MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprav«( Maribor, Ooapoaka «1. M / Telefon uredništva 3440, uprava 2480 Izhaja razen nadel]« In praznikov vsak dan eb 16. url / Velja maseSno prajeman v upravi *» po poSU 10 Din, deatavljen na dom 13 Din / Oglaal po eaailni / Oalese sprejema tudi oglasni oddelek Jutra- « Ljubljani t PoSM čekovni račun M. 11.400 JUTRA’ 99 Bratstvo Jugoslovanov in Poljakov Po OBISKU POLJSKIH PARLAMENTARCEV V JUGOSLAVIJI. jj ed slovanskimi narodi ima poljski rda največjo in najslavnejšo zgodovi-jj0’ ^‘vel pa je obenem tudi najbolj trp-ple Uso^°. da je v vsej svoji celoti postal im« avsteiiskega, nemškega in ruskega tUje "“izrna ter je bil razdeljen med tri in a ave- za obnovitev svobodne PreP rU'^etle Poljske je izpolnjeval vse 0roS?Je st°letje in je posegal tudi po razdVi-U* ®ni mogotci* ki so Poljsko 2a v i *■ S° mislili) da so jo s tem to Se'eJ zbrisali s sveta, pa so se kru-Det »T'1'-.Izid svetovne vojne jo je zo-bila S .ar!l’ volijo in mogočno, kakor je nekafrej’ ?*imo v Nemčiji so ostali še v tpl;eri njeni bivši kraji, ki so jih Prusi NovaV00 ve^ aH mani potujčili, ja v Jska te teko sedaj, ko je Rusi-naj ,*°kah anacionalnega boljševizma, vSn acnejša slovanska država, ki ima afj sj .av*Co Postati velesila in bo to prej ga ei tudi postala. Svojega slovanske-boli anstva se pa pričenja tudi vedno škos,^v^ati. Njeno prijateljstvo s Če-pa x vaško je že docela dograjeno, ševi?v1 Z ^usijo, kljub temu da je bolj-Od 3’ Vedno iskrenejše. Po]jak'naS Jugoslovanov so bili bratje ne vse do nedavna zelo oddaljeni, samo tiču zemljepisno, marveč tudi policami’ Kospodarsko in kulturno. Stiki med .ln njimi so bili zelo rahli. Družila — _ „ . .... '^oiisif ^ vekka politika, v kolikor je kgu a Prav tako zaveznica Francije pr ,.r Jugoslavija in v kolikor se bori jj 1 nemškemu in drugemu revizio-p. Zrn,u. Prvi intimnejši stiki so nastali ea našimi jugoslovanskimi in poljskimi “rodnimi' zastopniki in voditelji šele le-°s Spomladi, ko so obiskali Poljsko naši ariamentarci. Kljub temu pa, da se med-]j °ino spoznavanje šele pričenja, so bi-re aji parlamentarci sprejeti povsod za-ljuh pri bratili, z iskrenostjo, oznijo in navdušenjem. Domov so se so hitiVs* bolni hvale in prepričanja, da vi s tem obiskom položeni neporušlji-to ie”161’,1 vzaieninega sodelovanja. Vse di Ti bdo bolj enostransko, dokler tu-ment'S0Slavi'ia sprejela poljskih parla-13ubearCeV *n J*ni pokazala, da jim vrača stvot 611 Za **ubezen, bratstvo za brat- Parlamentarci* k0 p c'd svoj.obisk pri nas in so se pre-Ma p^^ane, Zagreba in Subotice ter čez Zat 2ars't° vrnili domov, so prišli k nam tar ’ vrnei° obisk našim parlaimen-,l^ern’ ki so obiskali Poljsko, ©prejeti ki so v sredo so bili že v Bedgradu z vsem ognjem bratske ljubezni, prav tako pa tudi povsod drugod po naši prostrani državi, kamor so prišli. Ogledali so si jo temeljito, saj so bili v Srbiji, Južni Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Hrvatski in Sloveniji. Slovenijo so obiskali nazadnje, zato pa jih je tudi sprejela tako, da je naša slovenska ljubezen do njih preseglo vso drugo. Saj pa moremo Slovenci najbolj razumeti brate Poljake in oni morejo nas. Kakor so bili oni nekoč nasilno razkosani, tako smo sedaj mi Slovenci, ki nam tretjina naroda umira v italijanskem, avstrijskem in madžarskem suženjstvu. Čas, ki so ga poljski parlamentarci, zastopniki sejma (parlamenta) in senata preživeli v Ljubljani in na Bledu, jim bo ostal večno nepozaben. Naša bela Ljubljana je tokrat znova pokazala, da je zares slo van-s k a. Dasi je bil ta obisk poljskih parlamentarcev na zunaj samo akt kurtoazije, je bil na znotraj velikega političnega pomena in se bodo posledice šele pokazale. Jugoslavija je dobila v vseh poljskih poslancih in senatorjih, ki so jo obiskali, največje propagatorje političnega zavezništva ter gospodarskega, tujskopromet-nega in kulturnega sodelovanja. Lepo število mož, ki odloča o politiki bratske Poljske, nas pozna sedaj in ve natanko za vse naše težnje in naše bolečine. In to je edina pravilna pot zbliževanja. Tako je nastalo in zrastlo tudi naše in češko prijateljstvo pred in po osvobojenju. Polagoma, o tem smo trdno prepričani, bo morala Poljska prevzeti vodstvo slovanske politike v Evropi in v svetu, ker je v to poklicana, dokler se ne vrne Rusija nazaj na slovansko pot, s katere jo je zrinil boljševizem. Kot bodoča velesila bo to nedvomno tudi storila. Pa tudi že v n a j b 1 i ž j i b o d oč n o s t i čakajo nas 'in Poljake velike skupne naloge. Naša in poljska zunanja politika se nikjer ne razhaja. Borimo se skupno proti revizionizmu, proti nadoblasti velesil, proti nevarnostim fašistične Nemčije ter za nešteto stvari, ki so nam do podrobnosti skupne. Nikjer pa ni nobenih interesov, ki bi se križali. Ne torej le slovansko bratstvo, tudi praktično vodenje zunanje politike nas druži in dela iz nas naravne zaveznike. Obisk poljskih parlamentarcev je bil zato morda zgodovinski dogodek, svit nove dobe vseh Slovanov. AVtnh ost?"8 . - Ha*J T,RlbnIci In ne more ne naprej ne Dilt k'. "di Sora in Savini« sta nresto- °statf - .Miljana—Kočevje je moral Pili ht-Q Zeru ®Rove. Sorško polje ic podobno je )d sinoči ob 7. url do 10. ure da- nes zitašajo padavine 95*7 mm, kar pomeni višek v vseh zadnjih 10 letih. V Ljubljani se je občutil tudi majhen potres, katerega epicenter je bil najbrže na Krasu. Katastrofa povodnfi na Kranjskem V§E Reke prestopile bregove, utopilo se je mnogo živine. USTAVLJEN PROMET. P OTRES V LJUBLJANI. nen^^LJANA, 22. septembra. Zaradi ve*restanega