Priloga k 189, štev. »Slovenskega Naroda RODOLJUB Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani, Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto, — Članom »Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskoga Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru ,Slovenskeg-a društva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 16. štev. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1892. II. leto. Pred katoliškim shodom. Pod tem poglavjem priobčilo je glasilo Primorskih Slovencev, vrla „Edinost" članek, kateri nam je pisan prav iz srca. Priporočujč tedaj te zlate besede našim bralcem v resni prevdarek, pripomnimo le še, da odbor slovenskega katoliškega shoda navzlic vsestranskim zahtevam še do danes ni dal poroštva, da se v Ljubljani ne bo proglasil kakor v nemškem Lincu za poganstvo boj za narodni obstanek, ki ga je bila do zadnjega vzdihljeja nebrojna množica slovenskih duhovnikov. Pač pa je priobčil Goriški duhovnik dr. Pavlica zadnje dni brošurico, v kateri z nepopisnimi psovkami narodno • napredni stranki naravnost prepoveduje udeležbo. Zategadelj upamo, da nam Bog ne bo v greh štel, ako ostanemo dne 30. in 31. t. m. doma. Slovensko katoličanstvo nam je vsigdar sveto, brezdo-movinstva pa Izveličar ni učil. članek „Edinosti" se glasi: „Dotekniti se hočemo Čisto na kratko in na sploh posledic, koje utegnejo nastati za narodno našo stvar, za mejsebojno razmerje naše in za prečastito duhovščino samo, ako katoliški shod zaide na ona pota, na koje ga potišče veter Goriški.*) „Zakaj niste ostali s prečastito duhovščino, kjer ste stali do sih dob? Kdo vam brani na katoliški shod?" — tako se nam kliče sedaj, neposredno pred katoliškim shodom. „Zakaj niste ostali s prečastito duhovščino?" Na to vprašanje nam je odgovoriti, ne v imenu kakega po-samičnika, ki je morda res skočil preko ojnic, ampak v imenu skupnosti slovenske inteligencije Primorske. Odgovor naš se glasi: Vsaj smo ostali! Ne mi smo zapustili duhovščino, ampak veleučeni dr. Mah-nič s svojimi slepimi epigoni (učenci) je zapustil narodno stvar — in s tem, naravno, tudi nas — in to v onem usodepolnem trenotku, ko so prišli na Kranjsko, kakor se je divno izrazil neki župnik istrski, *) „Edinost" ima tu v mislih izdajatelja „Riraskega katolika" v Gorici dr. A. Mahniča, ki je najstrastnejSi hujskač zoper narodno delo. Op. ured. LISTEK. Stara Marijana. Tam za vasjo stoji koča stare Marijane. Kar pomnim stanuje le-tu. Pod košato lipo pred kočo poseda, drži molek v koščenih rokah in -r- moli. Otroci se je ne bojč. Časih jih je vse polno okoli nje ona pa jim pripoveduje tako lepe pripovedke o nebeškem vrtu in njegovih svetih prebivalcih, da jo vsi radi poslušajo. Ta veli njen obraz bil je nekoč gladakin te ugasujoče, mrtve oči zrle so jasno v beli svet. Krasna mladenka bila je tedaj Marijana Kralj ičeva! Njen glas bil je tako zveneč, da je vsakogar očaral in še-le obrazek in oči, te čarobne, črne oči! In ta čisti glasek, gladki obrazek in °gnjene oči — vse to bila je njena nesreča. Poznal ga je moj ded. Ponosno hodil je po vasi, pa saj je bil mož denaren. Najlepši dom imel je v vasi, najlepša poslopja, najlepša polja! Mladenke so rekale, da je France Markulinov postaven dečak, samo — nekoliko neprikupen. Njegovi pradedi niso tu stanovali. Še-le oče njegov naselil se je v naši vasi. Prišel je tam od nekod iz laške dežele, reven, ter si hitro opomogel, čudno hitro. Tako hitro brez truda, brez dela obogateti to niso pošteni viri in tudi — srečni ne, Malokedaj bil je pri domu, sina prepustil je skrbi dekle Mete, sam pa je vedno hodil po svetu, kupčevaje z volmi. Pogostoma privel je v vas, nekega mešetarja, Laha po rodu. Ta Lah bil je pritlikave postave in odurnega obraza. Kadar je bival v vasi silil se je vedno mej domače fante, dasi je dobro vedel,, da ga tako časte* kakor maček vrečo. Denarja imel je vedno dosti — preveč. Vaščanje gledali so pisano tega, pritepenca, sosebno vaški reveži so ga črtili, odkar je v pijanosti z debelo gorjačo pretepal ubogega berača Ma- razni sekcij onssVfi (uradniki) ministra Gautscha — sekci-jonsšefi, ne po naslovu, pač pa po značaju, — kakor bi rekel češki poslanec dr. Kramar. V 60. in 70. letih, ho je vihral silovit boj proti vzbujajočemu se narodu našemu, mrzila je tedanja vlada istotako duhovščino kakor ves narod naš in njega napore. Zakaj ? Zato, ker je stala duhovščina po v s o d i na čelu narodnih bojevnikov. V onih dobah je bilo mej našimi nasprotniki sovraštvo do duhovske ga stanu znamenje, pod katerim so se bojevali. Ali to sovraštvo z nasprotne strani ni škodovalo duhovščini; nasprotno: poviševalo je nja ugled mej narodom, kar je bilo v eminentno korist njej sami in verskemu čutju. Radi smo videli duhovnika na čelu društev, radi smo se klanjali njegovi avtoriteti in klanjamo se še danes, kjer najdemo duhovnika, skrbečega za naš dušni blagor, mimo tega pa tudi borečega se za naroda bodočnost. Kdo ne bi spoštovanjem snel klobuk raz glavo, da le čuje imena: Strossmaver, Wolf, Trstenjak, Vodnik, Raič, Slomšek, Aškerc, Einspieler, Gregorčiča doktor in Simon, Grabrijan, Dobrila, Ravnih ar itd. itd.! Sijajne te zvezde, uzorni ti duhovniki in možje, služili so, in deloma služijo še, najvspeš-neje sveti veri s tem, da so vršili in vrše svojo nalogo kot voditelji naroda. Tem možem je bil boj za bodočnost narodnosti mimo svetega jim duhovskoga poklica prva dolžnost. Danes nas uče drugače: danes je boj za narodnost — iz rode k poganstva.