r: Največji slovenski dnevnik v Združenih drža v alt 8 Veljam mleto . . . $6.00 ta Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 9 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List .slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. IwucJ cvety day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON; CHelsea 3—3878 NO. 15. — STBV 15. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 19, 1932. — TOREK, 19. JANUARJA 1932 * VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. DAVEK NA PIVO BI PREDSTAVLJAL VELIKE DOHODKE Vstaja v Pesavaru je bila zatrta k0ngresnik dyer pravi, da je sedaj v zdr. državah nad dvestottsoč beznic Ako bi bila Volsteadova postava omiljena, bi imela zvezna zakladnica ogromne dohodke. — Pretežna večina ameriških odvetnikov nasprotuje prohibiciji. — Governer Murray je suhače zelo razočaral. — Prebivalstvo bi raje uživalo dobro pivo kot pa strupeno žganje. WASHINGTON, D. C. 18. januarja. — Prohi-bicijski urad je dognal, da je bilo leta I 930 zvarjenih v Združenih državah nepostavnim potom dvaindvajset milijonov galon piva. Senator Bingham iz Connecticuta, ki se zavzema za štiriodstotno pivo, je opozoril kongres, da bi iinela zvezna zakladnica od dobrega piva vsako leto stodvaintrideset milijonov dolarjev dohodkov. Leta 1917 so zvarili sedemindvajset milijonov galon piva. Davek je znašal tedaj stosedemnajst mili jonov dolarjev. David Burnet, komisar za meddržavne davščine, je mnenja, da bi ameriški narod, če bi imel na razpolago dobro pivo, takoj prenehal piti žganje. Republikanski kongresnik Dyer iz Montane je rekel, da je po njegovem mnenju v deželi najmanj dvestodvajset tisoč spikizijev. Samo po južnih državah, kjer imajo suhači največ vpliva, je nad petdeset tisoč munšajnprjev. V Ameriki se popije vsako leto štiri tisoč milijonov galon opojnih pijač. Charles A. Boston iz New Yorka, bivši predsednik odvetniške zbornice, je rekel, da bi storil kongres korak v pravo smer, če bi dovolil izdelovanje štiriodstotnega piva. Suhači so predkratkim zatrjevali, da se odvetniška zbornica ni nikdar zavzela za izpremembo suhaških postav. To je po zatrdilu Bos tona nasramna laž. Vsak član odvetniške zbornice zbornice je dobil lani polo, na kateri sta bili vprašanji: Ali ste za prohibicijo? Ali ste proti nji? Tr inajst tisoč članov je odgovodilo, da nasprotujejo prohibiciji, dočim se jih je zanjo zavzelo samo šest tisoč. Governer Murray iz Oklahome, ki se bo pote-zal za predsedniško nominacijo, je nastopil kot govornik na konvenciji Antisalonske lige. Vsi so domnevali, da bo na vse pretege hvalil prohibici jo, pa je rekel, da prisilna zdržnost ni nikaka idealna odredba za uveljavljenje zmernosti. Predlagal je, naj se pusti državam, v katerih imajo mokrači večino, njihovo voljo. V zadnjih letih si je dosti prizadeval uvesti v Oklahomi državno prohibici-jo, pa z uspehi ni ničkaj zadovoljen. Skof J ames Cannon je napadel bivšega gover-nerja Coxa, ki je rekel, da bi duhovniki po južnih državah boljše storili, če bi ne uganjali politike, ampak bi razglašali s prižnic božjo besedo. — Tak človek kot je Cox, nas ne bo učil, — je vzkliknil Cannon. — Od njega se sploh ne da drugega naučiti kot kako je treba mešati pijačo. Senator Tydings iz Marylanda je stavil predlog, naj posamezne države odločijo, če naj imajo prohibicijo ali ne. Njegov predlog so preštudirali najboljši advokati dežele, odobrila ga je pa Local Self-Government League v Baltimore. 0če-m0rilec priznal umor Ne kesa se svojega deja-janja. — V podobnem slučaju bi ponovil dejanje. — Otrok je bil blazen. — Kričal je cele noči. Millersburgh, < >., 18. jan. — Ker porota ni hotela |»otnliti oh-dolžbe, da je James Stenhouse izvršil kak zločin, ker je zastrupil svojega sina, je sodnik odločil. da ga naj zdravniki preiščejo glede 'njegovega duševnega stanja. Stenhouse je usmrtil svojega dve leti starega sina s klorofor-iiioiii. ker je bil slaboumen in ni bilo nikakega upanja, da hi se njegovo duševno stanje kdaj izboljšalo. » Ako bodo sodniki izjavili, da je Stenhouse slaboumen, ho poslan v zavod za slaboumne. Ne da bi sosedi v Killbnek, kjer j«- S.tenhouso stanoval z ženo in štirimi otroci, kaj opazili ali sumili, je Stenhouse s kloroformom umoril svojega sina, da hi ga rešil trpljenja, in svojo ženo smrti. Stenhouse je rekH, da je hiia ob času. ko jo usmrtil svojega sina leta 1928, njegova žena bolna in je mislil, da bo žena vsled prevelikega napora z oskrbovanjem otroka, ki je kričal cele dneve in noči, umrla. — Da, usmrtil sem svojega o-troka in hi ga še enkrat. V bolečinah j«* kričal dan in noč. l"ni-čil je zdravje moje žene in bi povzročil, da bi blaznela. Poleg te-I ga pa niNem mogel prenašati, da hi ga gledal, koliko trpi. b0ljševiška propaganda v romuniji Sovjetska vlada, je poslala 1 6 agitatorjev. — Razširjali naj bi komunizem. — Med njimi je krasna ženska. Bukarešta, Romunska, 1*. jan. V fonstanci je bilo aretiranih 16 sovjetskih agitatorjev, med njimi neka krasna ženska. Romunske oblasti zatrjujejo, da so ti odposlanci imeli namon organizirati terorizem proti odličnim osebam, kar označuje romunska policija kot največjo špijonažno zaroto zadnjih let. Aretirani so bili, ko so se i/.kreali iz grškoga pa mika Philmncna. ki je prišel iz Odese z napačnimi potnimi listi. 'Rusi so imeli pri sebi $30.000 v ameriškem denarju in več listin v tajni pisavi. Kot pravi policija, so Rusi v zvezi s špijonažno organizacijo v Parizu. Da se Rusi nahajajo na parniku. je izdal detektiv belgijskega poslanika v I št a m bulu. mussolini za Črtanje reparacij Mussolini v svojem članku svetuje, da vse države prekličejo vojno odškodnino. — Amerika ne sme imeti dobička. : I 'GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki I — Naročajte ga! ŠPIJONI V ČEHOSLOVAŠKI Praga, Čehoslovaška, 18. jan. — Veliko razburjenje je zavladalo po mestu vsled aretacije znanega bankirja Emila Turnovskega. Češka policija ga doiži. da se je pregrešil proti zakonu za varnost države. Ž njim sta bila tudi aretirana nek ruski trgovec in nek češki trgovski potnik. Trije aretiranci so skušali prodati češke vojne tajnosti in-ki tuji državi, posebno še neko novo iznajdbo pliirovc maske. DRŽAVLJANSKA VOJNA -__V AVSTRIJI Dunaj, Avstrija. Itf. januarja. Avstrijski socijalistični voditelji zatrjujejo, da je meščanska vojna neizogibna. Zato so sklenili, da bodo oborožili svoje pristaše, da se bodo mogli postaviti proti fašfctovski ust a j i. Socijal ist i so prepričani, da vlada dovoljuje, da se ogorožuje Heimwehr (fašistovska stranka), ko zaplcnjuje orožje, ki ga socialist i vtihotapljajo v deželo. posledice nesrečne ljubezni 27 letna deklica je dobila 25 let zapora.