brazdo, ki naj bi našemu kmetu naposled prinesla ustrezen položaj v družbi in mu omogočila, da postane proizvajalec hrane za trg v pravem pomenu besede. Spremembe politike so očitne in ZIS odločno vztraja pri odločitvi, da bo v kmetijstvu docela izenačil družbeni in zasebni sektor. Zasebnim kmetom naj bi bile zagotovljene vse pravice, celo pravica do deviz in izvoza, bistvene smernice kmetijske politike pa naj bi snovali na zvezni ravni, enotno za celotno državo, seveda z upoštevanjem republiških specifičnosti. Po uvedbi olajšav bodo kmetje laije dihali____________________ Kmetijstva ne bodo več pestile obresti, ki jih bodo v prihodnje zaračunavali na koncu proizvodnega ciklusa, in ne vsak mesec. Sredstva za subvencioniranje proizvodnje bodo letos desetkrat večja kot lani in to bo kmetom seveda prineslo precej olajšav. Novi vladni veter piha Izvajanje gospodarske reforme v agroživilstvu in trgovini ima poseben pomen tako zaradi naravnih virov in še neuveljavljenih možnosti za kmetijsko proizvodnjo v zasebnem sektorju, pa tudi drugih možnosti medsebojno povezanih zmogljivosti primarne kmetijske proizvodnje, predelovalne industrije in trgovine, kot zaradi pomena same kmetijske proizvodnje, saj je delež prehrane v življenjskih stroških pre-cejšen. Agroživilstvo je lahko stabilizator gospodarskih tokov in družbe kot celote, a to je odvisno od tega, v kolikšni meri spremljajo specifičnosti te panoge ukrepi ekonomske politike. Gre za specifičnosti biološke proizvodnje z značilnostmi dolgega intervala predelave in zelo nizkim koeficientom obračanja v trgovini. Gre za tako imenovano socialno proizvodnjo z značilnostmi večletne prakse omejevanja drobnoprodajnih cen, da bi zavarovali življenjsko raven delovnih ljudi, za proizvodnjo, ki je v dosedanjih okoliščinah nesorazmerij med cenami na škodo agroživilstva pripeljala do zelo nizke stopnje akumulativne in reprodukcijske sposobnosti, velike zadolženosti, nelikvidnosti in poslovanja z izgubami. S Vse to je dobro znano. Spričo hude gospodarske krize in izrazitih družbenih protislovij, pa tudi številnih subjektivnih pomanjkljivosti je bila kmetijska proizvodnja v BiH v letu 1988 za štiri odstotke manjša, kot so biti načrtovali. V okoliščinah krepitve tržnih zakonitosti je logično pričakovati, da se bodo tudi kmetje vedli tržno. Pripravljeni so prispevati k odpravi krize in to že leta počnejo v obliki pretakanja dohodka iz kmetijstva v druge gospodarske panoge in dejavnosti, a tako ne morejo več ravnati, če to ogroža celo enostavno reprodukcijo kmečkih gospodarstev in njihovo lastno eksistenco. Če bomo to naposled dojeli, kmetom ne bo več treba z množičnimi protesti uveljavljati svojih pravic. To narekuje neposredne akcije za uspešno uresničitev reformnih nalog na področju kmetijstva. Prizadevanja za strateške cilje razvoja agroživilstva ne temeljijo in ne morejo temeljiti le na ukrepih ekonomske politike, ki jo sprejemajo družbenopolitične skupnosti. Ti ukrepi so sicer nujni, a tudi če so prilagojeni konkretnim razmeram, lahko le spodbujajo prizadevanja za dosego ciljev. V kmetijstvu je še bolj kot v drugih dejavnostih potrebna veliko večja mobilnost, pa tudi enotnost akcije za uresničevanje reformnih nalog. Zveza komunistov se bo v delovnih organizacijah lahko potrdila le v vlogi pobudnika in nosilca reformnih zahtev in nalog. Hkrati je treba v političnem sistemu omogočiti kmetom, da bodo lahko povedali svoje __ mnenje in varovali svoje interese v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, socialistični zvezi, zbornicah, zadružnih zvezah, skladih, poslovnih skupnostih in povsod, kjer imajo po ustavi pravico odločati. Ali z drugimi besedami: pravega uspeha reform ni mogoče pričakovati, če ne bomo spodbudili razvojne, družbene in politične energije v vrstah kmetov. H Poglavitno vprašanje, ki ga danes za-. stavljajo kmetje v zvezi z reformo, je: kako zagotoviti dolgoročno varnost in perspektivo kmetijski proizvodnji, kako zagotoviti, da bodo sadovi kmetovega dela v stali, na njivi, v vinogradu in sadovnjaku, v katero je vložil svoj trud in denar, prišli do kupca na domačem ali tujem trgu, kako omogočiti, da birokracija v zadrugi ali OOK ne bo zlorabljala kmetovih samoupravnih pravic? Pridružitev kmetov zvezi reformnih sil bi bila lahko gibalo in materialna podlaga sprememb, ki jih je treba uvesti v kmetijstvu. K uspehu gospodarske reforme vkmetijstvu bi lahko prispevalo tudi uspešnejše aktiviranje kmetijskih zmogljivosti na tržni podlagi. Ko v skladu z ustavnimi spremembami spodbujamo razvoj zasebne in družbene lastnine, ki lahko v veliki meri prispevata k povečanju družbenega boga- stva in k novemu zaposlovanju, moramo biti odločnejši pri razvoju zadružništva večfunkci-onalnega značaja. Take orgnaizacije kmetov bi razvijale in pospeševale kmetijstvo pa tudi drobno gospodarstvo. Pri tem nas ne bi smelo prevče skrbeti, kako bodo kmetje to tudi storili. Ko gre za organizacijo združenega dela kmetijskega gospodarstva, bi se morali osredotočiti predvsem na zvišanje kakovosti poslovne ekonomije in organizacije dela, Uvedbo sodobnih dosežkov znanstveno-tehničnega procesa, uveljavitev tržnega ravnanja, oblikovanje in uresničevanje programa za integralni razvoj kmetijstva in vasi. Vse organizacije in organi ZK v kmetijskem gospodarstvu morajo na tej podlagi določiti svoje obveznosti, neposredne naloge in programe za njihovo uresničitev. Angažiranje pri teh nalogah mora bitri prednostna obveznost slehernega komunista, vseh organizacij in organov ZK, kar je edino, s čimer lahko zagotovimo izpolnitev zahteve, da mora biti ZK pobudnik in nosilec reformnih sprememb. Toda ZK mora ustvarjati ugodne družbene in politične razmere, v svojih vrstah pa zaostriti odgovornost za izvedbo gospodarske reforme. Na republiški ravni je bilo sprejetih kar devet programov za povečanje kmetijske proiz- tudi v smeri popolne oprostitve plačila prometnega davka pri nakupu osnovnih sredstev, opreme, orodja, nadomestnih delov za kmetijske stroje, pa tudi uveljavitve pravice do davčnih olajšav pri nakupu gradbenega materiala za gradnjo objektov za kmetijstvo. Tu je še cela vrsta drugih ukrepov, ki bodo precej izboljšali položaj kmetijstva in kmetov, in mogoče je napovedati, da se bo ta pomembna panoga, če bodo kmetje znali izrabiti priložnost, začela uspešno razvijati in nas nemara celo spravila iz krize. Bistvo in cilj vladnih ukrepov je prestrukturirati kmetijsko proizvodnjo in jo usposobiti za tržno konkurenco in seveda za izvoz. Zdaj je vse v rokah kmetov, ki bi morali poglavitni cilj — s skupno agrarno politiko v Evropsko gospodarsko skupnost - obravnavati v luči nujnih sprememb svojega dosedanjega dela. m Predvsem ki si morali prizadevati za uveljavitev blagovnih znamk posameznih vrst sadja, vina, mesnih izdelkov, semena itd., pri tem pa je treba uvesti marketinški prijem. Nekaj uspehov na tem področju so že dosegli z ustanovitvijo enotnih sort vina, predvsem iz znanih makedonskih trt. Še posebej naj bi si prizadevali za večji delež vrtnin in poljščin, ki dobro uspevajo v mediteranskem pasu — teh naj bi bilo v Makedoniji kar 85 odstotkov in za pridelovanje zdrave hrane. Pri tem ne bi smeli imeti težav, saj bi H0BA MAKEAOHHIA Skopje lahko svoje komparativne prednosti uspešno uveljavili z usmerjanjem proizvodnje po skupinah, pomenu in območjih, tako da bi pridelali kar največ pridelkov, ki jih je mogoče uspešno prodati na tujem trgu. Za prestrukturiranje pa si ne kaže prizadevati samo zaradi vključitve v skupni trg EGS. temveč nam to narekujejo tudi načrti pridelovanje hrane do leta 2000. To pomeni, da se mora jugoslovansko kmetijstvo postopno znebiti tradicionalne socialne funkcije, in ZIS je storil vse, da bi kmetijstvo pripravljeno pričakalo leto 1992. Znova kaže poudariti, da je vlada zaorala globoko brazdo v kmetijstvu, izpostavila trg kot bistveni pogoj za razvoj te panoge m s svojimi ukrepi naredila konec stagnaciji kmetijstva. Vprašanje je le. ali bo to naš kmet naposled dojel in se raje lotil dela, namesto da zapravlja čas za neproduktivne mitinge, kjer je očitno orodje v rokah interesov posameznikov. MILAN BANOV Sedem pogledov ureja MATIJA DERMASTIA vodnje. Gre za zakon o posebnem davku za zagotovitev dela sredstev za razvoj primarne kmetijske proizvodnje od 1988 do 1990, ukrepe v zvezi z zagotavljanjem denarja za proračun, sklep o kreditni politiki v letošnjem letu in ukrepe, ki jih določa zakon o razmejitvi kmetijskih rajonov v Bosni in Hercegovini. Predvidevajo, da bo z zakonom o posebnem davku za letošnje leto zagotovljenih približno 110 milijard dinarjev, od česar bo šlo za združevanje kmetov v BiH okoli 13,31 milijarde. V proračunu SRBiH so za izbljšanje kmetijstva, rastlinsko zaščito, organizacijo proizvodnega tekmovanja, pospeševanje konjereje in realizacijo Makroprojekta 3 posebej namenili 476 milijonov dinarjev. S sklepom o kreditni politiki v letu 1989 je predvideno, da se določeni zneski iz depozitov družbenopolitičnih skupnosti v obliki kratkoročnih posojil namenijo za kreditiranje reje živine in perutnine, gojitve rib, pridelavo in odkup mleka, zaloge mlečnih izdelkov (vključno mleka v prahu) v višini 30 odstotkov, gojitev plemenskih žrebcev v višini 80 odstotkov, pridelavo in zaloge ječmena, rži, ovsa, krompirja, sadja in povrtnin, zaloge predelanega sadja in povrtnin v višini 50 odstotkov od posojil, ki so jih banke dale pridelovalnim tozdom. Obresti za posojila iz depozitov družbenopolitičnih skupnosti, ki jih bo letos uporabljajo kmetijstvo, so 30-odstotne. Zaradi specifičnosti kmetijske proizvodnje, trga in porabe kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov - cene pa se na trgu oblikujejo svobodno v skladu s ponudbo in povpraševanjem — so ohranili zaščitne cene za osnovne kmetijske pridelke in živilske izdelke v okviru države. Višina teh cen se določa v skladu z višino zaščitne cene pšenice prvega kakovostnega razreda, katere kilogram je zdaj po 940 dinarjev. Gospodarske razmere, v katerih se uresničujejo razvojni cilji v kmetijstvu in zadružništvu, je mogoče ilustrirati tudi z osnovnimi podatki s področja investicijske porabe. Posojila iz zveznega sklada so dajali za 13 do 15 let, v odvisnosti od regije, in za 10-odstotne obresti. Rok plačila za posojila iz republiškega sklada, izkoriščena lani, je bil 11 do 13 let. obresti pa so bile 11-odstotne. Če primerjamo investicije v dejavnostih, za katere so se v SRBiH dogovorili o hitrejšem razvoju, ugotovimo, da ie bil delež pridelave osnovnih kmetijskih pridelkov leta 1987 v strukturi investicij 6,2 odstotka. Celo tako skromen se je lani (še) zmanjšal na 3.2 odstotka. Položaj kmetijstva kažejo tudi drugi podatki o skupnih naložbah v osnovna sredstva; če primerjamo stanje iz januarja 1987 z lanskim decembrom, ugotovimo, da je bil v kmetijstvu BiH dosežen indeks 133,7. kar je daleč najmanjša rast od vseh gospodarskih in negospodarskih področij v republiki. To so samo nekateri kazalci gospodarskih razmer, ter programi in ukrepi, v okviru katerih poteka kmetijska proizvodnja v republiki. Toda bolj bi bilo objektivno, če bi poskušali odgovoriti na vprašanje, kako in s kolikšnim uspehom se uresničujejo. Republika tudi v sedanjem težkem gospodarskem položaju nesporno poskuša poiskati rešitve, ki bodo spodbudile (vrsto let zapostavljeno) kmetijsko proizvodnjo in aktiviranje pomembnih potencialov za njegov hitrejši razvoj. Toda zelo očitno je, da je že zdaj čutiti posledice dvoletne prekinitve v zagotavljanju dodatnih sredstev za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo. Poleg tega nekateri drugi ukrepi v praksi ne dajejo učinkov, kakršne so pričakovali predlagatelji. Na primer kakšen je smisel zaščitnih cen, ki pri mesečni 30- do 50-odstotni inflaciji nikogar več ne ščitijo, kolikšen je dejanski pomen subvencij za reprodukcijske materiale, ko pa se plačujejo po več mesecih, premije za razvoj pridelave mleka pa bi imele učinek šele v primeru, če bi se cena mleka oblikovala svobodno, ali pa, če bi bila zaščitna cena sprejemljiva. Poleg tega se je treba še vprašati, katera kmetijska proizvodnja lahko prenese sedanje obresti. In tako naprej. RAJKO ŽIVKOVIČ - fugosfio^ansko kmetijstvo na razpotju - jugoslovansko kmetijstvo na razpotju - jugoslovansko kmetijstvo na razpotju - Mednarodna posojila bi bila uspešna, če ne bi denarja tako počasi obračali Številni kmetje v Srbiji bi lahko bili strokovni sodelavci v Mednarodni banki. Ne, ne gre za šalo, saj so v resnici pokazali pronicljivost svetovnih bančnikov: spregledali so jih in pravočasno odstopili od posojil, ko so izvedeli, da so obresti spremen-ljive. ________ Nič ni pomagalo, da so bančni strokovnjaki klavzulo o pogodbi o posojilu za program Morava 2 strokovno »obdelali«; zapisali so namreč, da uporabnik posojila plača medva-lutne obresti, to pomeni »pool«, in sicer tako. da se le-ta povečuje, kadar vrednost dolarja v primerjavi s košarico valut pada. Takrat, leta 1981, ko so posojilo odobrili, so prav gotovo vedeli, da so naredili dober posel. Kmetijske organizacije južnomoravske regije. ki so posojilo najele, pa so se veselile trdnega dolarja na tečajni listi. Žal je njegova trdnost trajala le zelo malo časa. Dolar je v dinarjih danes 900-krat dražji_________________________ »Če ne bo pomoči širše družbenopolitične skupnosti, bo okoli 100.000 delavcev izgubilo zaposlitev v tovarnah. Ko smo od Mednarodne banke najemali posojilo za projekt Morava 2, je bil dolar (v dinarjih) 900-krat manj vreden kot danes. Zdaj vidimo, da gre za sporazum, ki sproti razvrednoti vsako prizadevanje, ki dohodek kratkomalo požira,« je dejal Miladin Trajkovič, generalni direktor Delišesa Vladičin Han, delovne organizacije, ki je najela največji devizni del tega posojila ali okoli 15,8 milijona dolarjev. Sodeč po tistem, kar smo slišali med nedavnim obiskom v tej organizaciji, so največji problem tečajne razlike, ki vsak dan naraščajo in so dosegle že nesluteno višino. S Od posojila, s katerim naj bi pomagali k razvoju kmetijske proizvodnje na nerazvitem območju, je bilo izkoriščenih 52 milijonov dolarjev, od tega 21 milijonov v organizacijah družbenega sektorja. Vra-čilni rok je 10 let, devizne obresti 9,6-odstotne, pri vsakem odplačilu (dvakrat na leto, marca in septembra) pa se obračunavajo še stroški na podlagi valutne košarice. Uporabili so ga na dva načina — tako da so ga organizacije najemale neposredno, in tako, da sta Investbanka in Agrobanka devize prodajali Narodni banki Jugoslavije, zanje pa dobili dinarje za delovne organizacije. Narodna banka je prevzela stroške glavnice, uporabniki posojila pa del glavnice, obresti na glavnico, omenjeno medvalutno razliko in provizijo za posredniško banko. Obveznosti hitno naraščajo__ »Na začetku odplačevanja (prvi obrok je zapadel 1. septembra 1984) je bila vrednost dolarja večja od valutne košarice, tako da je bila vrednost tečajnih razlik pozitivna. Problemi z medvalutnimi tečajnimi razlikami so se začeli pred tremi leti in so te obveznosti zdaj večje kot tiste na podlagi glavnice. Obveznosti proti tako imenovanemu poolu so bile lani za posojilo za Morava 2 kar 12 milijard dinarjev in prav toliko za še eno posojilo Mednarodne banke, in sicer za projekt regionalnega razvoja SR Srbije (odobreno je bilo v višini 136 milijonov dolarjev in še ni v celoti izkoriščeno, vendar so obveznosti in bremena enaka). Obveznosti za letošnje leto so neprimerno večje, kar okoli 58 milijard dinarjev. Če k »poolu« dodamo še druge dajatve na podlagi tega posojila, potem so celotne obveznosti (za obresti in glavnico) približno 166 milijard dinarjev,« je poudaril Andrija Labalo, pomočnik direktorja sektorja za kmetijstvo, do katerega so nas pripeljale pritožbe iz Vladičinega Hana. nfiilHTHHD Beograd Zasebnim proizvajalcem pokriva tečajne razlike republika na podlagi zakona, sprejetega leta 1986. Dolžnikom iz družbenega sektorja je lani zagotovila za 10 milijard dinarjev kratkoročnih posojil (pod ugodnimi pogoji, pravijo v sekretariatu za kmetijstvo), od tega 10 milijard za posojilo Morava 2 (ki so ga poleg južnomoravskih najele tudi organizacije z niškega območja). Poleg tega jim je Narodna banka Srbije po zaključnem računu podarila 15 milijard dinarjev (za projekt Morava 2 pa 8,6 milijarde). S tem denarjem pa je bilo mogoče pokriti 67 odstotkov vseh stroškov, določenih na podlagi valutne košarice. Ker je vprašanje tečajnih razlik »problem številka ena kmetijstva in živilske industrije v Srbiji«, kot je dejal Žarko Sekulič, republiški sekretar za kmetijstvo, je republika od zveznega izvršnega sveta zahtevala, naj poskuša pri Mednarodni banki izposlovati, da se klavzula o medvalutnih razlikah razveljavi. Toda Mednarodna banka je to zavrnila. NBj naj plača tečajne razlike za posojila srbskemu kmetijstvu Republiški izvršni svet je letos večkrat zahteval od ZIS, naj se rešitev poišče na ravni države. Zavrnjena je bila tudi zahteva Narodne banke Srbije pri Narodni banki Jugoslavije, naj ona prizna tečajne razlike, ker je uporabljala devizna sredstva tega posojila. Zadnji predlog za rešitev tega (za zdaj) nerešljivega problema je šel v zvezni sekretariat za kmetijstvo; problem »poola« naj se reši v programu dolgoročnega razvoja kmetijstva in živilske industrije. »V republiškem sekretariatu menimo, da bi bilo treba dolžnikom pomagati tudi letos, tako da bi jim spet zagotovili nepovratna sredstva, če bo to mogoče.« je poudaril Labalo in opozoril, da zdaj 11 organizacij dolguje okoli 23 milijonov dolarjev, pri čemer je »problematični« dolg po indirektni komponenti okoli 11 milijonov dolarjev. B Na skrajno logično vprašanje, kdo je odgovoren za najem posojila pod skrajno neugodnimi pogoji, ni neposrednega odgovora. V sekretariatu za kmetijstvo pravijo, da so študije o upravičenosti posla izdelali v bankah in delovnih organizacijah, ki so posojilo najele. Poleg tega se je s širšega družbenega stališča poudarjalo, da je to posojilo edini izhod za kmetijstvo republike, ker domače akumulacije pač primanjkuje. Morda bi tako tudi bilo, če bi strokovnjake Mednarodne banke »prehiteli« in posojilo izkoristili, ko je bila vrednost dolarja majhna. Tako pa, brez zadostnega števila kadrov in s pregovorno dolgotrajno graditvijo in investiranjem, se dolg vse bolj »napihuje«, še zlasti zato, ker se še danes najdejo njegovi uporabniki, recimo Mlekara v Blačcu. ki imajo slabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti (celo santo za eno petino). Da bi preprečili še večje težave, je po mnenju Srboljuba Stankoviča, prav tako pomočnika republiškega sekretarja za kmetijstvo, edini izhod v povečanju izvoza. BILJANA ČPAJAK PODfETNIKI! PROfEKT »MOJA DELNICA DOMUS KARDELJEVA 2, 61000 LJUBLJANA NAROČILO Nepreklicno naročam(o) model statuta _____ izv. »Statut družbenega podjetja s trajnimi vlogami občanov in drugih vlagateljev« izv. »Statut delniške družbe v družbeni lastnini v holdingu, mati - hči z delnicami občanov m drugih vlagateljev«. __________ izv. »Statut delniške družbe v mešani lastnini« __________ izv. »Statut družbe z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini«. Cena za vsak izvod je 16,000.000 dinarjev. Če naročite en model statuta, dobite pri drugih modelih 20% popusta. Naročnik modela statuta se zaveže, da ga bo uporabljal le za svoje podjetje. Zaveže se, da brez soglasja DOMUSA in avtorjev ne bo kopiral modelov in drugih pravnih aktov in jih ne bo posredoval drugim pravnim ali fizičnim osebam. V nasprotnem primeru bo DOMUS uveljavljal odškodninski zahtevek. Naslov: Podpis in žig Dne 8. novembra 1989 ob 10. uri vas vabimo na seminar Statut delniške družbe, ki bo na Gospodarskem razstavišču v času sejma Robotike. Seminar vodi prof. dr. Gojko Stanič, dipl. inž. Cena za udeležbo na seminarju znaša za enega slušatelja 2,800.000 dinarjev, za vsakega naslednjega je 20% popust. Stroške seminarja oz. kupnino vplačajte na DOMUS, Ljubljana, Kardeljeva 2, št. ŽR 50100-603-40776. Informacije po tel. (061) 221-983, 211-150. Prastrah pred kulaki je zatrl naše kmetijstvo Konec minulega leta je bilo 86,5 odstotka zalog v vojvodinskem kmetijstvu »pokritih« z dragimi posojili. Medtem se je položaj nekoliko spremenil — a le na slabše. To dokazuje tudi podatek, da pomenijo kar 70 odstotkov sedanje cene kruha obresti. Zato tako velik vik in krik zavoljo obresti in ekonomske politike nasploh, ki je pripeljala kmeta na beraško palico in mu vzela vso motivacijo za delo. Kot poudarjajo v Vojvodini, bi morala biti posojila za razvoj kmetijstva — tako kot v razvitem svetu - dolgoročna in poceni, obresti pa ne bi smele presegati tretjino eskontne stopnje. V nasprotnem primeru bo kmetijska politika postala protikmetijska, meni Jan Sabo iz Kova- H V Sirmijumu iz Sremske Mitroviče, enem največjih kmetijsko-industrijških kombinatov z dobrih 18.0G0 zaposlenimi, so prepustili kmetom, naj sami izbirajo obliko organiziranosti: zadruge, kooperacija, neposredna povezanost z industrijo. . . Kot pravijo, bo prevladalo tisto, kar kmeta najbolj gospodarsko motivira. Pomembno pa je tudi, da se nihče več ne boji bogatega kmeta in da odpravljajo stare ideološke predsodke, ki so doslej zavirali razvoj kmetijstva nasploh. Za to se zavzemajo tudi v dokumentih za 19. partijsko konferenco ZKV. Poleg tega napovedujejo konec vseh oblik diskriminacije zasebnega sektorja, zablod o zemljiškem maksimu ir. administrativnih omejitev za kmete. Cilj je namreč, da bi na kmetijskih posestvih pridelali čim več oziroma, da bi bila ta čim bolje izkoriščena. K temu naj bi prispeval tudi jugoslovanski kmetijski sklad za spodbujanje proizvodnje, izvoza hrane in urejanja razmer na trgu kmetijskih pridelkov. čice. Celo koruza, »ki je edina zagotavljala kmetu vsaj' nekakšno varnost, je po dveh zaporednih slabih letih in po polomu živinoreje postala kultura, ki (skoraj) nič ne obeta. Že minulo jesen je namreč nihče ni hotel, saj je odkupna cena zadostovala zgolj za pokritje stroškov. Kmetje so, kot kaže, zmanjšali vlaganja, rezultat pa je za četrtino manjši pridelek in — nova negotovost. Iste skrbi — različne politike »Kmetje ne vemo več. na koga naj se obrnemo. Za pomoč smo prosili že številne forume, a je vse ostalo le pri‘ obljubah,« pravi Sava Govorčič iz Grdinovcev. eden izmed pobudnikov političnega organiziranja vojvodinskih kmetov. »Treba je zahtevati takojšnjo spremembo ustave - vsaj ko gre za odločanje-o kmetijstvu, bi namreč morali odpraviti konsenz. kajti slovenskega in makedonskega kmeta tarejo iste težave, kot kmeta v Vojvodini ali v Bosni in Hercegovini.« Težave, ki so postale že neznosne, niso od včeraj. Kmetijstvo je najprej omogočalo razvoj »pomembnejših panog«, danes pa ščiti življenjsko raven. Žato ne preseneča, da v nobenem srednjeročnem obdobju nismo dosegli načrtovane rasti kmetijske proizvodnje. Da pa je ta bila in da še vedno je ekstenzivna, dokazuje že to. koliko mesa. mleka, jajc, volne, industrij- Novi Sad predelovalcev sodelovale tudi banke in zunanja trgovina, namreč ni. Zato tako skromen, le 14.4-odstoten vojvodinski delež v jugoslovanskem izvozu hrane, to pa je za kakiji 40 odstotkov manj od deleža Vojvodine v celotnem agroživilstvu. Vojvodina denimo daje 34 odstotkov vsega jugoslovanskega pridelka pšenice (in polovico odkupa), 40 odstotkov koruze, tretjino moke, testenin, konserv, 40 odstotkov klobas, 47 odstotkov mesnih konserv, 55 odstotkov sladkorja. 26 odstotkov slaščičarskih izdelkov, 37 odstotkov jedilnega olja in četrtino proizvodnje margarine. Če bi bil delež vojvodinskih kmetijsko-indu-strijskih kombinatov v jugoslovanskem izvozu sorazmeren njihovi zastopanosti v družbenem proizvodu, bi izvozili za še 110 milijonov dolarjev hrane. S tem bi kajpada zmanjšali zaloge, povečali likvidnost in zmanjšali odliv akumulacije iz Vojvodine, ki ga zdaj omogočajo bančni mehanizmi. Vojvodinske banke imajo namreč okrog 8 odstotkov vsega jugoslovanskega neto kreditnega potenciala, to pa je manj, kot znaša delež tukajšnjega gospodarstva v družbenem proizvodu države (10,4 odstotka). skih kultur, sadja in zelenjave pridelamo oziroma pridobimo. V zadnjih desetih letih se je število govedi v Vojvodini zmanjšalo za četrtino, prašičev za 9 odstotkov, koni pa kar za 76 odstotkov. S sončnicami, sladkorno peso in sojo smo letos posejali kakih 254.000 hektarov oziroma za 25 odstotkov manj kot lani. Tudi gospodarski odnosi s svetom so dovolj zgovoren dokaz o propadu našega kmetijstva. To nam namreč z izvozom prinaša le kakih 10 odstotkov deviz, neustrezni sistem varstva domače kmetijske proizvodnje pa botruje čedalje pogostejšemu, ne vselej upravičenemu uvozu hrane. V Vojvodini so razmere še hujše - lani so tu izvozili le za 165 milijonov dolarjev hrane, to je veliko manj kot v minulih sedmih letih (povprečno za 214 milijonov dolarjev). Naravnost neverjetno pa zveni podatek, da so v Vojvodini lani uvozili za 6 milijonov dolarjev več mesa in mesnih izdelkov, kot so jih izvozili. Druga vojvodinska nič kaj razveseljiva značilnost pa je, da iz te naše pokrajine izvažamo čedalje manj končnih izdelkov in vedno več kmetijskih pridelkov. Podlaga za enakopravnost____________ In še ta skromni izvoz je pravzaprav zgolj naključen, saj v tujini prodajajo le občasne presežke hrane. Organizirane proizvodnje za izvoz, pri čemer naj bi poleg proizvajalcev in M Zvezni izvršni svet je maja lani upošteval nekatere dolgoletne zahteve kmetov, zlasti pri primarni delitvi. Cene posameznih pridelkov namreč zdaj res oblikujejo prosto, a to spričo naravnost neverjetnih podražitev kapitala, semen, gnojil, zaščitnih sredstev in nadomestnih delov za kmetijsko mehanizacijo ne pomeni ravno veliko. Kmetijstvo ima torej še naprej več škode kot koristi. Samo trg očitno ne bo mogel zagotoviti, da bo kmetijstvo postalo enakopravno z drugimi gospodarskimi panogami. Kajti dinar, vložen v kmetijsko proizvodnjo oziroma živinorejo, se obrestuje šele čez kako leto ali dve. kar pomeni. da bi morali to proizvodnjo financirati in kreditirati pod ugodnejšimi pogoji. Enako velja tudi za zaloge in razvoj. V Vojvodini namreč poudarjajo, da obremenjenost celotnega prihodka z obrestmi v kmetijstvu ne bi smela biti večja kot v drugih gospodarskih panogah. Kmetijsko-industrijske kombinate bi morali nemudoma finančno konsolidirati - kot predlagajo, z odpisom ali reprogramiranjem posojil iz primarne emisije - če jih hočemo usposobiti za nemoteno pridobivanje hrane. Brez tega se namreč še nobeno gospodarstvo ni rešilo iz krize. SVETOZAR KARANOVIČ DELOVNE ORGANIZACIJE, GOSPODARSTVENIKI, PODJETNIKI APARTMAJI NA MORJU BILI DVORI V LOVIŠTU NA PELJEŠCU ŽE PRED POLETJEM 90 VAŠ NOVI DOM V neokmjem naravi, prijetnem sredozemskem podnebju, med zimzelenim rastlinjem v zalivu s kristalno čistim morjem gradimo 140 novih počitnišldta eno, dvo in trisobnih apartmajev. POKLIČITE NAS Hkrati bodo zgrajeni skupni objekti, restavracija, trgovina, disko bar, privez za čolne ter športno rekreacijski objekti: igrišča za tenis, odbojko in košarko. II S6PG0RICA SGP GORICA NOVA GORICA TELEFON (065) 25 011 Torek, 7. novembra 1989 LJUBLJANA Čez mesec dni podpis pogodbe m gradnjo WTC LJUBLJANA, 6. novembra — Te dni, ko postajajo možnosti za gradnjo Svetovnega trgovskega centra (WTC), kompleksa, ki naj bi se raztezal na 40.000 kvadratnih metrih v predelu Župančičeve jame. vse bolj otipljive, smo povprašali še na bežigrajski občini, kako se odzivajo na te načrte. Vladimir Rot s komiteja za urbanizem je povedal, da načrtovana gradnja ob Vilharjevi cesti, med Robbovo in Neuber-gerjevo ulico bistveno ne posega v zazidalni načrt; namembnost namreč ostaja ista (tudi v sklopu soseske Župančičeva jama je bil ta del namenjen za poslovne objekte), ohranjeni so horizontalni gabariti, gre le za spremembo višin; namesto prej načrtovanih treh etaž jih bo zdaj deset. Precejšen obet je po njegovem mnenju to, da se je investitor odzval tako hitro, v mesecu dni pripravil idejni načrt, in česa podobnega v občini ne pomnijo. Do 10. decembra bodo za Bežigradom pripravili pogodbo za stavbno zemljišče in potlej bo tudi mogoče res presoditi, koliko je investitor resen. S. V. Hrvoje Draškovic: »Karte na mizo« To se nanaša na sporne nagrobne plošče na ljubljanskih Zalah - Obnova ceste Gameljne-Cmuče je »krpanje lukenj« LJUBLJANA, 6. novembra — Komunalna skupnost ljubljanskih občin oziroma tozd Žale morata obvestiti javnost, pod kakšnimi pogoji bodo lahko občani urejali -grobove svojih pokojnikov na novih Žalah. Ne sme se namreč dopustiti, da bo vsakdo oblikoval grob tako, kot bo hotel. To je bilo med dragim rečeno na današnji seji izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana. g#-#-# 6 0 6 tsmrvv o v tnnnrtrt Obravnavali so tudi poročilo o izvajanju programa, ki se financira po odloku 0,47 odstotka iz BOD oziroma nekaj manj kot 90 milijard dinaijev. Ta program zajema obnovo Ljubljanskega gradu, gradnja in obnovo pokopališča Žale, obnovo cest in mostov ter sanacijo drugega varnostnega pasu v Tomačevem. Največ denarja je bilo iz teh sredstev v prvih devetih mesecih porabljenega za obnovo Ljubljanskega gradu, in sicer 37 milijard dinaijev, dela pa potekajo po načrtu. Zatika pa se pri obnovi cest in mostov. O mostu čez Gradaščico na Emonski ulici, ki je star 54 let in ki ga je projektiral Jože Plečnik, je bilo rečeno, da je treba dela pospešiti, čeprav je obnova tega starega mostu precej zahtevna. Precej pripomb so imeli člani mestnega izvršnega sveta tudi za cesto Ga-meljne-Čmuče, o kateri so menili, da je predvidena obnova bolj »krpanje lukenj« kot pa kaj drugega. O sporni Pokopališki cesti, ki je bila za dan mrtvih zaprta, ni bilo veliko povedanega, predvidevajo pa, da bo dokončana do konca novembra. Nekaj več pozornosti pa je mestni izvršni svet namenil spornim nagrobnim ploščam na novih Zalah, vendar so o tem razpravljali bolj »megleno«, saj je preveč stvari nejasnih. Zato je predsednik mestnega izvršnega sveta Hrvoje Draško-vič menil, da morajo vsi, ki so v to vpleteni, »položiti karte na mizo«, tozd Žale pa mora o tem obvestiti javnost. JOŽE BIŠČAK Pokličite nas! o /Vikar ne brskajte po te- o lefonskem imeniku. Za- a vrtite številko ljubljanske " rubrike Dela: 318-296! e Prav gotovo so stvari in ® dogodki v Ljubljani in e njeni bližnji okolici, o ka- ® terih bi bilo treba po va- o šem mnenju pisati, jih ° komentirati, razložiti. 0 Ob prebiranju lokalne ° strani v časniku se vam je 0 najbrž večkrat zazdelo, « • da novinarjem ni uspelo ® spoznati prave resnice, o s prodreti v resnično živ- ° Ijenje. ° Kaj ko bi nas poklicali ® in nam sporočili svoje e pripombe in predloge. ° Vaš klic pričakujemo vsa- ° , ko dopoldne med 10. m o ~ 11. uro, razen ob sobo- ° tah in nedeljah. o o e foooooonaotioooood fkJ Komunisti Centra le dokončali sejo Opravili so programsko-volilno sejo, ki so jo pred tednom dni zaradi nesklepčnosti prekinili LJUBLJANA, 6. novembra - Delegati programsko-volilne konference občinske organizacije ZKS Center so danes do konca izpeljali svojo sejo, ki so jo morali pred tednom dni zaradi nesklepčnosti prekiniti. Na samem robu nesklepčnosti so opravili še drugi krog glasovanja za delegate, ki se bodo udelezih X4., izrendega kongresa ZKJ. Delegati konference so po nekajminutni polemiki na koncu podprli tudi posebno izjavo, s katero komunisti občine Center nasprotujejo montiranemu političnemu procesu proti Aze-mu Vllasiju in hkrati podpirajo stališča, ki so jih v zvezi s tem procesom oblikovali in sprejeli v republiški konferenci SZDL Slovenije. Med delegati so nastala različna mnenja predvsem ob predlagani aboliciji. Nekateri, ki so bili v zadnjih dneh na Kosovu, so namreč pripovedovali, da obtoženi, pa tudi večina prebivalcev Kosova, odločno odklanjajo abolicijo. Ta po njihovem mnenju vsebuje elemente priznanja krivde, s čimer se večina ne strinja. Po posebni razlagi, da abolicija ne vsebuje priznanja Bo zapora ceste odrezala od sveta hiše Ha pobočju Golovca? Krajani s pobočja Golovca predlagajo prestavitev zapore na Hradeckega cesti, sicer bo Pot na Golovec pozimi neprevozna LJUBLJANA, 6. novembra — Pred kratkim so komunalni delavci po nalogu inšpekcijskih služb iti mestnega komiteja za promet in zveze postavili zaporo na Hradeckega cesti, in sicer takoj po izstopu z Dolenjske ceste. Vse je že kazalo, da bodo zaradi zapore kakšnih 30 hiš na pobočju Golovca ob Poti na Golovec in astronomsko- geografski observatorij na Golovcu pozimi tako rekoč odrezani od sveta. Na današnjem sestanku predstavnikov krajanov tega območja s predsednikom mestnega komiteja za promet in zveze Božom Kovačičem pa so se dogovorili, da bo komite proučU predlog krajanov, ki menijo, da bi s prestavitvijo zapore za 70 metrov odpravili številne nevšečnosti. stavnik krajanov Emi! Tkale je na sestanku dejal: »Menimo, da je zapora nujna, saj je cesta res nevarna za promet. Mislimo pa, da komite dela ni opravil najbolj posrečeno. Zapora nam je preprečila (pa intervencijskim vozilom) dostop do Poti na Golovec iz dolenjske smeri, iz nasprotne smeri, ki je zdaj edino mogoč, je za nas krajane in druge voznike zelo težaven in nepraktičen, pozimi pa bi bil verjetno nemogoč. Ob sedanji zapori smo prisiljeni, da vozimo prav po cesti, ki je (zaradi posedanja) nevarna in zato zaprta in ki smo jo pred tem zelo redko uporabljali.« Na sestanku so se dogovorili, da si bodo predstavniki komiteja še enkrat natančno ogledali razmere na tej cesti in se nato odločili, kaj storiti. ANDREJ LEVSTEK Pot na Golovec se iz Štepanjske smeri s Hradeckega ceste odcepi pod zelo ostrim kotom, poleg tega pa je ta cesta zelo strma. Ze prvi sneg bi verjetno preprečil vsakršen dostop z avtomobilom do hiš na pobočju Golovca in observatorija na Golovcu, saj je za to, da se avtomobil prebije po strmini, potrebna določena hitrost, ki pa je zimske razmere ne bi dopuščale. ® Hradeckega cesta je zaradi posedanja postala nevarna, zato jo nameravajo popolnoma rekonstruirati. Prebivalci, ki živijo ob njej, se že nekaj časa pritožujejo, da se, posebno kadar po njej vozijo tovornjaki, trese in da so hiše že začele pokati. Ker za zdaj ni denarja za obnovo in ker naj bi poleg ceste obnovili tudi kanalizacijo in drugo infrastrukturo, za kar pa bodo potrebne različne analize, se prebivalci s pobočja Golovca bojijo, da bo cesta zaprta vsaj dve leti. Božo Kovačič meni, da bo ta cesta v investicijskih načrtih za prihodnje ieto imela prednost, a kljub temu pritrjuje mnenju krajanov, da bo cesta zaprta vsaj dve leti. Prebivalci s pobočja Golovca menijo. da bi s prestavitvijo zapore za sedemdeset metrov v smeri proti Štepanjskemu naselju sprostili cestni odsek od Poti na Golovec proti Karlovškemu mostu. Tu so se krajani vedno vozili in tu tudi hitrosti, potrebne za vzpon po Poti na Golovec, ne bi bilo težko doseči, saj na tej strani ni ostrega ovinka. Pred- Radio Glas Ljubljane kmalu na novi frekvenci LJUBLJANA, 6. novembra - Radio Glas Ljubljane bo 8. novembra praznoval 13-letnico svojega obstoja in delovanja. Praznika ne bodo počastili le s slavnostno sejo na ljubljanskem Magistratu, temveč bodo na ta dan odprli tudi nov oddajnik na Krimu, ki bo precej izboljšal slišnost njihovega programa. Oddajnik, ki bo program pošiljal veliko dlje kot do zdaj, bo deloval na novi frekvenci 100,2 MHz. J. M. Melioracija brez dovoljenja Kmetijska zadruga Medvode je dela začela brez gradbenega dovoljenja — Prizadeti krajani se bojijo fekalnih voda — Bodo dela ustavljena? gradbenega dovoljenja, če pa bo zaradi tega in zaradi protestov krajanov melioracija onemogočena, bom zahteval od sanitarne inšpekcije, naj pregleda vsako hišo, ali ima svojo greznico. Po-združeni z odtoki fekalnih voda. tem bi videli, od kod prihajajo Večina občanov si namreč ob fekalije,« je dodal Franc Mi-stanovanjskih hišah in gospodar- hovec. skih poslopjih ni zgradila greznic krivde, ker bi morala biti ta nedvoumno dokazana v kazenskem postopku, so bila mnenja med delegati tako različna, da so o tem posebej glasovali. Več kot polovica prisotnih delegatov se je izrekla za to, da se podpora predlogu za abolicijo črta iz posebne izjave. Večina govornikov se je zavzela tudi za to, naj ob procesu pristojni zagotovijo večjo pravnost, predvsem pa večjo javnost. Konferenca je sprejela tudi pobudo za spremembo kazenske zakonodaje, in sicer v tistih delih, ki zdaj omogočajo, da v naši državi sploh prihaja do političnih procesov. Delegati so podprli tudi ponovno kandidaturo Milana Kučana za predsednika slovenskih komunistov. MARKO JAKOPEC V Predilnici so ob tričetrtletju zadovoljni Izvozili so za 19 odstotkov več kot lani - Petindvajset milijard dinarjev dobička LITIJA, 6. novembra - V litijski Predilnici so zadovoljni s poslovnim rezultatom v prvem tričetrtletju letos, čeprav je proizvodnja za šest odstotkov manjša od načrtovane. To pripisujejo predvsem prilagajanju proizvodnje tržnim razmeram in zmanjšanju števila delavcev (za 6,2 odstotka). Zadovoljni so tudi s prodajo, saj so prodali 158 ton preje več kot v istem obdobju lani oziroma za 2,9 odstotka več. Najbolj se je povečal izvoz, in sicer za 19 odstotkov, domačemu trgu pa so prodali 0,5 odstotka preje več. Se vedno pa imajo probleme, ker nekateri domači kupci neredno plačujejo prejo, tako da so morali prodajo omejevati. V Predilnici so v prvem tričetrtletju pokrili vse stroške proizvodnje in imeli 25 milijard di-narjhev dobička. Obračunali so tudi 39 milijard dinarjev amortizacije, kar je v kriznih razmerah in težavah, v katerih je tekstilna industrija, prav gotovo uspeh. J. B. PO SLOVENIJI UTIK, 6. novembra — Kmetijska zemljišča južno od Vodic so bila že več let predvidena za melioracija, imenovano Poljšak. Kmetijska zadruga Medvode je pred kratkim začela dela, temu pa nasprotujejo nekateri krajani vasi Utik, češ da je to »grob poseg v naravo in neposredna nevarnost za življenje ljudi«. Prizadeti prebivalci so pred kratkim poslali pritožbe na razne pristojne organe, v katerih med drugim pravijo, da bo večji del jarkov potekal po zasebni obdelovalni zemlji, in to sredi njiv. Že tako ali tako razdrobljene kmetijske površine bodo prepletene z odprtimi jarki. Del melioracijskih jarkov pa bi bil izkopan ob stanovanjskih hišah, • Na krajevni skupnosti Vodice so nam povedali, da podpirajo melioracijo, če bo ta končana do konca leta, saj imajo spomladi kmetje na polju preveč dela, da bi se hkrati še melioriralo. Pravijo pa, da se nekateri kmetje ne strinjajo s komasacijo zemljišč. kar bi pomenilo neposredno nevarnost za življenje ljudi, saj so izkopani odprti jarki precej globoki in široki. Kot najpomembnejši razlog nasprotovanja melioraciji pa krajani navajajo, da bodo na nekaterih mestih jarki Za vsakega odpuščenega delavca mora nekdo odgovarjati To meni Andrej Cimerman, predsednik sindikata šišenske občine — Vodstveni delavci ustanavljajo zasebna podjetja LJUBLJANA, 6. novembra - »Za težave, v katerih se je znašlo šišensko gospodarstvo, niso krivi delavci v proizvodnji. Ti so še vedno vse naredili, vprašanje je le, kako so bili vodeni v strokovnem smislu,« je dejal Andrej Cimerman, predsednik - sindikata šišenske občine. .... , pa najbrž ne bo lahka naloga, saj morajo najprej spremeniti način dela in miselnost. Sindikat tudi ne sme dopustiti, da bodo vodstveni delavci odpuščali zaposlene po lastni presoji in da zato ne bodo nikomur odgovorni. Taka miselnost prevladuje zato, ker si nekateri preveč preprosto razlagajo tržno zakonodajo. Šišenski sindikat ugotavlja, da se v občini zadnje čase odpira vse več svetovalnih podjetij, ki v bistvu prekupčujejo, zelo malo pa je takih, ki so naravnana v proizvodnjo. V takšna zasebna podjetja gredo predvsem vodstveni delavci organizacij, ki so v stečajnem postopku ali pa tik pred njim. »Zato je nesprejemljivo, da strokovni delavci, ki jim je družba omogočila, da so se usposobili, preprosto gredo, še preden poskusijo svojo delovno organizacijo rešiti pred propadom,« je dodal Andrej Cimerman. / JOŽE BIŠČAK Andrej Cimerman meni, da morajo vodstveni delavci v delovnih organizacijah bolj poglobljeno iskati rešitve, ne pa preprosto reči, da je toliko in toliko delavcev preveč. Proizvodnja se namreč ne sme zmanjševati, treba jo je oživljati, drugače bodo težave še večje. Zmanjševati bi morali predvsem število delavcev v administrativnih službah. Ugotavljajo namreč, da je v delovnih organizacijah zelo »čudno« razmerje med številom proizvodnih in neproizvodnih delavcev. Zato v šišenskem sindikatu menijo, da bi morali začeti kadrovsko prenovo v administrativnih in drugih neproizvodnih službah. Poleg tega ima šišensko gospodarstvo po besedah Andreja Cimermana premalo »pravih« strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni za tržno gospodarstvo. Meni, da bi morali večino vodstvenih delavcev pospešeno usposobiti za nove razmere. To in tako se fekalije razlivajo po cestah in ob njih, ali pa so preprosto speljane na travnik. Zato prizadeti krajani zahtevajo, da se zgradi kanalizacijski sistem, v katerega bi bil vključen tudi Kmetijski kombinat Emona iz Vodic. Sele nato bi pristali na melioracijo, Saj bi s tem preprečili izliv fekalij v melioracijske jarke. Prav tako pa zahtevajo, da se izkop jarkov takoj ustavi. Direktor Kmetijske zadruge Medvode, ki je investitor melioracije, Franc Mihovec, nam je povedal, da je to že star problem. Ze na seji šišenskega izvršnega sveta decembra leta 1987 je bil sprejet odlok o melioraciji zemljišč južno od Vodic, in sicer na okoli 600 hektarih obdelovalnih površin. Kmetijska zadruga je pred tem že pridobila lokacijsko dokumentacijo, februarja lani pa tudi lokacijsko odločbo, vključno s soglasjem sanitarne inšpekcije. Med javno razpravo je bilo po besedah Franca Mihovca nekaj pripomb, ki jih je projektant, ŽIL tozd Urbanizem-LUZ, delno upošteval, razen tistih, ki so se nanašale na tehnične stvari. Med kmeti ni bilo glede melioracije nobenih pripomb, razen glede komasacijskega postopka, ki bi ga opravili po melioraciji. 