*) Kdor je narodnjak — ne samo po imenu, ampak kremenit, zna-čajen in odkrit narodnjak, ki ima pogum povedati svoje mnenje vsakemu, ne glede na stanovsko suknjo — ta je brezverec. Nekdaj ni bilo tako. Od todi je razloček v mejse-bojnem razmerji našem od tedaj in danes. *) Še pred par dnevi je odličen govornik na katoliškem shodu v nemškem Linzu poudarjal, da se mora pravi katolik pred vsem otresti poganskega narodnega Čuta!! Daleč smo prišli! Op. uredn. tijo, ki je preživel že drugi vaški rod. Tako so živeli pri Markulinovih. Stari ni dolgo živel. Po njem prevzel je kupčijo France in tudi Laha ni podil od hiše. Kakor stari, potoval je sedaj France in kakor oče ni zahajal nikdar k božji službi, tako se je tudi on pridno ogibal svetišča. No, s časom spremenil je France svoje navade. Po svetu ni več tako pogostoma tržil in kar so pobožne sosede sosebno zadovoljne opazile — v cerkev je zahajal. Ondi pod korom je stal, kjer so se najlepše razlegali glasovi mladih pevk, kpr se je najlepše čul nežni glasek — Marijaničin. Zamišljen slonel je ob stebru in mislil menda le na mili obrazek ljubke pevke in na njene čarobne, črne oči. Takrat stanovala je v ravno tej koči, a tedaj živela ji je še mati in v prijetno družbo ji je bil istih let varovanec Joža, lep fante. A mi se nismo premenili, mi smo ostali isti, kakršni smo bili; pač pa so se spremenili oni, ki nas povprašujejo: zakaj niste ostali s prečastito duhovščino? Prečastita duhovščina naj stopi zopet na ono mesto, katero je zavzemala v letih sedemdesetih — pa smo združeni. Pomisli naj, da jo danes hočejo zlorabiti prav grdo — da jej hočejo naprtiti ono, duhovniku nečastno nalogo, kojo je nekdaj v prilog germanizacije vršila birokracija (uradništvo) a ne izvršila. Prečastita duhovščina naj se odtegne pogumno uplivu „sekcijons-šefov" — ne po naslovu, pač pa po značaju — in hipoma smo združeni v jeden tabor. Bog nam je priča, da nikdo ne želi bolj sloge in miru, nego mi — a tega miru si nočemo kupiti za ceno narodne bodočnosti naše. Čemu to, čemu tako gorostasno žrtev, ko vender vemo, da smo lahko poleg vernih katolikov tudi odločni in ne-ustrašljivi narodnjaki? Za ceno naše narodne bodočnosti, narodnih idejalov naših, da bi si mi kupovali mir — pred goriškimi mogotci ?! Ne, ne! Mi vidimo jasno okoli sebe in vemo, da so sedanji odnošaji zelo ugodni — obrekovalcem narodnih društev; mi vemo, da se bližamo kritičnim, žalostnim časom; mi vemo, da bode trebalo velikega poguma v to, da kdo javno imenuje samega sebe slovenskega narodnjaka; mi vemo, da skoro stopi za vsacega narodnjaka vsaj jeden denuncijant: ali mi se ne plašimo! Mi vidimo jasno okoli sebe; ne tako oni naši rojaki, ki vihte sedaj bič nad glavami našimi, Odnošaji so jim izredno ugodni — to jih je premamilo in spravilo v nekak paroksizem (zamaknenje). Ker ne poznajo moči narodne ideje, jo tudi ne ume ceniti. A da jo poznajo, bi vedeli, da kmalu po njihovih ^sijajnih zmagah", kmalu potem, ko bodo „pobili" in „potrli" slednjega „radi-kalca", pride silna reakcija mej narodom samim, ko slednji izve, kako so z njega koristmi igrali razni „sek-cijonsšefi" v prilog svojega šefa. 02rite se le na Koroško in v Istro, kjer je slednjemu duhovniku usojeno biti mučenik; povprašajte Jeseni hodili so k sosedovim žet, da so si kaj prislužili in Marijanica je tako pridno delala in pela jim, tako krasno pela, France pa je hodil vsak večer za plot poleg koče in poslušal je-li ne bode čul Marijanice. Čul jo je mnogokrat — premnogokrat. Revno živila se je družinica v samotnej koči — oče jim ni drugega zapustil, kakor nekoliko peščenih njivic in zadolženo kočo. Upniki pritiskali so vedno bolj. Marijaničin god je bil, ko je ustopil v kočo berič z resnim temnim obrazom s popisano polo pod pazduho. Mati podala jo je Joži, da jo prebere. Odpala mu je. „V jednem tednu moramo plačati, sicer nas izžen6". Žalosten god so imeli in Marijanica ni več pela, ampak ihtela je pod senčnato lipo in Joža ji je gladil zlate kodre, ter jo tolažil. Tako zaupno občevala sta, kakor brat, kakor sestra; pač nista slutila, da jima tli globoko v srci svetla iskra najplemenitnejšega čustva. le vrlo to duhovščino in izvestno dobite odgovor: d a verska in narodna ideja si niste nasprotni, ampak da se popolnjujeti. Duhovščina ta vam pove, d a verska morala ima le tam svojo zaslombo, kjer se je ljudstvo začelo zavedati svoje narodnosti. Zato pa nasprotniki naši kar naravnost identifikujejo slovanskega narodnjaka s klerikalcem! Neovržna je resnica: da, kjer propada ljudstvo v narodnem pogledu, propadajo tudi verska in javna morala ter ugled duhovščine. Iz te resnice naj izcrpi prečastita duhovščina program svojemu javnemu delovanju; in ako ga izcrpi, zapazila bode, da se je le povrnila k svojemu staremu programu. Svojo staro zastavo izza 60 in 70. let naj razvije na katoliškem shodu prečastita duhovščina — bilo-li to ljubo ali ne goriškim gospodom — in pod to zastavo prihitimo radostno vsi — vsi! Sicer pa je boj neizogiben: ne proti duhovnikom, ne proti veri, ampak proti grobokopom naroda. Rekli smo, da Goriški in Ljubljanski gospodje ne vidijo jasno okoli sebe. In tako je! Gospoda računajo menda na male diference, nastale mej slovenskim posvetnim razumništvom ob posamičnih politiških vprašanjih; gospoda menijo, da kar ni „radikalec", — je na njihovi strani. Kako se varajo! Gospoda, pojte le mej posvetne „ueradikalce" v mestu tržaškem in po njega okolici, in kmalu izveste, da tudi ti obsojajo goriško obrekovanje narodnih dru štev, tako ostro in še ostrejše, nego je obsojamo mi. Gospodje naj ue računajo na razpor mej razumništvom, odnosno mej zavednim delom naroda, kajti z mirno vestjo zatrdimo lahko v imenu vsega slovenskega razumništva — izvzemši par Ljubljanskih »prvakov", pribeglih k nam iz nemškega tabora —, da to razumništvo nikdar ne bode soglašalo z načeli sicer veleučenoga dra. Mahniča. Toliko povedati, smatrali smo za svojo dolžnost. Prečastita duhovščina ima sedaj v svoji „togi" mir ali pa vojsko. V imenu milega nam naroda slovenskega, v imenu naše bodočnosti, v imenu nje lastnega ugleda jo prosimo danes tu, na javnem mestu, da nam podeli — mir! „Mir" bodi signatura katoliškemu shodu, kajti vera naša je vera ljubezni, njej je naloga: gladiti in blažiti. Vera naša ne sodi za skrajnosti; zavrnite torej ne-strp neže! Le malo pojasnila še. Govorili smo o duhovščini na sploh. A nadejamo se, da je že Čitatelj sam pogodil, da naš poziv velja le onemu delu prečastito duhovščine, ki je krenil na nenarodna pota; kajti naglaŠati nam je zadovoljstvom, da velik del našega svečeništva vztraja pogumno pod staro zastavo — slovenskega rodoljubja. Čast, komur čast!" Jednakopravnost v Nemcih in Slovencih. Že dolgo v Nemcih ni napravila kaka stvar in zadeva toliko hrupa, kakor znani sklep mestnega zbora Ljubljanskega, da naj se napravijo po ulicah naše stolice edino slovenski napisi. Židovski listi razgrajali so, kakor bi na Kranjskem na meh drli Nemce. Ljubljanski Nemci pa so zberačili skupaj celih 561 podpisov zoper omenjeni sklep. Žal, da se jim je pridružil tudi stolni kapitel Ljubljanski, v katerem sede" sami Slovenci — po rodu in krvi. In res, naša slavna deželna vlada