—Umorila je svojega ljubčka. Pečal se je z drugimi dekleti. Flint, Mich., 18. januarja. — Helen Jov Morgan, stara 27 let, hči bogate trgovke, je bila obsojena na let ječe. ker je umorila svojega ljubčka Leslie Casteel v aprilu lanskega leta. Porota je glasovala glede kazni 28-krat in ko je, izrekla svojo razsodbo, jo je sodnik James S. Parker obsodil na 2."» let ječe. Miss Morgan in Casteel sta se , pogosto prepirala, ker je hodil < i drugimi dekleti. V aprilu lamskc-i ga h*ta sta bila na osamljenem ; mestu blizu Flinta. Pričel se je prepir, in Miss Morgan je tekom ! prepira ustrelila <'asteela. PRITLIKAVA MATI ZAPIRANJE POLJSKIH S0CIJAL1ST0V Varšava, Poljska, 18. jan — Deset voditeljev socijaliestov je sodišče obsodilo na več let ječe zaradi revolueijonarne propagan-Med jetniki je tudi bivši ministrski predsednik Witos, ki je bil obsojen na poldrugo leto ječe. Detroit, Mich., 18. januarja. — | Pritiikova mati. visoka 42 palcev in ki tehta samo 4."> funtov, je odšla iz St. Marys bolnišnice .s J hčerko. ] Mrs. Mabel M. Bryan, stara 20 let, je. kot izjavljajo zdravniki. ' najmanjša žena, ki je kdaj postala mati. Otrok, ki je bil rojen 4. januarja, je tehtal šest futov in tri unče. Otrokov oče je visok pet čevljev in osem palcev ter je star 21 let. Milan, Italija, 18. januarja. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je v svojem članku, ki je bil objavljen v "11 popolo d' Italia" svetoval Evropji, da naj prekliče vse vojne odškodnine, da bo mogoče rešiti gospodarsko krizo. Članka sicer ni podpisal, toda je znano, da ga je napisal Mussolini. Mussolini je mnenja, da ho s tem vlada JJdružonih držav prisiljena preklicati ves vojni dolg. V svojem članku pravi Mirsso-lini. tla bi Združene države, ako bi evropske države prenehale s plačevanjem vojnega dolga bile v zolo težkem položaju in ne bi ho-tele biti pred svetom kot odina država, ki je imela dobiček od Voj ne. — Bilo bi samo v interesu Ame-roke, da odpusti dolg, kajti izgubila ne bi nicosar. toda po drugi pot i bi zopet dobila to, kar je imela poprej. — Začeti pa so mora v Evropi, kajti od Amerikaneev ni mogoče pričakovati, da bi napravili prvi korak. Evropa mora postaviti Ameriko pred dejstvo, da mora sprejeti položaj, kakoršen je, ker drugače ne more biti. V tem smislu morajo vse države vzeti izjavo Nemčije, da ne ho plačevala več vojnega dolga. — Carina zahteva proticarino in vsaka država trpi škodo. Ves svet potrebuje Združene države in Amerika potrebuje Evropo in celi svet kot še nikdar poprej. — Dolgovi iso sklenjeni v naslednji verigi: Nemčija je dolžna vsem državam; Italija in Francija sta dolžni Angliji; Francija in Anglija Združenim državam. »Ne bomo dregali v dolgove manjših držav in v zadeve sovražnih držav, ki niso plačale in ne bodo plačale, ker sploh ne morejo. — Na svetu je samo ena država, ki nikomur ne dolguje ničesar, kateri pa dogujejo vse druge države — Združene države. indijci delajo angleškim oblastim velike preglavice BOMBAY, Indija. 18. januarja. — Izvajanje izrednih postav je naletelo v raznih indijskih provincah na odločen odpor. V Gojeratu, ki se nahaja poleg indijske obmejne trdnjave Pešavar, se je spun-talo vse prebivalstvo. Ko so se pojavili na ulicah policisti in vojaki, so začeli prebivalci metati nanje kamenje. Vojaštvo se j e moralo poslužiti plinskih bomb, da je napravilo red. V Bombayu je hilo aretiranih štirideset oseb, med njimi štiri-njast žensk. ki so piketirale pred aigle.škimi trgovinami in pozivale mimoidoče, naj no kupujejo an-gleškega blaga. •Na morski obali aretirajo vsak ♦lan več sto Indijcev, ki soglasno z Gandhijevim naročilom, pridobivajo sol. V .Lueknouu So zaštrajkali študentje krščanske univerze, ker so angleške oblasti izgnale ameriškega misijonarja Halsteada, ker je v par člankih pozval krščansko prebivalstvo Indije naj podpira Gandhija. Včeraj je hilo obsojenih triintrideset članov kongresne stranke ua šf»st mesecev ječe, ker so priporočali bojkot angleškega blaga. Indijski podkralj je ponovno opozoril indijski narod, naj bo miron in naj s<» pokori postavi. Vsak upor ho z orožjem zatrt, voditelji upornikov bodo pa s smrtjo kaznovani. RAZOROŽITI ALI POGINITI Philadelphia, Pa., 1«. januarja. Predsednik Temple vseučilišča, dr. Charles E. Beurv, jo" rokel, da so mora svet razorožiti, ali pa bo poginil. — Razoroži I na konferenca, ki ima sedaj svoje zasedanje, bo mogoče uspela, mogoče pa tudi ne. Ako pa konferenca ne bo uspela, in se bomo oborožovali ter pripravljali za prihodnjo vojno, tedaj bomo spustili zavreto sedanje človeške igre. Dr. Beurv jo v svojem nadalj-nem govoru rekel, da bo še poteklo mnogo časa. prodno bo prenehal uničevalni proces tekmovalnega militarizma, ako Združene države ne prevzamejo vodilne vloge v razoroženju. tr0cki mora še ostati v izgnanstvu Njegovo izgnanstvo j e podaljšano za dve leti. Bivši vojni komisar je bil izgnan leta 1929. Berlin, Nemčija, 18. januarja: Neka brojava iz Kovna naznanja, da je sovjetski politični biro sklenil, da zahteva podaljša«jo Troo-kijevega Izgnanstva za dve leti Prejšnji vojni komisar in de na roka Ljenina, Leon Troeki. je bil prod trojni leti na odlok državne politično policije izgnan iz ozemlja sovjetsko republike. • Kot pravi v nekem svojem spisu, x:i bil določen rok za njegov izgon. Zato ,jo prevladovalo mnenje. d;i je izgnan za vedno xz ozemlja, kn-teremu vlada sedaj njegov največji politični nasprotnik .Io.sip V. Stalin. Troeki živi v Turčiji i»d februarja 1020 na Prinkipo otoku v Marmarskem morju. I Vedno je bil Troeki izgnan iz Rusije, jp bil leta 1927 izključen iz komunistične stranke ter je bil v januarju 1928 v Alma Ata n.i Kavkazu. Ko mu je bila 20. jan. 1029 vročena odločba tajno policije glede izgnanstva in je hil naprošen, da potrdi sprejem odločbe. jo napisal Troeki: — Odločba OGPC (tajna policija), je krivična po vsebini in no. postavna po obliki, je bila dam-s meni izročena. Troeki. MOLITEV ZA NAPREDEK Pittsburgh, Pa., 18. januarja. Od 300 vernikov, ki so se zavzeli moliti za boljše čase so po 36-ur-ni molitvi ostali samo še štirje. PASTOR JE VSTRELIL PASTORJA Lamar, Mo., 18. januarja. — Pastor J. A. Brown je bil oproščen uboja pastorja George li'rder-ja, ki je postal njegov naslednik v evangelijski cerkvi. Priletni pastor Brown je izjavil, da je svojega nasprotnika ustrelil v srlo-branu. ker sta so prepirala gledo uprave cerkve. Porotniki so dvakrat glasovali glede paKtorjeve krivde; pri drugem glasovanju so ga oprostili. HRIBI V MEHIKI IZGINJAJO Vera Cruz, Mehika, 18. jan. — Kot pravijo poročila iz 3Iinatit-lan petrolejskega okraja države Vera Cruz, so izginili liribi in trd-np planjave v vroči vodi. V istem okraju je že prejšnje leto izginilo več zemlje, zdaj pa sta se pogreznila v vroče jezero dva hriba Jabon in Firarto. Na CEPLJENJE ZA CEO MESTO Fitchburg, Mass., 18. januarja. Mestni župan Joseph N. Carioro jo odredil, da mora biti v mostu, ki šteje 40.000 prebivalcev, vsakdo cepljen proti kozam. Zdravniki so cepili tako dolgo, da je. zmanjkalo seruma. Zupan jo takoj poslal policista z motornim kolesom v Boston po serum. Zdravniki poročajo, da so so meščani drage volje odzvali strogi odrobi, da se prepreči razšir jenje koz. vsled katere bolezni jo bilo mnogo ljudi bolnih. Zadnja dva dneva je bilo naznanjenih 15 slučajev bolezni. Županovo povelje je bilo, da bo vsak. ki se ne bo pustil cepiti poslan v ječo. j Zdravniki pa so sporočili, da so e»anio v enem dnevu cepili 2300 oseb. GANDIUJEVA ŽENA V ZAPORU Bombay, Indija, 17 januarja. (iandhijova iona, pritlikova, stara 60 lot. bila aretirana, ker jf? začela dolo tam. kjer ga jo pustil njen mož za neodvisnost Indija. Primeroma kratka kazon je u-žalila njon ponos. — Za kaj so mo. hočete odkrizati samo za šost tednov.' —je rekla, ko jo je sodnijski sluga peljal iz sodne dvorane. — Ali žolite, da po tako kratkem času zopot pričneiu svoje delo? 