Bpedldoae in abbonsmenta postalfl
Prezzo - Cena Ur O.&u
Štev. 151.
V Ljubljani, v torek, 7. julija 1942-XX.
Leto VII.
Izključna pooblaSčenka ca oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubEliciti dl provenienca italiana izvora: Unione Pubblicith italiana S. Jl, Milano.	=	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	|	ed	estera:	Unione	Pubblicitd	Italiana	S. A. Milano,
Spopadi oklepnih in topniških skupin na egiptovskem bojišču
Vojno poročilo št. 769: Letalski napadi na egiptovska pristanišča — Nemška pojasnila o značaju bojev
pri El Alameinu
Uradno vojno poročilo štev. 769 pravi:
Na egiptovskem bojišču delovanje motoriziranih oklepnih skupin ter živahni nastopi nasprotnega topništva. Sunki nasprotnikovih oklepnih oddelkov so bili povsod in takoj odbiti.
Osni letalski oddelki so s strojnicami obstreljevali ter z zažigalnimi bombami obmetavali oddelke vojske ter vrste vozil. Kaže, da je veliko število avtomobilskih vozil bilo zažganih ali pa hudo poškodovanih. V raznih spopadih je bilo zbitih 12 sovražnikovih letal.
Enote letalstva so bombardirale pristaniške napravo v Aleksandriji, Suezu in Fort Saidu.
Zaradi nastopov tega dne se štiri naša letala niso vrnila v oporišče.
Potrjuje se potopitev 5000-tonskega parnika, Čigar torpediranje na vzhodnem delu Sredozemskega morja je oznanilo poprejšnje uradno vojno poročilo.
Pri Lentiniju je neko angleško letalo včeraj
 it-------------------------
spustilo nekaj bomb, ki niso pozvročile žrtev ali škode.
Na Malti so bili uspešni bombniški nastopi naših letal in sicer proti letališču Micabbi. V drugem nastopu so nemški lovci uničili en Spit-iire.
Berlin, 7. julija. >Dienst aus Deutschland« objavlja nekatere podrobnosti o novem razdobju boja pri El Alameinu. Po informacijah iz nemških krogov se boj pri Alameinu razvija še vedno ugodno. Odpor britanskih sil se je na bojišču nekoliko okrepil. Po mnenju nemških vojaških krogov so se boji zaradi tega bolj krajevno ustalili. General Auchinleck je vrgel, česar ni mogoče prezreti, na fronto vse dosegljive rezerve, ki naj bi ojačile britanski odpor pri El Alameinu. V bojih so sile Osi naletele na spahije, senegalske črnce, čete generala de Gaullea, na Novozelandce in na čete iz Južne Afrike.~Baje so med britansko brambo tudi angleške zasedbene čete
| s področja ustja	reke Nila in iz	pokrajin	Srednjega vzhoda. V	obrambo je bila	nadalje	pritegnjena tudi neka	indijska divizija.
»Dienst aus	Deutechland« razjasnjuje	v na-
daljnjem protislovje med nemškimi poročili o prodoru pri El Alameinu ter med opisi bitke, ki izvirajo iz britanskih virov, in pravi, da je treba v bojih na prostoru pri El Alameinu, kakor to izhaja iz uradnih nemških obvestil, razlikovati dva ločena utrdbena sistema. Najprvo je tu utrjena postojanka El Alamein sama. Na to utrjeno postojanko se nanaša poročilo o prodoru Osnih sil. Od te utrjene pstojanke je treba razlikovati drug utrdbeni sestav, ki so ga Angleži zgradili
v	neposredni okolici postojanke El Alameina, in proti temu drugemu utrdbenemu setavu so usmerjeni sedaj napadi sil Osi. Ta drugi utrdbeni sestav, ki ga branijo angleške sile, je tudi oporišče, s katerega izhajajo britanski protinapadi, ki pa so bili doslej vsi odbiti.
I
Nemško vojno poročilo:
Načrten potek bojev na južnem delu ruske fronte
Sovjetski razbremenilni napadi odbiti — Napadi in protinapadi pri Orlu
in pri Rževu
Hitlerjev glavni stan, 7. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo to-le vojno poročilo:
Nastopi na južnm odseku vzhodnega bojišča se razvijajo načrtno. Močne skupine sovjetskih sil, obkoljene zahodno od Dona, so na tem, da bodo uničene.
Ponovni razbremenilni napadi Sovjetov s podporo oklepnih vozil so bili zlomljeni.
Letalska sila je v močnih skupinah pomagala pri nastopih s hudimi napadi na sovjetski oskrbovalni promet po cestah in železnicah.
Severno od Orla so Sovjeti napadli z velikimi silami, ki so jih podpirali številni oklepni vozovi ter letalske skupine. Napad pa je bil deloma zavrnjen po protinapadu, ki je prizadejal kar najbolj krvave izgube. Številni oklepni vozovi so bili uničeni. Boji še trajajo. Pri Rževu se naš napad nadaljuje.
V hudih letalskih spopadih so nemški lovci na vzhodnem bojišču sestrelili 127 sovjetskih letal, samo tri lastna letala so šla v izgubo.
V Egiptu se nadaljujejo boji okrog postojank pri El Alameinu.
Letalske enote so bombardirale pristaniške naprave v Aleksandriji in Port Saidu ter napadle zbirališča oklepnih voz ter angleških motornih vozil.
Nočni in dnevni napadi nemških bojnih letal na Malto so povzročili hude požare na letaliških napravah v Ta Veneeii.
Berlin, 7. julija, e. Iz vojaških krogov se je izvedelo, da so nemške čete na raznih točkah prekoračile reko Don. Na levem bregu so bila postavljena mostišča. Vzdolž vsega bojišča se nastopi razvijajo zadovoljivo. Na nekaterih odsekih zasledujejo nemške m zavezniške čete boljševike, ki se v neredu umikajo proti vzhodu, potem ko je bil zlomljen sleherni odpor. Vsak poskus, da bi zajezili ali zadrzali nezadržen napad, je spodletel. Izjalovil se je tudi poskus, o katerem je govorilo včerajšnje vojno poročilo: Sovjeti so namreč prešli v napad pri Orlu, seveda z namenom, da bi ee znebili pritiska nemških čet na donski odsek.
• Stockholm, 7. julija, s. Poročila, ki prihajajo v London iz Moskve in ki jih razširja sovjetski radio, priznavajo, da napadajoče nemške in zavezniške sile pridobivajo ozemlja in da so na raznih krajih, kakor pri Kursku in Belgorodu, predrle rusko bojno črto. List »Rdeča zvezda« priznava, da 1 e Položaj na raznih odsekih zelo zapleten. Nemško letalstvo načrtno uničuje naprave, ki so jih Sovjeti zgradilj tik za prvo bojno črto. V Moskvi se bojijo, „ bodo nemške sile na pohodu lahko prerezale vazne železniške zveze v zaledju bojišča. Tudi ravda« piše, da se stvari obračajo ugodno za napadalce in da je nemško letalstvo zelo delavno. Vsi angleški dopisniki v Moskvi popisujejo položaj na vsem vzhodnem bojišču, kakor ee razodeva v tej bitki, ter ga primerjajo z ognjenikom, ki utegne sak hip strahotno izbruhniti, ieio j1^?’ 7\ Julija, s. V vojaških krogih zatrju-čeniV. ie Lilo včeraj na vzhodnem bojišču uni-126	^	sovjetskih letal. Od teh je bilo
7b;lo nTMil6"1!1 v letalskih spopadih, pet jih je ^^tifetalsko topništvo, črtala pa so bila uni-
V angleški vojski je prepovedano govoriti o generalu Rommelu
BerUn, 7- julaja. DNB. pri osvojitvi Marsa Mat-ruha so našli zanimivo zapoved generala Auchin-
leoka, vrhovnega Poveljnika angleških vojska na Srednjem vzhodu. Zapoved je naslovljena vsem skupinskim poveljnikom v Egiptu in na Srednjem vzhodu in pravi: »Nas prijatelj Rommel ni noben »črni mož« z nadzemeljskimi močmi. je samo odločen in sposoben, to je pa v6e. Je Čisto navaden nemški general, o katerem nikar dosti ne govorimo. Prosim vas in vse poveljnike, da vplivate na to, da bo govor le o »sovražniku« in nikdar posebej o »Rommelu«. To je psihološko potrebno,, sicer boste pri četah ojačevali vtis, da je Rommel zares kak čudodelnik, ki je oskrbljen z nadzemskimi močmi in torej nepremagljiv.« Zanimiv je Auchin-leckov pripis k tej zapovedi, s katero skusa oslabiti pri vojakih vtis, ki ga je nanje naredila Rom-melova zmaga. Pripis namreč pravi: »Jaz nikakor nisem Rommelu kaj nevoščljiv.«
čena na tleh. Po zadnjih ugotovitvah štejejo nemške izgube samo 4 letala.
Berlin, 7. julija, s. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da so nemška bojna letala v noči na 6. julij znova napadla letališče jugozahodno od Moskve ter po pristajalaščih in letalskih lopah napravila hudo škodo, Drugi napadi so bili naperjeni proti letališču pri Kalininu, severnozahodno od Moskve. Tudi tu so bile letališke naprave hudo poškodova-
ne. Vrh tega so letala napadla železniške naprave zahodno od Moskve. Pri tem napadu so bili uničeni številni vlaki, ki so vozili orožje na bojišče. Veliko število vozov je bilo zažganih, tirnice in zveze razdejane ter močno poškodovane.
Berlin, 7. julija, s. Iz vojaških krogov se je zvedelo, da so na srednjem in južnem odseku vzhodnega bojišča nemška bojna letala naperila svoje napade zlasti na cilje v boijševiškem zledju. Za-diteh je bilo mnogo postal in železniških zvez. Drugi letalski oddelki so podpirali nemške čete v bojih ter obdelovali zbirališča boljševiških čet.
Berlin, 7. julija, s. V Ledenem morju so nemška bojna letala nadaljevala z napadi na skupino angleških ladij, ki so bila zadeta že severno od Murmanska. Po dosedanjih poročilih so mnoge ladje odnesle hude poškodbe.
Bodoča Evropa - po angleški zamisli
Rim, 7. jul. s. Angleški minister Cripps je lani imel razgovor z zastopnikom švedskega tednika »Wecke Journal«. V razgovoru je z velikimi potezami orisal bodočo Evropo, kakor si jo zamišljajo angleški voditelji ter njihovi pajdaši iz Washingtona.
Po Crippsovem mišljenju naj bi Evropa prenehala obstajati kot duhovna in tvarna sila v sodobnem svetu. Ta slika potrjuje brezobzirni angleški namen uničiti evropsko celino. Anglija vidi v tem uničenju nekako zgodovinsko opravičilo za lastno propadanje.
b>a ne bi s svojim, filoboljševizmom preveč dregal v švedska čustva, si je Cripps prizadeval dokazovati, da Stalinova Rusija ni Rusija Trocke-
ga in da so ruske imperialistične koristi odločno prevladale nad revolucionarnimi koristmi tretje internacionale. Anglija v bistvu računa, da bo prisilila Evropo, naj plača stroške za sedanji spopad. Upa, da se bo obdržala pri življenju, če še bo postavila na sredo med boljševizmom in med amerikanstvo ter igrala vlogo uravnoveševalca med tema dvema ogromnima silama, ki sta po zgodovinski usodnosti tekmovalki. V tem vidi Anglija možnost, da bo vseeno še ostala mednaroden či-nilec precejšnjega pomena.
