Stev, 206, __ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sy. Frančiška AsiSkega št. 20, i. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredniStvu lista. Nefranku-Htia pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. NaroCnina znaša : Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -.............12.— za tri mesece........•........ 6"-- r. a nedeljsko izdajo za celo leto...... , 5.30 za pol leta................. 2.60 V Trstu, v sredo, 36. julija »16, _" _Letnik XII. Posamezna jt«r.ilkc .Edinosti" se prodajajo po & zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokoiti ene kolon^, Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vlit. Osmrtnice, zahvale; poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vltj^ Oglasi v tekstu Usta do pet vrst ........K 20.-* vsaka nadaljna vrsta....... Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nt oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno ta upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava tn inssratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiikega št 20. — Poštnohranllnični račun Št S4I.S52. mm MMfll dogodkov. Ruska bojišča. — Zapadno Obertina ruski napad razpadel v našem ognju. Južno Berestečka ruski napad dospel v majhni razsežnosti v prvo obrambno črto. — Pod Rigo in ob Dvini slabejši ruski napadi zavrnjeni. _ . Italijanska bojišča. — Južno Suganske doline ponovni močni laški napadi odbiti. Posebno se je odlikoval naš tretji arrnadni zbor. Lahi srdito obstreljevali Sv. Lucijo in predmostni okop južno Podgore. Zapadna bojišča. — Ponovni močni an-gleško-francoski napadi severno S- mme odbiti. Južno Somme začasen francoski uspeh južno Estreesa, drugje Francozi odbiti ob najtežjih izgubah. Pred Verdunom srditi artiljerijski boli. Pehotni napadi odbiti. VIti Balkanska in turška bojišča. — Nič pomembnega. _____ Naše uradno poročilo. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglaša: 25. julija 1916. Rusko bojišče. — Južno Dnjestra, zapadno Obertina, je včeraj razpadel sovražni napad v našem ognju. Ruske poizvedovalne sunke jugozapadno Lobačev-ke smo zavrnili. Drugače je potekel dan mirno. Od davi sem se razvijajo boji južno Berestečka. Italijansko bojišče. — Južno Suganske doline zastavlja sovražnik vedno nove sunke. Iz okoliša Cime Maore je dopoldne trikrat udarila močna italijanska pehota; zavrnili &mo jo vsakikrat krvavo, deloma v boju moža proti možu. V okolišu Monte Zebija je izvršil sovražnik popoldne nov močan napad. Sovražniku se je oosrečllo, da ie vdrl v naš jarek, a smo ga zopet popolnoma vrgli iz njega. V teh odsekih graškega zbora napadajo Italijani vedno zopet s svežin*?, spočitimi četami. Že v prejšnjih bojih brezprlnierno hrabro nastopanje čet tega zbora pa obrezuspe-šuje vsak sovražni napor. Italijanski artiljerijski ogenj se je pri napadih povečal do nenavadne silovitosti-;vse zastonj. Sovražne Izgube so vsak dan izredno težke. Na StHfskem prelazu smo zavrnili napad alpmske stotnije na vrh Naglerja. Na vrhovih vzhodno Borca sta se Izjalovila dva italijanska nočna napada. V okolišu prelaza Rolle se je po italijanskih neuspehih zadnjih dni znatno poleglo bojno delovati te, Na soški fronti najtežji topovski ogenj proti Sv. Luciji in obmostnemu okopu južno Pođgore. Sovražne napade proti postojankam na tržlškem robu smo zavrnili. Jugovzhodno bojišče. — Ne-iz^remenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. RUSKO URADNO POROČILO. DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba 23. julija, popoldne. Zapadna fronta: V postojankah pri Rigi srdit obojestranski artiljerijski ogenj. Severovzhodno, 10 km od Smorgona, pri vasi Marčiških, so Nemci s svojimi četami, ki so jih pripravili v svojih strelskih jarkih, poizkusili napasti z namenom, da bi zopet vzeli prejšnji dan izgubljeno postojanko. Naš zaporni ogenj pa jih je prisilil nazaj v njihove lastne jarke. Vsi nadaljni sovražni poizkusi protisunkov so razpadli v našem topovskem in pehotnem ognju. Ob Stohodu, v okolišu Zarečja—Berezni-ce, 10 km severno železnice Sarnv—Ko-vel, nas je napadel sovražnik ob 9 zvečer, a smo ga zavrnili. Včeraj smo v okolišu Vorohte—Tatarovega, ob cesti iz Delati-na v Marmaroš-Siget. zajeli 5 častnikov, med njimi enega bataljonskega poveljnika. 483 vojakov, 3 topove in 4 strojne puške. V Karpatih sneg in dež. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 22. julija: Med Adižo in Brento na obeh straneh Živahno artiljerijsko delovanje in trajen pritisk naše pehote. Sijajne akcije naših oddelkov se javljajo iz težavnega, visoko ležečega do- PODLISTEK Mučenik! srca, Iz madjarščine M. Jokal-a. »Le govori, dečko!« »'1 e dni so mi stavili kaj ugodno ponudbo. Neki konsorcij imovitih mož je sklenil izdajati ilustrovan list, v katerem bo — kot v amerikanskih listih — določen stalen prostor za karikature. Za izpolnjevanje tega predala so mi ponudili letnih 3000 goldinarjev z garancijo, da bom to plačilo užival tri leta, tudi če bi list neha! izha-iati. Borim se sedaj samo s sabo in ne mo-'em priti do nikakega sklepa. Zato vas orosim vašega sveta.