'Ne bom mirovala delovati za svobodo naše domovine, ko zopet pridem iz ječe. Dajte mi isto kazen, kot ste jo dali mojim sestram. POZOR, BO JAKI! njih mestu je nastalo veliko jo-zero Ar* v . i . . .. Blaznikove PSATIKE so raz- Moean studenec pod hribom py^i^^g narocait "ih Firarto. ki je do sedaj v veliki' ^ ne"bomo dobi£ >ec' množini dajal mrzlo vodo, izliva sedaj v jezero vrelo vodo, _ Uprava CHas Naroda* N A B O D A" NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 19, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. _ and PobHaliad by HAWO PUBUSHING COMPANY (A corporation). ti. of hndnii of the corporation and addresae» of above offleen: r. Uth Street. Borough of Manhattan. New York City, N. I. "GLAS NARODA* (Voice M lb« People) Du Except Sundays and Hottd&ya kako se na kitajskem bojujejo ■a oafto lato valja llat aa Ameriko In Kanado .................................tt.00 Za New York aa oelo late 974)0 Za pol leto............tsj&o Sa pol lata .....—............$3.00 9a Inoaematro sa celo leto S7 00 fta četrt leto - --------$1J0 Za pol leta -------------------------.13.50 Subscription Yearly «.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda- lxhaja rnU dan Ixvsemil nedelj in praxnikor, DopUl brea podpisa ln osebnosti ee ne prlobčujejo. Denar na] ae blagovoli poAUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss nam tudi prejftnje btralUče naznani, da hitreje najde-. . mo naslovnika. "GLAS NARODA". SIC W. lBtfa Street. New York, N Y. Telephone: CRelsea 1—3878 KAJ SO PREROKOVALI IN KAJ SS JE ZGODILO Pred dobrimi dvanaj&ttiiiii leti s<» suiiaČi odločno zatrjevali, da l>o salon enkrat za vselej odpravljen, kakorliitro bo uveljavljena proliibieija. In kaj se je zgodilo ! Dandanes je trikrat toliko beznie. v katerih prodajajo strupeno in nezdravo pijano, kot je bilo pred prohi-bicijo salonov. In suhaei so rekli, da se bo s proliibieijo nehalo pitje alkoholnih pijač. 3z verodostojnega vira se je dognalo, da izda ameriški narod za pijano nad eno milijardo dolarjev. ■— Kakorliitro bo uvejavljena prohrbieija. — so rekli Suliači, — bo prenehalo izdelovanje alkoholnih pijae. Tekom lanskega leta so suhaški agent je zaplenili 281,981 kotflov ter clvetintrideset milijonov galun žganja, piva in vina. Dejali so, da bo pijanost ponehala. Zaradi pijanosti je bilo lani aretiranih trikrat toliko oeeb kot jih je bilo leta 1JI20. Kaznilnice so prenapolnjene, strožki zločinov znašajo vsak dau tri milijone dolarjev, Prerokovali so, da bodo davščine znižane, ker ne bo treba vzdrževati toliko kaznilnic in blaznie. Otroški za kaznilnice in blaznice so se zvišali za sto-petdeset odstotkov. Samo lani je bilo določenih za zvezne kaznilnice sedem milijonov dolarjev. Pokojni voditelj Antisalonske lige, Wayne Wheeler je rekel: — Zdi se mi. da bo pet milijonov dolarjev na leto povsem zadostovalo za izvedbo suliaških postav. Zvezna vlada potroši vsako leto za izvedbo suliaških postav štirideset milijonov dolarjev. Vsled zastrupijeiija z alkoholom je unirlo leta 19o0 štirikrat Koliko žensk kot leta 1928. ZAGONETNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA. V vstfi ilrgurevcih blizu i>rem-*ke Mitrovice so odkrili strašen zločin. Pose.stnieo Latinico Lalo-vičevo, staro ženo ie preko 70 lot, no us hI i umorjeno v njeni hiši. I'u vsem telesu je imela muopo ran in v*a njena obleka, razmetana o-krag postelje, je bila krvava. Zločin je odkril ^in Milan, ki ni hta-uov&l v materini hiši. temveč ue-kje v bližini ter je hotel zjutraj obiskati mater /sunili neke zadeve. Dolgo j*- trkal na vrata iu ker be mu ui nihče odzval, je poklical najbližjega fcosods. da sta vlomila vrata in uijrla pretresljivi prizor. Neturčim starka ji- bila umorjena v postelji. NajWiii ses/dje -so izpovedali, da je v nedeljo dxi<* dee. pozno sveeer v hiši starke veliko razburjenje. Stara l^atinka se je že dolgo časa prepirala h svojim zetom in hčerko, h katerima je imela pravdo. Na razpravi so se pred krstkim nekako poravnali in je bil zet Ljub ISA Stoja kov ie obsojen zgolj na plavanje pravdnih stroškov v znesku 180 Diu. Ko pa so «4 od mrprave, so mnogi videli, kako se je zet zaradi teh 180 Din zopet hudo kregal s svojo uiuo. V nedeljski noči. 27 dec., so videli, da sta hčerka in »Ure Latrnke, ue ve pa niiiče točno povedati, kako dolgo sta tam ostala. Okrog polnoči je slišal najbližji sosed iz hiše ropot in vpitje in knrnlu nato je videl starko, ki je pritekla iz hiše tpr vpila: "•Pomagajte, ti pijanci me hočejo ubiti!" Ilči je mater s praga klicala nazaj : "Pojdi vendar noter, —-letni Agneziji Vindiš iz Zagreba je postalo tik pred božičem slabo. Po zdravnika ni hotela poslati. pač pa je poslala po brivca, bi se peča tudi s puščanjem krvi. In res je brivec starki izpustil najmanj poldrugi liter krvi. JStar-ga je seveda, še bolj otil&bela in je na sveti večer umrla, brivca so pa aretirali in ae bo moral zagovarjati pred sodiščem, Francoski novinar Piere Daje se je napotil na Kitajsko, da bi' videl vsaj eno bitko. Soter ga je '< odpeljal v Iiankeu, kjer so imele čete generala Oaugsolina izkopane strelske jarke po vseh izkušnjah svetovne vojne. Strelski jarki so bili pa prazni in novinar je bil razočaran. — Ali bi me ne mogli odvesti tja, ker tee zares bojujejo.' .