Z evropskega stališča so ta Crippsova izvajft-nja pošastna reč, toda Cripps je Anglež, ki ga skrbi edino in samo to, da bi se Anglija izvlekla iz sedanjega spopada s čim manjšo škodo. Vse drugo pa angleške sebičnosti ne zadeva.
Nemški general popisuje strahote bitke za Sebastopol
Berlin, 7. jul. s. Načelnik glavnega stana pri maršalu von Mannsteinu, nemškem vrhovnem poveljniku na Krimu, general Schulz je snoči pojasnjeval zastopnikom tujega tiska boj za Sebastopol.
Poudaril je, kako je bila zelo številna sovjetska posadka, ki je štela mnogo deset tisoč mož, pobita do zadnjega moža. Na prostoru, ki je po naravi zelo težko dostopen in silno utrjen z vsemi najsodobnejšimi sredstvi, so sovjeti dajali srdit odpor ter obsodili na smrt to veliko industrijsko in pristaniško mesto. Glede sovjetskih trditev, ki navajajo .fantastične številke, je general Schulz določno povedal, da so bile izgube na nemški strani v teh bojih neskončno skromne v primeri s tistimi, ki jih je pretrpel sovražnik.
Postavil je na laž tudi neka vojna poročila, ki so trdila, da so se po zavzetju zadnjega utrjenega obrambnega pasu boji še odigravali po seba-stopolskih ulicah. Nemško poveljstvo je vedelo, da ima trdnjavo v svojih rokah in je smatralo za. nesmisel, tvegati v zahrbtnih bojih po mestnih ulicah tudi enega samega moža. Tisto strahotno nemško topništvo, ki se je po petih dneh priprav za veliki naskok sprožilo proti sebastopolskim utrdbam in pripravilo k molku tri četrtine sovražnikovih topov, je pač znalo očistiti pot pehoti, ki je prišla v mesto. Sebastopol so, ker so tako hoteli boljševiki sami, ki so do zadnjega dajali trdovraten odpor, obsipavale najtežje topovske granate in ga spremenile v razvaline.
General je med drugim pravil, kako so bili sovjeti zbrali najboljše čete in kako modro so znali razmestiti Tatare in Kavkazijce, ki niso bili tako zanesljivi ko drugi vojaki, to pa samo zato. da bi jih tako prisilili, boriti se z enako vztrajnostjo. Ostanki prebivalstva, ki so se zatekli v podzemske votline in se rešili, so slavnostno pozdravljali osvoboditelje ob prihodu v mesto. Na žalost pa so pobili ogromno število teh ljudi boljševiki sami, ki so se tudi pri tej priliki poslužili najbolj barbarskega načina vojskovanja. Pri Ilintermanu v Sapunu, ob obali zaliva Severnjaja in po drugih utrdbah so se sovjetski vojaki zaprli skupaj s svojimi družinami in številnim drugim civilnim prebivalstvom. Na tisoče žensk in otrok so prisilili, da so med zidovi teh oklepnih utrdb preživeli žalostne ure bitke za Sebastopol, potem pa, ko so bile postojanke že na tem, da vsak trenutek klonejo pod pritiskom nemških in romunskih čet, ao mesta, kamor so bili ženske in otroke zaprli, pognali v zrak.
Po pripovedovanju nekaterih sovjetskih častnikov, ki so bili ujeti, se je moglo ugotoviti, kako
so v nekaterih primerih sovjetski komisarji po raznih utrdbah sami dali povelje, da je treba podzemske votline in utrdbe, v katerih so bile ženske in otroci, pognati v zrak. V drugih primerih, kakor na primer v najmočnejši utrdbi Gorki in v utrdbi Inkerman, so povzročili eksplozijo tako, da so naredili kratek stik s pomočjo zvočnega vala, ki so ga oddali iz sebastopolske radijske oddajne postaje. Zapoved za to pa je dal vrhovni poveljnik trdnjave sam. Ta vrhovni poveljnik, general Petrov, je izdal tudi povelje — to povelje so dobili Nemci v roke —, v katerem ukazuje slehernemu boljševiškemu vojaku, da mora takoj usmrtiti svojega tovariša čim opazi, da mu upada borbeni duh. Pri veliki večini se je moglo ugotoviti, da so politični in sovjetski komisarji pri sebasto-polskih četah bili judovskega rodu.
Svoja zanimiva izvajanja je general Schulz končal s trditvijo, da zdaj vlada na vsem Krimu mir in da si nemške čete, ki se zdaj mudijo tam, žele novih zmag.
Nov japonski opomin indijskim voditeljem
Tokio, 7. julija, s. List »Asahi« prinaša uvodnik, posvečen Indiji. V njem naslavlja na indijske prvake opomin, ter jim slika nevarnost, kateri bi izpostavili lastno deželo, če bi privolili v angleške zahteve, naj se Indija mobilizira za boj proti Japonski in proti novi Aziji. V tem primeru, pravi list, bi se Indija izpostavila vsem nevarnostim vojne.
»Danes govore samo dejstva«
Sofija, 7. julija, e. List »Prazdnični Vestnik« prinaša uvodnik z naslovom »Danes govore samo dejstva«. Med drugim piše, da na vzhodnem bojišču Nemci zmagovito napredujejo. Ta dejstva za bolgarsko javnost docela razkrinkavajo angleško propagando, ki meri za tem, da bi nabrala žrtev za anglosaksonsko Golgoto. Danes govore in v bodoče bodo govorila samo dejanja, ki jih vsi pričakujejo zelo nepotrpežljivo. V Rusiji zore dogodki velikega pomena. Ker so nemške in zavezniške čete napredovale po vsem bojišču od Džacka do Sebastopolja ter od Moskve do Črnega morja, je zdaj treba pričakovati važnih posledic.
Vesti 7. julija
»Molčečega generala« imenuje vodilni švedski dnevnik »Svenska Dagebladet« vrhovnega poveljnika v Afriki generala Bastica. List poudarja, da je general Bastico sodeloval v vseh italijanskih vojnah, da je pisec številnih vojaških znanstvenih del, pa tudi nekaj zelo cenjenih literarnih knjig.
Bivši predsednik iraške vlade El Kailani je iz Berlina poslal po nemškem radiu Egiptu oklic, v katerem pravi, da mora Egipt zdaj, ko so zmagovite osne vojske začele majati en steber angleške svetovne države, planiti na noge ter začeti boj za osvobojenje vsega arabskega sveta.
Nemški civilni komisar v Luxemburgu je včeraj pregledal 1500 Luxemburžanov, ki so prosili, da bi se s tovariši iz Nemčije lahko borili v Rusiji in v Afriki. Prošnja jim je bila uslišana. 5050 kitajskih letal so sestrelili Japonci v petih letih vojne s Kitajci. Japonsko mornariško letalstvo pa je poleg tega sestrelilo ali na tleh uničilo še 2154 letal. Japonska mornarica j« prepeljala več kakor milijon vojakov na celino, poleg tega pa še v prvem spopadu uničila vso kitajsko vojno mornarico, ki je štela 7 križark. Velika stavka je izbruhnila v egiptovski industriji, kakor pravijo poročila, ki so prišla v Carigrad. Zaradi resnega političnega položaja je minister za delo poslal delavstvu ultimat, da mora v dveh dneh prenehati s stavko, če ne, bo vlada izdala različne stroge ukrepe.
Italijanski državni podtajnik za promet eksc. Mari-nelli je v spremstvu nemškega ministra za pošte dopotoval z Dunaja v Miinchen.
Zanimiv popis o prevozu italijanskih protipodmor-niških čolnov na Črno morje prinašajo »Miin-chener Neueste Nachrichten«. Ker teh čolnov ni bilo mogoče voziti po železnici ali po morju, so jih prepeljavali na posebnih, nalašč za to izdelanih motornih vozilih čez alpska sedla, koder je ležal še sneg. V marsikaterem kraju je bilo treba podreti kako hišo ali zid, da so čolni mogli naprej. Navzlic temu so vozila v štirih dneh premagala razdaljo 700 km. Nato so jih spustili v Donavo ter jih z vlačilci spravili do Črnega morja.
Egiptovska vlada je vložila ugovor pri angleškem poslaniku v Kairu Lampsonu in sicer zaradi obsežnih priprav, ki jih je angleška vojska izvedla za razstreljevanje važnih vojaških pristaniških in drugih naprav v Egiptu.'
Nemški minister za delo dr. Ley je pred nekaj dnevi dopotoval iz Berlina v Pariz.
V	Angliji in Ameriki je vzbudilo precej razburjenja dejstvo, da je francoska vlada znatno ojačila svojo vojsko v severni Afriki. Mehikanski poslanik pri francoski vladi general Aguilar je odstopil, ker so francoske oblasti dale internirati nekega bivšega španskega rdečega generala, ki je bil sodelavec poslaništva. Vse ruski delavci iz zasedenih pokrajin, ki so zaposleni v Nemčiji, morajo nositi na desni prsni strani obleke vidno štirikotno znamenje, ki ima na modrem polju napis »Ost«. Znamenje je belo obrobljeno.
Posebna ivedska komisija je dognala iz delov torpeda, ki so jih potegnili iz morja, da sta bili francoska ladja »Ada Gorthon« in švedska ladja »Galeon« torpedirani v švedskem obrežnem vodovju od sovjetske podmornice. Švedska vlada je zaradi teh napadov vložila ugovor pri sovjetski vladi.
Argentinski poslanik v Madridu dr, Escobar, ki se je povrnil iz potovanja po španskem in francoskem Maroku, je bil nenadno premeščen za poslanika v Rio de Janeiro.
Neznano letalo je spustilo na zemljo med portugalskima krajema Faro in Portimajo 8 padalcev. Za padalci niso našli nobenega sledu. Javnost se boji, da gre za teroriste, ki imajo namen izvati nerede. Zaradi tega so oblasti odredile strogo nadzorstvo po mestih in pristaniščih.
Finskemu parlamentu je bil predložen osnutek, po
katerem naj bi se gospodarska pooblastila vlade podaljšala od konca tega leta za nadaljnji dve leti.
170.800 francoskih delavcev je odšlo do konca preteklega meseca v Nemčijo, in to industrijskih in kmetijskih Med njimi je 135.000 moških in 35.000 žensk. Družine teh delavcev so prejele do konca junija 46 milijonov frankov podpor. Romunsko posojilo za obnovitev zasedenih krajev je zdaj doseglo vsoto 18 milijard lejev.
Iz Vichyja poročajo, da v Aleksandriji potekajo pogajanja med Anglež iin poveljnikom tam interniranih francoskih vojnih ladij, admiralom Godefroyem o usodi tega ladjevja. Nekateri angleški krogi vneto zagovarjajo načrt, naj bi te vojne ladje kar potopili.