9 V sredo, 8. novembra, bo ob 9. uri v prostorih šišenske občine sestanek vseh prizadetih. Udeležili se ga bodo tudi projektanti, inšpekcijske službe, investitor in drugi. __________ Zapletati pa se je začelo, kot pravi Franc Mihovec, ko so hoteli pridobiti še gradbeno dovoljenje. Tega še do danes niso dobili. ker morajo najprej dobiti mnenje sanitarne inšpekcije, ki je soglasje k lokacijski odločbi že dala. Kljub temu, da še niso dobili gradbenega dovoljenja, pa je Kmetijska zadruga Medvode konec septembra letos začela dela ti, ker je že maja dobila odobrena sredstva od republike, avgusta pa tudi denar. Če bi čakali na gradbeno dovoljenje, bi žara di velike inflacije denar izgubil del vrednosti. Poleg tega je bilo ugodno tudi vreme, za kmete pa je zdaj »mrtva sezona«, tako da na poljih ne bi bilo velike škode. »Krajanov sicer nismo obvestili, da smo začeli delati brez Na mestni upravi inšpekcijskih služb nam je sanitarni inšpektor dr. Tone Prevc povedal, da soglasja niso dali zato, ker ima Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo pomisleke glede ekološke neškodljivosti melioracije. V načrtu projektanta namreč niso obdelani vsi vplivi melioracije na vodne • ire, hkrati pa še ni razčiščeno, zakaj se je povečala koncentracija arzena v vodnih rezervatih blizu Skaručne pri Šmartnem. Povedal je še, da ni sporna samo melioracija, ampak tudi to, da nekateri objekti sploh nimajo svojih greznic, saj je kanalizacija speljana kar po domače: na njive. Vse to pa lahko resno ogrozi ljubljansko podtalnico. Dodal je. da se morajo melioracijska dela takoj ustaviti. JOŽE BIŠČAK Pot v turistično Evropo tlakujemo vsi skupaj Pokažimo poslovnežu ali turistu tudi pravi utrip Ljubljane, vendar pa ga prej ustrezno uravnajmo LJUBLJANA, 6. novembra - V Ljubljani bomo v letu 1990 izvajali skupen turistični program z natančno določenimi nalogami za vse, ki oblikujejo turistično ponudbo in ustvarjajo možnosti za njeno kakovost, nam zagotavlja program ljubljanske turistične dejavnosti. Oblikovalci in izvajalci tega programa pa smo vsi, od smetarjev, ki so skupaj z redoljubnimi občani še najboij zaslužni za prikupen zunanji videz mesta, prek gostincev, trgovcev, hotelirjev do turističnih delavcev. Najbolj bistveno pa je, da bomo vsi skupaj delovali z roko v roki, to pomeni ob sprotnem dogovarjanju in usklajevanju zastavljenih nalog. Nikjer ne sme škripati, če se res želimo vključiti v enoten evropski prostor, so poudarili udeleženci seje mestnega komiteja za turizem in gostinstvo. Spremeniti moramo predpise o kategorizaciji turističnih objektov, odpraviti razlike v normativih za izdelke, ki so pomembni za turizem, in spodbuditi informativno dejavnost, da bo čimbolj izčrpno seznanjala javnost ne samo s prireditvami, kongresi in zanimivostmi v Ljubljani, temveč tudi z drobci, ki oblikujejo vsakdanji utrip naše Ljubljane. Ni se treba siliti z raznovrstnostjo, poudarimo in izpopolnimo raje tisto, kar imamo in kar V občini Moste-Polje imajo v vrtcih čedalje več prostora Največ ga je v WO Jarše (49), Oton Župančič (30) in Pedenjped (12) — Kdaj alternativne oblike varstva? LJUBLJANA, 6. novembra - V občini Moste-Polje so predšolske otroke sprejemali v organizirano vzgojo in varstvo v vseh štirih vzgojno-varstvenih enotah od maja do konca septembra. S prvim septembrom so vrtci začeli novo šolsko leto, vendar imajo v občini še 82 prostih mest. V 29 enotah štirih vzgojno-varstvenih organizacij je vpisanih 4112 otrok, od tega je 842 novincev, 492 prošenj pa so zavrnili. Zaprli so tudi 94 mest, in sicer, 22 v VVO Oton Župančič in 72 v VVO Jarše. Tako je bilo v novem šolskem letu v VVO vključenih 162 otrok manj kot lani, število novincev pa se je povečalo za 44. Leta 1987 je bilo zavrnjenih 1123 otrok, lani pa 823. Vsa tri leta so odklanjali večinoma otroke do tretjega leta starosti. V prejšnjem šolskem letu je imela VVO Jarše opuščena mesta, ki so tudi letos ostala zaprta in bi jih lahko po potrebi zopet odprli. VVO Oton Župančič je s tem šolskim letom opustila en oddelek v vzgojno-varstveni enoti Hrušica. Število otrok v VVO se iz leta v leto počasi zmanjšuje, vendar so v povprečju vsi oddelki zasedeni 15 odstotkov nad prostorskimi zmogljivosti. Enote v krajevni skupnosti Nove Fuži- ne pa imajo še vedno prenatrpane oddelke. Čeprav si vodstva VVO prizadevajo, da bi čakajoče otroke z Novih Fužin vključili v oddelke s prostimi mesti, tega ne morejo doseči. Starši se ne odločajo za vključitve predvsem zaradi neustrezne lokacije teh enot. Proste zmogljivosti VVO še niso posledica cen, saj so imeli le štiri izpise otrok zaradi slabih ekonomskih razmer v družinah. Vendar pa je pričakovati, da se bo v tem šolskem letu število socialno ogroženih družin povečalo in da bo izpis večji. Čeprav zaostrene družbenoekonomske razmere in obstoječa zakonodaja s področja vzgoje in varstva otrok zavirata razvijanje alternativnih oblik varstva, so Center za socialno delo moščanske občine in VVO Angelca Ocepek februarja letos na Novih Fužinah ustanovili COF, Center otrok in staršev Fužine. ZDENKO MATOZ je res naše, in to sproti prilaga jajmo okusu tistih, ki nas obiskujejo, predvem pa samih Ljubljančanov. Kako dobrodošel bi bil na primer prospekt Ljubljane z vrisano »gastronomsko potjo«, z označenimi trgovinicami, butiki, z vsemi prav nič spomeniškimi rečmi, ki pa še kako vplivajo na to, da bo nekdo kraj, ki ga je obiskal bodisi kot turist ali po- 0 Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je na današnji seji obravnaval osnutek turističnega programa Ljubljane za leto 1990. Člani izvršnega sveta so imeli sicer precej pripomb, vendar so bili s programom zadovoljni, ker je glede na prejšnje precej konkreten. Menili pa so, da je treba natančneje opredeliti nosilce turističnega programa in jim naložiti odgovornost za njegovo uresničevanje. Razprava je nanesla tudi na novoletne stojnice na Čopovi in Nazorjevi ulici, o katerih pa je predsednik mestnega izvršnega sveta Hrvoje Draškovič menil, da ga od te problematike že »boli glava« in da bi se morali tisti, ki so pristojni za organizacijo novoletnega sejma, dogovoriti, ali bodo stojnice na teh dveh ulicah še postavljene ali ne. Razstava Sodobna prehrana LJUBLJANA, 6. novembra - V Potrošniško-informativnem centru na Kardeljevi 2 so danes odprli prodajno razstavo z naslovom Sodobna prehrana. V okviru razstave bodo vsak dan ob 10. in 17. uri pokušine, kijih bodo pripravili posamezni proizvajalci živilskih izdelkov. V torek, 7. novembra, bo dan Zelene doline, v sredo se bo predstavila najprej Mercator KŽK Mlekarna Kranj in nato še Merx Pražarna, v sredo bosta na vrsti PIK Vrbovec in Bambi Požarevac, v četrtek Droga Portorož in Kolinska, Avtotehna - Bosch pa bo pripravila prikaz delovanja mikrovalovne pečice. Zadnji dan razstave, v petek, 10. novembra, bo pokušina, ki jo bo pripravil Emonin Blagovni center, obenem pa bo tudi prikaz delovanja biosušilnika, pasterizatorja in multipraktika. Organizira ga Iskrina tovarna Elektromotorji. (K. M.) Bogata koncertna dejavnost mladih Trboveljčanov TRBOVLJE, 6. novembra - Trboveljska glasbena šolat pripravlja v tem mesecu nekaj zanimivih koncertov. Že v sredo bodo gojenci nastopili na dveh. V Trbovljah bodo igrali in plesali za učence hrastniške in trboveljske osnovne šole s prilagojenim programom, v Zagorju pa za učence zagorske OŠ dr. Slavka Gruma in gojence delavnic pod posebnimi pogoji. Koncert bo komentiran, mladi trboveljski glasbeniki se bodo predstavili z igranjem violine, harmonike, klavirja, trobil in pihal, nastopili pa bodo tudi mladi baletniki. V petek bo poseben koncert za učence osnovne šole Tončke Čeč. Prihodnji teden bodo odšli skupaj z osnovnošolci nastopat v dom upokojencev Franc Salamon. Potem bodo pripravili še poseben nastop za KS Fric Keršič, konec meseca pa bo gala koncert ob jubileju Rudisa. Predstavili se bodo odlični instrumentalisti Monika Redešek (violina), Ježe Kotar (klarinet) in Bojan Borišek (klavir). (M. P.) Demokrati bodo zborovali BREŽICE, 6. novembra - Skupina občanov iz Brežic, ki so se pred letom dni pridružili Slovenski demokratični zvezi, pripravljajo svoje prvo srečanje in nanj vabijo tudi druge. V torek, 7. novembra, ob 17. uri, bosta v domu učencev med drugim govorila prof. dr. Jože Mencinger in dr. Hubert Požarnik. Prvi o gospodarskih perspektivah in drugi o ekoloških - tudi posavskih - problemih. (V. P.) Razstava slik Tatjane Verbinc v Lamutovem salonu KOSTANJEVICA NA KRKI, 6. novembra - Galerija Božidar Jakac bo v torek, 7. novembra, ob 18. uri, odprla v Lamutovem likovnem salonu razstavo del akademske slikarke Tatjane Verbinc. O njej bo govoril umetnostni zgodovinar in kritik dr. Mirko Juteršek, nekaj najlepših slovenskih narodnih pa predstavili pevca Zlata Ognjanovič in Tone Kozlevčar, citraš Miha Dovžan in harmonikar Vital Ahačič. Razstava bo odprta dva tedna, slike pa so tudi naprodaj.) (V. P.) Rojstva LJUBLJANA: V zadnjih štirih dneh minulega tedna se je v ljubljanski porodnišnici rodilo 34 deklic in 35 dečkov. Med vsemi novorojenčki je bil najtežji deček s porodno težo 4350 gramov, najlažji pa je tehtal 1550 gramov. Hermini Langerholc sta se rodila dva fantiča težka 1640 in 1800 gramov. (R. D.) Poroke LJUBLJANA: Minuli teden so na ljubljanskem gradu podpisali poročne liste: Stanislav Jenko in Marija Jager, Fadil Taci in Milena Ninič, Nikolaj Gerčar in Marija Novak, Mihael Krotko in Jasminka Nikolova, Janez Štebe in Janja Jenko, Roman Zajc in Renata Pecik, Rajko Korelc in Darja Poljanšek, Jože Bahovec in Miljana Kelhar, Zoran Križman in Andreja Purič. (R. D.) Pogrebi LJUBLJANA: Na Žalah se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 75-letne upokojenke Frančiške Remc (ob 10. uri); 76-letne upokojenke Elizabete Simovič (ob 11. uri); 80-letne upokojenke Ane Jernejčič (ob 12. uri); 75-letnega upokojenca Rudolfa Pestotnika (ob 13. uri); 68-letnega zdravnika dr. Mirana Celestina (ob 14. uri); 64-letne upokojenke Frančiške Marinšek (ob 15. uri) in 87-ietne upokojenke Frančiške Vidergar (ob 16. uri). (R. D.) slovno, res doživel, si ga zapomnil in ga spet kdaj obiskal. Vzemimo poslovneža, ki je k nam prišel z ženo. In bo tičal na kongresu, ona pa vsega ljubega prostega časa ne bo porabila za ogled muzejev, galerij, gradu in smetišča ob bregovih Ljubljanice. Zakaj ne bi ženska radovednosti organizirano vodili tudi mimo zapeljivih izložb in vonjav? MARINA UČAKAR Manj članov predsedstva OK ZKS Litija LITIJA, 6. novembra — Litijski komunisti so na nedavni konferenci zmanjšali število članov občinskega komiteja ZKS in njegovega predsedstva. Tako bo imel občinski komite v prihodnjem mandatnem obdobju namesto sedanjih 27 le 21 članov, predsedstvo OK pa se je zmanjšalo z devet na sedem članov. (J. B.) Ob železniški progi naj bi zgradili veliko parkirišče To med drugim predvideva osnutek zazidalnega načrta za območje med Titovo cesto, železniško progo in Samovo ulico LJUBLJANA, 6. novembra — Osnutek zazidalnega načrta za območje med Titovo cesto, železniško progo in Samovo ulico bo verjetno že sredi tega meseca v javni razpravi. Bežigrajski komite za urbanizem, gradbene zadeve in stanovanjsko gospodarstvo meni, daje dober in bo občinskemu IS predlagal, naj ga sprejme. Osnutek med drugim upošteva potrebe Lesnine, ki namerava močno razširiti svoje dejavnosti, za kar pa njeni sedanji prostori ne zadostujejo. Poleg gradnje njenih novih poslovnih prostorov na osnutek, ki so ga pripravili v tozdu Urbanizem zavoda za izgradnjo Ljubljana, predvideva še več drugih gradenj in sprememb na tem območju. Tako naj bi v prvi tazi urejanja tega območja, ki naj bi trajala do konca tega srednjeročnega obdobja, močno razširili Parmovo ulico in jo spremenili v nekakšno zeleno avenijo. Uredili naj bi mirujoči promet v ulicah med Parmovo ulico in Titovo cesto, ob železniški progi v bližini Ulice bratov Židan pa naj bi zgradili veliko parkirišče, ki ga Lesnina in tamkajšnji prebivalci nujno potrebujejo. Uredili naj bi tudi Ulico bratov Židan. V prvi fazi je predvidena gradnja dveh novih poslovnih prostorov Lesnine, pozneje pa naj bi jih zgradili še več, tako da bi južni predel postal nekakšno poslovno območje, severni pa bi bil namenjen individualnim gradnjam. Pri izvajanju prve faze načrta bo potrebnih tudi nekaj rušenj, predvsem tam, kjer je predvidena gradnja parikrišča. Na seji komiteja za urbanizem, gradbene zadeve in stanovanjsko gospodarstvo pa je bilo tudi rečeno, da to območje zaradi prevelikega hrupa ni primerno za bivanje. Zato bi bila po mnenju komiteja gradnja parkirišča tam najbolj racionalna rešitev. B F ANDREJ LEVSTEK PISMA BRALCEV Kupec kot žrtev poslovne nemorale V drugi polovici junija 1988 sem s tegolo Canadese prekril stanovanjsko hišo. Tegolo, in to 222 kv. metrov, sem nabavil pri Lesnini Ljubljana — tozd Gramex. Letos spomladi sem na precejšnjem delu tegole opazil poškodbe, in to za grah debele vzboklinice oziroma vdolbinice (zaradi naravne sonče toplote se najprej naredi mehurček, ki se v hladnem vremenu strdi in poči). Zato sem dne 12. junija 1989 pisno reklamiral pri prodajalcu. Njihov predstavnik si je brez moje navzočnosti ogledal streho dne 15. junija 1989. čeprav sva se en dan prej dogovorila po telefonu, da me bo o svojem prihodu obvestil v službo. O ogledu ni napravil zapisnika niti me na kak drug način seznanil s svojimi ugotovitvami. Ženo, ki je bila navzoča, pa je potolažil, da to ni nič hudega, da je to normalen pojav na vseh tovrstnih strehah. Ker o ogledu nisem dobil uradnega zapisnika oziroma obvestila. sem ponovno reklamiral 20. junija 1989 in zaradi molka še 12. septembra 1989. Zahteval sem odgovor do 1. oktobra 1989 in zagrozil s tožbo. Vendar tudi to ni zaleglo. Dne 10. oktobra 1989 sem naslovil protestno pismo na direktorja TOZD in mu predlagal, da mi odgovorijo do 25. oktobra 1989, vendar je tudi to pismo naletelo na gluha ušesa. Kaj si lahko mislim o pristojnih ljudeh iz tega podjetja? Verjetno nič drugega kot to, da kupca vidijo samo tedaj, ko jim prinese velik dobiček, ne pa tudi takrat, ko zaide v težave in je oškodovan. Takšni ljudje ne bi smeli biti na takih delovnih mestih.. Sedaj mi ne preostane drugega kot tožba na sodišču. Takega koraka sem se poskušal izogniti, vendar mi kljub velikemu prizadevanju to žal ni uspelo. STANE PEČAR, Podlubnik 90, Škofja Loka Klic v sil! za zeleno Vipavsko dolino Popolnoma podpiram stališče tov. Jožeta Križmaniča v zvezi z gradnjo avtoceste po Vipavski dolini, ki ga je objavil v Primorskih novicah z dne 24. 10. 1989. Sama sicer ne morem nič spremeniti, dodajam lahko le svoje misli in pomisleke. Za moje mnenje o gradnji avtoceste, pa tudi za mnenje vseh prebivalcev Vipavske doline ni nihče vprašal, čeprav bomo prav mi prizadeti v ekološkem in gospodarskem pomenu. Dejansko bo uničena naša dolina, kije ena najbolj čistih v Sloveniji, saj imamo zelo malo industrije. Kmetom bo odvzeta rodovitna zemlja in zastrupljeno bo bivalno okolje tisočem prebivalcev. Mar ni to preveč? Odločili smo se, da bomo pač živeli v tej dolini vse do smrti, zato nas to še toliko bolj moti in skrbi. Naše meliorirane njive bodo postale le še umazani vrtovi na obeh straneh avtoceste in namesto visokih hektarskih donosov, koruze, pšenice in drugega v »Zemljaričevi Kaliforniji Slovenije« bomo pridelovali hrano le še za svoje družine in še ta bo oporečna. Naše zaščitene kmetije, tako opevane, se bodo na silo razkosale in uničile. Preprosto ne bodo več imele svoje osnove - zemlje. Morda kdo načrtuje, da se lahko preselijo na suho visokogorsko področje Nanosa, kjer pa so že vojaška strelišča. Sprijazniti se bomo morali, da bomo v dolini gledali namesto obljubljenih namakalnih naprav betonski objekt avtoceste, ki bo kot berlinski zid delila dolino na severni in južni ostanek. Dolino pa že sedaj deli reka Vipava, torej bo po izgradnji avtoceste še bolj razkosana. Napravljena bo velika škoda naravi in človeku, ki v njej živi. Dolino meliorirati, zemljo c tromasariin združevati celih pet let in jo nato presekati s traso avtoceste je .razultat naših »super« strokovnjakov, kije skregan z vsako logiko. Človeka boli, ko se spomni, kako smo od vsega začetka melioracijskih del, ki so bila v okviru Kmetijskega kombinata Vipava, občine Ajdovščina in SZDL, spraševali o trasi avtoceste čez Vipavsko dolino, pa nismo dobili nobenega odgovora. Čudno, takrat ni nihče ničesar vedel, ali ni hotel povedati. Vse se je sprenevedalo. Potem so sledila ugibanja o dvanajstih variantah in čakanje na odločitev od zgoraj. Morda je bil cilj vsega tega bojazen, da ja ne bi mogli glasno in jasno povedati, da smo v »kisli« bazi proti gradnji avtoceste, kot je danes zamišljena, saj buldožerji na Razdrtem že rijejo in uničujejo smer proti Vipavski dolini z močjo politične odločitve. Jim bo morda kdo ustavil ali jim spremenil smer? Je za to še čas? Zato se čutim kot krajanka Vipave opeharjena in žejna prepeljana čez vodo. To ni »socializem po meri človeka«! Tu ne vidim niti socializma niti človeka. Prizadeti kmetje smo brez zakonske moči in brez vsake podpore in zato lahko mimo rečem: »So krivice edine resnice teh dni?« Pri vsej tej zadevi me moti tudi dejstvo, da so morale strokovne službe občine Ajdovščina »dobiti lekcijo« od republiških služb, kako je treba obiti prezahtevno zakonodajo, da bi izsilili traso po ViDavski dolini. To izjavo je dal sam Komite za gospodarstvo občine Ajdovščina v zadnji številki Mladine. To se pravi, da je lokacijski načrt avtoceste po meliori-rani zemlji in v taki dolini z milo mediteransko klimo protizakonit. Iz tega lahko sklepam, da je gradnja avtoceste kaznivo dejanje, ki krši vrsto zakonov. Kdo je tu tožitelj in kdo sodnik? Za navadne smrtnike veljajo vsi zakoni in vse sankcije. Za postavitev najmanjšega kurnika moramo spraviti skupaj vrsto soglasij in krepko plačati spremembo namembnosti zemljišča. Zato se sprašujem, mar Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč in drugi zakoni, ki urejajo to področje, tu ne veljajo? Zagovorniki gradnje avtoceste po Vipavski dolini pravijo, da je le ta potrebna zaradi rasti industrije, ki pa žal stagnira že celo desetletje. Zato mislim, da taka prometna žila, kot je avtocesta, ajdovski in goriški industriji ne more rešiti razvoja, ker so vzroki za njeno stagnacijo drugje. In končno, graditi še eno avtocesto v oddaljenosti okoli 25 km od že obstoječe Nabrežinske, res ni potrebno. Mnogo boljša varianta je gradnja ceste od Razdrtega do Sežane. Je mnogo krajša, ne uničuje melioracij in tudi sedaj je že več blagovnega prometa iz tiste strani. Morda bi bila res za Ljubljano boljša varianta po Vipavski dolini, ker bi tako Ljubljančani hitro prišli v Gorico po nakupe, vendar to lahko naredijo tudi po stari cesti. Edini logični zaključek o bodočem uporabniku te ceste pa je ta, da jo bo koristila evropska industrija in evropski prestiž, ki si bo lahko omislil tudi vožnjo z rikšo, za katero pa bo vprežen slovenski človek. Gradnja avtoceste po Vipavski dolini je bila širši javnosti predstavljena kot nujna z vsemi utemeljitvami tistih, ki so se že tako odločili. Vse premalo pa je bilo v javnih medijih to vprašanje osvetljeno z druge strani, predvsem s strani ekologije in kmetijstva. Zato zamerim tudi novinarjem, ki so poklicani, da osvetlijo aktualne probleme z vseh strani, da v to jabolko niso pravilno ugriznili. Informacije so iskali le zgoraj, v bazo je le malokdo zašel. Zadovoljna bi bila, če bi bil ta problem predstavljen po medijih javnega obveščanja vsaj tako, kot je predstavljen »ljubljanski pajek«. Iz tega sledi misel, da je gradnja avtoceste po Vipavski dolini tudi politični problem, o katerem je bolje molčati. Povedala sem svoje, kot je na zadnji seji CK ZKJ v Beogradu pošteno povedal slovenski delegat Kocijančič glede političnega procesa proti Vllasiju. Upam, da moje svobodno mnenje ni kršitev zakona, ampak prispevek k pluralizmu, novi slovenski ustavi in boju za človekove pravice. Buldožerji pa rijejo, rijejo, rijejo... MAGDA RODMAN, Ul. M. Bojca 14, Vinat/a Spoštljivo z žensko kritiko Odgovarjam na dve pismi bralk v Pismih bralcev v Delu in pisanje Neve Železnik v Stopu 2. novembra 1989. Spoštovane gledalke, ker vidim, da ste moje besede, izrečene vveznem tekstu v oddaji Super 3x3, vzele zelo osebno (upam, da to ni čisto zaradi tega, ker vam pač nisem kot človek všeč) se vsem, tudi drugim gledalkam globoko opravičujem. Iskreno povedano, niti slučajno v teh besedah ni mišljeno niti moje niti resnično mnenje o ženskah kogarkoli drugega. To svojo trditev lahko dokažem iz svojega in našega odnosa do žena, predvsem tudi do mater iz mnogih prispevkov v oddaji Zdravo. Morate pa upoštevati tudi dejstva, da bi prav tako reagirali drugi, če bi bilo moje ali besede drugega voditelja ravno nasprotne. Veliko ljudi je in veliko okusov. Tudi dolgoletni tržaški igralec Sergej Ferrari ni bil popolnoma nič oseben pri svojih besedah. Včasih želi človek na takšen način sporočiti tudi, da tako, kot je rečeno in na takšen način, ne sme iti! Zanimivo je tudi, da je uradna služba na televiziji izvedla anketo o oddaji, ki kaže pri množici 200 naključno izbranih gledalcih ravno obratno sliko. Je že tako, da je kritizerstvo tudi pri časopisnih glasilih bolj priljubljeno - včasih pa se za kakšno dobro stvar (jih je tudi bilo kdaj) prileže kakšno dobro mnenje. Če kje, potem pri mojem poklicu velja tisto: kdor dela, tudi greši. Saj kdor ne, o tem ni mogoče govoriti. Hvaležen sem vam za opozorila na napake, ki ne bodo padla na neplodna tla. Vesel pa bom, kakor tudi mnogi kolegi, če bomo kdaj deležni tudi kakšne dobre besede. In še enkrat — globoko opravičilo. BOGDAN BAROVIČ, RTV Ljubljana »Zvesti« klub Mercator odganja svoje stranke Tudi sam serri član kluba Mercator, ki ob vsakem trimesečju varčevalcem izplačuje obresti. V javnih medijih so objavljali reklame za svoj klub in poudarjali, da lahko varčevalci v tem trimesečju dvignejo obresti že 31. 10., torej dan pred praznikom. Ker sem željno pričakoval svoje obresti, sem jih hotel na ta dan tudi dvigniti. Toda tu se je zataknilo. V samopostrežni trgovini Mercator na ulici Majke Jugovičev 11 v Savskem naselju piše z velikimi črkami na vhodnih vratih, da klub Mercator posluje do 18. ure. Tja sem prišel ob 17.30, in ko sem hotel dvigniti svoj denar, me je poslovodkinja Jožica Žuva osebno nagnala iz pisarne, češ da ima dovolj drugega dela in da naj se oglasim v četrtek. Opozoril sem jo na napis na vratih, pa me je le ozmerjala in vztrajno ignorirala. Istočasno je bila tam tudi neka mlada mamica z otrokom, ki se je čudila, kako to, da še ni dobila obvestila o obrestih, pa ji je bilo v enakem tonu povedano, da se to njih ne tiče. Očitno je poslovodkinji Jožici Žuvi ta klub popolnoma odveč, saj so čas poslovanja kluba že pred nekaj časa močno zreducirali, sedaj pa še v tem času odganjajo svoje stranke. Ko sem jim to početje očital, mi je ista poslovodkinja zabrusila, da me njihov klub sploh ne potrebuje. Mislim, da je popolnoma nesmiselno vprašanje o tem, kdo koga bolj potrebuje, zase pa sem prepričan, da svojega denarja prav gotovo ne bom več nosil h klubu Mercator. BLAŽ MIHELIČ, Linhartova 47, Ljubljana Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic. 10. stran ★ DELO Smelt Olimpija pri Partizanu, Zadar pri vse boljši Ciboni Danes 6. kolo v 1. A moški ZKL - Ljubljanski košarkarji ne skrivajo ambicij v Beogradu - Odločilnega pomena bo prav gotovo igra centrov LJUBLJANA - Zaradi turneje nekaterih naših klubov po ZDA in da”^'a‘Cg““^ priprav reprezentance na kvalifikacijskega tekme za nastop na evrop- c0rk0vjč „Xo so dokazali s tesnima skem prvenstvu leta 1991, so košarkarji s prvenstvom še bolj pohi- porazoma v Sarajevu in Zagrebu, pa teli, kot so načrtovali pred sezono. Tako bo 6. kolo že danes in jutri, naslednje pa v soboto, kajti v nedeljo se bo že zbrala reprezentanca 1. A ZKL — moški PARI 6. KOLA - TOREK: Jugo-piatžka — Zorka (19.30), Partizan — Smelt Olimpija (19). Vojvodina — Novi Zagreb (19.30), Cibona — Zadar (19.30); SREDA : IMT - Bosna (18); Sloboda Dita - C. zvezda odigrano. SMELT OLIMPIJA: poskusiti ni greh S prestavitvijo 6. kola na jutri v Tivoliju seveda niso bili preveč zadovoljni. kajti ni jim ostalo nobenega pravega časa za pripravo na tekmo, kakršen bo derbi s Partizanom v Beogradu. Na srečo pri Smeltu Olimpiji vsaj s poškodbami ali boleznimi za zdaj nimajo težav, upajo pa. da bodo tako zdržali še ta teden, nato pa bo tako daljša prekinitev. Pripraviti se posebej res nismo mogli, kar za Partizana nam je malo Tudi Petrovič odlično PORTLAND - Tudi naš drugi košarkar v ZDA, Dražen Petrovič, o katerem po prvem kolu novega prvenstva v ligi NBA šc nismo imeli podatkov, je odlično začel sezono. Na tekmi v Sacra-meniu so Trail Blazers zmagali, Dražen Petrovič pa je dosegel 7 točk. Po prvem košu je zadel še trojko, v skokih osvoji] štiri žoge in imel po dve odvzeti žogi in asistenci. Vse to v devetih minutah, kolikor je bil v igri. Kot sam pravi, mu sicer še manjka moči, a bo kmalu povsem nared in takrat tudi več minut ip*e ne bo problem, najbrž pa tudi ne norma okrog 20 točk. Portland Trail Blazers so dobiti tudi drugo tekmo. Premagali so Timberwolves iz Minessote s 93:83. pokvarilo načrte. Toda nič se ne da pomagati. V vsakem primeru moramo v Beogradu zaigrati po najboljših močeh. kajti Partizan ni nepremagljiv in na vsak način moramo poskusiti zmagati«. je že po tekmi z Zorko razmišljal trener Zmago Sagadin. Beograjčani so v soboto osvojili dragoceni točki pri Novem Zagrebu, kjer je Smelt Olimpija ostala praznih rok. enako pa je bilo prej tudi v Sarajevu. Morda pa je na vrsti preobrat in bodo Ljubljančani prav iz Beograda prinesli tako potrebni točki z gostovanja, kajti brez zmag na tujem je bolj težko računati na uvrstitev pri vrhu. Udarna šesterica Smelta Olimpije je zdaj vsekakor v dobri formi, zato proti Partizanu nikakor ni brez možnosti. Čc se bo tudi Čurčič umiril, potem skupaj s Kotnikom najbrž lahko izvlečeta neodločen rezultat dvoboja pod košem s Pccarskim in Radunovičem. Djurišič bo najbrž moral v boj z Naki-čem ali Danilovičem in po njegovih dosedanjih obrambah nikakor ne more izgrati podrejene vloge. Zdovc, Vilfan in Hauptman morajo prevesiti tehtnico na svojo stran proti Danilovi-ču. Androiču in kateremu izmed mladih, vsi skupaj s centrom vred, pa ustaviti akcije Ivanoviča že na začetku, oziroma preprečiti, da bo žoge sploh dobival. To bi lahko bila pot do uspeha. Odločala bo sicer res obramba, s katero se Ljubljančani lahko ponašajo, toda v Beogradu bo dragocen tudi dober met. zlasti z zunanjih položajev. kjer pa Ljubljančani zdaj imajo razpoložene branilce. Papirnato seštevanje plusov in minusov se sicer za goste dobro izteče, toda na parketu se mnogokrat vse obrne na glavo. S. T. PARTIZAN: nova priložnost Beograjski košarkarji so v soboto prinesli dragoceni točki iz Zagreba, zato si zdaj nikakor ne bi smeli privoščiti spodrsljaja doma. porazoma z zmagama v gosteh v Koračevem pokalu. Zato bomo toliko bolj previdni. V veliki meri je odvisno, kako se bo lahko razigral Danilovič. ki je gotovo letos najbolj obremenjen igralec lige. Vsi tekmeci se pripravijo posebej zanj in če ta pritisk zdrži, potem ga bo res treba posebej vpisati v zgodovino jugoslovanske košarke. Njegov tovariš iz reprezentance Jure Zdovc ima zdaj ob sebi bolj izkušeno ekipo, zato moramo igrati toliko bolj previdno, a tudi odločno, če hočemo osvojiti nadvse dragoceni, morda za mesta pri vrhu celo odločilni točki.« M. S. C. zvezda v ZDA BEOGRAD — Pod vodstvom trenerja Slavniča so košarkarji Crvene zvezde včeraj odpotovali na turnejo po ZDA. kjer bodo odigrali osem tekem z univerzitetnimi moštvi v okolici Washingtona, v takoimenovani skupini Colonial Atletic. Reprezentančni kandidat, center Jovanovič je odpotoval z ekipo v ZDA samo zaradi lažje operacije in se bo že v petek vrnil domov, da bi se javil na priprave reprezentance. M. S. Ljubljančani pri Zagrebčanih Jeseničani gostijo Vojvodino Drevi 10. kolo I. ZHL - Veliki derbi bo med Medveščakom Gortanom in Olimpijo - Komu drugi beograjski spopad? LJUBLJANA — Drevi bodo hokejisti odigrali 10. kolo I. ZHL in tako zaključili drugi krog tekmovanja za prvenstvene točke. Derbi bo V Zagrebu, kjer Medveščak Gortan gosti Olimpijo. Jeseničani se bodo ob 18. uri v dvorani Podmežakla pomerili z Vojvodino, v beograjski dvorani Pionir pa bo dvoboj med mestnima tekmecema C. zvezdo in Partizanom Trener Medveščaka Gortana Kostr-jukov ima precej težav s sestavo moštva. B. Pajič je poškodovan in zanesljivo ne bo nastopil. Za njegovo mesto se potegujeta Tkalčec in Šuligoj, ki pa nista v najboljši formi. Zajec ima počeno kost na desnem zapestju, roka boli tudi Stolbuna, Al. Ilijaš in Zajc pa sta bolna. V tretjem napadu bosta ob B. Lomovšku zato bržčas nastopila Pavičič in Tišma. »Čeprav še ne vemo, kako bomo skrpali moštvo, sem prepričan, da bomo premagali Ljubljančane in se jim tako oddolžili za edini poraz v letošnjem prvenstvu doslej.« pravi trener Zagrebčanov. Napadalec Ščurjenko pa napoveduje: »V Tivoliju nismo bili zadovoljni s sojenjem. Tedaj proti Olimpiji ni-^ smo mogli pokazati vsega, kar znamo. Upam. da bo sojenje tokrat boljše. Ljubljanski vratar Bolta naj se dobro pripravi. Drevi bo imel priložnost pokazati vse, kar zmore. Zmagali V taboru Ljubljančanov ni bilo čutiti posebne vznemirjenosti pred odhodom v Zagreb, čeprav Olimpija ne bo nastopila z vsemi najboljšimi. Manjkala bosta Gorenc in Burnik. Kljub temu pa Ljubljančani na naporno tekmo še zdaleč ne odhajajo z belo zastavo. Trener Olimpije in igralec Ladigin pravi: »V Tivoliju smo premagali Zagrebčane s 3:1. Zakaj naj nc bi ponovili izida še v Zagrebu? Igramo dobro, solidno smo pripravljeni in bojevito razpoloženi.« V senci velikega derbija bo beograjski spopad med C. zvezdo in Partizanom, ki jc dobil prvi dvoboj z 9:4. Pri C. zvezdi so za poraz krivili predvsem zelo grobega Djurašoviča, kije potem zapustil klub in se vrnil na drugo stran Atlantika. Obe moštvi potrebujeta točki za 4. mesto, zato bo boj gotovo zelo trd. Jeseničani so v imenitni formi, zmaga proti pomlajeni Vojvodini seveda ne bi smela biti vprašljiva. Vojvodina ima v svojih vrstah tri hokejiste iz ČSSR in nekdanjega reprezentanta Salijija. Prav ti hokejisti so jo zagodli Partizanu, ko so ga nepričakovano ugnali s 4:3. Zato bi bilo sleherno podcenjevanje Novosadčanov odveč. K. B.. T. Š. OD TOD IN TAM Navratilova in K. Maieeva WORCESTER - V finalu medna-rodnega teniškega turnirja (300.000 dolarjev) je Navratilova zmagala proti Zini Garrisson s 6:2. 6:3, v finalu turnirja v Indianapolisu (100.000 dolarjev) pa je bila Bolgarka K. Maieeva s 6:4. 6:4 boljša od Italijanke Reggi. Get Set Lisa druga DUNAJ - Na nedeljskih galopskih dirkah za sprintersko nagrado Toto (z nagradnim skladom 34.00U šilingov, handicap V, 1300 m) je pelletna Get Set Lisa, last Cveta Peterlina iz Domžal, z jugoslovanskim jockeyem Božidarjem Moškovičem s tretjo največjo obremenitvijo (61.5 kg. minus 2.5 kg) med 14 tekmeci presenetljivo pristala na 2. mestu, komaj za dolžino za zmagovalcem Portimasom (M. Brauer. 64 kg) - 1:19.7. Get Set Lisa. ki je za drugo mesto osvojila 5000 šilingov, se je letos pred iztekom sezone na Dunaju četrtič uvrstila na nagrajeno mesto. H. 0. Lep uspeh Uršičeve in Logondrove v Italiji LJUBLJANA — V mestecu Aiello v Furlaniji se je minuli konec tedna s kronometrom za ženske dvojice končala letošnja tekmovalna sezona tudi za kolesarke. Nastopilo je 16 ekip iz Italije in Jugoslavije. Zmagovalki nista bili presenetljivi: slovita italijanska reprezentantka Maria Canins jc bila prva skupaj z Gallijevo v času 40:19 (povprečno 43.3 km/h), pred rojakinjami Torcutto in Adami 42:12 (41.4 km/h) in našo dvojico Uršič in Logonder 44:07 (39.8 km/h). S tem lepim uspehom so tudi naše kolesarke končale doslej najuspešnejšo tekmovalno sezono doslej, ki jim jc prinesla vrsto zelo dobrih uvrstitev na dirkah po Italiji, Avstriji in na Madžarskem. To pa ne velja v enaki meri za domače nastope, kjer so zaradi nizke športne kulture kolesarskih sopotnikov doživele marsikatero razočaranje in ponižanje. Razsulo v KZS se po nepotrebnem lomi tudi na hrbtih naših najboljših kolesark, zato tudi prihodnost ženskega kolesarstva pri nas ni nič kaj obetavna. Zadnji čas pa je tudi za resen poseg v razmere v našem kolesarstvu. ki se utegne ob takem nadaljevanju povsem potopiti v sivo pov-prečje. JOŽE URŠIČ Lokomotiva : Koioys 7:54 (3:32) ZAGREB — V tekmi skupine B državnega prvenstva v rugvju so Ljubljančani zlahka premagali mlado ekipo Zagrebčanov. Pred 50 gledalci je bila tekma za moštvo Koloysa le nekoliko resnejši trening, pri zmagovalcih pa so se izkazali J. fvlahkota, Bizjak. Bojovič in Rezar. Drugi rezultati — skupina B — Mladost : Energoinvest 6:13 (0:9); skupina A - Partizan : Čelik 16:19 (3:4). Zagreb : Nada 8:14 (4:8). Murska Sobota prva v Novi Gorici NOVA GORICA — Republiškega sindikalnega prvenstva ONZ se je udeležilo 15 ekip malega nogometa iz vse Slovenije, prvenstvo pa so igrali v štirih skupinah po sistemu izpada- Alpski reprezentanci doma LJUBLJANA, 6. novembra Prva ženska in moška ekipa v alpskem smučanju, ki sta že nekaj dni v Avstriji in Italiji zaman čakali na izboljšanje vremena, da bi lahko trenirali, sta se danes vrnili domov. Najprej sta reprezentanci nameravali vaditi v Avstriji, vendar jim je slabo vreme preprečilo načrte, zato so se preselili na -Južno Tirolsko v Val Senales v Italiji, kjer pa slabo vreme z meglo, sneženjem in vetrom prav tako ni dovoljevalo vadbe. Kakor vse kaže, bodo sedaj reprezentantke in reprezentance do odhoda na ameriško turnejo svetovnega pokala na prisilnem počitku. Ostaja jim še upanje, da bo trening v ZDA pred začetkom svetovnega pokala uspešen. J. D. Ne\vyorški maraton: Ikangaa in Kristiansenova NEW YORK - V moški konkurenci je na slovitem ncwyorškem maratonu to pol postal zmagovalec tanzanijski tekač Juma Ikangaa. ki je progo pretekel v dveh urah, 9 minutah in 38 sekundah. Za njim sta se zvrstila olimpijski zmagovalec iz Seula Italijan Bordin 2:09,40 in njegov rojak Betiol 2: ] 0,08. Žanesljiva zmagovalka med ženskami je bila Norvežanka Ingrid Kristianscn 2:25,30 pred Američanko Jones 2:27,54 in Italijanko Fogli 2:28,43. Udeležencev je bilo nad 20.000. nja. V finalu je ekipa Murske Sobote premagala ekipo ONZ Ljubljana mesto z rezultatom 4:3. Tako je bil končni vrstni red naslednji: 1. ONZ Murska Sobota. 