Šofer j »a ni vedel, kje se boju-j«'jo. — To bo tanile. — je poka/al z roko. — nekje daleč. Toda pot ni varna. Povsod se klatijo tolpe demoraliziranih vojakov iu tolovajev. Sicer pa nihče točno ne ve, ali se sploh kje bore Francoski novinar se pa ni hotel vrniti domov, ne da bi videl Vsaj eno bitko. Zato je p<kim armadam skrivaj skoraj vse evropske države' — >Xa Kitajskem ui nobenih bitk. — je ponovil Francoz sinejo — Kitajec se ne bori, vsaj tako ue. kakor mislimo mi. Kitajci ue bore na naš način. Bitka na Kitajspkin je bolj pošiljanje parlamentarcev iu izmenjavanje telefonskih pogovorov, kakor bombardiranje. V kitajski vojni je glavno, da zna nasprotnik kupiti nasprotno armado bodisi vso s poveljnikom na čelu. ali pa -s pt»močjo izdajalcev samo (»ni del. ki mu j«- najbolj nevaren. Izdajstvo v očeh Kitajca ni nič nepoštenega. Sicer je pa veliko vprašanje, ali ni to bolj civilizirano, kakor vaša vojna z groznimi masa kri. — Seveda je. — je odgovoril novinar. — toda izdajstvo je podlo. Kitajski vojaki se torej ne bore za ideale ? — Pozna se vam da prihajate iz Evrope. Xe. Kitajec nima pojma o tem. kaj je narod in domovina. on si ne more misliti, da bi mogla imeti vojna razen ropanja in tatvin še kak drug namen. Kitajska je najbolj decentralizirana država na svetu. Misel obrambe rase proti evropskemu vpadu morda živi v glavah kitajskih vojakov. Noben Kitajec pa ne misli na obrambo lastnega naroda. Ideja naroda, ki se je pojavila proti koncu srednjega veka. je razmeroma moderna tudi v Evropi. Ali mislite, da jo je poznal kdo za časa Karla Velikega ? Prav gotovo ne. Kitajska je prava, država Karla Velikega. Pod najvišjo avtoriteto je vse razdeljeno. Pojedine province in njihovi governor ji se bore med seboj. In nobena sramota ni presedlati iz enega v drugi tabor, kakor ui bilo nekoč pri nas. Vojaki služijo onemu, ki jih najbolje plača. Pozabiti pa tudi ue smete da je Kitajec naj-' slabši vojak na svetu. Vojaški duh mu je tuj. Stara kitajska pri-1 slovica pravi: Človek, ki je kaj vreden, ue postane nikoli vojak. j Po tem pojasnilu, ki je francoskega novinarja zelo presenetilo, je Francoz nadaljeval: — Kitajska je bila edina monarhija na svetu, čijc vladar v svečani cesarski uniformi ni nosil nobenega orožja. Napačno je mKliti. da je med Japonci lu Kitajci kaj skupnega. Največja razlika med njimi je, da so Japonci izborni vojaki, Kitajci pa poljedelci in trgovci. Kitajec se boji vojne kakor vrag križa, ker pomeni zanj isto kakor razbojni-štvo. Kitajec ni pogumen. V starih časih so odkorakali kitajski vojaki nekoč v bitko z zastavo, na kateri je bilo napisano: 'Pogumni t>mo!" da bi se jih sovražnik bal. Toda iz strahu, da bi sovražnik tega napisa ne prečital dobro, so obrniti zastavo tako. da se je videl napis samo z njihove strani. Francoski novinar je ž«' hotel napisati poročilo <» civiliziranih Kitajcih, ko je doživel nekaj, kar je temeljito izpremenilo ta vtis. Peljal se je z vlakom v družbi kitajskega polkovnika, ki je smrdel po česnu in alkoholu obenem. Peljala sta se skupaj tri dni in ves čas pokovnik ui sezul škornjev. 'Neprestano je kadil iu pljuval po tleli. — V vojni je treba pač trpeti, — dejal začudenemu novinarju. — Tudi jaz sem to poskusil. — je odgovoril novinar. — Ste pasli kdaj uši / — ga je vprašal kitajski polkovnik. — Pa še kako. A to še daleč ni vse. Poza-biti 11«- sinete da sem čutil na svoji koži vse sladkosti svetovne vojne. — Takrat ste pa gotovo trpeli š<- boj j, kakor trpimo zdaj. Povejte ini kaj o svetovni vojni, take storije rad poslušam. Novinar je ha začel pripovedovati. ko se je vlak ustavil. Vrata kupeja si> s.,, naglo odprla in pojavili so se vojaki z nasajenimi bajoneti iu dolgimi noži • za pasom. Obkolili so polkovnika in ^a odvedli. 'Novinar se je nagnil skozi okno. da bi videl, kam ga vodijo. 1 "sta. vil i so >e z njim kar na peronu. Polkovnik je moral pokleknili it i in mlad vojak je pograbil sabljo, lioteč mu odsekati glavo. l>il je pa zelo .neroden in usekal je polkovnika v ramo tako. da mu je brizgnila iz rame kri. Polkovnik je prebledel. a že j«' vojak znova zavihtel sabljo in polkovnikov« glava je zatrkljala na tračnice. Vojak i so pobrali li vrgli v koš z smeti. Potem je vlak odpeljal naprej. New York, N. Y. •Ker so oziroma bodo vsa slovenska društva priredila ta pred-pitst kako veselico, tudi Slovenski Orkester, ne bo zaostal. V nedeljo, dne 24. januarja bo priredil zabavni večer v slovenski dvorani. 02 St. Marks Place. Kdor je slišal ta orkester igrati. mora priznati, da izborilo igra. rijudno vabimo vse prijatelje godbe in plesa, da se te prireditve udeleže, ti ara utiramo vam, da ise niste še nikdar tako naple-sali. kot se boste ta večer. Pridite vsi/ Začetek ob sedmi uri zvečer. Za odbor: M. S. SPI ŽE ŠEST DNI; ZDRAVNIKI SE ČUDIJO Montreal, Quebec, Canada, 17. januarja. — Ernest Lemay, o katerem mielijo. da je doma iz Springfield. tUass.. že spi šesti dan s kratkimi presledki. Zdravniki so prepričani, da Lemav* nima nikake resne bolezui in njegovega položaja ne morejo razumeti. NAZNANILO ZA VLOŽITEV TERJATEV Sakser State Bank V Likvidaciji 82 Cortland t Street, New York. N. Y. Soslasiio z i3olo(bami Bančnih PosUia driiv«- N«-w York utlek <2. se: " NAZNANJA S TEM VSEM OSIOiiA-M. KI IMAJO TEIU.VTVE |»rotj Sakser State Bank, ki je prej poslovala na 82 Cortlandt Street. City of NVw Tor k. Co out v o/ New York. State of Xcw ^ ork. da *o pozvane, naj mi jib prcltoi*.' in naj pridem jo o njili primerno dokase tia 82 Cortlandt Street. Citv 0f New York County vf New York, State uf »*v York tekom petinštiridesetih (45) dni izza danes; zadnji dan tm. predložitev trnkih terjatev in naprave dokazov o njih je 4. dan februarja 1932. Po onem dnevu ne bom sprejel nobene terjatve več. Domnevam, da. bo krajša doba kot doha Štirih mesecev nudila zadosten čas za pr.-dlniiU-v terjatev ur napravo dokasnv o njih. Oatirano. New York, N*. Y., 21. decembra 1S»31 JOSEPH A. BRODERICK. Superintendent of Bauks of the Stale of New York'iu charge of the Kaks^r State Bank In Liquidation. Ženske roke spretnejše od moških "Journal of. Personal Resarch" pereča o zanimivem izumu, katerega so nedavna z velikim uspehom preizkusili. Osebam, ki so jih hoteli preizkusiti glede ročnosti in spretnosti, so predložil kovinsko ploščo s 100 luknjicami, ki pa so bile samo nakazane. Naloga csob-ja. ki je imelo prestati preizkušnjo, je bila, vzetj vsakokrat v reke po tri svinčrJke iz kovine in z njimi zamašiti luknjice. Najurnejša delavka je izvršila delo v šestih minutah, naj počasnejše pa so ao-vršile nalogo šele v 12 do 15 minutah. Mcški so zaostali daleč za to spretnostjo. Tovarna, ki je napravila ta pcizkus, je sklenila, da ,odslej ne bo nastavljala za svoje delo več delavcev, ampak samo delavke. ker so za mehanična opravila mnogo spretnejše in urnejše j od moških. Otroški blagoslov v Italiji Po poročilih italijanskega državnega statističnega urada je i-mela Italija 31. decembra lanskega leta poldrug milijon družin s sedmimi ali več otreki. 