/\ \ Ameriška Domovi ima NO. 181 AM€RICAN IN SPIRIT $0R€1GN IN UNOUA@€ ONLT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1965 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXin — VOL. LXHI Pentagon hoče (enzuro >l®h!'son skrbi za S¥°ie . v . zveste kongresnike m vsem porecaniem ® vietnamski vojni Vojaki pritiskajo na predsed- v nika. naj uvede cenzuro, Poročevalci pa se temu u-piraja. v Washington, d.c. — Na- se časopisje še nima pravega Pojma, kako kruta in brezokzir-na je vsaka vojska s komunisti, ne samo državljanska. Komuni-sti silijo civilno prebivalstvo v udeležbo pri spopadih. Udelež-a ima najrazličnejše oblike. v artizani utrjujejo kmetske hi-"e> jih rabijo za prikrivanje Podzemnih tunelov in skladišč, skrivajo v njih svoje špijone, rahijo jih za zasede. Razumljivo je, da saigonski in 'na*i vojaki ne božajo ravno ti-shh civilistov, ki sodelujejo s Partizani, in ne prizanašajo hi-Sam, °d koder prihajajo zahrbt-W streli. Nekaj naših časnikar-'^ev Pa fotografira in opazuje ravn° take dogodke prav s po-s®bno naslado, ker vidi njih po- sebno posrečene senzacije. Sen 2acije so res, toda ne dajo pra-slike s položaja na frontah. e ugotavljajo namreč, kaj de-.aJ0 komunsti s tistimi, ki se Pui nočejo pokoriti. Partizani s° Veliko bolj brtzobzirni do ci-V^ne§a Prebivalstva kot saigon-i in ameriški vojaki. Resnica Je tudi, da se saigonski voja-1 velikokrat spozabijo in čisto ° n6P°trebnem mučijo civili-il,6 vk^jub vsem opominom z a-eriške strani, da bi kaj take-ga Ue smeli delati. časnikarji pri tem pozablja-Se’ c^a Je to, kar je za Ameriko rcpZaC^a’ Za komuniste kot na-k_cvn° gradivo za propagando, tu razP°šttjajo po vsem sve-da u--n ta^a ProPaganda seve-ip U ^a stropatije do Amerike tiskUstvarja antipatjie. Zato pri-Uai3 ^>en^a§on na Johnsona, YiP+UVei^e cenzuro za poročila iz kolikor se tičejo do-irrj C°v na frontah. Proti sebi kai-i Sevec^a vse ameriške časni- bled ’p‘ m mc novega; b°j je , eotagonom in časnikarji haša1 zmeraj; kadar se bo Vaia eze^a kje na svetu vojsko- J*e všeč fran-Cos^a “neodvisna politika” ,Be°grad bik ■lugosl SFRJ. — Zastop-ftlinij!tvOri0Vans:keSa zunanjega skovni lVa Blagojevič je na ti- francosV nferenci izjavil’ da W zpačii a R°Etika, kot jo je o-kopfej, na. sv°ji zadnji tiskovni Ua iv, ?n(a Be Gaulle “realistič-konstruktivna”. Rtikag0;levič je trdil, da ta po-llrievani P.0spešuje ozračje razu-rodi p 3 sodelovanja med na-c^alho-^i-r.ave se na njihov so- V ^0litični red...” vispe asktngtonu niso “neod-.^ke” Gaulla prav šop joe !’ sam predsednik John-k°t ‘elno , . v ^ tor j a Dirksena, ki kar na dveh ^aril0> m v aCn°’ vr°če in so- poljih tolče po delavskih intere-viht. Naiv0™08^ krajevndl ne~ sih- Trenutno organizira ob-lsJa temperatura 85. Jstrukcijo proti zakonu, ki naj briše pravico držav, da bi lahko uveljavljale “pravico do dela” na škodo organiziranemu relav-stvu. Dirksen trdi, da unije pre- poglobiti. Kadarkoli jih konservativni južni demokrat j e rabijo za bo'j proti črnski ravnoprav-nosti, so jim zmeraj na razpo- več zlorabljajo svoje privilegi- lago. je. V nekaterih slučajih je to tudi res, toda radi tega ne bi bilo treba pobijati Johnsonove ideje o “pravici do dela”. Bilo bi pametneje vezati boj proti Johnsonu z zahtevo, naj se spremenijo tudi tisti predpisi, ki krijejo zlorabe unij v njihovih bojih za delavske interese. Dirksen se tudi vztrajno bori proti načelu, da je treba spremeniti meje volivnih okrajev tako, da bi bili po številu volivcev enaki. Unije smatrajo ta boj kot napad nanje. Če Dirksen dela take taktične napake, kako morejo republikanci računati, da bi se delavci mogli ogreti za njihovo stranko? In volivcev iz delavskih vrst je zmeraj več od volitev do volitev. Republikanci so že odbili od sebe vse črne volivce. Pa ne skušajo, da bi popravili to taktično napako. Jo hočejo celo še Črnska demokratska organizacija iz države Mississippi je na primer hotela spodbijati veljavnost volitev belih demokratskih kongresnikov iz njihovih volivnih okrajev. Črnski demokrat je so s svojo akcijo prav zadnje dni pogoreli, deloma tudi po svoji nerodnosti. Niso ubogali tistih skušenih belih politikov, ki so jim svetovali drugo taktiko. Da so južni konservativni demokratski kongresniki mogli zmagati, jim je bila potrebna pomoč republikanskih kongresnikov. So jo tudi dobili. Vsi črnski volivci širom naše dežele pa vedo, kdo je bistveno pripomogel k porazu črncev iz Mississippi u in si bodo to dobro zapomnili pri prihodnjih kongresnih volitvah 1. 1966. Le kakšen dobiček imajo republikanci, da hodijo po kostanj v ogenj za demokratske konservativce? Predsednik Johnson bi rad dal Washingtonu vsaj delno politično avtonomijo. Saj ves svet ne more razumeti, zakaj ne bi naša prestolica smela izbrati po svoji volji župana, naj bo take ali take polti, ko imajo to pravico že desetletja tudi najmanjše ameriške občine širom vse dežele. Proti Johnsonovemu načrtu se borijo naravno zopet južni demokratski konservativci, zvesto jim pa pomagajo republikanski politiki. Tako so republikanci prišli tudi v tem slučaju v zamero pri črnih volivcih. In posledica? Republikanci sami napovedujejo, da bodo drugo leto pridobili komaj par novih mest v predstavniškem domu. Lahko bi jih pa kakih 30-40 kot to dopušča naša politična zgodovina. Pri kongresnih volitvah dobi namreč praviloma zmeraj opozicijska stranka nove kongresnike, seveda na račun vladne stranke. Ako se ta pojav ne hi prihodnje leto ponovil, bodo to morali pripisati republikanci samim sebi in njihovi zavoženi politiki. Zadnje vesti VATIKAN. — Vesoljni cerkveni zbor je včeraj glasoval o verski svobodi. Za besedilo resolucije, ki proglaša versko svobodo na temelju vesti in poziva države, da naj jo priznajo in varujejo, je glasovalo 1,997 članov vesoljnega cerkvenega zbora, proti pa 224. Največ odpora je bilo med škofi, nadškofi in kardinali Italije, Španije in Latinske Amerike. NEW DELHI, Ind. — Indijska vlada zanikava trditev rdeče Kitajske, da je Indija izpolnila njeno zahtevo ter odstranila vojaške postojanke na meji med Sikimom in rdečo Kitajsko, ki jih je preje zgradila na “kitajskih tleh”. Priznava med tem, da je prišlo na dveh krajih da meji med Indijo in Kitajsko do streljanja in da so se na obeh krajih Indijci raje umaknili, kot bi se spustili v boj z rdečimi Kitajci. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Včeraj se je začelo 20. zasedanje glavne skupščine Združenih narodov. Za predsednika nove glavne skupščine je bil izvoljen italijanski zunanji minister A. Fanfani. Jugoslovan Koča Popovič je odpovedal kandidaturo. Združeni narodi so sprejeli za nove redne članice afriško republiko Gambijo, Singapur in Maledive v južni Aziji. Število članov je s tem na-rastlo na 117. SAIGON, J. Viet. — Rdeči gverilci so včeraj bili zelo aktivni v Mekongovi delti, ameriški težki bombniki B-52 so znova bombardirali rdeča oporišča v znani zoni D severozahodno od Saigona, med tem ko so druga letala napadla vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Pri teh napadih so bila izgubljena štiri ameriška jet letala in en helikopter. Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Mary Zabak s 7731 Union Avenue se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo na domu, obiski so dobrodošli! Mrs. Matilda Ropret z 19601 Kildeer Avenue se je vrnila iz Euclid Glenville bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave, prav posebej pa tudi za molitve. Kar lepa starost— Mrs. Jennie Strnad z 1191 E. 61 St. bo jutri dopolnila 75 let. Dolgoletni naročnici k rojstnemu dnevu čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Asesment— Vsa društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Avenue, bodo v petek, 24. sept., pobirala asesment. Zadušnica— V soboto ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Gradisar ob 4. obletnici smrti. Vinska trgatev na Pristavi— Odbor Slov. pristave prosi članice in prijateljice Slov. pristave, da bi za “vinsko trgatev” prihodnjo nedeljo spekle in darovale kaj domačega peciva. Pogreb— Pogreb pok. Rudolfa Brancela bo jutri, v četrtek, ob 8.30 zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Rudolfa Brancela. Novo iskanje stikov z rdečim Hanojem? WASHINGTON, D.C. — Ko je te dni odpotoval v Alžirijo po “poslovnih zadevah” bivši zakladni tajnik R. Anderson, industrialist iz Teksasa in ozki o-sebni prijatelj predsednika Johnsona, so začeli ugibati, kaj naj bi za tem potovanjem tičalo. Dognali so, da je v Alžirju redni zastopnik Južno-vietnam-ske osvobodilne fronte in da bi Anderson utegnil poskusiti od njega dobiti odgovor na vprašanje, kaj mislijo rdeči o možnosti razgovorov za končanje vojne v Vietnamu. Pri teh ugibanjih kažejo na nedavno “počitniško potovanje” A. Harrima-na v Moskvo. Sikimski knez postavlja kitajske komuniste na laž WASHINGTON, D.C. — Iz Calcutte poročajo, da je sikimski knez izjavil, da ni res, da bi bile indijske čete na meji med Sikimom in Tibetom utrjevale postojanke na tibetanski strani meje ali da bi bile vdrle v Tibet. Sikim je mala kneževina med Indijo in Tibetom. Glasom pogodbe med Kitajsko in Indijo v 1. 1890 mora Indija skrbeti za varnost Sikima, za promet in za sikimsko zunanjo politiko. -----o----- Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. iwimsm Bogovim -.i? ,1‘i 'O vti i.;. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; £a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece bh Kanado in dežele izven Združenih držav: l $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $10.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 181 Wed.,~Sept7 22,_1965 dolgoletno vojskovanje. Naša zunanja politika ima torej še nekaj časa, da skuša razgristi ta usoden problem v Južnem Vietnamu: ali res začeti ustvarjati južnovietnamski narod ne samo na papirju, ampak v resnici, ali pa samo še viseti na pojmu o južnovietnamskem narodu, za kulisami pa iskati drugo rešitev, ki je veliko skromnejša, pa realnejša: držati v rokah vse vojaške postojanke na vietnamski obali in jih samo deloma prepustiti komunistom šele takrat, ko bodo spravljeni pod streho vsi tisti južnovietnamski protikomunisti, ki se sedaj res borijo proti rdečemu kitajskemu imperijalizmu. Zgodila bi se jim velikanska krivica, ako bi morali tako bežati kot so jugoslovanski protikomunisti v 1. 1945. Take usode gotovo ne zaslužijo pri vseh napakah, kar so jih že napravili in jih še bodo. BESEDA IZ NARODA Nekaj spominov ob li-Moi siov« radijskih oddaj v Chicagu Vietnamska narodna zavednost Svet — in z njim vred tudi Amerika — trdi, da ob stoji vietnamski narod. Naša zunanja politika celo zida svoje politične cilje na tej ideji in utemeljuje svojo udelež bo v vojskovanju proti severnovietnamskirn partizanom Bori se za pravico južnih Vietnamcev, da sami odločijo svoji politični bodočnosti brez tujega vpliva ne s komunistične ne s protikomunistične strani. Cilj je gotovo lep in moralen, toda vprašanje je, ali je tisto prebivalstvo, ki spada pod pojem vietnamskega naroda, res že dozorelo za lastno narodnost. Osnova za vsako narodnost je narodna zavednost. Šele taka zavednost nalaga prizadetemu prebivalstvu dolžnost, da čuti narodno skupnost in da je pripravljeno, da za njo tudi nosi vse žrve, ki jih politična stvarnost zahteva oc njega po vsakokratnih razmerah. Žrtve so navadno velike zato ima narodna zavednost tudi dolžnost, da postavlja cilje svoji narodnosti. Tako so narodnost, narodna zaved nost na eni strani, cilji narodnosti in žrtve zanjo tesno po vezane med seboj. Glavni cilji narodnosti sta pa neodvisnost in svoboda. Neodvisnost in svoboda sta tista ideala ki dajeta narodnosti toliko moralne moči, da lahko prenese vse udarce, ki letijo od vseh strani na narodnost. Napačno bi pa bilo, ako ne bi svobodi in neodvisnosti dodali še tretji ideal in cilj: narodno edinost. Ni naroda, ki ne bi hrepenel po svobodi, neodvisnosti in edinosti. Nima pa vsak narod pri tem že na prvi poglec jasnih pojmov o pravem vrstnem redu, odnosno o pravilnem vrednotenju teh idealov. Politična stvarnost ga zelo rada zapelje, da misli predvsem na edinost in neodvisnost veliko manj pa na svobodo. Politična zgodovina po prvi svetovni vojni nam to resnico nazorno tolmači. Po prvi svetovni vojni so vsi narodi v srednji Evropi mislili v glavnem na neodvisnost in edinost, manj na svobodo. To je bila velika napaka, ki se je kmalu bridko maščevala. Veliko srednjeevropskih narodov je takrat dobilo narodno neod visnost in edinost, pa tudi svobodo, toda svobodo so hitro zanemarili in kmalu padli pod diktatorske režime. Če so takrat celo narodi v Evropi delali tako napako kdo more danes pričakovati od vietnamskega naroda, da tudi on ne bo delal napak, ako jih že ne. Saj je sporno celo osnovno vprašanje, ali obstoja v Vietnamu narodna zaved nost. Mnogi poznavalci tega vprašanja mislijo, da je ni, od nosno, da je samo negativna. Trdijo, da Vietnamci želijo samo neodvisnost, da pa imajo o narodni edinosti zelo različne pojme, ki stojijo še pod vplivom plemenske pretek losti. O svobodi jim pa manjka tudi primitivno pojmovanje, ki se' izraža v prikriti želji po anarhiji. Če se je torej naša zunanja politika postavila na stališče, da imajo južni Vietnamci pravico do samoodločbe, je napravila zelo drzno politično»potezo, ki se bo morda posrečila, morda pa tudi ne. Južni Vietnamci si morajo namreč šele ustvariti svojo narodno zavednost, ki zaenkrat samo tli pod plemenskimi tradicijami in čustvi. Šele potem, ko se bodo čutili kot narod, si bodo lahko ustvarili svoje ideale o svobodi, neodvisnosti in edinosti. Danes jih ima šele neznatna manjšina med prebivalstvom v južnem Vietnamu in še ta živi večinoma le v mestih. Nanjo pa močno vplivajo domači komunisti. Seveda bi bilo mogoče uspešno agitirati za gornje tri ideale, ako bi Južni Vietnam imel vlado, kot se spodobi. Današnja vietnamska vlada je zgolj fikcija. Njena oblast se ne razteza niti na vsa večja mesta, pa še tam ne more vzdrževati reda in mira. Hujše je pa to, da ta vlada nima nobenega narodnega programa ne na političnem ne na go spodarskem ne na socijalnem ne na kulturnem polju itd. Ne obstoja pa tudi noben nadomestek za širjenje narodne zavednosti, kajti v vsem Južnem Vietnamu ni niti enega narodnega gibanja, ki bi poudarjalo idejo narodne povezanosti. Zato pa je vodilna plast južnovietnamskega prebivalstva razbita na številne frakcije med vojaki in civilisti. Nekaj skupnega med prvimi in drugimi pa tudi ni na vidiku. Da bo zagata naše politike v Vietnamu še večja: edino komunistična stranka ve, kaj hoče. Je za narodno neodvisnost obeh Vietnamov, je pa tudi proti neodvisnosti Južnega Vitenama in seveda tudi proti narodni edinosti Južnih Vietnamcev. Zanjo obstoja samo en narod, ki je trenutno razdeljen v dve polovici in ki jih je treba sedaj združiti. ' Naša sedanja administracija je torej res v velikih škripcih, ki jih pa noče priznati, čeprav ni odgovorna za sedanje narodno-politično stanje v Južnem Vietnamu. Gotovo se jih dobro zaveda, toda ne ve, kako naj si pomaga. Ne najde med južnimi Vietnamci ljudi, ki bi res hoteli žrtvovati svoje delo in svoj čas za porod južnovietnamskega naroda. V dobro hodi ravno to, česar se z vojaškega vidika najbolj boji: azijski komunisti ne mislijo na mir, ampak na CHICAGO, 111. — Prav kmalu po prihodu v Chicago sem pričel premišljevati, kako to, da Slovenci v tem mestu nimamo lastnih oddaj na radiju. Obrnil sem se na različne postaje, da bi dobil primeren čas za oddaje, toda povsod so odklonili. Nekatere postaje niso imele časa na razpolago, druge so že v na- radiju ter podal primerno duhovno misel. Lepe zasluge pri slov. radijskih oddajah si je pridobil tudi univ. prof. Loyole univerze dr. John Zvetina, ki ob mnogih prilikah govori in vzpodbuja k na-rodno-kulturnemu delu tako na radiju, kakor tudi ob različnih proslavah. Dr. Zvetina je častni prej odklonile misel na tuje- predsednik Radijskega kluba. jezične oddaje. V tej zagati nas je rešil naš odlični rojak p. Mirko Godina, ki je bil takrat župnik na hrvatski fari v Gary, Ind. On me je opogumil in bil