Zaradi tatvine krušnih nakaznic je pariško posebno sodišče obsodilo več oseb na dolge kazni s prisilnim delom.
Berlinsko posebno sodišče je na smrt obsodilo dva poštna uradnika, ker sta si prilastila pošiljke, ki so bile namenjene vojakom na bojišču.
Avstralske oblasti so sklenile hudo omejiti potovanja v notranjost države. Potovati bo mogoče z železnico in z avtomobili samo po posebnem poprejšnjem dovoljenju.
Bivši amerišKi vrhovni komisar za Filipinsko otočje Francis Sayres je odstopil, ker j« 06tal brez posla.
Dosedanji angleški poslanik v Združenih državah lord Halifax naj bi bil v kratkem odpoklican. Nadomestil bi naj ga kak angleški strokovnjak za vojna in oborožitvena vprašanja.
Na Filipinih so usmrtili osem domačinov, ker so delili letake z vsebino, sovražno Japoncem, poroča tokijski list »A6abi«.
Vojna sodišča na Hrvatskem
Zagreb, 7. julija, s. Objavili so besedilo zakonskega ukrepa o vojnih sodiščih. Ukrep je objavilo hrvaško ministrstvo za državno obrambo. Vojna sodišča bodo poslovala med mobilizacijo, v vojnih časih, ob revolucijah in neredih, ki jih je treba zatirati z orožjem.
enSOGENO
P L I N S K I ZA RIBOLOV Z
GENERATORJI motornimi čolni
I flUDOnC ElettrichE kHNrnVC subrcqu§e
PODVODNE ELEKTRIČNE SVETIIIKE
A LIGNITE PER LA MOTOPESCA
REflLIZZflZIONi
DEL
COHHISSflRIRTO
GENERALE
PER Lfi PE5CH
0 plemenski odbiri kokoši
Ljubljana, 8. julija.
Sedaj piščanci rastejo in se razvijajo. Umnega perutninarja čakajo važne naloge, ki jih mora poleg pravilnega negovanja in krmljenja vestno opraviti, da ne razočaran. Mislimo na plemensko od-biro. Jasno je sicer, da ne more vsakdo smotrno selekcionirati po vseh rejskih pravilih. Ali nekoliko lahko stori vsak in kar človek more — to storiti je dolžan.
Povprečni perutninar praviloma ne vzreja petelinčkov, ker si lahko jeseni oskrbi dobrega, selekcioniranega plemenjaka od veščega rejca. Petelinčke torej prodamo za meso. Dvoje mogoče. Ali jih prodamo že prav mlade kot piščance za cvrtje — ali pa jih režemo za kopune. Tako ali tako jih vendar moramo čim prej izločiti iz jate ostalih piščancev, ker se nikoli ne izplača prodajati na pol odrasle ali povsem odrasle peteline. Vedno je bolje, da jih takoj prodamo ali takoj kopunimo. Primeri se pa, da tudi povprečni rejec pusti več ali manj petelinov za pleme. Tisti številni, zlasti kmečki perutninarji, ki so si n. pr. spomladi nabavili selekcionirana jajca iz rejskih središč, naj pustijo petelinčke za pleme, da jih jeseni zamenjajo sosedom za tujepasemske ali za mešane živali. S tem koristijo sebi, ker jim ne bodo sosedni petelini kvarili plemena, mnogo dobrega pa s tem storijo za napredek svoje vasi. Toda nikar brez premisleka ne puščajmo vsega!
Petelinčke skrbno pregledamo in pustimo le tiste, ki so res lepo razviti, krepki in zdravi. Vse, kar je slabotnega, mora neusmiljeno pod nož. Pri pe-telinih, od katerih kakovosti zavisi polovica bodoče reje, moramo biti vedno zelo strogi; strožji kakor pri jarčicah, dasi tudi tu popustljivost ni na mestu. Seveda moramo tudi jarčke prebirati. Saj so to naše bodoče plemenke, jarčice in matere. Z odbiro pa počakamo nekolikoa dalj, morda do 8. ali 10. tedna starosti. Živali so večje in presoja lažja. Kar ni pravilno razvito, kar je slabotno ali celo bolehno, kar po razvoju in teži vidno zaostaja, mora proč. Tudi izločene jarčice so najboljše, če jih da do tri tedne pitamo. Ako bi se nam to ne izplačalo, jih pustimo še dva do tri tedne med plemenskim zarodom in jih prodamo za pečenje.
Pri prvi odbiri smo torej izločili petelinčke, pri drugi pa jarčice. Kar nam je pri drugi odbiri ostalo, je prav za prav vse namenjeno za pleme. Kljub temu moramo jeseni, ko jarčice že skoraj dorastejo, še poslednjič strogo odbrati. Izločimo sedaj tiste, ki kažejo telesne nedostatke ali pasemske nepravilnosti. Prodamo jih pitane ali ne-opitane — kot pularde, ki dajo izdatno, a nežno pečenko.
Samo ob sebi se razume, da morajo najpozneje konec tretjega nesnega leta izginiti vse stare kokoši, ki so odslužile.
I
Tri nove maše v Ljubljani
Ljubljana, 7. julija.
Včeraj je daroval v Marijinem domu novo sveto mašo g. Ogrinc Tone iz Zlatega repa pri Sv. Gregorju. Danes ob pol 7 zjutraj je akademska in srednješolska mladina iz Ribniške doline sprejela v Lichtenthurnu novomašnika, ribniškega rojaka Trdana Toneta. Novo mašo 'e daroval novomašnik ob veliki asistenci v ihtenturnški kapelici, ki je bila polna mladine in novomašnikovih prijateljev.
V cerkvi sv. Cirila in Metoda se bo v nedeljo razlegala prelepa pesem »Novomašnik bod’ pozdravljen«. Ob 10 dopoldne bo zapel novo-mašno glorijo g. Ivan Markič iz vasi Strahinj v župniji Naklo pri Kranju. Pri slovesnostih bo igral orkester.
Vsem trem novomašnikom kličemo: Novo-mašniki, bodite pozdravljeni in delite svoj blagoslov povsod!
Določbe o stvarnih pravicah na nepremičninah
V Uradneim listu v Romi je izšel naslednji kr. ukaz:
Člen 1. Do nove odredbe je za odsvojilne pogodbe o nepremičninah, ležečih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije in tvorečem Ljubljansko pokrajino, na ozemlju pridruženem Reški pokrajini ali v sestavnih delih Dalmatinske gubernije, za ustanovne in prenosne pogodbe o stvarnih pravicah na teh nepremičninah, kakor tudi za rabokupe o teh nepremič-nienah, sklenjene na več ko pet let, potrebna
Eredhodna pooblastitev Visokega komisairja za jubljaneko pokrajino oziroma reškega prefekta ali dalmatinskega gubernatorja.
Pogodbe, sklenjene kjer koli, pri katerih se niso upoštevale določbe prednjega odstavka, eo neveljavne.
Določbe prednjih dveh odstavkov se ne, uporabljajo na prenos za primer smrti, niti na prenos ali ustanovitev stvairne zastavne pravice.
Člen 2. Pri prodajah nepremičnin iz čl. 1. na javni dražbi sta domik in sprejem had-ponudbe po veljajočem izvršilnem redu brez pravnega učinka, če ju ne odobri pristojno oblastvo po omenjenem členu. Odobritev zaprosi uraooma pristojni sodnik. Če se odobritev odkloni, se dražba ponovi. Te se ne moreta udeležiti zdražitelj aili nadponudnik, ki jima je bila odobritev odklonjena.
Člen 3. Sodiščem se prepoveduje dovoliti vknjižbo pravic na podstavi y prednjih členih naštetih pravnih dejanj, če ni dokazana podeljena pooblastitev ali odobritev.
Člen 4. Ta ukaz stopi v veljavo na dan objave v uradnem listu cGazzetta Ufficiale del Regno». Predložiti se mora zakon ''»jnima skupščina zaradi uzakonitve.
Čudež na Vodnikovem trgu
Ljubljana, 7. julija.
Mnogo je bilo govorjeno in tudi pisano o lepih akacijah, ki so nasajene na živilskem Vodnikovem trgu in ki so letos prav bujno cvetele. Po cvetju pa so začele mnoge hirati in se sušiti. Mahoma so se posušile in do 15 dreves je štrlelo v zrak že popolnoma suho vejevje. Debate so bile o vseh mogočih vzrokih, ki naj bi vplivali na sušenje teh akacij. Jasno, da so močno asfaltirana tla .zelo ovirala, sploh preprečevala dostop mokrote do korenin.
Kaj storiti? Tudi tržno nadzorstvo je opazovalo, kako se lepe akacije suše in to v vedno večjem številu. In odločili so se po nasvetu mestne vrtnarije, da so začeli akacijam močno prilivati. ^Najprej so pod drevjem v krogu napravili z železnim drogom več globokih jam v zemljo do korenin. Nato pa začeli zalivati. Vsak dan prilivajo mnogo vode in to dvakrat, zjutraj in zvečer.
Skrbno prilivanje je kmalu imelo uspeh. Že so začele nekatere popolnoma osušene akacije znova zeleneti. Obudile so se k novemu življenju. Očitno, da niso še popolnoma zamrle in da je v njih še valovilo življenjsko sokovje. Dve akaciji sta že popolnoma zeleni, druge pa počasi zelene in upamo, da bodo še vse akacije rešene pred sekiro...
E1AR - Radio Ljubljana
Torek, 7. julija. 12.20 Koncert sopranistke Rezike Lipušček-Koritnikove. — 12.40 Sekstet harmonik. — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhov, poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec; pisana glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Orkester vodi dirigent Segurini. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Lahko glasbo vodi dirigent Gallino. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 10.45 Koncert kitarista Stanka Preka. — 20.00 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Operetna glasba; orkester in zbor vodi dirigent Petralia. — 21.25 Koncert altistke Elze Karlovčeve. — 22.00 Predavanje v slovenščini. — 22.10 Orkester Cetra vodi dirigent Barziw» — 22.45 Poročila v italijanščini.
V treh vrstah...
V Dobjah pri Poljanah je umrl 70 letni Alojzij Grošelj, večletni župan v Poljanah. Bil je vzoren smetovalec in priljubljen daleč na okoli. Naj v miru počiva!
V Kropi so odprli nov otroški vrtec. V šolskih prostorih je mesta za 70 otrok.
Tudi na Gorenjskem so letos borovnice dobro obrodile. Mladina prinaša v vasi polne košare borovnic, pa tudi drugih zdravilnih zelišč.
Na vzhodni fronti eo padli naslednji koro&ki rojaki: 35letni Simon Ratz iz Celovca, 42letni Franc Knobl in Ivan Mosser.
»Spodnještajersko je najlepši cilj potovanja«, tako vabi mariborski dnevnik letoviščarje v svoji zadnji številki.
Grajska kavarna ob mariborskem mestnem gradu se sedaj imenuje »Astoria«. Kavarno so preuredili po načrtu inž. arh .Drofenika.