7 milijonov psov P.o zadnjih statističnih podatkih je na svetu 7 milijonov psov. Največ teh štirinogih prijateljev človeka je izmed evropskih držav v Angliji. V tem pogledu se lahko pomeri z Anglijo samo Amerika. Kar se tiče razmerja med številom prebivalstva in psov pa Anglija celo prekašala Ameriko. V Angliji je bilo lani 3 milijone psov. ki so za nje lastniki plačevali davek. Ker se pa od ščenet in psov-čuvajev v Angliji ne plačuje, lahko mirno trdimo, da imajo Angleži nad 4 milijone psov. Francija ima 3 milijone psov, Nemčija pa 2 milijona. Amerika, ki ima trikrat toliko prebivalcev kakor Anglija, ima o milijonov psov. Pred 50 leti je bilo največ psov na Švedskem, kjer je odpadel na vsakih 11 prebivalcev en pes. Tudi v Franciji je bilo prejšnje čase več ps:v, zdaj pa ima to prvenstvo Anglija. Morske kače Ali morska kača r«is živi, ali pa spada zoološko v isto kategorijo, kakor novinarska raca? Najuče-nejši slovar sveta Encyclopaedia Britannica odgovarja na to vprašanje, da ni točno znano. Stari angleški pomorski kapitan Gould je pa izdal te dni ilustrirano knjigo "The Case of the Sea-Serpent" in skuša dokazati, da morska kača ni plod fantazije. Baje izvira morska kača cd pradavnega plesiosaura ali pa je celo istovetna z njim. Da niso bile najdene kasti ali okosteneli ostanki tega stvora, še nj dokaz proti tej teoriji, kajti če morska kača pogine, ne plava na površju, temveč se pogrezne na dno morja. Gould je zbral o morski kači 300 poročil, obsegajočih dve stoletji. Resnih poročil je *pa našel med njimi samo 30 in proglaša jih za absolutno točna. Med klasičnimi primeri, da so pomorščaki videli morsko kačo, navaja zlasti onega z dne 6. avgusta 1848. Takrat je šest ljudi na krovu angleške ladje "Daedalus" med rtičem Dobre na-de in otokom sv. Helena 20 minut opazovalo ekrog 60 čevljev dolgo j kačo, ki je držala špičasto glavo ves čas nad vodo in ni imela hrbtne plavuti, temveč nekakšne konjsko grive na hrbtu, p'lavala je pa kakor pšica ob ladji. Kapitan je o tem oficijelno obvestil tudi angleško admiraliteto. PAR RESNIH NASVETOV ŽE NITVE ŽELJNIM ROJAKOM. ZIMSKO RAJANJE NA HOLANDSKEM IVedpust j«- uajjH-iuirrurjši za poroke. Krr dobil v zad- njem •'umi ver pisnn. v katerih me rojaki vprašujejo za na.svete. se i ti i zdi potrebno še riikmt ob javiti pismo, ki srm ga nek««* |»i-dragemu rojaku. Nasveti, ki *»<> v njem. mi za razne prilike in potrebe ter n.-iii jili izbral po u>tueui izmrilu in n;i pudingi dolgoletnih izkušenj. I pain, tla boni s t< ni marsikomu ustregel, kajti, ko v pripravlja elovek na najusodnejši trenutek svojega življenja je potreben dobrega nasveta kakor duša svetega raja. 1'istno >>e glasi : Dragi prijatelj : I/, tvojega pisma sem izvedel, da boš ta predpllst porabil za premišljevali je. ee bi se oženil ali lie. Predvsem ti želim, da bi pri svoji i/.voljeuki tako živel, kot raste oljka poleg vinske trte ler ji daje veliko mero rodovitnosti. Koeljiva stvar pa je ta. ker še do danes ne poznaš >voje iavo-1 jenke in ne ves. kakšno l»i izbral. Tukaj ti dam par nasvetov — Ne vzemi lepe ženske t V vzameš lepotieo. si nak<>p našajo nevine množici poročila o' Iješ veliko skrb na vrat. Kajti ti ledu. Milijoni drsalk romajo iz; sto. na kar so obrnjene oči vseh. predalov. Najtežji kramar postane ->*' težko euvati in varovati. Na Holandskem. kjer leži petina dežele pod morsko gladino, imajo včasih strupen mraz, ki pa ne pritisne vsako zimo, čeprav je dežela na bregu Severnega morja. Kadar pa pritisne mraz, se Holandska vsa izpremeni. O izpremebi, ki jo prinese Holandcem hud mraz, piše Georges Duhamel v svoji knjigi "Čustveni zemljepis Evrope" takole: Če je zima kruta, zamrznejo vsi kanali in tisočeri otočki, ki je iz njih sestavljena Holandska. so naenkrat zvezani z ledom. In takoj nastane splešna zabava. Ho-landske se polasti prava norost. Šole in urade zapro, vsi uslužbenci dobe dopust. Naj mirnejši narod na svetu postane naenkrat neverjetno nemiren in norčav. Vsako uro pri- naenkrat gibčen kakor gazela. Proglašeno je premirje, vsi spori se prležejo. Ljudstva se polasti ne glede r.a družabni položaj splošno' veselje, vse raja. vse se veseli zime. Go^pa županja se ne sramuje drsati se s svojim šoferjem in pred mizicami z jestvinami in toolimij pijačami na ledu vidite siromašne- kmalu žarela oeitati. tla si j ga uslužbenca mestne plinarne, kako prijateljsko kramlja z generalnim ravnateljem Nizozemske banke. Zaljubljenca žarečih lic lovita sapo in se ustavita, da si priseže-ta pod ivnatim dreves:m večno zvestobo. Mojstri v umetnem drsanju se napetijo iz La Haye v Goudy. Tam si Kupijo lončene pipe. ki si jih zataknejo za čepice, po povrat-ku jih pa kažejo nedotaknjene v dokaz, da vso pot n 5o napravili nobene pike. Holandoko ljudstvo ne pozna ob hudem mrazu v zimskem rajanju in veselju nobene meje. Inozemstvo pa misli, da mora biti nared izredno resen, če se zna zabavati s tolikim prepričanjem. Stan ljudje, ki si v veliko žalost ne morejo pritrditi drsalk na noge, majejo z glavami češ. da led že davno ni več tak, kakršen je bil, da je postal bolj redek in da ni več tako gladek in čist. Vsi nizozemski slikarji slikajo sneg, kožuhe. drsalce jn sploh zimske motive. Ce ogleduje tujec njihove shke, dobi vtis. da preživi vsa Holandska pol leta na ledu. Toda Holandci. ki razumejo šalo, pripominjajo lokavo: Kaj še! Led je pri nas izjema. Naši slikarji slikajo prizore z drsališč, ker so redki in ker jih je vredno naslikati. Ne vzemi grde. kajti križ boš imel vsi* verne ea-e. l'o praviei bo uamree domnevala, da neprestani hnipeniš po kaki lepši kot je ona. Mlada n«' zna gospodinjiti, stara je pa eemerna. jezikava in nima otrok. I "e s<* poroeiš /. bogato, li !»•• " ; vzel zastran denarja, iu bo moral pri vsaki jedi slišati, da ješ za njen denar 'Ne vzemi revne. Take imajo ponavadi do-ti otrok. Nor in dau boš moral delati, da boš preživel svojo družino. Na vzemi nobene visokejra rodu. < >d ztroraj doli te bo gledala ter te smatrala sebe nevr«. Iniln. Ce bo nizkega rodlL je lie bo nihee renil. in sovražiti jo boš za-rel zaradi drugih ljudi. ("r se poročiš z vdovo, boš mural od jutra do vrerra poslušati hvalo, ki jo bo pela svojemu ranj-kemu možu. Neumne ne smeš poročiti, kajti v tem slueaju bi ti sosedje vodili gospodarstvo, ne pa ona. II DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI veselice, — ■ ii i zabave ♦ . ~ ~< * OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čiu samo ?a|i članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE IV vzameš pametno, se priporoči Jiogu in vsem .svetnikom. (V si» otroci dobro vzgojeni iu potem umro. boš jokal za ujimi. (V bodo otroci slabo \/.gojeni, si boš pulil lase. Otroci s<> namreč nož. ki reže srca očetom. (V boš iiuel lepo heer. boš težko pazil nanjo. Oc boš imel grdo hčer. je zlepa ne boš mogel oddati. t V ne bo imela otrok, ue boš imel nobenega vmelja iu ne boš zadostil zakonskemu stanu. A ko vzameš za ženo vzorno žensko, se boš moral vedno bati. tujci med nami. Zakaj pa ne? Kar si doživel tj v tuji deželi, isto dožive lahko tu'ci v naši. Gospod N. Peterski se je prekinil in se s kcmolci nas!:njen na gostilniško mi?o zamaknil daleč čez naše kozarce. Opazujoč gost bi e bil ozrl za njegovim pogledom, če ne bi bil videl pred nami stene s pobeljenimi prizemnimi okni. — Tam ničesar ne vidiš, kar bi se ti Rdelo neznano. Gospod Peterski pa jc takrat gotove nekaj videl pred seboj in je moralo biti zelo zanimivo. — Občudovati bi morali