celo tako dober, da se je dogovoril s'jenec postajo WWCA v downtownu ’ preds. Pred 11 leti smo pričeli s počastitvijo za narod zaslužne o-sebnosti, bodisi slovenske ali neslovenske osebe, ki si je stekla zasluge za Slovence. Prvi nagra-je bil Frank Kosmach, St. Paul hranilnice, na- Gary, ki mi je dala na razpola- to ameriški kralj slov. polk go naprej čas za prvo slovensko | Frank Jankovič, tretje leto je božično oddajo, dne 24. decem- prejel odlikovanje dr. Ludvik bra 1950, prav na božični večer. Pri prvi celourni oddaji so sodelovali tudi g. p. Godina z duhovno mislijo ter Slavko Novak in Ed Blatnik. Prva oddaja je bila naravnost sijajno sprejeta od Slovencev, ki so jo slišali. Uspeh nas je navdušil in takoj smo zopet iskali primeren čas za nadaljevanje oddaj. Ker v Chicagu nismo mogli dobiti primernega časa, zato smo se zopet obrnili na Gary in na omenjeni postaji začeli takoj v, novem letu z rednimi tedenskimi oddajami vsako nedeljo o-poldne. Voziti smo se morali v Gary. Bilo je naporno in tudi rojaki osrednje slovenske naselbine v Chicagu so se pritoževali, da ne slišijo dobro, ker so včasih bile motnje, zato sem nadaljeval s prizadevanji za prenos iz Chicaga, kar se mi je končno posrečilo s podpisom pogodbe s takratno WHFC, ki je pravkar zgradila novo radijsko postajo v mestu. Od začetka samo imeli samo pol ure, a pozneje nam je postaja nudila možnost cele. Leta 1952 je bil ustanovljen Slovenski radijski klub z namenom, da pomaga pri kulturnem delu radijske ure. Pod pokroviteljstvom Kluba smo imeli letne družabne in prosvetne prireditve ter od leta 1954 letne Festivale Slovenskih dnevov. Pod okriljem kluba je bila ustanovljena slovenska folklorna skupina radijskih plesalcev. Prvo leto je skupino učila narodnih plesov gdč. Marie Culjak, bivša članica Duquesne univerze. Od leta 1955 je voditeljica plesalne grupe ga. Corinne Leskovar, ki je organizirala tudi otroško in mladinsko grupo. Radijski plesalci v Chicagu delujejo izredno živahno ter imajo za seboj veliko javnih nastopov tako na televiziji, kakor tudi na odrih ter so v Chicagu priznani kot odlična narodna folklorna skupina. Da se ameriška javnost boljše pouči o Slovencih in njihovi zgodovini, smo uvedli radijska predavanja v angleškem jeziku, katere vodi z izrednim uspehom Frank Schonta. Ti govori so zelo priljubljeni med ameriško govorečo mladino. Za Slovence je imel redne lepe verske nagovore po radiju takratni župnik svetoštefanske fare p. Leonard Bogolin OFM. Po njegovem odhodu so ti govo-sicer prenehali, toda njegov naslednik p. Aleksander Urankar OFM je imel navado, da je ob praznikih voščil rojakom na ameriška javnost nam je izredno naklonjena. Naj omenim samo, da sem v enem tednu ob neki anketi prejel nad tisoč kart in pisem, kar je dokaz izredne popularnosti, s katero se dostikrat ne morejo ponašati t.zv. “veliki programi”. Ne dvomim, da so naše slovenske oddaje zarezale globoko kulturno brazdo ne samo na njivi Ameriške Slovenije, ampak tudi močno odmevajo v splošni javnosti našega mesta in naše države. Rojaki od blizu in daleč vljudno vabljeni na Festival Slovenskega dneva ter proslavo 15-letnice v nedeljo, 10. okt., ob treh popoldne v Sokol dvorani, 2617 S. Lawndale ulici. Dr. Ludvik Leskovar -----o-----— Romanje DSPfš v Frank Cleveland, O. — Društvo Slovenskih Protikom unističnih Borcev v Clevelandu pripravlja za nedeljo, 3. oktobra, romanje v Frank ,Ohio, ki naj bi bilo v Okviru letošnje dvajsetletnice. Vsi, ki bi se radi udeležili tega romanja, naj se prijavijo pri L. Bajcu, tel. 531-4306. Cena vožnje je $2.50, za šolsko mladino pa po $1. Avtobusi bodo čakali pred šolo Marije Vnebovzete, kjer je predviden odhod ob 8h zjutraj. Mimogrede se ustavimo pri Baragovem domu, kjer naj se zberejo vsi tisti, ki so iz šentvidske okolice. L. Bajc, ta j. --------o----- Oltarno društvo sv. Vida vabi na obad Leskovar, pričetnik oddaj in u-tanovitelj Slov. radio kluba, nato Frank Schonta, govornik o slovenski kulturi in zgodovini na radiju, dalje John Gottlieb, takratni urednik Novega Sveta, sledila je Albina Novak, gl. tajnica SŽZ in urednica slov. kuharske knjige in zbirke narodnih pesmi, sledil je Anthony Darovec, predr, slov. Reliance hranilnice, nato John Jerich bivši urednik Amerikanskega Slovenca in slov. publicist, njemu je sledil p. Vendelin Spen dov, skladatelj in zborovodja in lani je bila imenovana Gizella Hozian,, urednica pesniške zbirke “Spomini mladosti” in voditeljica bratskih in dobrodelnih akcij. Zadnjih sedem let čikaški župan uradno proglasi Slovenski dan in mestni svet sprejme posebno resolucijo, v kateri so o-menjene zasluge Slovencev za naše mesto. Zadnji štiri'leta izda podobni proglas tudi guverner države Illinois. Guverner Otto Kerner je slovanskega porekla ter Slovencem zelo naklonjen, saj se je osebno udeležil lanskoletnega dneva, kar je gotovo bilo prvič, da je guverner države prišel med nas ter s tem nakazal, da nas smatra za važen del države. Za letošnjo 15-letnico bo prvič, da bo naš Slovenski dan omenjen v samem ameriškem kongresu. Naš kongresnik, ki zastopa osrednjo slovensko naselbino v Chicagu, Hon. Frank Announ-zio bo v zbornici kongresa v Washingtonu govoril o Slovencih ter o našem čikaškem dne- LORAIN, O. — Vedno novi vu ter proslavi 15-letnice. Nje- grobovi! Slovenski ljudje, ki Cleveland, O. — V nedeljo, 26. septembra, od opoldne do treh popoldne bo Oltarno društvo fare sv. Vida serviralo obed v veliki farni dvorani. Listke za ta obed so nekateri dobili po pošti, ti naj jih prinesejo s seboj, drugi pa jih boste lahko dobili pri vstopu v dvorano po $1.50 za odrasle, po 75c za otroke. Članice, ki nameravajo darovati pecivo, so prošene, da tega prinesejo v soboto popoldne ali pa v nedeljo zjutraj zgodaj, da bo dovolj časa za ureditev stojnice. Upam, da boste članice in prijateljice društva spekle kaj dobrega kot ste lani. Prilepite na vaše darove ime in naslov, da bomo vedele, kdo je kaj daroval. Naše kuharice obetajo dobro domačo juho z rezanci. Po obedu si oglejte, kaj so naše žene in dekleta spekle in skvačkale! Kakor vsako leto želimo tudi letos lep uspeh, da bo božični in velikonočni dar naši lepi cerkvi večji. Kar delamo in darujemo, je vse za Boga in Njegov hram. V soboto, 25. septembra, bodo od . dveh dalje v farni dvorani naprodaj domači krofi. Vse članice, pa tudi druge rojakinje in rojaki prisrčno vabljeni! Na svidenje v nedeljo v farni dvorani pri Sv. Vidu! Mary Marinko sv. Cirila in Metoda, član Društva sv. Alojzija ABZ ter bil spolšno znan med rojaki v Lo-rainu, pa tudi v Barbertonu. Zapustil je ženo Agnes, pastorko Mrs. John Lerchbacker, pastorka Johna Lesnika, dva vnuka v Lorainu, v starem kraju pa dve sestri in brata. Pogreb je bil iz cerkve sv. Cirila in Metoda na Kalvarijo. Življenje nam na splošno teče brez posebnih vznemirjanj, čeprav raznih drobnih novic nikdar ne manjka. Tako so imeli pri Mr. in Mrs. Michaelu Rutarju obisk iz Toronta v Kanadi. Obiskala sta jih Frank in Linda Žgavec, ki sta v istem kraju doma kot Rutarjevi. G. Frank in ga. Linda sta pripeljala s seboj tudi Lindino mater go. Terezijo Cinprič, ki je prišla v Kanado obiskat svojo hčerko iz Slovenije. Tako so se imeli veliko pomeniti ne samo o Kanadi in A-meriki, ampak tudi o starem kraju. Iz starega kraja, kjer je bil na obisku od pomladi, se je vrnil John Mramor z E. 29 St. Ogledal si je Švico, Avstrijo, v glavnem pa seveda Slovenijo. Povsod se je kar dobro počutil. Posebno je pohvalil slovensko vino. S seboj je prinesel domačo slivovko in brinjevček. Oboje nam je dal pokusiti. Ni kai reči, dobra sta! Pozdravljeni in še drugič kaj! L. Balant IJsshfjagiskš nadškof na Ungšeškem lovies- h loraina gov govor bo objavljen v Congressional Records. Gotovo važno priznanje našemu delu v najvažnejši zakonodajni zbornici na svetu. 