Družbo gledaliških amaterjev so ustanovili v Celju. Ta bo nastopila že 11, julija. Uprizorili bodo spevoigro »Blaž išče očeta«.
Na Dobrni pri Celju je umrla Elizabeta Mastnakova. Naj počiva v miru!
V Lučah je umrl Franc Podkrižnik, v Lat-kovi vasi Jože Verdelj ,v Polesju pri Slivnici Alojzij Kovač, v Belih vodah pri Šoštanju Gorjanc Neža.
Celje šteje danes, kakor poroča mariborski dnevnik, okoli 20.000 prebivalcev.
V Mozirju je zadela kap 70 letnega Martina Dimca. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
V Valjevski Kamenici ▼ Srbiji imajo najmlajšega srbskega župana v osebi 21-letnega meščana.
V Veliki Kikindi so odprli v zadnjem času pet novih konjskih mesnic.
V Valjevu so zaprli več krčem in gostiln, da bi vsaj na ta način odpravili kvartopirstvo.
S štajerskega
V Mozirju je zadela kap 70 letnega Antona Dimica. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
V Rušah je padel pri delu na neki stavbi 15 m globoko 46 letni delavec Mihelak in dobil pri padcu hude notranje poškodbe.
V Mariboru je pri delu padel kovinski drobec v oči 38 letnemu delavcu Tajnikarju iz Slovenjskih Konjic in mu ga uničil.
V Velenju je umrl v visoki starosti 73 let župnik gospod Franc Šaloven. Naj v miru počiva!
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« S Hrvaškega
Kakor poročajo hrvaški časopisi, je bil p0-
glavnik kot prvi borec na vojaških položajih v Bosni. Na povratku s teh položajev je šel med narod, kjer je bil prisrčno sprejet. Povsod so Poglavnika sprejeli kot narodovega rešitelja.
3. julija je odšlo na posebno^ skupno tabore-nje v Slovaško 25 mladinskih članov Starčevi-čeve mladine. Pot jih je vodila skozi Dunaj, Bratislavo v Parnico na Slovaško. Na taborenju bodo razen Slovakov, Hrvatov tudi Nemci. Ta-borenje bo trajalo 20 dni.
Pretekli torek so v Firenze dopotovali člani hrvaške mladine, ki jih je vodil poglavnikov pribočnik grof Oršanič. Hrvaški mladeniči bodo v teh dneh zastopali Nezavisno državo na mednarodnem sestanku evropske mladine, ki bo prav tako v Firenzah. Vsa poslanstva evropske mladine je že naslednji dan sprejel italijanski zunanji minister grof Ciano v palači Chigi. Predstavniki hrvaške mladine so se že vrnili s tega zborovanja.
Hrvaški časnikarji so bili pred dnevi na obisku v nekaterih italijanskih mestih. Prišli so tudi v Rim, kjer so položili pred grob Neznanega vojaka lep venec.
Tudi v Osijek je zdaj prišla potujoča zanimiva razstava pod imenom »Ziaje«. Vsi, ki nameravajo posetiti to razstavo, bodo lahko imeli ha hrvaških železnicah polovično voznino.
Hrvaško prosvetno ministrstvo je nakazalo v zadnjem kratkem času en milijon kun za gradnjo osnovnih in meščanskih šol v kopriv-nišlfem okraju.
Novo šolsko poslopje bodo izročili svojemu namenu tudi v Stenjevcu, tako da ne bo otrokom treba še naprej hoditi v 4 km oddaljeno šolo.
Mostarska razstava letalskih modelov ie
bila te dni zaključena. Imela je velik uspeh, saj je med mladino že od te razstave zanimanje za letalski jadralni šport. Uspelo razstavo so organizirala »Hrvaška krila«.
Kakor poročajo, so letos velik del hercegovske Hrvatske zasadili s tobakom. Zaradi suše, ki je zdaj v teh krajih, upajo pridelovalci, da bodo letos pridelali manj tobaka, vendar
lUidu6fiiLct£iCoHAehitiehL, jClhtna&U'# THahUtal ■cLe£&x, p&Accu /
P*f tneramanlar* to produflon« Utico ANCHE ! N TEMPO D) GUERRA.
H COMMISSARIATO GENERALE plER ,LA PEŠCA ha raotlzzoto ‘fl&V "Obi* LA LAMPADA ELET* TRICA SUBACOUEA e il GASOGENO a LIGNITI;
Vontaggiose faeflitazloril »on« eone«» o quantl di voi porranno in. uio » p'«detti impiantl.
Un targo eradUo pMeherecčto, effettuoto dallo
BANCA NAZIONALE DEL LAVORO e dal BANCO 01 NAPOL!
vi	točili*«'* I oequ1jto dl quasti nuovi ed outouhlt' m «• i z I dl lovolo.
•
Da se poveča ribiška produkcija
tudi v vojnem času je GLAVNI KOMISARUAT ZA RIBOLOV ustvaril ea l/a* PODVODNO ELEKTRIČNO SVETIL1KG in PLINSKI GENERATOR na LIGNIT
Zelo ugodne olajšave so dovoljene onim od Vos, ki »e bodo posluževali omenjenih naprav.
Dolgoročen kredit za ilBice Izdan od BANCA NAZIONALE DEL LAVORO in BANCO Dl NAPOL! vem bo omogočil nakup teh novih in avtarkičnih, pripomočkov pri delu.
/
T&iMuiahji kan
  —
pa bo po kakovosti mnogo boljši kakor je bil druga teta.
1. julija je imel v Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti zanimivo predavanje akademik dr. Zimmermann. Govoril je o temi: Kako bo filozofija kulture presojala našo sedanjost. Na predavanje so prišli med ostalimi tudi znani hrvaški akademiki.
Gasilci iz Siska so imeli veliko gasilsko vajo, pri kater iso sodelovali tudi vojaki. Vaja je prav dobro uspela.
Na pobudo koprivniškega župnika je tamkajšnje prebivalstvo nabralo 22.000 kun za novo Kalvarijo, ki jo nameravajo postaviti na znani hrvaški božji poti pri Mariji Bistrici. Darila pa še vedno prihajajo.
1. julija bi bilo moralo biti konec zagrebške gledališke sezone. Ker pa je naval občinstva k vsakodnevnim predstavam vedno večji, se je uprava Narodnega gledališča odločila, da bo gledališko sezono podaljšala za 12 dni. V teh zadnjih dneli bodo igrali sama domača dela.
Leto 1942 je za 100% bolj suho ko lansko
Ljubljana, 7. julija. Vremenska bilanca za prvo polovico tega leta! Sestaviti jo je lahko zelo obširno, zanimivo, a tudi suhoparno, kakor to pač nanese prilika in razporejanje številčnih podatkov o zračnem pritisku, temperaturi in o padavinah ali po domače — dežju. Človek ni nikdar popolnoma zadovoljen z vremenom; tarna in se kremži meščan s tržanom, ko dež po več dni lepo namaka žo izsušeno zemljo, nasprotno pa kmet izraža svoje negodovanje, kadar pritiska huda vročina. Vneti kopalci bi najraje videli, da bi zanje trajala kopalna sezona brez velikih motenj kar po več mesecev. Letos so ti in morajo biti zadovoljni z vremenom. Pa na stran z vsemi temi vsakdanjimi modrovanji in razmišljanji!
Bodo pač marsikoga zanimale nekatere števil' | ke o letošnjih deževjih.
Meteorološki zapiski nam povedo, da je leto 1942. v svoji prvi polovici za najmanj sto odstotkov bolj 6uho kot lansko leto v istem razdobju. Čebelarji so tudi tega mnenja; sploh obdelovalec zemlje z nekim posebnim zadovoljstvom podčrtava dejstvo, da spada 1. 1942. bolj med suha leta, ko še nismo doživljali od spomladi naprej hujših vremenskih katastrof, toda prva dva meseca sta nam prinesla znatno ostro zimo, ki je bila usodna za ozimino.
Nekaj primerjalnih podatkov o dežju! Prva polovica tega leta je zaznamovala v 80 dneh skupno 326.7 mm padavin. Koliko v letu 1941.? To leto je bilo v prvih šestih mesecih nekoliko več deževnih dni. Isti številki sta zamenjali svoje mesto.
V 98 dneh je lani padlo 844.3 mm dežja. Torej prav velikanska razlika! Vrstili so se lani zlasti junija hudi nalivi, tako je na primer 29. junija bil silen naliv s 34.5mm dežja. Lani junija je bilo v osemnajstih dneh 148.8mm dežja, ko je bilo letos junija v desetih dneh le 78.8 mm.
Zanimivi so podatki za posamezne mesece v letu 1942. in za lansko leto. Tako izkazujejo — v oklepajih podatki za lani — in sicer:
januar 13 (20) dni in 33.7 mm (84.1 mm); februar 20 (15) dni in 89.3 (188.3) mm; marec 16 (11) dni in 46.3 (131) mm; april 17 (16) dni in 97 (152) mm; maj 13 (18) dni in 81.6 (140.1) mm; junij 10 (18) dni in 78.8 (148.8) mm dežja.
Poučni so dalje podatki za junij v prejšnjih letih. Leta 1939. je junij bil zelo deževen, ko je v 15 dneh padlo 192.1 mm dežja. Izredno suh in vroč je bil junij 1. 1938. Takrat je bilo samo devet dni deževnih in malenkost dežja, vsega 27.5 mm. Junij tega leta je na 28. dosegel -f- 32.6° C.
Hudo je bilo leta 1937. Takrat so bile hude nevihte e točo in povodnji. V 18 deževnih dneh je padlo 234.5 mm dežja. Samo 28. junija je bil tako silovit naliv, da je bilo v nekaj urah 64.1 mm dežja namerjenega. Huda toča je klestila deset minut okoli 18. Napravila je ogromno škodo.
Zelo deževen je bil tudi junij leta 1936. V enaindvajsetih dneh je bilo takrat 168.7 mm dežja. Dvakrat je našim krajem napravila toča velikansko škodo, do tal je posebno oklestila lepa pšenična polja, stolkla je koruzo in fižol.
Veliko vročino in sušo je prinesel junij 1. 1935. Bilo je sicer 12 deževnih dni, toda vedno je prav pohlevno in rahlo rosilo, saj je bilo ves mesec samo 27.8mm padavin, ko navadno ob kakem hujšem nalivu pade toliko dežja. Za dobo več kot štirideset let je takrat junij odnesel vročinski rekord, ko je bilo 28. junija -4-38° C.