žensko našega časi, — je nadaljeval. — Videti je sfinga, a v resnici je vse. kar pečenja, čisto naravno. Ženska zna biti dosledna, ne mi. Nič ni pri nas bolj napačnega kakor to. da ne znamo rabiti pri ženskah razuma. Zdaj rmc gospoda prekinili mi s svojim vedenjem in molkom, ki nista skrivala začudenja. Nismo pričakovali cd njega, ki je bil mlad zdravnik, take sodbe. Ljudje v njegovem poklicu so radi za žen-*ke brezbrižni ali pa hlinijo zanje sočutje. Peterski se nam jc zdel zdajci popoln:ma drugačen, ne tak. kakor smo si ga vsi zamišljali. V njegovem glasu je zvenel ra-hol trepet, prav nič primeren odločnemu donu Juanu. Torej je tudi ta mož sp-znal nevarnost borbe z ženskami? To jc bila menda prva misel, ki se Je polastila tovarišev okrog mis':;. Peterski ni rad popival. Ta večer se nam je zazdela, da se bo opil Ne vem zakaj, tako se nam je zazdelo. Videl sem. da še ne 01 rad utihnil. Morda se mu pa ni zdelo vredno nositi naprej tiste misli, ki ga jc trenutno vznemirila. — Spominjam se dveh zgodbic,— .te začel s tišjim glasom, kakor da ga ta glas veže z nekdanjim doživljajem. — Bilo je v nekenl severnem velikem mestu. Premeščen sem bil takrat za nekaj mesecev k sedežu naše družbe. Dobro plačo sem imel. Tam sem spoznal rusko operno pevko. Mlada je bila in nadebudna, kakor pravijo. Nehote sem se seznanil z njo. Morda je bil tudi ona UMETNICA ves čas pozneje le slučajno moja1 yrijateljica. Le slučajno. Zagledal sem se bil ,iek:liko v njeno sestro, ki je bila v pisarni moja kolegica. Ta je bila pa ravnatelieva tedanja ljubica. Krasotica. Bogati Žid si je moral zel; čestitati na srečni pridobitvi te čarovnice. Krepkega, jedrega obraza je bila in črnih las, da si ji moral vzlic njenemu srednjemu £tasu prisoditi plemenitost in — voljo. Nisem verjel, da živi na svetu še kakšna nji j ako podobna žena. Kaj doživiš z njo, dokler se zate ne zmeni, si lahko mislite. Jaz bi to cznačii za spoštovanje. Več tudi res ni bilo. Z ravnateljem rem se sprijaznil prvi teden in potem mi ni kazalo, mešati se v njegovo razmerje z njo. Najino znanje se je razvijalo samo s slučaji in srečanji. Nanašale je tako, da sva se često križala. Spoznal sem. da je nadarjena zmagovalka. Njene oči so prešinjale in s svojo voljo užigalc samozavest. Priznam, da scni ji bil za vsak njen p-gled hvaležen. Zmislila si je, da bova gojila francoske razgovore. Vrag si ga vedi. kaj je imela s to svojo francoščino. Izg:varjala jo je z rusko aristokratsko "pristrastnostjo". Zmirom sva zahajala v osebne izpovedi, zmirem naju je pri tem zalotil ravnatelj. Morda je bilo tako bolje. Vsaj zame. Ona pa ni odnehala. Ravnatelja jc najbrže imela popolnoma v oblasti. Vozil sem se po?neje celo z njima v njegovem avtu. Videl sem. da jo obsipa z razkošjem. Še pre-skr:mna je bila za take požrešne ljudi. Pozneje sem spoznal, da se je bila popolnoma racionalizirala. Skromnost ji je bila v značaju. Tem bolj sem se nekega dne začudil, ko me je pevabila na dom. da me seznani tam s svojo sestro, operno pevko. O tej mi je že večkrat pripovedovala. Zapomnil sem si le t:, da dekle sanjari za italijanščino. brez katere si menda ni mogla predstaviti pevskih uspehov. To je zadoščalo, da nisem povabilu niti za hip prisodil kakih zapeljivih osebnih namenov. Vendar me je presenetilo. Zasnoval sem si že načrt, da preživim svojo nevšečno zaljubljenost vsaj v njeni bližini. Prvi večer na njenem domu pa mi je vse načrte prekrižal. Zaljubil sem se v njeno sestre. Mogoče se zdi k:mu smerno. Tudi sam ni- sem bil vajen take vetrnosti v ljubezni. Njena sestra je bila mlajša in je njo s svojo lepoto še prekašala. Drugi čar je bil njen čisti glas. Pela je alt in nast.pala redno kot prima donna v operi. Triin-dvajsetletno dekle. Mislite si.o najinem znanstvu, kar hočete; v ljubezni je bila še otrok. Tu se je vdajala brezmejni naivnosti. Imeli sta mater in brata, častnika. Njihcvo stanovanje v mirni in z vrtom obdani vili je bilo sicer prostorno, a precej skromno. Nisem opazil kiča mestnih metres. Vse življenje redbine in vsakega njenega člana je utripalo od zdravja in delalo še vtis pristnosti. Se, pravim, zakaj stikal sem za podrobnostmi, da .bi se moči tega doma etresel. Z eno besedo bi ga bil imnoval so-lidnost. V takem domu bi nemoteno lepo živel, dokler bi obstajala naša soglašajoča se skupnost. Čutil sem že, kako opuščam svoje osebne cilje in svojo p:t v dotedanjem življenju. Darja — recimo, da je bila Darja — je bila vredna, da bi se radi nje odpovedal vsemu. To rečem še danes. Le meja namišljena ide-alnost, s katero sem presojal ljudi, me jc tudi od nje oddaljila. Darjini uspehi v operi so se množili in večali Z za sanjani nvi očmi mi je zvečer prepevala arije, ki jih je ponavljala po mojih naukih e italijanščini. In te oči so bile zame zmerom polne hvaležnosti. ^ebična je pač bila, ni se hli-nila. Z vdanostjo me je učila ruščine. Sprejel sem njen trud naravno v zameno: delo za delo. Najina ljubezen je ostala mirna in lepa. Pcmlad je prišla k nama v raj. Imel sem na razpolago udobna službena mesta. Nič naju ni motilo. Darjine sanje o tujih krajih so se mi dozdevale sicer otroške, a vendar sem jih razumel. Nisem pa vedel, kako bridko je odvisna od njih. Ona je znala živeti zanje, živeti dvoje življenj, česar mi, mo-' ški, od Krištofa Kolumba, njegovih prednikov in Napoleona z vsemi geniji vred ne znamo. In zdajci je stala pred menoj V predlogom, da potujva v Italijo in potem še ne vem kam. Na turnejo. Na turnejo! Razumete? Jaz nisem bil ravnatelj, niti ne bogataš . za vzdrževanje deklet in i Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) ^IuhoIUIO................................................411 •Mrtvi :ejo jutrZnte tiuiue. t-s ak iu tek, ithlek m v.b<,:<> leiet freto \ 7J.C. Om>ezu. SHAKESPEAROVA DELA: Maehbet. trdo vez. ..............................90 broširano .......................................70 OtlieJo.....................................................7« Son Kresne noči .................................70 SPLOSN'A KNJIŽICA: St." L (Ivau Albrevbtt Kaajen* gruda, izrirua povest. 101 str.. brUirauo .................................... Št. (Itado M urnik i Na Bledu. Izvirna povefct. 