dvodnevnega deževja so „a ln°ma vse reke na Kranjskem tako Dravi!6’ da So Prestopile bregove in naje 'J'6 veliko škodo. Ljubljansko barje kak olnotna pod vodo- Nekatere vasj, itd °/ llovica, Hauptmanca, Črna vas s ‘ S(> Popolnoma pod vodo; vsa živina V v popila, drugod pa je do trebuhov Brett*11' ^er s° morali na Ljubljanici od-jez ^Se zapornice, je voda podrla tri doijni itastroSa1en ie Položaj v Ribniški nad r k dosegla višina vode 2 m stovt •rma,°- Porušeni so skoraj vsi mo-Prav *n voda je odplavila mnogo živine. rA’vi.. teko je podrla več žag in mlinov. PODPREDSEDNIK DANSKE VLADE V SPLITU. SPLIT, 22. septembra. V sredo je prispel v Split podpredsednik danske vlade Henrik Lorang, ki je dopotoval iz Ko-penhagna in bo ostal na našem Primorju nekoliko dni. STRAHOVIT POTRES NA JAPONSKEM. TOKIO, 22. septembra. Na vzhodni obali Japohske je bil sinoči katastrofalen potres, katerega posledice Še niso znane, ker so pretrgane vse zveze. Prve vesti poročajo o 100 mrtvih. Več mest je deloma ali docela porušenih. MIKLAS ODKLONIL IMENOVANJE STARHEMBERGA ZA PODKANCELARJA. NOVI PODKANCELAR MAJOR FEY. STRAH PRED ILEGALNO AKCIJO LANDBUNDA. DOLLFUSSOVA NEOMEJENA OBLAST. NEMŠKO KISLO GROZDJE. MARIBOR, 22. septembra. Naše včerajšnje poročilo o rekonstrukciji avstrijske vlade je bilo zaradi slabe zveze nepopolno In deloma netočno. Mesto pod-kancelarja je bilo poverjeno zaupniku Heimwehra majorju Feyu, ker je zvezni predsednik Miklas odklonil imenovanje kneza Starhemberga. DUNAJ, 22. septembra. Politično napetost zadnjih dni, ki je pretila z odkritim obračunom med Heimwehrom in Land-bundom, je likvidiral kanceiar Dollfuss z rekonstrukcijo svoje vlade na ta način, da se je v glavnem rešil pritiska Land-bunda, katerega glavni predstavnik v vladi je bil podkancelar Wink!er. S tem je vpliv Landbunda likvidiran, vendar pa se politični krogi boje, da bo Landbund šel ilegalnim potem v svojih akcijah ne samo proti Heimwehru, marveč tudi proti vladi. Kar se tiče sestave nove vlade, na-glašajo nekateri, da se je polnomoč kan-celarja Dollfussa povečala in da je Dollfuss prevzel po italijanskem vzgledu nekoliko najvažnejših resorov. Na ta način je dobil prav za prav neomejeno oblast v svoje roke. Splošno pa se trdi, da pomeni nova vlada poostritev akcije proti nacionalnim socialistom, ki so v zadnjem času zelo veliko pridobili na moči. BERLIN, 22. septembra. V tukajšnjih političnih krogih demantirajo vse vesti o nekih pogajanjih za pomirjenje med predstavniki Avstrije in Nemčije. Ta demanti pa je dospel šele včeraj, ko se je politična situacija v Avstriji že temeljito spremenila, in ko ne more biti več govora o nobenih pogajanjih. Anglija še vedno ne mara kontrole POTOVANJE ANGLEŠKIH DRŽAVNIKOV SKOZI PARIZ IN ŽENEVO. ANGLEŠKI TISK JE PESIMISTIČEN. MNENJE FRANCIJE. LONDON, 22. septembra. Minister zunanjih zadev sir John Simon je skupno s podtajnikom Edenom in višjim uradnikom Boreign Officiea Cadaganom odpotoval iz Londona v Ženevo. Na poti skozi Pariz se je tam ustavil, da bi se sestal s francoskimi ministri. Temu sestanku bodo sledila uradna pogajanja v Ženevi med Simonom in nemškimi ter italijanskimi delegati, ki bodo trajala najbrže do konference za razorožitev. Angleški listi poročajo, da na predvčerajšnji seji vlade ni bilo zavzeto nobeno stališče proti francoskim članom o kontroli razorožitve. Angleški vladi je namreč jasno, da je uvedba kontrole pri izvrševanju razorožitve pogrešna, vendar pa smatra, da je vprašanje te kontrole manjše važnosti v primeri z vprašanjem, do katerih mej naj bi se razorožitev izvršila. Šele tedaj, ko bo v tem pogledu dosežen sporazum, bo mogoče govoriti o vprašanju kontrole. Angleški tisk naglaša, da je angleška za zmiren sistem kontrole, ker se ne more dovoliti kateremu si bodi mednarodnemu odboru, da bi se neovirano vtikal v angleške arsenale in v tvornice municije. Pesimizem angleškega tiska ni danes nič manjši, kakor je bil zadnjo dni, čeprav uradni krogi kažejo nekako optimistično razpoloženje. PARIZ, 22. septembra. Pogajanja o razorožitvi se včeraj niso nadaljevala in je verjetno, da se ne bodo nadaljevala pred sestankom Društva narodov v Ženevi. Interes francoske javnosti je sedaj koncentriran na tujino, zlasti na Rim in London. Po neki vesti »Le Tempsa« iz Londona so tamkajšnji francoski diplomatlčnl krogi mnenja, da bo imela predvčerajšnja seja londonske vlade ugodne rezultate za Francijo, Pariz bo storil vse, da bi se omogočilo francosko-angleško zbližanje, pod pogojem, da ne bi bilo treba Franciji odstopiti od svoje teze sigurnosti. »In-transigeant« pa javlja v zvezi z nekimi vestmi o francosko-ltalljattskih pogajanjih glede razorožitve, da je treba te vesti sprejeti zelo rezervirano. Nova napetost med Nemčijo in Rusijo MOSKVA, 22. septembra. Vsi moskov ski listi prinašajo vesti o napadu nacionalnih socialistov in policije na prostore sovjetsko-ruskega kluba v Berlinu, V klubu je bila prav takrat seja, ki ji je prisostvoval sovjetski poslanik, ko so vdrli nacionalni socialisti in razgnali zborovalce. Berlinska policija je izjavila ruskemu poslaniku, da je našla v lokalu kladivo in srp, kar je dalo povod za razpust kluba. V moskovskih političnih krogih pa je ta napad izzval veliko ogorčenje in najostrejše proteste proti Berlinu. »Izvestja« poročajo, da je omenjeni napad ponoven dokaz o iluzornostl deklaracije nemškega ministra zunanjih zadev voh Neuratha glede-odnošajev z Rusijo. AVSTRIJSKI SOCIALISTI ZAHTEVAJO SKLICANJE PARLAMENTA. DUNAJ, 22. septembra. Včeraj popoldne je vodstvo socialr.o-demokratske stranke izročilo predsedniku republike Miklasti spomenico z milijon 200.000 pod piši, v katerih zahteva ponovno sklicn-•nie parlamenta. Izjava ministra Becka PARIZ, 22. septembra. Poljski minister zunanjih zadev Beck je včeraj dopoldne izjavil novinarjem z ozirom na predvčerajšnje razgovore s francoskimi državniki, da živimo v časih, ki so zelo značilni. Kar se tiče neposredne poljske interesne sfere, moram reči, je dejal, da nam je lansko leto prineslo znaten napredek v politični situaciji, vendar pa tudi nismo brez skrbi, ker imajo dogodki v nekih tujih državah silen odmev na naše razmere. DR. M. DOBRILA UMRL. LJUBLJANA. 