Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K za četrt leta 3'50 K, metečno 1*20 K; za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol Uta 9-50 K za četrt leta 4'80 K.
Pmiiburi ilnllka 10 w<
Boklamadje io peitaia« priiti. Kafrankirana pint« m >• ipr«-|»ma|.. Bakopisl «• mtaj«, Iiaitapu paUt-vvitias (iiriaa 88 aa«) U takrat 10 *t*„ valknt pa iagavara.
73. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 20. julija 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopiie in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošdgatve naročila na list, reklamacije, inaerate i. t. d.: Upravništvo •Bdečega Prapora>, Ljnbljana, Selenburgova ulica 6/II.
Revolucija v Perziji.
Saha Mohamed Alija je doletela enaka usoda sultana Abdul Hamida, le da ni mogel perzijski despot tako dolgo uživati sadov svoje brezobzirnosti kakor turski tiran. To ni bila šahova krivica, r.v.j & bi bilo odvisno od njega, bi se bil držal z enako brezvestnimi, krvoločnimi in sleparskimi sredstvi do konca dni na prestolu, kakor se je držal Abdul Hamid, ki je bil Mohamed Aliju vzor. Toda v Perziji je bilo že prepozno za metode, katerih se je posluževal krvnik na prestolu; revolucijski duh je bil v narodu ne le bolj razširjen, temveč tudi bolj poglobljen, nego je mislil teheranski krivoprisežnik in njegovi oprode. Glavni pogoj za zmago revolucije je bil, da se ne ustraši Sabove nasilnosti, ker se puntarji niso ustrašili, so morali zmagati. Mohamed Ali pa mora do ko uolca hvaliti boga, da ni s prestolom izgubil tudi življenja in da ni * njegovo osebo strmoglavljena
njegova družina.
V	marsičem je najnovejša perzijska zgodovina podobna turški. Tudi v Aziji imajo evropske države svoje egoistične špekulacije. Anglija in Rusija, ki sta se dolgo z vsemi diplomatičnimi zvijačami bojevali za odločilni vpliv v Perziji, sta se končno pogodili teko, da bi prejalislej vtaknila vsaka svoj koi dežele v malho, dotlej pa da bi bil šah le qjen figurant na prestolu. Vse to je bilo zelo podobno glasovi« evropski kontroli v Macedomji. Podobna je tudi igra z ustavnostjo. Perzija je dobila konstitucijo, volilno pravico, parlament, a šah je hotel biti absoluten vladar. la ko ni mogel napraviti iz parlamenta svojega slepega orodja, ga je kratkomalo odstranil, kakor ga je v Carigradu pred tridesetimi leti odstranil Abdul Hamid prvič m kakor ga je letos hotel s pomočjo nasprotne zarote
odstraniti drugič. Način je bil popolnoma orientalno brutalen; topovi so razstrelili poslopje, rabelj je pobešal poslance. Navsezadnje je bil krivoprisežni šah še tako premeten, da je vprizoril < Ljudsko gibanje*, ki je izražalo, da «narod ne mara parlamentarizma*. Povsem novo seveda tudi to ni bilo; skoraj vsak tiran se je skliceval na narodovo voljo, kadar je narodu jemal svobodo. Ce je narod mogel pokazati svojo pravo voljo, se je pa vselej izkazalo, da se je lagal tiran.
Tako je bilo tudi v Perziji. Uaičenje mlade ustavnosti, brezprimerna šahova krvoločnost, preganjanje vsega, kar se ni z dlako vdalo reakciji — vse to je porodilo velikanski odpor med ljudstvom, ki se je še povečal radi naraščajočega tujega vpliva v deželi, zlasti radi prodiranja ruske moči. Med Perzijo in Rusijo so bili že dlje tesni stiski ne le diplomatičnega, temveč tudi demokratičnega značaja. Mnogo Perzijancev je prihajalo v Rusijo, zlasti na Kavkaz, kjer so spoznavali pritisk ruskega carizma, pa tudi nauke in boje socializma. Izkušnje ruske revolucije so prišle perzijski v prid. Ko so se začeli prvi boji proti šahu in njegovim četam, je bilo pač malo upanja na zmago. Mladoturška revolucija se je bila opirala na vojsko; saj je bila pravzaprav oficirska revolta, ki je imela v rokah čete in orožje. Kako naj bi perzijski ustaši, o katerih se je vedelo, da so večinoma reveži, opravili kaj resnega proti šahovi moči, ki se pač ne da primerjati z evropskimi vojskami, ki pa je končno vendarle vojska.
Skeptiki so se zmotili; tudi pomoč ruskega polkovnika Lijakova in njegovih kozakov ni mogla rešiti despotizma. Po dolgotrajnih bojih so ustaši vdrli v Teheran ter ga zavzeli in v soboto je šah odstopil ter zbežal v rusko poslaništvo. Njegov enajstletni sin mu je naslednik.
Zmaga revolucionarjev pomeni, da je Perzija zopet ustavna država in težko se bo kdo drznil, razgnati parlament zopet na tak način, kakor ga
je razgnal Mohamed Ali. Ampak politični razvoj Perzije ni zaključen z njegovim odstopom, temveč se šele začenja. Resnični prijatelji svobode bodo morali premagati še razne težave. Perzija je v gospodarskem oziru zelo zaostala, dasi ima mnogo pogojev za razvoj. Industrija je še prav v povojih, prometnih sredstev nedostaje, še cest ni dovolj, ogromno prirodno bogatitvo je še mrtvo. Glaso-vite perzijske preproge se izdelujejo skrajno primitivno in delavci so strahovito izkoriščani. Dasi Evropi mnogo bližja, je prišla Penija z zapadno kulturo mnogo manj v dotiko kakor Japonska, Kitajska in Indija. Velika ovira napredku je pa tudi vera. V Perziji vlada islam, toda ne sunitski kakor n. pr. na Turškem, temveč fiijitski, nekako pro-testautovski, moderniziranju nekoliko bolj ugoden, če se le posreči, premagati odpor duhovščine. Poznavalci razmer trdijo, da je perzijski narod v splošnem inteligenten, pa se sme upati, da bo premagal reakcionarne predsodke in si zagotovil svobodo, za katero se je bojevala revolucija.
a
V	soboto so sledeča poročila naznanila zmago revolucije:
Velika narodna skupščina, obstojajoča iz članov parlamenta, visokih dostojanstvenikov in vodij revolucionarjev, je razglasila pred parlamentnim poslopjem v navzočnosti ogromne množice šaho-vega sina Ahmed Mircoza šaha, najstarejšega člana dinastije Azad el Milka za regenta in Sipahdarja (vodjo revolucionarjev) za vojnega ministra in guvernerja v Teheranu.
Ruski in angleški poslanik sta, ko je bil Teheran v rokah revolucionarjev in je njihova zastava vihrala nad parlamentom, pozvala šaha Mohamed Alija, naj odstopi. Šah se je branil. Na to je ruski poslanik povedal, da rusko vojaštvo nikakor ne bi moglo pravočasno dospeti za njegovo varstvo v Teheran. Šah se je tedaj zbal za svoje življenje ter
PODLISTEK.
In sopet Capitolium.
(h J. S. Maeharjeve knjige «Rhn».)	Dalje.
Stopam po dvorani. Imperatorji si slede v kronologičnem redu, začenši z rodom Julijev. Julski »od m odlikuje v ostalem tudi z glavami, v resnici krasnimi. Angustus sam, Tiberius, Druži, Germa-nicus, Caligula, celo Nero. Tiberius je bil sploh najkrasnejši mož svoje dobe v Rimu. Poleg Nerona stoji njegova ponosna žena Poppaea Sabina
•	svojo karakteristično frizuro. Z Othonovega obraza čitaš njega duio — zbabneli nasladnež, pa ob svojem času junak. Vudi ViteUius pove vsebino svojega življenja: užival je in drugega nič. Suhi vojščak Vezpazijan, krasni Titus. Premišljeni Nerva, jasni in natančni Trajan, večni popotnik in genialni arhitekt, prvi cesar s polno brado. Dobri Aatopinus Pius. Marcus Avrelius kot mladenič, potem mož obe oprsji z enako žalostnimi očmi in
ttngenim izrazom v licu. Zraven stoji FausUna, njega nerazumljiva žena, Gommodus, Pertina —■ ftd., ceia hiitorija imperija govori s teh oprsij, kajti imperator je bil v imperiju vse: najvišji duhoven, najvišji vojskovodja in voditelj notranje in Vnanje politike, varuh običajev, zakonodajec — njegova usoda. Z oprsjem Julijana Apostate, ^ H je vse drugo prej kakor podoba njegovega obraza, se strne ciklus. Mramorna soha sedeče Airippine (starejše) stoji u sredi,
Oprsja pesnikov, filozofov in uglednejših mož drugih otrok stoje v drugi dvorani. Sokrata nahajaš tu parkrat s tipično glavo fauna, Sophokles, Ai*chylos, Homer, vojskovodja Corbulo, Gicero, Al-kibiades, Euripides, Asklepiades itd. Belo oprsje star« šega Scipiona afrikanskega, zmagovalca nad Hanibalom, prisili človeka, da se ustavi. Črepinja, gola kakor koleno, junaške, samozavestne oči, stisnjene debele ustnice, ponos v celem obličju — da, tak mora biti ta Wellington Rima, ki je imel več sreče kakor genialnosti, tipična slika onih kamnitih ljudi, ki jih vrže usoda naposled vsakemu geniju pred noge, da se mora ob njih izpotakniti. Na goli črepinji ima brazgotino vsled rane, ki jo je dobil sedemnajstleten mladenič v bitki nad Ticinom, Iger je rešil življenje konzulu, svojemu očetu. Ena izmed onih glav, ki jo človek mora videti, ako hoče razumeti tek dotičnega življenja.
Sprehajam se dalje po dvoranah... Sohe bogov ... satirov ... herojev... sarkofag s slavno bitko z Amazonkami... Silen ... z gosjo se boreči deček in umirajoči gladiator ... oni gladiator, ki ga opeva Byron v Child Haroldu... Da bi bil kipar in bi uzrl te stvari, bi si rajši odsekal roko, nego da bi se dotaknil še kdaj pozneje ila ali dleta, vsaj kaj večjega ne najdeš na vsem svetu... Praxitelov Satir stoji tu in snežnobeli Narcis, zvan Antinous, Hadrianov ljubljenec. Tako so stali morda kje v Heladi, tako jih je pripeljal mogoče Aemilius Paulus ali Mummius, oziroma Sulla v Rim, tako so stali vekove v Rimu, preživeli generacije, preživeli
bogove, preživeli svet vladajoči imperium in danes zro v našo dobo — edini neizpremenjeni, edini nesmrtni, dišejo vedno s svojim mirnim duhom, kakor da bi znali, da prežive nove ljudi, nove države, nove bogove, kajti nesmrtna je edino le krasota in to imajo ...
Izstopim ... Kolorirano oprsje M. Junija Brata me ustavi pri izhodu... Da, tako je moral izgle-dati. Obraz ne ravno simpatičen, tudi ne brezizrazen ; premišljen ošabnež, ki pa lahko vzplamti tako, da mori za idejo. Le da potem takoj zopet ugasne in motri svet in ljudi s svojim normalnim pogledom — in pride seveda k Filipom. — —■ —-
Solnce, žgoče solnce je zunaj... Spem okoli Marka Avrelija do nasproti ležeče palače Konservatorijev. Prehodim dvorane, koridorje, ogledujem si reliefe, urne, sarkofage, sohe, sošice, table, na katerih so bili zaznamovani konzuli, diktatorji, cenzorji in poveljniki konjenice republikanskega Rima. Mozaiki, denarne zbirke, stara grobišča, dvorana slik iz renaissance, vrsta imen najslavnejših mojstrov in spet antična Iepotičja, toaletne potrebščine, nosila, voz, bronaste sohe, sošice, vaze, oprsja slavnih modernih Italjanov, med katere je prišel bogzna po kakem naključju Mickiewicz, kamenje,
brušeni dragulji, gobelini moral bi bil morda
prej semkaj kakor v kapitolinski muzeji Moti me nekoliko ta nestilizirnost in utrujen sem ... Hodim, gledam, duh se končno vendarle vzdrami, kakor bi zažvižgal bič po njem, kadar se ustaviš pred takim antičnim dečkom, ‘udirajočim si trn, ali pa
je izjavil, da odstopa na korist svojemu starejšemu sinu Ahmed Mirci.
Bivši šah Mohamed Ali je v soboto zbežal s svojo ženo in z otroci v rusko poslaništvo ter je brzojavil carju, da se podaje v rusko zaščito.
*
Prva dragomana ruskega in angleškega poslaništva sta bila v parlamentu vprašat Sipahdarja in Sardar Asada, kaj se zgodi s kozaško brigado. Vodje rovolucionarjev so odgovorili, da brigada lahko obdrži orožje in ostane pod poveljništvom Ljakovega, ki pa bo neposredno podrejen novemu vojnemu ministru. Kozaki se bodo združili z revolucijskimi četami in bodo morali skrbeti za red in mir, ker so šahove čete začele pleniti po mestu in okolici.
♦
Mohamed Ali.
Dosedanji šah Mohamed Ali je prevzel vlado 1. 1907. po smrti svojega očeta; dne 8. oktobra 1907. je potrdil ustavo, dne 12. novembra je v parlamentu prisegel, da jo bo varoval. Njegova prisega ni bila nič vredna. Mohamed Ali je od prvega dne sovraž.1 ustavo in je neprenehoma premišljeval, kako bi osvojil absolutno oblast. Volitve za parlament niso bile ob koncu leta 1907. še popolnoma končane; za senat se sploh še niso bile izvršile. Dne 23. junija 1908, je Mohamed Ali razpustil prvi parlament. Ustajo, ki je vsled tega izbruhnila, je potlačil z oboroženo silo; odločili so kozaki, ki so jih vodili ruski častniki pod poveljništvom polkovnika Ljakovega. Parlamentno poslopje se je s topovi popolnoma razrušilo; poslance so vojaki razgnali, mnogo so jih pozneje polovili in na šahovo povelje obesili. Od tega časa je bila Perzija brez parlamenta. Nekolikokrat je šah obljubil, da se reformira in na novo skliče, a to so bile prazne besede.
Nezadovoljnost se je kazala po vsej deželi, a najmočnejše je bilo revolucionarno gibanje v Te-brisu; to je za Teheranom največje mesto v Perziji in je Rusiji najbližje. Šah je poslal svoje čete na ustaše, toda njegovi vojaki so bili večkrat temeljito tepeni. Pozneje je poslala Rusija brigado svojih vojakov v Perzijo in v Tebrisu se je za nekaj časa napravil »mir*. Zato pa je izbruhnil upor na drugih krajih; najbolj je odločala ustaja Bahtjarov v zapadni deželi. Z razmeroma velikimi četami so zavzeli Ispahan, potem so se združili z ustaši pod Satar Kanom ter so marširali proti Teheranu. Ko so zavzeli glavno mesto, je bila odločena usoda Mohamed Alija.
*
Bahtjari.
Bahtjari, ki so igrali v sedanji ustaji znamenito vlogo, so narod pastirjev, živeč v luristanskih gorah ob turški meji. Njih vodja Sardar Asad je evropsko izobražen. Preložil je več francoskih spisov in je ustanovil nekoliko šol po francoskem vzoru. Sardari so v sorodu s starimi kurdskimi plemeni, ki so prišli iz Sirije in Arabije ter osvojili Perzijo. Asadov oče, Husejin Goli kan, je bil leta 1882. umorjen, ko je prišel v Ispahan kot guver-
pred urno, v kateri je počival prah Agrippine, Caligulove matere — takoj pa spet omahne ... utrujen sem ,..
Še v to dvorano, kjer te shaja k sejam rimski mestni svet, kjer se sklepajo civilno poroke in kjer stoji slavna volkulja kapitolinska, ki je stala nekdaj pri ruminatskem figovem drevesu na Palatinu ... za trenutek se zatopiš v rdeči fotelj modernega
senatorja, opazuješ zeleni bron klasične živali--------
in odideš z obljubo, da se vrneš zopet in zopet...
Solnčna svetloba žge v oči... v ušesih ti šumi... kakor brez duha se porničem k Vicolo Alibert...
Sofija Petrovna koraka razburjeno po veži. Zgrabi me za roko in me pelje v čitalnico.
— Trepova ni več! — mi Zašepeče zmagoslavno.
— Katerega Trepova? —
— Našega Trepova. Krvavega psa petrograj« skega. Umrl je, jaz pa sem prepričana, da je bil drugače odstranjen... —
— Ah, tako. Scfija Petrovna, veste li, kaj si mislim jaz P Jaz mislim, da ne prenesem za Kapi* tolom sploh nobenega muzeja na svetu več. •—
Zre name in me ne razume, kakor je tudi jaz nisem razumel..,	Kotiee.
nerju Zil es Sultanu. Njegov najstarejši sin Asad e bil od leta 1882. do 1888. v Ispahanu v ječi. So je bil izpuščen, se je leta 1889. odpeljal v Pariz. Sardar je skoraj neodvisen poglavar svojega plemena, ki sme celo obsojati na smrt, kar se pa redkokdaj zgodi. Do leta 1850. so bili Bahtjari popolnoma neodvisni in niso priznavali sploh no-jene vlade razven svojega Sardarja. Po imenu ima šah pravico, imenovati Sardarja, v resnici pa nima nobene oblasti nad bahtjarskim plemenom. Sedanji glavar Asad se menda ni bojeval iz čiste ljubezni do konstitucije proti šahu, temveč je najbrže upal, da se mu posreči, priti mesto njega na prestol. Toda tega nikakor nočejo dopustiti konstitucionalni isti.
Carjeva policija.
Francoska zbornica je s 345 glasovi proti 90 sprejela dnevni red, ki .. . odobrava sklep, da se odpravi policija tujih driav ix Francije . . .
Ruski carizem je strahovit v dvoji deželi. Vsak svobodni gibljaj je na Ruskem hudodelstvo in se kaznuje s pregnanstvom, s katorgo, s smrtjo. Tisoč in tisoč najplemenitejših sinov Rusije je izgubilo švoje življenje, ker jim je bil jarem izkorišču-jočega, kulturi in izobrazbi sovražnega, vsako svobodo uničujočega carizma neznosen. Toda pro-kleti zistem, ki mori otroke svojega naroda, je nevaren vsej Evropi. Vsa reakcija upira svoje poglede t Rusijo in pričakuje od ondotnega absolutizma uničenje ustavnosti iu politične svobode sploh. Posebna vrsta nevarnosti pa je ruska policija. Ona ne deluje le doma, temveč ima svoje služabnike po vsem svetu; posebno mnogo jih ima na Francoskem, kamor hodi mnogo Rusov študirat.
Način ruskega policijskega delovanja je nad vse gnusen. Poslužuje se namreč ne le špionov, temveč tudi agent provocateurjev, ki pripravljajo zločine, zato da potem policija lahko zapira »zarotnike*, atentatorje i. t d. Taka lepa duša je bil Azev, ki ga je razkrinkal Burcev. Drug tak ple-menitnik pa je neki H čkelmann-Harting-Landesen. Vsa tri imena so njegova. HOckel-mann se je imenoval po svojem očetu. To ime je zatajil, ko se je dal krstiti. Tedaj je postal «re-volucinonarec* Landesen. Znal je Bajti pot med revolucionarje. Izvedel je načrte za razne manjše, večje in zelo velike atentate; aranžiral je vse, kar se mu je zdelo potrebno. In ko je bil čas, je policija vselej prijela zarotnike, sodišča so jih obsodila, tega na dosmrtno ječo, onega na smrt, Le Landesenu se ni nikoli nič zgodilo. Enkrat je bil pač obsojen na mnogo let, odsedel pa niti ure ni.
Pred kratkim je Burcev razkril dejstvo, da načelnik ruske tajne policije v Parizu ter državni svetnik pl. Harting ni nihče drugi nego Landesen, oziroma Hdckelmann. Lahko si je misliti, da je ta vest povzročila velikansko senzacijo. Harting je izginil iz Pariza; zapustil je kmalu tudi Bruselj ter se odpeljal najbrže na Angleško. Ruska policija se ni upala niti z besedico zanikati Bur-čeve trditve, tudi tedaj ne, ko je Burcev pisal justičnemu ministru, kaj in kako. A začetkoma je molčala tudi francoska vlada. Nji je končno vodja francoskih socialistov, poslanec Jaurčs odprl usta. V svojem zadnjem govoru v zbornici je dejal:
»Ruska vlada ni ovrgla pisma, ki ga je Burcev pisal justičnemu ministru. Tudi Harting ni vedel kaj povedati, zapustil je Bruselj takoj po razkritju. Dunajski in nemški časopisi naznanjajo, da se je Hartingova roka lahko opažala v mnogih atentatih. Berlinski dopisnik »N. F. Presse» javlja v svojem listu, da je ob carjevem obisku v Svi-nemunde Hartinger, njegov tovariš, pod pretvezo velike ljubeznivosti strogo opazoval, ker se je nemška policija bolj bala Hartingovih homatij nego atentata ruskih teroristov. Cas je, da nam vlada naznani, kaj misli storiti in če misli še dalje trpeti tuje policiste na francoskih tleh. Včeraj je bivii ruski policijski šef v Parizu Ratajev v nekem časopisu javno priznal, da je petnajst let rabil agentprovokaterja Azeva ter da je dobro poznal njegovo početje. In policijski šef Ratajev se podpisuje (državni svetnik ruskega carstva in častnik francoske častne legije 1»
J a ur fc s je dejal ministrskemu predsedniku naravnost:
•Ponujajo m Vam dokazi, da deluje francoska policija skupno z raškimi policisti in da dobivajo
zadnji vsako olajšavo, da lahko nadzorujejo mlade ituse, ki študirajo v Parizu. To se ne more več trpeti. Storiti se mora kaj.»
Ministrski predsednik Clemenceau zakliče <Se je že zgodilo!*
Jaures: «Tuji policisti morajo izginiti iz naše dežele !>
Clemenceau pritrjuje s kimanjem. Jaures: »Vašo obljubo, gospod ministrski predsednik, jemljem na znanje, od zbornice p« zahtevamo primeren sklep*.
Ko se je glasovalo, je zbornica z ogromno večino sklenila dnevni red, ki izraža, da se ima zatreti vsaka tuja policija na Francoskem.
Politični odsevi.
* Original irbikega revolucionarnega Statuta.
Poslanec dr. Mitrovič iznova zatrjuje, da je bil rokopis revolucionarnega štatuta, ki je bil najden pri bivšem prokuristu podružnice »Ljubljanske kreditne banke* v Splitu Vrdoljaku, original revolucionarnega štatuta, ki ga je Nastič prevedel na srbski jezik in ga obelodanil v svoji brošuri »Finale*. Dr. Mitrovič zatrjuje, da ima za to svojo trditev dokaze v rokah ter poživlja zadarsko sodišče, naj izroči zaplenjeni štatut kompetentni oblasti.
* Aretirana mika ogleduha. Listi poročajo, da sta bila aretirana varšavska časnikarja Broni-slav Dekiert in Marian Kozlovski vsled suma, da izvršujeta ogleduštvo na korist Rusije. Pri hišni preiskavi so našli mnogo obtežilnega materiala. I** ročili so ju deželnemu sodišču.
* Kralj Alfonz je odvzel princu Alfonzu Orleanskemu naslov španskega infanta, ker se je brez njegovega dovoljenja poročil s princeztnjo Beatrico Koburško. Revež!
* Boji V Perziji se nadaljuljejo. Sahovi kozaki streljaljo s topovi na vstaše. Nekaj krogejj je zadelo hiše Evropejcev. Šahove čete bombardirajo parlament. Pri parlamentu se je pojavil ruski odposlanec, ki je posredoval, a vstaši hočejo, naj se jim izroči šahove kozake. V mestu so se pričela že plenjenja. Evropskih zastav nihče več ne UP0' števa. Nemška šola je v resni nevarnosti. nische Zeitung* javlja iz Teherana: Sahovi vojasj so vdrli iz Sultanabada pred parlament in ga jeU nastreljavati. Karteče lete na poslopje. Boj “ traja ves dan. Poulična sodrga pleni po mestu-Več armenskih in evropskih hiš je popolnoma oro* panih. V boju pred parlamentom je padlo r* ruskih častnikov in podčastnikov, ki so bili inštruktorji nastavljeni v perzijski armadi. — Peterburga se poroča: Revolucionarji, ki so » vdrli v Teheran, so proglasili svojega voditelj* Sipahdarja za šaha. Odstavljeni šah se je umako*1 v Sultanabad, kjer ga ščitijo ruski kozaki pod p®' veljstvom polkovnika Ljakova in stotnika Perep1* nosava. Princa Naibes-Sultane in Ized-Daule sta zbežala v rusko poslanstvo. Revolucionarji so d* poslopju državnega zbora izvesili narodno zastav® ter ukazali, da morajo trgovci nemudoma odpf® svoje prodajalne. Mesto je docela mirno. ..
* V Jemenn v Arabiji je zopet izbruhu11* vstaja. Vojno ministrstvo je odposlalo tjakaj ve polkov, opremljenih z mitrelejzami.
* Napetoit med Grčijo in Turčijo zarad kretskega vprašanja se je po poročilih iz a. grada tako poostrila, da je vojna vsak hip 10 goča. Mladoturki hočejo na vsak način z
vito vojno dvigniti v reakcionarnem mohameaau skem svetu svoj ugled. Turčija se z mrzlično » trostjo pripravlja na eventualno vojsko z W» radi Krete. V Epiru je zbranih 24 baterij, i0**. lija pa kar mrgoli vojaških čet. V obeh Pr?T‘^ai so vpoklicali vse rezerviste. Grška vlada	’
da zaupa velevlastim. Od turške strani »e pa ■* javlja, da zahtevajo Mladoturki	z ozirom	na	n.
varno gibanje proti sedanjemu	gospostvu	v J»
Aziji takoj rešitev krečanskega vprašanja, ki » P vzdignila narodni ugled. — Grška vlada JeP°®JjIa jem carigrajskem poslaniku Juriju Vparizu vio* pri porti pritožbo radi sovražnega postopanja * ških vojakov napram grškemu prebivalstvu n* «1 ^ Mitilene. — Štiri obrambne velesile so vltoil}ae;o soki porti noto, t	kateri pravijo,	da u»»*	L
svoje čete dne 26.	t. m. Vsaka teh velesil
pošlje tja stacijsko	vojno ladijo v	obrambo	^
manske zastave in	mohamedanskih	Krefianov-	_
dana bode proklaraacija na prebivalstvo, kate prepis pošiljajo obenem turški vladi. stanje ne smatrajo velesile za	definitivno;	0	0
daljni usodi Krete se bodo pa	tudi v bodoče
Porto pogajale. Končno svetujejo velesile * .n nom in kretskim oblastvom, naj bodo mo ^ previdni ter naj pazijo, da se vzdrži red «* ^ in da se ne krši varnost mohamedance <	^
Turška vlada je odredila najstrožjo cenzuro vg grškim listom. Policija je te dni isvrsiia preiskavo v raznih grških kavarnah. P« P* ^ je našla mnogo orožja; aretirala je 20 os cev. Iz Carigrada javljajo, da je vlad« od* varno grško zaroto.	c*	J*
* Proti itavkam n« Turškem. ^b<? kj pr*>' v drugem čitanju sprejela zakon o stavkan* v„jlj poveduje ustanovitev delavskih str o* organizacij.
* Srbski pampi. »Štampa* poroča, da je dobila državna hipotekarna banka obvestilo iz Pariza, da se sedaj ue more skleniti tridesetmilionsko posojiio, ker posredovalec (Paču) ni našel naklonjenosti pri nobeni banki. Baje agitira otomanska banka najbolj proti takemu posojilu.
* Francoska zbornica je z veliko večino sprejela zakon, da se vpelje v parlamentu prezenčni zapiski: poslanec, ki na šestih sejah ne vpiše svojega imena v prezenčno listo, se smatra, da je bil brez dopusta odsoten.
* Na Grškem se gode reči, ki nekoliko spominjajo na mladoturško revolucijo. Med mlajšimi častniki se je odkrila zarota, ki gre za tera, da se odpravi protekcionizem iz vojske. O tem gibanju se poroča: Predvčeranjem zvečer je bilo sklicanih več kakor 160 mladih častnikov v hišo nadporočnika Hadžimihalisa, kjer so sklenili, da nastopijo aktivno, ker so postale razmere v deželi do skrajnosti neznosne. Naenkrat se je prikazal med njimi častnik od mestne komande. Zbrani oficirji so dobili nalog, oditi domov in ostati v hišnem zaporu. Mestni poveljnik je takoj poiskal princa naslednika v gledališču. Drugi dan so bile povsod vojaške konference. Nadporočnika Hadžimihalisa in sedem častnikov so zaprli; uvedla se je preiskava. Zarotniki štejejo v Atenah 350 mlajših častnikov in imajo po deželi mnogo pristašev. Sklenili so, da se bodo zbirali odslej v manjših skupinah, da ne vzbude suma. Njihov program je sledeči: 1. Kraljestvo in ustava naj ostaneta nedotaknjena. 2. Vsi princi naj se odstranijo iz vojske in mornarice. 2. Generalno zapovedništvo, ki ga ima v rokah princ naslednik, Baj se odpravi.
4. Pokliče naj se iz tujine reorganizator za vojsko.
5. Za izobrazbo mlajših častnikov naj se pokličejo polkovniki iz inozemstva. 6. Vsi višji častniki, ki so nerabni, naj se odstranijo. — Zaroteni častniki hočejo mirno nastopati; če se pa ne dobi vlada, ki bi hotela z njimi delovati in sprejeti njihov program, nastopijo tudi s silo. Proti mlajšim častnikom je med starejšimi nastala reakcija, ki hoče nastopiti za dvor in prince. Na čelu je polkovnik Daglis, ki je že pred 4 meseci zbral zaroto za okrepčanje kronskih privilegij. Daglis je povabil starejše cficirje v svojo hišo na dogovor. Drugi dan je dobil 15 dni zapora, mlade častnike so pa izpustili. Med ljudstvom je živo zanimanje za te dogodke. Vlada hoče baje d e m i s i-o n i r a t i.
* Raško policijsko čpionstvo rodi včasi sadove, ki postanejo tudi njihovim patronom včasi neprijetne. V pariških parlamentarnih krogih se govori, da je negotovo, če pride sedaj ruski car na Francosko ali ne, ker je Hartingova afera ruski vladi sila neprijetna. Ruski revolucijonarec Burcev, kateri je letos po zimi razkrinkal plačanega vohuna ruske vlade »revolucijonarca* Azeva, je poslal francoskemu pravosodnemu ministru Briandu pismo, v katerem mu naznanja, da sedanji šef ruske tajne policije v Parizu Arkadije Harting ni nihče drugi, ko bivši ruski revolucijonarec Landesen alias He-ckelmanu, kateri je napravil 1. 1890 atentat na carja Aleksandra 111. v Parizu in bil obsojen na 5 let ječe, seveda in contumaciam, ker Landesen ušel. Burcev je zahteval, naj se Hartinga zapre, da kazen odslužil. — Rusko poslaništvo v Parizu je izjavilo, da je treba za identiteto Harting-Landesenovo teht nejših dokazov, vendar da pa boče vse storiti, da se stvar razkrije. Medtem nadaljuje Burcev svoja odkritja o organizaciji ruske tajne policije v »Ma-tinu», ki vzbujajo veliko senzacijo.
* O Garje vem potovanja v Poltavo se po roča: Iz Kijeva prihaja poročilo o velikanskem za strupljenju vojakov, ki so stražili poltavsko želez nica, ko se je vozil car po njej. Skazalo se je, da je bilo meso, katero so dobili vojaki, zastrupljeno s strihninom. 2 tisoč vojakov je zbolelo, med temi že 600 umrlo. Vršijo se stroge preiskave.
Domače vesti.
•— Llberalno-klorikalni boj, ki se je temeljito poostril, odkar se je razbila lanska »harmonija*, bi lahko premotil naivnega opazovalca, da bi iskal v njem globoko resnobo. Toda tako delo bi bilo zelo neplodno, zakaj kljub vsemu srditemu zmerjanju na obeh straneh je vsa borba sila površna in kdor misli, da gre za velika načela, se mora kmalu prepričati, da gre edino le za osebe in ose bice. Vsled tega postane ta boj včasi strahovito oduren, včasi pa brez primera smešen. Nad vse smešna je bila Bituacija n. pr. v petek v kranjski trgovsko-obrtni zbornici. Liberalci so veliki lenuhi; to je nekako njih podedovani greh, ki se ga ne morejo otresti nikdar in nikjer. V trgovsko-obrtni zbornici imajo večino, ki ni sicer bogve kako velika, ampak za silo je že in toliko še zaleže, kolikor Vladna večina v državnem zboru. Seveda morajo biti gospodje skupaj, če hočejo, da kaj velja ta večina. Dobro morejo tudi vedeti, da klerikalci ne prenehoma preže, kako in kje bi jih ujeli in da so Nemci seveda vedno pripravljeni, pomagati kle rikalcem zoper svoje sedanje nasprotnike in nekdanje zaveznike. Čeprav to vedo ali bi vsaj morali ve deti, ker so se že prepričali, vendar ne morejo premagati svoje lenobe. In tako je bilo tudi v petek, da je osem klerikalcev s tremi Nemci bilo v večini proti zanikarnim liberalcem, pa so hitro Porabili priliko, da ao nastavili ivojim »prijateljem
nogo. In liberalci so se res zvrnili, kakor so bili dolgi in široki. Kregar jih je »vlekel*, da so se morali smiliti človeku. Vložil je sledeči zabavljivi predlog: »Trgovinska zbornica izreče svojima poslancema v deželnem zboru dr. Novaku in Supan-čiču svoje ogorčenje nad njunim nekorektnim postopanjem in nedelovanjem ter nezaupanje, kar se ima sporočiti tako deželnemu glavarju kakor njima samima*. Liberalci so strmeli, zijali, potem so odšli na »posvetovanje* in konec dumanja je bil, da so jo — popihali. Opravili pa niso s tem nič druzega, nego da so klerikalci in Nemci brez njih sklenili nezaupnico. Sklep pač ne bo imel praktičnega pomena, a veseliti se liberalci vendarle ne morejo svoje blamaže, saj jim jo je priredila običajna lenoba. Pa — tavati od blamaže do blamaže — to je itak še zadnja naloga liberalne stranke.
— Slovanstvo so vzeli v zaknp slovenski klerikalci. Kdor ne trobi v Šušteršičev rog in ne odobrava klerikalne blaznosti, ni več Slovan. Klerikalno glasilo pisari o »slovanski obstrukciji*, kakor da so stali za Šušteršičem vsi Slovani ali pa vsaj njih večina. Predrznost je našim političnim katoličanom prirojena in malokdo jim je kos, kadar gre za bahanje. Ampak to razmetavanje s slovanstvom je vendar že presmešno. Od vseh Slovanov v državnem zboru se namreč nihče ni udeleževal obstrukcije razven Šušteršičevih sedemnajst apostelnov in čeških agrarcev, a še ti so se že tako majali, da je bila zadnje dni pravzaprav le še Šušteršičeva garda v obstrukciji. Nasprotno pa je ogromna večina slovanskih strank in poslancev hotela resno opozicijo, obsojala je pa obstrukcijo, ki ni mogla škodovati nikomur drugemu kakor ljudstvu. »Slovenec* bo seveda dejal, da socialni de-mokratje sploh niso Slovani. Le mimogrede naj opomnimo, da je med vsemi češkimi strankami socialna demokracija najmočnejša. Razume se, da tudi poljski in rusinski socialisti niso odobravali obstrukcije. Toda klerikalci tudi med meščanskimi strankami niso imele pristašev, temveč so bili tako osamljeni, da je njihovo število izginilo med številom neobstrukcionističnih Slovanov. Treba jo torej res tiste impertinence, ki je samo našim klerikalcem lastna, da si izdajajo po svoji moči patent na slovanstvo. No, pritlikavec, ki zleze na kup gnoja, da bi ga svet imel za velikega, ni važen, ampak — smešen.
— Za trimesečno odpravo žitne carine je v
petek glasovala ljubljanska trgovsko-obrtna zbornica. Stvar samaposebi bi bila seveda nujno potrebna. Ampak v tem glasovanju tiči taka v nebo vpijoča hinavščina, da celo v naši domači politiki izkušen človek obstrmi. Za odpravo carine je treba skupnega sklepa avstrijske in ogrske vlade; pred tem pa mora avstrijska vlada dobiti nalog od avstrijskega parlamenta, brez katerega se ne more nič napraviti. Ia ta parlament so klerikalci razbili; zdaj pa glasujejo (1) za predlog, ki so ga v državnem zboru preprečili in ki ostane vsled tega na papirju, pa če bi bilo sto glasov v trgovski zbornici zanj. To je pač že mojstrstvo jezuitizma!
— Ljubljanski občinski svet ima danes — v torek, 20. julija — ob 6. zvečer izredno sejo. Ce se dnevni red ne izčrpa, se nadaljuje seja jutri, v sredo ob 6. zvečer.
— Otvorjena ja zopet ljudska šola vSkomru pri Vitanju. Bila je zaradi Škrlatice 3 mesece za' prta. Iz istega vzroka je že od 15. m. m. zaprta šola v Rakovcu pri Vitanju.
— Nesreča na jnžnem kolodvora. Ko je v petek proti poldnevu hotel Tdaniesov hlapec in posestnik Jožef Jakopin iz Bizovika pri skladišču na južnem kolodvoru nalagati na voz, sta konja voz potegnila naprej, nakar je Jakopin izgubil ravnotežje in padel pod kolo, katero mu je šlo čez nogi in ga tako poškodovalo, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Iz stranke.
o čeika socialno-demokratična stranka ima
letos dne 5., 6., 7. in 8. septembra svoj IX. redni zbor stranke v »Narodnem Domu* na Smichovu s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in usta novitev zbora. 2. Poročila. 3. Delovanje socialnih demokratov v parlamentu. 4. Organizacija: a) organizacija in nje bodoče delovanje; b) mladinska agitacija. 5. Narodno vprašanje in socialna demokracija. 6. Splošna volilna pravica za deželne zbore. 8. Časopisje. 9. Volitve. 10. Raznoterosti.
o Internacionalna konlercnoa. Z ozirom na vedno naraščajoče oboroževanje v Avstriji in v Italiji in na vojno ščuvanje, ki se je začelo v obeh državah zopet buditi, se skliče proti jeseni italijansko-avstrijska socialno - demokratična konferenca v enakem zmislu, kakor je zborovala o binkoštih 1905 v Trstu. Italijanski sodrugi žele, da bi bila konferenca v Bolonji, čas pa še ni definitivno določen. Najbrže bo koncem septembra ali pa začetkom oktobra.
Zadnje vesti.
Proti draginjikl obstrukciji. Praga, 19. julija. Včeraj je bil tukaj na »Trgu za seno» velikanski shod, katerega se je udeležilo več kakor
20.000 ljudi. Delavske organizacije so prišle s svo-imi zastavami iu z napisi, ki obsojajo obstrukcijo, ^Ja shodu je poročal poslanec, sodrug dr. So u ku p, ti je strastno kritiziral brezvestno početje agrarcev in slovenskih klerikalcev ter nesposobnost Biener-thove vlade. Po shodu je bil velik sprevod po mestu. Pred hotelom pri »Zlati gosi*, ki je Klo-'ačeva last, je stalo par sto narodnih radikalcev, ki so izzivali socialne demokrate, vsled česar je prišlo do spopada. Delavstvo je viharno demonstriralo pred »Narodno Politiko* in pred deželnim kulturnim svetom. Pred muzejem je govoril še poslanec, sodrug Svečeny, potem se je pa množica mirno razšle.
Don Karloa. Komo, 19. julija. Španski pretendent don Karlos je snoči ob pol 6. v Varesu umrl Don Karlos je bil rojen 30. marca 1S48 in se je smatral opravičenega za vladarstvo, ker se je bil njegov oče odpovedal španskemu prestolu. Dne 2. maja 1872 je udrl na Špansko, njegove čete pa so bile poražene in on je moral bežati na Francosko.
KoznI bacil. Rio de Janeiro, 18. julija. Generalni ravnatelj zdravstvenega urada Osvald Cruz je naznanil v akademiji, da se je zdravnikom Provazek, Beaurepaire in Aragon posrečilo odkriti bacila, kipovzročuje koze. Dr.Provazek je Ceh, rojen y Pragi, kjer je tudi študiral.
V	Istri je znan, ker je v Rovinju proučeval malarijo.
Podnačelnik pariške policija umorjen. Pari z, 19. julija. Podnačelnik policije, Blot, je že dolgo iskal tatu, ki je kradel po muzejih. Včeraj ga je zalotil ter ga je hotel prijeti. Tisti hip je tat ustrelil iz revolverja in ga ubil Potem je ustrelil še Blotovega spremljevalca polic, inšpektorja Nag ata in končno samega sebe.
Perzija. Teheran, 19. julija. Bivši šah Mohamed Ali pojde najbrže na Rusko. Ker se stari parlament ne more na novo konstituirati, se razpišejo nove volitve.
Teheran, 19. julija. Ahmed Mirca je prišel, spremljea od svojega vzgojitelja Smirnova, v Sul-tanabad, kjer ga je pozdravilo odposlanstvo narodnega sveta. Tukaj ostane do kronanja, za katero se delajo že vse priprave.
Zjutraj je bil mladi šah še zelo boječ in se je jokal.
Peterburg, 19. julija. Ruska vlada je izdala sledečo noto: »Včeraj zjutraj je šah Mohamed Ali z družino in s spremstvom poiskal zaščito v letni rezidenci carskega poslaništva. Po šegi, ki vlada v Perziji, se je šahu izkazalo gostoljubje s primerno častjo. Po našem sporazumu z londonskim kabinetom bodo šahovo osebo čuvale združene čete ruskega in angleškega poslaništva in nad prostori, kjer stanuje, vihra ruska in angleška zastava. S tem, da je šahu vdeljena zaščita, se nič ne menja glede na načelo, izraženo v naši okrožnici z dne 3. julija, da se ne vmešavamo v notranje zadeve in v politični boj Perzije.*
Berlin, 19. julija. »Vossische Zoitung* javlja iz Peterburga: »Ruska vlada je sklenila, da ne pošlje vojske v Teheran. Ruskemu zastopniku v Teheranu se je naložilo, naj pripravi novo vlado, da dovoli šahu primerno rento, za katero prevzamete Rilsija in Anglija jamstvo.*
Teheran, 19. julija. V Karamdušahu je velik nemir. Prebivalstvo je razdeljeno v dve stranki. V mestu se mnogo strelja. — Ham a dan je v rokah revolucionarjev. Zgrajane so barikade. Mir se ni kalil. — V Ardebilu je prišlo do boja med šahovimi pristaši in do plenjenja. Ruski konzul je pozval svoje rojake, naj prineso svoje vrednosti v konzulat in naj na hišah razobesijo rusko zastavo.
Grika. Atene, 19. julija. Vlada je demi-sionirala. Rallis je izjavil kralju, da prevzame vlado, če se takoj razpusti zbornica. Kralj se je izgovarjal, češ, zbornica naj bi se radi krečanskih homatij razpustila pozneje. Rallis bo jutri naznanil, če sestavi vlado.
Krefianake vprašanje. Carigrad, 19. julija. Veliki vezir Hilmi paša je naznanil zastopnikom krečanskih sil, da ne more Turčija vzeti njih zadnje note na znanje, ker se v nji ne izraža brezpogojno turška suverenost na Kreti.
Tortilja. Ca r igr a d, 19. julija. Danes zjutraj so v Stambulu obesili 13 oseb, med njimi divizijskega generala Čerkeš Mehmeda, Abdul Ha-midovega adjutanta in šefa tajne policije Juzufa, bivšega vojnega poveljnika v Erzerurau Derviš Vahdetija, dva polkovnika, dva poročnika, tri vojaka ia enega vladnega uradnika.
Carigrad, 19. julija. Ministrski svet je definitivno sklenil, da se Abdul Hamid ne postavi pred sodišče. — Dne 23. julija se razpusti dvoje vojnih sodišč in ostane le še eno.
Maroko- Madrid, 19. julija. Včeraj se je v Melili razvila bitka, ki še ni končana. Spanci imajo precejšne izgube.
M el i la, 19. julija. V včerajšnera boju so imeli Spanci 15 mrtvih in 22 ranjenih.
Srbija. Bel grad, 19. julija. Po deželi se močno razvija hajduštvo. Hajduk Milovanovič ima dobro organizirano četo in strahuje vse prebivalstvo. Zadnji čas je umoril več oseb, med njimi dva orožnika. Vlada je imenovala posebnega komisarja, da zatre hajduštvo.
Telefon it. 177
L Tomažič
zaloga piva
y Spodnji Hiški pri Ljubljani.
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško ln : deško pivo :
Največja saloga, u»ro6«vMiiJ« oKlr?*iiMUvipTivUiiJe
čopliev ra pleskarje, »obno »likarje, ridarje, niiarje.	Maščobo ra usnje.
LakOY, prutnih angleških za vozove.
Emajlno proylake, pristne, v posodicah po */«» '/<> '/i in 1 kg.	104—63
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
VoSBIla, itodllne&a, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za bananje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za linje, olje proti prahu.
V
h
Ustanovljeno 1.1832.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, Suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzoroev za slikarje, najnovejiih.
Adolf Hauptmann v IdobUanl "ff
I. kranjska tovorna oljnatih ban, llrneiev, lakov In steklarakaia kleja.
»»»»»»»»»»»»»»»i
jii)?* i?f Pf,	i limfa
Nova £enasi 6 Gerkman Nova
slovenska trgovina Ljubljana inlvingarjeviti ullo
teka trgovina
priporoča
pomlad in poletje
vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago.
Cene solidne ln postrežba točna.
24-23
Okrajna bolniška blagajna v Zagorju ob Savi
razpisuje službo
= tajnika =
Zahteva se znanje ofceh deželDih jezikov v govoru in pisavi. Službujoči ali taki, ki so že službovali v kaki bolniški blagajni, imajo prednost. Lastnoročno pisane prošnje je poslati na blagajniško načelstvo do 20. julija 1.1, — Plača po dogovoru.
V	ZAGORJU, dne 10. julija 1909.
Mihael Čobal.
3—3	načelnik.
Restavracija International
v Ljubljani Resljeva cesta štev. 22
se priporoča.
Točijo se pristna vina in sveže pivo. Na razpolago je vrt, kegljišče ln salon.
Se priporoča
Marija Petrič
31—8	restavraterka.
Josip Leon
krojaški mojster
r0i;0 Gosposka ulica 4 VISIJ« Gosposka ulica 9
se priporoča cenjenemu občinstvu za ranogobrojna naročila.
Posebno se priporočani cenjenemu prebivalstvu is Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob plačilnih dnevih	io_$
v Trbovljah na Vodi
v hiši gospe Plevčak.
Vzamem tudi mero za obleke, katere izvršim do prihodnjega plačilnega dneva.
JV. Jut $ sin
= LJUBLJANA =
Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt
Pisalni stroji ,ADLER1.
——= Vozna kolesa. -----------
Ceniki sastonj ln franko. 24-18
likate!! ii	ff||	|if!I*
v Dobravljah, Goriško. MstroVana zadruga z onujeno zavezo. Ustanovljena 1.1908.
Vino •• poillja od 56 litrov naprej i po Jako smernih oenah. i
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množico še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem ia drugod.
43	Zadružno	vodstvo.
Kavarna
,Unione‘ v Trsta
ulica C&serma in Torre Blanca
se priporoča.
Našit čltatftljem priporočano, da se
g Foto graf [j, ^rCIT)« g
^8 bjtiblja^a, 5L,-T®tra c®5ta 2^	j
se priporoča	12—12
za Vsa V to strogo spadajoča dela.	i
•	1	jx	j	.	Povečane	slike navadne in
' v barvah po najnižjili cenah.
Pri legitimacijah 25 »/0 popusta.
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim blrgu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča na/večja narodna konfekcija
M. Krištofič-Bučar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—35
Ustanovljena 1847.	52—24	Ustanovljena	1847.
tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 is LJUBLJANA :i Turjaški trg it. 7
Največja zaloga poiilitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposko sobe. Preproge, castorji, modroci na smeti, žimnati modroci, otroški yozički i. t. d.
Xajnižle oene.	NaJaolldne]iie blago.
ozirajo na talce tvrdke, ki inserirajo v
našem lista.