181 str.. bro5. ^0 St. S. (Ivau Itoziuuut ..Testament ljod;e mladosti naivna, na svoji zavestni življenjski poti pa dotlej zvesto dosledna. Čakala je viteza. Viteza je hotela in ne moža. To me je v začetku navdušilo zanjo, pozneje sem pa le še pravočasno spoznal, da je njen. pojem viteza že sodoben. Žena, ki se je emancipirala. živi dvoje življenj in si viteza poišče bogatega. V obojem življenju ji je zmerom pred očmi cilj. Zvedel sem, da je pozne"f odpotovala v svet. Škodilo ji gotovo ni, da se je naučila, od mene nekoliko italijanščine.... — se je nasmehnil in v istem trenutku utihnil. , Olajšano smo se ozrli po gostilni. Prodajalci časopisov 1 so prihiteli s prvo izdajo jutranjih dnevnikov. Nekdo pri naši mizi si je kupil nedeljsko "Jutro". Jaz sem se še v mislih ukvarjal s Peterskim. Čudno se mi je zdelo, kako je končal svoje pripovedovanje. Imel je navado, postati nad vsako zgodbo ironičen. Toda v njegovem glasu sem čutil še isto slutnjo nevarnosti, nad katero sem se bil ob začetku zamislil. Nehote sem ujel njegov pegled, ki je legel na časopis kakor sokol, ki se ne moa* več dvigniti. Opazil sem še, kako je posegel v žep do ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI i j FOREIGN LANGUAGE INFORMATIONS SF.KV1CE—Jugoslav Bureau <-----j; Predlagane spremembe priseljeniškega in natu-ralizacijskega zakona. Vlada je izdala letna poročila državljani v edino svrho. da more- ■ posameznikov departmentov in u- jo priti v Združene države kot pri-, radov. med njimi tudi peročilo na- seljenci izven kvete. naj se smatra čelnika priseljeniškega urada, ka-1 kot predstopek in taki inozemci ■ kor tudi uno načelnika naturali- naj se deportirajo. zacijskega urada. Izmed poglavit- Naj se uvede strožja kontrola nih priporočil v teh dveh poročilih onih inozemcev. ki so bili začasno so registracija in:zemcev in potre- pripuščeni v Združene države, takoj da se zasigura njihov odhod. Od inozemskih dijakov naj se zahteva bond ob njihovem priho- pred 29. junija 1906. kakor tudi za one. ii so pestali ameriški državljani vsied naturalizacije očeta in si želijo poseben certifikat. Pred Kongresom se nahaja precejšnje število predlogov', ki vsebujejo eno aii drugo izmed gornjih priporočil priseljeniškega ali natu-lalizacijskega komisarja. Kaj jpa Kongres sklenil, je drugo vprašanje. ČE JE TAT RAZTRESEN ba večje izobrazbe s strani prosilcev za naturalizacijo. Generalni priseljeniški komisar Harry E. Hull je proti temu, da bi i se priseljevanje popolnoma usta- Naj se izrecno določa deportaci-vilo, ali priperočuje sistem, po ka- ja onih inozemcev. ki so bili več-terim bi bila omogočena znanstve-'krat kaznovani in ki delujejo v na izbira priseljencev že v njiho- organizacijah, katerih svrha je nasilna revolucija. Na drugi strani komisar priporoča, da se »sedanji zakon, ki dovoljuje legalizacijo nep^stavnih prihodov, raztegne na vse one. ki so prišli pred dnem l. julija 1924. On tudi priporoča, da se pravica do priselitve izven kvete razširi na starše ameriških državljanov čez 60 let, na inozemske soproge American k in na pastorke ameriških državljanov. Priporočane* spremembe naturali-zacijskega. zakona. vi rojstni deželi. On pravi: — čas je zdavnaj prišel v industrijalnem razvoju te dežele, da bi mogli izbirati one osebe posebnih strok, ki jih zares potrebujemo^ in da bi se priseljevanje moralo omejevati le na te izbrane osebe, izvzemši kar se tiče sorodnikov v prednostni kvoti ali izven kvote. Izmed drugih priporočil za vza-konitev novih določb priseljeniški generalni komisar poudarja potrebo sledečih uvedb: Registracija vseh inozemcev Z dr. državah. Poroka inozemcev z ameriškimi denarnice: a premagal se je in ni kupil dnevnika. Pol ure pozneje sem si kupil "Jutro" v kavarni in ga prijateljsko položil na mizo pred gospoda Pe-terskega. Med novicami se je odbijalo poročilo 3 dogodivščini slavne operne pevke v Londonu. Premagal sem se, da nisem pogledal tovarišu znova v obraz. Nisem se motil. Gosp-xi Peterski je ta večer zanesljivo zvedel, da je izgubil Dar-jO. V stanovanje nekega zdravnika v Parizu je udri tat in pobral iz blagajne vso gotovino 85,000 frankov. Denar je spravil v notranji žep svejega starega in ponoaenega površnika. Ko je po opravljenem "delu" odhajal, se mu je lepa zimska suknja zdravnika očividno tako do padla, da jo je enostavno snel in na njeno mesto obesil svoj površnik. Kako se je prijetno izne-nadil zdravnik, ko je našel v umazanem . površniku vso gotovino, ki mu jo je vlomilec pobral iz blagajne! 'V Sledeče so poglavitne spremembe naturalizacijskega komisarja: Vsak inozem.ee naj bo sposoben govoriti angleški in podpisati svoje ime, kadar zaprosi za prvi papir. Prosilec za naturalizacijo naj bo v stanu razpravljati o kakem članku v ameriškem časopisu v angleškem jeziku in pokazati ono znanje ameriških ustanov, kakršne se pričakuje od učenca ljudske šole, 14 let stare^ . Na tur? V-*ci j ski papirji naj imajo pr«^ ,Use prosilca. * -j se odpravi potreba spričeva-jrf^prihoda za vse one, ki so prišli CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE KEAMSI Stane samo $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18tb Street New York City _____________ A - r %' "O L ▲ 8 i" ____....jj. ._ K A ft O D A" NEW YORK, TUESDAY, JAKU ABY 19, 1932 VSE SE PREBOLI ftOKAH K ŽIVIJE2VJA. Za Glas Naroda priredil L FL 3 7 (Nadaljevanje.) Kako raU bi ju bil že sedaj objel, naslonil njeno glavo na svoje prsi in rekel: . ( — Xe skrbi preveč! Tukaj je tvoj protstor! Imej se nekoliko potrpljenja. Zaupaj v mene in uik.dar ti ne bo žal. iXebesa ti lio-t-em pripraviti na zemlji, tebi, ti nad vse ljubljeno dekle! Toda njegova prevelika vestnost mu ni dovolila izgovoriti be-t»ed, katere je sam proti sebi tisočkrat ponavljal, (ireta je morala njegovo globoko čustvovanje čutiti, četudi ji ga ni razodel. Oba sta spadala eden drugemu. Ta nedelja je bila posebno lepa. Bila je prva nedelja v maju in naravo se je odela z razkošnim e vet jem. Ure so kar letele skozi pomladno zeleni gozd, dokler se ni o-glasil glad. Xa majhni trati v gozdu najdeta primeren prostor; da nekoliko pojetsta. Joško razpoloži svoj suknjič, na katerega je morala Greta sesti. Ntor posekanega drevesa jima je bila miza. Greta vzame iz zavitka jedila in jih razpoloži po štoru, katerega je Joško pogrnil s aervijeto.' Medtem jima ptički žvrgote vseokrog. Greta ni mogla neliati poslušati tega lepega gozdnega koncerta. 1 - Iz neke vabi se zaslišijo cerkveni zvonovi. Nehote sklene Greta roke. — Svojo nedeljsko pobožnost bova opravila v gozdu, — pravi Greta tiho. — t »o načinu naših prednikov — prikima Joško. — Ko bom v svoji službi, bom isto delal s svojimi učenci. Vsako nedeljo jih bom kam peljal. Kdor hoče.iti z nami. bo z veseljem sprejet, — Mislifu. ^la ne bo nikdo hotel izostati, ako boste kaj predlagali. — Iz česa sklepate to, gospiea Greta? . — Ker imate nekaj prepričevalnega, da vsakega prisili, da vam mora slediti. Učenci morajo vendar čutiti, da jim želite samo dobro. Največje nasprotje bi vam prišlo od starih, zakrknjenih, pedantnih vaših lastnih tovarišev, katerim novo. kar hočete vpeljati, ni pogodu. Učenci pa bodo šli z vami. gospod Ahčin, čez drn in itrn. * V njegovih modrih očeh se zasveti veselje. — Ali res mislite tako. gospiea Greta? Prepričana o tem, kar je rekla, mu prikima in v "zaupljivem glasu ji pride skozi ustnice: — I)a, gospod Ahčin. proti vam mora biti vsakdo dober. Tedaj pa se naenkrat zave svojih besed, katere je naglo in brez premisleka izgovorila in rdečica sramežljivosti oblije njen