22. septembra. Danes jd. umrl Tu ravnatelj ljubljanske borze dr. Marij Dobrila. Ravnatelj borze je bil od I. 1927. ITALIJANSKI PRESTOLONASLEDNIK V NEMČIJI. MONAKOVO, 22. septembra. Včeraj opoldne je dospel semkaj iz Berlina na avijonu italijanski prestolonaslednik s svojo ženo. Na letališču so italijanski kraljevski par sprejeli zastopniki bavarske vlade, popoldne pa sta prestolonaslednik in njegova žena odletela v Milan. Dnevne vesti Nov upravitelj Dijaškega doma. Ker se je dosedanji večletni upravitelj »Dijaškega doma« profesor dr. Pavel Strmšek radi preobremenjcnja in dnugostranske zaposlitve zahvalil in odpovedal svoji funkciji, je bil te dni od upravnega odbora »Dijaškega doma« izvoljen za upravitelja te za naš naraščaj prepotrebna in koristne institucije znani mladinoljub in nacionalni delavec profesor Gruntar. V »Dijaškem domu« je prostora še za več dijakov, ki bodo pod skrbnim vodstvom gotovo v vsakem, oziru dobro napredovali. Prispevek za stanovanje in hrano je 500 oziroma 400 Din na mesec. Nov načelnik banske prosvetne uprave. Za načelnika prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani je imenovan Josip Breznik, doslej profesor na I. realni gimnaziji v Ljubljani. Iz gozdarske službe. Za višjega svetnika k ravnateljstvu za gozdove v Ljubljani je premeščen inž. Zirnfeld, doslej višji gozdarski svetnik in upravitelj gozdarske šole v Mariboru. Volitve v Delavsko zbornico so preložene. Predsednik glavnega volilnega odbora za volitve v Del. zbornico v Ljubljani je bil brzojavno obveščen, da je ministrstvo za socialno politiko in narodno •zdravje zaradi razpisanih občinskih volitev preložilo volitve v Delavsko zbornico na nedeljo 22. oktobra t. 1. Dimnikarji! Mestno načelstvo v Mariboru kot obrtna oblast razpisuje prosto mesto dimnikarskega mojstra za drugi dimnikarski ometalni okoliš v mestu Mariboru. Prošnje, opremljene s predpisanimi listinami in izpolnjene na predpisani tiskovini, je vlagati pri mestnem načelstvu v Mariboru do 20. oktobra 1933. Praktični učiteljski izpiti na državnem nčiteljišču v Mariboru se prično v ponedeljek 6. novembra ob 8. uri zjutraj. Kandidati in kandidatke naj vlože pravilno opremljene prošnje za pripust k izpitu uradnim potom (preko šolskega uipra-viteljstva, okrajnega glavarstva, banske uprave) tako, da bodo najkasneje do 31. oktobra t. 1. v rokah izpitnega odbora. Prošnje, ki bi dospele po tem času, se bodo vpOštevale šele v aprilskem roku. Iz zadružnega registra. V zadružni register je vpisana gospodarska zadruga krojaških mojstrov v Mariboru, katere namen je izdelovati vse v krojaško stroko spadajoče predmete v lastnih skupnih podjetjih ali pa pri posameznih članih, prodajati lastne ali članske izdelke v zadružnih prodajalnah in preskrbovatf člane z vsemi potrebnimi pripomočki. Četrtinska vožnja. Potrebne legitimacije za znižano vožnjo za emigrantski kongres, ki bo v nedeljo 24. t. m. v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice, se dobijo pri vseh emigrantskih društvih. Ukinjeni sezonski mestni avtobusni progi. Ravnateljstvo mestnega avtobusnega prometa razglaša: Sezonski progi Maribor—Reka in Maribor—Radvanje sta ukinjeni. Za eventuelne posebne vožnje ima mestno avtobusno podjetje vedno zadostno število avtobusov na razpolago po najnižji ceni. Pridno se giblje mariborsko Slovensko obrtno društvo. Slovensko obrtno društvo namerava obnoviti svoj pevski in drainiatski odsek. Tudi bodo odslej redne pevske vaje, zato vabi odbor vse obrtnike in obrtnice, kakor tudi vse pomočnike in pomočnice, da pristopijo k pevskemu ali dramskemu odseku. Prijave sprejema tajnik društva v Vetrinjski ulici 11 med uradnimi urami. Ne odlašajte s prijavami, ker naš stan ne sme zaostati za drugimi stanovi! Priglase za abonma sprejema gledališka blagajna do sobote 23. t. m. Abonma je plačljiv v sedmih mesečnih obrokih, ki so zelo nizki. (Od Din 9.— navzgor.) Na razpolago je še dokaj boljših sedežev, zlasti v ložah. Včeraj je bil prvi dan jeseni. Hitro je minilo poletje, ki ga letos prav za prav nismo bogve koliko uživali, in že je zopet tu hladna jesen. Če bo vsa jesen takšna, kakršen je bil njen prvi dan, potem bodo prekrižane vse nade, da bo morebiti vsaj jesen lepša, kakor je bilo poletje. Listje na drevju sicer še ni porumenelo, vendar pa so nekateri kostanji že prava slika jeseni. Ustanovitev novega strokovnega društva privatnih nameščencev. Dne 4. tm. je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor »Društva interesentov socialnih pridobitev privatnih nameščencev v Ljubljani«, okrajšano z začetnicami DISOP. Društvo ima v glavnem namen varovati in ščititi interese privatnih nameščencev v njihovem pokojninskem, nezgodnem, starostnem in sploh v vseh vejali socialnega zavarovanja. Dalje ima namen ščititi in varovati vse pridobljene pravice in socialne pridobitve ter pripomoči do izboljšanja social-”'’!, duševnih in mate-rielnih koristi v privatnih