2. ONZ Ljubljana Center. 3. ONZ Koper, 4. ONZ Ljubljana Bežigrad. Tokrat so tudi prvič podelili prehodni pokal zmagovalcu. Organizator ONZ Nova Gorica je prvenstvo izvedel odlično. RUDI VARL Rekordna udeležba v Zagrebu ZAGREB — Od srede do nedelje bo Dom športov prizorišče 23. mednarodnega tekmovanja v umetnostnem drsanju za Zlato pirueto Zagreba. Letos bo tekmovanje še posebej zanimivo, saj bodo v konkurenci posameznikov, posameznic in parov nastopili zastopniki 22 držav, kar je dp-slej največ. Prvi so na prizorišče pripotovali drsalci in drsalke iz Japonske, Belgije in ZDA. Slednja vodita znana trenerja Carlo in Christina Fas-si. C. H. Alpska šola v SD Valentin Vodnik LJUBLJANA - Kot vsako leto. so tudi letos pri SD Valentin Vodnik pripravili alpsko šolo najmlajših. K vadbi vabijo otroke, rojene leta 1982 in 1983. Treningi so vsak torek in petek od 18. do 20. ure v telovadnici OS Miško Kranjec (pri Centru Mercator v Dravljah). Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije v klubskih prostorih na Šišenski 4 ali po telefonu na št. 556-334 v času uradnih ur, ki so vsak torek in četrtek od 19. do 20. ure. \ £j ®1g#li§i .. ......... TOKRAT BREZ GOLA - Nogometaš Olimpije Jani Pate (na sliki v akciji) je proti Veležu nekajkrat poskusil s streli od daleč. todar brez pravega uspeha. (Foto: Igor Modic) ■mm mm Bo prvoligaški finiš vendar v znamenju štirih velikih? Kljub uspehom naši najboljši klubi z igro ne blestijo — Tokrat na udaru kar dva sodnika, ki naj bi pomagala C. zvezdi in Partizanu ■ H Tj . j, ^ STRELEC NA GRBAVICI — Partizanov igralec Milorad Bajovič (na sliki v svetlem dresu, v dvoboju s Komšičem) je bil prvi strelec na tekmi z Zetjezničarjem. (Telefoto: Tanjug) Zdaj bo z Zvezdo lažje Mladi Olimpijin nogometaš in olimpijski reprezentant Džoni Novak o nedeljski tekmi z VeSežem in bližnjem derbiju z vodilnim moštvom LJUBLJANA - Zmaga nad VeSežem je bila za nas izredno - • -----.......-■ pomembna, pomembnejša celo od tiste nad Crveno zvezdo, če jo bomo seveda izvojevali. V nedeljo ni bilo lahko, v naš tabor se je že naselila nekakšna psihoza v zvezi s Crveno zvezdo, zato so se mnogi bali spodrsljaja. Ni ga bilo, postajamo čvrsto moštvo, ki ne opusti kar tako že značilnega pristopa. Pred tekmo z Veležem je bilo veliko računic. kar verjamem pa, da bi, če bi nam spodrsnilo z Veležem. v soboti izgubili tudi s Crveno zvezdo. Zdaj je vse drugače. Dobili smo dodatno samozavest, o motivaciji za tako tekmo pa seveda nima smisla govoriti. saj je na vrhuncu. Naš adut je borbena igra. toda zdi sc mi. da postajamo že med boljšimi prvoligaši tu-’ di po tehničnem znanju. Moštvo Vc-leža je tehnično slabše od nas, zato mu je razmočen teren, ki jc navadno zaveznik slabših, sprva kar ustrezal. In nam nc. Zaradi tega je bil začetek za nas kar razburljiv, saj so imeli gostje eno veliko in še dve manjši priložnosti. Tedaj smo prestavili v višjo prestavo, tehniko povsem zamenjali z borbenostjo in nasprotnik je hitro »padel«. Tudi po dveh golih nismo popustili, tretji in četrti sta nekako kar »visela« v zraku, čeprav nismo imeli tako očitnih priložnosti kot na prejšnjih tekmah doma. To je bil pač »davek« na težko igrišče in posledica naše nepazljivosti, saj smo menda kar desetkrat nasedli trikom ofsaj-da. To je bila ena naših tipičnih iger doma. S'tako igro smo lahko vsi zadovoljni, mislim, da tudi navijači. Doma nasploh nimamo problemov. zato pa se težave pojavijo na gostovanjih. Glede na to, kar smo pokazali na gostovanjih, je ena točka — z Bu-dučnostjo - prava katastrofa. Vmes je bilo veliko smole, še zlasti v Skopju. kjer nas je okradel sodnik, toda menim, da ima naša slaba bilanca na gostovanjih tudi globlje vzroke. Zdi se mi, da premalo »forsiramo«. Povsod sicer igramo odprto, vsi nas hvalijo. toda ostajamo brez točk. Crvena zvezda je igralsko vsekakor močnejša od nas in tudi od vseh drugih klubov v ligi. Če bi primerjali igralce na posameznih mestih, potem jc velika prednost na Zvezdini strani. Toda mislim, da smo kot kolektiv bržkone močnejši kot Crvena zvezda, zato to tekmo v soboto lahko dobimo. Po zmagi nad Veležem bo za nas vse veliko lažje. Lahko bomo tudi tvegali vse, kajti poraza nam tokrat najbrž nihče ne bi preveč zameril. Zavedam se, da bo tako zame kot za večino soigralcev to najtežja tekma v karieri. Doslej smo doma igrali zelo svobodno, saj smo se počutili tudi močno kot da lahko nadoknadimo tudi zaostanek. Trener Šoškič naju z Židanom ni v ničemer omejeval, čeprav sva branilca. S Crveno zvezdo pa bo treba neprestano dihati za vrat kar štirim igralcem — Pančevu, Stojkoviču, Prosincčkemu in Savičeviču. Bojim se, da bo manj možnosti za »udare« pred nasprotnikova vrata. Videli bomo, morda pa se stvari le obrnejo nam v prid. »Zvezdaši« so odlični in hitri, posebno aktivni pa le ne. Najprej jih bo treba ustaviti, potem pa napasti. Veliko pričakujem tudi ob publike, ki bo naš dvanajsti igralec, čeprav bodo imeli tudi Beograjčani svoje navijače. Na vsak način pa bomo do konca tekme »živeli« za to veliko tekmo. Upam, da bomo premagali Crveno zvezdo. Beograjčani imajo eno najboljših moštev v Evropi, toda to nas ne straši. Boljši so od nas. toda v eni tekmi se jih da premagati. To jc med drugimi dokazal tudi Željczničar. ki jc vsekakor slabši od nas. DŽONI NOVAK OČL — zahod Jadran Lama : Svoboda 4:1 (1:0) DEKANI - Igrišče I. Gregorič, gledalcev 200, sodnik Jovanovič (TV). STRELCI: 1:0 - Viler (9), 2:0-Viler (60). 2:1 - Šimic (62), 3:1 - I. Prašnikar (87), 4:1 - Viler (90). JADRAN LAMA: Germek. Zonta, Močič. Prosen, Toškan. Božič, Ščulac. Marinkovič, Viler. I. Prašnikar, Knafelc. SVOBODA: Zaviršek. Brezovnik. Ošlaj. Pavlinič. Lorger. Lovrič. Tratar, Janežič (Pucihar), Batanjski (Brezovšek), Pejovič (Radeljak), Šimic. Visoka in gladka zmaga domačih? Le na prvi pogled. Dogodki na težkem in razmočenem igrišču pa govore o nasprotnem. To v nobenem primeru ni bila igra malega z velikim. Po nogometnem znanju, tehnični plati, ritmu in hitrosti je bila to igra dveh zelo enakovrednih ekip. Gostitelji so kmalu prišli v vodstvo po zaslugi hitrega Vilerja, gostje pa se niso pustili zmesti. Močno so pritisnili; z lepo in kombinatorno igro so spletli kopico obetavnih akcij. Zadeli so celo stativo, toda izkušenega Germeka jim ni uspelo ukaniti. Tudi začetek drugega dela je potekal v znamenju gostov. Popol-noma so odprli igro in vse sile usmerili v napad. Izid je bil vse do 85. minute zelo negotov, saj so gostje po drugem Vilcrjevem zadetku hitro znižali rezultat. Sledil je silovit pritisk na Gcr-mekova vrata, gostitelji so se ves čas krčevito branili, v protinapadih pa nekajkrat nevarno streljali na Završkova vrata. Zanja dva zadetka sta bila plod take igre in konec vseh upov za Ljubljančane. ki so doslej med vsemi cki- Začela se je velika serija Prireditelji mednarodnih prvenstev v namiznem tenisu se zavzemajo za nove prijeme, da bi tekmovanja postala privlačnejša LINZ — V mestni športni dvorani je bilo prejšnji teden mednarodno prvenstvo Avstrije v namiznem tenisu, na katerem je sodelovalo blizu 155 igralcev Iz 23 držav. Udeležba je bila zelo raznovrstna, saj so nastopile tudi reprezentance Avstralije, Egipta, Izraela, Nove Zelandije, Nigerije in vrste evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavije. S popolnimi zastopstvi in vsemi najboljšimi so se predstavile lc ZRN, Madžarska. SZ in seveda domači Prireditelji so se zelo trudili, da bi za nastop pridobili svetovne prvake iz Švedske, vendar jim to ni uspelo, ker so bile finančne zahteve posameznih igralcev previsoke. Tako je samo svetovni prvak Jan-Ove VValdner po pri-povedanjih ljudi, ki so blizu organizacijskemu odboru, zahteval 150.000 avstrijskih šilingov Startnine, kar seveda organizatorji niso hoteli ali mogli sprejeti. Zato so imeli Švedi edinega predstavnika na prvenstvu v sponzorju Stiga. katere ime se je bleščalo na vsakem koraku, seveda pa ugleda* švedske reprezentance ni odtehtalo. Brez Švedov, Francozov in svetovnih velesil iz Azije, Kitajske. DLR Koreje in Južne Koreje pa je prvi letošnji večji mednarodni turnir v seriji velikih turnirjev ostal pri ratingu srednjega evropskega razreda. To posredno potrjuje tudi primeijava s svetovnimi lestvicami, saj je bil najviše rangirani igralec na prvenstvu Andrej Mazunov (SZ) šele na 13. mestu, pri dekletih pa so bile iz prve deseterice igralk na svetovnih lestvicah tri: 7. Gcrgelčeva (Bolgarija), 9. Batorfi (Madžarska) in 10. Nemes (ZRN). V motelu Wienerwald na vrhu hri- ba nad tekmovalno dvorano je vse dni zasedal izvršni komite Evropske namiznoteniške zveze, ki ga vodi Jugoslovan Mihovil Kapetanič. Neformalno zasedanje je obravnavalo žgočo problematiko, saj je Kapetaničev te-am zadel na prvo čer. Peto zapovrstno srečanje Evropa - Azija, ki bi se moralo začeti 12. decembra v Atenah, nadaljevati v Rimu in Barceloni, so morali odpovedati. Uradno sicer zaradi političnih razmer v Grčiji, resnično pa zaradi pomanjkanja denarja. Prireditelji turneje namreč niso mogli zbrati 500.000 DEM jamstva, kolikor je od njih zahtevala Evropska namiznoteniška zveza in kolikor približno (če ne več) tudi stane takšna turneja. Krivec je vsekakor TV, ki ni pokazala nobenega zanimanja, brez njenega sodelovanja pa so odpadli tudi sponzorji. Prireditev je šla po vodi — verjetno dokončno. Nerodno je, ker je tako Evropa ostala dolžnik Aziji za eno gostovanje. Svojevrsten odmev so imela tudi sporočila, da sta se SP v Dortmundu in EP v Parizu končali z rdečimi številkami. Za Dortmund se sliši kar malce neverjetno, saj nihče ni pričakoval, da bi prvenstvo ob nemškem smislu za marketinško dejavnost, združeno z velikim obiskom, lahko zašlo v finančni primanjkljaj. Prvi iz serije velikih evropskih -turnirjev je odprl staro, že dolgo znano problematiko, ki se je bodo prej ali slej morali lotiti tudi ljudje na krmilu ETTU. Turnirji, kakršno je bilo MP Avstrije in drugi, postajajo preveč dolgočasni, igralcev ni mogoče motivirati. »Danes smo bili 12 ur nepretrgano v dvorani.« je v petek zvečer dejal trener ženske reprezentance ZRN Ištvan Korpa. Zanimanja za turnir ni bilo skoraj nobenega, pri vhodu niso prodali niti 200 vstopnic, tudi drugi in tretji dan so bile tribune v glavnem prazne. Prireditelji teh velikih prvenstev, ki tudi veliko stanejo, zato mrzlično iščejo spremembe, nove rešitve, ki naj bi v dvorane pripeljale gledalce, zainteresirale TV itd. Švedi bodo svoje prvenstvo izvedli brez doslej tradicionalne discipline mešanih dvojic, Zahodni Nemci bodo odprto prvenstvo spremenili v zaprto in povabili samo reprezentance 16 držav, pripravili natančen umik. ki bo do minute napovedal posamezna srečanja in bodo zato postala zanimiva tudi za TV mreže. Seveda pa pričakujejo največ od vodstva ETTU, ki za sedaj, kot vse kaže, še ni dojelo resnosti položaja. Prireditelji v Linzu so se nekoliko bolje pripravili na turnir, čeravno ni presegal skromnih organizacijskih možnosti. Tekmovalne razmere so bile dobre, slabša je bila namestitev in prehrana (v dijaškem domu), zato pa je bil nagradni sklad izjemen. Zmagovalec se je domov odpeljal z osebnim avtomobilom Ibiza, ki ga je prispeval Seat, španski proizvajalec avtomobilov. ki je nedavno prišel pod vodstvo VW. Tudi druge nagrade, denarne in praktične, so bile izjemne — od visokih denarnih zneskov do diamantnih prstanov, pa kaj ko tudi ta sklad; ki je bil za namiznoteniške turnirje izreden. ni »odtajal« vase zaverovanih Švedov. Brez njih pa, kot da pravega prvenstva ni bilo. DUŠAN NOVAK TKI-Kemičar pri mladinkah KRANJ - V dvorani TVD Parli-zan v Stražišču je bil finaini del ekipnega prvenstva SRS za mladinke. Končni vrstni red je bil: 1. TKI Kemičar 1 — 3 zmage (15:7). 2. Peto-via (Ptuj) — 1 (11:13), 3. Kovina-Olimpija 1 (9:13), 4. Semedela (Kp) - 1 (11:13), 5. Primex-Vrtojba - 3 (15:7), 6. TKI Kemičar I! - 2 (12:12), 7. Ilirija - 1 (11:12), 8. Jesenice - 1 (11:12). Kemičar je premagal Petovio in Semedelo s 5:3, Kovino-Olimpijo 5:1, Ilirijo 5:0 in Primcx-Vrtojbo 5:4, Pe-tovia je premagala Ilirijo 5:1,5:3, Kovino-Olimpijo 5:3 in izgubila s Semedelo 3:5. Semedela je v finalni skupini premagala samo Petovio s 5:3, Ilirija pa v drugi skupini samo Jesenice s 5:2. Kovina Olimpija pri mladincih IZOLA — Na dvodnevnem republiškem namiznoteniškem ekipnem prvenstvu za mladince je za- služeno osvojila naslov republiških prvakov selekcija ljubljanske Kovine Olimpije, ki je prvenstvo končala brez poraza in zlahka ugnala tudi drugouvrščeno Soboto s 5:2. V boju za tretje mesto je Ilirija tesno s 5:4 premagala Strojno iz Maribora, končni vrstni red: 1. Kovina Olimpija, 2. Sobota, 3. Ilirija, 4. Strojna, 5. Semedela, 6. Vcsna- JOŽE KREFT parni v Dekanih zapustili najboljši vtis. BRANKO BRATOŽ Bilje : B- krajina 2:0 (1:0) BILJE - Igrišče Bilj, gledalcev 100, sodnik Jovič (Postojna). STRELCA: 1:0 - Bric (33). 2:0 — Ferjančič (41). BILJE: B. Vuk. Furlan. Plohl.JFer-jančič, Krump (Nemec), Jogan, Zajc, Bric. Konjedic (Makovec), Graunar (Pavšič), Blaško. B. KRAJINA: Strgar. Simčič, Če-mas, Kralj, Vrščaj, Bukva, Jakša, Dormiž I.. Kočevar, Dormiž II.. Sula-novič (Vrlinič). Kljub zelo težavnim razmeram za igro. ves čas srečanja jc namreč močno deževalo, sta moštvi igrali izredno borbeno in tudi dopadljivo. Gostje so imeli po domiselnih kombinacijah prvi dve lepi priložnosti, v 33. minuti pa je Igor Bric iz težkega položaja z leve strani mojstrsko poslal žogo pod prečko. Že v uvodnih minutah drugega polčasa jc isti igralec dobro izvedel prosti strel, izkazal se je vratar Strgar, toda po strelu s kota je Ferjančič žogo z glavo drugič spravil v mrežo gostov in potrdil zasluženo zmago Bilj, ki so prikazale eno najboljših letošnjih iger. ERVIN ČURLIČ Slavija Papir : Naklo 0:1 (0:0) LJUBLJANA - Igrišče v Športnem parku v Vevčah, gledalcev 100. sodnik Matič (Nova Gorica). STRELEC: 0:1 - Ažman (68). SLAVIJA PAPIR: Tahirovič, Kališnik, Sadič, Šušteršič, Djokič, Klemenčič. Hasanagič (Tomič), Mulah-metovič, Resnik, S. -Žgance, Š. Žganec. NAKLO: Vodlan, Perhavec, Ažman, Anko, B. Križaj, J. Križaj. Vo-glan (A. Jošt), Lunar (Zaplotnik), Bohinc (Rakovič). D. Jošt. Jelovčan. Že v drugi minuti je bil nekoliko prestrogo izključen Šušteršič, tako da so Vevčani dobršen del tekme igrali z igralcem manj. Številčno premoč so gostje iz Naklega pod taktirko Zdravka Dolenca spretno izkoristili in z edinim zadektom Ažmana v 68. minuti presenetili vevške nogometaše. V celoti je bilo to pravo prvenstveno srečanje. Obe moštvi zaslužita pohvalo za borbenost, vendar jc ekipa Naklega prikazala bolj kakovosten nogomet. T. ZIDAN Britof : Triglav 0:2 (0:1) BRITOF — Igrišče Britofa, gledalcev 200.'sodnik Tominc (Lj). STRELCA: 0:1 - Delič (24). 0:2 - Marš (89). BRITOF: Pegan. Štirn. Rogelj (Cuderman), Mirtič. Klemenčič. Pavlin, Hudobivnik. Polajnar, Logar. Peternelj (Štular), Čekič. TRIGLAV: Pozvck. Novakovič, Kundič. Špiler, Pelko. Hercigonja, Marš. Brkič (Kondič). Delič, Blagojc-vič, Tušar. Na mokrem in blatnem terenu so imeli več sreče nogometaši Triglava. Domači so od prve minute ostro napadali. si ustvarili nekaj lepih priložnosti. ki jih niso znali izkoristiti. V 24. minuti hladna prha za domače: gostujoči igralec se je na levi strani odločil za strel s kakih 25 m, ki je bil neubranljiv. Domači so še bolj napadali, vrstile so se priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. V zadnji minuti so gostje v protinapadu dosegli še drugi gol. Sodnik je odlično opravil svoje delo. FRANCI GROŠELJ Tabor Jadran : Jesenice 1:2 (0:0) SEŽANA — Igrišče Tabora, gledalcev 100, sodnik Jošt (Lj). STRELCI: 0:1 - Bešič (50). 1:1 - Tavčar (82), 1:2 - Pivac (88). Primorje Jadran Lama Naklo Svoboda Slavija Papir Tabor Jadran Bilje Postojna Jesenice Britof B. krajina Triglav (-2) 0 14:4 1 15:5 10 6 3 1 16:7 10 6 4 10 6 3 10 10 10 10 3 4 3 10 10 10 10 10 1 4 5 2 2 6 2 2 6 I 3 6 1 4 5 17:9 10:6 10:10 7:8 7:12 8:15 6:15 7:18 5:14 4 PARI PRIHODNJEGA KOLA (12. t. m.): Naklo - Bilje,'Postojna — Slavija. Svoboda — Primorje. Triglav — Jadran. Jesenice — Britof, B. krajina — Tabor Jadran. OČL — vzhod LJUEjLJANA — Kot vse kaže, se bodo v Finišu prvega dela prvenstva trije veliki ie odlepili od povprečne večine, pa tudi četrti član četverice (Partizan) bi se jim utegnil precej približati. Toda klubi velike četverice z igro še naprej ne blestijo, čeprav bi po rezultatih lahko sodili drugače. TABOR JADRAN: Žiberna. Tavčar, Mevlja, Vikič, Mijalkovič, Du-brovič, Perhavec, Trgič. Jojič, Dre-movič, Stančič. JESENICE: Tokič, Rabič, Džom-bič. Blaj»ojevič, Pivac, Šučur, Bešič. Husič, Catak, Stankovič, Pihler. Na izredno težkem igrišču so gostje zasluženo premagali sicer borbene domače. Prvi polčas se je končal brez zadetkov, čeprav sta si obe ekipi ustvarili nekaj priložnosti. V začetku drugega polčasa so Jeseničani po hitrem napadu dosegli vodstvo. Domači so nato prevzeli pobudo ter oblegali vrata gostov, vendar jim na razmočenem igrišču ni uspevalo prav nič. Da bi bila tragedija še večja, so v 75. minuti zastreljali 11-metrovko. Osem minut pred koncem je domačim !e uspelo rezultat izenačiti, vendar so z nedisciplino v obrambi dve minuti pred koncem tekme dovolili, da so gostje dosegli zmagoviti zadetek. IGOR BOLE Primorje : Postojna 1:0 (0:0) Proletarec : Partizan 2:1 (1:1) ZAGORJE - Igrišče Proletarca, gledalcev 150, sodnik Meršak (Kamnik). STRELCA: 0:1 - Vidovič (9), 1:1 — Petrušič (28). 2:1 -- Petrušič (76. PROLETAREC: Hace, Grešak, Osmanovič. Borštnar. Smajič. Hadžič. Smrkolj, Šink, Arnšek, Gerden, Petrušič. PARTIZAN: Matauš, Denkov, Vrhovnik, Velunšek, Kotnik, Lakovšek, Šušnar. Vidovič. Knez. Jukaja. Smrekar. V zadnjem srečanju pred domačimi gledalci so igralci Proletarca prikazali dobro igro in z dvema zadetkoma Pc-trušiča osvojili dve dragoceni točki. JANEZ MARN Drava : Ingrad Kladivar 1:1 (0:0) Dravinja : Železničar 0:1 (0:1) Beltinka : Kovinar 0:0 Središče : Era Šmartno 1:0 (1:0) Nafta : Pekre 2:0 (0:0) Nafta 10 7 2 1 23:9 l. Kladivar 10 4 5 1 19:7 Dravinja 10 6 0 4 10:6 Središče 10 5 2 3 13:13 Železničar Beltinka Kovinar (—2) 10 3 5 Pekre 10 3 3 Proletarec 10 4 1 Drava 10 1 5 Era Šmartno 10 2 2 Partizan 10 2 0 8 10:25 PARI ZADNJEGA KOLA (12. t. m. ): Era Šmartno - Beltinka. Železničar-Središče, I. Kladivar - Dravinja, Partizan - Drava, Pekre - Proletarec, Kovinar - Nafta. 10 4 3 3 16:13 10 4 2 4 9:11 12:8 11:12 1 1:14 9:14 10:21 Crvena zvezda se približuje pov-prečku treh golov na tekmo, toda celo njen ne posebej zahtevni trener Šcku- larac z igro ni preveč zadovoljen. Z Radom sta največ pokazala Prosi- nečki in Stojkovič, spet pa je razočaral Savičevič. Trener Rada Brzic je zasluge za Zvezdino zmago pripisal sodniku Cvctkovskcmu, kije tretjemu beograjskemu prvoligašu tokrat vzel tisto, kar mu je pred tedni podaril z Olimpijo. Hajduk jc v Osijeku nastopil oslabljen, med drugimi pa je spet manjkal (že četrtič se je ustrašil vožnje z letalom) Sarajevčan Barnjak, kije bil najdražji splitski nakup v zadnjem času. Če ne gre Bokšiču, potem Hajduk tako rekoč nima možnosti. In tokrat mu ni šlo. Dinamo je s Sarajevom dosegel kar šest golov, toda v Maksimirale ni bilo ustreznega odziva. Povprečno Sarajevo je bilo namreč v prvem polčasu celo boljše kot Dinamo, čigar trener Kuže šc vedno išče idealno moštvo. Z nekdanjim mladim reprezentantom Ištvaničem, kije bil prvi igralec tekme, je imel srečo, tudi debitant Cvitanovič se je proslavil z dvema goloma, toda moštvo še vedno nima prave fiziognomije. Kot vse SNL kaže, je Kuže že odpisal Ljubljančana Komočarja, ki se ogreva, da bi v zimskem prestopnem roku prestopil k Olimpiji. Partizan je v Sarajevu z Železničarjem dosegel navidez odmevno zmago, toda treba je upoštevati, da je položaj Vstopnice za tekmo s C. zvezdo naprodaj 9 V prostorih NK Olimpija na Vodovodni ulici na centralnemu štadionu od danes naprej že prodajajo vstopnice za sobotno tekmo Olimpija — C. zvezda. Zaradi posebne zanimivosti tekme so ceno vstopnic spet povišali, prodajajo jih po 200.000 in 350.000 dinarjev. —na— Sarajevčanov na lestvici šc naprej precenjen. Partizan ni blestel, trener Golac je le dobro analiziral uspeh Železničarja s C. zvezdo, ki mu ga je prinesla obrambna igra in nasprotni napadi. Na Grbavici pa imajo precej pripomb na račun sodnika. MRNL — zahod 13 srečna številka za vijoličaste V 13. kolu MRNL - zahod so kot zadnji od vseh 18 klubov v ligi slast zmage v rednem delu igre končno okusili tudi Mariborčani. V' starem. dobrem derbiju z Varaždinci so igrali lepo in zasluženo zmagali. Z vrnitvijo Lukačeviča so vijoličasti postali veliko bolj zanesljivi v obrambi, zato laže diha zvezna vrsta in napadalci dobivajo več uporabnih žog. Zato je pričakovati vzpon Maribora Branika na lestvici. Koprčani so proti BSK igrali zelo dobro, pred vrati tekmecev pa so bili neučinkoviti, kar velja tudi za Ljubljano v dvoboju z Jedinstvom. Obe tekmi sta se v rednem delu končali brez golov. Pri enajstmetrovkah so bili Koprčani drugič doslej uspešnejši od tekmecev. Ljubljančani pa drugič manj spretni. V 14. kolu bo Ljubljana gostila Koper. Dvoboj bo pomenil popravni izpit za obe enajsterici, zato se v Sp. Šiški obeta lep in privlačen nogomet. K. B. Pravilna odločitev Jesen jc bila dolga in lepa. tako da se nogometaši nad vremenom, najbolj nepredvidljivim dejavnikom v nogometu, res nc morejo pritoževati. Sele minulo nedeljo jim jo je dež zagodel, tako da je bilo kar nekaj precej presenetljivih izidov, je že tako, da razmočeno igrišče praviloma bolj ustreza moštvu, ki se odloči za obrambno taktiko, tako da tudi tehnično slabše podkovana ekipa lahko preseneti močnejšega nasprotnika. Prihajajo torej deževni dnevi, morda tudi sneg ni več daleč in še dobro, da sta do konca prvenstva le še dve koli. Pred prvenstvom so se nekateri klubi, še zlasti tisti s Primorske, potegovali za to, da bi jeseni odigrali še dve pomladanski koli. Nogometna organizacija jc ta predlog zavrnila, kajti na Primorskem so razmere za nogomet nemara res bolj ugodne še v pozni jeseni, vse druge pa bi to zagotovo spravilo v zagato. Minula nedelja je dokazala, da je bila ta odločitev pravilna. Igralci so že tako ali tako utrujeni, nekateri imajo težave s* poškodbami, tako da res ni smiselno raztegovati sezone in tvegati nove neprijetnosti v blatu ter se igrati z zdravjem igralcev v mrazu. . 8. ŠPORTNA NAPOVED Skoraj 70 starih milijard za desetico LJUBLJANA — V nedeljskem kolu male športne napovedi je nagradni sklad znašal kar 860,057.200 din. Desetica je bila le ena. zato bo srečni dobitnik pospravil celotno vsoto. Listič je bil vplačan v Ljubljani pri ka varni Evropa. STRELJANJE Tudi v drugih ligah zanimivo LJUBLJANA - Tudi v Štirih skupinah II. republiške strelske lige z zračno puško je bilo zanimivo, v III. ligi pa so se izkazali strelci J. Kovačiča, saj so v gosteh premagali Poštarja. II. liga — vzhod: D. Poženel : H. Marok 1419:1421. Straža Rogatec : SOP Leskovec 1429:1464, Mrož : Boštajn 1426:1433; vrstni red: Bo-štajn 6 itd. II. liga — zahod: Bukovec : Proleter 1435:1443. Bratov Hrvatin : Ankaran 1405:1384, T. Tomšič : Portorož 1356:1431. 15. maj : Itas 1383:1391; vrstni red: Portorož in Proleter po 6 itd. II. liga — sever: Elrad : J. Jurkovič 1406:1456, Kovinar : Središče 1394:1401. Prvi pohorski bataljon : Panonija 1427:1440; vrstni red: Panonija 6 itd. II. liga — jug: F. Mrak : Kočevje 1433:1445. Titan : Tabor 1437:1453. A. Hohkravt ; sokol 1444:1411, B. Ivanuš : Domžale 1441:1427: vrstni red: Kočevje in A. Hohkravt po 6. III. liga: Poštar : J. Kovačič 1404:1431, K. Mihevc : Treh talcev 1401:1377: vrstni red: J. Kovačič 4 itd. E. P. Visoka prednost Proieterja ZRENJ ANIN - V prvi tekmi 2. kola tekmovanja za pokal IHF so rokometaši Proieterja premagali avstrijsko ekipo iz Brucka s 26:17 (15:9). Pri Proletcrju je bil najučinkovitejši Tomič s 7 goli, pri gostih pa Mahne s 6. I. ZNL V ŠTEVILKAH Tokrat podaljškov m bilo Darko Paničev daleč spredaj V 62.-prvoligaškem nogometnem prvenstvu so doslej odigrali 117 tekem, vodilo pa jih je 70 glavnih sodnikov. Na zveznem seznamu jih je skupno 96. V 13. kolu v glavnem ni bilo večjih pritožb na sojenje, med najboljšimi sodniki pa naj bi bil v nedeljo Mevludin Omcrhodžič iz Brčkega. V Osijeku je vodil svojo drugo prvoligaško tekmo (debitiral je v prejšnjem kolu na srečanju Sarajevo — C. zvezda 3:1), gostitelji pa so premagali ekipo Hajduka z 1:0. Zaradi ugodnega rezultata in dobrega sojenja je bil strah zaradi Omerhodžiča v domačem taboru odveč. Osiječa-nom je bilo verjetno sumljivo predvsem to, da se salon še na 37-ietncga frizerja iz Brčkega menda imenuje Hajduk. Drugič 6:0 Najvišjo zmago kola je dosegel edini zagrebški prvoligaš, ki jc s 6:0 odpravil moštvo Sarajeva. Morda je to celo zadnja tako visoka zmaga modrih pod imenom Dinamo. Na Maksimirski 128 resni) razmišljajo o preimenovanju kluba, ..favorit« pa je Dinamov prednik Gradjanski. Predvojni klub je leta 1923 osvojil prvo državno prvenstvo, prvak pa je bil tudi v zadnjem predvojnem šampion atu. Skupno je petkrat osvojil naslov državnega prvaka. S 6:0 je letos že zmagal Hajduk (v 10. kolu z Vojvodino). Skupno v 13. kolu same čiste zmage" - sedem za domače in dve za goste. Skupno 85 čistih zmag domačih ter 15 gostov, v podaljških pa je 9:8 za goste. V točkah vodijo gostitelji s 178:39. Gostje v drugem polčasu brez zadetka Partizan in Borac sta si zmago zagotovila že v prvi polovici tekme. Rad pa ic mrežo Zvezde tudi zatresel le v prvem delu. Skupno pet golov za goste, domači pa so jih zabili 19 (8 v 2. polčasu). Skupno 283 zadetkov, kar je povprečno 2,42 na tekmo. Skopjanec v dresu Zvezde Darkov Pančev je v nedeljo dosegel svoj 11. prvenstveni zadetek. Na drugem mestu je s sedmimi goli še vedno rdeče-bcli joker Vladan Lukič, tretje mesto pa si s šestimi delita Alcn Bokšic (Hajduk) in Boban Božovic (Sarajevo). Petkrat so mrežo zatresli štirje igralci, vsi pa najmanj enkrat z bele točke v rednem delu. Med njimi je tudi najboljši strelce Olimpije Jani Pate (trikrat z 1 1-m). Deževno le v Ljubljani Na vseh drugih štadionih je bilo vreme prijetno tako za nogometaše, kakor tudi za gledalce. Kljub dežju pa v Ljubljani ni bilo najmanj obiskovalcev - s tisoč ljubitelji nogometa so se najbolj osamljene počutili igralci domače Siobode in Rijeke. Skupno pa 77.000 gledalcev (20.000 na malem beograjskem derbiju), tako da je skupno število obiskovalcev prvenstva zdaj 1,216.100. Povprečje: 10.394 na tekmo. Le dve enajstmetrovki Uspešno sta ju izvajala Milan Stegnjajid (Spartak) in Dragan Stojkovič (CZ), torej igralca tistih moštev, ki poleg Željezničarja še nista izvajali strelov z bele točke v podaljšku. Skupno v rednem delu 32 kazenskih strelov in 26 golov (81.3%). V podaljških je bilanca 173 strelov in 132 golov (76,3%). V rednem delu je bilo največ 11-metTovk dosojenih v korist Olimpije - štiri in vse za Bežigradom. Doma C. zvezda Dinamo (Z) Hajduk Olimpija Budučnost Osijek Rad Borac (BL) Sarajevo Željezničar Vojvodina Rijeka Radnički (N) Sloboda (TZ) Spartak Velež Partizan Vardar Na tujem 7 0 0 27:7 14 Partizan -j 3 1(0) 3 10:8 6 6 1(1) 0 17:113 Dinamo (Z) 6 1 2(2) 3 5:5 4 6 0 0 17:212 C. zvezda 6 T 1) 4 10:12 4 6 KO) 0 15:312 Željezničar 7 2 0 > 6:17 4 6 1(0) 0 10:1 12 Hajduk 7 1 1(1) 5 5:11 3 6 0 0 9:1 12 Rad 6 1 1(0) 4 6:10 2 5 2(1) 0 10:311 Rijeka 6 1 1(0) 4 3:9 2 5 1(1) 1 8:311 Spartak 7 1 0 6 3:11 2 5 1(0) 1 13:510 Borac (BL) 6 1 (1 5 2:10 T 0 1 10:310 Vojvodina 7 1 1(0) 5 4:14 T 4 1(1) 1 8:4 9 Sloboda (TZ) 7 1 1(0) 5 3:15 ") 4 1(1) 2 8:5 9 Olimpija 6 0 2(1) 4 3:8 1 4 1(1) T 10:9 9 Budučnost 6 0 2(1) 4 4:12 1 4 2(0) 0 12:3 8 Osijek 7 0 2(1) 5 3:12 1 4 0 2 6:5 8 Velež 7 0 UD 6 0:9 1 3 2(1) 1 12:6 7 Sarajevo 6 0 1(1) 5 2:14 1 3 2(0) 1 8:3 6 Radnički (N) 6 0 UD 5 2:16 1 2 UD 3 9:10 5 Vardar 7 00 7 3:16 0 Modri in rdeči trak Dela Modri trak (najbolje ocenjeni igralec Olimpije); 13. kolo: 5 — Dinko Vrabac, 3 - Mile*Tešič, 1 - Gregor Židan. Skupno: 21 - Di. Vrabac, 13 — Pate in Da. Vrabac, II — Tešiš in Židan, 8 — Novak . . . Rdeči trak (najboljši strelec Olimpije); 2 - gol v rednem delu. 1 - gol z 11 -in v podaljšku. 13. kolo: 2 — lešič in Di. Vrabac. Skupno: 12 - Pate, 7 - Djukič, 6 - Tešič in Di. Vrabac, S - Da. Vrabac . . . ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠA Jugoslovanom srebro ali bron? Po visoki zmagi nad selekcijo Afrike so si naši šahisti na drugem ekipnem SP že zagotovili kolajno — Angleži potolkli ekipo ZDA LUZERN — Naši šahisti so si z visoko zmago nad Afričani praktično že zagotovili kolajno na drugem ekipnem SP. Odličje bi se jim izmuznilo le, če v zadnjem kolu izgubijo z ZDA najmanj z 0,5:3,5, česar pa ni verjeti. Kolo pred koncem so na drugem mestu skupaj z Angleži, ki jih danes čaka obračun s Kitajci. SZ si je že zagotovila zlato, Angleži in Jugoslovani pa bodo v zadnjem kolu odločili, komu srebro in komu bron. Proti selekciji Afrike so Jugoslovani igrali zelo dobro. Le Velimirovič se ni držal dogovora, naj igra na zmago. V otvoritvi je igral premalo udarno. Potem je skušal zaplesti pozicijo z nekorektno žrtvijo kmeta ter zašel celo v slabši položaj. Dolgo se je nato mučil, da je vzpostavil ravnotežje, ko pa j'e dobil kmeta nazaj, pa je bila pozicija remi. Ljubojevič je sredi partije učinkovito žrtvoval skakača za dva kmeta. Ustvaril si je dva prosta kmeta, ki ju Maročan Hamdushi ni mogel zausta- viti. Nikolič je igral brilijantno. Sredi partije je imel že občutno pozicijsko prednost. Njegov tekmec Bouasis se je branil na vse pretege. za zapleten položaj je porabil precej časa in zašel v časovno stisko. Nikolič tekmecu ni dal dihati. Spletel jc matno mrežo okrog tekmečevega kralja. Bouasisu ni bilo pomoči in se je vdal. Tudi Damljanovič je učinkovito nadigral Brifla. Naš šahist jc sredi partije uprizoril oster napad in tekmec je ostal brez kvalitete in kmeta. Po več menjavah sta tekmeca poenostavila pozicijo, kar je bila voda na mlin naše- mu šahistu. saj jc prednost obdržal in zmagal v lepem slogu. Naš zvezni kapetan Bora Ivkov je bil po dvoboju Židane volje: »Končno si lahko oddahnem. Bolj sem bil živčen, kot če bi igral. Kolajna bo velika spodbuda za naše šahiste pred olimpi-ado v Novem Sadu prihodnje leto. Menim, da nismo brez možnosti za osvojitev srebrnega odličja. Američani bodo po hudem porazu z Angleži skušali popraviti slab vtis. Če bodo igrali na sil, lahko izkoristimo priložnost za zmago. Angleže, naše tekmece za drugo mesto, čaka težaven boj s Kitajci, ki niso tako slabi, kot to sicer kaže njihov položaj na prvenstveni razpredelnici. Nc glede na razplet pa lahko že zdaj čestitam našim šahistom za zgledno borbenost.« Visoka zmaga Anglije nad ZDA pomeni veliko presenečenje. Sc posebej se je izkazal Short. ki je po izjemni kombinaciji ugnal Seirawana. Ta partija bo ena najreshejših kandidatk za naziv lepotice iz Luzerna. Nunn si jc v dvoboju s Christiansenom zagotovil kar tri kmete prednosti, kar je bilo seveda usodno za Američana. Spcel-man pa se je imel zahvaliti za zmago predvsem netočni igri Fcdorovvitza. Sovjetski zvezi se ni uspelo Madžarski oddolžiti za poraz na prvem ekipnem SP pred štirimi leti. Karpov je sicer zelo lepo premagal Adorjana. zato pa jc na četrti šahovnici spodrsnilo mlademu Gureviču v dvoboju^ s Tolnaijcm. Včeraj je bil na SP prost dan. Rezultati 8., predzadnjega kola: Jugoslavija : Afrika 3,5:0,5 (Ljubojevič : Hamdushi 1:0. Nikolič : Bouasis 1:0, Velimirovič : Budiba remi. Damljanovič : Brifel 1:0). Anglija : ZDA 3,5:0.5 (Short : Scirawan 1:0. Spcej- man : Fedorowitz 1:0. Nunn : Christi-ansen 1:0. Chandler : Gurevič remi). SZ : Madžarska 2:2 (Karpov : Ador-jan 1:0, Ehlvest : Groszpeter remi. Vaganjan : Horvath remi. Gurevič : Tolnai 0:1), Švica : Kuba 2:2 (Korč- noj : Nogueiras remi. Brunner : Ro- driguez remi. Hugg : Verra remi, Franconi : Hcrnandcz remi). Nizo- zemska : Kitajska 11.5:3.5 (Pikcl : Xu Yun 0:1, Van der Sterren : Ye Rongu-ang 0:1. Kuiff : Wang Žili 0:1). Vrstni red kolo pred koncem: SZ 24.5. Jugoslavija in Anglija po 19.5, Madžarska 16,5. ZDA 16. Kuba 15.5, Švica 14,5. Kitajska 13, Nizozemska 10.5, Afrika 10. Pari zadnjega kola: ZDA - Jugoslavija, Kitajska — Anglija. Madžarska - Nizozemska, Kuba - SZ. Afri-' ka — Švica. Morajo miličniki iz Slovenije res na Kosovo ali tega ne hi zmogla Srbija? Slovenski miličniki na Kosovu so bili vključeni v potek dogajanj, vendar niso nikoli neposredno posredovali — Tone Bregar: Velika finančna sredstva, ki jih naša družba daje milici, porabljamo na Kosovu LJUBLJANA, 6. novembra — Odhod slovenskih miličnikov na Kosovo oziroma vrnitev skupine, ki je mesec dni službovala v pokrajini, in pred časom odhod naših speciaicev v pomoč združenemu odredu milice, sili k razmišljanju. O vlogi naših miličnikov in o upravičenosti službovanja na Kosovu smo povprašali nekatere njihove starešine na RSNZ. Kljub deževnemu vremenu je skupina 50 miličnikov iz naše republike včeraj pozno popoldne poletela z vojaškim letalom z brniškega letališča na Kosovo. Na obrazih pretežno mladih fantov v modrem je bilo razbrati upravičeno zaskrbljenost. Ob odhodu jih je pozdravil Tone Bregar, namestnik načelnika slovenske milice, nato pa so precej molče in brez dodatnih vprašanj odšli v trup letala. Z istim letalom so se pozno zvečer vrnili miličniki, ki so mesec dni službovali na Kosovu. Četudi so bili minulo noč, to je od sobote na nedeljo dežurni, so bili ob prihodu na Brnik precej veseli. Med splošnim dobrim razpoloženjem je bilo slišati tudi vriskanje, zaradi veselja ob vrnitvi domov, kajpak. Takoj po pristanku letala smo poiskali njihovega poveljnika Jerneja Kokalja, samostojnega inšpektorja z mariborske UNZ. Že ob odhodu so mu nekateri novinarji na Kosovu postavili več vprašanj, za Delo pa je povedal, da so bili njegovi miličniki aktivno vključeni v potek dogodkov v pokrajini, vendar neposredno niso nikoli posredovali. O tem kako so se počutili miličniki in kakšne težave so se pojavile, je inšpektor povedal, da je bilo nekaj spremljajočih težav, nekaj miličnikov pa je tudi zbolelo. toda ne resno. Eden se je celo laže poškodoval, a ne v zvezi z delom. Zanimalo nas je tudi, kako je bilo ob njihovem prihodu 4. oktobra. Inšpektor Jernej Kokalj je dejal, da je bilo v začetku precej bolj mirno kot ob njihovem odhodu. Vseskozi so službovali v Prištini in v Poduje-vu. Opravljali so razne naloge, tudi kriminalistične, varovali promet itd. Ker se je fantom mudilo domov in je moral poveljnik Jernej Kokalj poročati namestniku načelnika slovenske milice Tonetu Bregarju ter pred strojem miličnikov predati ra-port, je bil naš pogovor krajši, kot bi bil sicer. Četudi so miličniki morali malce počakati, smo v pogovora z Jernejem Kokaljem zvedeli še to. da so jih prebivalci Kosova ob prihodu sprejeli brez konfliktov in tako je bilo do konca njihovega bivanja. Oceno o tem, ali obstaja potreba, da bi naši miličniki še naprej hodili na Kosovo pomagat vzpostavljati javni red in mir, je inšpektor prepustil svojim predpostavljenim na RSNZ. Povedal pa je še. da so NOČNA KRONIKA Možje za šanki so navdušeni nad novo pridobitvijo mesta Ljubljane, nad poživitvijo sicer polmrtvaških nedeljskih dopold-nevov. V dogajanje so namreč posegli Albanci s svojimi skupinskimi sprehodi in kričanjem ter kazanjem raznih slik in živahno je. Lojze K. pravi, da ima precej močno ženo in ko ga bo spet pre-butala, bo šel v stanovanje k Franciju S., mu razbil krožnike in malce zarjove! ter potožil, kakšna je baba. in potem spet mimo šel domov, pa pod mizo, če se da, kakšen komentar - . -Smešno, takšni rastejo le za šan-ki. Pa vendar so fantje še enega. Seveda pa se taka stališča lahko srečajo z drugimi in po nekaj kozarčkih kaj lahko pride do primitivnega, fizičnega obračunavanja. O Tako sta se med debato znašla v bifeju Ob sotočju Vlado K. in Vasilij N. Ker nista znala prenehati uziroma vsaj bolj potiho govoriti, je pristopil Miladin P. in oba pretepel. Miličniki so vse odstranili, sodniku pa so prijavili Miladina in lastnika gostilne, ki je okajenim stregel alkohol. » V bifeju Porsche se je nedostojno vedla Marija 1. Vznemirjala je (zlasti moške) goste in se ni in ni dala umiriti. Napotili so jo domov. M. S. njegovi miličniki nalogo opravili dobro in v pričakovanem obsegu. Ne glede na pozno večerno uro in slabo vreme smo nekaj vprašanj v zvezi s temi odhodi, ki jim še ni videti konca, zastavili tudi Tonetu Bregarju, namestniku načelnika slovenske milice. »Vsakdo, ne samo davkoplačevalci, tudi miličniki, se lahko vpraša o upravičenosti stroškov, ki nastajajo z njihovim odhodom na Kosovo. Velika finančna sredstva, ki jih naša družba da milici, porabljamo na Kosovu. Tako nam včasih zmanjka denarja za redno delo, da ustrezne opreme sploh ne omenjamo.« »Osebno se sprašujem, ali je naša pomoč Kosovu še zmeraj potrebna na tak način in ali ni za to v prvi vrsti poklicana Srbija. Kajti po sprejetju nove srbske • Tone Bregar: »Pred dnevi me je obiskal kolega, sicer načelnik milice iz Novega Sada, s katerim sva bila leta 1981 skupaj na Kosovu. V najinem pogovoru je izrecno postavil vprašanje, ali se mi ne zdi smešno, da še naprej pošiljamo na Kosovo miličnike. Kot je trdil, bi to morala biti stvar Srbije s pokrajinama. Čeprav bi to bila večja obremenitev zanje, se mu to zdi povsem normalno.« ustave, ko sta pokrajini zgubili del avtonomnosti, bi to bila naloga srbske milice. Šele če Srbija ne bi bila kos tej nalogi, bi lahko skupščina odločala o tem, kdo in v kakšnem obsegu jim bo pomagal pri reševanju kosovskega problema.