15-letnica je visoka obletnica, če pomislimo, da smo v vseh preteklih letih predvajali nad 800 ur na radiju in vsaj 10,000-krat vrteli slovenske plošče, skratka prinašali slovensko besedo in pesem v domove rojakov in nerojakov v radijskem območju nad 4 milijonov ljudi. Naravno, da je bilo potrebno za kritje stroškov spraviti skupaj težke desettisoče dolarjev. Kdor ima opravka z narodnostnimi programi, ve, da to včasih ni lahko. V največje zadoščenje nam je lep odziv in prijazna podpora, katere smo bili deležni pri našem delu vsa ta leta. Ne samo slovenska, ampak tudi splošna so prišli sem koncem prejšnjega ali v začetku tega stoletja iz Slovenije, so v tistih letih, ko je že treba vsaj na tihem priznati, da se čas steka. Tako je 7. septembra umrl v bolnici sv. Jožefa 69 let stari Joseph Spraitz z River Rd. v Sheffieldu. Pogreb je bil iz cerkve sv. Cirila in Metoda na Kalvarijo. — Naslednji dan je umrl v Columbusu 65 let stari Joseph Jakopin, ki je dolga leta živel v Lorainu. Tu je zapustil tudi tri sestre, brata, nečake in nečakinje. Pokopali so ga po pogrebnih opravilih v cerkvi sv. Cirila in Metoda na tukajšnjem pokopališču Kalvarija. — V bolnišnici sv. Jožefa je umrl 63 let stari rojak John Ursic s 1706 E. 32. ceste. Pokojnik je bil rojen v Iški Loki pri Igu in je prišel v Ameriko leta 1919. Okoli 44 let je delal v U.S. Steel Works. Bil je faran LONDON, Vel. Brit. — Povabljen po liverpoolskem nadškofu dr. Becku je prišel ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik v spremstvu g. Julija Slapšaka iz Clevelanda 31. avgusta popoldan na Angleško. Na letališču sta ga pričakala tukajšnji slovenski župnik in g. Susterick iz Kalifornije, ki ga je peljal do poljske misije v Londonu, kjer je g. nadškof užival gostoljubje londonskega generalnega vikarja za Poljake vse dneve svojega bivanja. Naslednje dneve si je g. nadškof ogledal londonske zanimivosti, zlasti cerkve in muzeje ter opravil več obiskov. Tako je bil povabljen na kosilo v apostolski delegaturi, kjer je bil prisrčno sprejet po sedanjem delegatu nadškofu Cardinale po rodu iz Kanade. Prav tako ga je sprejel tudi westminsterski kardinal Heenan, vendar se ni mogel udeležiti večerje, ker je g. nadškof imel 8. septembra zvečer mašo v Slovenskem domu. Tako se je povabilo preneslo za Rim. Obiskal je tudi odpravnika poslov jugoslovanske ambasade v Londonu. Tudi tam je bil prijazno sprejet. Dne 4. septembra popoldan je odšel za Bedford, kjer so se tamkajšnji Slovenci pripravili za birmo. Zvečer ob 7. je bil sprejem in pozdrav v mestnem gledališču, ki so ga napolnili Slovenci iz Bedforda in drugih krajev južne Anglije. Na pragu je prevzvišenega sprejela Rehberger]eva Jožica z narodnim šop kom in lepimi pozdravnimi besedami. V dvorani so pa nastopili otroci s kratko, a lepo akademijo, le pozdrave sta opravila slovensko tukajšnji župnik, angleško po kanonik Hulme, ki se je nekaj dni preje vrnil iz obiska v Moskvi, kamor je peljal skupino Angležev, da so molili za mir in edinost v moskovskih cerkvah. Njegov pozdrav je bil zelo lep. G. nadškof se je zahvalil za sprejem. Za tem se je razvila zabava, ki je trajala do polnoči. .Igrala je domača muzika. Najlepši dan je bila nedelja, 5. septembra, ko se je zbralo nad 200 Slovencev v župnijski cerkvi. Ob 11. uri je vstopil pre-vzvišeni v spremstvu 23 birmancev in asistence v cerkev, kjer je med slovesno pontifikal-no mašo bila birma. Pridiga je bila vsa v misli, kakšnega pomena je zakrament sv. birme za modernega človeka. Kot diakon je pomagal g. dr. J. Zdešar, direktor duš. pastirstva iz Muen- chena v Nemčiji, g. A. Sterle iz New Yorka, kanonik Hulme, v spremstvu sta pa bila tudi g. J. Slapšak in I. Kunstelj. Ker je bila sv. maša v slovenščini, je berilo, evangelij in vsebino pridige povedal g. Hulme v angleščini. Takoj po pridigi je bil podeljen zakrament sv. birme, ki ga po tukajšnji navadi škof o-pravi sede, bil pa je ves obred v slovenščini. Vsaj za Anglijo je bila maša prva pontifikalna maša v narodnem jeziku, tu so vse pete maše še vedno latinske. Malo manj kot dve uri je trajalo opravilo. Da ne bi tako botri in bo-trice imeli mrzlega kosila, so kar v hotelu naročili za vse pripravljene. Zato so po maši udeleženci odšli v bližnji hotel, kjer so spet pozdravili nadpastirja ter se mu zahvalili, da je prišel med Slovence. V petju so hitro minile ure; za zaključek so bile spet v župni cerkvi pete litanije, ki jih je vodil g. nadškof, ki, je tudi podelil blagoslov. Vreme je bilo izredno lepo, dasi se letos ne moremo pohvaliti z dobrim poletjem. Seveda so prihod g. nadškofa omenili mnogi časopisi. Tudi radio BBC je ves potek posnel ter podal potek slovesnosti naslednjo nedeljo v kulturni uri za domovino. Na Mali Šmaren, 8. septembra, je zvečer prevzvišeni daroval sv. mašo v naši kapeli v Londonu. Ker je bila po namenih Apostolstva sv. Cirila in Metoda, se je je udeležil tudi predsednik apostolstva msgr. L. Staniszewski, tajnik p. J. Lang, Čeh po rodu, in tudi Fr. Burns, župnik pri Sv. Ani. G. Čretnik, direktor dušnega pastirstva v Franciji, je moral prejšnji večer odpotovati. Tudi v “Našem domu” je po maši bilo razpoloženje polno veselja in zadovoljstva, saj se je razgovor zavlekel v pozne ure. Naslednjega dne je g. nadškof odpotoval v Bristol, kjer je obiskal naslednjega dne katoliškega škofa, ki ga je zastopal generalni vikar, a bil je tudi povabljen k anglikanskemu škofu Thompkinsu, ki vodi delo za zedinjenje. G. nadškof si je ogledal tudi več katoliških šol, kjer so ga zares ljubeznivo sprejeli. • V soboto je odpotoval z vlakom skozi Wales v Manchester in Rochdale, kjer so ga zvečer sprejeli tamkajšnji Slovenci pred konventom na William St. Darja Sušnikova mu je podala lep narodni šopek in ga pozdravila. V kapeli je bila pesem “Pridi sv. Duh” in blagoslov. V nedeljo, 12. septembra, so se v isti kapeli ponovili prizori iz Bedforda, ko je 12 birmancev pristopilo za sv. birmo. Pri maši sta pomagala g. Grgič in fr-Glancy, ki je domači duhovnik pri sestrah Palotinkah. V pridigi je g. nadškof spet povdaril pomen sv. birme, čestital staršem, ki imajo katoliške šole za otroke in opozoril na molitev in pokoro za vesoljni zbor, ki se bo kmalu spet zbral v Rimu. Fr. Glancy je prebral berilo in e* vangelij v angleščini. Po maši pa je bilo skupno kosilo v bližnji ukrajinski dvorani, kjer je bila tudi pozdravna a-kademija s petjem moškega in mešanega zbora ter recitacij. G. nadškofa je pozdravil Vinko Grobelnik. Sledile so še pete litanije v kapeli in blagoslov. Potem so se pa udeleženci razšli po svojih domovih zadovoljni in srečni, da so imeli med seboj svojega nadpastirja. G. nadškof pa je šel blagoslovit novi dom družine Ivanovič v Haslingdenu. Naslednjega dne je odpotoval z letalom iz Manchestra v Rink ker je bil že začetek novega zasedanja vesoljnega zbora. N. K- Teksas na čelu DALLAS, Tex. — Država Teksas je na čelu držav v Unij* v pridelovanju bombaža, angolske volne in prireji goveda. ®3S!5i3SS&3!S3S!S3!SS3®S3!5!SS?3®3i3*SS«?5®5SS5!35^^ Po Hirsehevi - J. M.: V valovih " graščinskega jezera čisto izključeno, da se bo izrek porotnikov glasil ugodno za ‘O, ne recite tega,” je prosil Košutnik in prijel svetnika za i'oko, ki mu jo je ta le nejevoljno pustil, a mu jo je kmalu spet odtegnil. “Prosim vas, da malo pretehtate okolnosti. Mi mora-nro odpotovati in nas ne bo nazaj morda celo leto. Moja prošnja je na videz res neobzirna in neprimerna, toda to reč je treba Vendarle urediti. Ko bomo odsotni, to ne bo mogoče. Kaj niorda ni tako? “Kar ste mi rekli, je delno resnično,” je po kratkem pre-niisleku dejal Lokan, “in mogel t*i pač ...” “Vedel sem, da se bova kmalu sporazumela,” ga je Košut-nik živahno prekinil. “Koliko dni pa bo treba, da bo zadeva urejena?” “O, to se lahko uredi v nekaj urah.. ” “Toliko boljše!” mu je segel v besedo Košutnik, ki mu je ušel pogled prav tja kakor sta-roniu gospodu: proti veliki železni omari v sobnem kotu. “Take bi torej mogel z družino odpotovati že pojutrišnjem.” “Oprostite, gospod Košutnik, nisem vam še vsega povedal,” je dejal Lokan. “Hotel sem še pripomniti, da se ta zadeva ne da urediti tako hitro, kakor vi želite.” Kljub resnosti, ki jo je kazal Košutnik ves čas med pogovorna, so se njegove oči pri zadnjih Lokanovih besedah nehote Jezno zaiskrile. Njegov obraz je °čitno pokazal razočaranje in zajecljal je: “Ne? pa ste pravkar rekli...” “Da so papirji tu in da se dado hitro vnovčiti,” mu je se-Sel v besedo stari gospod. “Ven-dar pa jih še ne smem dati iz rok.” “Zakaj ne?” ‘Ker smrt moje varovanke še *u čisto nedvomno dokazana.” Košutnik je planil tako naglo P°koncu, da se je prevrnil stol, katerem je bil sedel. “Kakš-dokaze pa še terjate, gospod vKji svetnik? Ali ni dovolj, da s° našli truplo uboge Vere in Ha ob žalovanju vsega mesta Položili včeraj v rodbinsko §robnico, kjer že počivata nje-da roditelja?” Kakršne so že okolnosti, zdaj Uu to ne zadostuje,” je odvrnil Lok Juga...” “To je čisto nemogoče!” je pripomnil Košutnik, ki je tekal po sobi gor in dol ter zdaj in zdaj obstal pred Lokanom. “Tudi jaz mislim tako, vendar se moje varuštvo nad Vero konča šele po obsodbi Mirka Juga.” “Toda če ... česar niti misliti ne morem ... porotniki tega pobalina oproste?” Košutnik je zastavil to vprašanje z nervoznim nasmeškom in kakor utrujen spet sedel na stol. “Če se tako zgodi, bo treba najprej po zakonu razglasiti pokojno Vero za mrtvo, ih šele potem se bo lahko izročila vaši ženi njena zapuščina.” “Na ta način lahko potečejo leta, preden bo zadeva urejena.” Viti iz “Ka an. ne da bi se bil dal spra- ravnotežja. tl aj torej še zahtevate?” Najprej mora biti visokošo-Kllrko Jug obsojen, šele po~ L1 bo mogoče govoriti o zapuščini.” v ne udslit6 • • •” Je ^ iknii Košutnik, ki je le s e^° zadrževal jezo. jaz mislim, ali ne mis-ia ’ V) v tem primeru ne priha-Poštev,” je odvrnil višji “Seveda. Toda vam se tega ni treba bati, ker je gotovo, da boste po sodni obravnavi lahko prevzela pokojničino premože-nje.” “Rekel sem vam že, da Vida ne bo prišla k sodni razpravi, ker ji hočem prihraniti ponovno trpljenje, ki bi ga doživljala, ko bi se obravnavala zadeva njene tako tragično umrle sestre. Zato pač takrat Vida ne bo mogla prevzeti dediščine.” To se lahko uredi, saj vam lahko da pooblastilo in boste vi prevzeli Verino premoženje. “Tega ne bi rad terjal od nje. Toliko obzirnosti pač moram imeti.” “No, če ne pojde drugače, obdržim upravo Verinega premoženja do vašega povratka, a med tem vam bom pošiljal obresti,” je dejal Lokan dobrodušno. Košutnik se je hladno vzravnal in nenadno nekako zviška odgovoril: “Najlepša vam hvala, gospod višji svetnik. Ne smem vas preveč obremeniti, saj imate že tako dovolj drugega dela.” “To delo bi moral tako in tako opravljati še dve leti, če bi bila uboga Vera pri življenju, kajti šele čez dve leti, bi bila polnoletna,” je odvrnil višji svetnik. “Na to sem bil torej že pripravljen, sicer pa, kakor želite. Na dan po sodni razpravi, vam bo zapuščina na razpola- g°. “Zaenkrat se torej ne da nič drugega ukreniti,” je odgovoril Košutnik, vstal, ponudil Loka-nu roko in se poslovil. “Bodite pozdravljeni. Kljub vsemu bom z družino odpotoval. Prav za prav je vseeno, saj je premoženje rajnke v dobrih rokah.” "“V boljših je, kakor so tvoje,” je sam pri sebi šepnil višji svetnik Lokan, vračajoč se v sobo, ko je bil spremil svojega gosta Smrt dveh znanih duhovnikov v Sloveniji Cleveland, O. — Z letalsko pošto smo včeraj sprejeli iz Ljubljane sporočilo, da sta pred dobrim tednom v domovini drug za drugim umrla dva slovenska duhovnika, kanadski Slovenec Father Rudi CUKJA-TI in župnik v Šempetru pri Novem mestu preč. g. Franc PAHULJE. Rajni Father R. Cukjati se je podal v domovino ne pred dolgim časom iskat zdravja, pa ga je Bog od tam pozval k Sebi. Malo pred smrtjo mu je umrla mati. Za njim žalujeta v domovini sestra Ana in brat Rajko z družino in drugo sorodstvo. —• Rajni je bli posvečen v duhovnika 29. junija 1960 v Vancou-verju v Kanadi, slovesno novo mašo pa je imel v slovenski cerkvi v Torontu, Ont, 3. julija 1960. Rajni župnik Franc Pahulje je bil, kot se bodo tega rojaki po Kanadi in Združenih državah spomnili, pred dobrim mesecem na obisku pri svojem bratu, znanem gradbeniku in hotelirju v Lethbridge-u v Alberti, g. Ludviku Puhljetu in njegovi družini. Ko se je vračal s tega obiska, se je ustavil tudi v Clevelandu, kjer se je med drugim udeležil v bratovem spremstvu in v spremstvu njegove ge. Danice piknika clevelandskega Društva slovenskih protikomU' nističnih borcev na Slovenski pristavi v nedeljo, 22. avg. 1.1. Pogreb rajnega je bil v ponedeljek, 13. sept. 1965, ob treh popoldne iz rojstne hiše v Rakitnici pri Ribnici na domače po kopališče. Za njim žalujejo ^ Končni izidi nemskiH volitev ne bodo znani tako hitro BONN, Nem. — Dasiravno ni nobenega dvoma več, katera stranka je zmagala v zadnjih nemških parlamentarnih volitvah, končni rezultati ne bodo tako hitro znani. Voliti je bilo treba 496 poslancev. Po nemškem volivnem redu je samo polovica poslancev izvoljena na isti način kot pri nas: z navadno večino v volivnem okraju. Druga polovica je izvoljena na podlagi proporcijo-nalnega sistema, ki je pa zelo zamotan. Zato bodo končne številke za to polovico znane šele v domovini mati Frančiška, brata Janez in Jože, sestri Franca in Marija z družinami in teti Mica in Karlina, v Lethbridge-u ^ Kanadi pa brat Ludvik z dru žino. — Rajni župnik Franc Borgia Pahulje je bil rojen v Rakitnici, župnija Dolenja vas, 8. okt. 1906, v duhovnika je bil posvečen 5. julija 1931. približno 10 dnevih. Pa še takrat ne bodo volitve končane. Tekom volivne kampanje sta namreč dva kandidata umrla. Zato so volitve v dveh volivnih okrajih odložene na 3. oktober. Na sklicanje novega parlamenta ne bo to nič vplivalo. Parlament se namreč sestane 19. okt., kajti mandat prejšnjega parlamenta poteče šele 15. oktobra. Novi parlament bo po konstituiranju najprej izbral novega kanclerja, predlagan bo dr. Erhard. nesreč nastane zaradi človeških napak. JVfALI OGLASI V najem 5 sob in kopalnica, spodaj, $60.00 na E. 74 St. KKličite 431-2246 ali UT 1-5208. (181) Največ zaradi človeške napake WASHINGTON, D.C. — Okoli 90 odstotkov vseh letalskih 1895 V najem Oddamo 5 sob in kopalnico spodaj, na novo dekorirane na 7002 Becker Court. Kličite 361-4635. (181) V najem 5 sob in kopalnico oddamo Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) 1965 Naprodaj Dobro ohranjeno pohištvo za jedilno sobo, miza in šest stolov. Vpraša se na 6700 Schaefer Volili so tudi v Afganistanu KABUL, Afgan. — Afganistan je dobil lani novo ustavo, letos pa so bile razpisane prve volitve na novi ustavni podlagi. Parlament bo imel 216 poslancev, ki bodo izvoljeni v 28 provincah. Na volitvah je poskusilo svojo srečo nad 1,000 kandidatov. Kdo je bil med njimi izvoljen, bo ta teden objavil ministrski predsednik Mohamed Youssouf. Molki dobijo delo Črnski demokratje pogoreli v boju proti kongresnikom v Mississippi naznanilo in zahvala V globoki žalostni naznanjamo, da je dne 19. avgusta | 1965 umrl v St. Vincent Charity bolnišnici naš brat in stric Anton Zidar Bojen je bil leta 1895 v Tihaboju v fari sv. Križ pri Litiji, od koder je prišel v Ameriko pred 42. leti. Pogreb se je vršil 23. avgusta iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca, nato na Kalvarijo. Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo Rev. Francis Baraga, Rev. Arthur Zanutič in Rev. Anthony Zepp za darovano slovesno sv. mašo, katera se je darovala za pokojnika. V dolžnost si štejemo, da se posebno zahvalimo č. g. župniku Rev. Francis Baraga in Rev. Arthur Zanutič za obisk v pogrebnem zavodu, za molitve sv. rožnega venca. Iskrena zahvala sestri Rose Hostnik in njeni družini za spremstvo pri pogrebu. Prišli so z Detroit, Mich. Zahvalimo se tudi vsem, ki so položili toliko cvetja ob njegovi krsti; vsem, ki so darovali za sv. maše za mir in pokoj njegove duše; vsem, ki so prišli rajnega kropit in molit. Naša zahvala tudi društvom Sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ in dr. Slovenija in Zvon. Ravnotako naj sprejmejo našo zahvalo vsi, ki so se udeležili pogreba. Vsem naj ljubi Bog stotero povrne. Ako smo jzpustili pomotoma kakšno ime, naj sprejmejo zahvalo tukaj. Ave. (180) Soba v najem Oddamo čisto sobo ženski, in če želi, tudi garažo. Kličite IV 1-1305. (182) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, čista, mirna okolica. Kličite po 6. uri HE 1-3629. (184) WASHINGTON, D. C. — V, državi Misisippi so črnski demo- ’ a , l h pogreb, krat j e ustanovili svojo stranko, j 8 Hvala lepa Ferfolia pogrebnemu zavodu za lepo urejen V najem 4 sobe se odda, dve spalnici 3 kopalnico, na School Ave. Kličite PO 1-8934 podnevi, po 6. uri pa 541-1553. (182) Hiša v najem Hiša 6 sob, kopalnica, klet, podstrešje, plinski furnez, oddamo na 5229 Luther Ave. HE 1-5305. —(1B2) Hiša naprodaj Lastnik prodaja 6-sobno hišo na lepem kraju v Mentor, O. Klet, furnez na olje, 4 akre zemlje s sadnimi drevesi, blizu trgovin in cerkve, vse mestne udobnosti. Hitremu kopcu se proda po zelo zmerni ceni; prevzame tudi prvo vknjižbo ali “mortgage”. Za več podrobnosti kličite 255-3123. (182) V najem Soba se odda ženski. Si lahko sama kuha; garaža na razpolago. 6607 Schaefer Ave. UT 1-9250. -(16,20,22) RABIMO V ODDELKU ZA ZAVESE KROJILCE ZA PREVLEKE NAMEŠČEVALCE ZAVES Prošnje na Personnel Department SEARS ROEBUCK & CO. Southland Shopping Center 6950 West 130th St. ___________ (181) Ženske dobijo delo Gospodinja Iščemo gospodinjo, lahko ostane čez noč ali samo podnevi, trikrat tedensko v Richmond Heights. Kličite IV 6-0016. (183) Kuharico iščejo Iščejo slovensko kuharico (short order cook) za čas od 9. dop. do 1:30 popoldne. Lach’s Bar, 875 E. 79 St. Kličite zvečer med 6. in 7. uro. (17,20,22 Sept) Delo dobe Iščemo tovarniške delavke, skupinsko in lahko strojno delo. Za sestanek kličite 781-7136. (183) Delo dobi Zena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103. (x) "Vetaik čisto mirno. “Osebno , do vrat. “Z vsemi temi izgovori ftl0ram priznati in sem tudi plemeniti gospod ravnatelj < , — m sem vč n°-Prel)ri^an 0 tem’ da smo v^eraj spremljali Vero Ogorel-k zadnjemu počitku ...” No, torej?” Liso endar pa ie nekai ljudi, ki čatii ”° *ern ^a^° lrdno prepU- je dug in njegova mati,” Kov e^a^ zaničljivo ravnatelj V0SUtnik- “To je pač razumlji-lita ”aka:i ^a ^va drugače mis- “P koi a tudi stara kuharica po- darkC^n^ slaraev>” je s Pou" Ne J1111 Pristavil višji svetnik. čjjjv a ^ se bil brigal za zani-sta ° slcomiganje svojega go- t0 sJe nadaljeval: “Čeprav je i 0r° neverjetno, vendar ni naročje? Uboga Vida, bojim se, ne bo prevaral. Denar potrebuje, zato se mu tako mudi. Zdaj, ko to vem, bom skušal čim dalje obdržati zapuščino. Iskal bom pretveze, da mi bo to mogoče. Koliko je ta človek stal mojega prijatelja Ogorelca, to vem razen pokojnega Ogorelca samo jaz. Najbrže sam Košutnik ne ve, kako je bil zadolžen. Po smrti svojega tasta je dobil cel milijon in po smrti svoje tašče, dobre gospe Ogorelčeve, pol milijona, a kakor kaže, nima niti pare več. Kako dolgo bo kaj trajalo premoženje, ki mu bo zavoljo Verine nesreče padlo v ker jih bela večina ni hotela vpoštevati v demokratski politi-! ki. Pojavili so se tudi na zadnji J demokratski konvenciji v Atlantic City in tam toliko protestirali, da se je začela vsa naša javnost brigati za njihovo gibanje. Pri lanskih volitvah seveda niso prišli do veljave, izvoljeni so bili vsi beli demokratski kandidatje v Mississippiju, pri čemur pa črni volivci niso imeli niti volivne pravice. Črnski demokratje so v Atlantic Cityju propadli s svojimi zahtevami. To jim ni vzelo poguma. Obrnili so se na predstavniški dom in zahtevali, naj razveljavi volitve za kongresnike v njihovi državi. Predstavniški dom je hodil dolgo časa okoli te zahteve kot maček okoli vrele kaše, nazadnje pa protest iz Mississippija odbil s 228 proti 143 glasovom. Zmagala je torej znana koalicija konservativnih južnih demokratov in republikancev. Koalicijo je sestavljalo 141 demokratov in 87 republikancev. Ti pa Anton, brat in stric, mirno počivaj v Ameriški zemlji. Blagor mu, ki se spočjie, v črni zemlji v Bogu spi. Lepše sonce naj mu sije, lepša zarja rumeni. Žalujoči: JOSEPHINE KORDAM in ROSE HOSTNIK, sestre NEČAKI IN NEČAKINJE Cleveland, Ohio, 22. sept. 1965. Lastnik prodaja Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077. — (pon., sred,, pet.) Stanovanje v najem Oddamo 4 sobno stanovanje spodaj na E. 63 med Carl in Glass Ave. Vprašati na 1148 Norwood Rd. —(22,24,28 Sept.) Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! da te čakajo še hudi časi! Zakaj ni rajnki Ogorelec določil nekaj premoženja tudi za oba otročička? Tega premoženja se zapravljivi zet Košutnik ne bi bil smel lotiti. Rajnki Ogorelec pač v svojih zadnjih dnevih ni na vse pomislil!” (Dalje prfhodnjU' V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN PREDOBRI OČKA LOUIS MAJER Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 22. septembra 1963. V najem Enodružinska 6-sobna hiša na E. 74 St., plinski furnez, kopalnica, $60. Vprašajte na 1266 E. 71 St. HE 1-8726. —(185) V najem Oddamo spodaj 4 lepe sobe, kopalnico, plinski furnez, prostor za parkanje na 7023 St. Clair Ave. Kličite 361-2309. (22,24 sept) Ko bi ljubezen odločila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila. Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad. Pri Bogu zdaj se veseliš, a v naših srcih še živiš. Žalujoči: žena HELENA, hčerka IVANKA, sestrična URŠKA KUCLER in bratranec FRANK MAJER Cleveland, Ohio, 22. septembra 1965. -mmm 2 lota na meji Cleveland-Euclid En lot 75 x 100 v Clevelandu nasproti Pawnee Ave. Ima 7-scbno Colonial hišo, popolna kopalnica zgoraj, stranišče na prvem zraven kuhinje; klet in prostor za sadje. Hiša ima aluminijaste strani in strehe; lep porč spredaj. Zraven odobren lot v Euclidu, lot 56 x 100 primerno za poslopje, nasproti E. 193 St. Ima garažo in dovoz. Primerno da se postavi dom za mamo in očeta ali novoporočence. Vse to je v bližini trgovin in buse za Cleveland in Euclid. Dajte ponudbo. Lastnik 481-0035. (183) RABIMO V ODDELKU ZA ZAVESE ® KROJI LKE • LIKALKE • GUBALKE *> PREGLEDOVALKE IN « SESTAVLJALKE Prošnje na Personnel Department SEARS, ROEBUCK & CO. Southland Shopping Center 6950 W. 130th St. (181) ImTmoir ŠIVILJE Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa. Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka. JOSEPH & FEISS CO. 2149 WT. 53 St. 981-6000 blizu Lorain Ave. (181) Iščemo Kuhinjsko pomoč, 7. zj. do 2. pop. ure SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Čistilke Iščemo čistilke za poln čas, plača od ure', počitnice, bolniški dopust in prazniki plačani. Oglasite se pri “Personnel Dept.” ST. VINCENT CHARITY HOSPITAL 2222 Central Ave. (182) KLIJE LJUBLJANA priredi PLES IN VEČERJO eh -31* blmd ebslanka V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU NA RECHER AVE. v nedeljo 20, seplemka 1985 Začetek ob 5. uri popoldne Logar je šel s svojim prijateljem po najbližji poti čez Ograjnico in po Ledinah na Čelo. Bilo je dušeče vroče, vse tiho naokoli. Le murni so škripali v travi in medu pijane čebele so šumele po dehtečih njivah z deteljo in kukavica se je oglašala v bližnjih gozdovih. Logar je spoštljivo razlagal svojemu spremljevalcu vse, kar je ta hotel vedeti; kako se imenuje gozd tu, kako tam, kje se konča škofovski svet in kje se začne gospe Lindeške, in katere vasi so še za holmom, kjer je konec sveta. “Munnigreith — Nova cerkev ob Ostanku ... Pri padarju pri Novi cerkvi sem bil tudi nekajkraj za moje bolezni, pa mi ni mogel pomagati. Nihče mi ni vedel pomoči razen naše ljube Gospe.” Čim bliže prihaja logar Čelu, videti je že, kako se pripogib-Ijejo borovci in smreke pred čudežnim drevesom, tem pogosteje imenuje našo ljubo Gospo, popolnoma pozabivši, da tako govorjenje ne more biti všeč njegovemu evangeljskemu spremljevalcu. In ko sta samo še za lučaj oddaljena od podobe, začne pripovedovati z očmi, uprtimi na podobo na Čelu, ki gleda izza mrežastih vej na iglatem drevju; po domače govori logar v svojem donavskem narečju in pripoveduje iz svojega občutljivega srca protestantu verno prav vse, kako je bilo leta dva in štiridesetega. “Da, vaša milost, zdaj me vidite pač čvrstega, zdravega in veselega, pa si ne morete niti predstaviti, kako slab sem bil tedaj! Take bolezni ne privoščim nikomur, še svojemu naj-hujšemu zoprniku ne! Padarji so rekli, da je bila melanholija; nisem mogel ne jesti ne piti, in če sem le zagledal nož, Donavo ali kaj podobnega, sem mislil, da si moram kaj narediti; tako sem trpel skoraj šest let.” “Kaj vas vaša logarica ni znala potolažiti?” je vprašal Vel-derndorff. “Tedaj, gospod, še nisem bil oženjen, pa mi tudi moja ljuba Mojca ne bi bila mogla pomagati; tako slab sem bil. Hodil sem k zdravniku in jemal zdravila brez uspeha. — Tako sem prišel nekoč v Novi Pechlarn k Meussu. Ali pozna gospod Meussa? Ta je bil izrezal podobo iz lipovega lesa in jo prebarval. Prav tedaj je bil gotov. Ponudil mi je, naj podobo kupim za dva goldinarja.” Logar je obstal in se zagledal v čudežno drevo. Sonce je bilo zašlo, vse nebo je gorelo in ta ogenj je seval skozi hrastove veje. Logar je spregovoril pobožno, kakor da moli: “Tisto noč, ko sem imel podobo v hiši, zaslišim v temi neki glas: ‘Alek- CHICAGO, ILL sander, če hočeš ozdraveti, vzemi podobo in jo nesi v hrast na Čelu!’ In tako sem naredil; v megli in prvi jutrnji uri sem vstavil podobo in Volk Maurer mi je pomagal. In ko je bila podoba gori in pogledala name doli, tedaj se je zgodil čudež z menoj.” Položil si je roke a prsi in jih nato razprostrl: “Težka mora je spadla zmene, kar proč je bila in bil sem zdrav!” “Čudno,” je dejal Veldern-dorff in korakal nekaj časa molče ob logarju. Izmišljal si je dokaze proti neumni kmetovi veri in ko jih je imel nekaj, je začel govoriti v tistem svojem deloma podsmehljivem, deloma šaljivem načinu, ki je vedel, da tako onega bolje in prej pridobi, kakor z dokazi. “Oprostite mi, pa jaz ne verujem v ta čudež. Ali, da lepše povem, ne verujem, da je bilo tisto čudež, kar se vam je tedaj pripetilo. Sanje so potresle vaš systema nervorum, jutrnji sprehod vam je razgibal kri. Drugo je naredila domišljija. Vi ste morali postati zdravi, da ne bi osramotili Device. Saj čutov niste bili bolnih. Bili ste le hipohonder”. “Ne vem, kaj mislite, gospod, z vsem tem,” je odvrnil Schin-nagel. “Sanje tisti glas niso bile, saj je govorilo glasno, kakor vi zdaj z menoj. In — gospod! Če bi si bil mogel domišljati, naj bom zdrav, kaj mislite, da bi bil prenašal tako trpljenje šest let? Ne, ne! Čudež je bil in je čudež in ona ga je naredila. Naredila ga je in zato sem ji dolžnik za vse življenje in sem njen s telesom in dušo, svoje ljube Gospe na Čelu.” S hitrim korakom se je vzpel pc zadnji strmini in stopil pred hrast, ki je kipel s svojimi mogočnimi, temnimi vejami v žareče nebo, poljubil si kazalec in sredinec svoje raskave roke, vzdignil nato prste k podobi v drevesu. Ko je tako naredil, je slišal, da se smeje Velderndorff, ki je stopal za njim. “To torej je podoba?” “To je, gospod!” Velderndorff je stopil tik poleg Schinnagla in opazoval s prekrižanimi rokami čudodelno Devico, čudno Pigmejko, ki ga je gledala izza pletene mreže, grda po obrazu, asketična v telo, brez ženske oblike, oblečena strašno neokusno, sinje in opekastordeče z belo nunsko zavijačo. Na kolenih je držala izpitega, golega moškega, ki je bil skoraj prav tako grd kakor sama. Velderndorff gleda podobo, vse v njem se dviga ogorčeno zoper njo: sin lepe podobo-borke iz Drosendorfa zoper oboževanje Marijino, mladi humanist z Nemškega, ki je spoznal v učilnici Venero in Lais Evha-ritejo, zoper Marijino puščob-nost. In ta zgaga, to strašilo, ta nestvor stoji med Podonavci in čisto besedo: fej, ničvredni malik! “Schinnagel!” je zavpil na logarja. Glas mu je donel kakor pri štiridesetletnem možu oblastno in poveljujoče: “Ali ste znoreli? Tako strahoto molite že osemnajst let! Fej vas bodi!” “Kako strahoto?” je zajecljal logar, ki so ga gospodovi divji pogledi tako oplašili, da jim ni umel smisla. “No, vašo sveto Marijo tu!” je zaklical lutrovec, prodirajoč s svojimi lepimi sinjimi očmi kričeče žive Čudodelkine, s katerih so tekli potoki mlečnobe-lih solza. “Kaj ne veste, revež, da je Bog večna lepota? Kako morete moliti poosebljeno grdobijo? Meduzina glava, Empu-zino telo, pa to imenujete sveto Marijo; to moliš, to te je ozdravilo! Fej, fej, sramuj se!” Logar je vztrepetal pod temi strahovitimi besedami kakor pod prav toliko udarci s šibo. Sram ga je, res, sram ga je, ne svoje pobožnosti, marveč —kakor Adama v raju golote — revež se sramuje, da je podoba, ki mu je tako draga, res grda in da mu je v tem oziru lutrovec neusmiljeno odprl oči. “Gospod,” reče skoraj proseče, “saj je res. Sam vidim zdaj, da ni lepa, — a verujte mi, da je bila lepša, — zadnja zmrzal ji je škodila, pa jo bom dal prebarvati, res, to hočem.” (Dalje prihodnjič) -------0-------- Imenik raznih društev Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Ivan Jakomin, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., KE 1 - 6196, blagajničarka Štefka Smolič, zapisnikar Marjan Kosem, za program: Jakob Mejač, I. Hauptman, Srečko Gaser in Stane Gerdin, odrski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja: Pepca Stanonik in Francka Perčič, bara: Lojze Mohar, reditelja: Peter Trpin in France Stanonik, knjižničar France Jenko, nadzorniki: August Dragar, Jože Malovrh in Franček Urankar. Seje so prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. CHICAGO, ILL. FEMALE HELP ASSEMBLERS Jobs available on our packaging line for both the day and night shift. — Ample fringe benefits included. if L i Uniforms free of charge. Holidays. Discount on employee purchases. I Apply at employment office CAPITOL PACKAGING 1502 N. 25th AYE. MELROSE PARK (182) DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; podpredsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: 1. Sylvia Evatz, 2. Louis Stavan.ja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še-petalka Milka Kokal. — Seje: Tretji četrtek ob 8.00 zvečer. Zabava po sejah v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, O. Slovenski domovi KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovec, podpredsednik John Evatz, tajnik Louis Yartz, 17635 Lakeport, IV 1-5102, zapisnikar Edward Leskovec, blagajničarka Sylvia Evatz. Nadzorni odbor: Frank Zigman, Tony Zadeli, Jo Ann Milavec. — Seje za 1. 1965 bodo 4. oktobra, 1. novembra, 6. dec. v American Yugoslav Centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer. KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, podpredsednica Molly Legat, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Nettie Strukel, Mary Gr-ze in Frances Julyha. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave. predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, 1380 E. 276 St., RE 1-5554; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek: Louis Sajovec, Joseph Kušar, John Ivac; gospodarski odsek: predsednik John Troha, Louis Modic, John Snyder; direktorij: John Adams, John Hrovat, Albert Pestotnik, Theodore Kircher. Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik John Habat, podpredsednik Jacob Mejač, blagajnik Albert Marn, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Frank Hren. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Ciril Štepec, August Dragar. Gospodarski odbor: predsednik Stanley Štepec, Frank Stanonik, Edwin Gro-sel. Ostali direktorji: Frank Suster-sich, Frank Mrzlikar, Joseph Hribar, John Trček. Upravnik: Victor Der-ling, tel. KE 1-0497. — Seja direktorjev se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Anton Vrh, podpredsednica Jennie Trennel, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec. Direktorji: Doris Sadar, John Cech. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Mary Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik Frank Grdina; tajnik Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, O. 44103; blagajnik Stane Vidmar; Baragova prosveta dr. Vinko Vovk; gospodar Alojzij Bajc; upravnik Doma Jakob Žakelj; odborniki: Anton Vogel, Edmund Turk, Franc Sleme, Jože Križman, Vinko Rožman, Slavko Miller, Frank Cerar in Anton Meglič. Telefonska številka Doma: EN 1-5926 ali pa HE 2-0142. Dom oddaja prostore za družabne prireditve. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Frank Tominc, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-7173, blagajnik Paul Košir. Odborniki: Berta Lobe, Vinko Rožman, Milan Goršek, Jože Malovrh, Maks Jerič, Franc Rihtar, Vitko Sleme in Frank Zalar. Duhovni vodja: č. g. Jošt A. Martelanc. Nadzor, odbor: Jože Nemanič, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, John Oster. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V E.UCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika Anton Srebrot in Josephine Škabar, taj. John Zaman, 2921 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, Jennie Leskovec, Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v Slov. Društ. Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Gorenc, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Jožef Rolih. Seje so vsako četrto sredo v mesecu Seja se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob dveh popoldne. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918, blagajnik Frank Majer, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Joseph Planinc, pod-predsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., LI 1-3172, zapisnikarica Rose Paulin. Nadzorni odbor: Jakob Marinko, Louis Dular in George Panchur. — Seje so vsak drugi torek v mesecu v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Avo, Predsednik Anton Škapin; podpredsednik Frank Morel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., 486-6090; pomožna tajnica Josephine Su- Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 6fith St. Tel. HE 1-9183: blagai-nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki: John Lokar, Fra-nk A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Frank Bavec in Albin Lipold, za konferenco SND John Lokar. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnlne in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne Informacije se obrnite na društven^ zastopnike. stersic; blagajnik Frank Mrzlikar; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor; John Hrvatin, Louis Bezek, Jack Lipovec. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., tel. EN 1-1918; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Jack Lipovec. — Seje so'vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB. EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Aleš G. Krek, predsednik; Michelle Ošaben, prva podpredsednica; Krista Košir, druga podpredsednica; Krista Arko, tajnica, 2253 Ridge Avenue, Apt. E-l, Evanston, Illinois 60201; Lojze Arko, blagajnik (Department of Physics, North-Western Tech. Inst., Evanstonj Illinois; Peter Sodja, urednik Vestnika SAVE, 6727 Edna Ave., Cleveland 3, Ohio; Jože Odar, upravnik Vestnika SAVE, 6605 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tanica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Viktor Blatnik. BALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, pod-preds. George Marolt, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Jaka Videtič, T. Umek in Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; kuharici: Jane Perko in Rose Ribar; točaja: Paul V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE MATERE IN STARE MATERE Anna Mivec ki nas je za vedno zapustila 22. septembra 1962. Tri so leta že minila, kar si zapustila nas, v žalosti so nam vtonila, nate mislimo vsak čas. Vedno žalujoči: sinova FRANK GRDANC in JOHN MIVEC hčerki MARY KAUCNIK in ANNA MIVEC sestra ROSE DOBRICH Cleveland, O., 22. septembra 1965. Markič in Louis čebul. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra. Seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Jože Zelenik; podpredsednik: Karl Kovač; tajnik: Angela Kavaš, 1260 E. 59 St., Cleveland, O.; blagajnik: Lojze Ferlinc; gospodar: Matija Kavaš. Odborniki: Štefan Režonja, Rudi Kristavčnik, Anton Meglič, John Vinkler. Nadzorni odbor: Jože Melaher, Rozika Jaklič, Karl Fajs. Razsodišče: Frank Fujs, Miodrag Savernik, Vinko Rožman. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Mertik, blagajničarka Barbara Cerar, tajnica Nežka Ovsenik, 7505 Cornelia Avenue, Cleveland, O. 44103, tel.: 881-3118; koreografija: Mrs. Breda Lončar. — Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsednik — predsedniki krajev- nih organizacij; tajnik Jože Melaher (Cleveland); blagajnik Ciril Prezelj (Toronto); nadzorni odbor: Tone Muhic (Toronto); Franc Medved (Minnesota) in Meglič Anton (Cleveland). Tiskovni referent dr. Branko Rozman (Buenos Aires); njegov namestnik Lojze Drobnič (Cleveland). SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Frank Kogovšek, 719 E. 157 St., tel. 541-5848; podpredsednik Frank Rihtar; tajnica Anica Cigale; blagajničarka Lojzka Rus; športni referent Marjan Ovsenik; odborniki: Jože Košir, Pavle Košir, Marinka Lah, Tone Mrva, Stane Rus in Jože Tomc. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Father Ambrose Matajik, taj. Father Howard Brown, blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom. RUDY KRISTAVN1K COMPANY 5908 Bonna Avenue Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965 Popravljamo in obnavljamp domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni. ! ! '•.vSE&ry. GRDINO VA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd, 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers ms NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 19. avgusta 1965 preminula v Gospodu naša ljubljena mama in teta Antoinette Sestan roj. GRUDEN Pokojna je bila rojena dne 31. okt. 1887 v vasi Bela voda, župnija Sv. Lenart, Loški Potok, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišla leta 1913. Pokopali smo jo dne 23. avgusta 1965. V Zakrajškovem pogrebnem zavodu je častiti gospod Jošt Martelanc blagoslovil truplo in opravil prve pogrebne obrede. Nato smo v pogrebnem sprevodu prepeljali pokojno v cerkev sv. VidCj kjer je bila slovesna pogrebna sv. maša, od tam pa na pokopališče, kjer je častiti gospod Martelanc ob grobu molil za večno srečo pokojničine duše. Iskreno smo mu hvaležni za vso naklonjenost in tolažbo. Našo toplo zahvalo naj sprejmejo članice podružnice Slovenske Ženske Zveze št. 25 in Oltarnega društva pri Sv. Vidu za vso počastitev pokojne, zlasti pa za skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti. Prav lepo se zahvaljujemo dobrim možem, ki so nosili krsto. Zahvaljujemo se najlepše Zakrajškovemu pogreb, zavodu, ki nam je skrbno in ljubeznivo uredil pogrebne priprave in odlične vodil pogrebni sprevod. Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene in vsem, ki so poklonili cvetje in vence. Znani so nam naslednji darovalci: Mrs. Josephine Klun, Mrs. Mary Rupar, Mr. in Mrs. John Vidmar, Mrs. Mary Krall, Mr. in Mrs. Donald An,sec, Mrs. Ann Stare, Mrs. Mary Skul, Mrs. Mary Sadar, Mrs. Mary Hobart, Mr. in Mrs. James Yartz, Mrs. Ana Mihalich, Mr. in Mrs. Al Marn, Mrs. J. Gudaites, Mrs. Albert Križman, Miss Rose Troha, Mrs. Josephine Mathovic, Mr. in Mrs. Clarence Rupar, Mr. in Mrs. Joseph Petrie, Mr. in Mrs. Frank Brinšek, Mr. in Mrs. Anthony DiAmico, Mr. in Mrs. John, Pianecki, Mr. in Mrs. Rudy Virant, Mr. in Mrs. Joseph Ulepic, Mr. Charles Ulepic, Mr. in Mrs. Charles Plestis ter Oltarno društvo pri Sv. Vidu. Prav tako smo srčno hvaležni vsem, ki so dali na razpolag^ avtomobile za pogrebni sprevod. Prav lepa hvala vsem, ki so prišli kropit, bili pri sv. maši in spremljali pokojnega do groba. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj oprosti. Sprejmite tole našo javno zahvalo prav vsi, ki ste našo preljubo mamo in teto kakorkoli ob slovesu počastili, nam pomagali in kaj storili, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Vsem naša prisrčna zahvala za vse izraze sožalja. Njeni blagi duši daj Bog svoj nebeški raj. žalujoči: sin. JOHN; nečak JOŽE MAKSE, nečakinji MARY MIHALIČ in JOSEPHINE LESKO s svojimi družinami in ostalimi sorodniki. Cleveland, Ohio, 22. septembra 1965.