Junij 1. 1934. nasprotno je bil rehordno moker v zadnjih desetih letih, ko je v 16 dneh bilo izredno veliko dežja, saj ga je ombrograf na meteorološki postaji nameril 303.5mm. Strašanski naliv je bil
Kaznovani obrtniki in prodajalci
Urad za kontrolo cen na Visokem Komisariatu sporoča:
Kazni, ki jih je naložila Kr. Kvestura raznim obrtnikom za prestopke, so naslednje:
Zaradi nedovoljenega zvišanja cen: Kemperle Julijana, trgovka, Cankarjeva 7, 3 dni zapora in L 400 globe; Pleško Melhijor, posestnik, Kozarje 16, 20 dni zapora in L 2.000 globe; Mesojedec Matija, delavec, Predole 16, 5 dni zapora in L 300; Soklič Ana, trgovka, Breg 20, L 500 globe; Anžur Frančiška, gospodinja, Ižanska 140, 10 dni zapora in L 3.000 fn°j ’•	Angela, trgovka, Florjanska 29,
10 dni zapora in L 700; globe; Zupančič Neža, ■Igr°’™’ Cesta v Rožno dolino 11, 3 dni zapora o t	Primec	Frančiška, delavka, Bič je
2, L 500 globe; Zakrajšek Ivana, trgovka, Kla-dezna 5, 4 dni zapora in L 300 globe. Radi nakupa krompirja po višjih cenah, kot so dolo-cene: Kleinenoič Lojze, gostilničar, Krekov trg ?’ U '	LSJze'»Pxrivatnlk,	Predjamska	76,
L 500	gostilničarka,	Ziber-
tova 23, L, 500 Radi preplačevanja živil in kupovanja živilskih nakaznic: Boltauzer Frančiška, gospodinja, Ipavčeva 4, L 500 globe in od-vzem živilskih nakaznic; Pavlin Franc, trgovec, Piazza Mussolini 16, 10 dni zapora in L 1000 globe ter odvzem živilskih nakaznic in Bronzin Julija, gostilničarka, Gosposvetska 16, ki je bila predana sodnim oblastem.
na praznik sv. Petra in Pavla, 66.5 nun dežja v nekaj urah. Junij 1. 1933. je bil tudi deževen, 22 dni in 149.9 mm dežja. Bil pa je maj to leto strašnejši, 23 dni in 305.5 mm dežja.
Leto 1932. je bilo v juniju na mokroti skromnejše, 15 deževnih dni in 82.1 mm. Junij tega leta je bij sličen letošnjemu.
Lepi so bili junijski dnevi v letu 1931. Bilo je takrat samo, devet deževnih dni, ki so pa prinesli sila za zemljo blagodejen in izdaten dež. Bilo ga je 139.8 ram. Toča je 15. junija okoli 18 klestila. Junij 1. 1930. je bil skromen za deževne darove. V 8 dneh je bilo samo 54.9mm dežja. Že 4. junija je od 14.40 naprej deset minut toča razbijala.
Zanimivo je splošno, da se toča v juniju pojavlja navadno okoli 18, pa tudi popoldne, v izrednih primerih, ko je že zgodaj nastopila moreča sopara, pa celo opoldne. Letos je bil junij brez toče!
Samo športni narodi so tudi vojaški
Športniki so možje — vedno na svojih mestih
Slavni finski maršal Mannerheim, ki ga je ob priliki njegove 75 letnice obiskal tudi nemški Fiihrer, je v nekem razgovoru dejal: »Premoč finskega naroda v zimskem vojskovanju proti boljševikom je bila mogoča samo tako, da je bila naša mladina športno dobro izvežbana.« Skoraj isto misel je izrekel tudi predsednik finske vlade in vodja finskega športa Rangell, ko je dejal: »Častno mesto finskih športnikov je bilo vedno tamkaj, kjer je domovina zahtevala najbolj sposobnih mož in največje moške žrtve.«	j
Finski narod je izobilkoval svoje najboljše sinove s telesnim urjenjem. Danes je športnik obenem vojak, na katerega smemo računati, v katerega ima lahko narod največje zaupanje. Ponovno je bilo že rečeno, da potekata finski besedi »junak« if* »šport« iz istega korena »ur«. Rangell pravi: »Največja žrtev se zahteva vedno od športnikov, kajti njihovo mesto je vedno tamkaj, kjer se zahteva največja spretnost in moška odločnost.« In res se ima majhna finska vojska samo odpornosti in zdržljivosti svojih hrabrih sinov zahvaliti, da je uspela zoperstaviti se proti številčno močnejšim neprijate-
ljem. Moč, moškost in rodoljubje se mora mladini vcepiti že v mladosti. In k temu pripomore največ šport. Samo z nego narodnega zdravja je Finski uspelo, da je dosegla najprej na športnih stadionih tako veliko slavo, potem pa še na krvavih bojiščih.
Brezpogojno je, da je mladina, torej tisti narodov del, ki je najprej poklican, da brani državne meje, vedno moralno in telesno na višini. Dogodki seoanje dobe so pokazali, da so v takšnih časih potrebni odločni in značajni možje, ki imajo vase popolno zaupanje in ljubezen do svoje domovine. Pa tudi nič čudnega ni, če imajo prav Italija, Nemčija in Japonska največja športna društva z odličnimi športniki. V teh državah se odlikujejo moralne in telesne vrline v šjx>rtnih društvih. Šport je pri njih šola.
Vsak zdrav narod pa se ne sme opajati s trenutnimi uspehi, ampak mora gledati na bodočnost in prav zaradi tega je Duce nekoč dejal: »Glejte s plamtečimi očmi v bodočnost. Tisto, kar še moramo dobiti, nas mora bolj zanimati od tistega, kar smo že dobili. Življenje in narodova zmaga je v bodočnosti!«
Štoortne vesti
Hrvaški teniški igralci vodijo zasedaj s 3 :1 v igri proti Madžarom v Bodimpešti. Gre za rimski pokal. Madžarsko zastopajo tile igralci: Asboth, Szigeti, Gabori in Katona. Za Hrvate pa igrajo: Mitič, Palada, Branovič, Sarič. V singlih igrajo za Hrvate Mitič in Pallada, v igri v dvoje pa par Branovič—Wurth.
Mednarodna plavalna zveza, ki je pred dnevi zasedala v Berlinu, je priznala nekaj novih plavalnih rekordov. Med drugim je bil tudi priznan madžarski rekord na progi 400 m prosti stil, ki ga je 29. okt. 1941 dosegel Madžar Tatos v času 4:46.4. To je najboljši evropski čas na tej progi.
Hrvaški izbrani boksarji bodo imeli čez nekaj tednov težak nastop proti izbranim nemškim boksarjem. Dvoboj med obema zastopstvoma bo v Poznanju. Na poti s tega nastopa se bodo Hrvati oglasili še. na Dunaju, kjer se bodo pomerili z zastopniki Dunaja. Ze zdaj se hrvaški boksarji vestno pripravljajo na to srečanje in bodo, vsaj tako upajo, prav zdaj po-
kazali, kar zmorejo, saj bodo nastopili proti skoraj najboljšim evropskim boksarjem.
Zadnji petek so odpotovali najboljši hrvaški rokoborci v Bratislavo, kjer se bodo pomerili z najboljšimi Slovaki v tej panogi športa.
Na veliki mednarodni plavalni tekmi med
Italijani in Hrvati, ki bo v Kratkem v Zagrebu, bo v vvaterpolu nastopilo moštvo italijanskega državnega prvaka »Lazio«. Kakor poročajo, bodo Zagrebčani okrepljeni še z nekaterimi Du-brovčani. Tako jim bo borba lažja in uspešnejša
Po vsej Evropi dobro znani španski nogometni klub Barcelona je preteklo in še tudi letošnjo leto doživljal težke čase. Klub je prišel celo tako daleč, da bi skoraj padel v drugi razred. Le zadnja tekma ga je rešila te sramote. Kar čez noč pa je klub postal klub stare slave in tradicije. Dobival je tekmo za tekmo. Letos si je priboril celo »Veliki pokal Caudilla« s tem, da je premagal najresnejšega nasprotnika »Valencio«. Rezultata sta bila 3:2 in 4:3. barcelonskim igralcem se je srce spet ojunačilo in gredo po poti navzgor.
%
M
AppfOv*t» d«l Cemroiuontio Central* p•» 1»
Miniiiero R. Agatina
Alimthluzlon* tlet- tftltrlcno ostrbo tri ca con boiterio i boierijami
TUDOR DELLA S.G.I.A.E. Dl HELZO
Pioifttoit wbacqueo pit la piscu nolturna con' braccio elasticc brevellato UNDA fl£>
Altissimo gettito d e 11 a pešca Rendimento ed efficenzarnasslmi Robustezza e sicurezza d’uso
Tipi Lampesco da 2500 <10000 lumen
P’«!ifcui«n» ed Glavnega Kojnisarijata za rlbolOjr in 'Kr. Mornaric*
Podvodni rtfleftor to nočni ribolov t potentnim elostičnim vzvodom UNDA flEX
Največji donos ribolova Največje obresta vanjemdejstvenost Jaka in sigurna 1'Doraba
Vrste lampesco od 2500 do 10000 himenov
Ljubljana
S. A. FABBRICA APPARECCHt ILLUMINAZIONE GIA GRECO
UfficI • Pisornet Milano tria Carducci I« • tel. «92.523, 152.524 Slabilimenti - Tovarno: Milana	s.	vfttore	J«*	tel.	41.50»
Koledar
Danes, torek, 7. julija: Vilibald, šk.
Jutri, sreda, 8. julija: Elizabeta.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr, Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Diplomirali so na Glasbeni akademiji v Ljubljani: Breznikar s. Ines, klavir (ped. odd.); Gregorc Jurij, violina; Kruljc Štefanija, solo-petje (ped. odd.); Štefančič p. Franjo, orgle (ped. odd.).
Popravki v naredbah. V naredbi o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta je treba dodati v skupini trgovina še enega predstavnika in sicer zavodov za socialno skrbstvo. — Cena celuloznega smrekovega in jelkovega lesa brez lubja je določena za prost, meter na 500 lir.
Iz trgovinskega registra. Pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine je bil prokurist Grom Miro imenovan za podravnatelja zavoda, vpisan pa je bil nadaljni prokurist in podravnatelj zavoda dr. Valenčič Vlado. — Pri Peko, družbi z om. zavezo za fabrikacijo in prodajo čevljev je bil izbrisan poslovodja inž. Dušan Sernec, vpisan pa dr. Vrtačnik Ivan.
Na Srednji glasbeni šoli: Capuder Peregrin, orgle, Stritar Nada, solopetje.
Po radijske aparate naj pridejo tisti, ki dobe dovoljenje kr. kvesture zanje, v staro cukrarno na Poljanskem nasipu št. 40 ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 15. ure. Razen dovoljenja morajo prinesti s seboj tudi potrdilo mestne občine za prevzeti aparat.
Pometanje in škropljenje hodnikov. Ko je mestno poglavarstvo pred kratkim objavilo opozorilno notico, da morajo hišni posestniki, sami snažiti in škropiti hodnike, je res precej hišnih posestnikov začelo snažiti in škropiti hodnike, okopavati travo ter sploh skrbeti za red in snago pred svojimi posestvi, da so po nekaterih krajih mesta ulice že mnogo bolj čedne in lične. Še vedno je pa tudi precej malomarnih posestnikov, ki navodil ne upoštevajo ter ne snažijo hodnikov, kakor bi morali. Zato mestno poglavarstvo spet opozarja hišne posestnike, da bo strogo pazilo na izvajanje predpisov ter bo vse malomarne hišne posestnike brez izjeme naznanjalo za kaznovanje.