« Na vprašanje, koliko stanejo odhodi na Kosovo, je Tone Bregar odgovoril, da gre za velike vsote, vendar jih ni mnogoče natančno določiti. Vedeti je pač treba, da miličniki poleg osebnih dohodkov dobijo posebne dodatke, dnevnice, čeprav imajo na Kosovu hrano in stanovanje brezplačno. Toda bolj od tega bi nas morala skrbeti odsotnost naših miličnikov, ki jih zelo potrebujemo za redno delo v naši republiki. Ob odsotnosti 85 miličnikov so dragi bolj obremenjeni pri vsakodnevnem delu. To pomanjkanje miličnikov se je poznalo še zlasti v poletnih mesecih oziroma med glavno turistično sezono. Na vprašanje, kako bi naša milica zagotovila nadzor nad večjimi kršitvami javnega reda in miru, nam je sogovornik povedal. da bi to najprej poskušali z rednimi enotami, če pa te ni bi zmogle, imamo na voljo še miličnike v rezervi. Menil je, da bi to nalogo tudi uspešno opravili. Tone Bregar je ob vprašanju, ali je slovenska milica potrebna na Kosovu oziroma ali bi bila dovolj le srbska in če bi to pomenilo boljše ali slabše razmere, pojasnil: »Za vzdrževanje javnega reda in miru in varovanje družbenega in zasebnega premoženja v takšnih razmerah je nujno potrebno večje število miličniških enot z določenim znanjem in opremo. Osebno menim, da je to zmožna zagotoviti Srbija s svojo milico, glede na njeno številčno sestavo in tehnično opremljenost milice. Seveda mislim na Srbijo s pokrajinama in tudi na združeni odred milice.« Čeprav so bile na Kosovu odpravljene izredne razmere, naši miličniki še naprej odhajajo tja. Tega se zavedajo tudi v RSNZ, pravi naš sogovornik. V zadnjih devetih letih je bilo na Kosovu že veliko naših miličnikov. Prvič letos pa so odšli tja tudi specialci iz zaščitne enote milice pri RSNZ Slovenije. O tem, za kakšno skupino posebej izurjenih miličnikov gre. smo se pogovarjali med drugim tudi z Janezom Jerebom, poveljnikom zaš- čitne enote milice. Gre, kot pravi, za miličnike, ki so usposobljeni za posebne naloge. Šolajo jih po posebnih programih in za posebne naloge, kot je boj proti terorističim skupinam, preprečevanje ugrabitve letal itd. Pripadniki omenjene enote imajo tudi posebno opremo — neprebojne jopiče, čelade in drugo zaščitno opremo. Med bivanjem doma miličniki specialci opravljajo »običajno« delo - pomagajo miličnikom na postajah milice, kot je delo na meji, na železniški milici, varovanje raznih športnih prireditev, reševanje z gora in iz vode. Zdi se, da so specialci brez dela, vendar je naš sogovornik pojasnil, da so v stalni pripravljenosti noč in dan. Specialna enota miličnikov pa ni šla na Kosovo zaradi posebnih razmer, temveč po programu, saj je bila na Kosovu doslej ves čas prisotna kakšna od omenje-' nih enot iz drugih republik in naši specialci so zamenjali speci-alce iz Hrvaške. Zdaj je pač prišla vrsta na naše fante v modrem. Tako je od lanskega aprila na Kosovu že 14. skupina slovenskih miličnikov. Ker je med miličniki na Kosovu približno 10 odstotkov tistih, ki redno delajo na naših postajah milice, se zastavlja vprašanje o varnosti v naši republiki. Vselej, kadar so predstavniki slovenskega RSNŽ v zveznem sekretariatu za notranje zadeve, pa tudi sicer, nanese pogovor na . to vprašanje, pravi mgr. Tomo Čas, pomočnik načelnika slovenske milice. Kot je bilo mogoče razumeti njegovo razlago, jih v zvezi sicer nekoliko razumejo in jim tudi prisluhnejo, zato slovenski RSNZ daje v združeni odred na Kosovo najmanjše število miličnikov glede na drage republike in pokrajini, ki sta sicer sestavni del Srbije. Nihče, vsaj uradno ne, ne ve, kakšne so varnostne razmere na Kosovu, čeprav jih je mogoče le slutiti. Po nekaterih analizah, ki so jih naredili na Kosovu, je mogoče pričakovati, da se razmere še precej časa ne bodo izboljšale, pričakovati je celo, da se bodo še poslabšale. Združeni odred milice, ki šteje več kot tisoč miličnikov, in še kakšnih tri tisoč miličnikov iz pokrajine obvladujejo ali pa tudi ne položaj na Kosovu. Ob vsem tem se nekateri poznavalci razmer sprašujejo, ali miličniki iz vse države, tudi slovenski, posredno pomagajo Srbiji, da bi obvladala položaj v pokrajini. Zastavlja se tudi vprašanje glede pravne odgovornosti, ko je ob posredovanju milice kdo ubit (lahko tudi miličnik). Ali zaradi tega ne obstaja kazenska odgovornost posameznikov, kot je to povsod drugod v državi. Nihče namreč doslej ni pojasnil tega vprašanja, kaj šele da bi opredelili vprašanje odgovornosti vseh, tudi tistih, ki dajejo takšne ukaze. ŽARKO HOJNIK Na zimsko vožnjo se je treba dobro pripraviti Ceste so povsod mokre, na njih pa več kot preveč vode ter številne prometne nesreče, ki so se na srečo končale le z gmotno škodo. Takšna je te dni podoba slovenskih cest in prometne varnosti. Zapadel je tudi že prvi sneg. kar naj bi bilo resno opozorilo, da bo letos huda zima. To sicer vremenoslovci tudi napovedujejo. A ker ne gre za ugibanje in napovedovanje vremena, pač pa za vprašanje varnosti na naših cestah do konca leta, ne bo odveč, če voznike znova opozorimo na razna presenečenja. Preventivni tehnični pregledi, ki jih je ob pomoči raznih avtohiš in tehničnih servisov pripravil republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so bili kajpak dobrodošlo opozorilo vsem. ki so hoteli zvedeti, v kakšnem stanju je njihovo vozilo. Kdor tega ni utegnil storiti, naj kar pohiti. Kajti po toči zvoniti je prepozno, pravi ljudski rek. in vozniki bi morali biti pripravljeni na vse, tudi na spremenjene vozne razmere. Kljub stalnim opozorilom, da po mokrih in mastnih cestah ni mogoče dirkati in pravočasno tudi ustaviti, je takšnih, ki temu ne verjamejo, čedalje več. Tudi vožnja brez prižganih ustreznih luči je za marsikaterega voznika postranska stvar. Zdi se, kot da nekateri tako varčujejo elektriko, čeprav to ne drži. Luči na vozilu niso prižgane samo zato, da bi voznik bolje videl, temveč tudi zato, da ga drugi vozniki pravočasno opazijo. Se posebej je zahtevna vožnja ponoči, ko so ceste mokre. Veliko voznikov se jezi, ker jim luči, kot pravijo, nič ne koristijo. Precej to drži, saj mokra cesta med vožnjo ponoči, še zlasti tam, kjer ni cestne razsvetljave, dobesedno vpije svetlobo avtomobilskih žarometov. Zato morajo vozniki v takšnih primerih še bolj paziti na dogajanja na cesti, še posebej na pešca. Računati morajo s tem, da so mnogi že oblekli bolj topla in temna oblačila in so zato v deževnih nočeh še manj opazni. Če pa vozniku na njegovem vozilu ne delujeta naprava za brisanje vetrobranskega stekla in naprava za sušenje orošenih šip, je še manj možnosti, da bo njegova vožnja varna in zanesljiva. Kot je znano, so strokovnjaki na tehničnih pregledih, pa tudi miličniki ob redni kontroli prometa, odkrili, da veliko vozil nima prave »obutve«. Gre predvsem za »zlizane« oziroma dotrajane gume. Vožnja s tehnično nepopolnim vozilom, na katerem so odpovedale še zavore, ni samo tvegano, temveč neodgovorno ravnanje tistega, ki zavestno vozi naprej in pozablja na odgovornost, če se zaplete v prometno nesrečo. In kdo naj spametuje tiste, ki se izgovarjajo, da nimajo denarja za nove gume oziroma jih ni mogoče kupiti? Se morajo spametovati lastniki avtomobilov sami. ali jih lahko v to prisili strožja kontrola na tehničnih pregledih? Ne glede na to, kdo za kaj odgovarja, se zadeve iz preteklosti vsako leto ponavljajo in nekateri še zmeraj vozijo po ustaljenih kolesnicah — z zlizanimi gumami, kajpak. ŽARKO HOJNIK MINULI TEDEN 12 LETOS ŽE 458 MRTVIH Sporne torte z mikroorganizmi Na podlagi spremembe pravilnika, da živilo s preveč mikroorganizmi ni več higiensko oporečno, je sodišče oprostilo obdolženo pravno in odgovorno osebo LJUBLJANA, 6. novembra — Hotel Slon v Ljubljani, tozd Hoteli Emona in vodjo aperitivnega bara ter slaščičarne so na gospodarskem oddelku ljubljanskega temeljnega sodišča oprostili obtožbe, da sta kot pravna in odgovorna oseba storila gospodarski prestopek po zakonu o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Primer je zanimiv zato, ker so do zdaj zaradi podobnih očitanih prestopkov pravne in odgovorne osebe obsojali, letos pa se je spremenil »Pravilnik o pogojih, ki morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živilu v prometu« kot podzakonski akt, sam zakon pa je ostal nespremenjen. O tem, kaj ima (DOBESEDNO) MIMOGREDE »Kupec« je bil prepričljiv, uglajen, pravcati petičnež Specializiral se je za goljufije in kraje večjih avtomobilov. Celo preiskovalci priznavajo mlajšemu Zagrebčanu prepričljiv nastop, vendar ga pri njih ni mogel »vnovčiti«. Prav »nastop« se mu na Gorenjskem ni v celoti posrečil. Na zahtevo ljubljanskih miličnikov so ga pred dnevi prijeli v Izoli, kjer z ukradeno tovoto ni mogel nikamor več. Zgodbo si bo za vse življenje zapomnil predvsem prodajalec športne toyote. Z oglasom v Delu je iskal kupca zanjo — Zagrebčan je dobil po telefonu prave informacije, zato sta se dogovorila za srečanje pred hotelom Creina v Kranju. Kupec je odlično igral vlogo, bil je prepričljiv, uglajen, pravega videza petičnega zasebnika, kakršni naj bi bili tudi njegovi starši. Pri prodajalcu doma sta sestavila kupoprodajno pogodbo in navedla ceno v markah. Lastnik vozila je zvedel, da kupec toliko denarja nima s seboj, včndar gresta lahko kar takoj po marke. Odpeljala sta se proti Ljubljani. V Medvodah Je prodajalec še do vrha natočil rezervoar avtomobila. Sel je plačat gorivo, ko pa se je vrnil, je na vozniškem sedežu sedel kupec in povedal, da bi rad vozilo vsaj malo preskusil, preden ga kupi. Med klepetom, ki se je sukal predvsem okrog odlik »japončka«, se je Zagrebčan spomnil, da bi se lahko mimogrede za hip ustavila še pri njegovem bratu, gostu hotela Kompas. Mogoče ima pri sebi dovolj mark za kupnino. Lastnik vozila je sam odšel do recepcije in prosil, naj pokličejo gosta. Ko je slišal, da receptor ne pozna nikogar s tem imenom, so se mu zašibila kolena. Stekel je iz hotela in videl le še zadek svojega avtomobila. Na srečo so bili blizu miličniki. Hitro so ukrepali, dežurne patrulje so na cestah začele iskati toyoto s kranjsko registracijo. Pred Vrhniko so voznika poskušali ustaviti. Zagrebčan pa jc pasti ušel in se odpeljal nazaj proti Ljubljani. Tam je z enega od avtomobilov snel registrske tablice in se ponovno odpeljal proti morju. Tokrat so ga opazili šele na ovinkasti cesti pri Črnem Kalu. Dirka se je končala v Izoli, v eni od slepih ulic. Zagrebčan je igral naprej. »Nezavestnega« so odpeljali v bolnišnico, od koder je ušel. Na srečo so ga že naslednji dan ponovno legitimirali in pri tem ugotovili, da si je »priredil« tudi osebno izkaznico. Potrditev njegovega »zasebništva« so odkrili kranjski kriminalisti, ki so v katrci z zagrebško registracijo (ukradeno), s katero se je pripeljal do Kranja, našli sedem časnikov, odprtih na straneh malih oglasov, kjer si je podjetnež že podčrtal prodajalce dragih vozil. Kasneje so ugotovili, da je Zagrebčan znan po svojih podvigih tudi v Beogradu. Najbolj srečen pa je bil Kranjčan, lastnik toyote. Kriminalist mu je kar domov pripeljal vozilo, in to nepoškodovano. MIRKO KUNŠIČ prednost pri ugotavljanju odgovornosti. bo moralo odločati višje sodišče, saj se bo tožilstvo na sodbo pritožilo. e Pred tremi leti so na istem sodišču obsodili Maximarket zaradi tort z nekoliko manjšim številom odkritih mikroorganizmov, višje sodišče pa mu je po pritožbi tožilstva denarno kazen celo zvišalo. Tudi takrat je izvedenec pojasnil, da uživanje takšnih živil še ne pomeni ogroženosti zdravja, če ni v njem škodljivih bakterij, so pa veljala kot higiensko oporečna, kar sam zakon še vedno omenja. V slaščičarni hotela Slon je sanitarni inšpektor 12. aprila letos vzel v analizo vzorce štirinajstih kosov torte. Analiza, ki so jo opravili na Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani, je pokazala, da vzorca vsebujeta več kot milijon mikroorganizmov v enem gramu namesto največ sto tisoč mikroorganizmov, kolikor jih je dovoljeval omenjeni pravilnik. Tako živilo je doslej veljalo kot higiensko oporečno in je bilo znak slabe higiene pri delu ali slabe higienske kakovosti živil. Ljubljansko tožilstvo je zoper Hotel Slon zato. vložilo obtožni predlog po 8. točki 5. člena zakona, češ da so dali v promet higiensko oporečna živila, ker bi lahko zaradi sestave in drugih lastnosti škodljivo vplivala na zdravje potrošnikov. Sodišče pa se je pri razsoji oprlo na pričanje strokovnjakinje Zavoda, ki je opravil analizo. Na glavni obravnavi je povedala. da se je medtem spremenil pravilnik in da takšna živila, ki vsebujejo več kot dovoljenih 100.000 mikroorganizmov, ne veljajo več za higiensko oporečna, ampak le še za mikrobiološko oporečna. Tudi več kot milijon mikroorganizmov v gramu živila pa ne more škodljivo vplivati na zdravje ljudi, saj v vzorcih niso ugotovili nobenih patogenih bakterij. BARBARA GUČEK Senat zavrnil vse pritožbe BIHAČ, 6. novembra (Tanjug) — Pred senatom višjega sodišča v Bihaču se je danes, 246. dan sojenja udeležencem afere Agrokomerc, končal dokazni postopek. Vsekakor je to najdaljši dokazni postopek v zgodovini povojnega jugoslovanskega sodstva. Senat je danes zavrnil vse predloge predstavnikov obtožbe in obrambe, ki so bili dani v zvezi s spremenjeno obtožnico. Prvoobtoženi Fikret Abdič je od sodišča zahteval, da se nadaljevanje sojenja preloži za tri tedne, da bi lahko v tem času pripravil svojo sklepno besedo, ki bo obsegala več 100 strani. Sodišče je to njegovo zahtevo zavrnilo. Predstavnik obtožbe Milovan Koruga je pred senatom izjavil, da ni pripravljen takoj podati sklepne besede. Zaradi bolezni predstavnice obtožbe Vildane Helič so sojenje danes prekinili, sodnik Konjič pa je nadaljevanje sojenja napovedal za 14. november, ko bodo imeli predstavniki obtožbe svojo sklepno besedo. OD PETKA DO PONEDELJKA Ljubljančana prodajala heroin LJUBLJANA, 6. novembra — Kriminalisti UNZ Ljubljana mesto so te dni napisali kazensko ovadbo proti Ljubljančanoma, 31-letnemu Andreju B. in 25-letnemu Robertu A. Oba sta osumljena neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter omogočanja uživanja mamil. Pri Andreju B. so kriminalisti pri hišni preiskavi odkrili 72 gramov heroina, več priborov za uživanje mamila, 48 gramov marihuane in še tehtnico. Ugotovili so, da sta Andrej in Robert oktobra letos odpotovala v Turčijo in od tam prinesla najmanj 40 gramov heroina. Prav tako so tudi ugotovili, da sta osumljenca v zadnjih treh letih prodala večjo količino heroina več osebam v Sloveniji. (U. Š.) Sneg, plaz, hudournik ŠKOFJA LOKA, 6. novembra — Zemeljski plaz je zaprl cesto Železniki - Škofja Loka med Bukovico in Praprotnikom. Poplavljena je tudi cesta Žiri-Logatec. Cestarji Cestnega podjetja Kranj so zjutraj že plužili sneg v Ratečah (15 cm), na Korenskem sedlu ga je 5 cm manj, močno pa je snežilo tudi na Ljubelju. Hudournik Nežkarjev graben nad zaselkom Pod-lebelca v Kokri nosi velike količine gramoza in zasipava strugo, tako daje nekaj hiš ogroženih. (M. K.) Na prehodu jo je zbila MURSKA SOBOTA, 6. novembra — Sinoči ob 17.50 seje Marija Bencik iz Murske Sobote peljala po Cankarjevi ulici v Murski Šoboti iz smeri Rakičana proti Tišini. V bližini obrata družbene prehrane jc zaradi prehitre vožnje na prehodu za pešce zbila Marijo Gyorek iz Murske Sobote in jo hudo ranila. (J. P.) Prehitro v ovinek in s ceste GORNJA RADGONA. 6. novem-bra — Ob drugi uri zjutraj se je včeraj osemnajstletni Janko Kralj iz Gornje Radgone z avtom prehitro pripeljal v blagi levi ovinek na lokalni cesti v Črešnjevcih. Zato je zapeljal najprej na desno bankino, nato pa čez cesto v obcestni jarek, kjer se je avto nekajkrat prevrnil. Voznik seje hudo ranil. (J. P.) Podrl zaporo in se zaletel v delovni stroj LJUTOMER. 6. novembra - Po regionalni cesti izven naselja Križevci pri Ljutomeru v smeri proti Veržeju se je danes zjutraj ob 3.30 prehitro in domnevno vinjen pripeljal 22-letni Ivan Kavaš iz Odrancev. Ni upošteval prometnih znakov za omejitev hitrosti in delo na cesti in je z nezmanjšano hitrostjo peljal naprej. Zato je najprej podrl leseno tablo za delno zaporo ceste, nato pa se je zaletel v kompresor, ki je bil postavljen na zaprtem delu ceste. Pri tem se je hudo ranil, prav tako hudo pa sta se ranili še sopotnica Jožica Mlinarič in Renata Radošič, obe iz Bratoncev. Tretji sopotnik, Andrej Zver iz Turnišča, je bil j le laže ranjen. (J. P.) I Vlomili v športno trgovino LJUBLJANA. 6. novembra — V soboto ponoči so dolgoprstneži vlomili v Ferromotovo prodajalno na Rojce vi cesti. Odnesli so precej športnih rekvizitov, oblačila, obutev, pa tudi nekaj nepodpisanih računov s pečatom »plačano«. Točna škoda bo znana šele po popisu, po prvi oceni pa jo je za okoli 70 milijonov dinarjev. (U. Š.) Miličnika iz Zadra ustrelil znani kriminalec ZADAR. 6. novembra (Tanjug) — V streljanju, ki je ob 4. uri zjutraj vznemirilo prebivalec Zadra, je umrl miličnik Jure Čulič. Milorad Dobre pa je bil hudo ranjen. Kot je povedal preiskovalni sodnik Vlade Miholjče-vič, je 40-letni Stanko Lukič Cvik, ki je v zaporih preživel že 20 let, zadnjo kazen, na katero je bil zaradi vloma in podtaknitve požara v skladišču zadrskega OSNZ, pa je po osmih letih odslužil februarja letos, skušal nekaj po polnoči vdreti v poslopje občinskega ŠNZ, nato pa je pobegnil. Takoj so organizirali lov za nevarnim kriminalcem. Avtomobilska patrulja, v kateri sta bila delavca OSNZ 25-letni Jure Čulič in Milorad Dobre, gaje okoli 4. ure našla pri pošti v središču Zadra. Lukič je z enim strelom iz avtomatske puške ubil miličnika Čuliča. z drugim pa je hudo ranil njegovega tovariša Milivoja Dobreta in ponovno pobegnil. Morilca še vedno iščejo. Popusti pri plačilu v gotovini Popusti pri potrošniških posojilih Kupujmo po današnjih, ne po bodočih cenah! Blagovnice, Prodajni centri, specializirane prodajalne Trgovina za ljudi s posebnimi merili. YACOMA: SANJAČI, POSLOVNEŽI, GOLJUFI? - 15 Trdna tla namesto sanj Zdi se, da strokovnjaki ne zaupajo načrtom za udeležbo na America’s Cup, sicer bi se v Zgornji Velki že oglasili - Nehotene ali načrtne napake? LJUBLJANA, 6. novembra — Poznavalci elitne scene svetovnih regat in zakonitosti prirejanja iger na srečo se naravnost spoštljivo izražajo o podjetnosti, ki jo je nekaj posameznikov pokazalo z ustanovitvijo Transoceanskega regatnega društva Maribor, začeto gradnjo jadrnice, razglasitvijo svoje udeležbe na America’s Cup in z organizacijo loterije Yacoma kot načina pridobivanja sredstev in reklamiranja. A to je v glavnem vse. Odgovor na vprašanje, kakšne so (bile) realne možnosti Štajercev, je vse kaj drugega. »Larifari«, pravijo. Kolikor nam je znano, se pri organizatorjih priprav na America^ Cup v Zgornji Velki še niso oglasili strokovnjaki, ki bi skupaj s podjetnimi Štajerci pregledali načrte za tehnično izvedbo, sploh pa finančno konstrukcijo podviga, ter po izčrpni proučitvi bolj jasno povedali, ali je ambicija uresničljiva ali pa gre zgolj za prazne sanjarije in metanje denarja in energije skozi okno. Ker je takih strokovnjakov tudi v Sloveniji kar nekaj, si je popolno odsotnost njihovega zanimanja za pot na Štajersko težko razlagati drugače kakor tako, da štajerskim čezoceancem že vnaprej ne pripisujejo nikakršne možnosti. Marsikje premorejo društva ljubiteljev jadranja. Tudi v Mariboru obstaja Sidro, ki je priredilo že kar nekaj regat na Dravi, a njegovim članom nikoli ni prišlo na misel, da bi se s tem znanjem potegovali za nastop na kakšnem uveljavljenem regatnem tekmovanju, kaj šele na America's Cup, ki je celo vrhovom tega športa težko dostopen. Naši Štajerci so mislili celo na najbolj optimistično možnost — kar na zmago in osupli publiki razložili, da bi organizacija naslednje regate v jugoslovansko devizno malho prinesla kar šest milijard dolarjev. Manj so razlagali, ali bi to tekmovanje v sicer čudovitem naravnem amfiteatru Jadrana sploh mogli izpeljati, toda očitno so razlagali dovolj pre- pričljivo, da so se ob omembi deviznega učinka zasvetlikale oči nekaterim v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Dokler ne zvemo, koliko vrhunskih jadralcev oziroma poznavalcev America’s Cupa zaposluje ta sicer ugledna asociacija, ostaja njeno priporočilo organizatorjem z »želimo vam zmago in veliki srebrni pokal leta 1992!« samo opozorilo več, da se do dolarjev in turističnega imidža na tako naivne načine ne bomo dokopali. Podobne ocene veljajo za loterijo Yacoma, za katero so prireditelji dali v Varaždinu natisniti dva milijona srečk in pričakovali, da jih bodo v najslabšem primeru prodali milijon: gre za megalomanijo, ki ji tudi na tem področju ni primerjave, za nekaj, kar samo na sebi sicer ni kaznivo, a daje misliti. Če zadeve niso začeli resni podjetniki z resno organizacijo, potem ostajajo odprte druge možnosti.. . V dneh (od začetka julija), ko so štajerski čezoceanoplovci sreče lačnim Slovencem in pozneje Jugoslovanom ponujali sicer res vabljive nagrade, vendar za srečke, izmed katerih je vsaka stala 50 tisoč dinarjev, je Loterija Slovenije obljubljana sicer nekoliko manjše dobitke, vendar za približno sedemkrat cenejše srečke svoje loterije 3x3. Omeniti'je treba, da je imela ta organizacija, ki se pri nas uradno ukvarja s srečo, neprimerljivo boljše možnosti za prodajo srečk in je dajala precej bolj zanesljivo jamstvo, da bo izžrebane dob itke tudi izplačala. Srečke so prodajali prek redne prodajne mreže na 200 mestih, ki so bila odprta po dvanajst ur na dan — in jih v petdesetih dneh, to je v skoraj še enkrat toliko časa, kot so ga do prvega žrebanja imeli na voljo organizatorji loterije Yaco-ma, prodali 800 tisoč. Pravijo, da je to izreden uspeh; štajerski organizatorji so pričakovali, da ga lahko z na hitro vzpostavljeno prodajno mrežo za dvakrat prekosijo. Promet, ki so ga prireditelji loterije Yacoma načrtovali zgolj z eno igro na srečo (sto milijard dinarjev), so pri Loteriji Slovenije (skromno?) planirali za polovico letošnjega leta. Zaradi vplivo inflacije so plan sicer pozneje zvišali, vendar primerjava nekaj posameznikov in utečene organizacije s trdno prodajno mrežo kar zgovorno priča, kako drzne sanje so prestavljali v slovenski prostor iger na srečo štajerski oceanoplovci. Na trdnih tleh pa nikoli ne gre kakor v sanjah. Morda je temu dejstvu treba pripisati očitne in grobe napake, do katerih je prišlo v prodaji srečk z na hitro organizirano mrežo prodajalcev. Zaradi naglice morda v bazen za žrebanje nikoli ni prišlo najmanj 1.543 talonov prodanih srečk — ob neznanem številu drugih, ki so jih kupci dobili s taloni vred. Če je šlo še za kaj drugega. bosta pokazala kazenska ovadba proti trem prirediteljem in postopek, ki utegne razkriti še kakšno nepravilnost. Na to je zdaj treba čakati. Vprašanje je. kako dolgo. Ve se samo, da mlini pravice meljejo počasi. Tudi nc za vse: tisti, ki so srečke kupili, ne da bi s tem dobili možnost sodelovanja v obetavni loteriji, si jo bodo morali, kakor vse kaže, iztožiti sami — seveda, če se jim bo zaradi tveganega izida zdelo vredno začeti zamuden postopek. Razveljavitve žrebanja pa zanesljivo ne bo. saj ga zakon o igrah na srečo ne predvideva. BORUT ČONTALA ŽARKO HOJNIK Ob ure in nakit LJUBLJANA, 6. novembra — Neznanec je v soboto prišel v stanovanje na Linhartovi, ga preiskal, nato pa izginil z več ročnimi urami in nekaj zlatega nakita. Ukradeno je vredno približno 50 milijonov dinarjev. (U. Š.). Ul, j. IHUIflTZ Poročnikovo igro 53. nadaljevanje Jack Weidt je odgovoril: »Truplo je odkrila okoli tričetrt na štiri. Čuvaj je zaslišal njen krik in pritekel. Izgovorila je tvoje ime in tako so te poklicali. Truplo ima na glavi, nad levim ušesom, tri vstrelnine. Kaže. da iz kalibra 22. Smrt je, po prvih znakih sodeč, nastopila nekje med deveto in dvanajsto dopoldne. Takrat sta bila tu dva čuvaja. Opazila nista ničesar. Privili smo ju in verjamem, da sta čista.« Weidt je pomolčal in zaskrbljeno pogledal Malona. »Nekdo se je izpostavil velikim težavam, da je spravil truplo v avto tvoje prijateljice. Imaš kakšno idejo?« Malone se ni zmenil z vprašanje. »Je bilo truplo identificirano?« Joe Mannelli jima je ves ta čas kazal hrbet. Strmel je v reko in se dozdevno ni menil za pogovor. Zdaj se je sunkovito obrnil in z vznemirjenim obrazom rekel: »Iz moje druščine je — Ismail al Banna.« Malone se je začudil. »Banna?« »Prav si slišal. Banno so zaradi terorizma iskali v kakem ducatu držav. Ukvarjal se je z vsem, od političnih ugrabitev do umorov. Nedavno smo od francoske obveščevalne dobili namig, da se skriva v New Yorku. Govori se, da so ga najeli borci za osvoboditev Portorika. Odkar jim je razneslo tovarno razstreliva v Greenvvich Viilageu, so izgubili veselje do eksplozivov. Za svoje akcije najemajo druge in Banna je bil eden najboljših.« Mannelli si je vneto drgnil palec. »To mi ni všeč. Ni mi všeč, rečem ti. Teroristi so tesno povezana druščina. Na enega svojih se spravijo le, če so prepričani, da je presedlal na drugo stran. In Banna ni bil ne naš,.ne od FBI ali od kake druge agencije.« »Morda ga je odpihnil kdo iz vaše nižje lige,« je sarkastično rekel Malone. »In spravil truplo v avto tvoje prijateljice? Tega ne bi napravil na tak način,« je rekel Mannelli. Malone se je hotel vrniti k Eriči. »Če me več ne potrebujeta, se vrnem v spalnico.« »Jaz bom počistil garažo,« je rekel Weidt. Vrnili so se v stanovanje. Weidt in Mannelista krenila proti vratom. Ko sta že izstopala, se je Mannelli obrnil in rekel proti Malonu: »Nekdo ti pošilja sporočilo. In podpisano je z Eisinger.« Ko sta odšla, je Malone telefoniral Sternu in mu povedal, kaj seje zgodilo. Dal mu je telefonsko številko Eriče in rekel, da bo ostal pri njej. Nato se je vrnil v spalnico. Eriča je sedela na postelji. Gledala je televizijo, ne da bi kaj videla. Prijel jo je za roko. »Si O.K.?« Pogledala ga je in se mu bledo nasmehnila. »Tisto truplo ima nekaj opraviti z nama. Kajne, Daniel?« Zavzdihnil je. »Bilo je svarilo. Zame. Pusti neki primer ali pa . . .« »Ubili me bodo.« »Nihče ne bo nikogar ubil. Rad bi, da bi za nekaj časa odšla od tod. Za nekaj dni, da pridem tej stvari do dna.« »Najbrž bo res najboljše.« Jokala je. ★ ★ ★ Izmena se je iztekala, ko je Malone prišel na postajo. V sobi za moštvo so bile mize prekrite •z zavoji s kitajsko hrane. V prostoru so bili trije detektivi. Dva sta tipkala, tretji je po telefonu govoril z žensko, ki očitno ni bila njegova žena. Ko je zagledal poročnika, je pokril slušalko z roko: »Neki tip te kliče vsako uro. Imena ni povedal.« Malone je brez besede odšel v svojo pisarno in zaloputnil vrata za sabo. Hotel je biti sam in razmisliti. Truplo ga je še bolj prepričalo, da ima opraviti z brutalnimi, brezobzirnimi ljudmi in bil je v skrbeh za Erico in zase. Natočil si je krepek požirek. Kdorkoli je ubil Banno, je napravil svetu uslugo. Toda za umorom se niso skrivali dobri nameni. Čutil je olajšanje, da je Eriča zdaj na varnem. Odpeljal jo je k sestri na Washington Heights in ji iztisnil obljubo, da ne bo nikomur telefonirala in odgovorila na noben klic. Pijača je ravno začela pomirjujoče delovati. ko je iz sobe za moštvo zaslišal: »Oni tip je na štiri.« Slišati je bilo samo prestrašeno šepetanje. Malonu se je zazdelo, da sliši v glasu rahel tuj naglas. »Bil sem v garaži, videl sem jih.« Malone je imel pripravljeno beležko in pisalo. »Koliko jih je bilo?« »Trije. Enega od njih sem prepoznal.« »Kdo je bil?« »Gospod Malone, bojim se. Družino imam. Stanujem v istem poslopju in poznam gospo Sommers. Prijazna gospa je, vendar si ne morem privoščiti, da bi bil vpleten v kaj takega. Morate me razumeti.« »Od kod veste za moje ime?« »Slišal sem policaje, ko so se pogovarjali v dvigalu. Rekli so, da je njen prijatelj poročnik, ki dela v Kitajski četrti. Malone, so rekli.« »Lahko vam obljubim anonimnost. Nihče ne bo zvedel, da sva govorila.« Dolg premor. »Če se hočete z mano sestati, vam bom povedal, kaj sem videl. Vendar morate obljubiti . . .« SLacliel Billixigton Priložnost zagreli 8. nadaljevanje »No, pa nič!« John je potegnil stol stran od mize in vstal. »Mislil sem, da ti bo všeč. In rada imaš Rova, vsaj tako vedno praviš. Meni se zdi precej dolgočasen. Vedno razglablja o nemogočih teorijah. Pravzaprav sem ga povabil zaradi tebe!« Z roko je potipal po žepu in izvlekel nekaj koščkov papirja. Vrgel jih je na mizo. »Na, tukaj jih imaš. Naredi z njimi, kar hočeš! Zažgi jih! Vseeno mi je. Saj so stale samo sto funtov!« »Sto funtov. O, Johnny!« A Johnny je že stekel iz sobe. Vloga užaljenega moža, ki mu žena ne izkazuje dovolj pozornosti, mu je veliko bolj pristajala kot vloga ponižnega spokorjenca. Odkorakal je skozi kuhinjo, kjer je vzel cigaro in nož. Nato je nekoliko počasneje odkorakal v dnevno sobo, kjer se je udobno namestil v naslanjač in gledal zadnja poročila. Katie je hlipaje pomagala Lizzie in Lauri pospraviti posodo. »Grozna sem. Tečna. Tako izčrpano se počutim. Že vnaprej se bojim, ker bom morala sredi noči vstajati in hraniti malega. Kar spala bi.« »Temu je krivo dojenje,« je rekla . Laura prijazno. »To je popolnoma naravno.« Katie se je useknila. »Oprosti. Poporodna depresija. Ne oziraj se na to. Bom že uredila z Johnnyjem. Ne skrbi. Ti kar pojdi na zabavo.« »Opera,« je rekla Lizzie dvomeče, čeprav so se ji oči svetile. »Tako imenitno zveni. Samo kavbojke imam s sabo«. »Ti bomo že kaj našle,« je rekla Katie. pobrala vstopnice z mize in jih dala Lauri. »Bolje, da jih ti spraviš. Jaz bi jih v zmedi izgubila.« Laura se je nasmehnila. Bila je vesela, da se je Katie zbrala. Prav nič ji ne bi koristilo, če bi jo spet popadel obup. Vzela je solnico in jo podala Lizzie. ki jo je odnesla v kuhinjo. »Obleči moraš mojo dolgo večerno obleko,« je odločno zavpila. »Rumene barve je in okrašena s starimi čipkami. Lepa boš v njej. Meni je vseeno, kaj bom oblekla.« Roya so obsedle svinjske pomije. Prišel je ob pol enih in čeprav je Katie vabila h kosilu, ni hotel o tem niti slišati. Takoj je hotel odpotovati naprej in si ogledati bližnjo kmetijo, kjer so redili prašiče. Deževalo je in v nekaj urah seje zdelo, kot da sonce ni sijalo cel teden. Nicky je bil še vedno v obdobju, ko je rad tacal po blatu. Hodil je za Royem. Tudi Lizzie je šla za njim. Vznemirjeno ji je razlagal, kako lahko uporabiš kuhinjske odpadke za prehrano prašičev in tako rešiš enega največjih problemov sodobne civilizacije. Laura je vedela, da bi morala pomagati Katie kuhati kosilo, vendar je šla rajši ven. Saj je skoraj cel teden pomagala. Zahotelo se ji je hoditi po dežju. Bila je razburjena, nemirna in polna energije. To je bilo zelo nenavadno. Običajno je bila mirna, njena energija pa je bila vedno ustvarjalno usmerjena. »Vse. kar vem o prašičih, sem prebrala v knjigi P. G. Wodehousa,« je Lizzie pomežiknila Lauri. »Počakajte! Počakajte!« sta vpili Honour in ■ Maddy, ki sta na vsak način hoteli ven s teto Lauro. Rov je hodil prvi. Bil je zelo visok in suh. širokih ramen in z^dolgim. koničastim čelom, ki so ga krasili tanki prameni črnih las. Očala je imel zlepljena z lepilnim trakom. Prišel je v velikanskih gumijastih škornjih in v tvidastem plašču brez gumbov, ki je prhutal kot ptičja krila. Vedno je bil poln novih načrtov za izboljšanje sveta. Bilje čudna mešanica intelektualca in kmeta. Laura ga je že poznala od prej. Predstavil ji ga je brat. Ž Johnnyjem sta skupaj študirala. Bila sta čuden par: intelektualec in čuten uži-vač. Roy je občudoval Johnov brezskrbni način življenja, način, kako si je našel lepo dekle, se poročil z njo in imel štiri otroke, medtem ko si je on sam komaj začel odgovarjati na osnovna vprašanja ljubezni in spolnosti. Bil je skromen in je vedno mislil, da znajo drugi bolje reševati življenjske težave. Ob dolgih večerih na svoji kmetiji je razmišljal in bral o velikih življenjskih vprašanjih in nato odgovore skušal preizkusiti med svojimi znanci v Londonu. Njihov svetovljanski cinizem in dobro poznavanje tekočih dogodkov, ki so jih spremljali na televiziji (na Rovevi kmetiji je bila slika na ekranu nejasna) in v časopisih (ki jih je Roy dobil dan pozneje), so ga še v lastnih očeh naredili smešnega. Zato je vsako teorijo kmalu opustil. Včasih p.a je bil zaradi hude kritike ali pa zaradi zanimanja še bolj vnet. Tako je bilo tudi s prašičjimi pomijami. Laura je tekla, da bi dohitela Rova. Rada je imela dogmatične moške. Zato se je tudi poročila z Milesom. Kar nekako varno se je počutila ob moških, ki so imeli tak način razmišljanju. Če je dobro premislila, je ugotovila, da se taki moški pravzaprav v resnici niso zanimali za ženske. »Blato, blato, krasno blato,« so peli otroci in brozgah po lužah. »Povaljajmo se v čudovitem blatu!« LJUBEZEN JE ZAKON NEBES, ČRT ZAKON PEKLA. (Slika: Igor Modic) KOŠČEK AFRIŠKE DUŠE Samo z evropskimi merili je težko dojeti svet čme celine Romana Dobnikar in Zvone Šeruga bosta po letu dni spoznavanja Afrike predstavila njeno drugačno podobo - Potovanje ni bilo le užitek, ampak tudi delo LJUBLJANA, novembra — Za večino ljudi v tej naši ljubi deželi so potovanja le ena od dveh možnosti: gre za nedosegljivo eksotiko ali pa za kratek, morda dvotedenski skok z agencijo po Evropi, za kratek, morda dvotedenski skok v deželo faraonov ali celo — kako lepo to zveni — v daljno Kitajsko ali skrivnostno Južno Ameriko. Toda čudo prečudno — celo potovanja lahko postanejo čisto navadno in včasih celo dolgočasno delo. dobrim tednom vrnila s svoje Turističnega vodnika vsakomesečna pot na Daljni vzhod prav gotovo ne prevzame več zelo in tudi uspešen poslovnež, za katerega je New York takoj za Ljubljano drugo najbolj domače mesto na tem svetu, ostane verjetno povsem hladen v razkošni sobi enega njegovih Sheratonov. In le redki srečniki najdejo v vsem tem zlato sredino: potovanje, ki je delo, hkrati pa tudi popoln in nezamenljiv užitek. V Sloveniji jih imamo prav gotovo kar nekaj: Zvone Šeruga in — zdaj že njegova žena — Romana Dobnikar-Šeruga sta prav tako gotovo med njimi. Romana in Zvone sta se pred LOČITEV PO JUGOSLOVANSKO Uganka, ki je niti filozof ne more rešiti V moji federaciji, torej zvezi, ss razume, zakonski zvezi, je po desetletjih sloge, enotnosti in ljubezni (in zato zaslepljenosti) prišlo do krhanja odnosov. Prihajati je začelo do vsakdanjih drobnih nesporazumov in različnosti pogledov pri usklajevanju interesov ob delitvi dohodka. Dnevnim so kasneje sledili še nočni nesporazumi in razhajanja. Nadaljevalo se je z ideološkimi spori o vzgoji, ker je moja Ksantipa polnoletnima otrokoma prepovedala, da hišama odločala, s kom. kako in kdaj bi se rada družila; sledili so njuni protesti in lihe stavke, jaz pa sem ju podprl in dodal, da bi lahko po štiridesetih letih že znala skuhati kaj boljšega kot pasulj, polento, krompir in podobne ljudske jedi. Zavrnila me je, da bo za tak denar že še lahko prodala večerjo, naj ji dam več cvenka, potem pa bo lahko bolje kuhala. (Hotela je toliko, da bi v farni gostilni za ta denar vsi lahko jedli, in to po naročilu.) Seveda ji nisem ostal dolžan, saj sem vsa leta prispeval tri četrtine v proračun zakonske zveze. Doda! sem. da bi ta denar lahko obrnila pametneje, ne pa tako. daje zapravljala za neproduktivne namene, za mačke in pse, za rože, za obleke, čevlje in šminke ter tisoč drugih neumnosti, ki na kmetih niso potrebne. Zda j sem jih šele slišal; bil sem bik, vol, zver . . . Nazadnje mi je zabrusila, da je jaz že ne bom žalil, nje, ki je rodila dva otroka in je torej zaslužna, da moj rod sploh še obstaja. Na koncu je dodala, da sem jo vsa leta izkoriščal, v zahvalo pa mora zdaj poslušati še očitke. Zato bo odslej drugače: ona da bo imela tri glasove, ker pač ona — kot se "dobro ve — podpira tri vogale pri hiši. Ker sem videl, da z demokratičnim pogovorom ne bo nič, sem odšel v svojo sobo. Sledil je seveda bojkot, hladna vojna in prekinitev diplomatskih odnosov, kot se dandanes reče temu, čeprav na vasi pravimo mulo kuhati. Ksantipa ni kuhala; jaz pa kot mož načel tega tudi nisem pojedel, pa seveda tudi ne plačal zveznega prispevka. Kljub temu. da je torej nisem izkoriščal, je že po drugem mesecu bankrotirala. To sem spoznal, ko mi je v nedeljo prinesla v posteljo turško kavo. Proti poldnevu pa sem v farni gostilni že zvedel, kako dobro ženo imam. Moral sem ji pojasniti, da mi je začela črno kavo nositi v posteljo samo zato, da bi me čimprej zagiftala. Ko sem prišel domov, je spet napadla mojo suverenost. Doživel sem zmerjanje vseh vrst, povrhu pa mi je grozila še s sorodniki pri lovskem in gasilskem društvu. Na koncu mi je razložila, da bo odslej konec terorja in da bo vladala demokracija: jaz naj ji dam plačo, ona pa bo kuhala, kar bo znala in hotela. Seveda se je s tem (in kljub spravljivim poskusom sorodnikov) hladna vojna še zaostrila in se čedalje bolj stopnjevala v sovraštvo. Zdaj traja že drugo leto. V tem času sem spoznal, da so moji poklicni kolegi, od antike do danes, zares upravičeno trdili. da je vsaj eno vprašanje nerešljivo: kako to. da je na svetu toliko čudovitih deklet, pa niti ene take žene. Začel sem razmišljati o ločitvi. To misel sem v nedeljo previdno spustil v obtok v farni gostilni. Ko sem se pod večer vrnit do-. mov, me je Ksantipa že čakala s parolo »izdajalec«. Skušal sem ji kolikor toliko mirno razložiti. da tale najina zveza nima več smisla, ker v njej vladata strah in sovraštvo namesto ljubezni in zaupanja in je zato najbolje, da greva narazen. Gladko m kratko me je zavrnila, češ da to ne pride v poštev. »Pa vraga, saj nisva cerkveno poročena, da bi bila neločljiva!