« Sedaj mi je bilo vse jasno. Zato torej e bilo dekle tako resno in dečko tako tih. lomitskega odseka med Brento in Piavo. V nam ugodnih bojih v gornjem koncu Zijske, Vanojske in Cismonske doline smo zajeli 253 sovražnikov, med njimi 9 častnikov, ter nekoliko strojnih pušek. Prelaz Rolle smo trdno zasedli. V Sekstenski dolini, pri stočju Bodenskega in Pacherskega potoka, so naši splezali na Einserspitze (2669 m) in so se utrdili tamkaj. V gornji dolini Piave smo popolnoma zavzeli Clmo Vallone z zasedeniem najvišjega vrha. Včeraj je sovražna artiljerija obstreljevala Cortino d' Ampezzo. V odgovor so naši težki topovi obstreljevali Toblach in Sil-lian v dravski dolini. Ob Soči včeraj močnejše delovanje sovražne artiljerije, katero je obstreljevala naša. IMo uradno naročilo. BEROLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. julija 1916. Zapadno bojišče. — Severno Somme so po izjalovljenem napadu 22. julija včeraj Angleži in Francozi obrali svoje sile za odločilen sunek, ki pa je zopet razpadel, večinoma že v ognju, na nekaterih mestih pa po hudem boju moža proti možu, tako vzhodno Pozieresa, y fouroškem gozdiču, pri Longuevalu in Guille-montu. Zopet so se sijajno izkazali brani-borski grenadir}! In hrabri Snksonci 104. rezervnega polka. Južno Somme so Istočasno Francozi naskočili z močnimi sl-iami v odseku Estrees- Soyecourt. Naskok je le fcžno Estreesa začasno pridobil tal, drugače se je pa razbil ob najtežjih krvavih sovražnikovih izgubati. V okolišu Moze od časa do časa srdit; artiljerijski boji. Na levi strani reke je prišlo do neznatnih bojev z ročnimi granatami. Na desni strani je sovražnik večkrat ponovil svoje poizkuse, da bi zopet osvojil rob i/Mrzlo zemljo«; zavrnili smo ca v zapornem ognju. Severno Balschwe»lerja v Al-zacijl ie neka naša patrulja orivedla iz francoske postojanke 30 ujetnikov. Poročnik Baldarnus je južno Binarville sestrelil francoski dvokrovnlk in je tako onesposobil za boj svojega četrtega nasprotnika. Vzhodno bojišče. — Zavrnili smo sunke slabejših ruskih oddelkov jugovzhodno Rige in patrulje ob Dvini. Pri Llnsingenovi armadnl skupini so sovražni napadi na slonovški fronti, južno Berestečka, v majhni širini dospeli v sprednjo obrambno črto. Zapadno Burkanovega je bilo v zračnem boju sestreljeno rusko letalo. Balkansko bojišče. — Nič bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. LONDON, 24. (Kor.) Uradno vojno poročilo: IzvzemŠi nadaljni težki topovski ogenj na obeh straneh, je bila noč razmeroma mirna. Tudi ponovni težki protinapadi niso prinesli uspeha sovražniku. Ogenj naših topov in strojnih pušek mu je zadal zelo težke izgube. Pridobili smo nekaj tal pri fouroškem gozdiču in v smeri proti Guillemontu. V okolišu Pozieresa so naše čete vkijub trdovratni sovražni obrambi priborile znatne uspehe. Velik del vasi je v naših rokah. V tem okolišu smo zajeli dva topa in 60 mož. LONDON, 24. (Kor.) General Haig javlja: Boj v vasi Pozieres traja dalje. Skupno število po avstralskih četah ujetih sovražnikov znaša 6 častnikov in 145 mož. V drugih odsekih bojne fronte obojestransko znatno artiljerijsko delovanje. Med Ancro in morjem se ni zgodilo nič posebnega. Spopad na morju. LONDON, 24. (Reuter. — Kor.) Admi-raliteta javlja: 22. julija opolnoči je nekaj naših stražnih ladij opazilo v bližini nord-hinderske svetilne ladje tri sovražne ru-šilce, ki so se umeknili, preden jim je bilo mogoče zadati kako škodo. Pozneje se je v bližini Schouvenske sipine zapletlo šest sovražnih rušilcev v boj, ki se je vršil ob polni vožnji. Sovražnik ie bil večkrat zadet. Posrečilo se mu je pa, da je dosegel belgijsko obal. Ena naših ladij je bila enkrat zadeta. En častnik in en mož sta bila lahko ranjena. Drugače ni bilo niti izgub niti poškodeb. Lloyd Geerge o vojnem položaju. LONDON, 24. (Reuter.) V dolnji zbornici je Churchill grajal, da ministrski predsednik Asquith v svojem govoru ni podal pregleda vojnega položaja. Vojni minister Lloyd Oeorge je pripomnil, da je nemogoče, da bi se tekom bitke govorilo o bodočih militaričnih dogodkih- Nade v prihod-njost so pa dobre. Angleški generali so več kot zadovoljni z doseženimi napredki. Nove državljanske armade porivajo nazaj mogočnega sovražnika, ki je dve človeški dobi posvečal vofni vedi. Edina skrb je bila. da bi se dolgoletno vežbanje in pripravljanje velike vojaške drŽave ne dalo premagati. Angleški vojaki pa so pokazali, da ni tako in da bi angleška spretnost v otvarjanju novih pomožnih virov ter duševna gibčnost v nekaterih mesecih mogla iztrgati zmago nasprotniku, ki se je nekdaj zdel nepremagljiv. ANGLEŠKI VOJNI IZDATKI. LONDON, 24. (Reuter. — Kor.) V dolnji zbornici je ministrski predsednik As-quith predložil zahtevo kredita v znesku nad 450 milijonov funtov (10 milijard 800 milijonov kron), s Čemer so vojni krediti od začetka voine sem dosegli svoto 2832 milijonov funtov (67 milijard 988 milijonov kron). Asquith je dejal, da se zvišanje dnevnih vojnih stroškov na 5,050.000 funtov (121,200.000 K) nanaša v bistvu na izdatke za armado, brodovje in municijo. Posojila zaveznikom in domini jeni zuaša-jo na dan 132.000 funtov (3,168.000 K) od 1. aprila do 22. julija pa 157.000 funtov (3.768.000 K). ____ s milu mi CARIGRAD, 24. (Agence Tel. MjUL) Glavni stan javlja: Z vseh raznih front se ne da poročati nič bistvenega. Srbi v Albaniji. MILAN, 25. (Kor.) »Corriere delta Sera« doznava iz Aten, da je v Korico v južni Albaniji dospel srbski bataljon z artiljerijo in ženijskimi četami ter korakal skoz mesto, pevajoč srbsko himno. V Korici se je nastanil pred nekaj dnevi tudi neki srbski uradnik, ki je doslej pripadal srbskemu poslaništvi! v Atenah. Kako neumni so taki otroci! Čim jim rastejo brke in brada, si domišljajo, da so že popolni ljudje. »Ljubi B^ndi, odgovoriti ti hočem na vprašanje. Imenuješ me očeta. Vendar se motiš. Ce bi bil jaz tvoj oče, ki je priden okrajni zdravnik s stalno plačo štiristo goldinarjev in dobro prakso, od katere more prijetno živeti in tudi svoje otroke dobro vzgajati, bi ti rekel: Kaj? Tritisoč goldinarjev ti ponujajo za tvoje risbe? — Poseži po njih z obema rokama. Koliko moram jaz delati in tekati, predno zaslužim tisoč goldinarjev, a tebi dajajo tritisoč za nekaj čečkarij, ki ti niso nikako delo, ampak zabava! Vzemi in ne bodi norec! Jaz, tvoj oče, ti svetujem tako.