Papirnate vrečice za sladoled, tramvajske vozne listke, olupke pomaranč in druge odpadke ljudje še vedno mečejo kar na hodnik ali na cesto, da so nekatere ulice kar nastlane s smetmi. Za vse te odpadke je pa po Ljubljani na primernih mestih nameščenih okoli 250 koškov, poleg tega je pa v vsakem tramvajskem vozu pri izhodu predal, kamor naj ljudje pri izstopu mečejo vožne listke, da res ni treba papirja metati po cestah. Ker zlasti sladko-snedežev ni mogoče odvaditi te grde razvade, je'zasledovanje ljudi, ki smete ulice, poostreno ter bo vsak prestopek predpisa kaznovan z globo od 5.80 do 580 lir, v primeru neizterljivosti
pa z zaporom do 20 dni.
Po drva na mestno pristavo naj prihajajo stranke samo tiste dni, Kakor je zapisano na
nakazilu. Brez nakazila seveda drv nikdo ne more dobiti, prav tako pa z nakazilom dobi( drva samo tisti dan, ki je zapisan na nakazilu,
Pismeno dovoljenje lastnika gozda mora imeti vsakdo, ki-seka drevje ali pobira veje in suhljad po gozdovih in hostah na vsem ozemlju ljubljanske občine. Kdor bo sekal les ali nabiral drva brez takega dovoljenja, bo takoj aretiran in oddan policijskemu oblastvu, nato pa sodišču, da se ga bo kaznovalo za gozdno tatvino. Obenem vabimo vse posestnike gozdov, naj dajo vsem onim osebam, ki zanje sekajo ter spravljajo drva ali suhljad v njihofem gozdu, pismena dovoljenja na tiskovinah, ki jih dobe v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7. Vsa dovoljenja naj gospodarji gozdov prineso mestnemu gospodarskemu uradu, da jih opremi z žigom mestnega poglavarstva. Ta dovoljenja morajo delavci imeti vedno pri sebi.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Torek, 7. julija, ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Red torek.
Sreda, 8. julija, ob 17: Romeo in Julija. Red B.
Četrtek, 9. julija, ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Red četrtek.
Opera:
Torek, 7. julija, ob 17: Krišpin in njegova botra. Prva slovenska uprizoritev te opere. Red premierski.
Sreda, 8. julija, ob 16.30: Carmen. Red ereda,. Gostovanje Elze Karlovčeve.
Četrtek, 9. julija, ob 17: Krišpin in njegova botra. Red A.
Opozarjamo na predstavo Bizetove opere »Car men«, ki bo v sredo za red Sreda. Naslovno partijo bo pela kot gost Elza Karlovčeva. Ostala zasedba bo običajna le partijo Zunige bo pel tokrat Drago Zupan.
V. HEISER
37
Zdravnik gre križem svet
Ravnanje z gobavci je često še danes Prav tako nečloveško kakor v preteklih asih. V Indiji gobavca preženejo lastni 0rodniki, ki se mora za pomoč obračati ? vlado. Ob južni obali Sumatre^ živi P *Die Karo-Bataksov, ki gobavca izžene-Ij: ,z ?vojih vasi; potem pa ponoči obko-1° njegovo kočo ter jo zažgo, tako da ,v	Sibirski	Jakucki v groznem
rahu precl gobavostjo prisilijo bolnika, a Zapusti njihovo družbo, tako da mora d*V v satn’ če ne najde drugih gobavcev, jahko umiral med njimi.
. l^iti v Združenih državah ne ravnaje zmeraj ljubeznivo s temi nesrečnici- Nekoč so prebivalci nekega trga v vzhodni Virginiji iztaknili gobavca. Zaprli so ga v živinski voz ter vrata zapahnili. Vlak je odpeljal in ker je bilo 6redi zime, je revež umrl od lakote in mraza še preden so vrata odprli.	K
i Gobavost šteje med najstairejše bo-
lezni in je šiba, ki biča samo človeka.
Sla je za narodi pri vseh ljudskih selitvah. Popisi, ki so nam jih izročile
stare egiptov&ke. sanskritske, kitajske
alk hebrejske listine, niso bogve kaj jasni. Zato m mogoče trditi, da se na-'nasajo ravno na to b6lezen, ki jo ime-
nujemo gobavost. Sifilis, framboesia in razne kožne bolezni kažejo bolezenske znake, ki jih je kaj lahko zamenjati z znaki gobavosti. Eno najstarejših kitajskih zdravniških del, imenovano Siljen, iz leta 400 pred Kr., popisuje neko bolezen, ki ima vse značajke gobavosti; po izročilu pa je to zlo na Kitajskem razsajalo že več kc dva tisoč let od danes. Skozi vsa stoletja sta odvi-šek prebivalstva in beda Kitajce prisilila, da so se izseljevali domala na vse smeri, kamor pa so prišli, so zanesli tudi okužbo.
Med Hebrejci je bolezen nedvomno že zelo siara, čeprav bi bilo po poipisu v knjigi Levitov (14, 4—8) soditi, da je bdila povezana z mnogimi različnimi mukami. Mozes, eden prvih največjih čuvairjev zdravja, je izdal cel pravilnik za obolele ter zagrojil z jezo Jehove tistefnu, ki se ne bi pokoraval. Osamljene bolnike so vsak teden en-kral pregledali duhovni, ki so jih skušali očistiti po posebnem obredu.
Ko se po določeni dobi ločenega življenja in po nekem številu pregledov okvare niso popraviie, so bolnika obsodili za gobavca. Izključili so ga iz skupnosti in v razcapani ter zaimazani
obleki, z razkrito glavo in zastrtim obrazom ter dolgimi lasmi je potem taval okrog. Vsakomur, ki ga je srečal, je mora! že zdaleč zaklicati: >ta-me! tame!« ali P° naše: »nečist! nečist!«
Izvor gobavosti se izgublja v temo davnine, a gotovo je. da se je razširjala po poteh, ki so jih utirali potniki, trgovci in osvojevalci. Feničani so gotovo dobili gobavost v zameno za lesene sandale in dišave; Ahejci so zaradi Helene prebrodili temno sinje egejsko valovje, a njihovi sužnji so jim po povratku prinesli bolezen na grške obale. Pompejeve legije so jo zanesle z osvojenega Vzhoda in križarji so odšli, da bi osvobodili sveti’
frob, so se vračali s klecajočimi kora-i pod težo križa gobavosti, ki so ga prinesli krščanskemu svetu.
Proti polovici 12. stoletja se je bolezen razširila v škotski, na Šetland-s-kih otokih, na Holandskem, v Skandinaviji in po nekaterih ruskih pokrajinah. V Angliji je bilo mnogo bolnišnic za gobave, samo v Londorfu jih je bilo kar sedem, med njimi tudi bolnišnica Sv. Gilesa, ki je bila zgrajena že leta (101.
Mnogo se je že razpravljalo o številu gobavcev, ki naj bi jih Evropa imela v srednjem veku. Po nekem poročilu Mathewa Parisa jih je bilo leta 1244 10.000; glede te številke so se pozneje hudo prerekali, vsekako pa jih je nedvomno bilo več tisoč. Francoski
zgodovinar Mezeray pravi, da za Fi lipa Avgusta (1225) ni bilo mesta ne trga, kjer ne bi biili prisiljeni zgraditi trdno in odporno bolnišnico za gobe ce. Ludvik VIII. je leta 1226 v oporoki zapustil volila 2000 zdravilišč za gobavce. V Španiji je prvo tako ustanovo zgradil Cid Ruy in leta 1284 je Sancho IV. kastiljski zapovedal, da ^je treba nesrečne bolnike osamiti. Kastiljski vladarji so se vneto zanimali za to bolezen, ker se je več ko enkrat pripetilo, da je prestol zasedel gobavec.
Nekateri so trdilli, da so meniški re dovi v 14. stoletju začeli graditi bolnišnice za gobavce, ki so jih imenovali »lazarete«, v čast sv. Lazarju, svetopisemskemu beraču; drugi pa so sodili, da izvira ime od beneškega otoka San Lazzaro, kjer so zgradili eno prvih takih bolnišnic.
Te bolnišnice so v srednjem veku vodili redovniki kakega bližnjega samostana, denarno pa so se vzdrževali na različne načine. Bogati gobavci so
morali ponajveč prinesti s seboj dobršen del svojega imetja. Stregli pa so jim bratje in sestre, ki so bili oble-
čeni v posebno nošo ter nosili na rokavih kos rdečega blaga, da jih je lahko vsak takoj prepoznal, kadar so hodili po ulicah.
Splošno so bile te bolnišnice zgrajene za premožne. Z revnimi so ravnali čisto drugače, če niso našli v bližini kakega zdravilišča, ki je billo njim
namenjeno. Vsako sumljivo osebo so ovadili in jo pripeljali pred posebno cerkveno razsodišče na zaslišanje. Če je bila obtožba utemeljena, je bila taka oseba izločena iz družbene skupnosti Obred, ki so ga nalivali »sepa-ratio leprosornm« (ločitev gobavih) je bil v V6eh deželah podoben tor se Je malo razlikoval od pogrebnega obreda: gobavec je klečal pred oltarjem, obraz
je imel zastrt s črnim prtom in spoštljivo je bil pri maši, ki so jo molili zanj. Potem je duhovnik trikrat zajel
kepice prsti s pokopališča, jih stresel gobavcu na glavo ter dejal: »Prijatelj moj, to je znamenje, da si temu svetu odmrl« (sis mortuus mundo). V uteho pa mu je še dodal: »A živel boš znova v Bogu!« (Vivus iterum Deo.)
Potem je duhovnik prebral pravila, ki se jih je moral bolnik držati:
»Prepovedujem ti za vedno, da sto-ipiš v to cerkev, na trg. v mlin, ali na javen sejem ali v kateri koli krog ali shod ljudi.
Prav tako ti prepovedujem za vedno, da bi si umival roke ali druge telesne dele v katerem koli vodnjaku, studencu ali vodi. Če te bo žejalo, boi moral zajemati vodo s svojim vrčem alli z drugo posodo.
Prav tako ti prepovedujem, da bi poslej hodil okrog, ne da bi bil odet z obleko za gobavce, tako da te bodo lahko vsi prepo?!hali: ne smeš hoditi okrog bos, razen v svoji hiši.
Temeljit članek nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa:
»Pobuda je bila, je in bo v nemških rokah«
Noben Nemec ne more niti misliti na kakšno popuščanje, ker bi to pomenilo pekel na zemlji
«»erlin. (DNB). V eni zadnjih številk nemškega tedenskega časopisa »Das Reich« primerja nemški propagandni minister dr. Gobbels sovražnikovo agitacijo z načinom, ki se ga je posluževal Coue. Tudi Angleži in Amerikanci, piše dr. Gobbels, skušajo z neprestanim ponavljanjem svoje teze vzbuditi v svetu gotovo razpoloženje, kakor Coue, ki je bil tudi prepričan, da bo s tem, če stalno ponavlja: »Vedno bolje se počutim,« zadržal smrt, pa je nazadnje le umrl. Vse do zdaj — ugotavlja nemški propagandni minister — si ameriška javnost ni prav nič na jasnem, kakšne so izgube, ki so jih Združene ameriške države pretrpele v pomorskem vojskovanju. Zelo malo ve ameriško ljudstvo tudi o naravnost vrtoglavost vzbujajočih izgubah na ameriških prevoznih ladjah.