« Kljub celonočnemu dialogu je nisem premaknil. Ko sem zjutraj nenaspan odhajal v službo, sem premišljeval, kako to, da nekdo hoče ohraniti zvezo, v kateri ni bil enakopraven. pač pa zatiran, izkoriščan, poniževan in zdaj še osovražen. Moram priznati, da odslej kljub filozofskemu znanju te uganke še nisem razvozlal. Pred kratkim pa sem sreča! Ksantipinega sorodnika, ki mi je mimogrede prišepnil, da bi Ksantipa morda pristala na ločitev, če se izselim, da torej vzamem avto in tiste svoje hudičeve knjige, hišo, vrt in vse drugo pa pustim njej. Zdaj premišljujem, ali naj v imenu miru in sreče zapustim rojstno hišo? Bom potem srečen in miren? PODEŽELSKI FILOZOF P. S.: Če ste se ob vsem povedanem spomnili še na kakšno drugo zvezo, ste si tega sami krivi! »HODILI BOMO SEM NA BOŽJO POT« - 1 Ni miru v globeli Pasice Partizanska bolnišnica Franja bo po hudi naravni nesreči prihodnjo pomlad ;pet taka, kot je bila prej — Klice na pomoč so slišali tudi v tujini _ . > i. _-■_ -t_-i_ CERKNO, novembra — Slovenci imamo zdaj razlog več, da uvrščamo ducat barak partizanske bolnišnice Franje med pomembne spomenike človekovega duha. Snomenik, ki je to postal, še preden smo ga tako uradno poimenovali, je Slovencem, če sklepamo po raziskavi javnega mnenja, še zmerom najbolj pri srcu. Z zbiranjem denarja za obnovo po naravni nesreči januarja letos pa smo mu dodali še eno znamenje vseclo-veške pomembnosti. Na dnu globeli Pasice ostaja bolnišnica Franja svetišče, h kateremu bomo po poldrugem letu reševanja Jahao spet trumoma romali maja prihodnje leto. Do takrat naj bi tudi tisti deli spomenika, ki jih je kamnita gmota plazu z bližnjega previsa Vel.kega Njivča zmlela v prah, dobili do pičice takšno podobo, kakršno so imeli na začetku. za obnovo spomenika, je bilo med nami tudi nekaj omahljivcev. Toda teorijo o krizi, ki tolče po naših žepih in seje dvome o polpretekli zgodovini, je tokrat premagalo prebujenje pradavnih norm človeške družbe, nedotakljivosti krajev, ki poosebljajo občeveljavne vrednote Ko se je razširila vest o strahotnem razdejanju v soteski pri Cerknem in ko so Idrijčani oziroma njihova glasnika, županja Ivica Kavčič in muzejski ravnatelj Samo Bevk, s pomočjo besed in dejanj Jožeta Smoleta in Milana Kučana napovedali akcijo zbiranja denarja 18 122 23 24 127 31 33~ 6 8 VODORAVNO: 1. dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača.-6. ploščata, zaprta posoda za tekočine, II. tuje moško ime, 12. združenje, zveza med državami, 13. ženska, ki se pretepa, 14. nekdanji slovenski gledališki igralec (Ali). 15. peneče sc vino, 16. nizozemski pomorščak, ki je odkril Novo Zelandijo' (Abel. 1603-1659), 18. avtomobilska oznaka Ancone, 19. ameriški mikrobiolog, ki je odkril cepivo proti otroški paralizi (Jonas Edsvard), 20. avtomobilska oznaka Titovega Užica, 22. popotnik, ki potuje za zabavo, 25. polotok v SZ med Črnim in Azovskim morjem, 27. pristaniško mesto v Libanonu južno od Bejruta (Saida), 28. sodobni slovenski umetnostni zgodovinar in pedagog (Luc), 30. ugoden položaj za meditacijo v jogi ,31. Tassova pastirska igra, 32. del knjige, 33. ime že umrlega slovenskega slikarja Vidmarja. NAVPIČNO: 1. pripadnik protestantske verske sekte, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod, 2. obdobje med dnevom in nočjo. 3. krčmar, oštir. 4. vodna žival s kleščami. 5. titanov mineral, 6. mesto v RSFSR, zna- no po eni najvažnejših bitk v 2. svetovni vojni, 7. pokrajina v Vietnamu, 8. ime slovenske manekenke Gazibare, 9. kraj na Sutjeski z grobnico padlih partizanov, narodni park. 10. orel iz germanskega grboslovja, 11. ime sodobnega srbskega gledališkega režiserja Jovanoviča, 17. sodobni ameriški filmski režiser (Robert, »MASH«), 19. ime kosovskega politika in pisatelja Hasanija, 21. mesto na severnem Švedskem, znano po trgovini z lesom, 23. vojaški puč, 24. francoska reka, ki se izliva v Lionski zaliv (naša pisava), 25. mesto v notranji Dalmaciji na robu istoimenskega polja, 26. južnoafriška denarna enota, 27. pripadnik starogermanskega plemena, 29. ime pevke Prodnik. (S. B.) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. otrok, 6. ato, 9. Trnina, 10. Kreon, 13. Rewade, 14. starka, 15. Ulla, 16. Krim, 17. TV, 18. ala, 19. hlev, 20. kap, 21. Na, 22. grom, 23. Noel, 24. dninar, 26. Sandi, 27. Oates, 28. apogej, 29. avt,*30. pasar. NAVPIČNO: 28. A(ssociated) P(ress). človeškega duha in jim zato nič ne more do živega. Zato smo za obnovo Franje zbrali že pet šestin potrebnega denarja; šc dveh milijard, ki sta potrebni za dokončno uresničitev načrta, verjetno ne bo več težko zbrati. Da ne bo pomote: sredstev za rešitev Franje nismo zbrali samo v Sloveniji. Klicu na pomoč so se odzvali tudi na avstrijskem Koroškem, v tamkajšnjih skupnostih partizanov in zadrug. Gioboko so segli v žep tudi v Italiji, kjer so v prvem mahu. Slovenci in Italijani, posamezniki in partizanska ljudska zveza (ANP1) in druge ustanove zbrali več kot 54 milijonov lir in kjer se akcija zbiranja pomoči še nadaljuje. 9 Bolničarka v Franji in ljudska pesnica Pavla Leban je že takoj po končani vojni prerokovala, da bo soteska Pasice postala romarska pot. Če so tako preprečljive že suhoparne številke, kako so šele močna občutja človeka v sicer za obiskovalce zaprti dolini Pasice. Med obiskom tega nenavadnega gradbišča me je presunila simbolika sončnih žarkov, ki zdaj veliko bolj radodarno kot prej, ko je velika glava Velikega Njivča preprečevala soncu sijati na dno soteske, padajo na Fra-njino vasico. Spomnim se Dr. Franje Bidovec-Bojc, ki je spomeniku dala ime. kako je nekoč stiskala roke okoli svojega života in pretresljivo opisovala trpljenje v hladni, vlažni in mračni utrdbi življenja in smrti. Zdaj so prej skoraj navpične stene Velikega Njivča, s katerega so po naravni nesreči po načrtih dr. Mihaela Ribičiča, ki je v soteski vodil dela geološkega zavoda, oddrobili skoraj 30 tisoč kubičnih metrov kamenja (pravi podvig!), varno nagnjene, ograjene z več kot 4000 kvadratnih metrov veliko mrežasto prevleko in spet vse zelene. V kamniti ujmi je klonila tudi stara bukev, ki je nekoč senčila vhod na Franjino dvorišče, kjer pa je ostal nedotaknjen preprost vodomet. Novi nagib Velikega Njivča in zadnje poti: leto dni in 47.000 kilometrov dolgega prebijanja čez Afriko. Kilometrov ni bilo težko ugotoviti s tolikšno natančnostjo: celo pot sta namreč prevozila z motorjem, tisočkubič-nim terenskim BM\V. Čez Saharo na zahodno obalo, nato prek Centralne Afrike do Kenije na vzhodni obali, zatem štirimesečna vožnja do samega dna celine v Južnoafriški republiki in nato po drugi poti vrnitev v Kenijo. »Upala sva sicer, da se nama bo posrečilo priti čez Sudan in Egipt in se enkrat spomladi pripeljati z motorjem vse do doma,« pripoveduje Zvone. »Toda zaradi vojne na jugu Sudana je pot zaprta in tako sva se iz Kenije vrnila z letalom. Motor sc vrača z ladjo. In če sem iskren — kar prav nama je bilo tako. Popotovanje čez Afriko ni ravno najlažje, kar človek lahko počenja v življenju.« — Sta na poti imeia velike težave? »Niti ne — če seveda upoštevamo, da je v Afriki najbolj normalna stvar in ne težava, če zmanjka poti. če reka odnese most, če mimogrede dobiš malarijo, pa če ni potrebnega dela za motor, če nikoli ne veš zagotovo, ali le nekaj korakov za šotorom ne preži krdelo levov, če si pripravljen, da te v deževni dobi zmoči po desetkrat na dan, v sušni pa te izsuši kot deževnika na suhem .. . Toda pred tem potovanjem je bila navsezadnje za nama že triletna pot z motorjem okoli sveta. Pri nas mogoče čudno zveneče stvari postanejo po vsem tem tako vsakdanje, da res lahko mirne duše rečem: »Ne. nobenih hujših težav nisva imela!« Zvone je po poklicu svobodni novinar, Romano pa bralci poznajo kot novinarko našega zunanjepolitičnega uredništva. In potovanje prav gotovo ni bilo zmerom le eksotika in užitek... »Zelo veliko sva delala,« pripoveduje Romana. »Motor je bil obremenjen veliko bolj, kot določajo tovarniški predpisi, med drugim tudi zaradi tridesetih kilogramov fotografske opreme, videokamere, pisalnega stroja, dokumentacije, filmov, kaset.. . Zvone je posnel na gore diapozitivov in drugega, sama pa sem ničkolikokrat sedela s pisalnim strojem na kolenih in pošiljala poročila za Delo. Toda res se nikoli nisva pritoževala zaradi tega, celo v Sahari ne, ko v motorju niti za vodo nisva imela več dovolj prostora. Novinarsko delo je dalo vsemu skupaj smisel — in navsezadnje: brez pokroviteljev si potovanj gotovo ne bi mogla privoščiti. Le zato, ker pač rada spiva pod palmo, nama prav gotovo nihče ne bi dal niti dinarja.« Spanja pod palmo ali pod baobabom, mangom, bambusom ali pa sredi praznih puščavskih planjav je bilo na tej poti več kot dovolj. Popotnika sta po navadi spala v šotoru, in kjerkoli ju je ujela noč ob cesti, v pigmejskih vaseh, ob ognjih nomadskih pastirjev, pred vaškimi šolami ali na malih misijonskih postajah sredi pragozda. »Saj druge možnosti skorajda ni bilo. Samo v vzhodni Afriki, predvsem v Keniji, vedo, kaj je turizem. Drugje pa: kuhala in NOČ IN JUTRO S PLEMENOM TURK AN A izguba mogočnega drevesa naj bi bila po načrtu, 'ki ga je pripravil velik poznavalec spomenika in vodja obnovitvenih del v Franji ing. arh. Franc Vardijan, po končanih delih edini vidni spremembi v soteski Pasice. »Zahteve, ki jih v zvezi z obnovo Franje postavljamo Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije, so take: spomeniku je treba spet dati nekdanjo podobo in pričevalno moč; s Franjo. ki se je že potegovala za uvrstitev na Unescov seznam velikih stvaritev človeških rok in duha, moramo ravnati tako, da bo tudi poslej lahko tekmovala za vpis v ta seznam in kakor da bo nanj, kljub strogim merilom Unesca, tudi res prišia.« Če bi se to zgodilo, bi bila Franja deseti jugoslovanski spomenik na Unescovem seznamu in za taboriščem Auschvvitz drugi (po merilih Unesca) zaščitni pomnik trpljenja človeštva med zadnjo vojno. KATJA ROŠ BOLNIŠNICO JE TREBA ZDRAVITI. (Slika: K. R.) jedla sva, karkoli sva pač lahko dobila, spanje po vaseh pa je bilo idealna priložnost za zbliževanje z ljudmi. Na primer: pozno popcldane sva se ustavila v naselju ob cesti, vprašala ali nama dovolijo postaviti šotor, zakurila ogenj in skuhala čaj še za vaškega poglavarja. Zjutraj smo si ponavadi bili že tako blizu, da so nama razkazali celo vas, kamera pa je bila le še zanimiva čarovnija in ne več .duh, ki krade dušo-.« - Je to tista resnična Afrika? »Zanesljivo bolj resnična kot katerokoli mesto na črni celini. In šele tako jo lahko vsaj nekoliko spoznaš in dojameš, da je vse tisto, kar o tej celini vemo pri nas. zlagano ali pa zgrešeno. Afrika je planet nekje daleč na koncu vesolja in le z našimi, evropskimi očmi, je skorajda nemogoče dojeti, kaj je v resnici revščina, kaj primitivnost, kaj rasizem in kaj civilizacija.« — Bosta skušala to podobo popraviti? »Kolikor Afriko seveda sploh razumeva .. . toda prav gotovo, bo o tej poti in izkušnjah z nje izšlo kar precej reportaž, vsaj ena knjiga, z nekaj sreče serija televizijskih filmov, takoj po novem letu pa bova ob diapozitivih začela po Sloveniji tudi vrsto potopisnih predavanj. Toda nekaj morava poudariti: to bo Afrika skozi najine oči. le delček niene duše, ki sva jo spoznala v letu dni.« Tudi usnjene mape so pomagale, da so Bonn izbrali za prestolnico ZRN OD NAŠEGA DOPISNIKA BONN, novembra — Kot naselbina je Bonn letos praznoval dvatisočletnico, kot glavno mesto Zvezne republike Nemčije pa je imel 3. novembra 40. rojstni dan: 3. novembra 1949 je bundestag z večino 24 glasov potrdil poprejšnjo odločitev parlamentarnega sveta, da Bonn postane začasno glavno mesto nove zvezne države. Začasno, do združitve Nemčije, ko naj bi vlogo prestolnice spet imel Berlin; ker pa ta začasnost traja že štiri desetletja, se je Bonn dodobra vživel v vlogo glavnega mesta, četudi zanj - ne glede na hitro gradnjo ministrskih naselij, kajpada iz zveznega proračuna — še vedno velja zlobna oznaka ameriškega dopisnika, ki je v zgodnjih petdesetih letih menil, da je Bonn podoben čikaškemu pokopališču, češ da je prav tako velik in prav jako spokojen. Tedanji parlamentarni svet se je za Bonn odločil že 10. maja 1949. Vendar ni bilo tako preprosto. Na ustanovitveni seji za-hodnonemškega bundestaga 7. septembra 1949 je socialni demokrat Ollenhauer predlagal, naj bi bil začasni sedež »vodilnih zveznih organov« Frankfurt na Meini, tam bi lahko zasedal tudi parlament. Njegov predlog je podprlo še 13 poslancev iz različnih strank. Bundestag je o predlogih prvič razpravljal 30. septembra, in pogledi poslancev so bili tako navzkrižni, da so morali ustanoviti poseben parlamentarni odbor. Ta je svoje poročilo predložil 28. oktobra in podprl kandidaturo Bonna, šest dni pozneje pa je takšno odločitev z glasovanjem (200 proti 176) potrdil tudi bundestag. O pripravah na to glasovanje krožijo tudi zgodbe o »trženjji«, ki tudi proti kupovanju glasov ni imelo pomislekov. Resnica je, da so v Bonnu, ko so se znašli v tekmi z zdajšnjo finančno metropolo Frankfurtom, uporabili vse registre prepričevanja in trženja za to, da bi poslance iz treh nekdanjih zahodnih okupacijskih območij prepričali o svojih prednostih; dotlej je bil Bonn znan le kot pomembno univerzitetno središče, zanj pa je močno navijal tudi tedanji kancler Adenauer, sicer po rojstvu bližnji sosed Bonna. Kot mesto, kjer so kronali nemške cesarje, kjer se je začela najnovejša nemška zgodovina in kjer je bilo nekoč - po napoleonskih vojnah — središče nemške zveze, je bil Frankfurt za marsikaterega od članov bundestaga kar preveč obremenjen z zgodovino, zlasti v časih, ko so bili štirje deli Nemčije še zmerom pod vsakodnevnim političnim nadzorom zaveznikov. Bonn tega bremena ni nosil in ni zbujal spominov na nekdanjo nemško moč. Med kandidati sta bila tudi Kolu in Diisseldorf. ki pa sta imela, oba v ruševinah, preveč težav sama s seboj, pa Karlsruhe in Celle. ki pa sta počasi zašla ® Bonnu v čast vcija povedali, da se nikoli ni povampiri! kot nekatera druga glavna mesta in da so (razen parlamenta, vlade in ministrstev) skoraj vse druge zvezne službe porazdeljene po vsej državi. Zato Bonn nikoli ni pasta! značilna »vodenična glava«, k temu pa je razen široko-srčnosti mestnih očetov in federalistične zasnove ZRN veliko prispevala resnica, da Bonn v prvih letih »obnove« preprosto ni mogel spraviti pod streho vseh zveznih ustanov. Tako se je iz stiske rodila vrlina. v pozabo. V Stuttgartu so bile najemnine previsoke, Kassel pa je ležal preveč ob poznejši meji z NDR. V tekmi s Frankfurtom Bonn ni imel na svoji strani samo Adenauerja, marveč tudi nekaj zelo oprijemljivih dejstev. Nova prestolnica bi morala spraviti pod streho kakih 5200 služabnikov države. Medtem ko je v Frankfurtu še vedno iskalo streho kakih 32.000 ljudi, je bilo v Bonnu takšnih le 2500. Razen tega je bil Frankfurt središče ameriškega zasedbenega območja in zato manj primeren kot Bonn, ki takšnega jarma ni nosil. Ko je parlamentarni svet na pomlad leta 1949 sklenil, da si kandidate ogleda od blizu, so bonski mestni in deželni očetje, med njimi vodja diisseidorfske državne pisarne Wanders!eb, ki se ga je zaradi njegovega aktivizma pozneje prijel vzdevek Bon-nifacius, se pravi tisti, ki naredi Bonn, organizirali prebivališča postavljali telefonske zveze, iskali milo in zbirali kozače in pribor za menzo na pedagoški fakulteti. Krona vsega so bile pisalne mape iz pravega usnja - redkost za tiste čase - ki so jih dobiii člani parlamentarnega sveta v svojih sobah. Parlamentarni svet se je potem maja 1949, odločil za Bonn, veselje v mestu bilo nepopisno. S podobnim navdušenjem je bil;} sprejeta odločitev bundestaga 3. novembra, odločitev, ki je hkrati prestavljala tudi prvo parlamentarno preverjanje moči koalicije pod vodstvom Adenauerja. Tisk je tedaj navijal za Frankfurt (le deset od 150 časnikov se je zavzemalo za Bonn), ne pa tudi prebivalstvo, saj se je v povpraševanju 38 odstotkov ljudi izreklo za Bonn, 35 za kako drugo mesto in le 27 za Frankfurt. MARJAN SEDMAK VRTIMO GLOBUS__________________________________________________ Najrajši imajo Mono Lizo Uspešnejše presaditve V Združenih državah Amerike vsako leto 12.000 bolnikom presadijo organe. Transplantacije so večinoma uspešne le zato, ker bolnikom dajejo velike odmerke ciklosporina. ki preprečuje zavračanje tujka v telesu. Zdravilo pa ima tudi slabe učinke. Bolnik tvega, da zboli za rakom ali pa na srcu. Dogaja se tudi. da pri 70 odstotkih bolnikov, ki jim presadijo jetra, kljub jemanju ciklosporina organizem skuša od časa do časa zavreči presajeni organ. Zdaj pa je dr. Thomas Starzl z univerze v Pittsburghu, ki je prvi uporabil ciklosporin. preskusil novo zdravilo, tako imenovani FK-506, ki se je izkazalo za uspešnejše in veliko manj strupeno kot ciklosporin. Osem mesecev ga je preskušal na 100 bolnikih. Organe je zavrnilo šestkrat manj bolnikov, pa tudi stranski učinki so bili majhni, čeprav dolgoročne posledice še niso znane. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je raziskave novega zdravila sicer označila za »zeio zanimive«, dovoljenja za široko uporabo pa nekaj let prav gotovo šc ne bo dala. Novo zdravilo preprečuje rast nekaterih belih krvnih telesc, pomembnih za obrambni sistem organizma. Po Starzlovem mnenju pomeni FK-506 pravo revolucijo v presajanju organov. Vrhu tega ga bodo morda lahkp uporabili tudi za zdravljenje artritisa in drugih bolezni, ki jih povzroči čezmerno dejaven obrambni sistem. Japonska farmacevtska družba Fujisawa iz Osake je zdravilo izdelala iz vrste japonskih gob. Starzl je zanj prvič slišal na nekem strokovnem sestanku v Helsinkih. Drugi strokovnjaki so ga zavračali, ker je pri preskušanju na psih povzročilo prekomerno krvavitev in druge težave. Starzl pa je bil prepričan, da težave nastajajo le pri psih, zato je zdravilo preskusil še na vrsti drugih živali, od podgan do pavijanov. Izidi preskusov so bili spodbudni, zato je Starzl zdravilo preskusil še na 26-ietni bolnici, ki je bila v nevarnosti, da njen organizem zavrne že tretja presajena jetra. Po jemanju zdravila je popolnoma ozdravela. Leonardova svetovno znana slika Mona Liza je med Nemci najbolj priljubljeno slikarsko delo. Izsledki ankete, ki jo je za umetnostni časopis Art med 2.000 prebivalci ZRN opravilo Društvo za uporabno socialno psihologijo, so pokazali, da jo kar 81 odstotkov vprašanih pozna, 32 odstotkov anketiranih pa jo je izbralo za svojo najljubšo sliko. Drugo mesto je zasedla slika nemškega slikarja Carla Spitzwe-ga (1808—1885) Ubogi poet, ki jo pozna 60 odstotkov vprašanih. 27 odstotkov pa jih je izjavilo, da je to njihovo najljubše umetniško delo. Diirerjevega Poljskega zajca pozna 54 odstotkov vprašanih, 26 odstotkom pa je še posebej pri srcu. Picassa pa Nemci zavračajo. Njegovo zgodnje kubistično delo Avignonske gospodične so. na lestvici najbolj znanih del pristale na 17. mestu, po priljubljenosti pa so celo na predzadnjem. Zemlja se segreva Analiza vzorcev ledu iz Tibeta je pokazala, da je bilo podnebje na tem območju v zadnjih 50 letih toplejše kot v prejšnjih tisočletjih. Podatki se ujemajo z merjenji drugje v svetu in z analizo ledu s perujskih Andov, Grenlandije in vzhodne Antarktike. Čeprav se to ujema s teorijo o splošnem ogrevanju Zemlje, to še ne pomeni, da tiči vzrok v industrijskih plinih, ki so se nakopičili v ozračju. Izsledke iz Tibeta je objavila strokovna revija Science, hkrati pa je revija Nature sporočila, da se temperatura morij in oceanov v zadnjih letih ni opazno povečala. Vendar pa si poročili med seboj ne nasprotujeta. James Hansen iz ameriške agencije za vesoljske raziskave, zagovornik teorije o ogrevanju zemeljskega ozračja, meni, da tako imenovani vpliv tople grede povzroči, da se kopno ogreje veliko prej kdt pa oceani. Učinek tople grede nastaja zaradi kopičenja ogljikovega dioksida in drugih industrijskih plinov v ozračju, ki zadržujejo toploto. V prijetni družbi Univerza v južnokorejskem mestu Inchon je te dni proslavila 35-letnico ustanovitve. Študenti so na praznovanje povabili »kolege«, s katerimi se pogosto videvajo: posebne enote policije. Kakih 120 pripadnikov posebnih enot za razganjanje demonstrantov je vabilo sprejelo. Slavje je potekalo brez solzivca in palic, nadomestile so jih pesmi in vino. Hrano in pijačo so podarili okoliški lastniki trgovin. Študenti in njihovi stari znanci so se pomerili tudi v nogometu in košarki in vse je minilo brez neprijetnih pripetljajev. Izidov tekmovanja niso sporočili. Najpomembnejše so knjige Zaskrbljeni zagovorniki izobraževanja si lahko oddahnejo: v Zahodni Evropi knjige še naprej ostajajo najpomembnejši vir znanja. Izsledki raziskave, ki jo je opravil francoski inštitut Sofres v Franciji, Veliki Britaniji, Italiji, ZRN in Španiji, so pokazali, da je za 66 odstotkov vprašanih knjiga najpomembnejši vir znanja. Samo 37 odstotkov jih je izjavilo, da svoje znanje črpajo iz radia in televizije. Knjiga ima največ občudovalcev med Zahodnimi Nemci (73 odstotkov), nato sledijo Francozi (70 odstotkov), Italijani (65 odstotkov), Španci (62 odstotkov) in Britanci (60 odstotkov). Najpomembnejša na področju splošne izobrazbe je za vprašane matematika. Zanjo se je izreklo 45 odstotkov vprašanih, za 44 odstotkov je najpomembnejša književnost, sodobna ekonomska gibanja in politika pa se zdi najpomembnejša 40 odstotkom vprašancev. Književnost je za Francoze in Italijane najpomembnejši del splošne kulturne izobrazbe, za Spance je na drugem, za Angleže pa na tretjem mestu. Leposlovje je daleč pred biološkimi vedami (ki jih je samo 28 odstotkov vprašanih razglasilo za bistveni sestavni del splošne kulturne izobrazbe). fiziko, pravom in geografijo. Precej slabo sta zapisani tudi umetnost (ki je bistvenega pomena le za 16 odstotkov anketirancev) in Filozofija (8 odstotkov). Po priljubljenosti pa je na prvem mestu glasba (49 odstotkov), nato književnost (33 odstotkov), film (28 odstotkov), slikarstvo (20 odstotkov), gledališče (17 odstotkov) in arhitektura (12 odstotkov). Izgnanka Sovjetski tisk se je te dni razpisal o muci Murki, ki jo je domotožje varno pripeljalo domov — po 650 kilometrov dolgi poti. Grešni-co, ki je požrla dva kanarčka, je njen moskovski lastnik namreč kaznoval tako, da jo je »izgnal« v daljni Voronež, a muca se je čila in zdrava in povrhu na koncu brejosti vrnila domov. Anekdoti za danes Na današnji dan leta 1543 (citirajo tudi druge datume) je umrl nemški slikar in lesorezec Hans Holbein mlajši, dvomi slikar angleškega kralja Henrika VIII. (rojen 1497.). Ko je Holbein na dvoru Henrika VIII. slikal dvorno damo, je hotel neki lord na vsak način opazovati portretiranje. Holbein tega ni maral, lord pa je bil tako vsiljiv, da ga je Holbein nazadnje vrgel po stopnicah. Lord se je takoj pritožil pri kralju, a Henriku VIII. še na misel ni prišlo, da bi kaznoval slikarja, kot je zahteval lord, ampak je rekel: »Če se mi zdi. lahko naredim iz sedmih kmetov sedem lordov, a iz sedmih lordov ne morem narediti niti enega Holbeina!« 0 »Ali ste dostikrat pokazali, da imate srce za ženske?« so nekoč vprašali Hansa Holbeina. »Srce? To pa ne!« je odvrnil Holbein. » Vedno le oko « ® SVETUJEM© ® IZDELUJEMO ® MONTIRAM© ® - Po naročilu izdelujemo steklene vitrine in druge elemente notranje ® opreme iz stekla in ogledal. @ - Obdelujemo ogledala vseh vrst in oblik iz kakovostnih uvoženih @ materialov. @ — Izdelujemo izolacijsko steklo (TERMOPAN) po naročilu. - Nadomeščamo poškodovana zaščitna stekla za traktorje in kabine ® dvigal. Jr MERCATOR - SPECTRUM ® Ljubljana, Kranjčeva 22 frtCTTU—I—JBBKlt ~ ® tel. (061) 346-680, 346-688. 346-692 7. november 1917 »Začasna vlada je padla. Državna oblast je v rokah organa petrograjskega sovjeta delavskih in vojaških deputatov, revolucionarnega komiteja, ki stoji na čelu proletariata in posadke v Petrogradu ...« S temi preprostimi besedami je Lenin 7. novembra (po starem koledarju 25. oktobra) sporočil državljanom Rusije zmago oktobrske revolucije. Oktobrska revolucija je bistveno spremenila položaj boljševiške stranke, ki so jo čakale povsem nove naloge. Treba je bilo zgraditi in utrditi sovjetsko državo, preosr.o-vati družbo in braniti državo pred sovražno intervencijo. Položaj je bil izredno težak, saj je bila Rusija ena najbolj zaostalih držav v Evropi. Prizadevanja za uresničitev socialističnih ciljev vlade so naletela na velikanske ovire: zaostalost Rusije v gospodarskem pogledu, ma-loposcsrniška struktura, vojna. ki je opustošila deželo in povzročila veliko gospodarsko škodo. pomanjkanje ljudi za vodenje države in gospodarstva. Nikdar do tedaj ni buržoazna revolucija tako odločno in dosledno odstranila fevdalnega reda, kot je to storila oktobrska revolucija. Sovjetska oblast je hitro odpravila ostanke starega reda. Stari državni aparat so zamenjali z novim. Že v prvih dneh so bila razpuščena ministrstva, višji uradniki so biti odpuščeni. Povsod so postali sovjeti delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev edini polnomočni organi sovjetske oblasti. Delitev na stanove in stanovske oznake, ki jih je uvedel že Peter Veliki, so odpravili in za vse prebivalstvo uvedli naziv »državljan republike Rusije«. Sovjetska oblast je razglasila svobodo vesti, ločila Cerkev od države in šole od Cerkve. Na mesto starih sodišč in policije so prišla sovjetska ljudska sodišča in delavska milica. Za boj proti kontrarevoluciji so ustanovili poseben organ vseruske izredne komisije (ČEKA) pod vodstvom Dzeržin-skega. Dogodki na današnji dan 1598 Rodil se je Francisco de Zurbaran, vodilni predstavnik španskega baročnega slikarstva (umrl leta 1664). 1810 Rodil se je nemški pisatelj Fritz Reuter (umrl leta 1874). 1867 Rodila se je znamenita znanstvenica Marie Curie-Sklodovrska (umrla leta 1934). ki /e z možem Pierrom Curiejem prva odkrila radioaktivna elementa polonij in radij in tako postavila temelj moderni vedi o radioaktivnosti. 1878 Rodila se je avstrijsko-švedska znanstvenica Lise Meitner, ki je z nemškim fizikom Hahnom odkrila jedrsko fisijo, cepitev jedra (umrla je leta 1968). 1913 Rodil se je francoski pisatelj Albert Camus (umrl leta 1960). m Torek, 7. novembra 1989 DNEVNA OBVESTILA CAMKARJEV DOM Torek, 7. 11., ob 19.30: VEČER FRANCOSKE ORGELSKE GLASBE Z ANGELO TOMANIČ. Program: L. Boellmann — Suite gothique op. 25; C. Saint-Saens — Preludij in fuga v d-molu op. 109/1 in G-duru op. 109/2; C. Franck — Koral v h-molu; L. N. Clerambault - Suite du Deuxi-eme Ton: C. Messiaen — L'As-cension. štiri simfonične meditacije; M. Dupre — Preludij in fuga v H-duru. (VD, 80.000, 60.000) Četrtek. 9. lly ob 19.30: CI-TRARSKI VEČER - ansambel TRUTAMORA: Mira Omereel Terlep, Matija Terlep, Mojka Žagar in slovenski ljudski citrarji. (SD, 80.000) Petek. 10. 11., ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA, zeleni abonma, dirigent Paul Freeman, Kanada, klavirski duo: Joan Yarbrough in Robert Cowan. ZDA. (Detoni - Šostakovič - Williams - Gina-stera). (VD. 150.000. 130.000. 100.000) THE RESIDENTS rock performance sobota. 11. 11., ob 21. uri organizatorja: Cankarjev dom in SKUC-ROPOT (VD. 400.000) Ponedeljek, 13. 11., ob 20. uri - J. Golob: TISTI ČAS. S Komornim orkestrom RTV Ljubljana in dirigentom Markom Munihom bosta besedila Svetlane Makarovič (uglasbil jih je Jani Golob), predstavili avtorica Svetlana Makarovič in Bogdana Herman. V sodelovanju z RTV Ljubljana. (MD. 150.000) Sreda, 8. 11., ob 19.30: VEČER JUGOSLOVANSKIH PESMI IN PLESOV ob 70-letnici kultur-no-umetniškega društva JEDIN-STVO iz Splita. Folklorna skupina Jedinstvo bo predstavila plese jugoslovanskih narodov, Mešana klapa Jedinstvo pa popularne dalmatinske pesmi. FS Jedinstvo bo nastopila tudi v Celovcu. Beljaku. Titovem Velenju, Rogaški Slatini. Zrečah in Novi Gorici. (VD. 70.000, 50.000) Sreda, 8. 11.. ob 20. uri: RECITAL PLESA IN POEZIJE - PLESNI ŠANSON SAŠE STAPARSKI. Koreografija, izbor besedil in glasbe, kostumi Saša Staparski. (MD. 100.000) Ponedeljek, 13. 11.. ob 20.30: ODISEJEV POVRATNIK, premiera. Plesni leater Ljubljana, koreografija in režija Ksenija Hribar. Ponovitve: 17. 11. ob 20.30, 19.. 25. in 26. 11. ob 20. uri. (SD. 150.000) oktobra je bilo 750 vstopnic prodanih v dveh urah, za naslednje štiri ponovitve v.začetku novembra je bilo 1000 vstopnic prodanih v borih petinštiridesetih minutah, kar je gotovo slovenski gledališki prodajni rekord vseh časov. Vstopnice za predstave, ki bodo 17., 18. in 19. novembra, so dobili le tisti, ki so prišli k blagajni Cankarjevega doma zadnji petek popoldne; — zvečer namreč ni bilo več na voljo niti ene vstopnice. Vstopnice za nove ponovitve, ki bodo 26. in 27. 11., ob 20.30 ter 28. 11., 3. 12. in 4. 12., ob 20. uri, boste zagotovo dobili samo danes po 13. uri pri naši blagajni. Ne jezite se na nas, če boste prezrli to obvestilo in spet ostali brez vstopnice za našo gledališko uspešnico v režiji tržaškega Slovenca Borisa Kobala in izvedbi igralcev Drame SNG, Polone Vetrih in Iva Bana. Ne ustrašite se čakanja v vrsti, saj bomo vstopnice prodajali pri obeh blagajnah! Sobota, 11. 11., ob 11. uri: ZVEZDICA ZASPANKA, video projekcija otroškega lutkovnega filma. (OD, 30.000) FILM BARCA BELLOCCHIA Torek, 7. 11., ob 20.30: SKOK V PRAZNO (Salto nel vuoto), 1980. V sodelovanju z ŠKUC — filmsko redakcijo in Italijanskim kulturnim centrom iz Zagreba. (MD, 60.000. sočasni prevod) razstave Razstava MAKEDONSKE IKONE V ŽGANI GLINI. V sodelovanju z Arheološkim muzejem iz Makedonije. Izkopavanje je vodil in razstavo pripravil dr. Kosta Balabanov. (Galerija CD, 50.000, 20.000, razstava bo odprta do 2. 12.) Do 9. 11. od 10. do 20. ure: FRANKFURT PO FRANKFURTU, prodajna razstava tuje strokovne literature. Organizator: Mladinska knjiga (sprejemna dvorana, vstopnina: odrasli 100.000 din; študenti in vojaki 50.000) MODRI BAZAR Ponedeljek, 13. 11., ob 17. • in 20. uri Domači in tuji manekeni bo- do predstavili najnovejšo kolekcijo za sezoni 1989/89 in '90. Poleg jugoslovanskih proizvajalcev bosta kot gosta prireditve sodelovali tudi svetovno znani hiši visoke mode Etienne Aigner in Portobel-lo’s. Organizatorji: Društvo modnih delavcev, Dunhill in Cankarjev dom. Scena, scenografija in režija Rok Lasan. Generalni pokrovitelj Tele uno center iz Beljaka. Avstrija. (VD. 220.000. 180.000, 150.000, popustov ni!) GLEDALIŠČA Torek, 7. 11.. ob 19. uri: KLUB 1789 - LJUDSTVO IN REVOLUCIJA. predava Peter Vodopivec. V sodelovanju z Marksističnim centrom CK ZKS. (sejna E2. vstop prost) Torek, 7. 11., ob 19.30: JANNU NA MOJ NAČIN, predavanje Toma Česna o vzponu v alpskem stilu čez 2800 m visoko severno steno Jannuja (7710 m) v Himalaji. (SD. 80.000) Sreda, 8. 11., ob 19. uri: ŽENSKA PISAVA V NOVEJŠI SRBSKI KNJIŽEVNOSTI, predstavile se bodo mlajše beograjske pisateljice, ki tvorijo drugo. žensko stran sodobne srbske književnosti: Hana Dalipi. Ljilja-na Djurdjič, Biljana Jovanovič, Radmila Lazič, dr. Nada Popo-vič-Perišič. Organizatorji: Društvo slovenskih pisateljev. Mestna konferenca SZDL. oddelek za slovanske jezike in književnost FF v Ljubljani in Cankarjev dom. (OD. vstop prost, vabljeni!) B. Slade: »Ob letu osorej« (nove ponovitve) Za tri ponovitve gledališke komedije »Ob letu osorej« ob koncu DRAMA SNG V LJUBLJANI TOREK. 7. novembra, ob 15. uri — G. Feydeau: DAMA IZ MA-XIMA. Abonma DIJAŠKI PRVI POPOLDANSKI. SREDA, 8. novembra, ob 19.30 — G. Feydeau: DAMA IZ MA-XIMA. Abonma ŠTUDENTSKI DRUGI in IZVEN (konto). ČETRTEK, 9. novembra, ob 19. uri — G. Feydeau: DAMA IZ MAXIMA. Abonma TŠ 1. PETEK, 10. novembra, ob 19.30 — Heinrich von Kleist: PRINC HOMBURŠKI. Abonma PRVA REPRIZA in IZVEN (konto). SOBOTA. 11. novembra, ob 19.30 - Heinrich von Kleist: PRINC HOMBURŠKI. Abonma SOBOTA in IZVEN (konto). MALA DRAMA SNG TOREK, 7. novembra, ob 20. uri — Drago Jančar: ZALEZUJOČ GODOTA. Za IZVEN (konto). PETEK, 10. novembra, ob 20. uri — Intermedialni projekt Kristijana Mucka: ZA JEZOM NEBA. Za IZVEN (konto). Vstopnice za vse predstave so v prodaji. Blagajna Drame je odprta od 11. do 12. lire in od 18. ure do začetka predstave. Rezervacije po telefonu 221-511. LUiiULIJH? LJUBLJANA TOREK, 7. novembra, ob 19. uri — A. C. Adam: GISELLE. red torek, za izven in konto. Predstavo bo vodil gostujoči dirigent Angel ŠUREV. SREDA, 8. novembra, ob 19. uri - G. Bizet: CARMEN, izven, konto, dir. Lovrenc Arnič, nastopajo: A. Dernač-Bunta, O. Gra-celj, J. Lotrič, M. Belamarič. PETEK, 10. novembra, ob 19. uri CAMKARJEV DOM MODNI BAZAR TRADICIONALNA MODNA REVIJA Ponedeljek, 13. novembra, ob 17. in 20. uri Velika dvorana Cankarjevega doma Domači in tuji manekeni bodo predstavili oz. prikazovati najnovejše kolekcije 1989/90 in 1990. Poleg jugoslovanskih izdelovalcev se bosta kot gosta predstavila kreatorja visoke evropske mode — modni hiši ETIENNE AIGNER in PORTOBELLOS. Organizatorji modnega bazarja: CANKARJEV DOM. DRUŠTVO MODNIH DELAVCEV SLOVENIJE in DUNHILL Scenarij, scenografija in režija Rok Lasan. Generalni pokrovitelj TELE UNO CENTER BELJAK. AVSTRIJA DUNHILL - G. Verdi: TRAVIATA. slavnostna predstava za izven in konto. SOBOTA, 11. novembra, ob 19. uri — G. Mahler: PESMI LJUBEZNI IN SMERTI, baletna predstava za izven in konto. Ljubitelje baleta želimo opozoriti na predstavo koreografa Milka Špa-rembleka, s katero je naš ansambel uspešno gostoval v BOLZANU v Italiji. SREDA, 15. novembra, ob 19. uri — A. C. Adam: GISELLE, izven, konto. Predstavo bo vodil gostujoči dirigent Angel ŠUREV. SOBOTA. 18. novembra, ob 19. uri — A. C. Adam: GISELLE, red sobota prvi, izven, konto. Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13. ure ter uro pred predstavo. Rez. in inf. po tel. 331-950 od 10. do 11. ure. MGL MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO TOREK, 7. novembra, ob 18. uri: otvoritev razstave češkega sli- karja JOSEFA RUSZELAKA, sodelavca gledališča v Gottwal-dovu; ob 19.30 — J. Synge: JUNAK Z ZAHODA. Premiera - za abonma PREMIERA. SREDA, 8. novembra, ob 19.30 - J. M. Synge: JUNAK Z ZAHODA — za abonma S. MALA SCENA MGL ČETRTEK, 9. novembra, ob 17.30 - S. Kavčič: KARAMBOL - za IZVEN in KONTO. Druga premiera na odru MGL v sezoni 1989/90 bo komedija »Junak z zahoda« irskega dramatika s preloma stoletij Johna Milling-tona Syngea. Zgodba o fantu, ki se zateče v zaplankano vas in se povsod baha, da je ubil očeta, vsebuje žlahten kmečki humor in razkriva marsikatere skrite mehanizme medčloveških odnosov. Režija Eduarda Milerja odkriva v tem besedilu še nove plasti, tako da se robustna komika »Junaka z zahoda« sprevrača v črno grotesko, ki gre včasih krvavo zares. Uprizoritev so pripravili: režiser Eduard Miler, prevajalka Vesna Jurca, scenografka Meta Hočevar, kostumografka Gordana Gašperlin. dramaturginja Marinka Poštrak, lektor Jože Faganel, glasba Gabor Lengyel ter asistent režije Samo Strelec in asistentka lektoija Barbara Zupan. Igrajo: Milan Štefe, Mirjam Korbar. Srečo Špik, Evgen Car, Jože Mraz, Silvij Božič, Marjeta Gregorač, Zlatko Šugman ter Vesna Lubej, Darja Reichman. Mojca Partljič, Tanja Dimitrijevska, Nataša Barbara Gračner. Vstopnice za vse predstave prodajamo v Prodajno informativnem centru — PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 210-852. Vabljeni! Slovensko mladinsko Gledališče Ljubljana_____ ČETRTEK, 9. novembra, ob 19.30 - Evripid: BAKHANTKE (14). Za IZVEN! j REZERVACIJE VSTOPNIC vsak dan med 10. in 12. uro po telefonu 310-294, PRODAJA VSTOPNIC DVE uri pred pričetkom predstave pri blagajni SMG! Krekov trg 2 TOREK, 7. novembra, ob 9.30 in 11.30 — Vandot-Partljič: KEKEC JE PAČ KEKEC, mladinska igra. ZAKLJUČENO. imioiisKo KAMSKO KI) U.l.šri-;. TOREK. 7. novembra, ob 9. uri — Hep van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU. Mala dvorana KD Nova Gorica za OŠ Solkan. SREDA. 8. novembra, ob 9. uri — Hep van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU. Mala dvorana KD Nova Gorica za OŠ Solkan. ČETRTEK, 9. novembra, ob 20. uri - D. Zajc: VORANC. Za red S-ČETRTEK-A in IZVEN. V Solkanu. S PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ TOREK, 7. novembra, ob 20. uri — Moliere: TARTUFFE. gostovanje v Izoli. SREDA. 8. novembra, ob 19.30 — Moliere: TARTUFFE, za red SREDA. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINOTEKA ob 16., 18. in 20. uri POLJUB SMRTI (KISS ME DEADLY), ZDA, 1955. R.: Robert Aldrich. KOMUNA ob 11., 13.30 RAIN MAN, ZDA, melodrama. I.: D. Hoffman, T. Cruise. ob 17., 19. in 21. uri TEOUILA SUNRISE, ZDA. thriller. L: Mel Gibson, Kurt Russel, Micheie Pfeiffer. KULTURNICA Židovska steza 1 TOREK, 7. novembra, ob 17. uri — Zlatko Krilič: JAJCE. IZVEN. Vstopnice so na voljo uro pred predstavo v Kulturnici, rezervacij Krekov trg 2 PETEK, 10. novembra, ob 17. uri - Frane Puntar: ZAJEC ZA VRATI. IZVEN. SOBOTA, 11. novembra, ob 11. in 17. uri — Frane Puntar: ZAJEC ZA VRATI. IZVEN. Gledališka blagajna je odprta v sredo, četrtek in petek od 11. do 12. in uro pred predstavo. Rezervacije in informacije ob istem času do telefonu 314-962. n lcnr»l slovensko lull llUl narodno ImariborB gledališče TOREK, 7. novembra, ob 19. uri - OPERA - U. Giordano: AN-DRE CHENIER. Za red RUMENI. SREDA, 8. novembra, ob 19. uri - M. de Cervantes: MEDIGRE. Za red ZELENI. KAZINSKA DVORANA ob 19.30 - IZVEN ABONMAJSKI KONCERT KONCERTNE POSLOVALNICE. Nastopata Volodja Balžalorsky - violina in Christoph Theiler - klavir. Gledališka blagajna je odprta od 11. do 12.30 in od 18. ure do začetka predstave. Ob nedeljah in popoldanskih predstavah je blagajna odprta uro pred predstavo. V tem času lahko rezervirate vstopnice tudi po telefonu 221-206. UNION ob 16., 18. in 20. uri COCKTAIL, ZDA, 1988, melodrama. L: Tom Cruise. MINI KINO UNION ob 17., 19. in 21. uri SMRTONOSNO OROŽJE (LETHALVVEAPON), ZDA, ak-cijski. _______________ l MLADININ KINO VIČ l ob 10. uri (matineja) OBRAČUN V HONG KONGU I., akcijski; ob 17., 19. in 21. uri DEVET IN ROL NOČI (TWO MOON JUNCTION), ZDA, melodrama; BEŽIGRAD ob 16., 18. in 20. uri MOJA MAČEHA JE Z DBU- GEGA PLANETA (MY STEP- MOTHER IS AN ALIEN), ZDA, ZJ F komedija. I.: Dan Aykroyd, Kim Basinger ______ l ŠIŠKA | ob 16., 18. in 20. uri premiera LOV NA DRAGULJE (DOWNTWISTED), ZDA. R.: Albert Pyun. L: Carey Lowell, Charles Rocket, Trudi Dochter-man, Thom Matthevvs. TRIGLAV ob 16., 18. in 20. uri PROSTOR V SRCU (PLACES IN THE HEART), ZDA, melodrama; KINO MOJCA ob 16., 18. uri premiera SONČNICE, jugoslovanski mladinski film. L: Dragomir Fel-ba, Predrag Lakovič, Dušica Žegarac. Otroka: Biljana Milenkovič, Bojan Blagojevič SLOGA: ob 10. in 12. uri DOŽIVETJA V LEPOTIŠČU, (V); ob 14., 16., 18. in 20. uri EROTIČNA IGRA, ZDA. Zad-njič! ob 22. uri TRASHY (V). -_____ DOMŽALE: ob 16., 18. in 20. uri HAMBURGER HILL, ZDA. vojna drama. I.: Anthony Ber-rile. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. MARIBOR PARTIZAN: amer. SALSA, ob 16. in 18. uri. Film bo na sporedu do 12. novembra! Avstrij.-nem. JOHAN STRAUSS - KRALJ BREZ KRONE, ob 12. in 20. uri. UDARNIK: amer. SEKS, LAŽI IN VIDEOTRAKOVI, ob 16., 18. in 20. uri. UNION: jug. KUDUZ, ob 16.. 18. in 20. uri. GLEDALIŠČE: EROTIKA - SAMO ZA ODRASLE! Amer. V SLAST, ob 17. uri. Amer. SEKS NA BEVERLY HILLSU, ob 19. uri. EROTIČNE PREMIERE - amer. LJUBEZEN V SVILI, ob 21. uri. MATINEJSKI PROGRAM PARTIZAN: jug. KUDUZ. ob 10. uri. Avstrij.-nem. JOHANN STRAUSS - KRALJ BREZ KRONE, ob 12. uri. GLEDALIŠČE: EROTIKA - amer. SKRIVNOSTNI BEETHOVEN, ob 10. in 12. uri. CANKARJEV DOM - VRHNIKA: amer. PREVARA NA LOTU, ob 20. uri. SORA - ŠKOFJA LOKA: amer. OSUMLJENI, ob 20. uri. CENTER - KRANJ: amer. POD OGNJEM, ob 16. in 18. uri. Amer. ZALJUBLJENA SIRENA (trda erotika), ob 20. uri. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma! STORŽIČ - KRANJ: amer. PREMLAD ZA SMRT, ob 16., 18. in 20. uri. ŽELEZAR - JESENICE: amer. DISCO MAFIJA, ob 18. uri. Amer. REŽISER PORNO FILMA (trda erotika), ob 20. uri. Mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma! YAMAHA LUXMAN KENVVOOD ; SHARP NAKAMICHUVC ITT -. HI-FI stereo center JAGER .Borovlje. Loiblstr. 12/HauptpJatz 17 DENON OJAČEVALEC PMA 320 7 vhodov, 2x90 W, 4 ohme /DIN končni ojačevalec s specialnim napajalnim delom 449 DEM neto . MAGNAT ZVOČNIK, 120 W 239 DEM neto Zasebniki lahko uvozijo blago do vrednosti 893 DEM neto, od tega za 100 USD brez plačila carine. Carina za druge izdelke znaša 41%. DOM — KAMNIK: amer. Ml-KROKOZMOS.ob 18. in 20. uri. TRŽIČ: amer. DVOJČKA, ob 17. uri. Amer. TEQUILA SUNRISE, ob 19. uri - FILMSKO GLEDALIŠČE. RADOVLJICA: amer. NOČ IN DAN ZVODNIKA, ob 20. uri. BLED: amer. TA GOLA BIT-JA, ob 20. uri. , DELAVSKI DOM - ZAGORJE: amer. POLICIJSKA AKADEMIJA (V. del), ob 19. uri. DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: amer. TRIJE MOŽJE IN DOJENČEK, ob 17. in 19. uri. ČRNOMELJ: amer. TUDI TAKŠNO TE LJUBIM, ob 19. uri. NOVO MESTO: amer. NOČNI SKOK, ob 10. uri. Amer. DELTA FORCE COM-MANDOS. ob 18. in 20. uri. DOM JLA - NOVO MESTO: amer. JUMPING JACK FLASH, ob 17. in 19. uri. ROGAŠKA SLATINA: amer. GLEDALIŠČE SMRTI, ob 17. urn SOČA - NOVA GORICA: ital. CAMORRA, ob 18. in 20. uri. SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: amer. DVA PARA SESTER, ob 20. uri. AJDOVŠČINA: amer. KAKRŠEN OČE. TAKŠEN SIN, ob 20. uri. STIKOVA VROČA LINIJA ZVEDELI VČERAJ - VELJA DANES! K U S S Gradec - Gi^tz. Karlauerstr 46. «■9943/^316-91 2530 KLUB OD 21. do 2. torek RŠ V K4 - READY TO BLUES! koncert BON TON ROULETTE. SKUC . ŠKUC -FORUM Kersnikova 4, Ljubljana OBVESTILA SDZS organizira Socialdemokratski FORUM. Prvo srečanje bo 14. 11. ob 18. uri v Kristalni dvorani hotela Slon v Ljubljani s temo »Transformacije družbene lastnine. Voditelj bo dr. Bogo Kovač. Vljudno vabljeni! 18521 ■y NARODNI MUZEJ Narodni muzej obvešča, da bo od 7. do 20. 11. 1989 odprta razstava OD PESTNJAKA DO RAČUNALNIKA (fotografije kanadskega fotografa H. Blohma). Ra-stava je odprta vsak dan od 10. do 18., ob nedeljah od 10. do 13. ure (v ponedeljek zaprto) v avli Narodnega muzeja. Trg herojev 1. CIKLUS FILMOV italijanskega režiserja Marca Beilocchia. Mala dvorana CD ob 20.30: Skok v prazno (1980). Vabljeni. (vec kot plesna šola^) NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU hala B2/II - tel.: 327-651 INFORMACIJE, REZEVARICJE, VPIS: od 10. do 12. ure in od 15. do 20. ure Pričetki tečajev: DRUŽABNI PLES: 1., II., četrtek, 9.11. (nad 30 let), sobota, 18. 11. 111.. IV. sobota. 18. 11. JAZZ H., četrtek, 9. 11. LAMBADA, pričetki tečajev: DRUŽABNI PLES: 1.. II.: ponedeljek, 6. 11., četrtek, 9. 11. (nad 30 let), sobota, 18. 11. 111., IV.: sobota, 18. 11. Torek, 7. novembra: »HOUSE PARTY«. Dekleta imajo prost vstop. Sreda, 8. novembra: nastop BIG BENA. JpT Flesn^ sola ROŽANC Trg OF 3 (pri kolodvoru) * 1 tel.: 325-878 Vsak delavnik od 12. — 18. ure vabimo k vpisu v: LAMBADA: 19. 11 Nadaij.: 7.11. Zač., nad. za star.: 18. 11. R’n'R: 14. 11. Jazz: 13. 11. Keep Fit — zač.: 7. 11. Keep Fit — nad.: 14. 11. Mlad. šport.: 7. 11. SVETOVNI PLESNI PROGRAM PLESNA ŠOLA KAZINA Trg osvoboditve 1 Ljubljana tel. 214-348 ._APLEŠITE Z NAMI! Vabimo vas, da zaplešete z nami v tečajih DRUŽABNIH PLESOV: Začetni: sreda. 8. 11., sobota 18. 11. Nadaljevalni: sobota 18. 11. JAZZ I. ponedeljek, 4. 12. II. sreda, 6. 12. Dekleta in žene! Pridružite se nam v HORUK tečaj: pon. in sred. 23. 10., ob 21. uri. Otroke vpisujemo v začetni plesni tečaj Male Kazine s pričetkom od 6. 11. 1989 dalje. restavracija spora ffill radomlje 1 odprto od 17. do 01. razen nedelje in ponedeljka tel. 72-11-73 _________ tel.: 320 -042 PETKOVŠKOVO NAB. 35 vabi v naslednje plesne tečaje: ZAČETNI: 13.11.obl9..17. II. ob 20.. 23. 11. ob 20.30 in za starejše 18. 11. ob 20. uri nadaljevalni: 15. 11. ob 20.30 izpopolnjevalni: 23. 11. ob 19. uri VPIS: od 11. do 13. in od 16. do 20. ure! Ob petkih, sobotah in nedeljah vas vabimo na PLES V FESTIVALNO DVORANO! TOREK, 7. 11. 1989 SKUPINA THE BEST COMPA- NY — prvo gostovanje skupine po večmesečni turneji po Švici in Nemčiji. INFG-STAN Računalniško posredovanje inf ir-macij o zamenjavi, nakupu, prodaji. oddaji (brezplačno) in'najemu stanovanj, hiš. parcel, vikendov. lokalov. Tel. (061) 443-242. od 8. do 14. ure. v soboto od 10. do 12. ure. TDO MERX-JELŠA, p. o., Šmarje pri Jelšah št. 118 zaradi objektivnih okoliščin preklicuje izvedbo licitacije za prodajo objekta v Rogatcu, najavljene za 8. 11. 1989, ob 10. uri v Rogatcu objavljene v DELU. 31. 10. 1989. Društvo računovodskih in finančnih delavcev, Ljubljana, Linhartova 9 Obveščamo vse člane društva, da bo danes, 7. novembra 1989. ob 12.30 redni torkov sestanek v dvorani KLUBA DELEGATOV, Ljubljana, Puharjeva 7 z naslovom: AKTUALNOSTI Predavatelj: Marjan ODAR, dipl. oec. Svetovalec v SDK Centrali Slovenije PREKLIC Gradbeno podjetje »UNIVER-SAL - LJUBLJANA«, Glonar-jeva 8 preklicuje naročilnice St. 1146 do 1150. Naročilnice so bile ukradene. (Y10J MlkROl DEŽURNA LEKARNA LJUBLJANA Nočna in nedeljska dežurna služba: LEKARNA MIKLOŠIČ, Ljubljana, Miklošičeva 24. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. MARIBOR Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29. IZDAJA ČGP DELO. TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA. TITOVA 35. TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPOR-TAŽA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO, TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ. LJUBLJANA. TITOVA 35 • NAROČNINA TEL: 315-366, REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBLJANA. TITOVA 35, NON STOP OB DELAVNIKIH IN SOBOTAH • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 20.000 DIN. SOBOTNA ŠTEVILKA 25.000 DIN (POLNA CENA ZA EN MESEC 485.000 DIN) • NAROČNINA S POPUSTOM ZA NOVEMBER 1989 (ZA INDIVIDUALNE NAROČNIKE) 480.000 DIN. ZNIŽANA NAROČNINA ZA UPOKOJENCE 432.000 DIN • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN: ČGP DELO - TOZD »DELO«, ŠTEVILKA 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 304 USD, AVSTRIJA 3.863 ATS, ZRN 540 DEM, FRANCIJA 1.840 FRF. ŠVICA 443 CHF. ŠVEDSKA 1.940 SEK, ITALIJA 420.000 ITL • PLAČILA NA DEVIZ. RAČUN PRI LB. ŠTEVILKA 50100-620-107-257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM MALIH OGLASOV PO TELEFONU 318-866 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 OD 7. DO 19. URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 1 L URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35). PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 318-866 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • OGLASNO TRŽENJE. LJUBLJANA, TITOVA 35, 61001 LJUBLJANA, TELEFON 318-570 • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16 URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«. LJUBLJANA. TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS YU DELO 31-255, TELEFAKS 3X1-871 SMUČANJE Izbrana počitniška stanovanja v Avstriji - Saalbach - Hinterglemm, Bad Hofgastein, St. Johann, Ellmau, Mayrhofen, Finkenberg. Odhodi 6., 13., 20. in 27. I. 90. Lasten prevoz. Turistična agencija THALATTA, Gosposvetska c. 10/1, LJUBLJANA, tel. 061/315-408. RIM ZA PRAZNIKE 4 dni, SAMO 199 DEM Odhod 29. 11. zjutraj, vrnitev 2. 12. zvečer. V ceni, plačljivo v dinarjih, je vračunan avtobusni prevoz, 3 prenočišča z zajtrkom v penzionu, ogled Padove, Rima in Firenc. Inf. in prijave: T. A. MERIDIAN, tel. (064) 84-195. HIDROiZOLACIJSKI MATERIALI TOPLOTNO- IZOLACIJSKI MATERIALI PROTIPOŽARNA ZAŠČITA NOSILNIH KONSTRUKCIJ Izolirka, industrija izolacijskih materialov, Ljubljana prireja v sodelovanju z Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Inštitutom za metalne konstrukcije Ljubljana in SMELTom Ljubljana strokovna seminarja s predstavitvijo izdelkov iz svojega proizvodnega programa: - ponedeljek, 13. 11. 1989 ob 11.30 hidroizolacijski in toplotnoizo-lacijski materiali — torek, 14. 11. 1989 ob 11.30: protipožarna zaščita nosilnih konstrukcij, protipožarna vrata Prireditev bo potekala v prostorih delovne organizacije SMELT, Titova 184 v Ljubljani, kjer bo priložnostna razstava Izolirkinih izdelkov, na voljo pa bo tudi vsa prospektno-tehnična dokumentacija. TENIS ZA NAJMLAJŠE TENIŠKA ŠOLA LJUBLJANA vabi na 5-tedenske tečaje za otroke od 5.-10. leta. Za rekvizite je priskrbljeno. Inf. po tel. (061) 264-312 od 12.-14. ure. KOMPAS Privoščite si svet EGIPT Še nekaj prostih mest. 13. 11. na veliko egiptovsko turo, 12 dni in deželo faraonov, 5 dni, odhod 23. 11. Odhoda zagotovljena. Prijave in inf. v vseh Kompasovih poslovalnicah. kAkc DO CENEJŠE SMUČARSKE OPREME Elan, Head, Atomic, Salomon, Alpina, Tyrolia. Pri FERROMOTO na Moša Pijadeja 5 lahko izbirate med nakupom nove in rabljene smučarske opreme. Svojo staro opremo lahko ob doplačilu zamenjate za novo. Možnost tudi komisijske prodaje. Obiščite nas na sejmu SKI-EXPO! ZA PRAZNIK NA RAS CENEJE KOT DOMA. Hotel Padova z bazenom, 5 penzionov samo 2,300.000 dinarjev ali 7 penzionov 3,000.000 dinarjev. Prijave in inf.: T. A. MERIDIAN, tel. (064) 84-195. SHUJŠAJTE! Hitro, zdravo in brez težav. Pokličite (061) 212-374, od 9. do 19. ure. Za 29. NOVEMBER s potovalno agencijo UTOPIJA na 8-dnevni in 6-dnevni izlet v Španijo (300, 260 DEM), 7-dnevna ekspedicija v PARIZ za 380 DEM plus izleti v BUDIMPEŠTO, PRAGO in MUNCHEN. Inf.: (061) 772-252 (8-13) ali 325-432 in osebno FILOF/^KS, Aškerčeva 12, soba 16 med 16. in 17. uro. SEMINAR EKONOMISTOV BLED, 10, in 11. november Društvo ekonomistov Ljubljana organizira vsakoletni tradicionalni, strokovni, izobraževalni seminar ekonomistov, na katerem bodo priznani strokovnjaki in predstavniki vladnih institucij govorili o sedanji gospodarski reformi ter aktualnih problemih njenega uresničevanja. Posebej bodo v tem kontekstu predstavili tudi predlog gospodarske reforme, ki je bil oblikovan v SR Srbiji. Vse inf. dobite po tel. 332-411, int. 96. Š5JŠTARSKA SOBOTA Zaradi velikega zanimanja ponavljamo izlet v PADOVO, 18. 11. »Potepanje« po mestu in obisk sejma. Ne zamudite! MERCATOR TURIST, tel. (061) 312-254 ali 317-285. POPUSTI V METALKI V LJ. BLAGOVNIC! METALKA veljajo naslednji POPUSTI pri plačilu v gotovini, pri potrošniških posojilih, pri plačevanju z naročilnicami v 3 dneh in za člane stanovanjskih zadrug: — 10% za elektroinstalacijski material — 15% za el. orodje, strešna okna, nakit, vodovodne instalacije, sanitarno keramiko, športno opremo — 20% za pletenine Almira, keramične kamine Krapina, radiatorje Jugoterm, pluto, tapete, barve in lake, kopalniško pohištvo (Kol-pasan, Gorenje, Marles), šivalne stroje, akustične in telefonske aparate — 25% za svetila — 30% za talne obloge, kuhinje Brest, Lipa, Marles, Svea, belo tehniko, vgradne kuhinjske aparate, športno konfekcijo — 40% za kuhinje Gorenje Enaki popusti veljajo, v okviru svojega prodajnega programa, tudi v Metalkinem prodajnem centru na Topniški ul. v Ljubljani. KUPUJMO PO DANAŠNJIH, NE PO BODOČIH CENAH! DOMUS vabi na seminar STATUTI DRUŽB V MEŠANI LASTNINI 8. 11. Inf. tel. (061) 211-122. London za arhitekte Potovanje (od 15,—19. 11. 1989) s strokovnim ogledom stare in moderne londonske arhitekture. Za zelo ugodno ceno nudimo letalski prevoz, polpenzione in transfere. Kvarner Express, Ljubljana, Vegova 2. BREČO, Mednarodno podjetje prireja od 8.-10.11. v hotelu Lev prikaz oz. predstavitev KERAMIKA ’90 (kopalnice, talne in stropne obloge). Razstavljeno blago boste lahko kmalu kupili po konkurenčnih cenah v Ljubljani. Vabljeni! KOMPAS Privoščite si svet S Kompasom na DUNAJ, 2 dni, avtobus, odhod 17. 11., ugodna cena, še nekaj prostih mest. Prijave in inf. v vseh Kompasovih poslovalnicah. Tur. ag. PRIMA in hotel BOR v Preddvoru vabita na Grajski večer v četrtek, 9. 11. 1989. Gost prireditve je J. Javoršek. Prodaja vstopnic: PRIMA, Bičevje 1, Lj., tel. 264-264. TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKE s spremembami in dopolnili Zakona o davkih občanov in Pravilnika o vodenju poslovnih knjig, organizira Delavska univerza Boris Kidrič, Lj., Miklošičeva 26. Tečaj bo od 20. 11.-6. 12. 89 od 16.30-19.30. Inf. tel. 311-182, 313-542. PRAGA -TURISTIČNO POTOVANJE 4 dni, odhod 28. 11. zjutraj, podroben ogled znamenitosti češke prestolnice. ALPETOUR, tel. (064) 621-496, (061) 211-118. ŠPORT NAPREDEK DOMŽALE Vsak četrtek do konca leta vas na odd. za planinarjenje in alpinizem v naši novi veliki športni trgovini v središču Domžal čaka Silvo Karo, vrhunski alpinist. Odgovarjal vam bo na vsa vprašanja v zvezi z alpinizmom in planinarjenjem ter svetoval pri nakupu opreme. Pridite v četrtek, 9.11. ob 16.30-19.30 v Šport Napredek Domžale. Štartajmo skupaj! BRUŠENJE STEKLA E - MERKUR SUPERMARKET Če je res, da črepinje prinašajo srečo, je tudi res, da nam poškodovana steklenina povzroča slabo voljo. Slednjega se boste znebili, če nas boste obiskali v Emoninem Supermarketu. FITTNES CENTER »TABOR« VPISUJE NOVE ČLANE. Inf. med 10. in 12. ter 17. in 19. uro po tel. 322-528. TENTOURS DOMŽALE Teniška karavana za 29. novembra v Crikvenici. Turnirji, teniška šola, animacije, lepe nagrade. Zahtevajte naš program! Tel. (061) 715-010. MARTINOVANJE V MERCATORJEVEM HOTELU ILIRIJA V LJUBLJANI Že danes lahko v Mercatorjevem hotelu Ilirija v Ljubljani rezervirate prostor za veselo MARTINOVANJE, ki ga v hotelu pripravljajo v petek, 10. 11. 1989 zvečer. Poskrbeli so za bogato Martinovo večerjo, družabni program z lepimi nagradami, zadostne količine mošta, za ples pa bo igral ansambel Melos. Cena za večerjo in program je samo 700.000 dinarjev. Informacije (061) 551-173. DOMUS vas vabi, da obiščete prodajno razstavo »Sodobna prenrana« v Potrošniško informativnem centru v Ljubljani na Kardeljevi 2. Danes je predstavitveni dan Mercator, KŽK Mlekarne Kranj in Merx, Pražarne Celje. Ob 10. in 17. uri degustacija njihovih novih izdelkov. Ugoden nakup. Vabljeni. NAROČILA ZA OBJAVO OGLASOV V STIKOV! VROČI LINIJI SPREJEMAMO PO TELEFONU (061) 329-559 IN NA NASLOV ČGP DELO STIK, LJUBLJANA, TITOVA 35, DO 12. URE ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN NA ISTO TELEFONSKA ŠTEVILKO LAHKO NAROČITE TUDI OBJAVLJANJE VAŠEGA SPOROČILA ONA SVETLOBNEM »DISP£AYU« NA STAVBI GOSPODARSKE ZBORNICE V LJUBLJANI. 14. stran ★ DELO TFT .F. VIZIJ A LJUBLJANA I_____________ 9.45-11.50 in 15.05-23.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK, Šolska TV ZGODBE IZ RASTLINSKEGA ŽIVLJENJA, 2. odd.: ZAVOJEVANJE KOPNEGA-RAZVOJ LESA 10.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 10.45 ŠAH, 3. oddaja 11.10 ANGLEŠČINA, 24. lekcija 11.40 VIDEOSTRANI 15.30 TUJI JEZIKI, ponovitev ANGLEŠČINA, 24. lekcija 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 TV DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE MOZAIK. ŠOLSKA TV, ponovitev 16.50 ZGODBE IZ RASTLINSKE- GA ŽIVLJENJA, 2. oddaja 17.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE LONČEK KUHAJ: RIBA V FOLIJI 17.55 POGLEDI, ponovitev 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 TV DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 R. Rose: PRAVILA ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA, ameriška nadaljevanka, 2/4 21.00 DINAR 21.45 TV DNEVNIK 3 21.55 VREME 22.00 NADREALISTI, oddaja TV SA 22.50 VIDEO STRANI LJUBLJANA II_______________ 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI 18.00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM 18.50 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE ’89. 6 oddaja 19.30 TV DNEVNIK 2 20.00 ŽARIŠČE 20.30 ŽREBANJE LOTA .20.35 UMETNIŠKI VEČER: KRATKI FILM O UBIJANJU, poljski film 20.40 KRATKI FILM O UBIJANJU, poljski film 22.00 POGOVOR O PROBLEMATIKI SMRTNE KAZNI ZAGREB I___________________ 8.15 POROČILA 8.20 TV KOLEDAR 8.30 KAJ VEDO ' OTROCI O ROJSTNEM KRAJU 9.00 ŠOLSKI PROGRAM 10.30 10.35 12.30 12.35 14.55 15.00 17.15 17.35 18.05 18.25 19.10 19.13 19.30 20.00 20.05 21.40 22.00 23.30 23.35 1.35 ZAGREB II POROČILA ŠOLSKI PROGRAM POROČILA KONCERT, drama TV Sarajevo POROČILA NOČ IN DAN, ponovitev TV DNEVNIK 1 KAJ VEDO OTROCI O ROJSTNEM KRAJU ŠTEVILKE IN ČRKE ZNANOST VREME RISANKA TV DNEVNIK 2 ŽREBANJE LOTA TESTAMENT, ameriški film TV DNEVNIK 3 DIALOGI - KONTAKTNI MAGAZIN INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE NOČ IN DAN POROČILA 16.40 TEST 17.00 POROČILA 17.05 TV KOLEDAR ŠOLSKI PROGRAM 17.16 TV LEKSIKON: Personifikacija 17.25 DAN V KOPAČKEM MOČVIRJU 17.45 RANKO MARINKOVIČ 18.15 ZAGREBŠKA PANORAMA 18.30 REGIONALNI PROGRAM SLAVONIJE IN BARANJE 19.30 DNEVNIK 20.00 RESNA GLASBA 20.45 POROČILA 20.55 DRUGASVETOVNAVOJNA, zadnji del dokumentarne serije 21.50 ZABAVNI TOREK 23.20 KRONIKA ALTERNATIVNEGA GLEDALIŠČA KOPER______________________ 13.30 TV NOVICE 13.45 NOGOMET, Špansko prv. (ponovitev) 15.30 TV NOVICE 15.45 BOKS (ponovitev) 16.30 RUGBY 18.15 iVRESTLING 18.50 TV NOVICE 19.00 ODPRTA MEJA 19.30 TVD STIČIŠČE 20.00 JUKE BOX 20.30 POSEBNA ODDAJA O BOKSU 22.00 TV NOVICE 22.15 SMUČARSKI TEDNIK, oddaja o zimskih športih »EUROGOLF« FOOTBALL NFL ■ 23.15 24.15 AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in SINHA MOČA - SUŽNJE- LASTNIKOVA HČI, ponovitev 68. dela 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČET- NIKE 10.00 TOMAHAWK - UPOR SIO-UXOV (Tomahawk — ameriški vestem, 1950) 11.50 SKRINJA S STARO ŠARO, Gledališki obiskovalec, burleska s Charliejem Chaplinom, ČB 12.05 ŠPORT V PONEDELJEK, ponovitev 13.00 POROČILA 13.10 MI, ponovitev 13.40 TAKRAT 13.45 ROJENI NA LEDU 14.15 BATMAN, serija 14.40 ANGEL NA ZEMLJI. Prijateljice Igrajo: Michael Landon. Victor French in drugi. 15.30 OTROŠKI PROGRAM 15.35 ALIČE V ČUDEŽNI DEŽELI, Jezero solz — risana serija po knjigi Lewisa Carrolla 16.00 AM. DAM, DES, svetloba in sence 16.20 ŽIVALSKI KOTIČEK. Hrček 16.30 TUDI HEC MORA BITI 16.55 MINI ČAS V SLIKI 17.10 ASTRID LINDGREN ZA OTROKE Mimi - veseli Božič malega prašička 17.35 MINI SREČANJE 17.55 MIŠEK FILIP 18.00 MI 18.30 NA KOLESIH, Voda za Santa Margarito 19.22 ZNANJE DANES 19.30 ČAS V SLIKI 1 19.53 VREME 20.00 ŠPORT 20.15 DEŽELA DOLIN, Štajerska To-sksns 21.07 DALLAS, 297. del: Teksaški valček 21.50 POGLEDI S STRANI 22.00 TATOVOM NI LAHKO (I soliti ignoti — italijanska komedija, 1958) 23.30 MIKE HAMMER, Pepel k pe- pelu 0.10 POROČILA AVSTRIJA II ________ 16.50 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 LEKSIKON UMETNIKOV, Wolfgang Herzig, slikar ŠOLSKA TV ORIENTACIJA SINHA MOČA - SUŽNJE- LASTNIKOVA HČI, 68. in za zdaj zadnji del telenovele WURLITZER LOKALNI PROGRAM ČAS V SLIKI 1 VREME KULTURNI MAGAZIN HOPALA, Spodrsljaji iz sveta filma in televizije 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 ČAS V SLIKI 2 22.20 ŠPORT 22.40 KLUB 2 POROČILA RAII________________________ 7.00 RISANKE 7.50 KOMIČNI FILMI 8.10 IGRANI FILM 9.30 ANGLEŠČINA IN FRANCOŠČINA ZA OTROKE 10.05 ZVEZDA JE ROJENA 12.00. POPOLDNE JE 13.30 GOSPODARSTVO 13.45 KAPITOL, SERIJA 14.00 VARIETE 14.10 SVET KVARKA 15.40 RISANKE 16.20 FLESH 16.25 IGRANI FILM 18.00 VARIETE 18.30 ŠPORT 18.45 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, SERIJA 20.15 ŠPORT 20.30 IGRANI FILM 22.25 ZAUPNO AVE, SERIJA 23.25 NOČNI TVD 23.40INTERNATIONAL D.O.C. CLUB 0.10 SREČANJE V KINU 0.15 IGRANI FILM RAIII ___________ 7.00 9.40 10.40 12.00 12.05 12.30 13.55 14.00 14.10 15.00 15.30 16.00 16.30 17.35 17.55 18.00 18.05 19.10 20.30 22.00 0.00 0.15 0.45 RAI I ZJUTRAJ SVETA BARBARA, serija DOKUMENTARNAODDAJA FLASH SRCA BREZ LET, SERIJA GOSPA V RUMENEM, SERIJA TRI MINUTE O... VARIETE KVARK ITALIJANSKE KRONIKE DANAŠNJI UMETNIKI RISANKE DOKUMENTARNAODDAJA PROSTI KOTIČEK DANES V PARLAMENTU FLASH SVETA BARBARA, SERIJA PLES JE PREPOVEDAN, SERIJA IGRANI FILM IGRANI FILM NOČNITVD OKOLI POLNOČI IZBRISANI STIHI MADŽARSKA I 9.00 VIDEO STRANI 9.05 TV TELOVADBA, za upokojence 9.10 PANORAMA, svetovna politi- ka, pon. 9.55 JEAN COCTEAU. neznani avtoportret, francoski film 10.55 JAVLJAMO IZ MOSKVE 11.15 RAZGIBAVANJE, telovadba za invalide 11.25 VIDEOSTRANI 16.30 POROČILA 16.35 PANONSKA KRONIKA, stu- dio Pecs 16.45 POROČILA, v nemščini 16.50 NAŠ EKRAN, narodnostna oddaja v nemščini 17.25 BILANCA, četrt ure za gospodarstvo 17.45 ŽENSKE ZA PULTOM, 10. del češke serije, pon. 18.35 PRAZNIČNO VOŠČILO 19.00 VEČERNA PRAVLJICA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 DRAGULJ V KRONI, 11. del angleške serije 21.00 STUDIO ’89, kulturni TV dnevnik 21.45 IVANOVO OTROŠTVO, sovjetski č/b film 23.15 TV DNEVNIK MADŽARSKA II_______________ na 3 sat; 17.30 V našem svetu; 18.00 Slike iz Švice; 19.00 Danes; 19.22 3 sat studio; 19.30 Naše Walter; 12.15 Reportaže iz tujine; 21.00 Naš kraj prihaja iz Nemčije; 21.45 Kulturni magazin; 21.51 Šport; 22.40 Klub 2 Sat 1 ______________________________ 6.90 Dobro jutro s SAT 1; 8.35 Splošna bolnišnica; 9.30 Sosedi; 10.05 Teles-hop; 10.30 Poslovilni valček; 12.25 Kolo sreče; 13.00 TV borza; 14.05 Beli lev Kimba; 15.30 Happy days; 16.05 Bo-nanza; 17.10 Sosedi; 17.50 Bumperjev rivir; 19.00 Kolo sreče; 19.30 Cannon: 20.30 Special squad; 21.30 Dvoboj ob zori; 23.30 Profesionalci Rti plus_______________________________ 17.00 TV 2 — video strani REPORTAŽE VREME GLASBA TV DOKTOR, bolezni kosti TELEFONSKA IGRA 18.00 TELEŠPORT 18.25 ZA OTROKE, risanka 19.00 M. BULGAKOV: BEG, posne- tek predstave gledališča J. Ka- tona 21.35 TV DNEVNIK 21.55 CHOPINIANA,balet,predstava moskovskega Bolšoj teatra 22.25 TV 2 — zaključek dneva SATELITSKA TV super channel 7.00 Davberak; 8.00 Musič mix; 14.00 Hotline; 15.30 Chart attack; 16.30 On the air: 18.30 Profile;.19.30 Time warp; 20.00 Šport; 22.10 Šport; 0.20 Musič mix; 1.20 Time warp; 1.50 Musič mix; 3.00 Rete mia Eurosport______________________________ 6.00 Europski poslovni kanal; 7.00 D. J. Kat show; 11.00 Hokej; 13.00 Športni dogodki tedna: 14.00 Boks; 15.00 Rokomet; 19.00 Športni dogodki tedna; 22.00 Biljard; 22.00 Formula 1 za veliko nagrado Australije; 23.00 Greg Ie-mond special; 0.00 Športni pregled tedna 14.25 Popoldanski program; 14.30 Z glasbenega festivala v Sch!eswig-Hol-steinu; 16.20 Franz Liszt: 17.15 Nocoj 6.00 Halo Europa; 9.10 Springfieldova zgodba: 10.05 Cena je vroča; 10.35 TV butik; 11.00 Baretta; 11.45 Sef; 12.30 Klasika opoldne; 13.00 Danes pri nas: 13.30 Kalifornijski klan; 14.15 Ainvolf; 15.00 Ženska za pultom; 16.00 Springfieldova zgodba; 16.50 Bogati in lepi; 17.15 Cena je vroča; 17.45 Pronto Sal-vatore: 18.00 Baretta; 19.20 Knight Ri- der; 20.15 Črtalo za ustnice in ledena krema, amer. film; 21.45 Eksplozivno; 22.40 Priložnost za ljubezen; 23.20 Mladi ostrostrelci; 1.00 Za lahko noč Tele 5 ___________________ 6.00 Magazin; 9.00 Klartext; 10.00 Fashion affairs; 10.30 Bazar; 11.00 Henderson; 11.30 Umik; 12.00 Risanka: 13.00 Risanke; 13.30 P. P.; 15.30 Scena D; 16.30 Bim, bam, bino; 19.00 Fashion affairs; 19.30 Umik: 20.00 Smrkci; 20.15 Bitka na oblakih, film; 22.00 Start; 23.00 Klartcxst: 0.00 Plesna hiša 1.05 Kaznjenec in vdova, film RADIO PRVI PROGRAM (Krvavec stereo 91,8 MHz) 4.30 Jutranji program; 5.20 Obvestila; 5.50 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Dopoldanski dnevnik; Informacije. gospodarstvo, glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob trinajstih; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica: 14.40 Radijski Mer-kurček + EP; 15.15 Radio danes, radio jutri (ponovitev); 15.30 Dogodki in odmevi + EP - vreme (prenaša II. program); 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za... ; 21.05 Od premiere do premiere — z Borštnikovega srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno — Miroslav Kirni; Tri sestre; 23.15 Nočni program DRUGI PROGRAM________________________ (Krvavec stereo 98,9 MHz, Krim stereo 93,5 Mhz) 5.30 Val 202 - jutro; 6.00 Poročila (prenos I. programa); 8.00 Val 202 — dopoldan; 13.00 Danes do trinajstih; 13.00 Val 202 — popoldan; 15.30 Do- godki in odmevi; 17.30 Novice; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Glasbeno skladišče; 21.00 S festivalov jazza; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Spekter TRETJI PROGRAM_______________________ (Krim stereo, 96,5 MHz) 16.00 Dober dan; 16.05 Glasbeni obrazi ljudskega izročila — Prix Bratislava 89 (II); 16.30 Znanja široka cesta; 17.00 Koncertni dogodki na tujem — (Simfonični orkester radia Saarbriicken, violinist Dong-Suk Kang in dirigent Yuri Ahronovič), 1. A. Borodin; Simfonija št. 2 h-mol »Epska«, 2. E. Lalo: »Španska simfonija« za violino in ork. op. 21, 3. F. Kreissler: Recitativ in Scherzo za solo violino (dodatek), 4. F. I. Čajkovski; »Italijanski capriccio« op. 45; 18.30 Izšlo je...; 18.50 Mednarodna tekmovanja pevskih zborov; 19.32 Arije in I monologi; 20.00 Literarni večer — Le-onard Cohen; Moč sužnjev; 20.45 S solističnih in komornih koncertov. Kvartet Avstrijskega radia izvaja skladbe R. Hinterdorferja, L. Janačka, F. Schuberta; 22.15 Pretok idej; 22.35 Glasbene miniature; 22.40 Mednarodna radijska univerza; 23.00 Glasba 20. stoletja (glasbeni dnevi v Donaueschingenu - 1988; E. Carter. I. Xenakis, U. Rojko, 4. oddaja); 23.55 Lirični utrinek RADIO GLAS LJUBLJANA_________________ (102.4 MHz) 6.00 Začetek programa; 6.15 Prve servisne informacije; 6.45 Prve novice; 7.00 Naj naj pesem tedna; 7.20 Iščemo odgovore na vaša vprašanja; 8.45 Druge novice na RGL; 10.00 Konec vodenega dela programa; 10.15 Dopoldanski kontakt; 11.00 Novice; 12.15 Vaše mnenje o.. 13.00 Novice; 14.30 Čas za glas- bo; 15.20 Novice; 15.45 Prost termin za kontakt in pogovor; 16.20 Spoznajmo se; 17.15 »Pet in petnajst«; 18.10 Možnost popoldanske teme, živo 328 — 944, 328 — 954; 20.00 Konec programa RADIO KOPER__________________________ (SV 549 KHz, UKV 88,6 - 93,8 -100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz) 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos II. programa radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 13.30 Dnevnik Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri — zavaroval, skup. Cro-atia; 17.30 Primorski dnevnik (aktualna tema); 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Radijski dnevnik RADIO MARIBOR________________________ (UKV 93,1 in 90.4 MHz, SV 558 KHz) 4.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 7.15 Dobro jutro; 9.00 Izbiramo za vas; 10.05 Mavrica; 11.00 Če kdo ni slišal; 12.05 Mavrica; 14.30 Poročila, obvestila, zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 16.30 Dnevnik radia Maribor; 17.00 Ljubiteljski pevci in godci; 17.30 Novi rock; 18.00 Študij in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik STIKOV ČASOPISNI Utrip današnjega tiska ■> JANA I- ★ Jana ne odneha. Tokrat o onesnaževanju Krke s prašičje farme v Stični; Tovariš Planterič, zakaj tako? ★ V Kersnikovem gradu na Brdu raste grmovje. ★ Jana iz Velike Kladuše: Fikret spet med svojimi. ★ Kako* najti moškega svojega življenja? ★ In številni nasveti za vsakdanjo rabo v novi Jani; Pripravljamo krompirjeve jedi. ■j*^anaTitir^'og^ V Stikov časopisni kiosk lahko oddate napoved po telefonu: (061) 329-559 ali telefaksu (061) 318-570 ali teleprinterju 31 633 in na naslov ČGP Delo Stik, Ljubljana, Titova 35. Kiosk je odprt vsak dan do 11. ure za objavo naslednjega dne. O Zaključek vplačil za ŠN že v petek! Za 46. kolo Športne napovedi l/^\ bo zadnji dan vplačil petek, 7 nra ker bodo nekatere tekme kULigrali že v soboto! Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO ST 31633, s telegramom ali po tel. 318-866 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 315-366 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. >•_ X* - r ZA SVOBODEN IZBOR VIŠINE POLOŽAJA \s / S s M 9% I f: | | i i .X. ^ ^ k ^ te te X o o ... J- ('-r! Jn '*X o P V svetu se dogajajo velike spremembe. Pomembno je znati, vedeti, tvegati. Prodrli bodo sposobni, hitri, ustvarjalni. Takšni izzivi zahtevajo svobodo. Svoj duh lahko osvobodite sami. Za svobodo družbe se morate boriti z drugimi. Za svobodo prostora pa vam ni treba skrbeti. V STOLU ustvarjamo prostor na izkušnjah sveta. Oblikujemo ga po meri duha in telesa. Podajte se na pot proti vrhu. STOL industrija pohištva I I kamnik Delavski svet DO Centromerkur, p. o., 61001 Ljubljana, Trubarjeva 1 razpisuje po 63. in 71. členu statuta delovne organizacije dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje finančno-računovodske službe Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomsko-finančne usmeritve; imeti vsaj 5-letne delovne izkušnje pri vodenju finančnega poslovanja; imeti delovne, organizacijske in mobilizacijske sposobnostj. Izbranega kandidata bomo imenovali za 4-letni mandat. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in program dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DO Centromerkur, trgovska organizacija, p.o., Ljubljana, Trubarjeva 1, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po izbiri. 3-14063 ISTRAGRADNJA PULJ Na lokaciji v Prešernovi ulici v Pulju (ožje središče mesta) prodajamo gotova — stanovanja (56,00 kv. m.) — garaže (14,70 kv. m.) — poslovni prostor (87,00 in 60,00 kv. m.) / .. Pojasnila: RO »Itragradnja«, Pula, tel. (052) 22-395 in 23-357 Cena za stanovanja 39,500.000 dinarjev /m2 CENA FIKSNA DO 14. 11. 1989 w \s Podjetje za svetovanje,marketing in inženiring, d. o. o., Sevnica, Glavni trg 27, razpisuje za 4-letni mandat direktorja podjetja Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje: - visokošolska izobrazba tehnične ali ekonom-ske smeri - 5-letne delovne izkušnje, od tega najmanj tri leta pri odgovornih delovnih nalogah - znanje enega tujega jezika, - da ima izkazan uspešen odnos do dela, - da uspešno opravi psihološki test. Kandidat naj pcšlje ponudbo z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Emi Marketing, Podjetje za svetovanje, marketing in inženiring, C8290 Sevnica, Glavni trg 27, z oznako »za skupščino podjetja«. ■ Skupščina podjetja bo obvestila kandidate v 15 dneh po izbiri. 4-14113 OBJAVA Sestavljena organizacija Elektrogospodarstva Slovenije, n. sub. o., Maribor noveVtarifne postavke za prodajo električne energije, oblikovane v skladu z Odlokom Zveznega izvršnega sveta o določitvi najvišje ravni cen električne energije. Tarifne postavke za prodajo električne energije se skladno z Odlokom Zveznega izvršnega sveta uporabljajo od vključno 27. 10. 1989 naprej in so naslednje: odjemna skupina tarifna stopnja oz. JR se- zo- na obrač. moč mesečno din/kW delovna energija — din/kWh jalova energija din/kvarh dvotar. mer. enot. merj. dirig. pora. VT MT VT MT odjem na _ VS 809.070 2.046 1.023 - - 762 381 110 kV - NS 539.380 1.364 682 ~ — 508 254 odjem na _ VS 725.340 2.442 1.221 - - 630 315 1 -35 kV - NS 483.560 1.628 814 - - 420 210 gospodinjski _ VS 32.880 4.404 2.202 3.522 1.659 - - odjem - NS 21.920 2.936 1.468 2.348 1.106 — VS 310.950 5.808 2.904 - - 1.374 687 I. NS 207.300 3.872 1.936 - - 916 458 VS 47.640 7.938 3.969 - - 1.374 687 odjem II. NS 31.760 5.292 2.646 916 458 VS _ _ - 4.679 - - - JR NS - - 3.119 “ — v^DCNIT kemična industrija, p. o. Cesta komandanta Staneta 38, 61215 Medvode Razpisna komisija razpisuje dela in naloge glavnega direktorja podjetja v skladu s splošnimi pogoji ter kriteriji statuta podjetja z naslednjimi zahtevami: - visoka izobrazba;.vsaj 5-letne delovne izkušnje v stroki, od tega vsaj 3 leta pri vodilnih delih in nalogah; znanje enega tujega jezika; izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa. Pričakujemo, da bo kandidat imel sposobnosti za uspešno gospodarjenje ter organizacijske sposobnosti, ki bodo razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Želimo, da kandidati predložijo načrt o načinu realizacije ciljnega projekta »Razvojne orientacije podjetja Donit« ter opredelijo lastno vlogo pri njegovi realizaciji. Ta projekt kandidati lahko prejmejo v kadrovsko splošni službi, vendar pod pogojem, da ga uporabijo samo za potrebe tega razpisa. Načrt o načinu realizacije pa morajo kandidati predložiti v 15 dneh po poteku razpisnega roka. izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi z oznako »Za razpisno komisijo« na naslov; Donit Medvode, Cesta komandanta Staneta 38, 61215 Medvode. 3-14064 Kratice označujejo: , . VS — višja sezona v mesecih januar, februar, marec, oktober, november in december NS — nižja sezona v mesecih april, maj, junij, julij, avgust in september VT - večje dnevne tarifne postavke od 7. do 13. in od 16. do 22. ure; med poletnim časom, pa od 8. do 14. in od 17. do 23. ure MT — manjše dnevne tarifne postavke v času od 13. do 16. in od 22. do /. ure; med poletnim časom, pa od 14. do 17. in od 23. do 8. ure. Ob nedeljah je manjša dnevna tarifa ves dan. Prosta dela in naloge ravnatelja Srednje šole Borisa Kidriča Celje (objava 3. novembra letos) razpisuje Svet srednje šole Borisa Kidriča in ne, kot je bilo pomotoma objavljeno. 7-14274 V mraku se kresnica drobna je zgubila. (S. Tarapuza) SIMONA MLAKAR Spominjali se te bomo! Učenci in učitelji Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani ZAHVALA Ob bolečem slovesu od našega dragega IVANA KANCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti, za darovano cvetje in prispevke v dober namen ter za pisne in ustne izraze sožalja. Enaka zahvala njegovim dolgoletnim prijateljem lovcem, ki so mu tako številno izrazili poslednjo čast. govornikoma, pevcem, gasilcem, društvu upokojencev, g. župniku in sodelavcem DO »Stol«. Posebej pa se zahvaljujemo njegovim prijateljem četrtkarjem, ki so ga med njegovo boleznijo prijazno bodrili. Vsi njegovi Mengeš, Gora pri Komendi ^ ZASTAVA KAMIONI — možnost vplačila v dveh ot>rokih — prodaja po sistemu staro za novo — količine so omejene TOZD »PROMET IN SERVIS KRAGUJEVAC« KRAGUJEVAC Telefon (034) 69-989, 62-115, 65-910, interno 49 in 58 Sporočamo žalostno vest, da je v 69. letu za vedno zaspala ERNA PEKLAR-KRANJC upokojenka Rašice Pogreb bo v torek, 7. novembra 1989, ob 14. uri na pokopališču v Dolu pri Hrastniku Žalujoči: mož Franc, sin Lojze z družino in sorodstvo Kresnice, Ljubljana, Novo mesto, 6. novembra 1989 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga žena in sestra FRANCKA GORJUP rojena MILAVEC Pogreb pokojnice bo v torek, 7. novembra 1989, ob 15. uri na pokopališču v Cerknici Žalujoči: mož Tone, mama Ivanka, sestra Tončka in drugo sorodstvo Cerknica, Ljubljana, Planina, 6. novembra 1989 2300 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE NEPRIČAKOVANO, PO KRAJŠI BOLEZNI ZAPUSTIL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC dr. MIRAN CELESTINA ZDRAVNIK V MENGŠU OD NJEGA SE BOMO POSLOVILI V TOREK, 7. NOVEMBRA 1989, OB 14. URI, NA LJUBLJANSKIH ŽALAH NJEGOVO PRIZADEVNO DELO BO VEDNO OSTALO V SPOMINU SODELAVCEM IN PACIENTOM, KI SO GA VRSTO LET OBISKOVALI KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA DOMŽALE, TOZD SOZV DOMŽALE NENADOMA JE SREDI USTVARJALNEGA DELA PREMINIL FRANC VERSTOVŠEK DIP. ING. AGR. KOORDINATOR KMETIJSKE PROIZVODNJE SOZD HMEZAD, ČLAN IZVRŠNEGA SVETA SO ŽALEC IN AKTIVEN DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVEC f DOBREGA PRIJATELJA IN SODELAVCA BOMO ZELO POGREŠALI IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE ŽALEC SAMOUPRAVNI ORGANI IN DPO SOZD HMEZAD ŽALEC DELAVCI DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB SOZD HMEZAD SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! Samo smrt svobode zor je: v nji spet najdeš, kar si ljubil, večnosti ti vrne morje, kar si ljubil in izgubil. (Alojz Gradnik) V cvetu mladosti nas je zapustil ljubljeni sin in brat MATEJ ZAJC elektrikar Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 9. novembra 1989, ob 15. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v petnajsti mrliški vežici Žalujoči: mama Tončka, oče Lojze, sestra Renata, obe stari mami in družine: Šuligoj, Ogrinc in Pustovrh Sporočamo žalostno vest, da je umrla VERA NATLAČEN upokojenka Mednarodnega podjetja Slovenijales V najlepšem spominu nam bo ostala kot dobra in vestna sodelavka Delavci in upokojenci Mednarodnega podjetja Slovenijales Nenadoma je umrl naš FRANC VERSTOVŠEK-FRENK diplomirani inženir agronomije Pokopali ga bomo v sredo, 8. novembra 1989, v družinskem krogu Žara bo v sredo dopoldan v mrliški vežici na oplotniškem pokopališču Namesto cvetja darujte prispevek v sklad za otroke, obolele za rakom Vsi njegovi Sporočamo, da je umrl FRANC JERMAN upokojeni miličnik Pogreb pokojnika bo danes, 7. novembra 1989, ob 15. uri na pokopališču v Piranu Delavci in družbenopolitične organizacije Uprave za notranje zadeve Koper ter Klub Maksa Perca Sporočamo žalostno vest, da je umrl MARINKO MARKOVIČ varilec v Programu HEO Od njega se bomo poslovili jutri, 8. novembra 1989, ob 11. uri iz enajste mrliške vežice na pokopališču Zale Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana Sporočamo žalostno vest, da je umrl ZDRAVKO MULEC poslovodja marketa Ledine v Novi Gorici Od njega se bomo poslovili v torek, 7. novembra 1989, ob 15.30 izpred hiše žalosti, Mučeniška 8 A, Kobarid Primorje Gorica, TOZD Goriška, Šempeter pri Gorici 2305 Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec BRUNO VOGRINC pismonoša na ptt enoti Tržič Ohranili ga bomo v trajnem spominu Delavci TOZD za ptt promet Kranj SPOROČAMO, DA JE UMRL ALOJZ OMERZO UPOKOJENEC PODJETJA »VIDEM« KRŠKO POKOJNIK NAM BO OSTAL V DRAGEM SPOMINU KOLEKTIV PODJETJA »VIDEM« KRŠKO Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) Sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu starosti za vedno zapustil oče, tast, brat, stric in svak FRANC GLAVIČ upokojenec Tobačne tovarne Od dragega pokojnika se bomo poslovili v sredo, 8. novembra 1989. ob 15. uri na pokopališču Rudnik Na dan pogreba bo žara v petnajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah Žalujoči: hčerka Tončka z možem Štefanom, bratje Ivan, Karel in Matija ter drugo sorodstvo ________________Lavrica, Ljubljana, Škofljica, Kanada, 6, novembra 1989__ V 81. letu starosti je umrla MARIJA GANZITI nosilka Partizanske spomenice 1941 V krogu družine in sorodnikov se bomo od nje poslovili v sredo, 8. novembra 1989, na ljubljanskih Žalah Vsi njeni Ljubljana, 6. novembra 1989 Nenadoma je umrla naša upokojenka MARIJA TOPLIKAR Marljivo sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv TOZD Papirna konfekcija Sporočamo žalostno vest. da je umrla ERNA KRANJC upokojenka TOZD Konfekcija Gameljne Ohranili jo bomo v trajnem spominu Rašica, tovarna pletenin, Ljubljana Gameljne Umrl je naš dolgoletni sodelavec v pokoju FRANC CULJKAR obratovodja plinskih naprav Pogreb pokojnika bo v sredo, 8. novembra 1989, ob 12. uri iz dvanajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah na pokopališče Ljubljana Rudnik Ohranili ga bomo v trajnem spominu Energetika Ljubljana, TOZD Plinarna Ljubljana. 7. novembra: 1.989; . ■ \ r ~ \ Zapustil me je moj ljubljeni mož FRANC CULJKAR Od njega se bomo poslovili v sredo. 8. novembra 1989, ob 12. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v dvanajsti mrliški vežici Žalujoči: žena Slavka in drugo sorodstvo Ljubljana, Višnja Gora, 5. novembra 1989 V 84. letu starosti je 1. novembra 1989 tiho odšla od nas PAULA LUCKMANN rojena GRAMC Od nje smo se poslovili v krogu njenih najbližjih Sin Miha z družino in drugo sorodstvo Ne moremo verjeti, da nas je zapustil naš dobri in zlati Ako FRANCI ŠEREG Od njega se bomo poslovili v četrtek, 9. novembra 1989, ob 13. uri na pokopališču v Stepanji vasi Na dan pogreba bo žara v trinajsti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah Od njega se poslavljamo: žena Ivanka, sin Franci z ženo Ani, snaha Ivanka, brata Ivica in Lojze z družinama, svakinja Marija, vnuki Mojca z družino. Iztok, Maja, Irena Ljubljana, 6. novembra 1989 Nepričakovano nas je zapustil naš noni ANTON BAJEC upokojeni strojevodja Od dragega pokojnika se bomo poslovili v četrtek, 9. novembra 1989, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v štirinajsti mrliški vežici Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi Ljubljana, Logatec, Vrhnika, Domžale Dotrpel je naš ljubljeni mož, oče, sin. deda in brat LADO FLEŽAR Od njega se bomo poslovili v četrtek, 9. novembra 1989, ob 16. uri na pokopališču v Polju Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici Žalujoči: žena Vida, hči Darja z družino, mama Fanči, sestra Martina z družino in drugo sorodstvo Prosimo tihega sožalja Zg. Kašelj, Domžale, Bišče, 4. novembra 1989 . L. DELO PELO DELO DELO DELO DELO PELO Naftne skrivalnice med ZIS in našimi rafinerijami Medtem ko ZIS zagotavlja, da ni vzrokov za naftno sušo, reška rafinerija ne dela več BEOGRAD, REKA, 6. novembra (Tanjug) — Za devet mesecev letošnjega leta je za jugoslovanski trg deloma iz izvoza, deloma iz domačih virov, zagotovljeno 11,1 milijona ton surove nafte. Razpoložljive količine nafte, v katere niso vračunane prehodne zaloge, ki so na začetku leta znašale 500.000 ton, zadostujejo za normalno oskrbo. To je rečeno v odgovoru ZIS, ki so ga danes poslali skupščini SFRJ. Po izsledkih zveznega tržnega inšpektorata, je rečeno v odgovoru, so razpoložljive količine nafte oktobra zadostovale za normalne potrebe trga. Za pomanjkanje ni bilo objektivnih vzrokov, še zlasti če upoštevamo, da je naftno gospodarstvo izvozilo približno 234.000 ton kurilnega olja in 75.000 ton dizelskega goriva. Zaradi premoščanja težav pri oskrbi, ki so nastale zaradi obstoječih cen, se je zvezna vlada odločila posoditi naftni industriji 100.000 ton naftnih derivatov iz zveznih blagovnih rezerv: Do 26. oktobra so naftarji zahtevali posojilo 38.000 ton naftnih derivatov. To posojilo kot tudi zvišanje cen derivatov za povprečno 33,6 odstotkov bosta prispevala k rednejši in stalni oskrbi domačega trga, ugotavlja ZIS v svojem odgovoru skupščini. Delavci reške naftne industrije, ki še niso izrabili letošnjega oddiha, pa danes ne delajo več, saj je večina obratov obstala zaradi pomanjkanja surove nafte. Iz rafinerije pošiljajo te dni komaj 60 odstotkov potrebnih količin goriva. Nekateri v rafineriji menijo, da se predelava ne bo začela, tudi če bo prispela nafta, dokler ne bo zagotovljeno plačilo surovin, zvišanje rafinerijskih cen za 30 odstotkov in vrnitev državnega dolga rafineriji v znesku 44 milijard dinarjev. NA KRATKO Ukrepi proti predlagalcem abolicije? BEOGRAD, 6. novembra (Tanjug) - Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Srbije je danes zahtevalo, da se zoper vse, ki podpirajo albansko nacionalistično gibanje, s tem pa tudi albanski separatizem, uvedejo z ustavo in zakoni določeni ukrepi. Vodstvo republiškega sindikata hkrati zhateva ugotavljanje odgovornosti posameznih zveznih in republiških funkcionarjev, ki so predlagali abolicijo za Azema Vllasija. Drnovškova poslanica iraškemu predsedniku BAGDAD, 6. novembra (Tanjug) — V današnji osebni poslanici predsednika predsedstva SFRJ predsedniku Iraka Sadamu Huseinu Janez Drnovšek poudarja pomen prizadevanj generalnega sekretarja Združenih narodov Pereza de Cuellarja in njegovega osebnega odposlanca veleposlanika Jana Eliassona, da bi na podlagi 598. resolucije varnostnega sveta pospešili mirovni proces med Bagdadom in Teheranom. »Jugoslavija in vse države članice neuvrščenega gibanja pričakujejo, da bo tudi Irak s svojim delovanjem pripomogel k uspehu Eliassonove posredniške misije,« je rečeno v sporočilu Janeza Drnovška. Gorbačov: ni vrnitve k staremu MOSKVA, 6. novembra (Tanjug) — Na vprašanje »kako naprej« je en sam odgovor: ne bomo se vrnili na staro. To je v pogovoru z najuglednejšimi sovjetskimi ekonomisti in gospodarstveniki, ki si prizadevajo poiskati izhod iz krize, izjavil Mihail Gorbačov. Dejal je, da so nekateri vodilni komunisti še vedno hudo nevarno razpoloženi, saj bi radi tudi v prihodnje poveljevali, hkrati pa se opirajo na stare navade in mehanizme, ki so se že izčrpali. Ce se bomo prepustili takšnemu razpoloženju, bomo uničili perestrojko, je opozoril Gorbačov. To je bilo v zadnjih treh tednih že njegovo drugo srečanje z vodilnimi teoretiki in praktiki. V ZRN so se že začeli bati beguncev BONN, 6. novembra (Tanjug) — V Zvezni republiki Nemčiji so prvič odkrito izrazili bojazen, da morda ne bodo mogli brez težav sprejeti vseh vzhodnonemških državljanov, ki se želijo preseliti na Zahod. Današnji tisk je objavil mnenje kanclerja Kohla, ki je dejal, da ne bo mogoče rešiti nemškega vprašanja, s tem da bo samo letos iz NDR v ZRN emigriralo 150.000 ljudi. Predsednik zveze nemških sindikatov Ernest Breit opozarja Vzhodne Nemce, da ZRN »ni raj«, podpredsednik socialdemokratske stranke Oskar Lafontaine pa meni, da ZRN zaradi »množične brezposelnosti« in pomanjkanja stanovanj morda ne bo mogla sprejeti priliva iz NDR. Samo ob minulem koncu tedna je v Zvezno republiko Nemčijo pripotovalo več kot 18.000 beguncev iz NDR. V Šrilanki spet vojna NEW DELHI, 6. novembra (Tanjug) — Samo nekaj dni po umiku indijskih čet z območja Ampara na vzhodu Šrilanke so Osvobodilni tigri tamilskega Elama prekršili premirje. Napadli so taborišče tamilske organizacije EPRLF in pri tem ubili 45, zajeli pa 50 njenih pripadnikov. Iz taborišča so odnesli večjo količino orožja in streliva. V sporočilu londonskega predstavništva Osvobodilnih tigrov tamilskega Elama je rečeno, da so bili prisiljeni prekršiti svoj sklep o spoštovanju premirja, ker so njihovi nasprotniki ustanovili ilegalno armado Narodnoosvobodilna revolucionarna^ fronta Elama. Fronta velja za edino civilno oblast v severovzhodni Šrilanki, ker je zmagala na spomladanskih volitvah. »Tigri« so volitve bojkotirali. Vzhodni Nemci bodo lahko potovali BERLIN, 6. novembra (Tanjug) — Vsi državljani NDR bodo lahko imeli potne liste in bodo lahko potovali v vse države — tudi zahodne. To je glavna novost v predlogu novega zakona o potovanjih državljanov NDR v tujino. Predlog je bil danes dan v javno razpravo, decembra pa bo o njem razpravljal tudi parlament. Po novem predpisu bodo morali pristojni organi vsakemu državljanu tri dni po vloženi zahtevi izdati potni list. Potnih listov ne bodo izdali samo državljanom, proti katerim poteka preiskava, oziroma tistim, za katere bi ugotovili, da bi pridobitev potnega lista utegnili izkoristiti za protidržavne dejavnosti. Po grških volitvah ostale stare težave Tudi Nova demokracija, ki ima največ glasov, ne more sestaviti vlade - Neuničljivi Papandreu in njegovo gibanje moralna zmagovalca — Ponovitev volitev? POSEBEJ ZA DELO ATENE, 6. novembra — Od objave prvih nepopolnih izidov parlamentarnih volitev v Grčiji do zgodnjih jutranjih ur so po Atenah v duhu tukajšnje volilne folklore krožile kolone avtomobilov, okrašenih s strankarskimi simboli. Po ulicah so odmevale sirene, ljudstvo je skandiralo. Vsi so proslavljali, čeprav kaže, da nobena izmed vodilnih grških strank ni imela razloga za to. Novembrske volitve niso prinesle izhoda iz pat položaja, ki so ga povzročile junijske volitve in zaradi katerega so bile tudi n izpisane. Konservativna Nova demokracija je napovedovala, da bo osvojila absolutno večino. Dobila je največ glasov (46,24 odstotka) in 148 sedežev v 300-članskem parlamentu, za oblikovanje večinske vlade pa ji manjkajo najmanj trije poslanski mandati. Andreas Papandreu je tudi tokrat dokazal, da je praktično neuničljiv. Lahko rečemo, da sta vsegrško socialistično gibanje in njegov voditelj moralna zmagovalca volitev. Čeprav se nista vrnila na oblast, ki sta jo junija izgubila, sta dobila tri nove poslanske sedeže oziroma skoraj toliko glasov kot Nova demokracija, katere propaganda je bila izredno glasna. Koalicija je razčiščevala škandale, ki so izbruhnili pred junijem, in Papandreu in pet njegovih bivših ministrov se bo moralo zagovarjati pred posebnim sodiščem. Koalicija levih in progresivnih sil je doživela nedvomen poraz. Izgubila je kar sedem poslanskih mest in jih ima zdaj samo 21. Tri ekološke stranke so dobile nekaj manj kot en odstotek glasov, najmočnejša izmed njih pa tudi poslanski sedež. Atenski smogje bil te dni njihova največja propa- Združitev Nemčij ni le nemško vprašanje Poljski zunanji minister: Kohl ne prihaja k nam kot zasebnik - Proti destabilizaciji NDR OD NAŠEGA DOPISNIKA DUNAJ, 6. novembra — Tridnevni obisk (od 5. do 7. novembra) nekomunističnega poljskega zunanjega ministra Krzysztofa Skubi-szewskega v Avstriji, ki je hkrati njegov prvi uradni obisk v kakšni zahodnoevropski državi, je sicer namenjen bilateralnim pogovorom o možnostih pospeševanja avstrijsko-poljskega sodelovanja na gospodarskem in znanstveno kulturnem področju. Spričo zapletov v zvezi z bližnjim obiskom zahodnonemškega kanclerja Helmuta Kohla na Poljskem (začel se bo 9. novembra) ter političnega vrenja v NDR pa so vprašanja na tiskovni konferenci zadevala predvsem poljsko-zahodnonemške odnose in možnost združitve obeh Nemčij. zahodnih meja, ki so ga načeli Dvainšestdesetletni poliglot in nekdanji univerzitetni profesor Skubiszewski pri svojih odgovorih ni ovinkaril. V zvezi s poljskim nasprotovanjem prvotnemu Kohlovemu namenu, da bi se med obiskom kot zasebnik udeležil tudi maše v frančiškanskem samostanu na zgornješlezijski Gori svete Ane, to je na kraju, ki ima spričo tamkajšnjega poljskega vojaškega poraza v maju 1921 za Poljake zloveščo asociacijo na nemške ozemeljske zahteve, je vodja poljske diplomacije sicer uglajeno, vendar z več kot trohico sarkazma menil, da je cerkva na Poljskem za molitve željne dovolj. »Kancler Kohl na Poljsko ne prihaja na zasebni obisk. Njegov obisk v samostanu Svete Ane,« je rekel Skubiszevvski. »bi po možnosti pospremili nacionalisti, ki bi prišli iz Nemčije. To pa bi utegnilo povzročiti protidemon-stracije.« Skubiszewski, ki je politično blizu tako imenovanemu katoliškemu krilu Solidarnosti, je prav tako odločno opozoril na to, da bi bilo povezovanje vprašanja možnosti združitve Nemčij z vprašanjem poljskih zahodnih meja »huda zadeva«, ter s tem potrdil poljsko občutljivost spričo neuradnih miselnih iger ter dvoumnih izjav znotraj dela zahodnonemškega desno-konser-vativnega tabora. »Tovrstno povezovanje bi iz Poljakov naredilo nasprotnike ponovne združitve Nemčije,« je menil poljski zunanji minister, ki je obenem poudaril, da ima sicer vsak narod pravico do samoodločbe. Vendar je vprašanje združitve Nemčije tudi vprašanje celotne Evrope, še posebej pa tudi vprašanje, ki zadeva štiri sile zmagovalke v drugi svetovni vojni. »Te pa v sedanjem trenutku nad možnostjo nemške združitve res ne kažejo navdušenja. Poljska pa je proti temu, da bi se Nemška demokratična republika destabilizirala«, je Skubiszewski na posreden, vendar jasen način začrtal poljsko (vsaj) srednjeročno interesno pozicijo. Skubiszevv-ski, ki je v zvezi z vprašanjem nekateri zahodnonemški krogi, zelo neposredno poudaril, da se Nemci sicer radi spominjajo nekaterih dejstev, drugih, tako npr. tega, da so Nemci zgodovinsko odgovorni za premik poljskih meja po drugi svetovni vojni, pa ne tako radi, se ni želel opredeliti v zvezi z možnostjo priznanja obstoja nemške manjšine na Poljskem. Potrdil pa je, da se bodo poljski državljani pri naslednjem ljudskem štetju prvič v povojni zgodovini verjetno lahko opredeljevali tudi po jeziku in narodnosti, kar doslej ni bilo mogoče. BOJAN GROBOVŠEK ganda. V novem parlamentu sta tudi dva neodvisna poslanca. Disident Pasoka Apostolos Lazaris se mora za uspeh zahvaliti podpori svoje bivše stranke in leve koalicije. Drugi neodvisni član parlamenta je bil izvoljen v zahodni Trakiji. Gre za grškega muslimana oziroma pripadnika turške manjšine v Grčiji — odvisno od tega, ali uporabljamo atenski ali ankarski izraz. Ta skupnost je tako le dobila svojega predstavnika v parlamentu, čeprav Ahmet Sadiku po presenetljivi izvolitvi junija zaradi formalnih razlogov ni mogel sodelovati na teh volitvah. Začasni grški premier Joanis Grivas je danes obiskal predsed- • Volitve bodo ostale v spominu tudi po tragični prometni bilanci: ob koncu tedna je bilo v prometni gneči, ki je nastala, ko so šli ljudje iz Aten volit v svoje rodne kraje, '30 mrtvih, okoli 140 pa ranjenih. Grčija ima tudi sicer neslaven rekord pri prometnih nesrečah; vsako leto je na cestah mrtvih 1700 ljudi. nika grške republike Hristosa Sardzetakisa in ponudil odstop svoje vlade. Predsednik je ponudbo sprejel in zaprosil vlado, naj opravlja svoje naloge do sestave nove. Še vedno pa je odprto vprašanje, ali bodo sploh sestavili novo vlado in kakšna bo. Micotakis je po objavi izidov potrdil, da bo parlamentu pripravil svoj predlog vlade. Za to mora pridobiti tri poslance. Andreas Papandreu je pred volitvami predlagal levi koaliciji, naj sedejo za pogajalsko mizo in izdelajo skupen program izhoda iz težavnih razmer, v katerih je država. Za poraz levice na volitvah je gotovo kriva tudi njena poroka z desnico. Zdaj mora dobro premisliti o Pasakovi ponudbi, saj se bo moralo njeno vodstvo srečati tudi s svojim članstvom. Za sestavo nove grške vlade so odprte vse možnosti, če nikomur ne bo uspelo, pa bodo mogoče potrebne nove parlamentarne volitve. ISO RUSI Slokar v Trstu LJUBLJANA, 6. novembra — Na povabilo italijanskega ministra za promet profesorja dr. Carla Berninija se bo jutri v Trstu mudil zvezni sekretar za promet in zveze Jože Slokar. OGLEDALO ICO VOUEVICA, Veiemji Ust Politične zahteve rudarjev Rudarji ob 72. obletnici oktobrske revolucije v resnem sporu z vlado MOSKVA, 6. novembra (Tanjug) — Stavka rudarjev v premogovnikih avtonomne republike Komi na severu Rusije se kljub pozivu premiera Rižkova k zavednosti, odgovornosti, delavskemu dostojanstvu in vrnitvi na delo nadaljuje. Problem je s tem vse večji. Na območju Inte in Vorkuta danes ne dela devet izmed 13 rudnikov, rudarji pa so poleg gospo-darsko-socialnih postavili tudi odločne politične zahteve. Edina novost v tej neprijetni zmešnjavi ni več novost, saj je tako kot premierov poziv ostala brez pravega odziva. Stavkajoče so namreč pozvali na delo tudi rudarji z območja Makejevke v južni Ukrajini. Sporočilo, v katerem je rečeno, da je treba državnemu vodstvu pustiti čas, da bodo so-cialno-gospodarski zakoni in ukrepi, ki jih je pravkar sprejel vrhovni sovjet, začeli delovati, so poslali tudi vrhovnemu sovjetu in vladi. Rudarji na severu Rusije bodo jutrišnjo 72. obletnico oktobrske revolucije pričakali v resnem sporu z vlado, vendar ne samo zaradi svojega socialnega položaja, ampak (to je posebej značilno) tudi zaradi zahtev, ki jih sovjetsko vodstvo v tem trenutku nikakor ne more izpolniti. Gre za politične zahteve, med drugim tudi za črtanje 6. člena sovjetske ustave, ki govori o vodilni vlogi komunistične partije. Zaplenili našo ladjo Ameriške oblasti na Floridi so zaplenile tovorno ladjo Mavro Vetranič, ker je poškodovala koralni greben, del naravnega bogastva OD NAŠEGA DOPISNIKA NEW YORK, 3. novembra — Tovorno ladjo Mavro Vetranič, k! tovori fosfate, so ob koncu tedna privlekli do Miamija, včeraj pa je urad ameriškega tožilstva na Floridi odredil zaplembo ladje, ki je last Atlantske plovidbe iz Dubrovnika. Ladja Mavro Vetranič je 30. oktobra nasedla na koralno čer v kakih deset metrov visoki vodi ob floridski obali. Bilo je v območju narodnega parka Fort Jefferson, ki je redek primer sožitja kopenskega, pomorskega in amfibijskega življa in pomeni — kot pravijo Američani — po svoji lepoti veliko naravno bogastvo. Koralni greben, ki je za rast potreboval več sto let, so pomorski biologi in ekologi dolgo negovali in čistili. Iz še neznanih vzrokov je ladja Mavro Vetranič nasedla na greben in ga močno poškodovala. Po mnenju strokovnjakov bodo potrebovali več let, da ga spet kolikor toliko popravijo. V pogovoru, ki sem ga imel davi z uradom ameriškega tožilstva v Miamiju, sem zvedel, da se je ameriško pravosodno ministrstvo odločilo, da bo zahtevalo odškodnino v višini 9 milijonov dolarjev (ta znesek zna biti še višji), šerifskemu uradu v Miamiju pa je ukazalo, da zapleni ladjo kot jamstvo za izplačilo odškodnine. Hkrati je tožilstvo vložilo obtožnico zoper kapitana Zdravka Berana in Atlantsko plovidbo. Obtožnica bremeni Berana, ki je sicer izkušen pomorec, da je zaradi malomarnosti, pomanjkljivih navigacijskih in drugih merilnih naprav ter neupoštevanja vetra in vremenskih razmer z ladjo nasedel v narodnem parku in povzročil ekološko škodo. Iz urada ameriške obalne straže so medtem sporočili, da se bo jutri začela uradna preiskava o vzrokih nesreče. Na Floridi so že naši konzularni in pravni predstavniki. Kot je povedal pravni svetnik naše ambasade v Washingtonu Božo Kovačič, se je ameriško pravosodno ministrstvo odločilo za nenavadno oster ukrep — zaplembo ladje — čeprav je Atlantska plo-vidba takoj ponudila vsa ustrezna jamstvena pisma, s katerimi bi zagotavljala izplačilo morebitne odškodnine. Straža, ki so jo postavili ob ladjo, nekaj časa celo ni dovolila odvetniku obtožnenih, da bi stopil na ladjo in se pogovoril s kapitanom. Odvetnik je smel na krov šele po posredovanju naših uradnih predstavnikov pri uradu ameriškega tožilstva. Kljub temu naši predstavniki menijo, da bodo ameriške oblasti v najkrajšem času izpustile našo ladjo v zameno za pisno jamstvo. MITJA MERŠOL SVET SO LJUDJE Umrl je čarodej za klavirjem s hčerko velikega dirigenta Arturja Toscaninija Wando. O nobenem pianistu niso od leta 1940 do danes govorili več kot o Horowitzu. Posrečilo se mu je postati pianist za občinstvo in pianist za pianiste. Bilje »kralj pianistov«. Horovvitz je bil eden največjih pianistov na svetu v 20. stoletju. D’Albert, Busoni, Cortot, Rubinstein. Rahmaninov, Schnabel, Arrau, Fischer, Serkin, Backhaus, Richter, Gilels, Benedetti-Michelan-geli, Pollini, Brendel, Gould in mnogi drugi so bili ali so še veliki pianisti, Horovvitz pa je bil med njimi verjetno najbolj vznemirljiv, najbolj hipnotičen. Bil je »živa legenda«. (M. Z.) Smrt pod streli Tiskovne agencije so v nedeljo sporočile, da je na svojem domu v New Yorku v 85. letu starosti umrl VLADIMIR HOROVVITZ. Slavni ameriški pianist ruskega rodu, čarodej za klavirjem ali svetovni pianistični čudež je v zadnjih letih očaral koncertno občinstvo z enim najbolj odmevnih, presenetljivih in umetniško odmevnih »come backov« (koncerti v milanski Scali, na Dunaju, v Moskvi, Leningradu, Hamburgu, Parizu, Berlinu, Londonu in Nevv Yorku). Kot da bi se V zrelih letih svojega življenja hotel še enkrat in za vedno vsidrati v našo zavest s svojo neponovljivo pianistično umetnostjo. Zadnje Horovvitzove plošče (izšle so pri hamburški Deutsche Grammophon) so dosegle fantastičen tržni uspeh in dobile celo vrsto nagrad (Horo-witzova interpretacija Mozarta z orkestrom milanske Scale pod taktirko Carla Marie Giulinija je postala najboljša plošča leta v kategoriji koncertov). Svetovni tisk je zadnja leta obilno poročal o »neuničljivem« Horowitzu, ko se je po dvainpetdesetih letih ponovno znašel pred klavirjem v veliki dvorani dunajskega Musikvere-ina (po letu 1935). Kljub neposrednemu televizijskemu prenosu in vrtoglavi ceni vstopnic — do tri tisoč šilingov (kar je več kot za katerokoli dunajsko operno premiero) je bil dunajski recital ena sama evforija prepolnega ambienta. Ko je spomladi leta 1986 Horovvitz prvič po letu 1925 obiskal domovino, je svetovni tisk pisal, da ga je k vrnitvi nagovarjal sam predsednik Reagan, češ da je njegov obisk izjemno pomemben, saj bi bil nekakšen uvod v živahnejšo kulturno menjavo med državama. V resnici pa je Horovvitza dajalo domotožje. Ko je priletel na moskovsko letališče, so ga sprejeli z vsemi častmi, njegov klavir (iz leta 1933) pa je prišel kot diplomatska prtljaga. Horovvitzov koncert v veliki dvorani Moskovskega konservatorija je spremljalo nepopisno navdušenje in zanimanje koncertnega občinstva. Na srečo je tudi ta koncert neposredno prenašala televizija in ohranila dokument trajne kulturne vrednosti. Vladimir Horowitz se je rodil v židovski družini v Kijevu leta 1904, leta 1925 pa je zapustil Sovjetsko zvezo: »Ne želim se vrniti. Ne maram ruskega odnosa do glasbe, do umetnosti, do česarkoli. Tam sem izgubil vse svoje sorodnike ... je kasneje izjavil. Vladimir Horovvitz se je v svoji dolgoletni karieri kar trikrat popolnoma umaknil iz koncertnega življenja: prvi premor je trajal od leta 1934 do leta 1939, drugi od leta 1953 do leta 1964 in tretji od leta 1969 do 1974. A vselej se je vrnil in zadnjih petnajst let je bil videti telesno in duševno trdnejši kot prej. Horovvitz se je že v mladosti uveljavil najprej s koncerti v Sovjetski zvezi, družil se je s slavnimi skladatelji, na primer Sergejem Rahmaninovom ali Aleksandrom Skrjabinom, ki je zapisal, da ima »fant velik talent«, kasneje pa se je oženil Kolumbijska mamilska mafija je v Medellinu in Bogoti na isti dan ustrelila poslanca narodnega kongresa 62-letnega LUISA FRANCISCA MADERA in sodnico vrhovnega sodišča MA-RIELO ESPINOSA ARANGO. Poslanca opozicijske konservativne stranke, ki je zastopal pokrajino Rio Negro, kjer ima svojo postojanko kokainski kralj Gonzalo Rodriguez Gacha, so ustrelili pred hišnimi vrati, sodnico, ki je bila že drugič izvoljena v vrhovno sodišče, pa so pokosili streli iz dveh drvečih avtomobilov. Storilci so v obeh primerih ušli. Od leta 1985 so ubili že štiri člane vrhovnega sodišča, in zaradi groženj mamilske mafije je pred kratkim odstopila tudi ministrica za pravosodje Monica de Greiff. Zarota proti partiji_________________________ Enemu najpomembnejših šanghajskih pisateljev VVANGU RUOVVANGU bodo pri 72 letih sodili zaradi »zarote proti partiji«. Ta zagovornik človekoljubne revizije marksizma je obtožen, da je o dogodkih na Tiananmenu izjavil: »Srečen sem. To je lep spektakel!« Sojenje Ruowangu postavlja na laž obljubo kitajskega premiera Lija Penga francoskemu ministru za pravosodje Alainu Peyrefittu, da načelno ne bodo preganjali tistih, ki so miroljubno sodelovali na pekinški pomladi. Brez partije pisatelja Wanga Ruovvanga verjetno sploh ne bi bilo, čeprav ga je ta partija pri 70 letih izključila iz svojih vrst. V literaturo in komunizem se je vpisal hkrati: leta 1933, v času. ko je bil naveden, neizobražen delavec v šang-hajski farmacevtski tovarni. Lepega dne ga je prešinilo, da bi iz starih časnikov izrezal zanimive članke in jih nalepil na tovarniškem stranišču, tam, kjer si delavci tu in tam oddahnejo, ne da bi jih videli nadrejeni. Na isti kraj je kasneje lepil svoje članke. Takrat ga je sprejela v svoje vrste levičarska zveza pisateljev. Leta 1934 gaje aretirala policija nacionalističnega režima in tri leta je prebil v kuomintanških ječah. V tem času je ob pomoči tovariša, pravovernega komunista, izpopolnil svojo pomanjkljivo izobrazbo. Leta 1942 je bil skupaj z nekaterimi drugimi pisatelji tarča kritik, očitali so mu desničarstvo, in leta 1957 in še kasneje, leta 1966, ko je izbruhnila kulturna revolucija, so ga spet zaprli. Izpustili so ga leta 1979, ga rehabilitirali in začel je spet pisati. Čisto uradno je objavil približno 200 besedil, med njimi roman Moje tri lakote, v katerem primerja bivanje v zaporu nacionalističnega režima s tistim v komunističnih. »V prvem sem se smel vsaj učiti. ..« Leta 1986 je vzel preveč zares obljube režima, da bo dovolil več svobode, in se javno zavzel za liberalizacijo umetnosti in književnosti. »Kitajski pisatelji ne zahtevajo od partije in vlade nič drugega kot to, da jih pustita pri miru. Da jim pustita možnost, da pišejo kolikor toliko svobodno. Redkokdaj so deležni vsaj minimuma svobode...« PA SE TO SNEG JE NAPOSLED PADEL — Odkar jo je izrekel Momir Bulatovič na titograjskem mitingu ob sprejemu slovenskih ustavnih dopolnil, je postala ta prispodoba ena najbolj priljubljenih v Jugoslaviji: »Ne pade sneg, da pokrije breg, ampak sneži, da odkrije sled zveri.« To nedeljo jo je denimo beograjska Politika zapisala kar dvakrat, na začetku teksta na 9. strani in ob koncu teksta na 13. strani (seveda v zvezi z obnašanjem severozahoda države do Kosova). Zdaj je na Gorenjskem sneg naposled padel. Pričakujemo ekskurzije tistih, ki iščejo sled zveri___ Kubanska osuplost HAVANA, 6. novembra (Ta-njug) — Kubanska vlada je z osuplostjo sprejela odločitev Poljske in Madžarske, da bosta v goste povabili vodilnega nasprotnika vlade Fidela Castra, bivšega kon-trarevolucionarja in sedanjega veleposlanika ZDA v komisiji za človekove pravice v Ženevi Ar-manda Varlladaresa. Pričakovati je, da bo zaradi omenjenega obiska prišlo do precejšnje ohladitve odnosov med Kubo in Madžarsko oziroma Poljsko. Nov atentat ETA MADRID, 6. novembra (Tanjug) — Pripadniki baskovske separatistične organizacije ETA so davi v baskovskem mestu Lugar-ta ubili policijskega inšpektorja Rodriguesa Garcio. Pod njegovim avtomobilom je eksplodirala podtaknjena bomba. V vrsti terorističnih akcij, ki jih je ETA izvedla v zadnjih mesecih, je izgubilo življenje več policistov, dva vojaka, javni tožilec in dva civilista. Kot je priznala ETA, je eden izmed njiju umrl po pomoti. i—ISKRICA- Uspešnost naroda ne temelji na kulturni ali na idealni zavesti o svojem obstoju, ampak na stvarni življenjski zavesti in na stvarni politični volji. EDVARD KOCBEK NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 21 '3 z dne 6. novembra 1989 za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice država valuta tečaj veljaza nakupni srednji prodajni nakupni za čeke in kred. pisma nakupni za efekti ve in medn. pošt. nakazn. Avstralija a. dolar 1 40689 40751 40812 39062 38858 Avstrija šiling 100 399691 400292 400892 391697 . 389699 Kanada dolar 1 44505 44572 44638 42724 42502 Danska krona 100 723937 725025 726112 707648 704029 Finska marka 100 1218400 1220231 1222061 1190986 1184894 Francija frank 100 828983 830229 831474 810331 806186 ZR Nemčija marka 100 2812601 2816827 2821052 2756349 2742286 Grčija drahma 100 — 31564 31611 - 30098 Irska funt 1 —. • - - - Italija lira 100 3837 3843 3848 3760 3741 Japonska jen 100 36348 36403 36457 34894 34712 Kuvajt kv. dinar 1 174097 174359 174620 167133 166263 Nizozemska gulden 100 2493293 2497039 2500784 2437194 2424727 Norveška krona 100 750499 751627 752754 733613 729860 Portugalska escudo 100 32763 32813 32862 — — Švedska krona 100 809555 810772 811988 791340 787293 Švica frank 100 3207853 3212673 3217492 3143696 3127657 V. Britanija funt 1 81787 81910 82032 79946 79537 ZDA dolar 1 52237 52316 52394 51062 50801 ECU 1 57662 57749 57835 — Belgija frank/F 100 133639 133840 134040 128293 129964 Belgija frank/C 100 133948 134150 134351 - — Španija pezeta 100 44429 44496 44562 42652 42429 Tečaj dinarja za obračunski dolar je 48.940. Tečaji za grško drahmo veljajo samo za čeke. - Tečaji za britanski funt veljajo tudi za škotski funt, vendar le za efektivo in čeke. - Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 6. novembra 1989 ob 14. uri, srednji tečaji za devize ter nakupni, srednji in prodajni tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice pa 7 novembra 1989. - Tečaj dinarja za obračunski dolar velja od 7. novembra 1989 dalje. - Najvišji zajamčeni znesek evročeka je 8,000.000 dinarjev (velja od 6. novembra 1989). JFUI ljubljanska; banka Pravi naslov za denarne zadeve Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije SLOVENIJA Oblačno bo, vmes bodo občasno padavine. Na Primorskem bo pihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, ob morju 10, najvišje dnevne bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12 stopinj C. JUGOSLAVIJA Po Jugoslaviji bo oblačno s padavinami. VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val se umika proti vzhodu, s severovzhodnimi vetrovi priteka nad naše kraje nekoliko hladnejši zrak. KAKO KAŽE ZA SREDO IN ČETRTEK V sredo bo na Primorskem deloma jasno, pihala bo burja, ki bo postopoma slabela. Drugod bo prevladovalo oblačno vreme, predvsem v vzhodni Sloveniji bodo občasno še manjše padavine. V četrtek bo suho in hladno. GORSKI SVET V gorah bo pretežno oblačno, vmes bodo manjše padavine. Temperatura na 1500 m bo okoli 2, na 2500 m pa okoli —5 stopinj C. VREME IN TEMPERATURE 6. NOVEMBRA 1989 OB 13. URI kraj vreme °C LJUBLJANA dežuje 6 PLANICA sneži 1 BRNIK rahlo dežuje 5 KREDARICA rahlo sneži -3 MARIBOR rahlo dežuje 9 M. SOBOTA oblačno 10 SL. GRADEC rahlo dežuje 9 CELJE dežuje 10 N. MESTO dežuje 9 N. GORICA rahlo dežuje 11 PORTOROŽ rahlo dežuje 12 REKA dežuje 10 PUU rahlo dežuje 14 HVAR oblačno 18 DUBROVNIK - - ZAGREB oblačno 12 BEOGRAD oblačno 15 SARAJEVO dežuje 11 TITOGRAD nevihta 15 SKOPJE - CELOVEC dežuje 4 GRADEC dežuje 9 DUNAJ dežuje 11 BENETKE - - MILANO - - GENOVA - - RIM oblačno 16 PARIZ zmer. oblačno 10 BERLIN zmer. oblačno 13 STOCKHOLM zmer. oblačno 8 MOSKVA oblačno 4 STANJE VODA, 6. novembra 1989, ob 6. uri Pretok v m3/s: Drava HE Dravograd 405, Mura Gornja Radgona 121, Sava Radovljica 138, Sava HE Mavčiče 220, Sava Šentjakob 353, Sava Radeče 244, Sora Škofja Loka 261, Ljubljanica Moste 124, Savinja Laško 39,5, Krka Podbočje 29,6, Kol-pa Radenci 75,7, Soča HE Doblar 500. Ves svet je seizmološko povezan Poleg seizmološkega centra v Mewburyju v Veliki Britaniji je za nas pomembno središče Evropsko-mediteranski seizmološki center (EMSC) s sedežem v Strasbourgu, ki je po tradiciji nekakšna prestolnica evropske seizmologije. Med vsemi seizmološkimi postajami je vzpostavljeno neprekinjeno komuniciranje s pretokom podatkov. Osredotočeno je tudi na lokalne mreže, v izjemnih primerih velikih potresov s hudimi posledicami pa imajo povezavo tudi s centrom za svetovne podatke: A v Dcn-verju v ameriškem Koloradu in B v Moskvi. Arhiv MSC je razpoložljiv na magnetnih trakovih in bo v kratkem dosegljiv tudi na kompaktnih diskih (CD). Trenutno vsebuje podatke za okoli 350.000 potresov, vseko leto pa mu jih dodajo še kakih 25.000 novih. To število seveda ni stalno. So leta, ko potresna aktivnost močno naraste, prav tako njene posledice. Gledano s svetovnega vidika je bilo denimo leto 1976 katastrofalno za različna področja sveta. Takrat je število človeških žrtev po nekaterih podatkih doseglo 700.000. V začetku februarja 1976 je poters v Gvatemali terjal 23.000 življenj, italijanski potres 6. maja na področju Furlanije nad 1000 žrtev, velika katastrofa v kitajskem Tanšanu 28. julija pa več kot 600.000 življenj. Toda s tem tragična bilanca leta 1976 še ni izčrpana. Na Vrhniki §o podražili komunalo Cena vode za gospodinjstva se do konca leta ne bo povišala - Nove cene za november VRHNIKA, 6. novembra - Komunalno podjetje Vrhnika je povišalo cene svojih storitev in podprlo ga je tudi vrhniški izvršni svet. Tako se je voda podražila za 242 odstotkov za gospodinjstva, za vojno pošto je 44 odstotkov in za industrijo 66 odstotkov dražja. Cena vode za gospodinjstva bo do konca leta nespremenjena, za ostale pa se bo decembra še enkrat zvišala. Za kanalizacijo bodo gospodinjstva plačevala 244 odstotkov več, Industrija usnja Vrhnika 127 odstotkov in ostali 117 odstotkov več kot sedaj. Pri vodi gre 35,6 odstotka cene za amortizacijo, pri kanalščini pa na amortizacijo odpade 43,7 odstotka cene. Voda in kanalizacija za gospodinjstva se zadnje tri mesece nista podražili, zato je ta podražitev v odstotkih visoka. Nova cena za odvoz smeti je 2.000 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine in se je za gospodinjstva povečala za 112 odstotkov, za ostale pa za 105 odstotkov. ' Z. M. grmns o o inr o o o otstiv Pokličite nas! Nikar ne brskajte po te- o lefonskem imeniku. Za- o vrtite številko ljubljanske rubrike Dela: 318-296! Prav gotovo so stvari in ° dogodki v Ljubljani in o o njeni bližnji okolici, o ka- ® 3 terih bi bilo treba po va- a šem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti. Ob prebiranju lokalne 3 strani v časniku se vam je s najbrž večkrat zazdelo, o da novinarjem hi uspelo spoznati prave resnice, o prodreti v resnično živ-° Ijenje. Kaj ko bi nas poklicali in nam sporočili svoje ~ pripombe in predloge. Vaš klic pričakujemo vsako dopoldne med 10. m ° 11. uro, razen ob sobo-- tab in nedeljah. tS O O O O O O O OOP p O 9 O O Qp KZ Stična išče izhod iz težav g e o • i • v reorganizaciji trgovine Konec septembra je trgovina zavzemala že 75 odstotkov dejavnosti - Kmetje mimo zadruge prodajo tistemu, ki bolje plača IVANČNA GORICA, 6. novembra — V Kmetijski zadrugi Stična je ob izplačilu zadnjih osebnih dohodkov završalo. Denarja za več, kot so zaposleni dobili, ni. Povprečni OD v organizaciji s 70 delavci je sicer okrog devet milijonov dinarjev, vendar je med delavci veliko takih, ki so dobili precej manj. Zadruga je v krizi in brez temeljitih sprememb se bo težko izvlekla. Trgovska dejavnost, ki je (po dohodku še pred dvema letoma imela 52-odstotni delež, je konec letošnjega septembra dosegla že 75-odstotni delež. To pa v krizi, ko kupna moč prebivalstva upada, ni obetaven podatek. Največ skrbi zbuja ugotovitev, da ne izpolnjujejo obveznosti kmetje kooperanti, ki jih ima zadruga 945. Tako je zadrugi uspelo odkupiti le 55 odstotkov pogodbenih (in načrtovanih) količin goveda, 53 odstotkov telet, 57 odstotkov prašičev in 54 odstotkov konj. Tudi pri poljščinah (predvsem krompirju) rezultati niso nič boljši. Na sobotnem zboru delavcev v Ivančni Gorici so pospeševalci (pri zadrugi jih je zaposlenih osem) ugotavljali, da tu ne morejo ničesar narediti. Kmetje živino in pridelke prodajajo mimo zadruge tistemu, ki plača bolje in hitreje. Dokler bo položaj tak, lahko v zadrugi pridejo do boljšega dohodka (in s tem seveda tudi osebnih dohodkov) z notranjo reorganizacijo in učinkovitejšim poslovanjem trgovin. Tako bi lahko zaprli nekatere trgovine z železnino oziroma spremenili njihovo dejavnost. Tudi skladišča bi skrčili le na tri glavna. V živilskih trgovinah bi lahko uvedli deljen delovni čas in v njih imeli manj delavk ... Poleg tega bodo poskušali oddati svoje neizkoriščene objekte: hleve na Muljavi, skladišče v Radohovi vasi in dva objekta v Šentvidu. Če zanimanja za najem objektov ne bo, bi jih lahko tudi prodali, saj bodo sicer propadli, ker ni denarja za njihovo vzdrževanje. Ob vseh notranjih reorganizacijah pa delavcev ne bi odpuščali, temveč bi jih zaposlili na drugih delovnih mestih. MOJCA KAUČIČ Čez mesec dni podpis pogodbe za gradnjo WTC LJUBLJANA, 6. novembra — Te dni, ko postajajo možnosti za gradnjo Svetovnega trgovskega centra (WTC), kompleksa, ki naj bi se raztezal na 40.000 kvadratnih metrih v predelu Župančičeve jame, vse bolj otipljive, smo povprašali še na bežigrajski občini, kako se odzivajo na te načrte. Vladimir Rot s-komiteja za urbanizem je povedal, da načrtovana gradnja ob Vilharjevi cesti, med Robbovo in Neuber-gerjevo ulico bistveno ne posega v zazidalni načrt; namembnost namreč ostaja ista (tudi v sklopu soseske Župančičeva jama je bil ta del namenjen za poslovne objekte), ohranjeni so horizontalni gabariti, gre le za spremembo višin; namesto prej načrtovanih treh etaž jih bo zdaj deset. Precejšen obet je po njegovem mnenju to, da se je investitor odzval tako hitro, v mesecu dni pripravil idejni načrt, in česa podobnega v občini ne pomnijo. Do 10. decembra