posegla je vmes. Prepovedala je mestnemu zboru Ljubljanskemu, da ne sme izvršiti svojega sklepa, češ da se s tem sklepom ruši načelo j ednakopravnosti; v Ljubljani da živi namreč poleg blizu 25.000 Slovencev tudi 5000 Nemcev 'in tem bi se godila krivica, ako bi morali slo- „Joža, ločila se bodeva", spregovorila je ona z mehkim glasom, „prodali nam bodo kočo, kjer sva zrastla in ti bodeš mej svetom kmalu zabil mene in lepih dnij, ki sva jih preživela skupaj". Prijel jo je za roko. „Nikdar, nikđar te ne bodem zabil, Marijana*, odvrnil je burno, „saj sva živela skupaj kakor brat, kakor sestra, kakor otroka jedne matere", ponavljal je zamolklo, pogledal ji v oči — in glas mu je zamrl v grlu. Listi lipe šumeli so tako skrivnostno in cvetje je duhtelo. Pod njo pa je stalo mlado dekletce in nekdo je stal poleg nje* ter ji šepetal v uho besede, katere so ji pričarale na rudeči ustni blag, srečen smehljaj : »Marijanica — moja Marijanica!" Dolgo sta stala drug poleg drugega, da je prisvetil mesec skozi temne oblake, da je njegov svit trepetal na listih stoletne lipe, poljubljal cvetke mej zeleno travo in njima lil v srce jasne nade, svetle upe za temno bodočnost. Tisti večer glasil se je zopet okoli koče spev sreče, ob plotu pa je slonel France Markulinov in mrmral temno pred se: .Moja mora biti, moja". Stari dekli Meti bilo je drugi dan vse na poti. „Cel teden že ni prijel za delo", jezila se je, „in danes se je celo praznično opravil". Radovedna stopila je gori do podstrešne line. Videla ga je, ko je ponosno korakal po vasi in zavil k — Kraljičevim. Mati bila je sama doma. Kaj sta govorila ni nihče čul. France stopil je vesel na prag, ozrl se nazaj v kočo, pozdravil mater, potem pa radostno pogledal tja za plot, kjer je z Jožo kosila Marijanica in pela, tako krasno pela. Zadovoljen napotil se je proti ,— župnišču. Kmalu potem ni bilo čuti vaškega slavca. Dolg bil je sicer poplačan, koča ni bila prodana, pač pa je bila venske groše služiti po zgolj slovenskih ulicah. Zoper to odločbo deželne vlade se je mestni zastop Ljubljanski pritožil na pristojno mesto in v svoji dotični pritožbi razkril je toliko gorostasnih resnic, da bo gotovo zanimalo tudi naše prijatelje po deželi, seznaniti se z vsebino te pritožbe. Jasno jim bo potem, da pri nas jednako-pravnost in jednakopravnost ni ista stvar, kadar se gre za Nemce in kadar za Slovence. V dokaz naj nam služijo izgledi. V Cel j i je najmanj 2000 Slovencev ali po mestu, kjer stanuje še kakih 3000 Nemcev, so vsi napisi izključno nemški, in Celjski mestni očetje branijo se z vso silo proti ulogam v slovenskem jeziku. Gola je istina, da bi se bil že davno poslal v Ljubljano vojaški governer s sabljo brušeno, če bi mestni zastop Ljubljanski polovično tako zatiral nemške meščane, kakor Celjski mestni zastop brezobzirno zatira slovenske Celjane ! Maribor šteje najmanj 3000 Slovencev ali po mestu so vsi napisi izključno nemški in slovenski narod nima ondi niti najmanjšega upliva. Ptuj broji nad 1000 Slovencev ali po ulicah tega mestiča, kojemu je okolica čisto slovenska, je vse, izključno vse nemško, a vender se gospod cesarski namestnik v Gradci nad tem do sedaj še nikdar spodtikal ni. V Gorici je nad 4000 Slovencev ali po mestu so vsi napisi izključno laški in vlada se ondi za to zatirano manjšino niti v toliko pobrigala ni, da bi dodelila slovenski narodnosti jedno samo ljudsko učilnico. Trst broji nad 16.000 Slovencev ali po mestu so sami laški napisi in 16.000 Slovencev bi svojim otrokom šolskega poduka v svojem jeziku niti dajati ne moglo, da jim ni priskočila na pomoč družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Tako se spolnuje člen XIX v Trstu. P u 1 j fteje nad 5000 Slovanov ali vender ne dobiš javnega napisa v slovenskem jeziku, kar je zopet dokaz, da se ondi člen XIX. vse drugače tolmači nego v Ljubljani. Čemu pa vlada v teh mestih ne poseže vmes, čemu varuje le na nemški glavi tako skrbno in bojazljivo vsak prodana *— Marijanica. Mati se ni več solzila, Marijanica pa je povešala glavo, ter s strahom pričakovala trenotka, ko bode povedati morala Joži, da je oddana — prodana. In vprašal jo je sam, kaj jo teži. „Joža", odvrnila mu je, glavico naslanjajo mu na močnih prsih, „vse je proč — omožiti me hočejo". Strastno ji je stisnil roko ter vprašal z drhtečim glasom: „Kaj — komu?" „ France me je snubil ter plačal dolg". „Marijanica — moja Marijanica!" lhtela sta oba. Pravila mu je, da se je branila, prosila — vse ni nič pomagalo. Mati ji je pala na kolena, proseč jo, naj jo reši pogube. Naposled je morala ustaviti tekoči vir materinih solzi — privolila je. Marijanica se res ni dalje branila. Ljubila je mater svojo, venec pričakovala je usodnega dne. Približal se je predvečer poroke. Lipa pred kočo zibala se je ponosno v nastopajočem mraku, družeč šumenje svoje s tihim las? Čemu je prepustila, da se na pročelju Kranjske hranilnice v Ljubljani, v kateri je naloženega gotovo več slovenskega, nego nemškega denarja, blišči le nemški napis. A še več! Ona ista vlada, katera se sklicuje na jednakopravnost Slovencev in Nemcev v Ljubljani, ona ista vlada nas Slovencev v Ljubljani niti ne pozna. Deželno finančno ravnateljstvo ima nad svojimi pisarnami zgolj nemšk napis in ravno tako le nemški napisi povedo slovenskemu kmetu in meščanu, kje mu sodi pravico in resnico c. kr. okrajno sodišče Ljubljansko. Enakih izgledov navaja pritožba našega mestnega zastopa še več. Tudi poštni pečati po večini oznanjajo slovenske kraje le v spačeni nemški obliki. Kje je tu jednakopravnost? O napisih javnih, Slovencem namenjenih uradov na Štajerskem, Primorskem in Koroškem pa še govorimo ne in le na to bi še spominjali, da je vlada mirno gledala, kako so mestni očetje Celovški prepovedali družbi sv. Mohorja slovenske napise na njeni lastni, zasebni hiši. Tako se tedaj meri jednakopravnost nam Slovencem in zategadelj prav nič ne bo pomagalo, da je mestna občina Ljubljanska v svoji pritožbi izjavila, da je z ve.-8eljem pripravljena za vedno uvesti dvojezične javne napise, kakor hitro visoka vlada ukreni, da se bodo tudi po drugih mestih, kjer žive* znatne slovenske manj šine, jednako postopalo. Pač pa se lahko mnogo učimo iz tega postopanja vlade, katero so Nemci imenovali vedno nam prijazno. Pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagal! Zahtevajmo veljavo svojemu jeziku vsaj tam, kjer je to v naši moči. Dajmo kruha in zaslužka povsod na Slovenskem le tistim trgovcem in obrtnikom, ki spoštujejo naš jezik, ki mu privoščijo pri svojih napisih in sploh v javnosti izključno ali pa vsaj odlično prvo mesto. Zahtevajmo to od tujcev, še bolj pa od malomarnih domačinov. Svoji k svojim! Tako so postopali tudi čehi in dosegli so, da imajo češki kraji tudi češko lice. Ako dosežemo isto tudi mi, potem se bo vlada težje upirala našim opravičenim zahtevam, ne bo se mogla več sklicevati na našo lastno brezbrižnost in konečno bodemo do- šepetanjem dvojice, ki je zopet stala pod varnim njenim krilom. Joža in Marijanica sta se poslavljala. Drevo šumelo je dalje in čulo besede: „Dekle, jaz sem berač oni je — bogat. Podaj mu roko, reši mater svojo. Jaz grem v svet; moj sklep je trden. Zabil te ne bodem, ker te zabiti ne morem. Materi svoji nisem povedal kaj me žene odtod, nerad jo žalostim, vem pa tudi, kaj bi mi odgovorila. Pozdravi jo ti. Marijanica, mogoče ti danes zadnjikrat stisnem rokč, mogoče se vidiva po-slednjikrat. Z Bogom!" Dekletce stegalo je obupno roke za odhajajočim: „Joža, moj Joža ostani!" In mesec je zopet prisvetil, a seval ni na srečne, pač pa je zrl na uničene nadeje, na strte upe. (Konec prihodnjič.) segli, kar nam gre. Zlasti bodemo to dosegli, ako volimo v vse javne zastope in pred vsem v državni zbor izključno le odločne slovenske može, ki bodo krepko povzdigovali svoj glas za pravice tlačenega naroda slovenskega in ki ne bodo podpirali nobene vlade, katera ne bo dejansko priznala, da ima tudi Slovenec v Avstriji iste pravice, kakor mogočni Nemec. Ponižna prošnja v Nemcih ničesar ne zaleže, le v boju, v trdemačast-nem boju moč nam je doseči narodno srečo. In zato ne zaupajmo sladkodonečim a prijaznim obljubam, ne strašimo se boja; vsak zaveden Slovenec, vsak rojak, ki ima srcu za svoj narod, stopi naj pogumno in navdušeno v bojne vrste in ne trati naj svojih moči tam, kjer jih treba ni. Politični pregled. Velik nemšk katoliški shod vršil se je pretekli te Vrh tega hočejo Nemci spraviti na zatožno klop več čeških državnih poslancev in tudi našega vrlega Spinčića. Govorili so baje pri nekem shodu preostro zoper vlado. Pač žalostno znamenje časa, ako že državnim poslancem ni več prosta beseda. — Značilno za našo dobo je tudi to, da hočejo tlačeni narodi av-stro-ogerski, t. j. Čehi, Malorusi, Slovenci, Hrvatje, Slovaki in Rumuni sklicati na Dunaj poseben shod ter potem neposredno cesarju predložiti opravičene svoje pritožbe. — Koncem tega meseca poda se presvetli cesar k velikim vojaškim manevrom v Galicijo. Za dostojen sprejem delajo se velikanske priprave. Velike vojaške vaje vrše" se sedaj tudi na Kranjskem pri Postojini. — Zakon o novem denarji je že stopil v moč, tako da se sme računati že s kronami, katerih pa še ni. — Trgovinska pogodba z Italijo stopi v moč dne 27. t. m. Od tega dne plačevala bodo italijanska vina le 3 gld. 20 kr. carine od vsakih 100 kg. Italijani bodo sedaj brezdvomno preplavili naše kraje: naši domači vinorejci pa bodo zgubili Še tisto malo kupčijo, kar so je do sedaj imeli. Bog pomagaj! — Na Hrvatskem zgubila je poštena nnrodna stranka Še zadnjo trdnjavo, to je zastop glavnega mesta •--»* Zagreba. Pri volitvah vršivših se pretekli teden zmagala je namreč z uprav turškimi sredstvi vladna ali madja-ronska stranka. Ker drugače niso upali zmagati, so kar na hitro in brez dokazov obtožili i obsodili nekatere kandidate rodoljubnih strank zaradi nedopustne volilne agitacije, tako da jih po zakonu ni bilo mogoče voliti. Ostalo pa je storil madjarski denar. V deželnem saboru pa ravno tako narejena večina tudi pleše, kakor jej gode madja-ronski ban. Prej ali slej bo že tudi Madjarom prišel dan plačila! — Na Ogrskem jeli so nekateri listi pisati, da je na novo izumljen brezdimni smodnik za nič in da so vsi milijoni, zanj potrošeni, zgubljeni. Vlada tej trditvi odločno oporeka, kaj natančnejšega o tej stvari se bo pa slišalo šele v delegacijah, kjer bodo zahtevali odločni delegati od vlade jasnih dokazov o porabnosti novega smodnika. Umrši ogerski trgovski minister Baross ostal je do smrti brez premoženja, akoravno bi bil lahko po izgledu drugih ministrov obogatel. Časteč spomin takega poštenjaka je sedaj presvetli cesar povišal udovi penzijo od 2000 gld. na 4000 gld. — Srbija sklenila je z našo državo novo trgovinsko pogodbo. — Na Turškem so se zopet Albanci spuutali. Bulgarski krvnik Stambulov šel je v Carigrad poročati sultanu, kako izvrstno se je naučil od Turkov grozovitosti in krvoločnosti. — Na Angleškem je prijatelj Slovanov Gladstone že na krmilu. Dosedanji vladi izrekla je zbornica s 350 proti 310 glasovi nezaupnico, tako da mora odstopiti. Nemcem ta prevrat nič posebno ne dopada. — Rusijo naprosili so Nemci, da naj sklene ž njimi zopet carinsko pogodbo. Nemčija namreč na noben način ne more izhajati brez ruskega žita in zlasti rži. — Velikanske homatije so v afriški državi Maroko. Ljudsto se je spuntalo zoper sultana in ako ne bo skoro miru, bodo najbrže evropske države vmes posegle. Tega pa se zopet Angleži bo;6, ker bi radi vso trgovino s to državo sebi ohranili. — V drugi afriški državi Dahomev so se spuntali zoper Francoze. Le-ti pa so poslali tja več bojnih ladij, ki sedaj neusmiljeno bombardirajo Dahomevsko obrežje. Punta bo torej najbrže hitro konec. - V Ameriških zjedinjenih drŽavah stopil je v moč zakon, vsled katerega se sme v rudokopih in v državn h delavnicah le po osem ur na dan delati Naj bi tudi evropske države posnemale ta ljudomili izgled. Slovenske in slovanske vesti. (Cesarjev rojstni dan) praznoval se je v četrtek dne 18. t. m. jako slovesno po vsi širni Avstriji in zlasti tudi v Slovencih, Njegovemu Veličanstvu vsigdar vernih. Bog nam ohrani še nešteta leta ljubljenega vladarja! (Ljubljanski občinski svet) je imel dne 5, t. m. sejo, v kateri je odobril pritožbo zoper znani razpis deželnega predsednika zastran novega imenovanja ulic in zgol slovenskih napisov. Obsežna pritožba na podlogi poročila obč. svetnika dra. Ivana Tavčarja v imenu pravnega odseka, se je živahno odobrila in vsprejela jednoglasno. (Pevska slavnost „Slovenskoga pevskega društva na Ptuji") se je vršila minolo nedeljo dne 14. avgusta v krasni Šaleški dolini na Štajarskem, v prijaznem Šoštanji. Slovanska pesem je privabila pevke in pevce iz vseh pokrajin slovenskih. Celo z daljnega Dunaja so prihiteli sloveči slovanski pevci, člani „ Slovanskega pevskega društva na Dunaji". Pevcem so se pridružili čili „Sokoli" ljubljanski, Celjski, hrvatski, Zagorski, Savinjski in Goriški, katerih je bilo nad sto v društveni opravi in z zastavami. Udeležba je bila ogromna od vseh stranij. Iz Ljubljane je odpeljal poseben vlak okolu 100 oseb. Tu se je pridružila izletnikom deputacija Primorcev in Dalmatincev. Pokanje topičev je pozdravljalo vlak, koder je vozil, posebno pa po krasni Savinjski dolini. Na vseh postajah je bil vsprejem prav prisrčen in so gospodičine kar obsipale izletnike s šopki in cveticami. Le Celjski magistrat je prepovedal v svoji nemčurski zagrizenosti in nestrpnosti vsak očitnejši vsprejem, češ, da „ondu ni tal slovanskim demonstracijam". Šoštanjski trg je nadel praznično odejo in je ogromna množica naroda pričakovala vlaka. Na kolodvoru razpostavljen je bil tudi „Savinjski Sokol" z zastavo. Po pozdravu seje pomikal sprevod z godbo na čelu in mnogimi zastavami proti trgu. Toliko število „Sokolov" in pa večje število članov ferijalnoga društva „Sava" v Ljubljani je dajalo vsemu sprevodu preslikovito podobo. Trg je bil ves v zastavah, krasotice Šoštanjske pa so obsipale goste s cveticami. Pri banketu na slavnostnem prostoru se je zbralo kakih 200 oseb v dvorani, na vrtu in na dvorišči pa se je občinstvo kar trlo. Popohidne so priredili „Sokoli" javno telovadbo na trgu, zvečer pa se je vršil koncert. Slovenska in slovanska pesem je obhajala, kakor vselej pri takih prilikah, pravi praznik. (Pevsko društvo „Lira" v Kamniku) je slavilo dne 14. t. m. svojo desetletnico. Kamniške Slovenke so pripele pri ti priliki krasen trak na društveno zastavo. Slavnosti so se udeležila pevska društva „Slavec" iz Ljubljane, „Hajdrih" iz Prošeka in pevci iz Barkovelj pri Trstu. (Spomenik pesniku in pisatelju Frančišku Cegnarju,) ki je umrl dne 16. februvarja t. 1., nameravajo postaviti v Trstu. V ta namen se je ustanovil poseben odbor, čegar predsednik je dr. K. Glaser, tajnik Gr. Jereb in blagajnik dr. Gregor in. V posebni okrožnici se obrača odbor do vseh zavednih Slovencev proseč, da mu blagovole pripošiljati primernih doneskov. (Janez čop f), veleposestnik in trgovec v Mostah pri Žerovnici se je ponesrečil dne 11. t. m. na svojem lovu na Stolu. Sčdel je namreč na skalo in puško položil zraven sebe. Vsled obilnega dežja se je pa rušilo isti dan skalovje in puška je odletela s skalovjem vred v nižavo. Pri tem se je pa žal sprožila in svinčenka, namenjena divji kozi, prestrelila je nesrečnemu pokojniku prsi, tako da je za rano po hudih mukah v 8/4 uri izdihnil svojo blago dušo. Rajnik je bil poštenjak od nog do glave, poznat po vsem Gorenjskem po svoji razsežni lesni trgovini. Bil je vrl Gorenjec, odkritega značaja in radi tega priljubljen svojim soobčanom, ki so ga večkrat v občinski zastop in kot predsednika v okrajni šolski svet volili. (141etno obletnico bitke pri Jajci) je obhajal dne 8. avgusta t. 1. naš domači polk s primerno svečanostjo. (Vojaške vaje na Kranjskem.) Ta in pa prihodnji mesec se bodo vršile pri nas velike vojaške vaje. V ta namen bodo nastanjeni v Ljubljani od 16. do 27. avgusta štirje batalijoni pehotnega polka štev. 17, strelska batalijona štev. 20 in 31, baterijska divizija štev. 5 in pa dva eskadrona dragoncev štev. 5; v Postoj ini pa bodo od 17. do 29. avgusta po štirje batalijoni pehotnih polkov štev. 87 in 97, druga baterijska divizija 3. artilerijskega polka in pa 1 eskadron 5. dragonskega polka. — Dne 28. avgusta odrinejo v Ljubljani nastanjene čete v Postojino, kjer se bodo vršile od 30. avgusta do 7. septembra skupne vojaške vaje. — V Senožeški in Razdrški okolici pa bodo imeli od 14. avgusta do 7. septembra svoje vaje domobranski polki štev. 3, 4 in 5. — Zbranih bode ondu okolu 7700 mož z 266 častniki in 90 konji. (Za rešitev življenja) je izrekla c. kr. deželna vlada za Kranjsko petošolcu državne gimnazije Novomeške Aleksandru G u zelju pohvalno priznanje, ker je dne 4. julija 1892 otel sošolca Ernesta Dereanija iz Krke. (Trtna uš) uničila je na Kranjskem dosedaj že več kot 10.000 hektarov, to je nad polovico vseh vinogradov. Najhujše prizadet je okraj Črnomaljski. Poroča se sicer, da je v zadnjem času nek Eberle na Dunaji iznašel gotovo sredstvo zoper trtno uš, vendar pa to sredstvo še ni skušeno. (Koliko napravita na Kranjskem škode ogenj in toča?) Izračunih so, da je od leta 1885- 1889 ogenj napravil škode na Kranjskem na leto povprečno 268.000 gld. od katere je bilo zavarovane le polovica. Toča pa je pobila v isti dobi poljskih pridelkov za 376.000 gld., zavarovanih pa je bilo od teh le za 2000 gld.! Te številke pač jasno pričajo, da se naše ljudstvo še vse premalo briga za varnost svojega imetja. (Naredbe zoper kolero.) Notranje ministerstvo v zvezi s trgovinskim in finančnim ministerstvom in pa sporazumno z ogersko vlado je strogo zabranilo uvažanje in prevažanje sadja in zelenjave, kavijarja, svežih in posušenih rib, kož in drugih živalskih izdelkov iz Rusije, da se ne bi s tem zanesla kolera v našo državo. (Pogozdovanje Krasa.) Po zakonu z 1. 1885 se je pogozdilo letošnjo pomlad na Krasu, in sicer večinoma na goličavah ob železniški progi mej Postojino in Divačo, 78 hektarov ali 135 oralov. Vsa dela je vodil c. kr. gozdarski svetnik in deželni gozdarski nadzornik g. Goli. V nekaterih krajih so se popravili nasadi, ki so trpeli po suši, okolu Št. Petra pa se je mej borovce nasadilo jelk in smrek. Porabilo seje P/a milijona sadik, katere je brezplačno prepustilo c. kr. poljedelsko ministerstvo pogozdovalni komisiji iz Ljubljanskega državnega gozdnega vrta. Pri pogozdovalnih delih je imelo zaslužek 1520 osob iz bližnjih občin in se je potrosilo blizu 8000 gld. Na kranjskem delu Krasa se je do zdaj pogozdilo 806 hektarov ali 1400 oralov, za kar se je porabilo blizu 12 milijonov sadik. Stareji nasadi so že podobni gozdičem in branijo mlaje nasade proti sili burje. Naj bi ljudstvo povsod podpiralo kar najkrepkeje to blagodejno in težavno delo! (Nova lokalna železoica.) Kakor se poroča, bodo se v kratkem pričela dela za trasiranje nove železniške proge, ki bi vezala Kamniško železnico s Celjsko Velenjsko. Od Domžal bi šla nova železnica po Moravski dolini preko Vranskega in bi se pri Žalcu združila z železniško progo Celjsko-Velenjsko. (Domač izum.) Na mej narodni gledališki in god-beni razstavi na Dunaji je razstavil Janez Bojda iz Hotič pri Litiji glasbilo, kateremu izvaja glasove citer, harfe, kvitare in zvončkov. Izumitelj je navaden preprost delavec, ki je svoje glasbilo tudi sam naredil. (Deželnozborska volitev na Koroškem.) Pri voli t vi volilnih mož za deželnozborsko volitev v okraji Celovška okolica zmagali so ponemčenci. Slovenci se teh volitev niso udeležili. (Zastavo „Delavskemu podpornemu društvu" v Trstu) je zopet dovolilo Tržaško namestništvo. Zastava, katero krasi dragocen trak kumice cesaričinje — udove Štefanije, se razvije zopet pri desetletnici omenjenega društva, katera se bode slavila dne 4. septembra t. 1. Ža slavnost delajo se že velike priprave. (Veselico) prirede* dijaki Ljubljanskega višjega gimnazija v nedeljo dne 21. avgusta, na korist „Prešerno-vemu spomeniku" v prostorih gostilne Petra Maverja v Kranj i. (Občni zbor zaveze gasilnih društev) se je vršil v nedeljo dne 14. t. m. v Kamniku. („Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda") VII. zvezek. Zopet je izšel jeden zvezek te ljudske knjižice, ki se je tako prikupila naši mladini, to je II. knjižica „Junak i", spisal prof. Fr. Hubad. Na 102 straneh obseza 29 mičnih povestij o raznih junaških činih ni bojnem polji in tudi iz vsakdanjega življenja. Knjižica ima tudi pet podob : Maršala Radeckega spomenik na Dunaji, Vitez Matija Zitterer, Slovenska noša iz Tržaške okolice, Dolenjska noša in Gorenjska ženitovanjska noša. Gotovo bode dobro došla ne samo mladini, kateri je namenjena v prvi vrsti nego tudi odrasli jo bodo čitali radi. Nevezana stane 30 kr., trdo vezana 35 kr. Kdor pa vzame skupaj 100 izvodov, dobi jih nevezane za 25 gld., trdo vezane pa za 30 gld. Razne vesti. (Prvi dan kronske veljave.) Dne 11. t. m. so bili objavljeni na Dunaji in v Budimpešti valutni zakoni, ki so dobili najvišje potrjenje. Odslej toraj se sme računati po kronah — akopram kron še ni. Novo leto pa nam bode prineslo kron in vinarjev kar polne koše, ker takrat bode pridobil novi denar faktično veljavo. Koliko 8e bode obistinilo nad, ki nam jih prorokujejo prijatelji novega denarja, to se bode še le pokazalo. Na vsak način pride več denarja mej ljudi, ker namestu jednega goldinarja prideta dve kroni, namestu novčiča dva vinarja. Drugo uprašanje pa je, bode li novi denar kaj več teknil od starega? (Stari denar.) Opozarjamo svoje čitatelje, da izgubi stari srebrni denar koncem tega leta svojo veljavo in da se bode samo dotlej zamenjaval. Državne blagajnice sprejemale bodo ta denar samo do 31. decembra 1892. in to po nastopnih cenah: srebrn tolar za 2 goldinarja, gld. 2*10, srebrn tolar za 1 goldinar, gld. 105, dvajsetica no-Vega kova in avstrijska lira 0 35, dvajsetica starega kova °'34, desetica in pol lire 017, stari groš in četrt lire °'086/io> novi groš 0 05, križavec 2-30, pol križavca M2, četrt križavca 0.55. Po 31. decembru 1892 se ne bodo več vsprejemali ti denarji niti pri državnih blagajnah, in uradih, niti se ne bodo zamenjavali. Levantinski tolarji (Marije Terezije tolarji) s kovom od 1. 1780 se ne vspreje-majo niti ne zamenjujejo več. (Umor.) V nedeljo na vse zgodaj je poslal kneza Windischgraetza logar na Unci pri Rakeku gozdnega paznika Kunca na neko mesto, kjer hodijo navadno tatinski lovci v gozd. Ker Kunca do opoludne ni nazaj na Unec, gredo ga iskat in ga najdejo blizu železniške stražnice, kakih 10 minut pod Rakekom, mrtvega Ustreljen je bil v glavo in v prsa, v rokah pa je držal puško, na kateri sta bila napeta oba petelina. Sodi se, da je moža ustrelil kak tatinski lovec. V ponedeljek je prišla na lice mesta sodna komisija iz Logatca. Preiskovalni sodnik je dal odvesti v zapor žel. paznika Kolarja in njega ženo, ker se je umor zgodil le malo korakov od stražnice in leti nanja sum tudi zato, ker pravi žena, da je slišala zjutraj dva strela za hišo, a da ni šla gledat, kaj se godi le malo korakov od nje. (Oce — morilec svojega sinn ?) Te dni so javili, da so v Dražencih pri Ptuji našli ubitega posestnikovega sina Janeza Pisca, da pa morilca ne morejo zaslediti. Sedaj so orožniki prijeli in sodišču izročili očeta ubitega fanta, ker leti nanj sum, da je morilec svojega sinu. Stari Pisec je bil vedno silen človek in radi pretepa že večkrat kaznovan. S sinom se ni razumel, vedno sta se prepirala in pretepala, stari Pešec hodij je vedno okoli sodišča in tožaril sina zdaj radi tatvine, zdaj radi kake druge reči. Dognano je tudi, da je stari Pisec videl sina ležati pijanega v jarku in najbrže ga je takrat pobil. (Samomor.) Pri sv. FJorijanu ob Dravi so našli v gozdu obešenega hlapca Jožefa Blaha. V predvečer je bil še vesel in dobre volje ter se z drugimi vaškimi fanti šalil in dražil domače krasotice. V svoji razposajenosti je zahteval od navzoče svoje ljubice, ki je najlepše dekle v f*ri, naj mu da — poljub. Dekle se je smejč branilo, Češ da se ne da poljubovati pred drugimi ljudmi, kar pa je Jožefa Blaha silno razkačilo. Zapustil je takoj veselo družbo, kličoč dekletu: Mene ne boš nikdar več videla, in odšel v bližnji gozd ter se ondu — obesil. (Tržaški iredentovci.) V četrtek zvečer je prijela Tržaška policija zopet pet Tržaških iredentovcev, stavca Dino, krošnjarja Fanno in trgovskega pomočnika Rocca. Ti trije so italijanski državljani. Zaprla je tudi raznašalca časopisov, žida Morpurga in nekega Movo, katerega je pa takoj izpustila. Zaprti iredentovci so razširjali veleiz-dajske tiskovine v veliki množini. Ako pomislimo, da podpira vlada italijanski element na Primorskem z občudovanja vrednim samozatajevanjem, potem se ni čuditi, da je tudi iredenta začela zopet vzdigavati glavo. (Od strahu umrl.) V Madridu zaprli so necega cigana zaradi uboja. Ko so ga odvedli pred sodišče, rekli so mu njegovi tovariši iz ječe, da je že obsojen na smrt in da se bode kazen takoj izvršila. Ubogi cigan se je tako prestrašil, da ga nič ni moglo umiriti. Zastonj so mu prigovarjali jetniški pazniki, da so njegovi tovariši lagali. Umrl je kmalu potem od samega strahu. (Koliko so vredne noge.) Tramvvajsko društvo v Chicagu bilo je te dni obsojeno, da plača 30.000 dolarjev nekemu malemu dečku, katerega je povozil tramvvajski voz ter so morali vsled tega nesrečnemu dečku amputirati obe nogi. (Prevarani izseljenec,) Že večkrat smo imeli priliko opozarjati tiste, ki nameravajo izseliti se v Ameriko, naj se ogibajo posredovalcev in agentov, zlasti tistih, ki ponujajo vozne listke. Te dni obsodilo je Dunajsko sodišče takšnega sleparja na deset mesecev zapora, pomočnika njegovega pa na pet mesecev. Podjetna ta dva moža dobila sta siromašnega Slovaka Janeza Žabo v roke in mu prodala vozni list v Ameriko, a kakšen list. Kupila sta na železnici karto z Dunaja v Požun na Ogrskem. Nevedni Slovak plačal je sleparjem zanjo sto goldinarjev in se odpeljal v Požun, od koder je bil prišel. Varujte se torej agentov. (Samomor v Črnigori.) Mej junaškimi Črnogorci velja samomor za največjo podlost, katero more zakriviti možak. Najstareji ljudje v Črnigori ne pomnijo samomora. Razumljivo je torej, kak utis je naredilo, ko se je nedavno hotel ustreliti neki Ljezar zaradi dolgov. V bolnici, kamor so prenesli ranjenca, grajal ga je knez ostro, potem pa ukazal, da se plačajo Ljezarjevi dolgovi iz kneževe zasobne blagajne. Drugi dan izšla je ostra odredba proti onim Črnogorcem, ki bi si skušali vzeti življenje, o katerem ima odločevati sam Bog in ki se jedino sme žrtvovati na bojnem polji v obrambo domovine. (Prijetno iznenađenje.) Leta 1887. skočil je v Budimpešti postaren in imovit trgovec v Dunav z namenom, končati šiloma svoje življenje. Neki pomočnik iz Frankobroda skočil je za njim in ga otel smrti. Starec ni bil svojemu rešitelju kar nič hvaležen, še oštel ga je, češ, naj se ne utika v reči, katere mu niso nič na mari. Kako prijetno iznenađen pa je bil rešitelj te dni, čuvši, da je stari gospod umrl in njemu volil vse imetje, nad 200.000 gld. (Nevihte na Koroškem.) Zadnje deževje je napravilo v raznih krajih Koroške veliko škodo. Pri Črni je zasula plast zemlje cesto v Prevalje 40 metrov daleč. Pod Ljubelom pa se je odtrgal oblak mej bliskom in gromom in nastal grozen naliv. Cesta je močno poškodovana. (Italijanska vina.) Posledice trgovinski pogodbi z Italijo, oziroma klavzuli o vinski carini, občutili bodemo skoro. Čujemo namreč, da je več italijanskih trgovcev prijavilo južni železnici velike množine italijanskega vina za prevažanje. Južna železnica se na-deje velikega prometa po prevažanji italijanskih vin. (Potres.) V Strasoldu pri Gradiški je bilo čutiti dne 9. t. m. zjutraj po 9. uri valovit, tri sekunde trajajoč potres. (Samomor.) V ponedeljek se je usmrtil v Št. Lenartu v Slovenskih Goricah ondotni nadučitelj J. B. Reich. Uzrok samomoru ni znan. Pokojnik je bil odločen privrženec nemškutarske stranke, ki ga bode močno pogrešala. (Strahovita razposajenost.) V Brenulah pri Račjem na Spodnjem Štajerskem so se napili pastirji mošta in se potem v pijanosti lotili 12letnega Franca Klinca. Zvezali so ga na rokah in na nogah in ga potem za vrv vlekli čez drn in strni Ker je dečko zaradi bolečin kričal na vse grlo, suvali in teptali so ga pijani tovariši z nogami, da je obležal brez zavesti ter drugo jutro vsled notranjih poškodeb umrl. — Glavnega krivca, 15letnega posestnikovega sina Janeza Novaka so že zaprli, drugi krivec pa, Janez Z mare k, je ubežal pred orožniki in ga doslej še niso mogli zaslediti. (Poskusen roparski umor.) V Kasasah ob Savinji v občini Pietrovič se je zgodilo v noči od 5. do 6. t. m. v gostilni Kodele po domače Brežana grdo zločinstvo. Dosedaj nepoznan človek je zlomil okrižje na oknu kleti in od tod šel v stanovanje in začel z železnim orodjem udrihati po krčmarju in njegovi ženi. Ta dva sta kričala ter klicala na pomoč in nato je napadalec ubežal. Martin Kodela je bil tako močno ranjen, da so ga prevideli, a tudi žena njegova je hudo poškodovana, vender je upanje, da okrevata. (Nesreča.) Dne 8. t. m. se je splazil lOletni Alojzij Kostanjevič iz Vipave pod ondotno grajsko žago. Gonilno kolo ga prime in dvigne kvišku ter potisne ob tram, da se je žaga ustavila. Deček se je takoj zadušil. (Strela je ubila) dne 11. t. m. 6letnega pastirja Jakoba Korena s Korenovoga vrha, dva druga pastirja pa omamila. (Lailija se je potopila.) Dne 2. avgusta je bila okolu Kopra velika nevihta. Ljudje, prišedši iz Kopra, so pripovedovali, da je blizu mesta na morji udarila strela v neko ladijo in da se je ta takoj potopila. Za kratek čas. Kmet Židovski bil je tako nesrečen, da je bil zmi-rom na bobnu in da skoraj ni minulo nedelje, da ne bi preklicano bilo njegovo premakljivo imetje, ali celo njegov grunt. Ko Židovski neko nedeljo na Bistriškem trgu stoji in sliši občinskega slugo bobnati in zopet njegov grunt preklicavati, stopi k slugi, mu potrka na ramo in reče dobrovoljno: „Le bobnaj, le bobnaj! poprej bo tvojemu bobnu kože zmanjkalo, ko meni grunta". Poučne stvari. Kako jc s praznimi sodi ravnati. Izpraznjene sode puščajo večidel, da se posuše na zraku. To pa ni prav. Na zraku osušen sod postane namreč kaj rad plesniv in vino dobi v takem sodu slab duli in neprijeten okus po plesnobi. Časih postane vino kar neužitno. Zaradi te nevarnosti, ravnati je z izpraznjenimi sodi tako le: Brž ko je sod prazen, ga jo hitro izmiti in dobro izplakniti s čisto vodo. Potem pa je prazni in očiščeni sod zakaditi ž žveplom. Tako žveplanje ponoviti se mora notem vsaj vsak mesec po enkrat, dokler sod prazen leži. Žvepleni dim (žveplena sokislina) pokonča vso plesenj, ki se utegne nahajati v zraku ter ohrani tako sod v dobrem in zdravem stanju. Kedar hočemo pozneje prazni sod rabiti, ga je le še dobro poplakniti s čisto vodo. Sadje za napravo mošta. Sadje za mošt je jemati o pravem času z drevja. Pravi čas je pa tedaj nastopil, kedar je sadje že popolnoma dozorelo na drevju. Prezorelo ali premalo zrelo sadje ne daje tako dobrega mošta. Najbolje storimo, da sadje trgamo oziroma obiramo, ne pa stepamo. Ako se namreč stepa z drevja, se sadje preveč rani. Ranjeno sadje pa že gnjije, predno se stolče in to je znano, da iz gnjilega sadja ne bode mošt nikoli prav okusen, pa tudi ne drži se dolgo. Nekatero sadje ni še koj godno za mošt, kedar se potrga z drevja, ampak mora nekaj časa na suhem kraju ležati pokrito s slamo ali s prti. Nekatero sadje pa tudi ne sme dolgo ležati, ker sicer se spremeni v mokasto in testeno mečo, ki ni več dobra za mošt. Kdor stolče sadje, kakor hitro ga je dobil z drevja, dobi več mošta, a nikdar tako dobrega, kakor če ga pusti, da poleži nekoliko časa in da še bolj dozori. Predno