V	vojni na Tihem morju je ameriško brodovje po newyorških poročilih piotopilo več japonskih ladij, kakor pa so jih Japonci sploh kdaj imeli. Zato da se ni treba čuditi, da se je v Združenih ameriških državah razširil lahkomiselni optimizem, ki \vashingtonskemu poročevalskemu uradu brez nadaljnjega dovoljuje trditev, da na strani osaih držav ni več napadalne sile, ne da bi kdo takšnim trditvam ugovarjal.
Na podlagi dosedanjih uspehov, ki so jih dosegle osne sile, minister dr. Gobbels nato dokazuje, da so gornje
trditve ameriškega časopisja popolnoma brez vsake podlage
Kako morejo vendar v Londonu govoriti, da pobuda ni na naši strani, ko naš nasprotnik povsod na vseh bojiščih, kjer koli le nastopi, stalno doživlja same poraze, čeprav se je poletna ofenziva na vzhodnem bojišču komaj šele začela. Kaj pa sploh ima sovražnik, tako se sprašuje minister dr. Gobbels, pokazati nasproti našim uspehom?
Sicer je res, da je Molotov sklenil s Churchillom tako imenovano napadalno pogodbo, z Rooseveltom pa pogodbo o dobavi orožja, toda za zdaj je to še vse samo na papirju, ki je v vojnem času prav tako potrpežljiv kot v mirnem. Da sta Churchill in Roosevelt skušala ustvariti videz, kakor da hočeta še letos vzpostaviti tako imenovano »drugo fronto«, temu se dober poznavalec stvari lahko samo smeje.
Pravljica o »drugi fronti«
Britanski in ameriški vojaški krogi vedo prav tako dobro kot mi, da spada vzpostavitev »druge fronte« v kraljestvo pravljic, tako da so navidezne obljube, ki so jih dali Molotovu, mišljene samo kot odplačevanje na odbitek Sovjetom. Če se že more govoriti o kakšnem pomanjkanju pobude, potem pob.ude kvečjemu lahko primanjkuje sovražniku.
Vse dozdaj so se naši nasprotniki vojsko-vsrjj izključno le s fantastičnimi številkami. Tako. Visoke so te številke, da niso samo neverjetne, pač pa tudi naravnost smešno zabavne. Beremo na primer, da Združene ameriške države nameravajo na leto zgraditi enkrat 20.000, drugič pa kar 100.000 letal. Potem spet govorijo enkrat, da bodo v enem dnevu spustili v morje 15 novih ladij, drugič pa trdijo, da jih bodo toliko spustili v morje v enem mesecu.
Čudne japonske navade
Japonci delajo precej stvari čisto drugače kot pa je v navadi pri nas Evropejcih. Oglejmo si nekaj njihovih čudnih navad. Hiše grade tako, da najprej postavijo namesto zidov in sten ogrodje ter nato najprej narede streho in nazadnje šele zidovje; nosijo dežnike, pri katerih so ročaji obrnjeni navzdol; knjige začno brati na zadnji strani in ne spredaj, kakor pri nas in še tam spodaj, ne pa zgoraj v prvi vrsti, ter od desne na levo; na pismih napišejo datum čisto nazadnje, spodaj, in sicer tako, da najprej navedejo leto, potem mesec in dan; podpisujejo se s polnim imenom in 6icer napišejo najprej priimek in potem šele ime. Gostu, ki pride na obisk, Japonec da levo roko in ne desno. Če gresta moški in ženska skupaj v kak lokal, mora ženska vstopiti najprej in ža njo šele moški. In slednjič še to: japonski mizar vleče vse orodje, s katerim dela, v smeri proti sebi.
Naravnost žaljivo predstavo imajo o nemškem ljudstvu
Dr. Gobbels potem zatrjuje, da je vse to smešno in zabavno pretiravanje preračunano na nemško ljudstvo. Na sovražni strani imajo takšno predstavo o nemškem ljudstvu, da je naravnost žaljiva. V angleških in ameriških časopisih se čisto javno prepirajo, kateri način propagande bi bil boljši, da bi nas spravili v senco. Mar na Angleškem in v Združenih ameriških državah res ni nikogar več, ki bi imel vsaj medlo sliko o sedanjem notranjem razpoloženju nemškega naroda? — se sprašuje dalje nemški propagandni minister.
»Mi smo danes narod, ki se bori za svoje življenje. Že zato ne more nihče med nami niti pomisliti, da bi količkaj popustili, kajti vsak se dobro zaveda, da bi to pomenilo pekel na zemlji. Nobena nevarnost in nobena grožnja nas
ne more niti za trenutek narediti slabotne in omahljive. Samo z orožjem si moremo priboriti naš narodni obstoj, svobodo našega gospodarstva in prehrane ter veličino in poglobitev nemške omike. Zahvaljujemo se usodi, da nam je po tolikih zablodah v zgodovini nemškega naroda ponudila priliko za to.
Kdo edini more zmagati
Otročje je, če neumni in kratkovidni propagandisti v Londonu in Washingtonu mislijo, da nas bodo z naivnimi frazami in predrznimi napadi na naš zdrav človeški razum zavedli proč od tega. Mi bi mogli še vse kaj drugega prenesti, kot prenašamo danes, če ne pridemo na drug način do zmage. V tej vojni, končuje nemški propagandni minister dr. Gobbels svoja izvajanja, v tej svetovni vojni bodo končno zmagali tisti narodi, ki so po kakovosti in vodstvu najboljši, zmagala bo moč ideje in trdna morala. Zmagoslavje za zmagoslavjem se bo tudi v bodoče uvrščalo v verigo uspehov, ki smo nanje lahko ponosni. Vselej imajo ti narodi moč in voljo, pa naj imajo puško ob nogi ali pa naj gredo v veliko ofenzivo. In zato imajo tudi zdaj pobudo v svojih rokah, kakor so jo imeli včeraj, ali kakor jo bodo imeli tudi jutri.
Slavni, čeprav pozabljeni sin Bethlenovega rodu
Grof Edmund Bethlen je bil tisti, ki je prvi opozoril na velik geopolitični
pomen Birmanije
V poslopju madžarske Akademije znanosti v Budimpešti je posebna soba, posvečena spominu na slavne može s Sedmograškega. Tam so zbrali precej slik in kipov mož, ki so si za Madžarsko v preteklih časih pridobili velikih zaslug. Med temi slavnimi imeni so na primer veliki zgodovinar grof Josef Teleky, ki je živel v dobi od 1790—1855 leta, in bil iz rodu nedavno umrlega madžarskega ministrskega predsednika Paula Telekyja. Med drugim si je pridobil velike zasluge tudi s tem, da je bil med ustanovitelji madžarske Akademije znanosti. Pravkar je poteklo sto let, odkar je bil Josef Teleky imenovan za guvernerja Sedmogra-ške. V sobi, kjer so shranjeni spomini na slavne može iz Sedmograškega, sta potem med najslavnejšimi še sliki kralja Matjaža (delo italijanskega slikarja) in grofa Edmunda Bethlena, ki mu neki Edgar Paloczi posveča v Pester Lloydu naslednje vrstice:
Če bi bil grof Bethlen pripadal kakšnemu drugemu narodu, bi ga bili spričo sedanje aktualnosti Birmanije gotovo postavili v središče svetovnega zanimanja, kajti na -geopolitični pomen te dežele niso prvi opozorili Angleži, pač pa on, pozabljeni sin Bethlenovega rodu. Grof Edmund Bethlen se je rodil leta 1852 na Sedmo-graškem in se je po končanih študijah posvetil pomorstvu. Najprej je služil kot ladijski kapitan pri trgovski mornarici, pozneje pa je bil pristaniški kapitan v Fiume. Okrog leta 1872 so postali trgovinski odnošaji avstroogrske monarhije z Daljnim Vzhodom pomembnejši. Takrat so potrebovali moža širokega obzorja, ki bi se temeljito razumel na pomorstvo in ki bi znal navezati tudi trgovske stike z Zadnjo Indijo. Tega moža so leta 1872 poiskali v osebi grofa Bethlena.
29. avgusta leta 1872 se je z avstro-ogrsko ladjo »Albert«_ odpeljal iz Trapanija in je po 48 dnevni vožnji srečno prispel v Rangun. Njegovo poslanstvo je vzbudilo veliko pozornost tudi pri Juliju Andrassyju, ki je visoko cenil izredne sposobnosti mladega^ madžarskega mornariškega častnika. Ta madžarski državnik mu je preskrbel spričo dobrih diplomatskih stikov, ki jih je imel, dragocena priporočilna pisma na voditelje angleške službe v Birmaniji.
V Rangunu so madžarskega magnata tamkajšnje vodilne politične in gospodarske osebnosti sprejele z odprtimi rokami. Tam se je grof Bethlen zadržal nad en mesec in se dodobra seznanil s tamkajšnjimi gospodarskimi razmerami. Iz Ranguna je prišel v Mulmein in tu sklenil, seznaniti se tudi z notranjščino de-
žele. Organiziral je tudi posebno znanstveno ekspedicijo v Birmo.
Vročega poletnega dne je bil Mandalay, eksotična prestolnica birmanskega kralja, ki je bil tedaj še samo z Angleži in Italijani v trgovskih stikih, ves v prazničnem razpoloženju. Birmanskemu kralju Moung-luju je bil madžarski mornariški častnik, ki ga je bil sprejel v avdienco, tako zelo všeč, da je hotel takoj skleniti z Avstro-Ogrsko trgovinsko pogodbo. Takšnih pooblastil pa tedaj grof Bethlen ni imel. Celo Anglija je šele po štirinajstih letih začela izkoriščati zaklade birmanskih surovin. Madžarski zastopnik se je tedaj mogel zadovoljiti le s tem, da je birmanskemu vladarju priporočal, naj pošlje v Avstro-Ogrsko kakšno trgovinsko zastopstvo.
Poučna knjiga v treh jezikih
Bethlen se je 26. maja 1875 odpeljal z ladjo »Tegethoff« nazaj v domovino. O gospodarsko-političnih in znanstvenih ugotovitvah je potem izdal posebno knjigo v treh jezikih, in sicer v italijanščini, nemščini in madžarščini. Knjiga ima v italijanščini naslov »Un viaggio a Ran-goon«, »Potovanje v Rangun«. Izšla je v Trstu leta 1874, še isto leto tudi v nemščini, 1. 1875 pa v Budimpešti v madžarskem jeziku.