bodo za Bežigradom pripravili pogodbo za stavbno zemljišče in potlej bo tudi mogoče res presoditi, koliko je investitor resen. s_ v. Razstava Sodobna prehrana LJUBLJANA, 6. novembra — V Potrošniško-informativnem centru na Kardeljevi 2 so danes odprli prodajno razstavo z naslovom Sodobna prehrana. V okviru razstave bodo vsak dan ob 10. in 17. uri pokušine, ki jih bodo pripravili posamezni proizvajalci živilskih izdelkov. V torek, 7. novembra, bo dan Zelene doline, v sredo se bo predstavila najprej Mercator K Z. K Mlekarna Kranj in nato še Mera Pražama, v sredo bosta na vrsti PIK Vrbovec in Bambi Požarevac, v četrtek Droga Portorož in Kolinska, Avtotehna-Bosch pa bo pripravila prikaz 'delovanja mikrovalovne pečice. Zadnji dan razstave, v petek, 10. novembra, bo pokušina, ki jo bo pripravil Emonin Blagovni center, obenem pa bo tudi prikaz delovanja biosušilnika, pa-sterizatorja in multipraktika. Manj članov predsedstva OK ZKS Litija LITIJA, 6. novembra - Litijski komunisti so ria nedavni konferenci zmanjšali število članov občinskega komiteja ZKS in njegovega predsedstva. Tako bo imel občinski komite v prihodnjem mandatnem obdobju namesto sedanjih 27 le 21 članov, predsedstvo OK pa se je zmanjšalo z devet na sedem članov. (J. B.) Kamniškemu mestnemu jedru uspešno spreminjajo videz Letos so v okviru programov spremenili ali začeli spreminjati videz 13 objektom v mestu — Težave le pri obnovi večjih hiš KAMNIK, 6. novembra — Sodeč po poročilu v kamniški občini dokaj uspešno uresničujejo program prenove starega mestnega jedra in revitalizacije mesta. V devetih mesecih letošnjega leta so za revitalizacijo zbrali 5,3 milijarde dinarjev. Za 13 objektov, stroške strokovnih služb SKG in soudeležbo pri sporazumu za gradnjo pošte so porabili okoli 3,9 milijarde dinarjev. Za hiše na Titovem trgu 3, 4, 5 (Albrehtova hiša, Planinka in Sadnikarjeva hiša) so projekti tako rekoč narejeni, tako da bodo Albrehtovo hišo začeli obnavljati že decembra. Do zdaj so bila v sklopu tega kompleksa končana dela na parkiriščih, samostanskem zidu in (na) cesti Pot na Poljane, čeprav za območje, kjer teče ta cesta, ureditveni načrt še ni izdelan, so kljub temu uredili pločnik, razširili cesto, zgradili oporni zid ob kegljišču in znižali kamniti zid ob Poti. Cesto pa bodo-lahko priključili ria glavn o cesto takoj, ko bo sprejet ureditveni načrt tega območja. Končana so tudi vsa pripravljalna, rušitvena in sanacijska dela, s katerimi so preprečili, da bi na teh objektih nastala škoda, in zagotovili nemoteno obratovanje Planinke (popravili so strehe in dimnike in zaščitili kotlarno). Hkrati (obnavljajo) prvo nadstropje Planinke, kjer bo restavracija višje kategorije, in preurejajo podstrešje. Tam naj bi do februarja leta 1990 pridobili pet novih stanovanj. Po krajšem zastoju zaradi dogovarjanja z Zavodom za spo- TELE* Verjetno najvplivnejši slovenski politični tednik Melioracija brez dovoljenja Kmetijska zadruga Medvode je dela začela brez gradbenega dovoljenja - Prizadeti krajani se bojijo fekalnih voda — Bodo dela ustavljena? UTIK, 6. novembra — Kmetijska zemljišča južno od-Vodic so bila gradbenega dovoljenja, če pa bo že več let predvidena za melioracijo, imenovano Poijšak. Kmetijska zaradi tega in zaradi protestov zadruga Medvode je pred kratkim začela dela, temu pa nasprotujejo nekateri krajani vasi Utik, češ da je to »grob poseg v naravo in neposredna nevarnost za življenje ljudi«. Prizadeti prebivalci so pred kratkim poslali pritožbe na razne pristojne organe, v katerih med drugim pravijo, da bo večji del jarkov potekal po zasebni obdelovalni zemlji, in to sredi njiv. Že tako ali tako razdrobljene kmetijske površine bodo prepletene z odprtimi jarki. Del melioracijskih jarkov pa bi bil izkopan ob stanovanjskih hišah, e Na krajevni skupnosti Vodice so nam povedali, da podpirajo melioracijo, če bo ta končana do konca leta, saj imajo spomladi kmetje na polju preveč dela, da bi se hkrati še melioriralo. Pravijo pa, da se nekateri kmetje ne strinjajo s komasacijo zemljišč. kar bi pomenilo neposredno nevarnost za življenje ljudi, saj so izkopani odprti jarki precej globoki in široki. Kot najpomembnejši razlog nasprotovanja melioraciji pa krajani navajajo, da bodo na nekaterih mestih jarki Kmetje nezadovoljni z lovci Dšvfad je povzročila veliko škode na poljih — Lovci pravijo, da se držijo načrtovanega odstrela - Zahteve po spremembi lovskega zakona LITIJA, 6. novembra — »Litijski kmetje smo nezadovoljni z lov- nar, saj bo nekaj regresa dal tudi stvons. StaSež divjadi je v naši občini prevelik in čeprav smo na to sis za pospeševanje ^pridelave opozorili tako lovce kot tudi občino, ni nihče ukrepal, razen posa- hrane- Sicer pa gre skoraj ves utežnih lovskih družin, ki so temu problemu posvečale več pozorno- lovski denar za škodo, ki jo je sti,« je dejal Franci Rokavec, predsednik litijske podružnice Slovenske kmečke zveze. y začetku jeseni pa je bila škoda Litijski kmetje, gozdarji in lovci so se skupaj s pristojnimi občinskimi organi spomladi letos dogovorili o ocenjevanju škode, ki jo je na poljih ali v gozdu naredila divjad. Sporazumeli so se za tržno ceno, kar pomeni, da na primer kmet dobi za kilogram uničene koruze toliko odškodnine, kolikor stane koruza v trgovini. Poleg tega pa so kmetje 0 Veliko škodo je divjad naredila na hribu Rjavka pri Gabrovki. Tam so namreč pred petimi leti posadili mlade macesne, zdaj pa jih je le še 15 odstotkov. menili, da bi morali biti zastopani v lovskih organih, predvsem v koordinacijskem odboru za tekoče naloge lovcev. Poleti so kmetje skupaj s podružnico Slovenske kmečke zveze opozarjali lovce in pristojne organe, da je stalež divjadi v občini prevelik in da je škoda, ki jo divjad naredi na poljih, velika. še večja. Zdaj kaže, da lovci ne spoštujejo povsem spomladanskega dogovora. Najnovejši primer se je zgodil Stanetu Hočevarju, kmetu iz Ržišča pri Vačah, ki mu je divjad uničila koruzo na vseh 30 arih. Lovci so ocenili, da je škode za 1200 kilogramov koruze, s tem pa se je kmet tudi strinjal. Kot je povedal, je sredi septembra dobil odškodnino, vendar samo za 600 kilogramov koruze. Litijski lovci so mu sicer obljubili. da bo preostanek še dobil, toda do danes ga še ni. »Razmišljam celo, ali je sploh še vredno truda, da kaj sadim«, je dodal Stane Hočevar. Andrej Gradišek, predsednik Lovskega društva Litija, je dejal, da odstrel divjadi poteka po načrtu. Dodal je, da se je letos število divjih prašičev močno povečalo, zato je tudi škoda na poljih večja. Omenjenemu kmetu bodo škodo plačali, ko bodo dobili de- divjad povzročila kmetom. Predsednik litijske podružnice Slovenske kmečke zveze Franci Rokavec je dejal, da so kmetje e »Kmetje smo ogorčeni, _ ker se lovski zakon ne izpolnjuje, s čimer se še dodatno siromaši nerazvito območje Slovenije. Namesto da bi usmerili vse sile v spreminanje takšnega položaja, je z lovsko diskriminacijo stvar še slabša. Zato bi morali prisluhniti tudi ljudem z nerazvitih območij, da bi ohranili njihovo kulturno krajino,« je dejal Franci Rokavec. zelo razočarani nad lovstvom. Njihovo.stališče je, da je treba v republiki uvesti neodvisen nadzor nad izvajanjem lovskega zakona. Poleg tega je treba spremeniti lovski zakon glede staleža in odstrela divjadi, saj se posamezna območja v republiki razlikujejo. Zahtevajo tudi uvedbo konkurence v lovstvu. JOŽE BIŠČAK združeni z odtoki fekalnih voda. Večina občanov si namreč ob stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih ni zgradila greznic in tako se fekalije razlivajo po cestah in ob njih, ali pa so preprosto speljane na travnik. Zato prizadeti krajani zahtevajo, da se zgradi kanalizacijski sistem, v katerega bi bil vključen tudi Kmetijski kombinat Emona iz Vodic. Sele nato bi pristali na melioracijo, saj bi s tem preprečili izliv fekalij v melioracijske jarke. Prav tako pa zahtevajo, da se izkop jarkov takoj ustavi. Direktor Kmetijske zadruge Medvode, ki je investitor melioracije, Franc Mihovec, nam je povedal, da je to že star problem. Že na seji šišenskega izvršnega sveta decembra leta 1987 je bil sprejet odlok o melioraciji zemljišč južno od Vodic, in sicer na okoli 600 hektarih obdelovalnih površin. Kmetijska zadruga je pred tem že pridobila lokacijsko dokumentacijo, februarja lani pa tudi lokacijsko odločbo, vključno s soglasjem sanitarne inšpekcije. Med javno razpravo je bilo po besedah Franca Mihovca nekaj pripomb, ki jih je projektant, ŽlL tozd Urbanizem-LUZ, delno upošteval, razen tistih, ki so se nanašale na tehnične stvari. Med kmeti ni bilo glede melioracije nobenih pripomb, razen glede komasacijskega postopka, ki bi ga opravili po melioraciji. • V sredo, 8. novembra, bo ob 9. uri v prostorih šišenske občine sestanek vseh prizadetih. Udeležili se ga bodo tudi projektanti, inšpekcijske službe, investitor in drugi. 21apletati pa se je začelo, kot pravi Franc Mihovec, ko so hoteli pridobiti še gradbeno dovoljenje. Tega še do danes niso dobili, ker morajo najprej dobiti mnenje sanitarne inšpekcije, ki je soglasje k lokacijski odločbi že dala. Kljub temu, da še niso dobili gradbenega dovoljenja, pa je Kmetijska zadruga Medvode konec septembra letos začela delati, ker je že maja dobila odobrena sredstva od republike, avgusta pa tudi denar. Če bi čakali na gradbeno dovoljenje, bi zaradi velike inflacije denar izgubil del vrednosti. Poleg tega je bilo ugodno tudi vreme, za kmete pa je zdaj »mrtva sezona«, tako da na poljih ne bi bilo velike škode. »Krajanov sicer nismo obvestili, da smo začeii delati brez krajanov melioracija onemogočena, bom zahteval od sanitarne inšpekcije, naj pregleda vsako hišo, ali ima svojo greznico. Potem bi videli, od kod prihajajo fekalije,« je dodal Franc Mihovec. Na mestni upravi inšpekcijskih služb nam je sanitarni inšpektor dr. Tone Prevc povedal, da soglasja niso dali zato, ker ima Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo pomisleke glede ekološke neškodljivosti melioracije, V načrtu projektanta namreč niso obdelani vsi vplivi melioracije na vodne vire, hkrati pa še ni razčiščeno, zakaj se je povečala koncentracija arzena v vodnih rezervatih blizu Skaručne pri Šmartnem. Povedal je še, da ni sporna samo melioracija, ampak tudi to, da nekateri objekti sploh nimajo svojih greznic, saj je kanalizacija speljana kar po domače: na njive. Vse to pa lahko resno ogrozi ljubljansko podtalnico. Dodal je, da se morajo melioracijska dela takoj ustaviti. JOŽE BIŠČAK V Predilnici so ob triče triletju zadovoljni izvozili so za 19 odstotkov več kot lani — Petindvajset milijard dinarjev dobička LITIJA, 6. novembra — V litijski Predilnici so zadovoljni s poslovnim rezultatom v prvem tričetriletju letos, čeprav je proizvodnja za šest odstotkov manjša od načrtovane. To pripisujejo predvsem prilagajanju proizvodnje tržnim razmeram in zmanjšanju števila delavcev (za 6,2 odstotka). Zadovoljni so tudi s prodajo, saj so prodali 158 ton preje več kot v istem obdobju lani oziroma za 2,9 odstotka več. Najbolj se je povečal izvoz, in sicer za 19 odstotkov, domačemu trgu pa so prodali 0,5 odstotka preje več. Še vedno pa imajo probleme, ker nekateri domači kupci neredno plačujejo prejo, tako da so morali prodajo omejevati. V Predilnici so v prvem triče-trtletju pokrili vse stroške proizvodnje in imeli 25 milijard di-narjhev dobička. Obračunali so tudi 39 milijard dinarjev amortizacije, kar je v kriznih razmerah in težavah, v katerih je tekstilna industrija, prav gotovo uspeh. J. B. Za vsakega odpuščenega delavca mora nekdo odgovarjati To meni Andrej Cimerman, predsednik sindikata šišenske občine — Vodstveni delavci ustanavljajo zasebna podjetja LJUBLJANA, 6. novembra — »Za težave, v katerih se je znašlo šišensko gospodarstvo, niso krivi delavci v proizvodnji. Ti so še vedno vse naredili, vprašanje je le, kako so bili vodeni v strokovnem smislu,« je dejal Andrej Cimerman, predsednik sindikata šišenske občine. Andrej Cimerman meni, da morajo vodstveni delavci v delovnih organizacijah bolj poglobljeno iskati rešitve, ne pa preprosto reči, da je toliko in toliko delavcev preveč. Proizvodnja se namreč ne sme zmanjševati, treba jo je oživljati, drugače bodo težave še večje. Zmanjševati bi morali predvsem število delavčev v administrativnih službah. Ugotavljajo namreč, da je v delovnih organizacijah zelo »čudno« razmerje med številom proizvodnih in neproizvodnih delavcev. Zato v šišenskem sindikatu menijo, da bi morali začeti kadrovsko prenovo v administrativnih in drugih neproizvodnih službah. Poleg tega ima šišensko gospodarstvo po besedah Andreja Cimermana premalo »pravih« strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni za tržno gospodarstvo. Meni, da bi morali večino vodstvenih delavcev pospešeno usposobiti za nove razmere. To meniško varstvo iz Kranja zdaj spet nadaljujejo sanacijo prvega nadstropja in stropa nad njim v hiši na Titovem trgu 23. Za ta dela jim je uspelo dobiti mojstra Pelka iz Bleda. Z Graditeljem se hkrati dogovarjajo za izdelavo projektov za to hišo. Tam naj bi bili v pritličju majhni ekskluzivni lokali, v nadstropju poročna dvorana z razstavno-prodajnimf' prostori kamniškega gospodarstva In starih kamniških obrti, na podstrešju pa večja lastniška stanovanja. Zelo malo je znanega o uresničevanju programa za Petkovo hišo na Titovem trgu 9. Zanjo so bili izdelani projekti, sam objekt pa so predali v upravljanje Graditelju, ki projekta očitno še ni začel uresničevati. Pravo nasprotje tega je obnova objekta na Tomšičevi 11. Nekdanjo železnino so vključno z okolico že pred časom uredili. Za silo so utrdili tudi nevarno pobočje nad Potjo na Žale (spomladi ga bodo temeljito sanirali). Zanimiv je načrt za revitalizacijo hiše na Kidričevi 5 ob lekarni. Stranko iz pritličja nameravajo preseliti v stanovanje v nadstropju, v pritličju pa naj bi prostore prodali trgovskemu podjetju Ona-on (razen enega manjšega, ki bi . ga namenili za zasebni Trgovski lokal). Na dvorišču je še prostor za dodatne pomožne prostore, na podstrešju pa za stanovanje. Zapleta pa se pri obnovi Maistrove hiše na Kidričevi 25. Podjetje Ona-on je spremenilo svojo odločitev in objekta ne bo odkupilo; zato bo treba prek javnega razpisa dobiti novega kupca. Pač pa so v tem času pridobili nadomestna stanovanja za stanovalce te hiše, ki jih bodo preselili v kratkem. Ko bo objekt prazen, ga bodo zaščitili in za silo popravili. Glede uresničevanja kompleksnejših programov, razdeljenih na kareje, lahko ugotovimo, da so ureditveni oziroma zazidalni načrti za območje, označena s K-l, le delno nared. Prihodnje leto naj bi na območju Centra (Mali grad) začeli obnavljati cerkvico, dokončali arheološka izkopavanja, uredili okolico in problem rednega vzdrževanja ter kontrole območja. Za severovzhodno območje naj bi bil ureditveni načrt končan še pred zimo, za jugovzhodno (avtobusna postaja) pa je v končni fazi. Za območje Titovega trga z obrobjem načrti še niso dokončani (zaradi nesoglasij med Zavodom za spomeniško varstvo Kranj in projektantom); nič bolje ni z izdelavo revitalizacijskega načrta mesta Kamnik. JANEZ PETKOVŠEK PO SLOVENIJI PISMA BRALCEV £apec kot žrtev poslovne nemorale V drugi polovici junija 1988 em s tegolo Canadese prekril lanovanjsko hišo. Tegolo, in to '22 kv. metrov, sem nabavil pri .esnini Ljubljana — tozd 7ramex. Letos spomladi sem na precejšnjem delu tegole opazil po-kodbe. in to za grah debele 'zboklinice oziroma vdolbinice zaradi naravne sonče toplote se lajprej naredi mehurček, ki se r hladnem vremenu strdi m dne 12. junija 1989 aavnin si je ;ti ogledal streho dne govorila po teteionu, ;vojem prihodu obve-O ogledu ni napravil iti me na kak drug nil s svojimi ugotovijo ki je bila navzoča, žil, da toni nič hude-j normalen pojav na ih strehah. •du nisem dobil urad-:ka oziroma obvesti-ovno reklamiral 20. n zaradi molka še 12. 1989. Zahteval sem j. oktobra 1989 in zagrozil s tožbo. Vendar tudi to ni zaleglo. Dne 10. oktobra 1989 sem naslovil protestno pismo na direktorja TOZD in mu predlagal, da mi odgovorijo do 25. oktobra 1989, vendar je tudi to pismoha-letelo na gluha ušesa. Kaj si lahko mislim o pristojnih ljudeh iz tega podjetja? Verjetno nič drugega kot to, da kupca vidijo samo tedaj, ko jim prinese velik dobiček, ne pa tudi takrat, ko zaide v težave in je oškodovan. Takšni ljudje ne bi smeli biti na takih delovnih mestih. Sedaj mi ne preostane drugega kot tožba na sodišču. Takega koraka sem se poskušal izogniti, vendar mi kljub velikemu prizadevanju to žal ni uspelo. STANE PEČAR, Podlubnik 90y Škofja Loka Klic v sili za zeleno Vipavsko dolino Popolnoma podpiram stališče tov. Jožeta Križmaniča v zvezi z gradnjo avtoceste po Vipavski dolini, ki ga je objavil v Primorskih novicah z dne 24. 10. 1989. Sama sicer ne morem nič spremeniti, dodajam lahko le svoje misli in pomisleke. Za moie mnenje o gradnji avto-, ceste, pa tudi za mnenje vseh prebivalcev Vipavske doline ni nihče vprašal, čeprav bomo prav mi prizadeti v ekološkem in gospodarskem pomenu. Dejansko bo uničena naša dolina, ki je ena najbolj čistih v Sloveniji, saj imamo zelo malo industrije. Kme-' tom bo odvzeta rodovitna zemlja in zastrupljeno bo bivalno okolje tisočem prebivalcev. Mar ni to preveč? Odločili smo se, da bomo pač živeli v tej dolini vse do smrti, zato nas to še toliko bolj moti in skrbi. Naše meliorirane njive bodo postale le še umazani vrtovi na obeh straneh avtoceste in namesto visokih hektarskih donosov, koruze, pšenice in drugega v »Zemljaričevi Kaliforniji Slovenije« bomo pridelovali hrano le še za svoje družine in še ta bo oporečna. Naše zaščitene kmetije, tako opevane, se bodo na silo razkosale in uničile. Preprosto ne bodo več imele svoje osnove - zemlje. Morda kdo načrtuje, da se lahko preselijo na suho visokogorsko področje Nanosa, kjer pa so že vojaška strelišča. Sprijazniti se bomo morali, da bomo v dolini gledali namesto obljubljenih namakalnih naprav betonski objekt avtoceste, ki bo kot berlinski zid delila dolino na severni in južni ostanek. Dolino pa že sedaj deli reka Vipava, torej bo po izgradnji avtoceste še bolj razkosana. Napravljena bo velika škoda naravi in človeku, ki v njej živi. Dolino meliorirati, zemljo s komasacijo združevati celih pet let in jo nato presekati s traso avtoceste je razultat naših »super« strokovnjakov, ki je skregan z vsako logiko. Človeka boli, ko se spomni, kako smo od vsega začetka melioracijskih del, ki so bila v okviru Kmetijskega kombinata Vipava, občine Ajdovščina in SZDL, spraševali o trasi avtoceste čez Vipavsko dolino, pa nismo dobili nobenega odgovora. Čudno, takrat ni nihče ničesar vedel, ali ni hotel povedati. Vse se je sprenevedalo. Potem so sledila ugibanja o dvanajstih variantah in čakanje na odločitev od zgoraj. Morda je bil cilj vsega tega bojazen, da ja ne bi mogli glasno in jasno povedati, da smo v »kisli« bazi proti‘ gradnji avtoceste, kot je danes zamišljena, saj buldožerji na Razdrtem že rijejo in uničujejo smer proti Vipavski dolini z močjo politične odločitve. Jim bo morda kdo ustavil ali jim spremenil smer? Je za to še čas? Zato se čutim kot krajanka Vipave opeharjena in žejna prepeljana čez vodo. To ni »socializem po meri človeka«! Tu ne vidim niti socializma niti človeka. Prizadeti kmetje smo brez zakonske moči in brez vsake podpore in zato lahko mirno rečem: »So krivice edine resnice teh dni?« Pri vsej tej zadevi me moti tudi dejstvo, da so morale strokovne službe občine Ajdovščina »dobili lekcijo« od republiških služb, kako je treba obiti prezahtevno zakonodajo,'da bi izsilili traso po Vipavski dolini. To izjavo je dal sam Komite za gospodarstvo občine Ajdovščina v zadnji številki Mladine. To se pravi, da je lokacijski načrt avtoceste po meliori-rani zemlji in v taki dolini z milo mediteransko klimo protizakonit. Iz tega lahko sklepam, da je gradnja avtoceste kaznivo dejanje, ki krši vrsto zakonov. Kdo je tu tožitelj in kdo sodnik? Za na- vadne smrtnike veljajo vsi zakoni in vse sankcije. Za postavitev najmanjšega kurnika moramo spraviti skupaj vrsto soglasij in krepko plačati spremembo namembnosti zemljišča. Zato se sprašujem, mar Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč in drugi zakoni, ki urejajo to področje, tu ne veljajo? Zagovorniki gradnje avtoceste po Vipavski dolini pravijo, da je le ta potrebna zaradi rasti industrije, ki pa žal stagnira že celo desetletje. Zato mislim, da taka prometna žila, kot je avtocesta, ajdovski in goriški industriji ne more rešiti razvoja, ker so vzroki za njeno stagnacijo drugje. In končno, graditi še eno avtocesto v oddaljenosti okoli 25 km od že obstoječe Nabrežinske, res ni potrebno. Mnogo boljša varianta je gradnja ceste od Razdrtega do Sežane. Je mnogo krajša, ne uničuje melioracij in tudi sedaj je že več blagovnega prometa iz tiste strani. Morda bi bila res za Ljubljano boljša varianta po Vipavski dolini, ker bi tako Ljubljančani hitro prišli v Gorico po nakupe, vendar to lahko naredijo tudi po pa najbrž ne bo lahka naloga, saj morajo najprej spremeniti način dela in miselnost. Sindikat tudi ne sme dopustiti, da bodo vodstveni delavci odpuščali zaposlene po lastni presoji in da zato ne bodo nikomur odgovorni. Taka miselnost prevladuje zato, ker si nekateri preveč preprosto razlagajo tržno zakonodajo. Šišenski sindikat ugotavlja, da se v občini zadnje čase odpira vse več svetovalnih podjetij, ki v bistvu prekupčujejo, zelo malo pa je takih, ki so naravnana v proizvodnjo. V takšna zasebna podjetja gredo predvsem vodstveni delavci organizacij, ki so v stečajnem postopku ali pa tik pred njim. »Zato je nesprejemljivo, da strokovni delavci, ki jim je družba omogočila, da so se usposobili, preprosto gredo, še preden poskusijo svojo delovno organizacijo rešiti pred propadom,« je dodal Andrej Cimerman. JOŽE BIŠČAK stari cesti. Edini logični zaključek o bodočem uporabniku te ceste pa je ta, da jo bo koristila evropska industrija in evropski prestiž, ki si bo lahko omislil tudi vožnjo z rikšo, za katero pa bo vprežen slovenski človek. Gradnja avtoceste po Vipavski dolini je bila širši javnosti predstavljena kot nujna z vsemi utemeljitvami tistih, ki so se že tako odločili. Vse premalo pa je bilo v javnih medijih to vprašanje osvetljeno z druge strani, predvsem s strani ekologije in kmetijstva. Zato zamerim tudi novinarjem, ki so poklicani, da osvetlijo aktualne probleme z vseh strani, da v to jabolko niso pravilno ugriznili. Informacije so iskali le zgoraj, v bazo je le malokdo zašel. Zadovoljna bi bila, če bi bil ta problem predstavljen po medijih javnega obveščanja vsaj tako, kot je predstavljen »ljubljanski pajek«. Iz tega sledi misel, da je gradnja avtoceste po Vipavski dolini tudi politični problem, o katerem je bolje molčati. Povedala sem svoje, kot je na zadnji seji CK ZKJ v Beogradu pošteno povedal slovenski delegat Kocijančič glede političnega procesa proti Vllasiju. Upam, da moje svobodno mnenje ni kršitev zakona, ampak prispevek k pluralizmu, novi slovenski ustavi in boju za človekove pravice. Buldožerji pa rijejo, rijejo-, rijejo. . . MAGDA RODMAN, Ul. M. Bojca 14, Vipava Natečaj za prenovo gradu Muzejski večer o Francu Steiabergu IDRIJA, 6. novembra — Drugo dejanje Muzejskih večerov, kijih že peto sezono zapored pod pokroviteljstvom idrijske tovarne Kolektor pripravlja mestni muzej iz Idrije, bo posvečeno življenju in delu Franca Steinberga, dolgoletnega ravnatelja idrijskega rudnika živega srebra, ki je širši slovenski javnosti bolj znan kot proučevalec Cerkniškega jezera. Na Muzejskem večeru, ki bo na sporedu jutri, v torek, 7. novembra, ob 18. uri, bo o Steinbergovih idrijskih letih razmišljal ljubljanski zgodovinar 3ranko Korošec. K. R. CELJE, 6. novembra — Takoj imenovani spodnji grad (točneje, knežja palača Celjskih) je dočakal javni natečaj o zbiranju ponudb za sofinanciranje prenove in oddajo prostorov v najem, ki ga je razpisal izvršni svet. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo do 20. tega meseca ponudili najustreznejši program, najvišjo ceno in najkrajši rok za začetek gostinske, turistične, kulturne, razvojno-poslovne in druge dejavnosti. Za kvadratni meter koristne površine v pritličju in prvem nadstropju bc treba odšteti 2250, v drugem in tretjem nadstropju pa 1850 DEM v dinarski protivrednosti. To so minimalne cene, ki bi omogočile prenovo objekta v celoti. Prenavljati ga bodo začeli že ob koncu leta, če bo natečaj seveda uspel. (D. H., Slika: Igor Modic) Prva trgatev jagodnega izbora MARIBOR, 6. novembra — V vinogradu Za carinarnico na Meljskem hribu je šestnajst beračev, delavcev Agrokombinata Maribor, dva dni trgalo suhe in žlahtno gnile grozdne jagode sivega pinota ali rulandca. »To je prva trgatev jagodnega izbora v Mariboru,« je dejal magister Tone Zafošnik, »omogočilo pa jo je izredno toplo in suho vreme jeseni.« Računajo, da bo suhih grozdnih jagod za kakšnih dvesto kilogramov, sprešali jih bodo v Agrokombinatovi kleti v Košakih, negovali pa jih bodo Vinagovi strokovnjaki. Letošnja izredno sončna jesen je omogočila, da je bilo v jagodah še več sladkorja kot običajno. Samo primer. Letošnji laški rizling je imel od 15 do 17 odstotkov sladkorja, jagode jagodnega izbora pa so ga imele kar 41 odstotkov! »To vino je pravcata dragocenost,« je dejal mag. Tone Zafošnik. »Prav zato ga bomo polnili samo v majhne stekleničke.« J. J. Bogata koncertna dejavnost mladih Trboveljčanov TRBOVLJE, 6. novembra — Trboveljska glasbena šola pripravlja v tem mesecu nekaj zanimivih koncertov. Že v sredo bodo gojenci nastopili na dveh. V Trbovljah bodo igrali in plesali za učence hrastniške in trboveljske osnovne šole s prilagojenim programom, v Zagorju pa za učence zagorske OŠ dr. Slavka Gruma in gojence delavnic pod posebnimi pogoji. Koncert bo komentiran, mladi trboveljski glasbeniki se bodo predstavili z igranjem violine, harmonike, klavirja, trobil in pihal, nastopili pa bodo tudi mladi baletniki. V petek bo poseben koncert za učence osnovne šole Tončke Čeč. Prihodnji teden bodo odšli skupaj z osnovnošolci nastopat v dom upokojencev Franc Salamon. Potem bodo pripravili še poseben nastop za KS Fric Keršič, konec meseca pa bo gala koncert ■ob jubileju Rudisa. Predstavili se bodo odlični instrumentalisti Monika Redešek (violina), Jože Kotar (klarinet) in Bojan Borišek (klavir). (M. P.) Buče velikanke s kmetije Helene Skrlec PRESIKA PRI LJUTOMERU, 6. novembra - Kmetovalka Helena Škrlec iz Presike pri Ljutomeru si ni predstavljala, kakšen pridelek bo dobila, ko je vsadila semeni buč. Dobila je štiri buče velikanke. Največja je tehtala 76 kilogramov, imela je obseg 172 centimetrov, dolga je bila 91 centimetrov. Najmanjša izmed štirih je tehtala 27 kilogramov. Te buče velikanke so si lahko ogledali tudi Ljutomerčani, saj so jih razstavili v Agrariacoopu na Miklošičevem trgu. (Besedilo in slika: Stane Feuš) Rojstva LJUBLJANA: V zadnjih štirih dneh minulega tedna se je v ljubljanski porodnišnici rodilo 34 deklic in 35 dečkov. Med vsemi novorojenčki je bil najtežji deček s porodno težo 4350 gramov, najlažji pa je tehtal 1550 gramov. Hermini Langerholc sta se rodila dva fantiča težka 1640 in 1800 gramov. (R. D.) Poroke LJUBLJANA: Minuli teden so na ljubljanskem gradu podpisali poročne liste: Stanislav Jenko in Marija Jager, Fadil Taci in Milena Ninič. Nikolaj Gerčar in Marija Novak, Mihael Krotko in Jasminka Nikolova, Janez Štebe in Janja Jenko, Roman Zajc in Renata Pecik, Rajko Korelc in Darja Poljanšek, Jože Bahovec in Miljana Kelhar, Zoran Križman in Andreja Purič. (R. D.) Pogrebi LJUBLJANA: Na Žalah se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 75-letne upokojenke Frančiške Remc (ob 10. uri); 76-letne upokojenke Elizabete Simovič (ob 11. uri); 80-letne upokojenke Ane Jernejčič (ob 12. uri); 75-letnega upokojenca Rudolfa Pestotmka (ob 13 uri)- 68-letnega zdravnika dr. Mirana Celestina (ob 14. uri); 64-letne upokojenke Frančiške Marinšek (ob 15. uri) in 87-letne upokojenke Frančiške Vidergar (ob 16. uri). (R. D.) Spoštljivo z žensko kritiko Odgovarjam na dve pismi bralk v Pismih bralcev v Delu in pisanje Neve Železnik v Slopu 2. novembra 1989. Spoštovane gledalke, ker vidim, da ste moje besede, izrečene v-veznem tekstu v oddaji Super 3x3, vzele zelo osebno (upam, da to ni čisto zaradi tega, ker vam pač nisem kot človek všeč) se vsem, tudi drugim gledalkam globoko opravičujem. Iskreno povedano, niti slučajno v teh besedah ni mišljeno niti moje niti resnično mnenje o ženskah kogarkoli drugega. To svojo trditev lahko dokažem iz svojega in našega odnosa do žena, predvsem tudi do mater iz mnogih prispevkov v oddaji Zdravo. Morate pa upoštevati tudi dejstva, da bi prav tako reagirali drugi, če bi bilo moje ali besede drugega voditelja ravno nasprotne. Veliko ljudi je in veliko okusov. Tudi dolgoletni tržaški igralec Sergej Ferrari ni bil popolnoma nič oseben pri svojih besedah. Včasih želi človek na takšen način sporočiti tudi, da tako, kot je rečeno in na takšen način, ne sme iti! Zanimivo je tudi, da je uradna služba na televiziji izvedla anketo o oddaji, ki kaže pri množici 200 naključno izbranih gledalcih ravno obratno sliko. Je že tako. da je kritizerstvo tudi pri časopisnih glasilih bolj priljubljeno - včasih pa se za kakšno dobro stvar (jih je tudi bilo kdaj) prileže kakšno dobro mnenje. Če kje, potem pri mojem poklicu velja tisto: kdor dela, tudi greši. Saj kdor ne, o tem ni mogoče govoriti. Hvaležen sem vam za opozorila na napake, ki ne bodo padla na neplodna tla. Vesel pa bom, kakor tudi mnogi kolegi, če bomo kdaj deležni tudi kakšne dobre besede. In še enkrat — globoko opravičilo. BOGDAN BAROVIČ, RTV Ljubljana »Zvesti« klub Mercator odganja svoje stranke Tudi sam sem član kluba Mercator, ki ob vsakem trimesečju varčevalcem izplačuje obresti. V javnih medijih so objavljali reklame za svoj klub in poudarjali, da lahko varčevalci v tem trimesečju dvignejo obresti že 31. 10., torej dan pred praznikom. Ker sem željno pričakoval svoje obresti, sem jih hotel na ta dan tudi dvigniti. Toda tu se je zataknilo. V samopostrežni trgovini Mercator na ulici Majke Jugovičev 11 v Savskem naselju piše z velikimi črkami na vhodnih vratih, da klub Mercator posluje do 18. ure. Tja sem prišel ob 17.30, in ko sem hotel dvigniti svoj denar, me je poslovodkinja Jožica Žuva osebno nagnala iz pisarne, češ da ima dovolj drugega dela in da naj se oglasim v četrtek. Opozoril sem jo na napis na vratih, pa me je le ozmerjala in vztrajno ignorirala. Istočasno je bila tam tudi neka mlada mamica z otrokom, ki se je čudila, kako to, da še ni dobila obvestila o obrestih, pa ji je bilo v enakem tonu povedano, da se to njih ne tiče. Očitno je poslovodkinji Jožici Žuvi ta klub popolnoma odveč, saj so čas poslovanja kluba že pred nekaj časa močno zreducirali, sedaj pa še v tem času odganjajo svoje stranke. Ko sem jim to početje očital, mi je ista poslovodkinja zabrusila, da me njihov klub sploh ne potrebuje. Mislim, da je popolnoma nesmiselno vprašanje o tem, kdo koga bolj potrebuje, zase pa sem prepričan, da svojega denarja prav gotovo ne bom več nosil h klubu Mercator. BLAŽ MIHELIČ, Linhartova 47, Ljubljana Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic. omunisti nič več za boljši ampak za današnji čas Radovljiški komunisti hočejo občino razvijati tako, da bodo v njej radi živeli in delali — Krški komunisti podprli pobudo o uvedbi ekološkega dinarja osipu članstva, ki se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo za petino. Posebej odhajajo delavci iz neposredne proizvodnje, mladi in strokovni kadri ter prosvetni delavci. Nekoliko manj so krški komunisti na seji razpravljali o gospodarskih gibanjih. Iz poročila o delu zato povzemamo, da POLICE, KRŠKO, 6. novembra — Komunisti radovljiške občine niso več pripravljeni delati po načelu ustvarjanja za boljši jutri. Hočejo se organizirati in delati tako, da bodo že danes uživali rezultate svojega dela. Občino hočejo razvijati tako, da bodo v njej radi živeli in delali. To so zapisali v svoje programske usmeritve za delo v prihodnje, o katerih so govorili na programsko-volilni seji občinske konference ZK. Ta dokument so na ,seji sicer sprejeli le kot osnutek, ki ga bodo v nadaljnji javni razpravi še dopolnili. Po mnenju nekaterih komunistov je namreč preveč splošen in premalo naravnan na razmere in aktualne probleme v radovljiški občini. Kot je povedal sekretar predsedstva občinskega komiteja Janko Stušek, je iz osnovnih organizacij ZK prišla vrsta pobud in pripomb k predlaganim programskim usmeritvam, ki pa jih sicer večina sprejema in podpira. © Na seji so izvolili nov občinski komite ZKS. Ker pa ta ni bil sklepčen, so izvolitev predsednika in sekretarja odložili za prihodnjič. Res pa je, da bo potrebna konkretizacija programa. To je občinski komite delno že napravil s poročilom o opravljenih nalogah iz prejšnjega programa, v katerem so med drugim zapisali. kaj bo še treba napraviti za uresničitev zastavljenih ciljev in katere nove naloge se še kažejo ob zadnjih dogajanjih v občini. Predsednik občinskega komiteja Janez Smole je uvodoma dejal, da so pred dvema letoma sprejeli dober program, saj so v njem zapisali prava vprašanja, ki so ta čas aktualna v občini in da so večino nalog opravili. To je po njegovem mnenju pomembno zato, ker je zveza komunistov ta čas podvržena strogi družbeni kritiki, ki je pogosto enostranska. To navsezadnje ni čudno, saj je imela ZK doslej v svojih rokah vse pomembne niti in je tako rekoč odgovorna za vse, kar se je dogajalo v političnem in oblastnem vrhu v radovljiški občini. Na to je v svoji razpravi opozoril Vlado Silič, ki je dejal, da se zveza komunistov v radovljiški občini v preteklosti ni znala odreči oblastnemu delovanju. Za prihodnje bo treba način dela spremeniti, saj je mogoče pričakovati konkurenco drugih zvez. Po njegovem mnenju sedanja razdrobljenost na majhne osnovne organizacije slabi moč ZK, zato je predlagal, da bi jih združili v močnejše. Organizirali naj bi jih le na terenu, vanje pa naj bi vključili tudi komuniste iz po- djetij. Opozoril je tudi na to, da bo treba tako imenovano družbeno nadgradnjo zmanjšati, ker gospodarstvo tako obsežne ne prenese. Predlagal je, da bi začeli pri sebi in zmanjšali število poklicnih funkcionaijev na občinski in medobčinski ravni. Na programsko volilni seji občinske konference ZK Krško pa so ugotovili, da prihodnosti seveda ne morejo graditi na razočaranih in zbeganih članih, marveč tistih, ki hočejo in zmorejo delati drugače. O tem je med drugim kritično razpravljal Ivan Srpčič. Dejal je, da morajo komunisti sprejeti demokratizacijo družbenih odnosov. Tone Janc in Janez Drozg sta opozorila na ekološke probleme v občini, ki je vse bolj ogrožena. Onesnaževanju tovarne Videm in farme Pristava se pridružuje JE Krško. Strošek za ohranjanje čistega © Na seji so za sekretarja občinske organizacije ZK znova izvolili Franca Dularja, novi, nepoklicni predsednik pa je Janez Rošker. Občutno so zmanjšali tudi število članov v komiteju in njegovem predsedstvu ter združili delo statutarne komisije in tovariškega razsodišča. okolja mora biti vključen v ceno proizvoda, so zapisali v programske usmeritve in podprli pobudo o uvedbi ekološkega dinarja. Pozornost je zbudila razprava Ide Novak ki je govorila o delu mestne organizacije ZK, kjer kljub heterogeni sestavi prihaja do poenotenih sklepov. Na seji so tudi menili, da ne potrebujejo medobčinskega sveta ZK. Janez Rošker se je ustavil ob Muzejski večer o Francu Steinbergu IDRIJA. 6. novembra — Drugo dejanje Muzejskih večerov, ki jih že peto sezono zapored pod pokroviteljstvom idrijske tovarne Kolektor pripravlja mestni muzej iz Idrije, bo posvečeno življenju in delu Franca Steinberga, dolgoletnega ravnatelja idrijskega rudnika živega srebra, ki je širši slovenski javnosti bolj znan kot proučevalec Cerkniškega jezera. Na Muzejskem večeru, ki bo na sporedu jutri, v torek, 7. novembra, ob 18. uri, bo o Steinbergovih idrijskih letih razmišljal ljubljanski zgodovinar Branko Korošec. K. R. V Straži so izdelati kopijo slovenskega kmečkega stola Stol je nastal kot plod skupne akcije slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane, galerije Ars in Novolesa STRAŽA PRI NOVEM MESTU, 6. novembra - V vzorčni delavnici razvoj no-raziskovainega centra lesnega kombinata Novoies v Straži so izdelali kopijo slovenskega kmečkega stola. Stoi je nastal kot plod skupne akcije slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane, galerije Ars in Novolesa. V prvi seriji bodo izdelali sto stolov, ki bodo oštevilčeni, ekskluzivno pravico trženja z njimi pa ima galerija Ars. Sedež in naslonjalo stola sta izdelana iz orehovega, noge pa iz bukovega lesa. Sedež in naslonjalo sta izdelana iz enega kosa lesa, kot pri originalnem stolu. Izdelek ima videz starosti kar so lesarji dosegli s posebno lužino in mehanskimi poškodbami. Pri površinski obdelavi pa so uporabili vodna lužila, olja in vosek. Dr. Janez Bogataj z oddelka za etnologijo filozofske fakultete v Ljubljani je dejal: »Pri izdelavi kmečkega stola gre za splošno dostopno dediščino, ki smo jo lahko do sedaj opazovali le v muzejskih razstavnih prostorih. Kar je bilo v svetu že desetletja nekaj povsem običajnega, prihaja z zamudo tudi k nam. Vendar tokrat v okviru dognanega koncepta ali kar v .modelu , ki ga je treba temeljito izpeljati.« Stol je zložljiv in pripravljen v praktični prenosljivi eraba-laži, z ročajem in navodili za montažo. V Novolesovem razvojno-raziskovalnem centru so pove- dali. da bo cena stola 150 ameriških dolar^vAVKQ DOKl A BRALCEV Kupec kot žrtev poslovne nemorale V drugi polovici junija 1988 sem s tegolo Canadese prekril stanovanjsko hišo. Tegolo, in to 222 kv. metrov, sem nabavil pn Lesnini Ljubljana — tozd Gramex. Letos spomladi sem na precejšnjem delu tegole opazil poškodbe. in to za grah debele vzboklinice oziroma vdolbinice (zaradi naravne sonče toplote SC najprej naredi mehurček, ki se v hladnem vremenu strdi m PO