pa se stolče uležano sadje, kaže nagnjilo odbrati, ostalo zdravo pa dobro oprati. Kako se najlažje reši konj iz gorečega hleva? Nek nemški list piše, da je najlažje rešiti konja iz °gnja, ako se mu obesi čez glavo mokra ruta ali pa Vreča. Konj se da potem baje odpeljati iz hleva brez vsakega upora. Kako ravnati z drevesnimi rauami. Rane na drevji niso samo zato škodljive, ker ovi-raJo rast drevja, nego tudi zato, ker se kaj radi vgnezde vanje razni škodljivi mrčesi. Kako pa dobi drevo rano? To se lahko zgodi na dva načina: pri obrezavanji ali pa vsled viharjev. Zoper viharje se drevo ne more zavarovati, pač pa se lahko Pazi pri obrezavanji, da ostane drevo zdravo. Zato obrezuj drevo tedaj, kadar se jame sok raztakati po njem; sok stori, da se rana lahko in hitro zaraste. Velike Veje odreži kolikor moči pri d^blu. Da pa lnba preveč j|e raniš, nažagaj najprej nekoliko dotično vejo spodaj Ko si vejo odrezal, namazi takoj rano s premogovim kaganom, toda tako, da se ž njim ne dotakneš luba. Kjer Sl odrezal manjše veje, ondu zamaži rane s kitom, kate-rega si lahko sam pripraviš. Vzemi namreč 250 gramov rnmenega voska, 125 gramov smole in toliko gramov gostega terpentina. ^topi najprej vosek in smolo, potem pa pridoni terpentina. Dobro je, če primešaš nekoliko masti ali masla, da se zmes ne strdi. Viharji napravijo časi velike rane drevju, ki so tem nevarnejše, ker odtrgajo navadno z vejo tudi veliko luba. V tem slučaji zravnaj najprej mesto, kjer je vihar odtrgal vejo, potlej pa poreži gladko raztrgani lub. Nato namazi skrbno rane s premogovim katranom, in ko se ta posuši, s kitom, katerega si pripraviš tako-le: Vzemi 2 dela svežega govejega govna, 1 del dobro presejanega apnenega ometa in 1 del lesnega pepela; ti zmesi pri -deni nekoliko drobnega peska, 2 perišči kravje dlake in toliko gostega terpentina. Če so rane zastarele in že gnijo, odpravi najprej z ostrim nožem bolne dele, potem še-le jih namazi z omenjenim kitom. Ali so lastovke bučelam nevarne? Po nekod mislijo, da se morajo lastovke odganjati od ulnjakov, češ da pokončavajo bučele. Ta misel pa je povsem kriva. Natančni opaževalci so dognali, da lastovke sicer res love bučele in jih pojedajo, toda le ničvredne trote, ki nimajo žela; pikajočih bučel se pa ogibljejo. Kako spraviš najlaglje apno iz očesa. Ni izlepa hujše bolečine za oko, kakor če štrkne apno vanj. Izpirati oko z mrzlo ali toplo vodo, ne pomaga nič, s tem se bolečine le shujšajo. Najboljdi pripomoček je voda, v kateri raztopi obilo sladkorja. S to vodo si dobro izperi bolno okč, in bolečine takoj odnehajo. Sladkor se namreč lahko spoji z apnom. Kako Odpraviti kravam mleko. Neki kmet v Šleziji, ki sluje za izvrstnega odreje-valca živine, je odpravil kravam, katere je dobil v rejo, mleko s tem, da je držal, ko se je krava molzla, vročo opeko pod vimenom. Cvrčanje mleka in topli mlečni pari so storili, pa odslej krava ni več dala mleka. ' Kako najlaglje preženeš klopa. Da odpraviš tega nadležnega mrčesa, kateri se tako rad zaje* živalim in ljudem v kožo, ni treba druzega, kakor da kaniš nekoliko kapljic slane vode, žganja ali pa tobakovega soka nanj. Če pa ostane navzlic temu trdovraten, kani nanj nekoliko bencina in gotovo bo po njem. Listnica uredništva. G. dopisnik Lokavški: Predmet Vašega dopisa bi menda nase bralce veuderle premalo zanimal, vrh tega pa je dopis tudi preoster. Zbolšajte si toraj crkveno petje v miru in spravi. Zdravi! — Gospod M. Č. v L. Vašo navdušenje nas je odkritosrčno veselilo. Vendar ima Vaša povest za „R doljuba" premalo didaktične tendence. Varujte se prehudega realizma in pomislite, da narodu treba idealizma. Zglasite se zopet, kadar Vam dopušča stanovska dolžnost. Bog in narod! T-joterij»l*e srečke dne 18. avgusta t. 1. Brno 45, 7, 61, 15, 4. Tržne cene v Ljubljani dne 17. avgusta t. 1. i Pšenica, hktl. I Rež, , Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ Proao, „ Koraza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, „ Maslo, Mast, Špeh frišen i* kr. *1 kr. G 50 Špeh povojen, kgr. . . — M 5 4 Surovo maslo, „ . . — 74 4 06 — 2-5 2 68 Goveje meso, kgr. — 10 6 50 — 02 4 60 Telečje „ „ - 54 4 70 Svinjsko „ „ — 04 2 70 Koštrunovo „ „ — 38 1 1 — — 36 tO — — 18 H — Seno, 100 kilo .... 1 — Slama, „ „ .... 2 14 ••- 66 Drva trda, 4 □metr. . G!50 — j 56j „ mehka, 4 „ 4|50 Krepek rokodelski učenec koji ima veselje do slikarstva, vsprejme se v Opatiji pri slikarju Ivanu Alešovcu. (35) |JAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA4AAA Vozne zvezke (Rundreisebillets) najpripravnejše in najcenejše vozne karte sedajnosti, veljavne za vsak vlak, letne karte, prirejanje posebnih vlakov priporoča Jos. Paulin v Ljubljani mcjnarodna potovalna pisarna, (*9— 9) kjer je tudi o potovanju po celem svetu vse potrebno brezplačno pozvedeti. Za pismen odgovor nuj se znamka priloži. TTTVVfTTTffffff TVffffffff VVfVVTTTTTVTTTT Pristao in čislo istersko črno Yino se dobiva postavljeno na Vodnjanski kolodvor po 18 kr« liter in viSje pri Giovanni Mianseiu-u, posestniku vinogradov, DIgnano-Istra. (33—2) Osobe, ki žive na kmetih, prihajajo z ljudstvom mnogo v dotiko, uživajo spoštovanje in zaupanje njegovo ter znajo slovenski pravilno pisati, zamorejo si o poletnih mesecih prislužiti lepe denarje, ako se hočejo marljivo lotiti poslovanja za stvar, katere važnost je splošno priznana. Kdor se zato zanima, naznani naj svoje ime in bivališče pod naslovom: F. K. 12, poste restante v Ljubljani. _(32-4) Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED. DR R. JACOBI Stari trg št. 4 Ljubljani I, nadstropje ordinuje od O.—12. ure dopoludne in od 2.-5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9,—10. ure dopoludne. (22—14) 4» Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo lulatllnice čistilne mline za žito izbiralnice rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje tlačilnice za grozdje in vino kakor udi vsakovrstne druge masino in razni stroji asa kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje (26—10) IG. HELLER, DUNAJ 2/2 Praterstrasse 78. Humirovaui katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jezika se pošiljajo na željo zastonj in frankovano. Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. Cene so se znora znižale!!! Izdaja „Slovensko društvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.