nameščencev. Sedež društva je v Ljubljani, delo krog se pa razteza na vse območje kra Ijevine. Letna članarina znaša Din 12, pristopnina pa Din 5. Tajništvo ima svoje prostore v Ljubljani, Aleksandrova c. št. 5. Organizirani brivski in lasničarski pomočniki so na svojem zadnjem sestanku soglasno zahtevali sklicanje oblastne konference v najkrajšem času v Celju. Zahtevali so saniranje brivske in lasni-čarske obrti v vsej državi. Radi naglega porasta naraščaja v njihovi stroki je nastal kaos, ki preti s propastjo brivstva in lasničarstva, ki letno producira stotine pomočnikov in s tem ustvarja nov kader mojstrov. In prav radi tega je brezposelnost po brivnicah in ostalih salonih vedno večja in vedno manjše so mezde pomočnikov. Poleg tega pa se še izkorišča delovni čas. Nadalje zahtevajo, da se upošteva po zakonu predvideni počitek ob nedeljah, da se uvedejo enotni ceniki pri vseh združenjih v naši državi, da se s kolektivnimi pogodbami zajamčijo pomožnemu osebju primerne plače, da se uvede obligatori-čno zavarovanje za starost in da se za 3 leta prepove vsako sprejemanje novih vajencev po v-seh banovinah naše države. Borza dala za inteligenčne poklice v Mariboru išče domačo učiteljico in iniciativnega uradnika iz upravno-administra-tivne stroke. Pri obeh možnost Večletne dobre eksistence. Podrobne informaciie se dobe v pisarni Borze dela, Sodna ulica 9/III v soboto 23. t. m. od 10. do 12. ure. Zveza mladih intelektualcev-matica ima v soboto ob 20. uri redno sejo. Vsi, ki iščejo inštruktorje, vzgojiteljice, domače učitelje, mlade inžinjerske, zobo-zdravniške, pisarniške in slične moči ter sploh kakršnokoli osebo za katerokoli vrsto duševnega dela, naj se vedno obračajo na naslov: Borza dela za inteligenčne poklice, Maribor, Sodna ulica 9. Omenjena borza jim bo brezplačno preskrbe la- zaželjeno moč iz vrst kvalificiranih brezposelnih. Iz »Nanosa«. Članstvo »Nanosa« se poziva, da se polnoštevilno udeleži predstave. ki jo priredi dramska družina »Istra-* v nedeljo 24. t. m. v mariborskem Narodnem gledališču. Za Rdeči križ. Že od pretekle nedelje se pobirajo po vsej državi obvezne pristojbine za Rdeči križ. V poštnem prometu se pobira ta pristojbina v obliki posebne znamke Rdečega križa. V gleda liščih, kinomatografih in pri drugih zabavnih prireditvah se pobira pri vstopnicah, pri ostalih prometnih sredstvih pa pri voznih listkih. Obvezne pristojbine za Rdeči križ se bodo plačevale do vštetega 23. t. m. K Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Mariborsko sokolsko društvo matica priredi v nedeljo peš izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Odhod bo ob pol 6. uri zjutraj. Pot bo vodila izletnike mimo Sv. Urbana in Sv. Križa na Ostri vrh, vrnejo pa se čez Falo. Zbirališče pred letnim 'telovadiščem. Meja nas kliče! V nedeljo pohitimo na redko obiskano Kaplo, ki je nekdaj bila najbolj ponemčena vas na Kobanskem. Vabijo nas že dolgo, pa vsa leta po osvo-bojenju še nismo šli. Kaplo so Maistrovi vrli borci zavzeli šele junija 1919, prej je bila pod »varstvom« Heimwehra, ki jim je ob slovesu razbila šolo in vse! kar ni bilo v vasi trdnega. Od takrat so Kapel-čani spregledali in danes so vrli mejaši naše državne meje. Kakor izvemo, se bodo izleta udeležili tudi oni, ki so se borili za jugoslovansko Kaplo. Mariborčani, pr id mažimo se jim! Težave našega šolstva. Mariborsko društvo »Šola in dom« priredi v sredo 27. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu zanimivo in aktualno predavanje o težavah našega šolstva. Predaval bo vpokojeni šolski inšpektor g. dr. Poljanec. Starši in prijatelji šole ter učitelji naj se predavanja udeleže v čim večjem številu. Oni starši in učitelji pa, ki imajo kake predloge, naj jih napišejo in izroče pred ali po predavanju g.*predavatelju, da se bo moglo o njih takoj razpravljati. »Radikalna kura« na Pobrežju. Rdeči križ na Pobrežju bo vprizoril jutri v soboto ob 20. uri v Renčljevi dvorani znano burko »Radikalna kura«. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen brezposelnim rudarjem in njihovim lačnim otrokom, naj se občinstvo prireditve udeleži v čim večjem številu. Bliža se zima in pomoč je nujna, zato podprite akcijo pobrežkega Rdečega križa! Ograja okrog drugega ribnika je nuj no potrebna. Nerazumljivo je, da so vsi apeli in vse prošnje na naslov krčevinske občine, da bi se pobrigala tudi nekoliko za javno varnost pri Treh ribni kih, zaman in da ni ušes, ki bi jih usli šale. Hoja okrog drugega ribnika, ki je neograjen, je zelo nevarna. Nevarnost bo pa večja zlasti sedaj na iesen in zimo, in povečava to nevarnost še egip tovska tema, v katero je zavit ta del krčevinske občine. Prepričani smo, da bo tudi ta naš apel brezuspešen, vendar pa se tolažimo s tem, da bo kmalu konec krčevinskega občinskega gospod-stva. Več prizadetih. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 76. številki: razpis, kakšne takse je treba pobirati po službenih razmerjih med službodajalci in službojemal ci; odločbo o uporabi inozemskih terja tev v dinarjih, ki so nastale iz vnovčit-ve kuponov inozemskih posojil, bonov m ostalih državnih obveznic v tujih valutah: objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »'Službenih novin Začetek letošnje vinske trgatve. Po § 8 zakona o vinu in čl. 26 pravilnika k temu zakonu je dovoljeno trgati grozdje za zobanje, kadar je kaka vrsta dozorela. Obča trgatev grozdja za pripravljanje vina pa ne sme biti pred ro kom, ki ga določijo za vsako občino ob činska oblastva sporazumno z okrajnim kmetijskim referentom. Vendar pa lah ko posamezne občinske uprave dovoli jo trgatev ranih grozdnih sort tudi pred rokom za splošno trgatev. Prav tako pobiranje bolnega grozdja poznih vrst, in sicer sporazumno z vinogradniki. Vino gradniki, ki bi se teh določil ne držali, bodo kaznovani. Ker se obeta, da bo letošnja letina kvalitativno slaba, je nuj no potrebno, da se drže vsi gornjih do ločil vinskega zakona. Nemški emigranti v Jugoslaviji ne smejo opravljati trgovskih poslov, število nemških emigrantov v Jugoslaviji je primeroma zelo majhno. Nekateri od njih pa imajo velike terjatve do naših ljudi in hočejo na podlagi teh pričeti v Jugoslaviji tudi s trgovino. Kakor pa se poroča iz Beograda, bo dovolila naša vlada nemškim emigrantom samostojno gospodarsko delovanje samo v produkciji, ne pa tudi v trgovini in svobodnih poklicih. Prebivalstvo Jugoslavije. Po najnovejši statistiki ima naša država 14 mili JOnov 340.000 prebivalcev. V zadnjih 10 letih je število prebivalstva naraslo za okroglo 3 milijone duš. Kino Union. Od danes petka dalje največje remek-delo »Nibelungi« kot zvočni film, spremljan s krasno Wagnerjevo godbo. Ta monumentalni film je zrežiral Fritz Lang. V glavni vlogi Paul Richter, Margareta Schon in Hanna Ralph. Sledi izredno prisrčna veseloigra »Aimor na vrvici« z ljubko Magdo Schneidcrjevo in šarmantnim Wo!fom Albachom Rettyjem. Grajskj kino. Od danes dalje sijajna vesela opereta »Bil nekoč je muzikus...« Izboren, humorja poln filrh s prominent-mmi komiki, kakor so Szoke Szakall. Ralph Artur Roberts, Viktor de Kowa 1 rude Berliner in Jnlius Falkenstein. Pri boleznih žolča In jeter, žolčnih kamenin zlatici uravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Narodno gledalce REPERTOAR: „. Nedelja, 24. septembra ob 20. uri: »GR* .dališko-koncertni večer igralske skupine »Istra«. Dramske cene. »Gledališka družina »Istra« bo gostovala v nedeljo 24. t. m. ob 20. v Narodnem gledališču v Mariboru. Spored is sledeč: Ivan Cankar »Hlapec Jernej« v enem dejanju z govornim zborom, O. Župančič »Pomladna epistola«, S. Gregorčič »Soči«, spremljani recitaciji z glasbo, zvočnimi in lučnimi efekti, solospevi: A. Jarc, bivši član bratislavske in ljubljanske opere poje pesmi in operne arije Lajovca, Pavčiča, Konjoviča, Ravnika, Kogoja, Bizeta, Czuimer »Maska satana«, groteska v enem dejanju. Režijo vodi Košuta. Cene običajne dramske. Otvoritvena predstava bo v nedeljo t oktobra. Letošnja sezona bo dobila že takoj ob začetku močan poudarek —- kot prva premiera se uprizori najjačja drama jugoslovanske književnosti povojnih 1®L Krleževa »Gospoda Glembajevi« v režiji najboljšega jug. režiserja dr. Branka Ga-velle, ki je njegova špecijalna domena prav omenjena drama. — Kot naslednji premieri sledita veseloigra »Roksi« v režiji J. Koviča ter uspela komedija »Voda« v režiji VI. Skrbinška. _________________________ Pri astmi in bolezni srca, prsi in ph^ škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitu® žleze in postanku golše, je uravnava de' Iovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so oPa' žali pri jetičnih, da v začetku bolezni P®' rajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Srečke državne razredne loterije za razred 27. kola dobite zopet v upravi »J11 tra« in »Večemika« v Mariboru, Gosp«* ska ulica 11. Šolske knjige za vse šole in šolske P#* trebščine v največji izbiri pri Zlati Br$' nik, Maribor, Slovenska ulica 11. Izvoz hrastovih pragov v Perzijo. ^ Teheranu je eden naših vodilnih lesnib industrijcev, ki se pogaja z upravo P®r' zijskih železnic iza dobavo naših hrastovih pragov. Gre za dobavo 1 mili>°' na hrastovih pragov, ki bi se dobavi v treh enakih letnih rokih. Pogaja«!6 potekajo ugodno in se računa s skorajšnjim uspešnim zaključkom. Dobavo bi izvršila ena naših vodilnih lesnih industrij. Poštna prevozna sredstva so prost* prehodnih taks. Ker pobirajo nekatef6 samoupravna telesa od poštnih prevodnih sredstev razne prehodne takse kot mostnino, brodnino, cestnino, kaldrmi«0 in druge, opozarja prometno rninisR' stvo, da so poštna prevozna sredstva vseh teh taks oproščena. To velja t«dl za avtobuse poštnih zakupnikov, ki P°' leg poste prevažajo tudi potnike in bla-go. Brezposelnost v Avstriji. Brezposelnost je v Avstriji zadnje mesece preče! padla. Od februarja se je znižalo števil« brezposelnih za 110.000. Ta pojav !® predvsem pripisovati poletni sezoni. Tudi rože kradejo. Brivskemu mojstr« Radivoju Pircu je neznan tat odnesel izpred paviljona v Cvetlični ulici pred dnevi lepo kitajsko smokvo, preteklo noč P6 6 let staro kaktejo. G. Pirc je prijav« tatvino policiji in plača onemu, ki izsled1 tatu, 50 Din nagrade. Ribji trg. Na današnjem trgu, ki je UčOliiMljeill ti&u, Dl jv bogato založen, so prodajali: sardele V° 14 Din, skombre po 24 Din, orade, bra-cine in palamidc po 30 Din, morske \& gulje pa po 32 Din kilogram. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza-toplomer 15.1 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 14.9 stopinj C: barometer je kazal pri 17 stopinjah 731.1, reduciran na ničlo pa 729.1; relativna vlaga 93; preteklo noč je padlo 25 mm dezja> vreme je oblačno in tiho: vremenska na^ poved pa pravi, da se bo vreme razvedrijo. Izlet v Skoplje in ostalo Južno Srbijo Izletni dnevi od 5. do 12. oktobra letos. Tujsko prometna Zveza v Mariboru, kot zastopnica »Pmtnika« organizira zelo zanimiv in lep izlet v Skoplje in v južno Srbijo ter poziva vse, ki bi se hoteli ude-•ežiti tega izleta, da to prijavijo v poslovalnici zveze, Aleksandrova cesta št. 35. Južna Srbija je izredno lepa in nad vse zanimiva, zato je nameravani načrt izle-a vsekakor pozdraviti in zaradi majhnih petnih, izdatkov, vsakomur priporočati, 1 zeli videti in spoznati ta del naše dr-j.ave. izletniki bodo imeli priliko obiska-s ?