« »Kakor da še enkrat čitaš pismo svojega starega — ravno tako je pisal« — ie mrmrljal Bandi. »Ali, jaz ti nisem oče, ampak n.ojster. Drabns vesti. Battisti obešen, iz Inomosta poročajo 23. t. in.: Kakor poročajo »Neue Tiroler Stirnmen«, je bil obenem s tirolskim laškim socijaldemokratskim poslancem Bat-t:stijem usmrčen tudi obenem žnjim ujeli roveretski odvetniški koncipijent dr. Fabio Mizi. Cba sta bila obsojena v smrt na ve-šalih in obsodbo jc izvršil rabelj Lang na glavnem trgu v Treotu poleg Dantejevega spomenika. Dr. Battisti je bil poročen z Italijanko iz kraljestva, italijansko socijalno demokratko dr. Ernesto Bittantije-vo. Oosua dr. Bittanti-Battistijeva je nastopala kot govornica na socijalnoclemo-kratskih shodih in je delovala tudi kot pisateljica. Iz njenega zakona z Battistijem s a izšla dva otroka. — V Milanu so se 23. t. m. v čast Baitistiju vršili demonstracijski obhodi otrok, šol in društev. Poslanec Gasparotto ie v svojem govoru proslavljal r mučenika«. Zagotavljal je zborovalcem, da je potreben samo še en udarec, da svet preide k človečnosti preko barbarstva(?). Kolikor se da posneti iz poročil iz italijanskih iistov, je zborovanje poteklo precej klaverno, dasiravno so letala nad zborovališčem dokazovala, da zvesto stražijo, da ne bi se približal sovražnik. V italijanskih iistih se množe izjave proti izkoriščanju Battistijevega slučaja v vse mogoče politične in trgovinske špekulacije. Mesto iurin je krstilo neko ulico po Battistiju. mesto Rim pa je imenovalo ie par hiš, konec ulice Via Nazio-nale, po Battistiju. Italijansko-nemški spor. »Norddcutsche Allgemeine Zeitung« piše: V sporu med Italijo in Nemčijo igra bistveno ulogo trditev, da je nemški generalni gubernator v Belgiji, general Bissing, ponovno izdal odredbo, da vojaški službi podvrženi Italijani ne smejo zapustiti belgijskega o-zemlja in da jih je treba nadzirati ravno tako, kot vojaški službi podvržene Belgijce. Ta trditev nikakor ne odgovarja Vem prav dobro, kaj se godi v tvoji notranjosti. Cim bi našel gotovega zaslužka, bo prva tvoja stvar, da se — oženiš. Potem boš sedel v medu do vratu in boš mogel plavati v njem. Morda imaš tudi • že izvoljen ko, ki si jej pri mesečini prisegel zvestobo. Najmeš si stanovanje s kuhinjo in boš kuhal doma. To je najvišji cilj življenja. Ostajal t->S doma pri ženi in boš dan na dan, teden za tednom, risal karikature in se boš neprestano trudil z izmišljanjem novih spak. da boš znjimi zabaval nedeljske čitatelje. Izmenjaval boš svoj talent v drobiž. Potem pa ti pride na um, da bi mogel pozabiti na pravo umetnost in začneš slikati dobro komponirano sliko, ali ne moreš priti do tega, da bi jo dovršil, kajti, če si dobro razpoložen, ti pošilja založnik in te prosi, da narišeš kakega Pavliho. Ce si pa sliko končno vendar dovršil z velikim trudom, opažaš, da so vse ilgure postale karikature in iz resnici. Odkar so se pretrgale diplomatske zveze med Nemčijo in Italijo, se morajo italijanski podaniki v Belgiji enkrat na mesec javiti v zglaševainem okraju svojega okraja. Ravnotako ni bila načeloma izdana prepoved izselitve za Italijane. — Prošnje za izselitev rešuje generalno gu-bernatorstvo za vsak slučaj posebej, oziraje se na državne koristi. Boji v Kolonijah. Iz Londona se poroča: Kakor pravi uradna brzojavka iz Vzhodne Afrike, oddana 21. t. m., javlja general Sinuts: Sovražne bojne sile, ki so se prizadevale, da bi razdrle zvezo z Zapadno Tango, smo pregnali proti jugu Čez reko Pangani. Zasedli smo Muhezo in Amani. Usambarska železnica je sedaj popolnoma v naši posesti in jo popravljamo. — Belgijski kolonijski urad pa javlja: 3. julija je močan sovražni oddelek, ki je bil pregnan po zasedenju bukobskega in karagevskega okoliša po Angležih, na umikanju naletel v bližini Dusirajomba ob jugozapadnem koncu jezera Viktoria na belgijski oddelek. ki mu je zaprl pot. Po srditem boju, tekom katerega je bilo usmrčenih veliko število Nemcev, je ostanek sovražnega oddelka pobegnil v smeri Mariahilf. Zasledovali smo ga tik za petami. Poveljnik nemškega oddelka, Gudovius, se nahaja med ujetniki. Ob južnem bregu jezera Viktoria so naše bojne sile, ki so zasledovale iz Muanse pobeglega sovražnika, našle nemška parnika »Muansa« in »Otto Heinrich«, potopljena v bližini južnega brega Siuhnanovega zaliva. Ladji se lahko dvignete in popravite za uporabo. Italija posoja Rusiji. Iz Lugana javljajo: Kakor poroča »Italie«, je italijanska vlada s posredovanjem italijanskih bank posodila Rusiji 100 milijonov lir. Ta svota naj bi se porabila za poplačilo prejšnjih ruskih nakupov v Italiji, zlasti avtomobilov. Amerikanski \ojni dobički. Iz Berolina se poroča: »Lokalanzeigerju« brzojavljajo iz Haaga: Kakor poročajo »New York Times«, so naročila vojnega materijala tekom vojne v Ameriki dosegla višino 600 milijonov funtov sterlingov (1V£ milijarde kron). Največ dobička ima Bethlehem. Steel Company«. Tudi Nemčija ie naročala v Ameriki. Materijal prihaja v Nemčijo po nevtralnem posredovanju. Weekly Drugs Market poroča 10. julija o taki po-šiljatvi, ki je vsebovala 116.000 funtov »toluola«. Odpošiljatev je bila namenjena na Švedsko. »Toluol« se uporablja kot zelo eksplozivna snov za polnitev topovskih krogelj. Položaj. 