Kakor je razvidno iz te njegove knjige, se je grof Bethlen
zanimal za vsa bistvena vprašanja
Zanimal se je, kako bi se dale skleniti ugodne trgovske kupčije s to daljno vzhodno deželo, kako bi bilo blago mogoče prepeljati v Evropo, zlasti svila, volna in les teak, ki je izredno trpežen in ga uporabljajo pri gradnji ladij. Zelo bistro oko je imel dalje tudi za bombaž, za pridobivanje olja, kar je bilo tedaj še izključen monopol birmanskega vladarja, za drage kamne, ki jih je v Birmi dokaj, ter še za nešteto drugih stvari. Posebna njegova zasluga pa je bila v tem, da je bil vprav on tisti mož, ki je prvi opozoril na geopolitični pomen Birmanije. V Birmi ni gledal samo dežele, 'ki na vzhodni strani brani dostop do Indije, pač pa je kot prvi tudi spoznal, kako velikega pomena je ta dežela za vzdrževanje zveze s Kitajsko. Po njegovem mnenju bi se s Kitajsko dala vzpostaviti zveza najmanj po šestih poteh. V njegovi knjigi najdemo med drugim tudi prvi napisan načrt za sedanjo assamsko kakor tudi za birmansko cesto. Mimogrede povedano, Bethlen je bil tudi odličen poznavalec birmanskega ljudstva.
Besedilo: Jože Tomažič.
Kisikasta voda - ena najkoristnejših snovi
Ne uporablja se samo za beljenje las, pač pa tudi v tobačni industriji, pri uničevanju sadnih škodljivcev, v tovarnah za slad in drugod
Še takorekoč do včeraj ie na splošno pre-	spodarstvo sta se danes že v veliki meri začela
vladovalo prepričanje, da voda, v kateri je pri-	posluževati tega kemičnega proizvoda in iz nie-
mešanega precej kisika, služi predvsem, če ne	ga naredila eno najkoristnejših snovi, kar lih
celo izključno, za barvanje las. Z njo na pri-	poznamo. Omenjajo, da so v zadnjem času zamer ženskam belijo lase. Toda tehnika in go-	čeli uporabljati kisikasto vodo v tobačni mdu-
Pogorska pravljica
g n ete g
Risal Jože Beranek.
m
L
36.
Ko je prišel dan pogreba, so deklice v belih tenčicah, z rožmarinovimi venci v laseh zasule nevestino krsto s cvetjem ter jo hotele odnesti. Ženin pa je ni pustil vzeti in se je postavil pred krsto v bran. Grajski duhovem ga je skušal tolažiti in pregovoriti, naj pusti pokopati njeno mrtvo telo. »Ljudje božji,« je govoril mizarjev sin, »saj ni mrtva, samo spi, le poglejte njena lica!«
I
1
m
ž'Uš.
37.	i
Tedaj je pristopil h krsti zdravnik, potegnil zlato iglo, jo razgrel na velikem svečniku, prijel mrtvo grofično za roko ter ji žilo prebodel z iglo. Iz žile je pritekla samo sokrvica. »Mrtva je,« je odmevalo po tihi dvorani.
stri ji. S tem, da se pri izdelovanju cigar in cigaret poslužujejo še vode, odstranijo do 30 odstotkov nikotina iz tobaka. Zato so takšne cigare in cigarete dosti lažje in zdravju manj škodljive.
S kisikasto vodo pa sc nam ne posreči samo narediti iz temnejših las svetlejše, pač pa z njo tudi raznim vrstam olja in maščobe lahko damo svetlejšo barvo. Dalje s takšno vodo lahko dobro konzerviramo ribe, pobijemo škodljive klice in mrčes z rastlin, zelo pa kisikasta voda pospešuje tudi kalen je ječmena po tovarnah za slad. Prav precej jo danes že tudi uporabljajo pri izdelovanju umetnih nadomestkov za razne stvari.
SELUA LAGERLOEF:	L MJ
NA RAZPOTJIH SRCA
Ne bi bilo lahko povedati, kakšen konec bi imelo to početje, udarec z bičem prek obraza bi se že dal misliti. Lastnik rudnikov A ran Maenssohn je bil navajen dajati svoje hčere za žene grofom in baronom, ne pa revnim pastorskim pomočnikom.
Znova je postalo ubogemu človečku, ki je tičal v prsih Karla Arturja, tesno in hudo. Svetoval mu je, naj se obrne, ker je vsa stvar prenevarna.
Toda novi pogumni božji človek, ki je prav tako prebival v njem, je tedaj povzdignil svoj zmagoslavni glas. Ta se je radostil nad nevarnostmi tega potovanja. Veselil se je, da bo lahko dokazal svoje zaupanje in svojo pokorščino.
Na desni strani ceste se je dvigal gorski greben, čigar pobočja so bila poraščena z mladimi smrekami, drobnimi bukvami in divjimi češnjami. Skozi gosto hosto je prihajal sem nekdo, ki je pel. Karel Artur pevke ni mogel videti, toda glas mu je bil dobro znan. Bil je glas nemarne gostilničarjeve hčerke, ki se je pojala za vsakim fantom. Karlu Arturju se je že čisto približala. Vsak hip ji lahko pade v glavo, da bo zavila na glavno cesto.
Zaskrbljen je stopil	tiho naprej, da	pevka ne bi	slišala njegovih korakov. Tudi se	je oziral	okrog	po možnosti,	da bi	zavil
k glavne ceste vstran.
Na nasprotni strani	cesto je	ležal travnik, kjer	se je	pasla
Čreda krav. Toda krave	niso bile	same,	neko dekle je bilo	ravno
tedaj pri njih, da bi jih pomolzlo. Tudi ta oseba Karlu Arturju ni bila neznana. Bila je hlevska dekla pri proštijskem najemniku, velika kot moški in mati treh nezakonskih otrok. Karla Arturja se je polotil silen strah, toda v molitvi k Bogu je stopil naprej.
Bo svoji strani pa vendarle obstoja lahen stik med njo in njim.
O tem sicer on sam nima niti pojma in o tem si tudi sama še ni upala spregovoriti. Toda ta stik vendarle obstoja.
Saj je bila njena mati tista Malrina Spaak, ki je bila prej oskrbnica na Hedebyju pri baronih Loevvenskoeldih, prav za prav pri njegovih starših po materni strani. Ko je bila Malrina 35 let stara, se je poročila z revnim kmetom in se odslej ubadala z delom in tkanjem v lastnem domu, dočim se je prej v tujih. Toda zmerom je ostala v zvezi z Loevvenskoeldi. Ti so jo večkrat obiskali in tudi sama je večkrat za daljši čas ostala na Hedebyju, da je pomagala pri jesenski peki in pri spomladanskem čiščenju. In vse to je dajalo poseben blesk njenemu življenju. Svoji hčerki je pripovedovala natanko vse, kar je od mladih nog naprej doživela na Ile-debyju. Pripovedovala ji je o pokojnem generalu in o mladem baronu Adrianu, ki je hotel svojemu dedu pomagati do večnega pokoja v grobnici.
Hčerka je prav dobro opazila, da je bila njena mati zaljubljena v mladega barona. To se je dalo iz načina pripovedovanja o njem prav lahko razbrati. Kako dober je bil in kako lepi In njegove oči so imele sanjav izraz in vsaka njegova kretnja je bila prepojena z nepopisnim ponosom! Kadar je mati na tak način govorila o mladem baronu Adrianu, je hčerka vselej mislila, da mati pretirava. Takšnega mladeniča, kakršnega ji je slikala mati, ni bilo na vsem božjem svetu!
Toda enkrat ga je pa le videla. Kmalu po svoji poroki z organistom in po svojem prihodu v Korskyrko ga je neko nedeljo videla, kako jo stopil na prižnico. Kajpada ni bil to noben baron, pač pa le vikar Ekenstedt, toda bil je nečak barona Adriana, ki ga je bila ljubila Malrina Spaak. Bil je ravno tako lep, deško mehak in prav tako nežen in plemenit kakor oni. Spoznala je tiste velike zasanjane oči, o katerih ji je bila mati pripovedovala, kakor tudi njegov prijazni smehljaj.
Ko ga je zagledala, ji je bilo, kakor da bi se rodil iz njenih želja. Zmerom in neprestano si je želela, da bi videla enkrat moža, s katerim bi se skladal materin popis, in zdaj ga je imela pred očmi. Dobro je vedela, da so želje brez učinka, pa vendar je smatrala za čudovito srečo, da je končno le prišel pred njene oči.
On sam je ni opazil, proti koncu poletja pa se je zaljubil v domišljavo Karlino Loevvenskoeld. Jeseni se je vrnil v Upsalo, da bi nadaljeval svoje študije. Oh, zdaj ji je za zmerom izginil iz njenega življenja 1 Drugega si ni mogla misliti. Pa naj si želi kolikor in kar hoče, on se pač nikoli več ne bo vrnil.
In čez pet let ga jo spet videla, kako je stopil na prižnico. In vselej ji je bilo tako pri srcu, kakor da ga je ona s svojimi željami prisilila sem. On sam pa ji ni dal nikdar prav nobenega povoda za takšne misli. Spet jo je puščal vnemar in še vedno je bil zaročen s Karlino Loewenskoeld.
Nikdar ni česa hudega privoščila Karlini, zato bi lahko mirno položila svojo roko na sveto pismo v znak prisege, toda sem pa tja je le upala, da se bo Karlina zaljubila v koga drugega, ali pa jo kateri izmed njenih bogatih sorodnikov povabi na daljše potovanje v tujino, nakar bi se tako na primeren način ločila od mladega Ekenstedta.
Ker je bila od časa do časa povabljena v proštijo, je bila slučajno tudi tisti dan tam, ko se je Schagerstroem peljal mimo in je Karlina rekla, da bi ga takoj vzela, č bi jo zasnubil. Poslej je bila njena vroča želja, da bi Schagerstroem zasnubil Karlino. In ta želja vendar ni bila greh! Na vsak način pa ta želja ni pomenila v bistvu prav nič.
Ce bi želje imele moč, potem bi bilo na tem svetu precej drugače. Le spomniti se je treba, kaj vse se je na svetu že želelo. Česa vsega dobrega si ljudje že niso želeli! Koliko jih je gorelo
v želji, da bi se izognili bolezni in grehom. Koliko jih je hrepenelo po tem, da bi se izognili smrti! Vedela je, da si človek lahko neomejeno vsega želi. Zelje nimajo nobene moči.
Toda neke lepe nedelje je resnično videla, kako je Schagerstroem prišel v cerkev in zapazila je, da si je izbral prostor ravno tako, da je lahko gledal Karlino, ki je sedela v prošti,jski klopi. Tedaj je tudi želela, da bi našla Karlina v Schagerstroemu dopa-denje in da bi jo ocenil za lepo in prikupno. To je želela iz vsega s^ca. Gotovo ni bil greh napram Karlini, če ji je privoščila zares bogatega moža!
Za LJadsko tiskarno v LJobljanl« Jože Kramarlč — Izdajatelji inž. Sodja — Urednik« Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — Mesečna	M	Ifa,	■* inozemstvo 45 lir >-* Uredništvo« Kopitarjeva ulica 6/IH — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 Podružnica« Novo mesto