^®teresantnejši in najlepši del Južne brje: Skoplje z jugozapadnim delom, .J °V0’ Gostivar, Debar, Strugo, Ohrid biser našega južnega dela države, sa-°stan Sv. Nauiroa, Bitoli, Prilep, zna-m^ite Stobi in Veles. sem tistim, ki jim Južna Srbija še ni bo ta izlet dobrodošel. Tisti, ki o Usotah in zanimivostih tega dela naše drža- zave sploh niso ali pa so napačno po-n eni’ bodo prijetno iznenadeni. Videč no Sj! s*ran* ve*iko, moderno in napred--koplje, na drugi pa staro »čaršijo« kjVso karakterizacijo juga in orijenta, SyT. s*a se srečali dve kulturi, vsaka s t °» karakteristiko in svojo lepoto. Prav 2an- .e Skoiplju poseben čar. Edinstveno je 1Inivo srečanje vzhoda in zapada, ki Prav tu prišlo do največjega izraza, * jem krajem posebno slikovitost in pisno zanimivost. ter nr°dne lepote, raznoličnost naselbin rak, b^oste spremembe, skupno s ka-^ terističnimi posebnostmi življenja Iju-ra-v posameznih mestih in krajih, pričalo izletniku zdaj divjo romantiko veli-hi§‘ *^an'n> strašnih gora, izpod katerih 1Ce Ogledajo kot prilepljena lastavičja gnezda. Zopet kratek čas in si v dolini, kjer začutiš sredozemno toploto juga, kjer cvetejo citrone, kjer rdi mak in kjer se dvakrat na leto spravlja žetev. Nikomur ne bo žal majhnih izdatkov, kdor si bo vse to ogledal. Izlet se bo sestavil v Beogradu in bo na razpolago posebni vlak, ki bo potem peljal izletnike z več kot brzovozno brzi-no, t. j. 85 km na uro, do izletniške točke. Hitrost tega vlaka presega ono Simplon Orient Expresa. Polnih 6 dni bodo imeli izletniki na razpolago za razgled vseh navedenih krajev. Bogat in obilen program je kombiniran s potrebnimi odmori. Zato je pred viden najdaljši odmor v Ohridu, kjer bo božanska lepota prirode pripomogla fizičnemu kot tudi duševnemu odmoru izletnikov. Cene: Vožnja v izletniškem vlaku stane Beograd - Skoplje - Beograd v 3. razredu samo Din 165, v 2. razredu Din 280. Vsi udeleženci tega izleta imajo pri vožnji do Beograda 66% popusta na železnici. Za prenočišča in prehrano bo vse naj-skrbneje pripravljeno. S tem izletom nudi »Putnik« vsakomur edinstveno priliko, da v kratkem času in na najcenejši način, pod veščim vodstvom obide in spozna najlepše in najin-teresantnejše kraje Južne Srbije. Prijave za ta izlet naj se sporoče ustmeno ali tudi telefonično »Potniku«, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22, najkasneje do 2. oktobra t. 1. Tam se dobe tudi potrebne informacije glede tega izleta, ki jih radi obšimosti ne moremo objaviti v dnevnikih. Termin ra nove radio naroenike podaljšan jgAer se je v razpisanem terminu pri-hikin Prenia^° število novih radio-naroč Ljubi j., t'* i. 0v> je direkcija pošte in telegrafa v olo u’ Podaljšala rok za prijave do 1. jg °bra t. 1. Kakor smo že poročali, se ,Pri poštnih uradih v Mariboru prijavilo * 'uPno okrog 250 novih naročnikov. To ®vilo je tako nizko, da ž njim nikakor more kalkuMrati ljubljanska oddajna ?®staja pri postavitvi relais-postaje v "priboru. Da pa ni bilo večjega zanima-. tevZa to akcijo, in da se ni prijavilo več-^ število novih naročnikov, je zakrivila glavnem ljubljanska oddajna postaja, ki 1 znala ali pa ni hotela razviti za reali-Sam2 načT*a večje in izdatnejše reklame. ° nekaj skromnih notic in člankov j cvrvi v/iimui nvjm v nevnem časopisju še ne razgiblje ljud- skih mas. Potrebna bi bila dobro organizirana reklama, ki bi jo ljubljanska oddajna postaja kaj lahko razvila, saj ima na razpolago ves poštni aparat. Letaki z vabilom za naročnike, ki bi jih naj izdala ljubljanska oddajna postaja in, ki bi jih naj delili pismonoše, bi biii nedvomno prav učinkovita reklama in bi tudi nekaj zalegla. Končno pa nam ni razumljivo, čemu je ljubljanska oddajna postaja stavila take pogoje, namreč, da bo zgradila relais-postajo v Mariboru le tedaj, če se bo prijavilo zadostno število novih naročnikov. Pravkar smo čitali v dnevnem časopisju, da bodo v Beogradu zgradili radio-oddajno postajo, ki bo delovala z veliko energijo in bo imela podpostaje v raznih drugih mestih. Nikjer pa nismo čitali, da se bo zgradila oddajna postaja v Beogradu in podpostaje v drugih mestih le tedaj, če se bo prijavilo zadostno število novih naročnikov. Taki pogoji naj bi veljali samo za našo severno mejo in menimo, da so popolnoma zgrešeni. Pričakovati je, da bo vse to uvidela ljubljanska oddajna postaja in bo razvila reklamo za nove naročnike v takem pravem da uspeh ne bo izostal. Nova žrtev fantovske podivjanosti Še nepojasnjen uboj v Spodnji Koreni. V Spodnji Koreni je bila predsinočnjim zopet prelita mlada fantovska kri. Pri nekem posestniku se je sešlo več domačih fantov, med katerimi je bil tudi Janez Kranjc. Beseda je dala besedo in fantje so si skočili v lase. Vendar pa se je prvi prepir kmalu polegel in fantje so se pobotali. Ostali fantje so odšli, le Janez Kranjc in njegov brat France, ki se je pridružil fantom že po končanem prepiru, sta se še nekoliko pomudila. Ko sta se odpravila na pot, je doživel Janez presenečenje. Komaj je odprl vrata, že je začutil silen udarec. Slutil je nevarnost in ni hotel oditi domov. Brat France pa se za vse to ni zmenil in se je podal sam na pot. Kaj se je v temni noči odigralo, zaenkrat še ni pojasnjeno. Drugo jutro je našel neki posestnik ob poti med Koreno in Duplekom Franceta mrtvega. Na glavi je imel veliko rano, iz katere so zevali možgani. Orožniki so zaenkrat aretirali vse fante, ki so bili skupaj s pokojnim in njegovim bratom Janezom ter vestno poizvedujejo za ubijalcem. Zagoneten napad je vzbudil splošno ogorčenost. Pokojni France Kranjc je bil znan kot miren mladenič, ki se ni nikoli spuščal v fantovske prepire, pa je vendar postal žrtev kola. Snort Pričetek jesenskega prvenstva pod-zvezne lige. V nedeljo 24. t. m. se bo odigrala v Mariboru prva tekma jesenskega prvenstva enotne podzvezne lige, in sicer se bosta srečala Čakovečki SK in SK Železničar. Tekma se bo odigrala na novem igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti s pričetkom ob 16 Tekmovanje za prvenstvo zagrebške nogometne podzveze se prične v nedeljo 24. t. m. V prvem A-razredu bodo tekmovali klubi: Viktorija, Železničar, Špar-ta, Grafičar, Derby, Uskok, Slavija in Li-čanin. Tekmovanje za prvenstvo male antante v rokoborbi bo 30. septembra in 1. oktobra v Zagrebu. Tekmovali bodo zastop-i niki Češkoslovaške, Poljške, Romunije in Jugoslavije. Najboljši teniški igralci v letu 1933. Pariški list »L Auto« je te dni objavil vrstni red najboljših letošnjih teniških igral- Gct Za uspehe v iivljenju nam je treba zdravja in optimizma. Trpljenje in depresija sta oviri vsakega napredka. Aspiri« tablete odpravijo bolečine in vračajo zdravje. ASPIRIN - A. JUgC.IB M. M. - Z* - —' Oglas je acg«t». pod S W, 340? «d 1» IB. cev. Lista izgleda takole: 1. Crawford (Avstralija), 2. Perry (Anglija), 3. Cochet (Francija), 4. Vines (USA), 5. Austin (Anglija), 6. Satoh (Japonska), 7. Schields (.USA), 8. Stoessen (USA), 9—11 von Gramm (Nemčija), Menzel (Češkoslovaška), Nunci (Japonska). Najboljši strelec nacionalne Hge je doslej Kragič (Hajduk), ki vodi s 13 goli pred Marjanovičem (BSK) in Toimaše-vičem (BASK), ki sta dala po 12 golov. Dalje sta dala po 11 golov Erman (Primorje) in Vujadinovič (BSK) itd. Lahkoatletski dvoboj Nemčija rFrancija 83:68. Preteklo nedeljo se je vršil v Parizu pred 20.000 gledalci lahkoatletski dvomatch med nemško in francosko reprezentanco, v katerem so Nemci zmagali s 83:68 točkami. Avstrijsko prvenstvo v maratonske« teku si je osvojil že šestič Tusohek (WAC, Dunaj) v odličnem času 2:36:36. Naš letošnji prvak je Špom (Hirija) v čas« 3:30:35. ŠIRBTE ,.VECERNIK“ lca Svetozarja Miletiča i f°bolnoma ravna in dolga — najmanj stan ’ ^ajT>rž pa več. Kajti do hiše, kjer t0 .uie moj dragi, je skoraj 5 minut, in Vod-6 m°rda ena šestina poti. Ulica pa Doi1 kolodvora in do tja, pravijo, je Žjn Ure- Torej bi smela oceniti njeno dol-la Ce,.° na 2 km. Ne vem; nisem meri-llla'~T niti s koraki, niti z uro v roki, še 1 Pa z merilnim trakom. Iv 0 menda sploh ne bi bilo tako lahko. asfalt-1101 že Se’ kjer peš,pot ob hišah Ltjoil, Pa Potem ne več, ko utr-Sicah DOt ob nizkih, iasmo Pobarvanih ko-dj r1 v 4 ali 5 redih uvrščene ali pa tu-razd 2 reda razmetane opeke, deloma se ar°bljene, često izdolbene po vodi, ki tlak*0 ^ez-*11 Prosto izliva iz žlebov na Iark si od tam Poišče poti do cestnega d;n.a- Se težje pa bi bilo merjenje v sre-diji' ubce- kjer so iznajdljivi vozniki utr-^ Prijazno vijugasto cesto v mehki, ko-2arfSli cestb 3hd'te> taka je ulica Sveteti* Miletiča: merski trak, ki bi se pri-Sali tlom, bi se zlagal, pošteno zla- ulgcer Pa to ne bi bila edina laž v tej °kmw tevarišici Marti je prišel pred letjg Pripominjam, da so v ulici Sv. Milet .. Pritlične hiše) človek srednjih Pjih igov°ril o ljubezni. Človek sred-sp0ni,et.> Pravim — z zalim stasom, ki šlave^a rad' nekoliko naprej nagnjene bike-/ m močnega tilnika na plemen V ■ 'Oprostite — ali tudi drugim se je tako zdelo), z redkimi, kratkimi, na sencih že sivimi lasmi, z jako negovano kožo, s krasnim zobovjem in — dasi samec — vedno brezhibno oblečen. Govoril ji je o ljubezni. Človek srednjih let in take zunanjosti že samo po sebi ne bi smel govoriti o ljubezni — zveni neverjetno, čeprav bi bilo resnično. Dinko pa bi še posebno dobro napravil, če bi molčal. Morda kak teden prej je bil namreč tudi meni govoril podobne besede, in takrat sem opazila, da se mu usta sicer smehljajo, mogoče celo lepo smehljajo, da pa ždi v njegovih modrikastih očeh hlad zimskega jutra, ko se solnce nikakor ne more odločiti, da bi se povzpelo iznad obzorja... Ko je Dinko takrat zapazil, da kuje moja kritičnost vsako lirično razpoloženje v trde spone, mi je pričel predavati o fiziologiji — in to me ni nič motilo. Ugotovila sem, da ve kot laik v prirodozr.anstvu sicer jako mnogo, da so pa znanstvene publikacije vsekakor popolnejše, zanimivejše. Najbolj sem pa pogrešala v njegovih izvajanjih lepoto stalno valujočega, oblikujočega življenja, ki osrečuje predvsem svoje prostodušne služitelje, se pa zakriva vsakemu, ki bi rad zagrabil njegove tajne z drugimi, nerodnimi in mastnimi prsti... Dinko je torej Marti govoril o ljubezni. Takoj je vedela, da laže, čeprav ji nisem bila ničesar povedala, — ali njegove laži so jo zabavale in Dinko ni ver-iel njenim resničnim besedam, ki so ga TT-uMr. misleč, da ,so laž, nego veric! je njenemu nasmešku, misleč, da je . v njem resnica. In prihajal je še in še, dokler ni lepega dne zapazil, da vasuje pri Martinem oknu še drug moški: elastičen mladenič z lepim , bledim, skoraj otroškim obrazom, da ji svobodno položi s toplimi ustnami svoje srce v njene roke. Dinko je potem trosil žaljive laži o onem mladeniču (ne ve pa natančno, če so to bile zares laži), ta je zvedel zanje, tožil — in na sodniji se bo menda lagalo še naprej _ in nazadnje nihče ne bo vedel, kaj jc laž in kaj resnica. In je morda bolje tako; razlogov bi se menda našlo za celo procesijo. Pa kdo bi razpravljal o laži ali resnici, ko vendar izgleda ena kakor druga! Rajši vam bom pripovedovala o drugih zanimivostih ulice Svetozarja Miletiča. Na primer spomladi je bilo jako zabavno gledati mlade goske, ki so se preko-picavale kakor žive žametaste žogice po globokih brazdah skrepenelega cestnega blata. Sedaj pa, ko robijo pešpot in jarek rumenozelena trava in duhteče kamilice, stopajo komaj dorasle živali počasi, previdno po prašni ulici, bolestno čivkajoče. Mišice v razgaljenih lahteh popuščajo in krila drže ob bokih nizdol, da se velika letalna peresa vedno in ved no zadenejo ob tla — in v belini blestečega perja zevajo precej velike, rdečkaste lise: trde. po zlatu hlepeče roke so jih oskubile, izdatno oskubile... Nikoli nisem simpatizirala z gosmi. dno me spominjajo na neestetsko de-tbelušne, zadirčne gospe, ki se ponašajo s kako ponesrečeno toaleto in z naslovom moža srednje vrednosti — ali ko sem to videla, mi je bik), da jih moram vzeti, rahlo vzeti od tal in dahniti toplo sapo na ranjeno goloto, da se sramota človeške brezčutnosti hitro, hitro zakrije z novim, nežnim puhom. Zavedam pa se, da to niti ne bi bilo dobro; kajti one trde roke bi takoj zopet imele dovolj posla... Končno, če trezno premišljujem, se temu niti ne smem čuditi; saj vsak ve, d« zlat ključ vsaka vrata odpira in da se za denar vse dobi, prav vse, tudi lepega, mladega, imenitnega moža. In trdim rokam, ki delajo neumorno za gospodične vseh letnikov v hiši, je tako že v naprej zasiguran vsak, bilo kateri zaželje-ni uspeh. (P. n. gospodom, ki se zanimajo za bogate neveste, naj povem, da je vsako nedeljo — posebno popoldne — na promenadi pod mladimi lipami dovolj takega blaga, dovolj'deklet, ki željno čakajo trenutka, ko jim bilo kdo sname nakit zlatih cekinov s popudranega vratu, jim od-boža voljno svilo z mehkega telesa in jim poljublja temno šminko raz prešerne ustnice---------------Svetujem jim pa, da si prej kupijo kako ugodno mesto ali kak' zveneči naslov — pri šampanjcu bodo sigurno našli kakega prijatelja, ki jim lahko postreže z zadevnimi uporabljivimi nasveti. Naj še nihče ne plaši začetnih stroškov! Saj se mora vložiti v vsak o-brat majhna glavnica: najvažnejše je vendar, da so obresti rentabilne...) i (Konec M Roaan o s k r i v • « > N M o v • i fc « p r o š.f o s f I »#ikoii se nasean bal nobene nevarnosti;« je odgovoril Doljan ponosno, »zato se tudi te operacije ne bojim. Vaše po-mfrrjevanje je zato popolnoma nepotrebno. Storite z menoj kaT vas je volja!« Dvorana, stroji in zdravniki so napravili nanj nenavaden vtis. Dasi je še vso pot do osrednje 'bolnišnice mislil, da bi bilo spremenjenje njegove zunanjosti ne-ikaj strašnega in je zato trdno upal, da bodo Jafis in njegovi prehiteli vlado, je sedaj postal popolnoma brezbrižen. »Kaj bodo dosegli s tem, dra nikom volilo 100.000 funtov v svrho P1^ učevanja spalne bolezni. Newyork brez kavarniških teras na pk^‘ nlklh. . Po vzgledu Pariza in drugih evropsk' velemest so si uredile tudi nekatere, n® J* yorške kavarne terase na obcestnem ku. Sedaj je policija to prepovedala, 2®-' da zavzemajo te terase preveč prost®1*1 in ovirajo redni cestni promet. Mali o Razno VINOTOČ STURM. Počehova pri opekarni, otvor-jen. Toč! se prvovrstni sor* tirani rulahdec in Silvanec. Odlikovana z najboljšo oceno na Mariborskem tednu. V slučaju slabega vremena primerni prostori. 3579 SADNA DREVESA in vinske trte nudi najpovol-nejše Bahov. trsnica in drevesnica v Kapeli, pošta Slatina Radenci. Zahtevajte ponudbo. 3561 J0S. TlCHV IN DRUG. Kondes. elektrotehrthjSnd podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 2T—56. proizvaja elektroinstalaclje stanovanjskih hti, vil gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacljskega blaga do kon-kurečnih cenah Prodam KUHINJSKO POHIŠTVO moderno, 900 Din, ototnaha, nova 400 Din, fotelja kot postelja, praktična, na prodaj. Ogleda se v obratovalnici. Vojašniški trg 1 (Špeharji). 3564 HIŠA z dvoriščnim poslopjem, lepim vrtom ter veliko njivo, takoj Za kadetnico, ugodno na prodaj. Za polovico vrednosti se sprejme tudi hranilna knjižica Posojilnice. Vprašati: Maribor, Ruška cesta 25. 3547 Službo MLADO DEKLE pridno in pošteno, sprejmem. Ljubiteljice otrok tmlaio pred* nost. Naslov v upravi. 6016 POSTREŽKINJO pridno in pošteno sprejny.-nio. Naslov v upravi. 6015 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu, — Tattenfeachova ulica 19, vrata 5. 357*7 POŠTENO IN ZVESTO SOSTANOVALKO iščem s 1. oktobrom. Vprašati v Tkalski ulici 9, od 12. do 13. ure pri E. Ivanuševi. 3563 PRIJETNO, OPREMLJENO SOBO, s separatnim vhodom, elektr. razsvetljavo, pri parku, se s 1. oktobrom odda erti ali dvem solidnim osebam. Vprašati Vrazova ul. 6, pritličje, levo. Cvetlice vene« in šopke dobite najceneje v cvetličarni Poiar, Tyrieve 36 palača Ban. hran.1 Posest hiše pri Mariboru za 16.000, 22.000 25.000. 30.000 Din itd., prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 3566 V naiem branjarijo s stanovanjem, na prometnem kraju, oddam v naieni. Naslov v upravi »Večernika«. 3565 NEMŠČINA V 6 . Začetni pouk, slovnica, siguren uspeli! Naslov v J VerZacija. Lahka metod Knjigarna In papirnica Tiskovne zadruge v Mariboru Aleksandrova cesta 13 jMiporoča^zaJiolskosezi^ vse vrste šol po zelo nizkih cenah. JavniJnjmrvmtm_jtshtž^ famc^^Jahkojm^ Izdaja konzorcij »Jutra« v Liabjjanl; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHaR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., oredsinvnik ^ ~ ’ samico *Macu*** — * ~ v- ...................................... - ~ .