25. julija. Dne 23. julija 1914. je izročil c. in kr. poslanik v Beigradu, baron Vladimir pl. Giesl-Giesiingen, srbski vladi tisto znano noto, ki jej je bila sicer v neposredni povod grozna tragedija v Sarajevem dne 28. junija 1914., ki pa so jo v resnici dozoreli dogodki vrste let v Srbiji na škodo naše monarhije. Nota, ki jej je bil določen rok za odgovor, je vsebovala osem točk, ki so kulminirale v zahtevi, naj da srbska vlada oficijelno zagotovilo, da srbska vlada obsoja proti Avstro-Ogrski naperjeno propagando in da bo odslej zatirala vsako tako propagando. Srbska vlada naj na prvi strani oficijelne »Samouprave« objavi izjavo s predloženim jej besedilom, ki bo obsegala tako obsodbo in to zagotovilo. Oči vsega sveta so bile potem skozi 48 ur obrnjene v prestolnico kraljevine Srbije. S strahom in nado — četudi le rahlo — ie svet pričakoval odgovora srbske vlade, ker se je ves svet zavedal usodnega dejstva, da ima ta odgovor odločiti med ohranitvijo miru In vojno. Dne 25. julija je srbska vlada izročila svoj odgovor. ki je pač sprejel nekatere zahteve, druge pa — odklonil. Kocka je padla za najstrašnejo tragedijo, ki je kdaj prišla nad človeštvo, dasi je bilo tudi po izročitvi note še ljudi, ki so še ohranjali iskrico nade. oklepajoč se — kakor potapljajoči se slamice — okolnosti, da sta bila one dni šef našega generalnega Štaba, baron Conrad pl. Hotzendorf in vojni minister Krobatin na dopustu. Na to okolnost so nekaterniki opirali zadnjo iskrico nade, da ne pride do najhujšega. Ali prazna je bila ta nada: prišlo je, kar so dozorevali dogodki vrsto let, brezvestne agitacije in rovarjenja, ki jim nt bilo nobeno sredstvo preslabo in ki so slednjič dovedla do strašnega umorstva v Sarajevem. Dne 26. julija je bila odrejena delna avstro-ogrska mobilizacija, a dne 28. julija je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno, toda, ne z namenom — kakor se je naglašalo od avtoritativne strani — kakega prisvajanja teritorijev ali uničenja Srbije, marveč le z namenom, da se sosednje kraljestvo prisili v pravilno in lojalno sosedstvo — da Srbija preneha biti ognjišče propagande in agitacij, ki so neprestano vznemirjale monarhijo in ogrožale tudi mirno življenje v nje notranjosti in ki jih tudi ni mogla dalje trpeti radi svojega ugleda velesile. Obračun s Srbijo bi bil gotovo zelo kratek in Evropa ne bi bila trpela vsega tistega gorja, ki ga trpi danes. Ali, prišlo je drugače, ker je Rusija posegla vmes. Kaj in kako je sledilo, je znano. Prišle so vojne napovedi druga za drugo. Nemčija Rusiji, Belgiji in Franciji, na kar je posegla Anglija vmes, Avstro-Ogrska Rusiji, Francija Avstro-Ogrski in se je tej napovedi pridružila tudi Anglija. Na to so napovedale vojno Srbija, Črnagora in Belgija, Japonska Nemčiji, a Avstro-Ogrska Japonski. Bila je tu — svetovna vojna! Bilo je 27 vojnih napovedi, a sedaj se — kakor vse kaže — bliža 28.: napoved Italije Nemčiji. Dve leti divja že ta svetovni požar — to sovraštvo med prizadetimi skupinami držav in narodov, kakršnega še ni videl svet. Požar, ki uničuje vrednote vseh narodov, ki je prinesel nad vse neizmernega gorja. Vprašanje krivde je rešeno: kakor izhaja iz gori rečenega, je bila naša monarhija prisiljena v korake, ki jih je storila: dolžna je bila to svoji varnosti in svojemu ugledu. Nje namen ni bil, da se požar tako grozno razširi. Vesti monarhije ne obremenja nikaka krivda! Tudi ni ne nje in nje narodov nainen in volja, da bi ta svetovna nesreča še dalje ubijala blagostanje Evrope. Ona ne zahteva nič drugega, nego sme in mora zahtevati po vsej človeški in božji pravici: zahteva take likvidacije tega velikega obračuna, da bodo zavarovani: nje čast, nje ugled, integriteta nje meja, nje pozicija velesile in raznovrstni nje državni, politični in gospodarski interesi! Od tega ne more odnehati, ker, kar zahteva, je posvečeno po večni pravici. Nje narodi bodo blagoslavljali dan, ki jim prinese tak mir. Ali se ga smejo skoro nadejati? Kdo ve odgovora na to vprašanje. Dotlej treba nositi dalie to goTje, žrtvovati, boriti se, zaupati in verovati v končno zmago, da se potem složno lotimo dela, ki naj bi celilo rane, ki jih seka ta tragedija. Pridi skoraj tak mir! To je najiskreneja želja vsega človeštva ob dvoletnici te svetovne vojne. gracij — megere. Bog-zaščitnik tvoje umetnosti, denar, je vodil tvoj čopič. In vidiš, kako vedno bolj izginjajo zvezde nad tvojo glavo. Ne zaupaš več sam sebi, marveč praskaš svoje dolgočasno gnusno suženjsko delo. Sčasoma pridejo tudi rodbinska veselja. V hišo pride zibel, kričeči otroci, rejene dojilje, s katerimi se gospodinja prepira cele dneve. Tako gre leto za letom, kajti srečna sta zelo. Slednjič pa ti postajata otroški krik in prepir s posli dolgočasen. Komaj čakaš, da je tlačansko delo dovršeno, ter hitiš v gostilno, da bi — kakor praviš — nabiral »studije«. Prišla ti je dobra ideja. Izdaš humo-rističen koledar, ki mu sam spišeš tekst. Dovtipe nabereš pri mizi bohćme (pustolovskih dijakov in llteratov) in tako postaneš pisatelj, seveda najslabeje vrste. Pa še nekaj drugega postaneš: pijanec, lump, ki s svojimi enakomislečimi kum-pani pije in zapravlja za stavo. Domov Ser$ej Dimitrlieelč sdzohdu. Ruski minister zunanjih stvari ki je pravkar odstopil. Sergej Dimitrijevič Sa-zonov, je šele v 49. letu svoje starosti. Bil je gojenec carja Aleksandra liceja v Pe-trogradu, ki ga je leta 1883. dovršil z odliko. Leto nato je že nastopil diplomatsko karijero. Posvetil se je študijam orijen-talskih jezikov in je postal kmalu prvi tajnik. Leta 1890. je bil imenovan za vele-poslaniškega tajnika v Londonu. Po triletnem službovanju v Londonu je bil imenovan za tajnika ruskega zastopstva pri Vatikanu. Tam so bili njegovi predstojniki Gubastov. Nariškin, Izvolski in Čarikov. V priznanje svojega službovanja v Rimu je bil Sazonov leta 1898. imenovan za komornika. Kmalu nato je bil kot velepo-slaniški svetnik premeščen v London, kjer je ostal osem let in večkrat zastopal veleposlanika. Zaradi izbornega poznavanja vatikanskih razmer je bil Sazonov leta 1906. imenovan za ministrskega residenta pri papežu. Posrečilo se mu je, da je poravnal veliko nesporazumljenj med Vatikanom in rusko vlado. Junija meseca leta 1^09. je postal Sazonov namesto Carikovega pomočnik tedanjega ministra zunanjih stvari, Izvolske- prihajaš o polnoči in spiš do poldne. In potem greš nevoljno na svojo tlako in moraš — da dovršiš svoje delo za kruh — delati pri luči svetiljke, s čemer se ti pokvarijo oči že v mladih letih. Cilj svojega življenja pa si dosegel. Ustvaril si si na otrocih bogato rodbino, ki jej — ko te slednjič vsled tolikega pitja zadene kap — ne zapuščaš ničesar, nego vse polno nedovršenih skic. »Reči moram: ta curriculum vitae« ste lepo očrtali. »Vsaka poteza v njem je resnična. Dovoli mi, da govorim sedaj kot mojster svojemu ljubemu učencu. Vem, koliko si vreden in poznam tvoje sposobnosti. Moreš si pridobiti žnjim svetoven sloves. Slikati znaš, risati pa še ne. Pojdi v Monakovo, Pariz, k velikim mojstrom in uči se tam tri leta. Ponujam ti tistih tritisoč goldinarjev letne podpore.« (Dalje.) Str— rt. »EDINOST- štev. V Trstu, dne 26. julija 191«. ga. Njegovo kandidaturo za to mesto je podpiral tedanji ministrski predsednik Sto-Fipin, ki je bil svak Sazonovega. Soproga Sazonovega je namreč sestra Staliplnove soproge. Ker je Izvolski veliko potoval, je imel Sazonov dosti prilike, da je že kot pomočnik samostojno vodil rusko zunanjo politiko. Car je Lil zelo zadovoljen žnjim in mu je majnika meseca leta 1910. izrekel svojo posebno zalivalo za njegovo delovanje v zastopstvu lzvolskega. Novembra meseca leta 1910. je postal Sazonov minister zunanjih stvari. Zdravstveno stanje Sazonovega je bilo že več let sem izpremenljivo. Večkrat je odhajal na svoja posestva, da se okrepi. Fomladi leta 1911. je Sazonov obolel tako težko, da so dvomili, da okreva. Vpraševal je za svet zdravnike iz raznih dežela in v Davosu se je moral podvreči težki operaciji. Frea nekoliko dnevi je javil »Pe-trograjski borzni list*, da je Sazonov živčno popolnoma propadel. Pri posvetovanjih v glavnem stanu je bil še popolnoma zdrav, sedaj ra da jc popolnoma nesposoben za delo in so ga po zdravniški odredbi odpeljali v neki linski sanatorij. Na-dajje se je ia^ljclG, da je skoraj popolnoma izgubil vid in govor m da njegovo duševno stanje ni popolnoma jasno._ Itova Kozaška taktika. O novih načinih ruskega napadanja v bitki med Dnjestrom in Prutom, ki pojasnjujejo dozdevno popolnoma nesmiselne konjiške naskoke proti zakriti pehoti, javljajo sobojevniki: Ruska rojna črta se pTirine do razdalje kakih 3500 metrov pred črto naših jarkov in si leZe izkoplje za silo kritje. V tistem, ko se naša artiljerija usmerja nanjo, se pojavijo za strelci Kozaki, ki v najhujšem diru, z glavo stisnjeno h konjskemu vratu, prijahajo med pehoto v ospredje. Zdi se, kot bi jezdeci z mogočnim naskokom hoteli prodreti ^reko naših ovir in jarkov, in večkrat so tudi res prihrumeli naravnost v naše žične ovire, kjer jih je v našem hitrem ognju popadalo cele mase. Ukazano pa jim je in godi se tako tudi navadno, d kakih poldrugtisoč pred našimi jarki razjahajo in se pripravijo za streljanje. Njihovi mali, žilavi, dobro izvežbani konji se na jezdečev klic tudi poležejo in podajajo tako jezdecu živo kritje. Kozaki so oboroženi s karabinci in puškami, tako da morejo pričeti takoj streljati. Na ta način je sovražnik s svojim napadom ta-korekoč v enem skoku napredoval za 2000 metrov. Naša artiljerija začne obstreljevati jezdece, ki so poskakali s konj. V istem hipu se zadaj nahajajoča se pehotna rojna vrsta začne kretati in poizkuša skokoma zmanjšati razdaljo med seboj in konjiško prednjo črto. Obenem pa prihaja iz rezerve druga , tretja, četrta rojna vrsta. Večkrat smo našteli po osem, da, celo po deset, dvanajst in štirinajst na-.skočnih kolon drugo za drugo. Ker mora konjica, ki je razjahala, tekom vsega tega post^- ^oea pehotnega prihajanja v strelno črto vzdržati na svojem mestu, je lahko umljivo, koliko zgubi mož in konj. Zelo ">stoma jezdeci ne morejo več nepomično vzdržati v našem šrapnelskem in granatnem ognju in zato poskačejo na konje in s pogumom, ki ga jim daje obup, udariji" na naše črte, pri čemer njihovi resasti konjiči poizkušajo z divje drznimi vkoki preskočiti žične ovire. Večinoma pa se zapleto v bodičasto žico, ki so jo raztrgale ruske granate, in popadajo, pri čemer jezdece potem uniči naš obrambni otrenj. Iznašel je to konjiško napadno taktiko baie i>oveIjnik konjice v armadi generala Lešickega, generalni poročnik grof Keller, ki je bil sam težko ranjen pri nekem takem konjiškem naskoku. Na podoben način se uporabljajo Kozaki tudi pri prehodih čez reke kot prednje dete. ki naj krčijo pot. Izbrani ljudje, sami izkušeni plavači, poskačejo popolnoma nagi v reko, pri čemer orožje in municijo nosijo ali v svežnjih na glavi, ali l>a je vlečejo za seboj na majhnem splavu. Konji jim plavajo ob strani. Ko pridejo na dri' stran, poizkušajo Kozaki ali presekati naše zveze z ozadjem z napadi na trenske kolone, z razstrelbo mostov in železniških tirov, ali pa že prej določena prehodišča očistiti naših straž, da tako o-mogočijo ruskim pijonirjem zgradbo mostu. Tako so skupine Kozakov preplavale Prut, Ceremoš, Moldavo, Stripo in celo tudi široko tekoči Dnjestr, kakor na severu Ikvo, Stir in Stohod. Mimogrede bodi pripomnjeno, da naj se pričkajo juristi o vprašanju, ali je take nage Kozake smatrati za uniformirane v smislu mednarodnega prava ali ne. Tudi pravi prehod čez reko se izvrši po novi in zelo upoštevanja vredni taktiki, ki so se je ruski pijo-nirji navadili od francoskih vežbateljev in ki jo deloma tudi vodijo ti francoski častniki osebno. V varstvu grmovja na o-brežm pripravijo Rusi ob reki štirideset do petdeset zelo dolgih, toda samo en meter širokih splavov. Ponoči porinejo vso verigo teh splavov, z ozko stranjo spredaj, v vodo in jih na obeh koncih prive-zejo k bregu Ker so splavi ozki in se popolnoma stiskajo k bregu, ki je poraste! z dračjem in bičjem, jih tudi podnevi ni lahko opaziti. Naslednjo noč odrežejo ruski pijonirji oni konec splava, ki gleda po reki navzdor. dočim pa dolnji konec ostane privezan. Rečni tok potem polagoma pritisne na neprivezani konec splava in ga zanese čez reko. Enako se zgodi pri vseh splavih, tako da Rusi v istem trenutku razpolagajo s štiridesetimi do petdesetimi prehodi. Preko niih naskoči potem rojna črta naša kritja na drugem bregu, ki jih jc dotlej srdito obstreljevala artiljerija. Seveda se ta način prehoda čez reke da izvesti le na posebno ozkih mestih reke in pri manjših potokih in res še ni mogel v nobenem slučaju resnično iznenaditi naše obrambe. Aproulzacilske M GOVEJE MESO NA IZKAZNICE. Aprovizaciiska komisija je poskrbela, da bo tržaško prebivalstvo moglo imeti od časa do časa govedino po znatno nižjih cenah, kot so pa v navadi. To meso se bo zasedaj dobivalo po enkrat na teden v mesnicah, ki se bodo določale za vsakokrat posebej. Meso se bo dobivalo na Izkaznico za živila, katera se pri prvi prodaji preščipne na Št. X. Za vsak odmerek izkaznice za živila se more dobiti J/* kilograma mesa, vsega skupaj pa ne več kot 1 kilogram. Prvikrat se bo prodajalo to meso v četrtek, 27. julija, po naslednjih cenah: prednji deli s priklado K 4'80 kilogram, zadnji deli s priklado K 6'80 kilogram, in sicer v naslednjih mesnicah: Oatznig, Skedenj 50; Culot, ul. Oiuliani 23; Polac-co, ul. Settefontane 44; Krasnik, ul. Bosco 2; Kustan, Lesni trg 8, Rochelli, ul. Marije Terezije 61, Nichetto, ul. Torrente 39; Pangoni, ul. Oiulia 18; Taverna, trg Pon-terosso 3; Crisiak, ul. Poste 16; Dapretto, ul. Giov. Boccaccio 6; Bolle, Oretska cesta 13; Rochelli, ul. Piazza piccola 2 (za magistratom); Cirilli, ul. Pane; Castro, ul. Bastione, Borgnolo, ul. Lazzaretto 52; I.oy, ul. Donato Bramante 13; Illicher, ul. BaTriera 8; Polli, ul. Istituto 38. • • m LJUDSKE KUHINJE. Na vsa tozadevna vprašanja odgovarjamo, da nam o otvoritvi in poslovanju ljudskih kuhinj aprovizacijske komisije ni bilo doslej doposlano nikakršno poročilo in da tudi nismo dobili vabila, da bi si sami ogledali stvar. Ker je naše načelo, da se nočemo vrivati nikamor — nepovabljeni gostje pač niso nikjer dobrodošli — tudi nismo ogledali stvari, '* ~ Razglas: C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Kdor se začasno preseli v kako zdravilišče ali na letovišče, ali iz svoje občine drugam, mora preselitev naznaniti na od-dajalnem mestu za izkaznice in dodatne izkaznice za sladkor, katero mesto mu izroči o tem potrdilo. Kdor se v svojem začasnem bivališču ne more izkazati z gori označenim potrdilom, ne more dobiti izkaznice, oziroma dodatne izkaznice za sladkor. Pri odhodu iz začasnega bivališča se mora tud vsakdo javiti na oddajalnem mestu. Trst, 25. julija 1916. S c h n e i d er, rn. p. Bmts m\L Poroka. Danes se je poročil g. Vekoslav Mrak, časnikar, z gdč. Antonijo Dekle-vovo. Vse najbolje! t Učitelj Rudolf Čuk. Zopet je smrt posegla s svojo Kruto roko v nase učiteljske vrste ter pobrala mladeniča v najlepšem cvetu mladosti. Rudolf Cuk, učitelj na Prošeku, je preminil. V njem smo izgubili dobrega učitelja in značajnega narodnjaka. Poročnik Rudolf Čuk je bil skoraj dve leti na fec jišču. Odlikovan je bil z veliko in malo hrabrostno svetinjo na ruskem bojišču. Sreča mu je bila mila do 5. julija. Ko je na čelu svoje hrabre stotnije odvrnil sovražni napad na naš jarek, ga je zadela sovražna kroglja. Padel je na tla mrtev, ter izdihnil svojo junaško dušo. Žalujočim svojcem naše odkrito sožalje! Tolaži naj jih zavest, da je izdihnil brez bolečin. Ti, dragi pokojnik, boš pa živel v duhu med nami ter boš naš ponos in zgled, kako u-mirajo naši sinovi za svojo domovino! Junaške smrti je padel na gališkem bojišču član šentjakobske Čitalnice, g. Jernej Roje. Bila mu lahka daljna tuja zemlja! — Ker nam je dospelo obširnejše noročilo o pozni večerni uri, ga objavimo v jutrišnji številki. Par besed o kruhu. Prejeli smo: Kruh, ki ga pečejo letos v Trstu, je, ~ mno- go boljši, nego je bil v mmulem letu. Dogodi se pa, kakor je to bilo minulo nedeljo, da je kruh iz »Panificija« premalo pečen in se je vsled tega skisal. Stem so oškodovani konsumenti, in je ob sedanji vročini slabo pečen kruh nevaren človeš- kemu zdravju. Želeti je, da bodi kruh pečen popolnoma, o čemur naj bi se dnevno prepričali v to poklicani vešČajci. — Oškodovani. Vojaški pogreb. V tukajšnji bolnišnici Rdečega križa v ul. Fabio Severo je 24. t. m. umrl kor por al črnovoj. pešpolka št. 25, U. stot., Štefan Danlček, za ranami, ki jih je dobil na boiišču. Pogreb se bo vršil danes, 26. t. m., ob 5 popoldne iz imenovane bolnišnice na vojaško pokopališče. Za potovanje v Nemčijo so se izdale nove določbe. Kdor bi hotel potovati tjakaj, dobi natančnejše podatke na tukajšnjem nemškem generalnem konzulatu. Proslava petdesetletnice zmage pri Visu v Puli, prirejena po tamošnjih Hrvatih in Slovencih, je izpala sijajno. V naravi, pri morju, ki oplakuje tudi skalovja viške-ga otoka, pod cipresami, sredi lavorik, se je zbralo vse, kar ima Pula odličnega. Na livadi šotor poleg šotora, vrste miz, druga poleg druge. Ljudstvo je prihajalo v velikih množinah. Vse Je bilo lepo organizirano, da je moralo uspeti najkasneje. Slavnost so počastili ekscelenca gospa Chemelarzova, ekscelenca admiral Loffer, podadmiral Njegovan, feldmaršallajtnant HlavaČek. superijor mornarice veleč. g. KoršlČ z mnogimi vojaškimi duhovniki, sodni svetnik Peručič, deželni odbornik dr. Cukon in mnogo druge odlične gospode in mnogo drugih častnikov mornarice in kopnene sile. Goste je pozdravil predsednik odbora, vitez Niko Mardešič. Svirala je mornariška godba in cesarska himna se je spajala s hrvatskimi melodijami, poleg cesarske zastave je vihrala hrvatska tro-bojnica, peval je hrvatsko-slovenski zbor pod vodstvom g. Rudolfa Matčja in udarjal tamburaški zbor z linijske ladje ^»Erzher-zog Friedrich«. »Hrvatski list« piše: »Duša zabave so bili vsakako naši mili hrvatski mornarji, kršni Dalmatinci in Primorci. Vsakdo med njimi srčen junak in sin junaka! Hrvatski mornar je Jecfro naše pomorske sile, a tudi srce in duša vsake narodne slave. Na vsak načm pa so bili naj-navdušeneji in najslovesneji trenotki tisti, ko je pevski zbor zapel cesarsko himno in »Lep •> našo domovino«. Vsakdo je stal pobožno, odkrite glave in ganutjem v srcu. Citirali smo te lepe in veliko resnico vsebujoče besede hrvatskega lista kot dragocen prispevek k našemu odgovoru graški »Tagesposti«, glede hvaležnosti, ki jo je država dolžna — junakom, nekdanjim in sedanjim! Vsak med njimi junak z narodno, zavedno dušo, zvest državi in poln ljubezni do svojega naroda, svoje grude in svojega jezika. Puljski list je o-značil smeri, v katerih naj se država odolži junakom: ščiti, naj njihove materijalne interese in zagotovi naj jim polno svobodo duševnega razvoja na podlagi narodne in hrvatske in slovenske kulture! S tem si zagotovi država, da jej bodo sedanji in pozneji sinovi tega naroda vračali s svojim junaštvom. — Naj navedemo še, kako nemški »Polaer Tagblatt« zaključuje svoje poročilo: »To je bila prilika za tukajšnje Slovane, da so tudi oni s svoje strani prispeli k blaženju ran, ki jih je vsekala vojna, in da so tekmovali z drugimi narodnostmi v domovinskem delovanju. To je bilo gotovo plemenito početje, ki mu gresta - - kakor vsakemu delu na polju dobrotvornosti — priznanje in zahvala.« Voino^pomožni urad političnega društva »Edinost« v ulici Campanile št. 11, do preklica ne deluje. »Primorske Novine«. Včeraj nam je došla prva številka novega hrvatskega lista, ki je pod tem naslovom začel izhajati na Sušaku. Posledica sedanjih dogodkov je bila ta, da sta prenehala izhajati oba lista, ki sta pred vojno izhajala na Reki. Ali ta lepi kraj — tako naglaša uredništvo v pozdravnem članku — v katerem je toli razvita tudi čvrsta narodna misel in v katerem živi toli bister napreden in marljiv narod in v katerem je toli razvita misel za zdravo kulturno in solidno trgovsko življenje in napredek, ni smel ostati dalje brez svojega glasila. Neštevilno ku1-turnih in gospodarskih potreb je, ki zahtevajo javne diskusije. »Izogibati se hočemo — tako naglaša uredništvo novega lista dalje — vsakega strankarstva in osebnosti in takega dela, ki bi nas v teh težkih časih morda še bolj odtrgal drugega drugemu, marveč si hočemo prizadevati — v kolikor je to danes sploh možno — da bi se čim bolj bližali drug drugemu in sestavljali čim močnejo verigo, kar nam današnje težke razmere posebne nalagajo. To bi bil torej naš program, ki se ni pretresal in ustvaril na nobeni skupščini, marveč ga jemljemo iz svoje duše, uver-jeni, da nas bodo Čitatelji popolnoma razumeli.« — Vse priznanje ljudem, ki so se ob tako težkih razmerah odločili, da narodu na tako važni točki naše domovine ob morju dado list s takim programom in takimi nameni, list, ki hoče služiti le tisti »ljubezni, ki jo Čutimo za splošno narodno stvar in za to našo sveto nam grudo,« list, ki hoče ujedinjati narodne sile in ne — podirati z nesrečnim strankarstvom. Želimo novemu sobojevniku, da se mu izpolni želj i, da ga bodo čitatelji popolnoma razumeli — želimo mu uspehov, želimo mu najlepše nagrade v tem, da tudi on pripomore k zgradbi zasigurane in srečne bodočnosti naroda v časih, ki bodo sledili tej vojni. Mestna zastavljalnica. V četrtek. 27. t. ? Irlfn VMio v,sle kupuje prva slov.- \z. r ,.* m. se bo vršila od 9 d op. do 3 pop. javna i ABlUJB vina. Jakob Marmor, Trst, ulita "II- dražba nedragocenih predmetov, zastav-!tario 21 (iiri me<,'°' ___ Ijenih meseca aprila leta 191.5. na svetlo-UiiHiiUM cunje, volno, bomba/., -n mOdre liStke Serije 137 Od Št. 64.400 dO ' vatirauu, pokrival« iu x olnene pit < ne št. 66.100. DAROV!. Moški podružnici družbe sv. C. in M. je izročila gospica Fanika Karn znesek K 230 katere je v proslavo narodnega praznika, godu sv. Cirila in Metoda nabrala med gosti restavraciji Balkan. Darovali so: Stalno omizje v srednjem oddelku restavracije Balkan ob priliki otvoritve krške buteljke K 21; po K 20 Gracijan, Neimenovani; po K 10: N. Stepančič, Fr. Ma-teičič, dr. Abram, I. Bleha, Wacek, Hra-banek; po K 5: I. Gorup, dr. Pretner, dr. Wilian, Candolini; po K 3: Fr. Kovačič, N. N.; po K 2: — grof, Kurinčič, dr. K. Pirjevec, 2 K, N. N.. Nečitljivo, Kos Fr., Nečitljivo, Kalin, Malenšek, Lj. Prodano-vić, J. Štoka, Rud. Perko. dr. Irgolič. N. N., G. B., Cegnar; po K 1: 1. L, N. N., Ga-berščik, Ah, Fonda, Kocjančič, Grom, Prah, Pepel, Babič, Franiar, Nečitljivo, I. I., I. Vovk, Miklavec, Nečitljivo, Engel-man, Paleževina, Nečitljivo, Iv. Doljak, N. N. Skupaj K 222 ostanek K 8 pa je dolo-žila gdč. nabirateljica, kateri se je v priznanje njene rodoliubnosii izročila diploma. srajce Prihajam tudi ca dom. r/.n\cg& Settefonuoo štev. 40. 416 Anton Jerkifi posluje zopet r ev< jt> IvlUsittl ateljeju ▼ Trstu. Via deli« Po.- štev. 10. čas t« IMS i Sprsfnn ^^^z°a sivat**>u roča za vr. št. 5. a obleke za gospe in otroke, so pr.podel o na domu. 1 lioa Picardi 2, I nad- 10 M Hnriltt!nl!f izvr5uje vsako delo to^uo in .u, krema za brado, Ilice, razua rezila, robci, mro -i^e za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogle-iahi, ustnike, razne glavnike, zaponke ..Patent Knopra" j in drugo prodaja JaKOU LKVI, ulica 3. Iflujolo itev. 11). prosimo slovenskih, hrvatskih in Čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. — pošljejo naj se v - - narodni dom v trstu - - Vekoslav Mrak Antonija Mrak roj^ Dekieva danes poročena. Trst-Kozina, dne 26. julija 1916. Sveže čajno maslo. PRODAJALNA SPECIJALITETA „ČAJNO MASLO", Via Campanile 15 in Via Ghegba 2 Najf nej^a iu fina namizna vrsta. 253 ZDRAVNIK M. Dr. Korol fmM stanuje v Trstu, ul. Giuiia 76 III. n. fzraven Drehcrjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za rotfanje« nervozne in clreSčte bo- leinl (blizu cerkve sv. Antona novega.) ■aiBiBBaHiiflHiiHiHaaitsaBiiiiasBsii u m ■B češko - budjeviška restavracija (Bosakova uzorria češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici deJle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. mm mm HALI OOLASi 1:: □□ □□ □□ se rašunajo po 4 stot. besedo. J-astno tiskane besede se računajo enkrat veđa aH penzijonista za podu-«friwjlll(2 čevanje italijanščine in nemd^ine ter za pisarniško de'o. Natančne a pojasnila v Štokovi trgovini, ul ca Molino piccolo 19. 459 AmiIm se 100 kg žvepl* in 30 kg vitrijola po trlUUU dnevni ceni. Via Cavazzeni 4, l£ 503 fintfilnn sem oc*Pri T Bclvedere š ev. 3 "UMIlliU vogal ulice Cecllia). Točim vino ii pivo prve vrste. Domača kuhinja. — Priporoča se Martin Š kap in, gostilničar. 10>3 MIIm po K 4.£0 in 3, čokolada, kondenzirano iillU mleko, nadomestek za kavo, žgombri v olju proda se samo preprodajalcem. — skladišče ulica della Zonta 7 vogal ulice Uarintia. 502 K^InlllfOVtl vo^no» volnena odrozke, pokrivala, RUiiUjglll maje in cunje. Pla am po dnevni ceni. - - Via cscalinata štev. 3. — Pozor na rde<:o volno. 1005 Išče se občinski t slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen. Plača letnih 1200 K in 16 K mesečne stanarine. Nastop službe takoj. Županstuo občine Mane istra dne 24. julija 1916 Josip Stemlserger upravitelj. Krmifom kovaško orodje. Oglasiti liU^Uj&Ill se ali pisati g. Andreju Marancina. kopaču v Kaštaboni, opč na Pomjan, v I.-tri. 601 Vino in sadni most ^Vo^v- prej in novi,Silv a" vrelec namizno m zdravilno kislo vodo razpofiilja po povzetju A. OSET p. GUŠTANJ, KOROŠKO. Po-odo se zaračuna in se nazaj vzame. Sprejmem tudi steklenice in sode v polnitev in protiračun. Žel. post. Sp' dnjidravored. 453 ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Cerrnak se je preselil in ordinira sedal v Trstu. ul. Poste vecchle 12, vogal ulice delle Poste. izdiranje zoMrez Mžfe Mifaaja UMETm ZOBJE. Kliruimn železo, kovino, staro volno in cu.->je hUjLUJglll Cerneka, via dellT0lmo St. 4. 457 MI Ji r11111^120. dobre vrste, v zavojih od 80 kg, i&flIU v kosih pol kg po K 3*74, celi vagon po K 3-60 kg. Franko Trst. Tvrdka Levy i Drug — Trst, uL Donizzetti 5. 443 Oglasi, o&rartnice. zau^^ie iu vsakovistna naznanila reklamne vsebine, naj se liaio na »Inseratnl oddelek Edinosti« Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- h cem pretužno yest, da je naš nadvse ljubljeni sin, svak in stric 1 gospod Rudolf Čuk ces. In kr. poročnik v rezervi In mestni učitelj na Prošeku odlikovan z veliko in malo hrabrostno svetinjo, zadet od sovražne kroglje, dne 5. julija, padel na severnem bojišča. Mlademu junaku bodi zemljica lahka. PR0SEK, dne 25. julija 1916. ® ŽALUJOČI OSTALI. rum P m^-t. unii --------T i -i -- „Tržaška posojilnica in hranilnica i na POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/t % na menice po 6°/0 zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MEHKE. HRANILNE VLOGE iprajcm« od rsakega, če tadi ni ud i u jih obrestuj a po mr 4°|. ^m Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Rentnl davek pUčuje zavod sam. — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA Domaće nabiralnike) hranilne pusice.) regis!rov?na zadruga z onsejenim poroStvom TRST - Piazza della Caserma St. 2, !. nad. - TRST (v lastni hiši) vhod po glavnih stapnjlcah. ——^•■nMBHKsnBaKxHnaMaHaaMMMM.wa.uaw>' r—ai PoStno hranilnični račua lti.004. TELEFON št. t>52 varnostno calico (safe depositu) za shramVo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejono po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po na|nl3jth cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradne m: od 9 de 12 dop. in od 3 da 5 po?. Izpiatuja vsak dMk ob nraisi.ii irah. 8 MrBOOf li'ftT'ft 7agŽnE