gra-sni obraz. Kaj j<* neki mislil o njej! Molk je še povečal njeno zadrego, ker je bil drugačen, kot pa druge čase molk med fijima. Tedaj pa Joško približa svoj obraz k njenemu in tiho vpraša: — Vsakdo.' Neizmerno bi bil srečen — ali ponižen — ali ponosen — mislite, kar hočete. — ako bi bila ena! Gospiea Greta — Greta — Bojazljivo položi svojo roko na njeno, toda vendar tako trdo, da se mu ni mogla izogniti. Kot plaha ptiea je trepetala pod njegovo veliko moško roko. Saj ga ni mogla napačno razumeti. Silila se je. da ne bi izdala svojih občutkov ter je hotela izgovoriti kaj vsakdanjega, toda njegove ustnice ji nenadoma pridejo prav blizu in v tilii in sladki bojazni začuti njih pritisk na svojh ustih! Vroč val krvi se razlije po njenem lieu. Joško trdno drži njeno glavo in potopi svoj pogled v njene žareče, boječe, neskončno lepe oči. -r Moja Greta — moja si! — pravi tiho, z veliko ljubeznivostjo. Nato pa pritisne svoje ustnice na njeno jasno čelo. Premagati se jo ni oral, da v svojih napetih čustvih ni pri vil Grete k sebi in bi ji zaklieal na uho svojo vročo ljubezen. Toda svoje plahe sme ni smel še bolj splašiti. četudi je bila priložnost še tako zapeljiva: (j ret in mir mu je moral biti svet. Greta se trese in se ne upa pogledati ga. Ali jo je v resnici poljubil ? Bil j«- prvi poljub moških usten, bil je prvi poljub, ki ga je entila in jo popolnoma omamil. Joško je natanko videl, kaj se je godilo v mladem bitju in njegova rahločutnost mu ni dovolila, da bi tako zmedenost še povišal. <š tresočimi rokami pospravi Greta posodo. — Zdaj ]>a moramo iti. Jo«ko ji pomaga opraviti vse v nahrbtnik in zopet se odpravita dalje. — Da. guspica Gret«, saj veste, da sva se danes zavzela za dol-go pot. silil se je. (Ia bi izgledal miren, toda v njem je bilo vse razburjeno. A' njunem dosedanjem prijateljskem razmerju ni smela na->?a» i n i kaka izpreniemba. da ne bi mati ali pa teta kaj opazili. Ta blaženi poljub naj začasno ostane edini, četudi se je moral zelo premagovati. Njegova bodoča žena mu mora biti previsoka, da bi jo rabil za ljubezensko sanjavost. četudi mu je na ustih gorelo hrepenenj«* po njenih mladih, nedolžnih ustnicah. Toda njegov idealno umerjeni Čut. njegova na bil ved««, »polnjen Ve*Ha > bil«, da je bližal konee njenega u^e-Jjf: J* H»rejeti kako »luibo mm |k>| dneva, da bi mm- r*r h*l*r«a m to privadila. — Kosilo. ! Je. Poslednjič tu. Ječar je prijaznejši. Tudi on postaja. Čuti, kako padajo vezi z njega. Težko se jih je privadil. Odvadil sG jih bo še težje. In vendar. Gleda žarek solnea, ki sili skozi okno in liže prazna tla. Žlica mu zastane. Kako dolgo ga že ni bilo, kako dolgo. Takrat, ko ga je čakal, ko bi inu bil rešitev . . . 'Nekaj kakor srce se obuja v lijem. V kotu še zmeraj prede pajek. Spomni se. kako ga je včasih opazoval. Ure in ure. Bolj kot potrpežljiv je bil, kakor on. Edino živo bitje z njim v celici. t'asih je na dvorišču med sprehodom ujel muho in mu jo prinesel. Zima je zunaj in v srcu. Kar nerodno se mu zdi. da je v svoji oblekil. Počasi gre skozi svoji obleki. Počasi kre skozi vrata. Nehote se ozre. Kakor bi se mu zdelo, da hiti za njim paznik, ki ga bo pri-jel.^ V ječi je dostikrat mislil, da bi pobegnil. In zdaj se mu odhod zdi kakor beg. Ljudi je malo na cesti. Nihče se zanj ne meni. 6 DNI PREKO OCEANA Najkraji* in najbolj ugodna pot ca potovanja na ogromnih oarnilrlh; ILE De FRANCE 30. jan.; 17. feb. < 12.05A.M.) (12.05A.M.) PARIS 14. maja; 11. junija (12.05 A. M.) NajkraJBa pot po teleznicl. Vaakdo J« * posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna fran coaka kuhinja, izredno nizke cena. Vprafiajte katereg&kol pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1» state street new york. n. y. NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Mimogrede mu obvisi pogled na oknu. ki je bilo sedemnajst mesecev njegovo. In leze mu naprej. K sosednjemu. Obraz vitli tam. ki se tišči k mreži. Ve, čigav je ta obraz. Mladega fanta. k» so go prijeli, ko je lačen nekaj u-kradel. Opaziti je moral, da so njega izpustili.> Zdaj mu je prav tako kakor njemu takrat, ko se je izpraznila celica zraven njegove. Tako prazno jc vse, tako prazno. Tam je okno, kjer je časih videl dekle . Mrtvo. Zavese so zagrnjene. Počasi gre dalje. Miuio ljudi. Nikogar ni, ki bi stopil k njemu in mu rekel: — Pojdi z menoj. Videl boš vesele obraze . . . (Nikogar. Tujec je med tujci. Ivo bi bilo saj tisto okno odprto ... Beer. Naročila te na wGlaa Naroda- -največji slovenski dne-nik v Zrfrn-tenlb driavah. Koledar za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Nova Jadranska orjaka SATURNIA in VULCAN1A sta. odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. L'zor-na služba vas čaka! Uljudni, pozorni uslužbenci, ki govore slovensko, so vam na razpoiago, in hrana Je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. ODLOČITE M-: za Potovanje VNAPREJ! NARAVNOST V DUBROVNIK in TRST SATURNIA 19. FEBRUARJA <4 P. M.) 24. MARCA <4. 1'. M.) AUGUSTUS (N.G.I.) -14. MARCA Katerikoli agent vam bo reserviral kabino C O S U t 1 C H LINE 17 Battery Place New York ^ SHIPPING NEWS POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, sc naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N/ 28. Januarja: Sl Douis.. Cherbourg, Hamburg 30. Januarja: lie de Ki.nico, Havre 4. februarja: Hamburg. Hamburg, Cherbourg Bremen, Cferbourg, Bremen 11. februarja: Deutschland, Hamburg, Cherbourg Europa, Cherbourg, Bremen 15. februarja: Be rengaria, Cherbourg 17. februarj.i: lie de France, Havre 18. februarja: 1 Sew York, Hamburg, Cherbourg 19. februarja: Saturnia. Dubrovnik. Trst 20. februa.-ja: Bremen, Cherbourg. Bremen 25. februarja: Albert liallin. Hamburg. Cherbourg New Amsterdam, Boulogne sur Aler, Rotterdam 26. februarja: Mauretania, Cherbourg 27. februarji: Europa. Cherbourg. Bremen 3. marca: Hamburg, Hamburg, Cherbourg 4. marca: l e de Unec, Havre • Berengaria, Cherbourg 9. marca: Bremen, Cherbourg. Ilrrinvn 10. marca: Deutschland. Hamburg, Cherbourg 14. marca: Avgust us. Dubrovnik in Trst 17. marca: New York, Hamburg. <"herbouig Europa, Cherbourg. Bremen 22. marca: lie di- France, Havre 23. marca: Statendam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 24. marca: Albert Ballin, Hamburg, Cherbourg 25. marca: Bremen, Cherbourg, Bremen 28. marca: Mauretani.'i, Cherbourg 29.' marca: New Am -.eidam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 31. marca: Hamburg. Hamburg. Cherbt/uig funt»»sisal-ansnnia^xi'inr^inrii.::!!!^:^::;:;::. . rz 1 !S8iffla.a.®ii^uM!iii;iiiitiiii.;;i::'i,i;ii s«B«racjsi jjnsoEaa. a y J: . 1 B 1 13 ! 8 I Mali Oglasi j i I j imajo velik uspeh ; (i Prepričajte se! g WMMKKWKmm BSBHrrr •;;?rrr;T!>cm* i-wprsirH jSamaiiBBair« 'xaw otzst iaimautiWK.^'WaBK-ijc •■ mM % '^ii'Lii.-UiJi' r.S'u i 'l./a.^j Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN