*

[Največji iloventki dnevnik v Združenih driwah
Velja xa v»e leto • . -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
i
GLAS NARODA
list slovenskin delavcem v Ameriki*
Tb« largest Sovenian Daily ki the United States.
Isacad every day except Sunday« and legal Holiday«. 75,000 Readers,
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
Entered u Second Claas Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York. K. Y„ under the Act of Oongrea of March 8, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 256. — štev. 256.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 31, 1923. — SREDA, 31. OKTOBRA, 1923.
VOLUME TYTT — LETNIK XXXL
NEMŠKI INDUSTRIJALCI SE POGAJAJO
Nemški veleindustrijaiec Stinnes se je začel pogajati s predsednikom medxavezniske kontrolne komisije Franzenom. — Francija zaenkrat še ne bo plačala davka na premog. — Nova nota berlinski vladi. — Člani kontrolne komisije bodo dobili večjo plačo.
Duesseldorf, NVim-ija, :*0. oktobra. — Danes dopoldne .)<• tlosjM-l .M-iii Hugo Stinnes v spremstvu drugih nemških v«'!ein<lu-ti ]jal<-<*v.
I akoj zatem s«- jt* za<Vl jx^ajati s predsednikom med-zaveznLške rudniške in tovarniške kontrolne komisije, Franzenom.
Konferen<a je sieer tajna, toda splošno prevladuje mnenje, da hoeejo industrijalci znova obnoviti pogodbo tfede pošiljanj;) leparaeij.
industrijalci hodn začeli takoj pošiljati v Francijo prem« « iti druge produkte, kakorhitro se bo vlada obvezala. <la bo začela zanje plačevati po prvem aprilu.
Pariz, Francija, :50. oktobra. — Danes so ]>oslaniki Menili poslati Nemeiji posebno noto, v kateri zahtevajo ob novi te v medzaveznihke vojaške kontrole v Nemčiji.
1'laee vseh članov kontrolne komisije bodo zvišane, ker so življenj k i stroški v Nemčiji strahovito narasli.
Franrija pravi, <la bo šele tedaj plavala davek na preiimg, ko bo začela berlinska vlada pošiljati nove zaloge v francoske ozemlje.
Berlin, Nemčija, M), oktobra. — Berlinska vlada je roja vila »lines dokaze, da so večinoma vsi separatist ičnT" voditelji ljudje s temno preteklostjo. Skoro vsi so bili že s-aprti zastran zločinov oziroma pregreškov.
parnik leviathan je stal konec janinske zadeve.
v evropi samo 26 ur.	_
Pariz, Francija, 30. oktobra. — Southampton, Anglija, 29. „k- Xa konferenci poslanikov t,ho lobra Ameriški 1ransatlant*ki danes prečitano poročilo, ki »a |mmil Lev atlian je r-lplul nazaj j stavila posebna komisija, k.je I- ti X. w Vorku 26 ur potem, ko namen je bilo preiskati vzrakc na .! v tem prutaniMMi. Na' pada na člane italijanske obmej-J . vratni vožnji ne j,- na- komisije pri Janini.
Zatem so poslaniki izjavili. da je ta zadeva s političnega stališča ' zaključena.
STRESEW A NN IN MOREL.
2IVLJENSKI STANDARD EVROPSKIH DELAVCEV
1»
»j«
Slika nam predstavlja nemškega državnega kanclerju dr. Strese-mana, ki se pogovarja z Eduardom Morelom (na desni) delavskim- poslancem angl. parlamenta, Morel zahteva, naj Francija cm prej mogoče pta *« svoi dolg Združenim državam, kajti denarja ima brez dvoma dovolj, ker ž njim zalaga vso malo entento.
ZDRUŽENE DRŽAVE NAJ NOVE 1ZK0PNINE V ~~ POMAGAJO EVROPI! EGIPTU IN ITALIJI
Celi obstoj evropskih delavcev je ogrožen, ko se širijo bolezni ter pojema produkcija. -— Javni dolgovi so poskočili neizmerno izza kanca vojne.
Poroča John F. Sinclair.
DRŽAVNA BBAMBA GOSPODARI V S ASKI
Državni brambovci so zasedli vsa javna poslopja v Dražda-nih. — Vsa politična zborovanja so strogo prepovedana. — Delavstvo je razburjeno. — Voditelji nagovarjajo svoje pristaše, naj bodo mirni, ker so državne čete v premoči. — "Mir je mogoče obnoviti edinole s pomočjo vojaštva."
i.ajaio rta ogromnem parniku 1140 irai}.T8filriv, ki so na poti v Aim. riko 1'artiik je odplul v taki naj^li-ei viUltrfi, da pride pravočasni.
ameriške vode. dokler ni izčrpana novemberska kvota.
Tekom leh 20 ur. kar je bil pa^ iiik v pristanišču, je parniško *wn\)-je Lzvniile ilflo, ki nima primere v zgodovini navtike. Na pamiku .ie delalo t ♦•kom teh 26 ur nepresia no I.'jOO ljudi, ki %o razložili v t«-m kratkem času 342 t<-n tovora. 936 ton vode. 4317 vreč poete Ln 682 potnikih kovčkov. Na krov pa su vzeli za povratno vožnjo 4493 ton olja, 3211 hveze vode. 82 ton za los in 4062 k oho v potniške prtljagi. TVkom 24 ur je bilo opranih, posušenih in zlikanih 4300 prtov, ser-vijetov. brisač in drugega platin-nejja blaga.
Leviathan ima na krovu 125 potnikov prvega razreda. 483 por-
drugega i tretjega raareda.
Bivši ar.jleški ministrski predsed- V Egiptu so našli novo grobnico,
bonar law je umrl.
nik Lloyd George je rekel, da je dolžnost Združenih držav pomagati Evropi
London, Anjrlija. 30. oktobra Danes popoldne ob lr*l- zyitraj; je umrl tukaj Andre .v B i>.a Law. ki je bil sedem mesece/ angSfik! ministrski predsednk. Pred i>eti-tui meseci je re->igniral	i bo-j
lezni. Sedaj ^e ji* dognali. -Ia je imel pokojnik iv dnlj <"msji r.tka v grlu. Star je bil let.
Potresno gibanje v Jarortev ji.
Potreuna per i joda v J • • 'aviji trfija že 26. cepteml»ra n ^ razvija v^.la.i v IVimorju, v e'iolLci i Sibenrka in Majk^rvke. k- f- De-
.. ,	.	[ bra in lie^grada. Pn-1/ivrl.-tvo je
nikov drugega in 1140 potnikov'	„i.„ , • -i i
1	. % znemirjeni, vendar pa je škoda
le neznatna.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH ZASEDENEM
OZEMLJU naie banke inrinjijo iumIJIto, kltro Is pe ******
IknJ m Ub aate mm
Jngealavlja:
Ba^pnMUa M aadnj* pošt* Is lspU«oJ« **Kr. pottnl Morol «nu3** ta "Jtdmukt banka" ▼ Ljnbljanl, Zifnta, Beogradu. Kranja. Celju. Mariboru, Dubrovnika, Splita, Sarajeva ali drucod, kjer J« pai m hitra
1000 DCn....... $12.70
2000 Din.......$25.20
5000 Din....... $62.50
fH «iakastna, ki snalaj« Manj kmt •« Umi «lnarj*v ralunlm«
U Mitnliw In tfruga irrtlM.
Italija te MKduti aaotlja:
"Ji
Opatiji
200 lir	................$10.10
300 lir	................$14.85
500 lir	................$24.25
1000 lir	................$47.50
Philadelphia, Pa, 30. oktobra. Bivši angleški ministrski predsednik David L1o<k1 George je danes dospel na višek svojih zahtev.
Zahteval je namreč, naj pomaga Amerika izvleči Evropo iz strašnih razmer.
Govoril je na banketu, ki so mu ga priredili tukajšnji državljani.
Takoj v začetku svojega govora je začel apelirati na ameriško pomoč. Poudarjal je, da mora Amerika pomagati bodisi z ljudmi ali z denarjem ali pa z obojim.
—	To je vaša dolžnost! — je vzkliknil. — To je vaša sveta dolžnost napram elovečanstvu. Verjamem, da nimate posebne volje vmešavati se v evropske zadeve. S pomočjo, ki ste nam jo nudili, ste ušli najhujšemu. Ne smete pa misliti, da je že vse končano. Vse javno mnenje je zastrupljeno z ljubosumnostjo, sovraštvom, plemenskimi predsodki. Posledica tega je, da se vsak trenutek lahko kaj usodepolnega pripet'.
Pomagali ste nam iz velikega ognja, toda pozabili ste, da še vedno tli pod površino.
—	Vprašujete me, zakaj naj bi se vmešali v evropske zadeve? To morate storiti zategadelj, ker ste ljudje Ker ste ustvarjeni po božji podobi baš tako kot so vaši evropski bratje Rotim vas in prosim, pomagajte Evropi, predno se znova nname!
katero pa so domačini že izro-pali. — V Italiji so odkrili razvaline velikega starodavnega, mesta. — V tem mrtvem mestu je mnogo grobnic in veliko sv3-tiščs.
PORTUGALSKA VLADA DOBILA ZAUPNICO.
» Lizbona, Portugalsko. 30. okt. i Poslanska zbornica je danes s 43 glasovi izrekla zaupnico novi vla-! di. Proti zaupnici je bilo oddanih 42 glasov. Po plasovanju se je j ministrski predsednik tri tire posvetoval s predsednikom republike Teixeire Gomezom.
Kot vse kaže. bodo na Portugalskem kmalu zavladale redne razmere.
»Jedro problema lahko orišemo z enim samim vprašanjem: — Ali m moglo 480,c00.000 prebivalcev Evrope ostati skupaj dosti dolgo, la se- vrnejo k zdravju in prospe-rite-ti ?
Danes je težje. <losti težje, za oovprečnefra človeka živeti v Evropi kot pa je bilo tekom preteklega leta. Tekom preteklega leta pa je bilo težje živeti kot eno le-o p .mej. Standard življenja pa-la neprestano. Povprečni človek, ki trdo dela ter je marljiv, vidi, kako postaja industrijalni stroj eilno manj produktiven in na ta način je ogrožen njegov goli obstoj. Problem golega življenja je nostal najbolj važna zadeva vsakega evropskega človeka, vendar pa spoznava, kot v Ameriki, da se je nekaj zgodilo. Ne ve pa, kaj se je zgodilo in zakaj.
Potovanje skozi šestnajst evropskih fleel 1h> prepričalo tudi naj-I bol j površnega opazovalca, da je ] nekaj bistveno ali radikalno napa ene ga. Produkcija peša vedno bolj in bolj. Valuta ali vrednost denarja je pod nielo. Vladni izdatki presegajo prejsmke iz davkov v treh četrtinah evropskih dežela. Denar je izsubil vso vrednost. V nobenem delu Evrope "ni varno. Bolezni se širijo. Nezaposlenost je velika. — celo večja v deželah » takozvanim zdravim denarjem kot pa v drugih. Militarizem rasste. Mednarodni nesporazumi prete z novimi in že bolj strašnimi vojnami. Ljudje so izgubili ves-pogum. V svojem srcu in jedru so zdravi, a ne morejo vsega tega razumeti.
Deta 1816 je znašal javni dov» evropskih dežela skupno nekako osem tisoč milijonov dolarjev. Leta 1913, eno leto pred izbruhom vojne, je narastel ta dolg na osem :n dvajset tisoč milijonov. Tekom te dobe sedem in devetdesetih let, so stale vojne, izvojevane v Evropi, nekako osemnajst tisoč milijonov dolarjev. Pet in devetdeset odstotkov skupnega dolga tekom tega stoletja je vsled teg» nesporazumna posledica vojne.
Stroški zadnje svetovne vojne so znašali dvesto tisoč milijonov dolarjev, torej šestkrat toliko kot so znašali stroški vseh v prejšnjih 120 letih. C.eli svet je izdal tekom teh sto in dvajsetih let manj za vojno kot pa je izdala Anglija tekom svetovne vojne.
Vojni stroški /Združenih držav niso vklueeni v te kalkulacije. Bi li so večji kot vojni stroški katerekoli druge dežele, z Izjemo An-
London, AngLja, 29. oktobra. — Poročevalec angleškega dnevnika "The Daily Mail" poroča iz Kaira, da je bila v Mineih provinci v Egiptu najdena nadaljna kraljeva grobnica. Ta grobnica se nahaja nekako pol pot a med Kairom in Luxorjem, kjer je grobnica fa--aona Tutenkamena.
Grobnico so odkrili domačini, ki so jo pa oropali vsega .srebra ni zlata.
Ferrara, Italija, 29. oktobra. — V bližini tega kraja so odkrili razvaline velikega rimskega mesta. Med temi razvalinami se nahaja preko sto starih grobnic, v katerih se nahajajo še trupla, ki so bila tam pokopana.
V tem starodavnem mestu se nahaja tudi ruševina ogromnega svetišča, čigar dele sedaj sestavljajo, da jim bo mogoče presoditi starosi in značaj mesta. V grobnicah st-našli mnogo dragotin in vaz. k" spominjajo na staro grško umetnost.
Nekateri strokovnjaki so mnenja. da je t ostaro mesto Etruska- > i*- Indirektnih izgub se tudi ne
nov, katerih jezik je še zdaj ne-
Draždani, Saška, HO. oktobra. — Ko so ob dveh popoldne odšli državni brambovci iz saškega parlamenta, se je začelo zborovanje saškega deželnega zbora.
-Novi vladni komisar dr. Kari Henize je izjavil, da je dobil povelje sestaviti nov kabinet. Izjavil je, da bo takoj odpotoval iz Draždan, kakorhitro se mu bo to posrečilo.
Po njegovem govoru se je odgodilo zborovanje do sest ill zvečer. Henize je rekel, da bi se rad sestal z voditelji raznih strank ter ž njimi konteriral. Delavske množice so silno razburjene. Voditelji prigovarjajo delavcem, naj ostanejo mirni, češ, da so državni brambovci v premoči. Vsak trenutek lahko izbruhne upor.
Berlin, Nemčija, 30. oktobiia. — Saške socijalistične organizacije so sklenile proglasiti jutri generalni štrajk. ki naj bi trajal tri dni. Štrajk bo proglašen v protest proti nemški zvezni vladi.
Socijalisti so hoteli izdati manifest, v katerem protestirajo, ker je bil ministrski predsednik Zeigner nasilno odstavljen. Vojaški poveljnik je pia manifest prepovedal.
Novoimenovani saški državni komisar dr. Ileinze je izjavil, da je mogoče edinole s pomočjo vojaštva napraviti mir.
Dokler ne bo ustanovljena nova vlada, bodo upravljali deželi možje, katere bo imenoval Heinze.
Saški vojaški govemer je prepovedal vsa politična zborovanja.
Iz Monakova poročajo, da je bavarski diktator von Ivalir suspendiral Hitlerjev časopis "Muenclier Post".
Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — Danes zvečer je povsod prevladovalo prepričanje, da "velika koalicijska vlada" ne bo preživela jutrišnjega dne.
Odstopiti bo morala vsled zadnjih dogodkov na Saškem.
Iz Stressemanovega kabineta bodo najbrže že jutri izstopili vsi socij ali stični člani.
Nocoj SO se posvetovali voditelji socijalistične stranke ter razmotrivali, če bi bilo umestno še zanaprej delovati s Stresemannom.
Odločilo se bo jutri tekom konference med izvrše-valnim svetom socijalistične stranke ter državnozborski-mi poslanci.
B'lVarski fažisti so zadnje tedne izvanredno oja-eili. Sedaj baje koncentrirajo na bavarski meji čete, ki so oprem j ene z vsem potrebnim, celo s topovi.
Soeijalistično glasilo "Vorwaerts" pravi, da je začela vlada izzivati vse nemške elemente, ki so ji nasprotni
Drazdam, Saška, 30. oktobra. — Čete državne hrambe so zasedle vsa javna poslopja. Brzojavni, poštni in železniški promet se vrši pod njihovim nadzorstvom
1. — Povišanje javnih dolgov madžari stalno mobiuzi-od sest m dvajset tisoč milijonov
znan, ker niso mo<gli dobiti učenjaki dozdaj nikoli dovolj materija-la. na podlagi katerega bi se določilo bazo prevajanja. Drugi pa zopet menijo, da je to mesto starodavni kraj Spina.
ANGLEŠKI TISK PROTI ITALIJANSKI VLADL
Z izključitvijo Massuma Rocca iz fašistovske stranke se bavijo vsi listi, in označajo notranje spo-. re v fašizmu za veliko sdabost italijanske vlade. Nadaljuje se v li-
upošteva pri teh ocenah.
Skupne izgube življenj tekom vseh vojn devetnajstega stoletja so znašale nekako štiri milijone in pol, vključno dva milijona ubitih tekom Napoleonskih vojn od leta 1792 do 1815.
V zadnji vojni pa se ceni izgube na življenjih na nekako trinajst milijonov. Znani mrtvi svetovne vojne, vključno, pesnike, godbenike, knparje, pisatelje, državnike in druge, znašajo petkrat toliko kot v Napoleonskih vajnah ki so trajale pet in dvajset let in dvakrat toliko kot v vseh vojnah preteklega stoletja. Komitej, sestavljen v Kodanjil. da preišče so-
aa sto in pet in osemdeset tisoč milijonov dolarjev.
2.	— Povišanje stroškov javnega dolga od dveh tisoč milijonov dolarjev na dan na 26 tisoč milijonov.
3.	— Zmanjšanje odstotkov zlate rezerve, pripravljene za kroženje denarja, od 23 na dve.
4.	— Povišanje življenskih stroškov za 230 odstotkov.
5.	— Povišanje vladnih izdatkov za 480 odstotkov.
6.	— Povišanje*vojaških izdatkov za 320 odstotkov.
7.	— Prenos bogastva od razre-la upnikov na razred dolžnikov.
8.	— Podaljšanje narodnih me-ia v Evropi od 25 na 35.
RAJO — NA PAPIRJU.
stih nezadovoljstvo z rešitvijo i-talijansko - grškega spora in se cijalne učinke vojne, je izračunal podpira trud Grčije, da bi prodrl da znašajo izgube 35,000,000 žtv-njen apel na haaško razsodišče. — j 1 jemj vsled manj številnih rojstev Angleški listi obsojajo angleško (ter padlih ▼ vojni, neglede na ona vlado, ker se je udala Mussolini- katere je umorila blokada teJtoro ju v sporu z Grčijo in zahtevajo, j vojne in pozneje, da v reškem vprašanju trdno na-1 Koncem vojne je videl zmago stopa proti njemu.	viti mir v Evropi:
Na Dunaju se drži veliko število beguncev iz Madžarske, kateri se ne smejo -vrniti domov, dokler bo na Madžarskem vladala peščica plemenitih samozvancev, ki so nasprotniki demokraciji, svobodi in tisku. Ti madžarski begunci na Dunaju imajo iz Budimpešte zanesljiva poročila. Večkrat so že iznenadili javnost z odkritjem rt»-? či in načrtov, ki so jih na M«ulžar-• skem hranili na skrivnem. Iz gi>-Jtovega vira so izvedeli madžarski ubežniki na Dunaju, da je izdelal madžarski generalni štab, ki stoji pod vplivom "madžarskih probujencev", nov mobilizacijski
m , .	, i načrt, ki je naperjen proti Češko-
To so temeljna dejstva, s kate- \ ,	... . ' . ...
_ ____*	,	.{slovaški, Romuniji in Jugoslaviji
in za napad na Sedmograško. romunske granice in na Hrvaško i-majo biti mobilizirane vse mad-
r-imi se mora baviti vsak količkaj J; >dgovorni evropski državnik. Kaže ;o nam presenetljivo stanje, vidno padanje življenskih razmer narodov. Produkcije in koncem kon-^a moderne civilizacije se je lotila '»olezen, ki bo mogoče pomenjala ] propadanje in smrt. Pri tem ni t prizadeta le ena dežela, temveč'. številne.
Iz vsega tega je razvidno, v ka-; 'co obupnem stanja se nahaja ev- J -opaki delavec v v.seh deželah vsled velike vihre, ki je divjala : oreko Evrope v imenu prostosti Naročite ga takoj, da ne
žarske nacijonalne in vojaške or tranizacije.
KOLEDAR
za leto 1924 B^* STANE SAMO 40c ^
n boljše bodočnosti narodov.
boste brez njega
WAU NAROČAJTE SE NA "G LAS NABOB A'9
OLAS NARODA', NAJVEČJI gg (ftrtkndt St New York ---------v

OLAS NARODA, 31. OKT. 1923. *
«
GLAS NARODA"
an< Publish«« Djr
frwfrtlw ui t'
•f Minhatta>.
•# Alan
L A • NAHODA*
■wry D«j pt iMBrtyi HlHhur«.
»uWertptlow V »arty >t>l
A«YOrt<a*m«nt on Agr««m»nt.
Kt dan Ixvnmil
M
kraj*
httnj#
LAt NARODA*
Bmw|H «f Mtnhattaa,
TatayMMi c*rHan<t M7t

■AMERIKANIZACIJA
Preti par <lnevi se je vršilo v New Yorku letno zbo-ro\iauje najrazličnejših organizacij, ki se bavijo v prvi vrsti z amerikanizacijo priseljencev.
l'ri tej priliki je bilo reeenega dosti dobrega in dosti slabega.
Najbolj pomemben govor je pa imel profesor Julius Dreebsler. ki jjredava socijologijo na City College.
Vprašanje amerikanizacije je postalo v zadnjem času izManredno pereče ter je stopilo v osredje.
Omenjeni profesor ni zagovornik nasilne amerikanizacije, kakorsno zagovarja veliko število Amerikancev.
Z nasiljem se nikjer ne da dosti doseči, amerikanizacije pa sploh ne.
Vezi med priseljencem in njegovim rojstnim krajem ni mogoče presekati v trenutku, ko stopi dotičnik v deželo.
Vsaka teorija take amerikanizacije je napačna.
Priseljenca je treba učiti zvestobe do ameriških ide-iuov, toda to se mora zgoditi brez sile. Pri tem lahk največ j »omagajo tukaj rojeni Amerikanci.
(V hočejo, da se bo priseljenec v Ameriki dobro po-čutil, ga morajo pripraviti, da postane sodelavec pri gradnji ameriške demokracije.
Velika večina priseljencev je zapustila domovino s težkim srcem. Izselili so se vsled tega ali onega vzroka. Ponavadi pa mine dolgo časa, predno se v tuji dežcH pri-lagode novim razmeram.
Njihova največja skrb je borba za obstanek.
Kakorhitro se jim pa posreči uspevati, bodo že v hvaležnosti napram deželi, ki jim je gostoljubno odprla vrata, postali dobri državljani.
Priseljencu je treba pojasniti razmere v deželi, obliko vlade, pravice in dolžnosti državljanov.
(V so pa ta prizadevanja v zvezi s silo ali če je v njih le iskrica nasilja, se bo porodil v priseljencih duh odpora.
Ne sme se misliti, <lla je mogoče stare, z maternim mlekom vsesane nazore tako lahko izstrebiti iz srca.
Nič ne more bolj škodovati priseljencem in Amerikan-cem kot nasilna amerikanizacija.
Dobro, da zaenkrat še ni uveljavljena. Dobro je, da Amerika izbere vse. najboljše iz vseh narodov ter si vzame za svojo last.
Zaenkrat je Amerika še narod bodočnosti. Ne bo pa več v trenutku, ko bodo zadobili puritanci veljavo, do katere se hočejo prikopati.
Novice iz Slovenije.
Sprememba posesti.
Hotel "Pri kirona" na Ljubljanski cesti v Celju je, kakor se po-, vori. kupil <*'anak, lastnik hotela1 "Royal * v Zagreba, ter name- j i<av.i poživiti v dvoriad-štmpneiga,. i v katerem bi liula udobna preuo lion za ti*jee.
Razni vlomi in tatvine.
V	e««rkvi »v. P»*tr?t v Ljubljani* bile ukraJ«»ne 4 žarniee, vrtil-:
ne 100 Din.
V	Dol škrat je tat odnesel po-wstniei Ivani Medved kar tel kur-ink, v katerem je nahajalo 12 kok*i»i in 1 p« t»• Lin. £>kmla znaša 600 Din
Vlomljeno je bllu ^ri. Jakobu na Krememici. Ukradene no bile 't srebme ure in 2.50 Din gotovine, Skupna &&oda xna&a 144*) Din.
V	' VIj»i je vlomil neiki neznanec na Glavnem trgu v staimva-nje /asebniee Ivane Dokler in od-«»**s«-l parila ter drupih predmetov za 3500 .J)«n.
Na Bizoviku in v Dobrunjah so izvršili zadnje «'ase lopovi pri pericah več posetov. Tako je bilo pe-tiei Mariji Korošec odnoieoo 40 *mje, 42 žepnih robcev in nekaj drutfefrt perila v vrednosti 2733 I)in. Pocestnici Ivani Lcn-ičnak v Dobrunjak p« je bilo ukrademo za S00 Din perila.
V	£ marci je bilo vlomljeno prsi kočarju henu Labod*. Tatovi an
Najboljša mleka na svetu
je okrožju, v katerem deluje Bordenova služba, in Bordeno-vo Grade "A" Mleko jemljejo najbolj izbirčni odjemalci.
F—9
Naročile
bordenovo
GRADE 'A'
danes.
BORDENS
FarmProducts Colnc.
Walker 7300
kilometrov dol^o liormalnotumo železnico. Ta zmletnica, bo v kratkem dograjena. Po zatrdilu stro-
125 I>in erotovine, v skupni vrednoti 20!)0 Din.
VHik vlom je brl izvršen v Zg. Dupljah. Vlomljeno je bilo pri po-tniku Jožefu Deinianu m nkra-der o nfkaj obleke, nadalje ženska /lata ura z verižico, 2 poročna prstena 2 navadna 'prstana, 2 srebrna tolarja po 5 K in damska o-.'rftfn?' verižica, vse skupaj v vhvlnosti 10.000 Din. Tatvine je sumljiva neka okoli 501e4na bera-i"iea.	k .
V	Kvipčinem vrlu je bilo posestniku Francu Bedeniku ukradeno enkrat lf> kg in enkrat 10 kg sla-nšn-, v skupni vrednosti 1000 Din.
V	Zidanem mostu je bilo vlomljeno v zaprt va4r<>n in ukradena iz njeija bala blaga, namenjena trgovcu </h robat u v Kranju, vred-na vec tisoč »dinarjev.
Trgovcu Franu Lupčinu iz Šiške je bila nkrndena v gostilni Keršie karbidna svetilka, vredna l."*0 Din. ....
Na prc*davi "Češke obče" v Narodnem tk>utu v Ljubljani je fai-la Cehu Vaelavu Jansky ukradena ura, vredna 500 Din.
Nov premogokop na Štajerskem.
Prairersko irtegue postati v bližnji bodočnosti važen industrijski kraj. Do razvoja in kndustrijaijza-c-i je bo Pragerskemu pomogel v prvi vrsti novi premog okop pod vznožjem H%loe, katerega je prevzela nova rusko-angleška družba, ki bo od Fragorskega gradila 7
Od doma pobegnil.
Od svojih staršev, stanujoolh v Ilirsjki ulici v L/jubljanu, je po'beg--kovnjakov je v novem premogo-ljj 14letnl Gre<gor Miro. Odpeljal kopu, k» vsebuje izvrsten premog ^ je hrAtme 2 viakaai) kfcr ima (5000 kalorij), toliko plasti, da se —	legitimacijo.
!)odo dnle izrabljati najmanj 200
let. Družba dobiva te dni tudi že gtevilni vlomi in tatvine.
moderno stroje m bo v kratkem
/aeela obratovati.
Z nožem ga zabodel.
Jožef Jemejčič. sin oosestnika
V stanovanje posestnika Mate\*-ža Tominca v Zg. Podložu so vdrli neznani tatovi in mu odnesli 3 m f tike obleke. 2 «srebraa uiu z
TC-
e. Uniea pri Rakeku, je bil v pre- riž:cami. krznato žensko jopf), er-pirii zaboden od Franea K<"»g«>ja z j no kriilo in 71 srebrnih kron. C'e-riožem v vrat. Morali so ga takoj I Skupna škoda znaša 2100 DLn. prepeljati v ljubljansko bolnico. ! Vlomljeno je bilo v Briznem
j jarku pri Breznem v stanovanje Zakcn o avtonomnih mestih.. > T( žefa Koležnika in odneseno ne-Notraitji minister je izdelal za-, !:aj sukna, obleke in perila v cknp-voiiski project o po^f^bnih mestnih | ni vrednosti 3580 Din. amoupravah treh gla\-nih mest:j y Podgorju je bilo vlomljeno .Je.vgrada, Zagreba in Ljubljane, j pr; Jožefu K(<sirnikn Tat je od-V kolikor se je mog-lo izvedeti, j neSMi T0$n0 harmoniko in nekaj predvideva naert za ta mesta po- j fb^^ih predmetov v vrednosti
2550 l>:n.
Velik vlom je bil izvršen v hišo
To je eno i£med današnjih moil ernih načel:
Desnica naj nikdar ne ve, koliko dolguje levica * * *
Vse govori o svetovnem miru, učenjaki pišejo debele knjige. Ostane pa le pri govorici in pisanju.
Neki kipar je celo napravil pomemben kip. Ovčica in lev počivata drug poleg drugega.
Spodaj je zapisano, da ta kip predstavlja svetovni mir. -
Toda miru ni in ga ne bo tako zlepa.
Precej bli2u cilja bomo takrat, ko bomo eitali naslednje poročilo:
4 4 In lev je planil kvišku ter v kalopu tekel pred Ligo narodov. In pred Ligo narodov je začel ves prestrašen jecljati: — Pomagajte za pet ran božjih. Pomagajte —
ovca me hoče požreti.
* * •
Mlad študent, kateremu je bila šola zadnja briga, se je slednjič odločil:
—	S študiran jem ni nie. Kaj pa je. ee postanem advokat ali zdravnik ? fte večji revež bom kot sem sedaj. Že vem, kaj — pisal bom.
—	Kai boš pisal? Kam boš pisal? — so ga vprašali prijatelji.
—	Domov očetu — po denar.
* * *
Grški kralj Jur bo v kratkem obiskal Ameriko.
Iz tega je jasno razvidno, da grškemu kralju Jurju manjka denarja.
IitgDjsluimnHha
Ustanovljena L 1898
SuitaL Senata
Inkorponrana J. 190»
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
M Grant It at
•M Qml
a*
Glavni odb«rnlkl:
Pr—ednlk: RUDOLF PERDAN. 933 E. 186 St. CUvfclmd. a Podpredsednik: LOUIS BALAKT, Box 10« pearl Ave., lonla, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER Ely. Minn. 7fiy.nl blagajnik LOUIS CHAMPA. Box »61, Sly. Minn. ptctjrllr nelxpUfianlh amrtnin: JOHN MOVEHN. 412 _ IStb At*.
Duluth. lOnn.
Vrhovni xdravnlk; Dr. JOB. V. GRAHEK. SOS American Stat* Bank Bid«..
Sixth Avr. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor: ANTON EBASNIK, Room 30« BakeweU Bid«.. «or. Diamond
Streets, Plttaburfh, Pa.
MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street. Chlcmco. HL
FRANK BKHARKC. 4821 Washington Street. Denver, Col«.
Porotni odbor.
" LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bld^.. Puyallup. Waah. FRANK ZOR1CH. <217 8t. Clair Ave.. Cleveland, u.
ZdruZavalnl odbor: VALENTIN PTRC. 780 London Hd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE EhMENC, 3S3 Park Str., ililwauKee, Wla. JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo.
ANTON CELARC, 63« Market Street. Waukegan, I1L
-	Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda".	■
Vae stvari tlkajoCe ee uradnih sadev kakor tudi denarne potlll&tv« naj «e pofilljajo na Klavnega, tajnika. Vse pritožbe naj se poAUJa na predsednika porotnega odbora. Profinje ta sprejem novih Članov In bolnllk*
■prlfievala nal se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katolifika Jed no ta se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organi racije, naj bo zglaal tajnika
bil t nJega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnit«
na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovi s 8 Člani ail Članicami.
Iz Jugoslavije,
ebne župane kot državne funkcionarje, ki bodo imeli nadzorstveno pravo nad občinskim gospo-larstvom.
Tmcnovanje slovenskega referenta v ministrstvu prosvete.
Goispod Pavel Flore je, kakor »oret-a ' Narodna pro«veta", iaiie-iovan za učitelja v Beogradu ter )o posloval v oddelenju za ljud--ko ^.>l«tvo ministrstva §>rosvet« cot referent za Slovenijo. Kakor men jeni list nadalje »poroča, bo 1a i>jti način v kratkem imenovan udj brv. učitelj kot referent za jud.sko šoLsrtrvo na Hrvatskem.
Smrtna kosa.
Na po*u v ožjo domovino, ka-nor s<.* je vračal iz vojaške «lužbe, je nenadoma preutinul v Sarajevu Ljubljančan, učitelj Emerik i)< ržaj, \^et in priljjifbljen. sport-lik. Pokopali so gra 10. okt. v Sara jo vu.
V	Ljubljani je unu-la j>o dolgo-.rajni bolezni Berta pl. Puteoiav, /o j ena Kausehegg.
V	Celju je unn-1 Ivan Berna, ee\'-ijarski nio.i-ster in hitni posestnik, v 58. letu starosti.
V	javni bolnici v Celju je preminul čevljarski mojster Iv. ftač.
Smrtna nesreča dobrovoljčka.
V	Hrastniku se je ubil znani tovarniški delavec, dobro voljče k Žlindra. Vračal se je v temi do-«nov. na Drnovškovem nmstu pa, ki ima jako a!abo narejeno C(?ra-jor je padel v potok in obležal nir-lev. Včasih so bile oblawti natančnejše, danes pa vidimo vs.e povsod ce?te in mostove brez varnostnih T-Tiaj, češ, potrpimo nekoliko, da
Mihe Pr-vla v Križu. Odneseno je b lo precej perila, več parov čevljev :n nekaj obleke v vrednosti 7875 Din. Iste noči no obiskali
Vsi, ki so bili pri vojakih, ne- j koliko lažejo in nekoliko pretira-i vajo. Posebno pa tisti, ki so biii v vojni.
Ali bi se ne glasilo pravilnejše, ee bi rekel, ta ali oni širokoust- j než. takole:
— Po pravici povem, da sem se, bal. ko je izbruhnila vojna. Potem smo šli malo pit in se nisem
Delež Jugoslavije na zlati zalogi avstro-ogrske banke.
V Keojrrad so po Donavi prepeljali pet in pol milijona zlatili kron iz zaloge avstro-ogrske ban-lie. Doslej je Jugc-slaivija prejela skupaj 20 in p l milijona zlatih kron. LK/hliti jjh iuu* še nuiUju-nov. Te zlate kroi^e se Ixido porabile za okrepitev kovinske podloge jag«>ilov- Narodne banke.
Nova gimnazija v Beogradu.
Ministrstvo prosvete je odredijo. da se v Beogradu ustanovi nova gimnazija, ki bo zi* peta. Štiri ••tare gimnazije so to prenapolnjene, da se jo moralo letos odkloniti .>50 dijakov.
Novo borzno peslepje v Novem Sadu.
gi»ve dt»L/ji«>si i, ker je re^rgaiu-za-eija voj.s4ce .s;<;daj <lo\TŠena. Pešie postane zopet šef gt-n. otal>a.
Poštno-brzojavna šola.
Pr^tno-bi^ojami svet je sklenil, da se še letos ustanovi v Beogradu pošUio-brzojavna šola, ki bo trajala dve leti. V šolo se sprejemajo kandidati, ki dovr^Ji v. j j r'esrt razredov gimnazije.
Odlična ruska žena v Jugoslaviji.
V svojem spi^u o TOletnici za-.služnega ee^kega slavista Frančiška Pastr/ika je muš n»jak prof. dr. Murko v '*Prager Presse" omenil tudi ime odlične ruske žene gn>-fiee Pra^ikovje Serge j ovne Uva rove. Omenivši, kiiko je dr. Jng č .svoje dijake leta 18-^7. peijal na konirres ruskih arheologov v Jaro-
več toliko bal. Ko sem se pa iztrez- Upravni odbor novo&adske bor- slav, poudarja ('r. Mni ko. <la je
uzraoviči tudi posestnika Janeza nil, sem se pa še bolj bal. Ko sem	sklenil zgraditi v Neovem • temu
Dimica v Ki-ižu in mu odnesli raznih živil za okoli 250 Din.
V	Velikih Laščah je bilo vlomljeno v pisarno kolodvora teu- iz železne blagajne odneseno 12 Din gotovine. Tat se je tu pošteno opekel
V	Rooah je bilo rlomljesno v ta-uiKesnjo mlekarsko zadrugo. Vlo-milei so odnesli 4imasten" plen in sicer 26 komadov -po 1 kg težkih hlebov masla. Skupna škoda znaša 1664 Din.
V	Pristavi je bilo vlomljeno v skrinjo kočarice Antonije Oirkn-lan ter odneseno nekaj perila in par novih čevljev v vrednosti 500 Din.
V	Rogaški Slatini je bfl izvršen vlom v stanovanje mesarskega pomočnika Gregorja Frica. Vlomilci so odnesli precej otbleke in perila. Skoda znaša več tisoč di-narjev.
Tatovi zimskih sukeaij so *že otvorili sezono. Dne 4. oktobra je li:!a v kavami "Europe" v Ljubljani ukradena dr. Stanku Lapaj-:ie sniknja, vredna 1250 Din.
zaslišal prve
strele, nisem bil v ' ^adu A-ellko moderno poslopje za( pred«ed< vala
znanstvenemu jrrofiea
kongresu Prasko vje
]>rvem strelnem iaku, pač pa prt«- j prodnktno borzo, v katerem dobe' Sei geje\ na 1'varova. Ta odlična cej daleč, zadaj. Bal sem se pa vse-	Prost(>re tudi trgovski gre-, žena, stara ^ let. živi sedaj v Ju-
eno. Avstrije nisem preklinjal, I im* ^rgov^ka zbornica in razne goslavgi m piše svoje
ampak molil sem, da bi bilo kma-
druge korporacije.
Dopis.
Cleveland, Ohio.
Prr*^"iio, da prepovedani sad • lo vek a naj poprej zapelje. Kar je
prepovedano, ti še v spanju miru najprej vidimo, ali se je mogoče no da. Vedno te mika, vleče, vabi.
tu ubiti ali ne..v
Podivjanost mladine.
Na Glincah in v Rožni dolini pri Ljubljani se opaža pri mladih fantih, ki izhajajo iz "katoliških" in komunističnih organizacij, eim dalje večjo |>odivjattost, ki ne zaostaja popolnoma rwč aca albanskimi mauirami. Če se vraea človek zvečer domov iz mesta, ni nikdar varen, da ne skoči izza kakega ogla kak podivjane«, ki ga .prične obdelovati s kako gorjačo ali celo z nožem. Zadnje čase so se pravili tudi na žensrice. Neko gospodično so pred par dnevi zvečer neznani fan talini, ko se je oddaljila par korakov od doma, pošteno pretepli m jo vrgli ob tla. Varnostna oblast bo pač morala preskrbeti, da napravi red!
Tnda gorje ti, ako je sad, ki si si -^a vzel na piko, <pra/v visoko okoli drevesa, pa vse pokio strupene žice v obliki strogih postav. Po mojem mnenju je tedaj dobra previdnost zvijača in kaj jaz vem, kaj »e vse.
Rad bi poslal kaj novic iz te naselbine, samo da bi jih kaj vede-L Glavno je, da za potrebo bomo imeli rdeeesladkomočnega za po-kuševati dovolj oziroma precej. Narava ga je dala s pomočjo kmeta in nas je narava dala. da bomo prav zagotovo letošnjo vinsko sezono, hočem reč« dobroto uničili.
Dela je sedaj za silo dovolj. Kakor jaz izprevidim, tukaj v splošnem. vsi radi delajo, naj šibo doma, v toyagni ali pa pri društvih, zvezah in raznih organizacijah.
» - A.&
lu vsega konec. Najbolj sem st* bal našega kaprola in našega, liauptinana, pa tudi Rusov sem se | malo bal, četudi jih nisem dosti videl. General me ni nikdar potrkal po rami ter- mi ni nikdar r*-kel: — Ti si pa fest fant. Jaz nisem nikdar ujel nobenega sovražnika. Ranil sem pa samo enega n* sicer takrat, ko se mi je puška ponesreči izprožila. Cesar ni nik-dajf govoril z menoj. Nikdar se nisem brigal, kako daleč bodo 511 Lahi za menoj. Molil sem le, da
memoare. Se vedno se zanima za znanstvena vprašanja in se je lansko leto ude^žila sestanka jugoslovanskih arheologov na DobernJ, letos pa sestanka v Ptuju.
Jngfcslevanski parlamentarci v Varšavi.
Poljski listi poročajo, da napra-
.'ijo parlamentarci Jugoslavije v j	--
lovembra izlet na Poljsko. Na če- j
iu izleta bo predsednik skupščine« Brivec se uči svoje umetnosti Ljuba Jovanovič.	j na obrazu siromaka.
Gen. Pešič šef gen. štaba. I
Kralj je sprejel v (posebni avdi-jenci generala Pešiea. ministra vojne in mornarice, ki mu je poročal. o stanju vojske in njenem številu. Pri tej priliki je vojni mi-
bi ne šli preko Save, kajti onstran	da se razreši nje-
Save je moje posestvo. Umikal sem se večkrat kot pa prodiral. Prodiral sem le enkrat, pa talrrat slučajno nisem vedel, da je sovražnik pred menoj. Če bi mi bilo treba iti še enkrat v boj za domovino. se rajši obesim.
Ne rečem, da so bili vsi taki kot bi govoril o sebi ta rojak. Rečeni pa. da je izmed sto vojakov devetdeset takih.
Pa kaj se hoče: ljudje smo ljudje. Z vsemi slabostmi obdani. Hi-navščina nas je tako prežela, da človek laže nehote.
Stopi olikancu na kurje oko, pa ti bo rekel s kislim smehljajem -. O, saj ni nič.
To je kultura.
V srcu te bo desetkrat proklel.
Stopi neolikancu na kurje oku, in rekel ti bo, naj te zlodej vzame.
To pa zaenkrat se ni kultura.
PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! Zaičitlte m Proti uleitaju
H« vite *t naiboljio val* it o PREPREv-BA m MOŠKE Velika tuba S5c. Kit («'■) ti Vil Uumrp ali San-Y-Kit De p t: B 62 Beekraan St.. New York Pifiite za okrožnico.
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES.
Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
90?i XAHDDV4
JIGA
I
NA KRVAVIH
f}
$1.
50
Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.	j
V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in 9 polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga j« trdo vmaa, vsebuje 270 itrmni in 30 «Hk ia vojne.

OUJB XAKOD1" «2 Oortlandt Street, New York, V. T.
GLAS NARODA. 31. OKT. 1933.
Imena in izvor ameriških nest.
Nič ne kale bolj jasno različ- j »o*t izvira ameriškega ljudstva i kot imena ameriških mest. Vsak pritok priseljencev je zapustil svoj sled na zemljevidu Amerike.! Nekatere izmed teh sledi, poseb-! no zadnjih let, niso še tako globo-' ke. da bi se optcz.il o. Toliko bolj <rloboko pa so ut i s« j ene sledi pr- ! vih na-se-ljeiicev in raziskovalcev, zlasti Spancev, Angležev in Francozov. Ti prvi naseljenci so zasedli svoje zastave v naravnih lu-kah amerinke obale in na važnih ktrategičnih točkah notranjosti. A ravno na teh mestih so nastala velika me-sta Združenih držav. Pri imenovanju mest si je Amerika pridno izposodila imena mest po vsem ostalem svetu. I>a.si novo-doilee v Ameriki tlostikrat osupne. ko pride v ameriške Atent. Trojo, Rim, Pariz ali Berlin, vendar se človek takoj čuti bolj doma med staroznanimi imeni.
Najstarejše rne.sto v Združenih državah je St. Augusf.ne. Nahaja se v Floridi, ki je bila do leta 1819 španska kolonija ter je šele ome njenega leta prišla jxxl okriljr Združenih držav. St. Augustine j« bilo ustanovljeno leta 1605. Ust;-n o vil i so ga španski naseljenci Mesto šteje sedaj G192 prebival c*v. Mesto je dobilo ime po s\ Avguštinu radi tega, ker je n« dan sv. Avguština, to je 28. avgu sta 1565. tam vodja, naseljence* Pedro Menendez da Avilis prvič zagledel miho zemljo.
Drugo staro mesto v Združenih državah je Bichmond v Virg;niji l>-ta 1607 se je peljal oddelek rat, iskovalcev jkh! vodstwm kapita na John Smitha po James rek ter je 3. julija prestavil mal kri; na otokih, ki leže ravno nasprot sedanjemu Riehmondu. Leta 160? so prišli v ta kraj prvi naseljene' ko je kapitan Smith kupil od In dijancev kos zemlje, ki ga je ime noval Nonesuch. Leta 1645 so po stavMi tam Fort Charles. Septem bra meseca leta 1733 je obiskal ti ste kraje kapitan William Byrn ter se je odločil sezidati mestr Richmond. Ime izvira najbrže od angleškega mesta Richmond, kaj ti lega ameriškega Richmonda je zepo podobna legi angleškega Richmonda ob reki Thames.
Boston je bil naseljen leta 1630 po članih trgovske družbe Massachusetts Bay Company. Večinoma so to bili Puritanci iz okraja Lincolnshire na Angleškem. Imenovali so ga tako po malem mestecu v tem okraja, kjer so bali naseljeni nekateri izmed prvakov nie<d naseljenci.
Buffalo v New Yorku spominja na Indijance. Leta 1764 je postavil polkovnik Bradstrect na drugi si rani reke pri svojem pohodu proti Indijancem trdnjavo Fort Erie. Leta 1770 so se naselili Seneca Indijanci, katere so prepo tiri i beJci iz njih starih domova-lišč, ob mali reki tam blizu. Prihodnjo zimo je cula neka angleška rodbina, ki je bila v indijanskem jetništvu, kako so dajali Indijanci reki neko ime, ki so ga Angleži prestavili v Buffalo (bivol). C'e je bila ta prestava pravilna, je seveda vprašanje. Najbrže so videli črede bivolov na vzhodu. Indijansko naselbino so imenovali Vas ob Buffalu. kratko Vas Buffalo, a nazadnje Buffalo.
Denver so ustanovili leta 1858 zlatokopi. Prihodnje leto je postal mesto ter je dobčl ime po generalu J. W. Denverju. ki je bil kan saški governer.
Hartford v državi Connecticut je bil leta 1633 prvič naseljen od Holandcev, ki so tu zgradili trd-njavico, katero so dali ime "hiša nade". Naselbina sama se je najprej imenovala Newton in je bila potem prekrščena v čast enako-imnerau angleškem mestu.
San Francisco v Californiji so ustanovili Španci; mesto je do leta 1848 pripadalo Mehiki. Leta 1776 sta dva frančiškana ustanovila prvo naselbino na polotoku, na katerem mestu sedaj leii. Naselbina se je najprej imenovala Yerba Buena (meta). Še le kasnrr-je je dobila ime San Francisco, in »ice* po krtoinuiem zalivu, ki j»» bil tako imenovan na čast Sv. Fran&ika, ko so ga španski ra»-iskovatelji odkrili leta 1769.
Španski pijonirji, ki so se na-
VODITELJI NEMŠKIH SEPAK ATISTOV.
selili okoli Alta v Californiji, s« imeli navado pokrstiti mesta po cerkvenem koledarju. Radi tega. ko so leta 1781 prvič brali ma&o na prostoru, kjer se danes nahaja mesto Lon Angeles so imenovali ta kraj Nuestra Senora Reina de Los Angeles (Naša Gospa Anj^elj-ska Kraljica) ; kasneje je bilo to ime s-krajšano v Los Angeles. Zanimivo je. da je hrvatski misijonar Ferdinand Kunšak deloval se mm go poprej v južni Californiji; saj je živel od leta 1703 do 1759.
Ime Pittsburgh je v tesni zvezi z George Washingtonom. Ko je Washington v kolonijalntih časr.k služIl kot častnik v armadi, jra je leta 1753 poslal governer Virgi-nije. Dinwiddie. da posvari Francoze. da se ne smejo polastiti nadaljnji delov kolonije. Prihodnjega leta je bila odposlana milica, da zgradi fort na sedanjem prostoru Pitt.sburgha, Tudi Francoz, so ustanovili fort, ki so ga imenovali Fort Duquesne. Toda leta 1758 je šel general Forbes z močno ekspedieijo nad francoski fort ter ga je zavzel. Po nasvetu Wash-ngtona so imenovali kraj Pittsburgh na čast tedanjega angleškega ministr. predsednika Pitta.
Rochester je d<»bil svoje ime po n ojem prvem prebivalcu Nat ha liel Rochestru. Rochester je imel prvo liišo v naselbini. Mesto je bilo inkorporirano šele leta 1*17, a prvi naseljene' so prišli že 1788.
New York ima jirecej burnr zgodovino. Po nasvetu Ilenrv Iludsona, ki se je prvi vozil pr reki, ki sedaj nosi njegovo ime. sr> oostavili na rti Manhattan otoka kjer leži sedaj stari New York malo trdnjavo. Za poveljnika je bli določen kapitan Christiansen Ta kapitan in njegovih par mo? so bili prvi beli naseljenci Nerv Yorka.
Kasneje je poslala Nizozemska za pad n o- indijska družba 30 nase Ijeniških družin iz Amsterdama na Manhattan. Za predstojnika naselbine je bil imenovan Petei Minuit. Ta je kupil otok Man hat tan od Indijancev za $"24 ter j<-imenoval mesto Neu-Amterda.ru. Leta 1664 so osvojili mesto Angleži. in kralj Karl II. je podard nn. sto svojemu brat Jakobu, vojvodi Yorškemu. po katerem je bilr mesto prekrščeno v New York.
Cleveland je bil imenovan po nekem Amerikancu iz Connec ticut, pod čigar nadzorstvom so se izvršila prva merjenja v taraiošnji okolici.
New Orleans spominja na prisotnost Francozov v severni Am liriki. Leta 1718 je bila tu ustanovljena francoska postaja kot čuvaj spodnjega poteka reke Mississippi. Naselbini, ki je tu nastala, so dar ime Nouvelle Orleans na čast te danjemu francoskemu regentu, vojvodi Orleanskemu.
Newark je bil ustanovljen o<i protestantske naselbine, .spadajo če k sekti Kongregacijonalistoi. Živeli so ti poprej v državi Connecticut. Leta 1866 ho odnesli vsr. kar so imeli, in se preselili tja kjer je danes Newark. Naselbina se je najprej imenovala Milford. a je bila potem prekrščena v spomin na istoimno mesto na Anglo-| škem.
I Oudno ime je staro egiptovsko ime Memphis, dano največjemu | mestu v državi Tennnessee, in to , radi slične lege ob Mississippi ju. ( kot je lega starodavnega Memfi-sa ob Nilu.
Mesto Providence v državi i Rhode Island spominja na mnogo drugih ameriških mest, pokršče-; nih od verskih beguncev. Leta 1636 je sodišče v Salem. Massa ehusetts, izgnalo Roger Wiiiiamsa radi njegove veroizpovedi. Zbežal je in se našel ti ob Narragansett zalivu. Imenoval je tak kraj Providence v ča-st Božji Previdnosti
Santa Fe (Sveta vera) v državi New Mexico je druga najstarejša naselbina v Združenih državah Ustanovljena je bila leta 1605 na mestu, kjer se je nahagala zapuščena indijanska vas (pueblo) Leta 1630 je imelo prebivalstvo 250 Spancev in 200 Indijancev, danes šteje 7236 prebivalcev.
Minneapolis v Minnewti ima dva različna začetka. Louis Hennepin, francoski jezuit, je lets 1680 odkril in poimenoval slap St.
Francija je kriva vojne in miru.
Nitti, gnani italijanski državnik, imenuje mirovno pogodbo s r a-m o t o človeštva. — Pogodba temelji na ropu in slepariji.
V ne-francoske evropske kroge glavni predmet je bil ščuvati Slo-se je pričela v zadnjem času vra- vane proti Avstriji, čati pamet in to je med dru«*Kni . Sokrivda Italije pri izbruhu voj-tudi razvidno iz članka, katerega ne se je pričela, ko se je slednja je objavil Franceseo Nitti. prej- nasilno polastila Libije. Temu de-šnji italijanski ministrski pred- janju je sledila vojna s Turčijo ni sednrk in eden onih, ki so podpt- med balkanskimi narodi so se pošali zloglasno versaillsko mirovno javile nove aspiraeije ali težnje, pogodbo.	i vsled katerih je postal konflikt
Povsem odkritosrčno priznava j med Rusijo in Avstro-Ogrsko ne-
Prva slika nam kaže dr. Avgusta von Kalira. vojaškega diktatoi-ja na Bavarskem. Prebivalstva je ž njim zadovoljno, ker se zavzema za odcepitev Bavarske od ostale Nemčije. Bavarci so v gotovih ozirili še vedno jak« : tarokopitni. Vsi brez izjeme so katoliške vere ter nočejo imeti nobenega opravka s protestan-tovskimi Prusi. — Spodaj na sliki je dr. Eugene von Knilling, bavarski ministrski predsednik. Glavni vodja Bavarcev, kateru ga pa ni na sliki, ie Hitler, vaditelj bavarskih fašistov. — Na desni je dr. Dorten. načelnik separatist ičneara gibanja na Po-renskem. Njegovi cilj*. da bi ustanovil med Nemčijo in Francijo Porensko republiko, se najbrže ne bodo uresničili. Dorten je plačanec Francozov ter dela pod francosko komando.
Anthony in ustanovil naselbino •ia vzhodnem bregu reke Missis-1 sippi. Na zapadni strani reke je leta 1850 ustanovil prvo naselbino polkovnik John II. Stevens. Obe-Ivi naselbini sta bili kasneje in-'corporirani jkhI skupnim imenom Minneapolis. Ime je sestavljeno iz "ndijanske besede Minne (voda) n grške besede Polis (mesto). Minnehalia, ki v indijanskem na---ečju pomenja "smejoča voda", :e ime slovitega slapa v bližini mesta. Tik poleg Minneapolisa se lahaja mesto St. Paul, ki je izvi-r-io olysfopal od skupine koč okoli neke žganjarne. Leta 1841 je milijonar Gallier dal tej naselbini
St. Louis v Missouri izdaja s svojim liimenoni svoj francoski postanek. Pierce Laclede Liquest je bil tisti, ki je mesto ustanovil. Licpnst je bil častnik nekeg« francoskega kolonijalnega regimenta, katerega dolžnost je bila, varovati francoske naselbine v severni Ameriki. Liquest je dobil tudi pravico, da sme trgovati z Indijanci vzhodno od Mississip-pija. Prva poslopja v St. Lopisu so bila glavni stan in .skladišča krznarske družbe Maxent in Laclede.
Austin v državi Texas je bil me s tem. da je tam zgradil lese- ustanovljen leta 1835 in se je naj-no cerkev ki jo je posvetil na čast
*>v. Pavla.
prej imenoval Waterloo; ali leta 1837, po tek^anski revoluciji, je bil
Seattle v državi Washington je prekrščen v čast Stephen F. Au-bil tako imenovan po indijanskem j st:n-a, ki ga imenujejo "očita poglavarju Sealth. Leta 1852 sojTexasa'*.
>eli naseljenci ustanovili tam na- f Albany, glavno mesto države selbino, ki so jo najprej imenovali New York, je ena izmed najstarej-New York Alki; ta zadnja beseda šili naselbin v Združenih državah, pomenja v indijanskem narečju Pivi naseljenci so bili osemnajsi "počasi'% kasneje pa je bilo ime valunskih (belgijskih) družin, k: spremenjeno v Seattle.	so tja prišle okoli leta 1617. Dva-
Louisville v Kentucky nas pt- • najst let kasneje so si Ilolandci Ije nazaj v čase vojne za neodvis-j prisvojili to naselbino. Zvala se je nost. Leta 1778 je plul general najprej Fort Orange. Kasneje, ko Rogers Clark s svojimi vojaki na je bila dana v lastnino vojvodi splaveh po valovih Ohio reke. da vorškemu in albanskemu (kasnej-bi osvojil deželo Illinois. Zavedal Semu angleškemu kralju Karlu pa se je, da mora poiskati kako II ), so prekrstili to naselbino varno mesto, kjer bi lahko svoj« Albany njemu v čast. vojake izvežbal. Ko je zagledal . Cincinnati v Ohio je bil ustanov-otok. ki je sedaj Louisville, je ta- Ijen leta 1788. Ustanovili so ga na-koj pristal ter dal posrtaviti dvaj- seljenci iz New Jersey, ki jih je set hiš za družine svojih vojakov.: vodil John Cleaves Svmes. Ime Ko je vojake izvežbal. je odšel z,Cincinnati je dobila naselbina na njimi z otoka, a družine so ostale j priporočilo generala St. Clairja. še nadalje na otoku. Te družine ki je želel, da bi se mesto imeno so bile prvi prebivalci mesta, ki j valo po društvu Cincinnati, kat**-so ga imenovali po francoskem i remu so pripadali častniki revolu-
kralju Ludviku XVI.
Spokane v državi Washington je bil naseljen leta 1872 in je bil tako imenovan po sosednjem in-lijanskem plemenu; beseda pomenja ''otroci solnca'*.
Tudi Philadelphia, ima različne začetke. Najprej so se tam naselili Švedi in sicer že leta 1636. Toda prvič je bilo to mesto stalno naseljeno leta 1681, ko je postal William Penn lastnik province Pennsylvania. Penn je odposlal malo število kvekarjev, da ustanovijo mesto, ki ga je imenoval Philadelphia, kar pomenja v grščini "mesto bratovske ljubezni".
gijonarne armade, med drus-imi seveda tudi general St. Clair. Cast nižko društvo pa si je nadelo t«> ime po slavnem Rimljanu Cincin-natus, ki je — kakor revolucionarni častniki — zapustil svoj plug, da je služil domovini, in ki se je — kakor ti častniki —* zopet vrnil k plugu, ko ga narod ni več potreboval.
Chicago je indijanska beseda indijanskega izvora, vendar pa je najbrže iz narečja Ojibwa Indijancev in pomenja bržkone "kraj dirvjih čebul'7. Prvi beli ljudje so se naselili tu leta .1673. in sicer sta bila prva naseljenca Louis
Joliet ter Jacques Marquette. Le ta 1S04 so Združene države posta vile tu Fort Dearborn. Leta 1812 je bil Fort Dearborn porušen. Le ta 1816 se je naselil tu črnokožev Jean Baptiste Poine de Saible San Dominga ter je začel trgova ti z ndijanci. Ta. je kasneje pro dal svojo liišo John Kinzieju, ki je pripeljal svojo družino ter usta no vil malo kolonijo. Leta 1873 yc bil Chicago Lnkorporiran kot me sto.
Omaha v Nebraski je imenova no- po indijanskem plemenu Oma ha. —
Milwaukee v Wisconsinu je bil v 18. stoletju francoska trgovska Inka. Pomen besede ni popolnoma jasen. V najstarejših zapiskih, je mesto imenovano Millioke. Kasne je so imenovali reko v bližini me sta Miliwarik. Domneva se, da so te besede različni načini pisav indijanskega imeia za vas, ki se je izgovorilo Miewaga. Minewaga je pomenjalo "to je dober kraj" ali "to je kraj, kjer rastejo bo rovnice".
Kraj kjer stoji Detroit v Mi chiganu, so obiskali 1. 1648 Fran cozi, a leta 1670 La Salle. Stalno naseljen pa je bil Detroit šele le ta 1701 ko je Francoz Cadillac zgradil Fort Portehartrain. Leta 1815 je dobilo mesto ime Detroit ki pomeni po francosko "ožina
Bismarck, ki je glavno mesto North Dakote. je bil naseljen od raz'.skovat el je v Lewis in Clark v letih lSOt—1805. Stalni naseljen ci pa so prišli šele 1837. Mesto ju dobilo svoje ime po nemškem kan celarju Bismarcku.
Vsak pevec bi moral Imeti novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENB MATICE"
Za Štiri moške glasove
Uredil Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter v*etrnje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami
Cena s poštnino $3.00.
"OLA8 NAHODA" 83 Cortlandt St., Hew York. H. T
Nitti. da je. tekom vojne pisal :n govoril. — proti svojemu boljšemu prepričanju, da je Nemčija odgovorna za izbruh vojne. Svoje postopanje opravičuje s tem. d> ima vsak narod, ki se bori za svoj
izogiben.
Popolnoma neolepšano priznava Nitti. da so zmagalci prisilili v mirovni jxjgodbi premagane k izjavi. da je izključno le Nemčija kriva vsakega zloe'na. To prLzna-
obstoj, pravico poslužiti se vseh nje pa je brez vsake vrednosti.
sredstev, ki vzbujajo sovraštvo ter jačijo odpor. Sovražnika je treba očrniti, ga proglasiti nečloveškim. okrutiin in tako zlobnim kot le mogoče. Kakorhitro pa jt; vojne konec ter nevarnost odpravljena. naj pride resirea zopet n* dan. čeprav je bila tekom vojne tlačena in omalovaževana.
Brez obotavljanja priznava Nitti, da je bila povest o vojni krivdi Nemčije velika laž ter biča Rusij-n n Francijo kot resnična krivca. Obenem pa priznava, da mora ta-
ker je bilo izsiljeno. Mirovne pogodbe, sklenjene v Versailles, Saint Germain in drugod označuje Nitti kot sramoto moderne civilizacije. kot serijo roparskih, pleni ln i h in nasilnih dejanj.
Vsa ta dejanja so v veliki meri delo Francije, pravi mi. — in njih namen je bil prispevati k uveljavljen ju franco-ike nadvlade v Evropi. Take nadvlade pa ni mogoče drseči z nasiljem in tudi če bi se jo doseglo, bi ne mogla biti trajna. Kvropa ne bo nikdar dopusti-
li Italija prevzeti na svoj hrbet la. da bi jo nadvladala Francija.
del krivde. Ravno radi te odkritosrčnosti so tudi izvajanja italijanskega državnika tem bolj zan.. miva in pomembna.
Kot državnik ter sovdeležener v veliki svetovni žalolgr: pravi Francesco Nitti, da je z žalostjo opazil, kako se pogreza Evrop:« nazaj v najgrše strasti Srednjega veka. Sovraštvo in pohlep sta pn-nlavala na površje kot naravna posledica vojne ali pravzaprav mirovne pogodbe, ki ni napravila konca vojni. Med narodi evrr>«p-skega kontinenta prevladuje moralni zakonik ropa in morije. Napodi. ki domnevajo, da so civilizirani. sprejemajo mimo dejan ia m 'deje, nad katerimi bi se pred desetimi leti zgražali. Vsak srreh. vsak zločin, pa ne more roditi ničesar drugega kot neprestano zlo.
Nato pa vprašuje Nitti, kdo je pravzaprav kriv katastrofe evropske vojne. V Berlinu, Petro^ gradu, Moskvi in v nevtralnih deželah priobčeni dokumenta so dokazali, da je nemogoče naprtiti odgovornost za svetovni konflikt izključno le Nemčiji in Avstro-Ogrski. temveč najmanj v enaki meri tudi Frpnciji in Rusiji, ki se je že dolgo pripravljala na vojn.* ter imela leta 1913 večje armade kot tr o zveza.
— Zakaj so se hoteli vojevati? — vprašuje Nitti ter odgovarja na to svoje vprašanje:
Francija je vojevala več vojn kot katerakoli druga evropska država. V uri nevarnosti in poTaza je izdala pozive na demokracijo ter principije človečanstva. V uri zmage pa je razkrila v vsakem slučaju svoj ozkosrčni nacijonalf-zem in obenem tudi histeričnega duha imperijalizma. Sama je povzročila vojno z Nemčijo leta 1870. ker se je nadejala lahke zmage. Poražena ni poznala drugega stremljenja kot osvetiti se za poraz. Francija je bila vedno vzrok največjih vojn v Evropi. Tudi združenje Italije je zrla z mrkim očesom. Evropa ni dosti velika in močna, da bi zatrla pustolovsko razpoloženje Francije ter njeno vladeželjnost.
Nitti izjavlja v nadaljnem, da se je zavzemal Poincare vedno za nasilje in vojno in da je predstavljalo stremljenje Rusije, da si pribori izhod na morje, stalno nevarnost. Rusija je s pomočjo Francije organizirala armado, ki naj br bila največja na svetu. Car je b:l sicer dober, a T)rez moči. Manjkalo mu je inteligence. Bil je o-mahljiv slabič, obdan od tolpe tatov, kojih nekateri so bili celo člani njegove la«tne družine. To so bili sprijeni veliki knezi ter pohlepni ministri.
Nemčija se ni bala Francije, ko-je ugled ter število prebivalcev je pešalo od dene do dne. a je bila v skrbeh radi Rusije. To bojazen pa so izrabili nemški milita-ristični sloji za ojačenje nemške oborožene sile.
Avstro-Ogrska je bila plen neprestanih ruskih
Vse mirovne pogodbe, sklenjene po evropski vojni, temelje na ropu in slepari ji. Do zadnje vojne smo bili vajeni pametnih mirovnih pogodb kot je sklenila Amerika s Špansko. Japonska z Rusijo in Anglija z Buri. Te pogodbe so bile proste vsake oseteželjnosti ali poniževanja. Zadnje pogobe pri so povsem drugačne. Zmagalci niso držali nobene svojih obljub, katere so dali v uri nevarnosti. Pozabili so vse principije "prostosti" in "samodoločbe", katere so slovesno proklamirali tekom vojne. da si pridobe naklonjeno«t i in dobro voljo prostih narodov.
Leta 1914 je pozvala Francija demokrate celega sveta, naj ji pomagajo z izjavo, da se bore Francozi za civilizacijo, demokracijo ter zmago vseh principijev narodnosti in samodoločb. S to "zadnjo veliko vojno" je treba premagati nemški imperijalizem. Zgovornost ameriškega prfvlsednika Wilson a, ki je dal na izrazit način izraza temu idealizmu, je izpreobrnila c»-lo Nemčijo, kajti celi svet je poznal moč in nesebičnost Združenih držav.
—	Žalibog pa ni bil predsednik Wilson sam prepričan o resničnosti tega. glede česar je prepričat vsakega drupreera. Ni ravnal tako kot je govoril. Ni ostal zvest svojim krilatim besedam.
Konečno izvaja Nitti. da je sklenila Francija tajno pogodbo z ^Rusijo, dočim so vsi ostali zavezniki domnevali, da se dejanski bo-i re za slovesno proklamirane principije. Namen te pogodbe je bil pospeši t i ud ejst vovan j e rusk i h aspiracij. Rusija se je zavezala pomagati Franciji, ki je hotela dobiti po končani vojni nemško Saar ozemlje, bogato na premogu. To ozemlje pa je izključno nemško ozemlje in med 700.000 prebivalci je komaj sto Francozov. Ta tajna pogodba je zgodovinsko dokazana in če bi bila objavljena tekom vojne, bi bile uničene vse simpatije do Francije.
V zadnjem času pa zahteva vsaki dan bolj požrešna Francija crt lo Porensko in Ruhr dolino. Sama uganja danes hujše zločine kot jih je kedaj skušala naprtiti Nemčiji. Clemenceau je izjavil, da so mirovne pogodbe le sredstvo za nadaljevanje vojne.
—	Vojna se dejanski še vedno vrši naprej, — zaključuje Nitti svoja izvajanja. Končala se bo s popolnim izčrpanjem, po izčrpanju zavojevanih, tudi z izčrpanjem zavojevalcev. Bliža se polom evropske civilizacije.
Posvcčenje tržaškega škofa.
V nedeljo 14. oktobra je goriaki nadškof dr. Sede j posvetil novo-imonovanega tržaškega »Škofa dr. \ h »j zija Fogarja.
*
Nova cesta v Istri.
Komisija je te,dni odobrila novozgrajeno cesto, ki spaja Vod-intrig, kojih njan s Pni jem.	,
G1.AS XATtODA 31. OKT. 1923.
Izpred sodišča.
% t
Posledica nemškutarstva.	n« ."> diu zaj>ora iii poi-av-
Dne 21. tlee-mbra 1922 je očital us vo vseh stroškov, vpokojcni policijski nadzornik' V neki vlogi nar stanovanjsko Antcu Mil:iu povodcm neke raz- sodile v Ljubljani. ki jo je poslal
Knjigarna "Glas Naroda"
prave
r iu L
Moiitveniki:
M^fTmjf	a kot neKMligamofi)^ popolna _
irivieo pr /ji učiteljskemu stfanu, Marija Varhinj
ri »krajnem s»xiu-šču tova- v ii'imi' 1'uileljskega društva za Imfkn, da je Neuiour -in	iti ukeftšo, se je I\aii T->-
i*'nal iiaivri«ta ujeuiu nej><>- ruažie tak<> razjezil, da je cvaia-čiJ udi je trdi!, da je dobil na [H prizadevanje dr. Der- !
"'•' alo n' bil vpokojen. Za p >-U vanje pa je narval koruptno.
Senat je izloril o&Uk nezacslišaaie kriviee, obsodil pa iltu je zaxa<ii očitka i*.< -j npttb»>st i na -">0 Din globe.
iLI, da pru*-' res Vinko M iŠkere ima navado, da l)u -r. v*ek in xa prosil s»* vrisili precej m-pije hi takrat < jermen i«'a. na i iiiU je vedno laid p sebno na orožni-. l>iif 3. jir!ija je izpil po lastni
P
p mudil cH>toženee ZaMiišajiih je bilo >r»» v>e {tolteijsko a dr. Dere, ki je , da je priie! res \.>»-k in ga. prosil
i/p
.70 U0
:ot
trdil rat n
us. ki je
pre iska-
na i
Miku ž. mja rn e ali v teden
* val«». ces, ' i «-u j>ot» jri««nio'' in T<»«.-j bas i bralno »htoieni Mi i n »prijet t ih aktov. Ker je tudi dil to izjavo in zani-rMlovanja in tudi <Im-ra«{»'e p«»dpreti trdi-, je bil obs »je« All-:;di žalitve prve in vHtcnosti na 10 Din lučaja neasterljivc^i upora.
Spor med carinikom in kolodvorskim restavraterjem.
Kolodvorski restavrater Kudolf Os vabi j«> jmi lastni izjavi zameni n» koe upravitelju earinarne na kolodvoru na .Jesenicah baje r.att, ';cr mu ni hotel v pozni uri v »s* dati boljšega vina. Drugi dan j«' izdal carinik Ositradovskv in-teniik?, <la ne sme poslovati re-btavraeijsito o-»obje pri mednarodnih vlakih, da se lahko pri tem tihotapi valuto. Iti baš takrat se je pripeljal na Jesenice večji prevoz i 'ehoslovakov, ki s > s.- seveda bridko in energično pritožili pr ti takemu postopanju. Te pritožbe >>o naši«? odmev tudi v vseli slovenskih listih, ki so >e zgražali na»l takim p< stopanjem, ki nas tako ponižuje pred in^stranči. Po Osvaldovein posredovanju pri post r.jeuačelniku je prišel na Je.-**-nice set' h"*p. drž. žel. Xegovetic, da prouči ta shfc'-aj. In pri tej priliki je tzjavil upravitelj earhiarne Ostradovikv da je Osvald tihota-pee. da j«* v prewkavi zaradi tiho-1 apstva in da on nima zaupanja. Da svoje trVlilve o Osvaldu tud'i z drug*1 M mn; podpre, je lanstral carinrk pnuie.ini članek v " Jutra-lije Xovosti", v katerem je ponovil obtožbo napram rest a v rater ju. IVi obravnavi o.Ut j«* hotel doprinesti 'V»t rn-dov.sk v za svoje trditve dokaz resnice, ki pa se mu je popolnoma izjalovi!. Navedel je le en sIiuh i jflede dveh zavojev bla-o k:it«*rih pa Osvald ni niti ve-del in se mu je to eelo ihI njegovih ljudi skrbno prikrivalo. l*o daljnih irovor ih raznih zastopui-l:ov je bil Ostradovskv obsojen, ker je dolžil Osvalda tihotapstva, na 200 Din globe aLi v slučaju neizterljivosti na 2 dni zapora. Ta Milita se mora objaviti v "Jutra-
arhinja:
v platno vezano .........
t usnje vezano .........
Rajski glasovi:
v platno vezano.............70
v usnje vezano	... 1.3®
v fino n^nje vezano ........ 1.60
v u»iije vezano............. L30
Skrbi za du&o:
v i»!atno vezano ........... .80
v usnje vezano ..............1.65
"rkami
1.00
fino usnje vezano ........ 1.80
izjav; !:.u- "t 151 rov vina in nahruli! Sveti l*ra:
,	\ i	i » fino v i>!atno vezano, z debeli
orožnika \ *la Armnocuca z ne l>a»	1
ljubeznjivlnii priimki, ki ne spala jo v javnost Svojo prt-Jiudo vin*':o jfT'i bo trezni! in hladil za t«j 10 dni v zaporu.
Poučne knjige:
Izpred sodišča v Celju.
Abetcdnik slovenski:
liruAiran ................... .30
T> .. ..	.	„	trdo vezan.................. .50
Kadi težke telesne jx.skmibe ^i^ko-slovensld flow
Učiffljii K' k'»ta v Pžsecall je bil (I)r. ..................... 5.00
na iiiese a težke je«če «.l>sojen • lnjetjsKa sloiba ali nauk kake
Ivan Levstik, posestnik v Podpor-'	?f .k 1 "^J rtrei® —• ^
, • - ■ . t - i i - »omari zivuiozdravnik ..........1JS5
JU pri isecidi. l.-vstik je bil ze jjva sestavljena plesa: Cetvorka in
lansko leto pred ]K»roto v Olju j bedela spisano in narisano......
i;	Govedoreja.....................25
"u^oslavija. ZemljejtSsul pregled 1.25 Mu bi rna knjiga ali hitri rarunar
za trgovce z lesom.......... 1.00
Knjiga o lepem vedenja.
na umora !«-t t»«žke
|cn liKii soudeležb*' tožnika Jlavra na G ječe
Se ena težka telesna poškodba.
Pred sodiščem .s«* j.- zagi.varjalo 8 TrJo vezano ...........
kmet-kili delavcev i/. Smartna pri Kako se postane amerišld
Slovenjfrradeu. kateri s«.) v noeiL.	......
,n ■	, .. knjig« o dostojika vedenja
10. junija te/ko poškodovali I^-.Kako postanemo stari ......
cestnika t asa iz St. Janža pri Katekizem (veliki) ........
Dravoirradu. Obsojenih j«- bilo 6. Mlekarstvo a Črticami sa
norejo .................
Vernike sngle^ki tolmač .... Največji spisovnik Ijabavuita Snn^ina bre* učitelja
2. (id ••••••««
I'ravila za oliko...........
1'eretnlnar.
l6tnlk •••••••••••••
2.	letnik .............
3.	IetnlK .............
^raktiinl rafanar .........
«lvl-
in sicer: Albin Zor man na 15. F r. Videin^ek jn Maks Staleker na G. Alojzij Pečnik na f>, Simon Iršie na 4. Ivan Iršič na 3 in Avg. Luž-nik na 'J m ose ca težke ječe.
Padi pregreska py členu 11 zakona o zaščiti javne varnosti in i «»cia v državi ob prilrki rudarslie stavke v Trbovl jah so bHi ol»s »jeni rudarji- Prane Ške-rlj. Ivan Jane in J<-<.ip Gričar na 14 dni.
IM
.15 jm .40 .40
.75
.60
• * m
... JO
... .55
... Jttf ... ... .80 .75
Ro^ni slov.-angl. in angL-slov.
..* , _ . . .	, slovar ...................... .70
iLtiuolt Mozetič na lo dni in h rane Slovensko-angleška slovnica,
• ikivgar r.a 7 dni zup«>ra.	s slovarjem, trdo vezana......1.50
—---, Sveto pismo stare in nove zaveie,
T l'v I n l I 1 vpebuie 1040 strani............SJOO
n8ntis8K Pastrnek. knjigovodstvo, i m 2 dei
Iiuiiuuon I UOHIIOni feiovensko-itaUanrid in ItaU,dov.
--slovar ....................... 1.00
Najstarejši i>raški slavist Fran-|SrbKka začetnica za Slovence.....40
, t, ^ . .	,	, 'loiensko-nemSki in nemSko-sloven-
tisek 1 astrnek je 4. okt. prosla- gjj glow ................... ^
vil 70 letnico svojega rojstva. Pa- Slovenska Narodna	....
strnek je učenec Miklošičev in Spretna kuhariea ................1.25
To	-	„	Spretna kuharica, trdo vezano 1J»0
Jagicev; njegova licenca sta po- SIovenska kuharica ............ 7.00
leg drugih bila tudi Matija Mur- |'mni čebelar .................. 1.50
ko in Ljubomir Stojanovič, da- obilna knjižica .............. i>0
našnji generalni tajnik Akademi- V>Uki ženski spisovnik raznih
Trdo vezano ....................1.00
Kraljevič In berač ............ M
\raljica Močeni ca, trdo vezano J89
\armen, trdo vezano............ .40
Jndske povesti, — Od hide do hi*
fci " bm Ljudska knjižnica:
1.	xv. Znamenja žtirih ...... JO
2.	ar. Darovana. Zgodovinska
POTCft	« taM
3.	sr. Jeruač Zmagovač. — Med FlttOli........................................M
4.	zv. rial o iivljcnje ................jm5
5.	zv. Zadnja kmečka vejeta	.75
7. zv. Prihajat .............................60
S. zv. Pasjeglavci .............75
0. sv. Kak« mem m Jas likal,
(Brencelj) .......................................60
10. sv. Kake sem m jas
(Brencelj) ......................................JO
:l sv. Kak« m n jas hkrt.
(Breneel j > ................... UiO
2. zv. Iz dnevnika malega po-
redneža, trdo vezano...........60
14. zv. Unbljaub slike. —
«Bren<-elj) ....................60
5.	sv. Jnan Miseria. Povest ls
Španskega življenja .......... .60
6.	sv. Ne v Amerike. Po resničnih dogodkih .................60
Mali Ijndje. Vsebuje 0 povesti.
BroStrano .................. .75
Trdo vezano ................ 1JC5
Mimo življenja, <lvan Cankar) .8f-
Mrtvi GostJič ................. 35
Materina
foeefino ...................... .40
MaH Klatel .................. .70
veta doč .................... M
6tri povesti: Nagla beseda; Tujčeva oeceta; Gospod Grabar; List
Papirja ........
Stric tomova koča Sveta Nolburga .
J0
.35
.75
J3V
. _ . . _ .. .	raznih pisem, trdo vezano 130
je nauka v Belgradu. Tu<li slavist Veliki vsevedež ................ 1.00
St rekel j je izšel iz Pastrnkove Zbirka domačih ;dravil kakor jih
rabi slov. narod ..........
i, . i-i iii. . i Tzodbe sv. pisma ..............
I astrnek je dosegel doktorat * ^^ ^^ ^^ lo ^
slovanske filozofije še pod Miklo- vencev
Šičern leta 1886. Dve leti pozneje) 1. zvezek ..................
se je habilitiral za privatnega do- 2 zvezek ................
centa slovanske filologije in na-; stopil službo na l>unaju. Nato ju začel znanstveno delati. Napisal rOITlŠllllJ j ,ie nepregledno vrsto razprav.
i -i t	e j.	Amerika in AmerikancL trd. ves. 4.00
člankov, referatov m recenzij. , , . ,I #	^
njih Novostih (Kleovorrui ured-	, , j,-, • •	» Andrej Uoier ................ ao
. . ... XT ^ .	Njegova dela se odlikujejo po red-: unpiu vedeževailca .......... ^5
nik - Jutranjih Novosti * je ueo- , . ®	.. .	" . ^ ^enesaa yeuezevauia .......... ^
* ° ki stvarnosti, jasnosti in vestno- Belgrajski Biser ............ J5
Razne povesti in
1J0
.70 .40 .40 .70 .70
.40
la do4>i točne in-članek je zajše!
tavljal, da je inkriminirani č-laiuik! j»rvotno (»diozjl, formacije, t>*la brez njegove vednosti, še predno v» dowle infi■rm.icije, v lirtt. Zato za vsebino ne odgovarja. Z ozi-rom na T»i zagovor je bil (rli^ijtti -ai'io na 1(jO l>Ln g-lobe in nw>ra objaviti primeren popr»wek.
sti.
Furke in po rednosti .....................40
T> .	. .. - t -i t» ■ ieli rojaki, trdo vezano........ U®
roieg znanstvenika je mi ra- ^
roman, trdo vezano ......	.75
str nek izboren organizator. Leta itoija pot na Šmarno Gore..........J85
189 je ob KoUarjevi stodetnici lz- Balkanska Turška vojrica............Ji
čarovnica starega grada........ .23
šlo v njegovi redakciji tozadevno
Cvetke
J5 J5 JO JO
Razne obsodbe.
Marijana Zirovuikova iz Zl»ilj jf bila (»bto-Vna, da se je radi nje-ne ni.ib Muimosli dne 17. februarja t. 1. njen 4lctni otrok opekel na trebuhu in da je z ranjenim otrokom tako neprevidno ravnala, <la je otrok čez lie-kaj dni luurl. l'«otovilo sc je, da je bil otrak božjasten in da opeklina ni povzročila, marveč 1« pospešila njegovo smrt. Ker pa za božjast re« ni u<t))enih zdravil, kot se je zagovarjala obtoženka, je bila. Ži-rovnikova oproSfeni.
Krnetski fant ti ljublja?\ske o-kolioe se jo spri ?i svojo nevesto in njeno materjo, k«:- je slednja zahtevala pri žetvi tov an jsk i giihn-gi" prevelik preuiitek. A'Ofoet" se je p*)d"Ha in fant tudi ni plačeval alimentac.ij zn nezakonskega otroka. Neccvia-iuati ira je t<«ola, toda fant je hitro vzel svoj«) doto v znesku 40.000 kron od svojega brata in jo zakupil in pognal v veseli družbi, stmo da ne bi tažoica ničesar dobila. Prišlo je eelo do ma»ifostaeij«ke prisege, da njtnia nobenega premoženj*. Kljub temu pa je bil obsojen podjetni dečkcrl radi prejjreika zoper devastacijaki
obširno delo. Dve leti pozneje je :i?anova ^^ ... Pas<rnek postal naslednik profe- «.a8 je I|aj0 sorja Hattala na praškem vseuči- letina Borograjska
liscu. Ril je imenovan za izredne- Doli z orožjem .............. JO
ga profesorja slovanske filologi- I»ve sliki — Njiva, Starka — je. S slavistom Gebaurjem je ustanovil seminarski oddelefc za cerkveno sta rosi oveuščino ter je po Kan in svet.	1906 Gebaurjevi smrti prevzel tudi nje- Duhovni Boj ffovo vodstvo.
JO J#
<Me5ko)
Dolga roka .......
Devica Orleanska.............. JO
M0 JO
Elizabeta
_ ,	,	Fran Baron Treok ..
Profesorja Pastrneka so zanima- vn Diavolo ........
la različna vprašanja na polju (Jozdovnk (2 zvezka)
Grešnik Lenard. (Iran Cankar)
slov. filologije. Ta vprašanja je Go4CTg|d učenjak vedno smatral za celoto, (jn,^ umim . .. *]*] Posebno živo se je bavil s cerkve-; Golem, roman ..........
no staroslovenšeino, z delovanjem Med vika ...............
. ,	. ,r . j Humoreske. Groteske te
apostolov- sv. Cirila m Me«toda. s u dobe ^^ ^^
slovaškimi in moravskimi dijalek- \z za.peške globeli .....
J5 J5 JO L20 .75 J5 JO .70 J5 J« JO L50
ti in z bibliofrrafijo. Važno zaslu- Igralec, roman, sftomini mladeniča JO po si je Pastrnek stekel s tem. da	m
je pobil Czambelovo teorijo o tes-
ni vezi slovaščine z jugoslovanšči-no; Czambel je stal pod madžar-| skimi vplivi, katere je Pasternek z! znanstvenimi razlogi docela ovr- j grel. Xjegovo omembe vredno delo, ki kaže vso marljivost zaslnz-ne$ra moža. je *'Biblioirrafsfei pre-trled slov. f ilolopije od leta 1876 j do 1891". To je obenem glavni re-1 gist (T 13 prvih zvezkov Jagičeve-ga "Arhiva za slov. fiologijo" in služil se danes slavistom v potrebno orijentacijo.	s
sodnika. BroHrano Trdo vezano .... zv. Sosedov sin. Sb cesarja Itd. Brofiirano
Trdo vezano .......
. zv. Dr. Zeber, roman.
tragedija v B. dejanjih.
.75 1.00
M 1.00
Mwijs	«30
Mililo Poštenjakov!« .......... .3t»
Mitva. srca. Povesti. (1. Tavčar) lJiC
Marjetica .......................70
Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-povestl. (Novačan) —
Vezano /..................... 1.50
BroSirano .................... 1.00
N'aia Vas. 2. del vsebuje 9 povesti
Vezano ...................... LS(
Brofiirano .................... 1.00
Na Indijskih otokih .......... JO
Naseljenci ...................
Sm Preriji .................. JO
Nihilist ...................... .4#
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in straliote z bojnih izhodov bivfie-
ga slovenskea polka .......... L50
Jatodna Biblioteka: Amerika in povsod dobro, deeK
najboljše ..................... JO
Berai ........................ .40
Bp j • prirodo ................ .40
Božja kazen...................40
Babica..........................1.20
Beatin dnevnik................70
Črtica iz življenja na kmetih .40 Grška Mytologija, 2 knjigi ..
ieneral Laudan ................
Kranjska čebelica. Poezije ... Nekaj iz ruske zgodovine ....
Nesrečni ca .....................
Rimska 5fytologlja ..........
Spisi Aodrcjčkovega Jožeta, — ^ Popotni listi, nočni prehod Itd
V Gorskem zakotja .......... .40
Za kruhom....................40
Zaroka ob pol noti.............40
Z ognjem in mečem.......... SJC
Narodna knjižnica:
Bilke ..............................JO
Bele d oči, — "ft" junak	JO
Izbrani spisi Valentin Vodnika JO Kuhinja pri kraljici gosji nožid JO Malenkosti .................. JO
Moje iivljenje. (Ivan Cankar) .40
Paberki in Boža ........... JO
Obiski. (Cankar)	1.20
«b?ski. (Cankar) Trdo vezano .. 1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J5 'ovestice, Habindranath Tagors,
Vsebuje 5 povesti ........ .40
Petelinov Janez (AleSovee) —
Trdo vezano ................
Broširano ..................
Tariski zlatar ..................
Pasti in zanke, kriminalni roman
Poaljcdnl Mehikanec ..........
"oreftl Makiima Gorkega .... Tod svobodnim solncem, 2 knjigi 2JO
Pravljice H. Maj ar .......... JO
Pojesti slovenskemu ljudstvo t
pouk in zabavo ............. J5
Požigalee ...................... .25
Traprečanore zgodbe............ .2j
Predržani Prefiem in drugi svetniki v gramofona ............ .25
Patria, povesti iz irske Junaške dobe ..................*•«• JO
Podobe iz misijonskih detel____ -st
Peter Zgaga .................. JO
Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. L50 ltke selivke. (Kabindranath Tagore)
— 1.00
Pred nevihto ................... J5
Baz krinkam Habsbnrtanl, ^ Moja
preteklost .................. JO
levolneija na Potrngalskeas..... JO
Rlnaido KnaMt«! ............ 36
Robinson ........................70
Slovanska knjižnica. Zbrani spl-spisl, vsebuje 10 povesti .... JO
Slovenski šaljivee .............. JO
Sonefiki invalid................ .50
Skozi Urno Indijo.............. JO
Epske, satire lo liuoifMfci .... JO
Sanjska knjiga .............. JO
Sanjska knjiga, velika ........ 1.00
Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.00 Strelec ........,....«......... JO
Strahote vojne ................ *H>
Sv. Genovefa ................... 40
Sosedov sio, (Jnrti«) .......... JO
Stezosledec ..................... JO
Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. JO
Slovenski pisatelji:
2.	zv. Joa. Jurčli zbrani
Vsebuje 7 povesti .......... U0
3.	zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisL Cvetje v Jeseni. Visoika kronika 2.0i
SpilmuDove pripovedke:
1.	zv. Maron, krč an ski deček Is Libanona ..........................Ji
2.	zv. Marijina otroka, povest lz .... kavkafikik gora ............ J5
4.	zv. PraSki Judek .............25
8.	ZV. Tri Indijanske povesti .....JO
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest is Japonskega .... JO
10.	zv. Zveti sin. Povest iz zvla<le
Akbarja Velikega............ J5
11.	z v. Rdeča in bela vrtnica, po-
^CSt	aN
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mlsjonov v Koreji ............JO
13.	zv. Boj in zmaga, povest .... 30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest is zgodovine kanadske .................... JO
5. zv. AngelJ sužnjev. Brazlljska po* est ...................... J65
16.	zv. Zlatokopi. Povest...... JO
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ........ JO
38. sv. Preganjanje indijskih mls-
jonarjev .................... JO
9. zv. Mlada mornarja. Povest JO
šaljivi Slovenec .............. .00
Svitanje, roman, trdo vezano____1.00
Turki pred Dnnajem............ JO
Trenutki oddiha .............. .40
ITmor v Sarajevu ............... JO
išnjeva Repatlea. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1J5
Vera, roman .................. .35
Trdo vezano.................. .55
VeGkl vsevede!..................1.00
Vrtnar. Rabiudranat Tagore, trdo
Igre:
vezano .........................00
Zadni dnevi nesrečnega kralja .00 Zaklad na kozjem estrovn .... JO Zadna pravda ................ JO
Zmaj iz Bosne...................80
Zlatarjevo Z!ato .............. 1.00
Za miljoni. trdo vezano ...........6"»
Ženini naše koprnele.............35
Zmote in konec gospodične Pavle .40 Zbirka slovenskih p*v*stl:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35
2.	zv. Hudo brezdno.............35
talina Solz. 3 en ode Janke: Dra svetova, dediščina, trpini .... 1.00
dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih JO ■andeamus. Komedija v 4 dejan-j «20 Martin Krpan. Drama v petih de. janjlli ........................ .50
Revizor. Komedija v 5 dejanjih L00 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v 3 dejanjih .................. .00
Zbirka IJn*klh Igsr.
. snopič. Kmet Herod, Vedete talka, Župan, Sardamskl, Jesa
nad petelinom in kes ........ JO
. BEopič. Mlin pod zemljo. Sv.
Nda, Sonj« ................ JI
. In 8. snopič. Sinovo maščevanj^ Za letovišče, Občinsk tepček. Dve materi, Neža s Bleda, Naj-
. snopič. Na Betlebemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašica kave ____ JO
1.	snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperijiva soseda J4
2.	snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastlrlcl in kralji, IJudmila, — Planšariea .................. J»
3.	snopič. Ves talk a, Smrt Marij« Pevice, Marijin otrok ...... JO
4.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO
5.	snopič. Turki pred Dunajem Fabjola ln Neia .........M
7.	snopič. DimeŽ, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen stan Je zaničevan ............ je
8.	ln 19. snopič. Pijavka, Skri««n zaklad. Rešitelj. Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške Blejke .................... M
0 snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. jo
Pesmi in poezije:
Godi
3. zv. Vesele povesti...........
1. zv. Povesti in slike ..........
:>. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................
Zabavna knjižnica:
2C zv. Pe^an fn I.ambergar......
23. zv. Črna smrt................
4 zv. Zločinci ................
.35 .35
J5
.75 .75 .75
.75 JO
J5 .40
JO .15
"i. zv. Mož z razrezano dušo .... 1.25
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
J0 .40 J5 .40 JO
JO
lee; poleg narodnih pravljic • Vrbskem jezero. (A. Fantek)
Trdo vezano ................ .75
Moje obzorje. Eng. G an gel. Poezije
Trdo vezano ................ 1J5
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40
talade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1JS5
Broširano .....................
Vsul. (Simon ienko) .........45
Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in pre-vodi znanih slovenskih pesmi v
angleščini.................... i.n
*oezije. (Simon GregorčK)
trdo vezano .................. 1.00
Tloliea. Pesmi za mladost.....04
lovenska Narodna lirika. Poeslje JO Sto ngank. (Oton Zupančič). — Poezijo .............
JO
2.	zvezek: Pri slbelkl; Cerkvica; Ne tožim: Oj planine: OJ s Bogom U planinski svet; Šolskodomaki mladini; Na bregu............ JO
3.	zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč....... M
4.	zvezek: Ujetega ptička tožba; Za kipi duša; Dneva pripelji iar; Prt pogrebu...............40
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva Lam prpelji žar; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav........ M
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo.............44
7.	zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; DomorodDa iskrica; Pri svsdhl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: TI osrečiti Jo bo ti (mo-Žsn zb. > ; Ti osrečit ijo hotl (mo-ški zb.) ; Prijatelj in senca (molki zb. 1 ; Prijatelj ln Benca (mctšan ■t.) ; Stoj. solnčloe stoj ; Kmetakl blžl
9. zvezek : Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Ztmskl dan; Večerni zvon; Zdravice I.; Zdrstvee II.;Oče večni ; Tone Solnce .............. .11
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor.................. 1.20
12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — (Foerstert .................. JO
12 Tantum Ergo. (Foerater) .... Jt
15 Tantum Ergo. (Premeri) .....00
Mlssa In Honorem Caeclliae —
(Foerster> .................. Ji
Mašne pesmi za mešan zbor. —'
(«attner) .................. JI
Slovenska sv. maša, za meSan zbor s spremljavo orgel. (Laharnar) JO
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raSkl zbor ln petje. (Bajik) .. LS0
Bom iel na planince. P od p uri slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00
Na fiorenskem Je fletne. (BaJuk) 1.00
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .7|
Note za klavir:
Job za mladi sob, pesmice «... Dedek je pravil, pravljice Mladim srcem
Narodne pripovedke, 8. svezek.. iarodno pripovedke, 4. svesek.. *ravljice ln pripovedke s
1« zvezek
2. zvezek ..................... JO
Slavček, zbirka solšklh pesmi J5 vončekL Zbirka pesmi sa mladino: trdo rssano ..........................1J0
Volk spokornik in druge povesti za
mladino .................... 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1.	zv., trdo vezano. Vpeb&je 15 povesti .............w*..... .. JO
2.	zv., trdo vezano. Pripovedke in pesmi ...................... JO
3.	zv., trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... Jt
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-vwti	JM
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-
Tfiti	ss iN
'metnUke knjige s slikami: Mlada greda; pravljica s slikami JO Pepelka; pravljica s slikami U0 Rdeča kapica; pravljica s slika-
lili •••••••••••••••■•••••••e
Soegnijčlea; pravljica ■ Bilkami L00
Trnoljčic*. pravljica s slTksml	LN njlge sa slikani*t
Mladi slikar	.IV
Silks is pravljic ..............71
njlge sa slikanje liiwlu popolna s barvami ln nrvedfloB:
Mladi Metoft ..•....•••..••	UO
OtroSId vrtee	LN
Za kratek čas	1.20
Zaklad sa otrok« ........................Ue
Razglednice:
Zabavne. Različne, ducat.........ifi
Wew Yerika. Različne, ducat ..	JM Velikonočne, Milino trn wnW
ducat .........................JB
Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.40
Posamezne po ......................JM
Nvoin noia, ducat ..........
posamezne po ............	.05
Planbaid pozdravi, ducat............JI
pousmezne po ....•■.*.*•■	.05
Prerokovalne karte	L00
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške in mešane zbore......................
Gorski odmevi. (Laharnar.) žbii. ka moških zborov ln čvetero
spevov. 1. svezek ............. ,45
2. zvezek .............................45
Narodne vojaške. (Ferjančič) J0
Narodne pesmi. (Marolt) ....... Jto
Naši himni; Lep« naša domovina; Bože pravde. (Marolt) ........ .15
Narodne pesmi Žirovnik
L ^............................
Z- zv............................
3- zv......................... J0
Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ................
Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 niphoIjSih pesmi z notami ____3.00
Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-ran, alt in bas
2. zvezek.....................
? zvezek ...................... .45
Planinke. (Laharnar.) Pesmi za spran, alt, tenor ln bas:
L zvezek ..................... .40
2. zvezek..................... .40
Vojaške narodne pesmL (Koal) .. JO Orlovske himne. (Vodoplvee) ... U0
Ura, srednoSolaka pesmarica:
1.	zvezek .................... LJ0
2.	zvezek.................... 1.8f
Priložnostne pesmi za Izven cerkvene in društvene slavnostS — .... (13 mešanih ln 3 moški zbori) L10
Nočne pesmL (Adamič)	U5
KupletL (Gram) —
1.	Kranjske fiege ln navade .... J5
2.	Učeni Mihec; Slabi Casl .... J»
Ljubavne blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ M
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki)	.71
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki)	JO Pozdrav s Bleda. Koračnica. &
(Jaki) ....................	,N
Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica. (Jaki) ....................... J|
Pripoznanje. Polka mazurka. 1
(Jaki) .................... J|
Primorski odmevi. Fantazija, h
'Breznik) .................. jf
Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ................... jg
S*čno veselje. Potka ............ Jf
Zatiraj »vesta. Polka .......... JO
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi za klavir ln gosli...... 2.00
Bratje! Slovenci smo. Koračnica.
(Premrl) .................... JS
OreL Koračnica (Jaki) ......... JS
Vojaška koračnica............... JO
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter) JO
Mabel. Intermezzo. (Aletter) ....	JO
t
Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ...	JO
Aditha. Intermezzo. (Aletter) ...	M
Buri pridejo. Koračnica. (Skorpln)	Ji
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki . Združenih držav, srednji ZdrnJhnib držav. Mali Nova Evropa .......
ufit-
S. Nezadovoljne«; To kam! ........................
Slovenski akovdL (Adamič) « Zbirke 22 meisnih ih moftlh zborov:
1.	svesek .
2.	svesek .
1 .#....«1
JS
.78 .75
Meiani in moild zbori. (Aljal) ^
1 svezek: Domovini; Nevesti; Ne sv eni ml; Nsla zvezda; Ujetega ptiča toiba; Soči. .*.••...■*•• JO
...... M
Zemljevidi:
M
Colorado,
Tennessee, Oklahoma, Tnj«mi^ Montana, Mississippi, Washing, ton, Wyoming, — vsaki po .... JS
zemljevidi t
Illinois, Pennsjltagla, ta, Mid
Virginia, Ohio, New York -
vsaki po
VeUkm
WmBhm Jo priloBtl d«narf bodisi r gotovini, Money Order aH potato wnamko po 1 aH S centa. 60 pofiLjoie gotovino. wkfltwic&ijto
1"G LAS NAROD A"
(Slovenlc Pu^llahlne Company)
Cortlandt St., Now York
Ho naročajte knjig, katerflil id r cenika. .
Knjige pofefljano pottnfrao prosto.
'■mm?*
GLAS N
C 8 s i r.
Jhs Eicber-in.
Ob kapitulaciji Nemčije.
Nemška državna vlada je v spo-
13. februarja leta 187S. ob pol osmih zjutraj »e je uslužbenka Vodnega kloneta v pasaži Jouffroj ravno pripravljala, da bi otvorila m v o j lokal ič, ko je nenadoma stopila vanj neka ženska v nenavadno dolgem dežnem plašču.
Ta zgodnji obisk jo je bil nekoliko osupnil, zlasti, ker je zagonetna ženska imela glavo skoro popolnoma pokrito s kapuco in obraz zagrnjen z gosto tančico.
Za odjemalko te zgodnje jutranje ure niti huda naglica ni bila olajševalna okolnost, zakaj prišla je bila počasnih korakov, umirjeno, strpno.
Vendar pa je odločnost njene hoje očitovala izvest.no nsmero. da hoče nedvomno zadostiti potrebi, oziroma izpolniti dolžnost. — Vslužbenka si je domislila, da ima opraviti z nekakšno točno ln plašno Angležinjo, ki noče začeti dneva s težo na vesti. Potem pa sta ji njena kramarska narava in dobi čkaželjnoftt preokrenila misli. — Odprla je odjemalki in jela tuhtati da pomeni takle nepričakovani, nenavadni izkupiček včasih dober začetek veselega dne. . .
Ko je poteklo pet minut, si je dejala, da je Angležinja zelo vestna. (Vz deset minut je pričela, vsa v skrbeh kakor mati, hoditi sem in tja pred zaklenjenimi durmi, za katerimi ni bilo sLiaati nobene-ga šuma.
C\z četrt ure je bila že močno prestrašena.
Dvajset minut! Brezdvomno se je tu zgodilo nekaj izrednega.
Skoro ponorela je hitela mladenka v pasažo po stražnika, ki se je bil ravno pri nekem vinskem trgovcu v uliei Grange Bateliere k repeal h |x>žirkom žganja Spotoma mu je povedala zagonetno zg<;d bo in razodela svoje sum nje.
—	Zagotavljam vas, — je dejala, — to je sentimentalna Angležinja. ki se je onesvestila.
Potrkala sta na motno steklo. Nobenega odgovora.
—	To je nenaravno, — je rekel atari, z medaljami ozaljšani policaj in *e je nerazvidno namrgodil.
Podrla sta vrata, ki so bila znotraj zaprta z zapahom.
—	Saj je to veudar moški! — je vzkliknil stražnik. — Kaj ste pa brbljali o neki Angležinji?
—	Pri moji veri! — je odgovorila uslužbenka, — ravnokar je bila še Angležinja. Z dežnim plaščem je bila ogmjena. Kako, za vraga, se je nefki izpremenila v moškega f
Resnično je bil to moi. mlad moti. Popolnoma jrol obraz je imel našminkan in napudran. kot kako dekle. Obrvi si je bil preslikal s čopičem, ustnice pobarval s po-mado, odi podčrtal z ogljem, plave lase pa nakodral in posul z zlatim prahom.
V uhljih sta mu blestela dva u-liana. Prste je imel preobložene s prstani, roke vse prepete z zapestnicami. Na razgaljenih prsih se je sveti! rubin, pripet na biserno Verižico.
Na tleh poleg njega je ležala oblaka, dežni plašč in vsaikovrstne ženske cape.
Mladenič je bil mrtev. Dolga srebrna igla je tičala v njegovih prsih, tam, kjer se nahaja srce. Sedel je na nečednem sedežu. —> Na koncu igle. tik ob dijam&ntni glavici, je bil pritrjen rožnat pa pir.
Na tem papirju je bilo napisano
sledeče:
—	Star sem osemnajst let in suženj izrednim strastem. Rodil sem se, da bi postal cesar za doibe ro manake dekadence. Toda sedanja doba ni ugodna sanjačem. Zato odhajam. Ker nisem mogel živeti kot Heliogabal, sem hotel vsaj v nesnagi umreti ikot on. P. K
Naiavna sita seaija.
Z genijem so se dušeslovci že razumu z vsemi podrejenimi via-' od nekdaj bavili radi. Neki zdrav-dami, vodilnimi gospodarskimi *** ** umobolne je celo nekoč iz-krogi in političnimi strankami P^1 vprašanje, ali bi si bU priklenila da se odpove svoji dose-	Rafaelov slikarski talent
danji politiki v reparacijskem	*lavo tudi *ko bi bil ^afael
vprašanju in brezpogojno prista- rojen brez rok ! (Kolikor je znano ne na izvrševanje v mirovnih po- je ^ časa Lessmga vršila o tem godbah sprejetih dolžnosti Ta iz- dol*a ln «*rpna debatna borba, id zadnjega poizkusa nemške ve-	konkretni slučaj je bila
leburžuazije, da se odtegne plače-	»kuLpturna skupina Laokon
vanju vojne odškodnine, pomeni 1D * imela cll-> določitev meje zmago onih velesil v Evropi, ki med	upodabljajočo n-
hočejo mirnega razvoja sveta na metnostlo.)
podlagi mirovnih pogodb. Kakor Možen bi bil toreJ «ori ocenjen Italija na Krfu, tako se je morala	^ PomWimo, kako iz-
tudi Nemčija prepričati, da je za- b°rno morejo noge in prsti na no-man računala na interesna nas- *adomest»ti gornje ude telesa,
i	;i -	ako so dovolj razviti. Videl sem
protstva med zavezniki, bieer se	, . ,
, .	, , • • v-__nekoč mlado deklico, ki je bila ro-
bo okoristila s kapitulacijo .Nem- .	^ . ki 1 1
čije najbolj francoska veleburžu-	r«° ' ,n „ P e j1
gavico. Marsikaka ženska roka bi
zaostala za .spretnostjo teh nog! Vendar pa ta deklica še ni bila genij. Nasprotno nam je iz zgodovine znan Napoleonov general Le Breton <le Chapelles, ki je živel koncem osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja. Bil je nadarjen strateg, slovit šahist in — kar nas tu najbolj zanima — mojster v biljard ni igri, dasi je i-
AROPA,
31. OfCT. 1923.
Moj ifoalenmflž.
(Kakor si ga je zamislila Angležinja.)
neka
Moj idealni mož! Da, zdi se mi, da sem ga vid^a pogosto v sanjah dasi ne vedno dovolj jasno. Toda bil je vedno visok in krepak: na vsak način zelo močan, toda ne preveč lep, prej -mož. o katerem
Tragedija lepe Milica.
Strašna h&remska žaloigra. — Bogat musliman, Džain beg, se je zaljubil v krasno učiteljico, pravoslavne vere. — Sledil je nesrečen zakon, ki se je završll s tragedije.
Četudi se je v zadnjih desetletjih v družabnem življenju rnoha-
azija. vendar pa pomeni kapitulacija nemških kapitalističnih v-lastodržcev tudi kapitulacijo predf -notno fronto celega sveta, ki ho-*e, da se v mednarodnem življenju spoštujejo pogodbe. Danes priznavajo tudi nemški listi, da Nemčije ni silila k odporu proti izvršitvi reparacij gospodarska ne-možnost, ampak politična špekulacija. To se je Nemčiji izplačala ta- ,	. , ... , . „
... imel samo eno roko! Mislil bi pač, ko, da se je prvotnemu vojaške- , .	. . .	....
f, .. , . v i da je za mojstrsko igro na biljar-niu porazu pridružil zdaj se drug , . . , , ,
, .	, . . .. , ,„ du treba dveh rok; genij pa to
gospodarski poraz, k. ni nic lažji ovirQ premJ4fa _ Prasvtako ^
od prvega in ki je zahteval
samorokega klavirskega nemškega naroda straSne nove i^|virtl|oa> ^^ Gezo zichvja ki
ve, ki jih bodo preboleli š*-le pri-|jp kot petnajstleten deček pri ne-hodnji rodovi. Za te žrtve je od-^j nesre?i ^ lovu prifid ob d^no govoren nemški povojni veleka-pital, ki je pred letom dni brez-
roko in ki ga je sam Liszt vzgojil za mojstra na klavirju. Tudi Hef-obzirno vrgle vlado, ki je hotela nel-Antenek je bil izvrsten risar, vodit! politiko izvrševanja repa- dasi je ime, le eno r(>ko, Izrazit le_
racijskih obveznosti. Ako bi bila j vMar bil Leonardo da Vinci, če-takrat Nemčija lojalno začela od- tudi je imel desnieo,
plačevati svoje dolgove, bi si bila Gluhonemega slikarja, kot je n. pridobila simpatije sirom sveta, pr. Spanec Juan Fernandez Na-njeno gospodarstvo bi se bilo že varretta, si še moremo predstav-mogoeno uveljavilo in sadov bi ljati; slepega slikarja pa prav ta-bilo kolikor toliko deležno tudi ko malo kot gluhega glasbenika, nemško ljudstvo Sedaj je Nemčija Zanimivo pa je, da se pri (Ae^cn gospodarsko na tleh in namesto1 ge vedno uveljavlja genij vojsko-da bi se bile njene obveznost i (vod je. kar nam dokazuje slučaj vsled odplačil že znatno znižale, husita Žižke iz Trocnova, ki je po vojaških stroških FVancijej zmagovito vodil husitske vojne, Belgije le še strahovito na- dasi slep na eno oko. in je peražal
■» i uasi siep na eno oso. m je prrajzaj svujegat iaeaiu laso-ie: roznajn	umna m^aa. o taawu
rastle.	svoje sovražnike celo tedaj, ko jmoža, ki ni x>rav nič podoben prav-! prišlo med zakoncema do nesogla-
Kakor pa je prišlo spoznanje mu je sovražna puščica izstrelila [kar opisanemu vzorcu. Majhen j« " ~ "" ~
in nadualjiv, izredno sramežljiv in
Ifajrečja elektrarna.
Eio največjih eJektraren zgra d i jo v bližini Londona. Ta elek trarna bo sploh ena največjih na evetn in bo mogla kriti vso potrebe električnega toka v Londonu in po vsej njegovi okolici. Po južnem Iiondonu se napelje tok pod Tem zo po poeebaem predoru potom kablja v premeru 7 čevljev. Tunel čevljev pod gl«df-j
bi dejali, da ima pošteno lice in medancev marsikaj na bolje obr-ki bi mu instinktivno zaupali. Jaz nilo, se v haremih vendar še danes si ga predstavljam kot hladnokrv- J dogajajo zalo igre. kakor so bile nega in zaupajočega v svojo moč,. običajne preti stoletji. Iz Skopija zdi se mi, da sovraži vse negativna v Macedoniji prihaja poročilo, da lastnosti človeške iprirode. V ja-v- so v noči od četrtega do petega ok-nosti je odločen in zna doseči s.tobra slišali prebivalci strel v bli-silo svoje osebnosti to, kar hoče. žini hiše Džain-bega, enega naj-Dela z vnemo, ljubi svoje delo m bogatejših moslimov severne Maje seveda v poklicu dosegel vLsc- cedonije. Strelu se ni pripisovalo ko mesto. In res, vsa javnost vidi i posebnega pomena, ker streljanj
v njem odličnega člana družbe. — Vedenje mu je doma in v družbi izborno. Njegov nastop se odlikuje v tem, da ima najfinejši zmisel in razumevanje za malenkostne življenjske probleme, kadar se zasmeje, se smeje glasno in od srca. Rad ima okrog sebe deco, s katero uganja čudovite šale. On je v istini blagorodna duša.
Spočetka sVa si čisto navadna znanca. Srečava se slučajno tu in tam in govoriva o vsakdanjih stvareh. In glej! Hipoma se postavi svet na glavo in on me izbere me-d vseh drugih žensk. Snubi m*, ne zato, da bi me obožaval kot nedosegljivo boginjo, nego da m« ljubi za to, kar sem. On pozna moje napake, toda ker so moje, smatra celo, da je potrebno, da mi jih oprosti. Med nama obstoji nepopisna vez, ki ne dopušča niti nesporazuma niti prepira. In ker ■?em ženska, iščem in najdem v njegovih očeh pogled, ki je samo
sij. V Milanu Džainu se je vzbudilo hrepenenje po veri svojih o-četov, postal je zopet mohameda-nec in je skušal pridobiti za Mohamedov nauk tudi svojo ženo Mi-lieo. To se mu ni posrečilo. Med zakoncema je nastalo napeto razmerje.
V prvih dneh tekočega mesecu je hčerka, stara komaj enajst me secev, težko obolela in umrla. — Med zakoncema je prišlo do resnega spora zaradi vprašanja, da li naj se otročiček zakoplje na moha-medanskem ali pravoslavnem pokopališču. Spor je imel težke posledice: smrt Džain-begove soproge.
Dne 6. oktobra so našli orožniki Milico mrtvo na cesti. Je-ii Džain beg sam izvršil zločin, ali pa je po starem moslimskem običaju imel sokrivca, še ni ugotovljeno. Da pa je bila lepa Milica zadavljena v haremu, o tem je sodna oblast prepričana. Džain-! ne(^Cli-
ho gledališče odgovarjalo vsem modernim zahtevam. Sredstva bo dala deloma država, delcana pa fond prostovoljnih prispevkov, kjer je zbrana že precejšnja vsota. Priluklnje leto bo Sofija imela svoje gledališče v prejšnjem stali ju. -
Človeka je spoznati po njegovih očeh, konja po njegovih zobeh.
skega sodišča.
v onih krajih ni nič nenavadnega.
Drugo jutro pa je orožniška patrulja našla na cesti truplo nirt.ve žensike; biila je Džain-begova žena. Krogla ji je prebila prsi. Četudi ni bilo na kraju nesreče najti ni/ti kapljice krvi, se je vendar domnevalo, da je lepa begova žena izvršila samomor, zlasti še. iker je bilo znano, da je med begom in njegovo ženo v zadnjema času prišlo po- Bolgarsko javnost, zlasti pros-gosto do nesoglasja in prepipa. — ^vetne kroge, zeLo zanima vprašanje
IZVEŽBANE ŠIVALKE
/.a delati okraje na Box strojih dobe dobro tlelo in dobro plačo. — Mikado Straw Hat Works, 112— 114 AVooster St., New York City.
(31-10—2-11)
VABILO K IGRI IN VESELICI.
Tem -potom se vabi vse rojake in rojakinje iz Greater New Yor-ka k udeležbi igre 4:Stari Uija'\ katero priredi Slov. pevsko in dramatično društvo "Domovina7' " novembra 1923 v dvo-
beg se nahaja v zaporih skopljan- j ram na 62 St- Mark's Place v New
Obnova Narodnega gledališča Sofiji.
Zdravniki, ki so raztelesili truplo, so prišli do drugegra prepričanja. Ugotovili so. da je bila begova Žena zadavljena; že mrtvo truplo pa je bilo prstreljeno v svrho, da bi se utrdilo mnenje, da je žena sama segla po smrtnem orožju. — Odigrala se je torej haremska tragedija. In tako je končal roman, v katerem se je v Skopi ju in okolici mnngo govorilo.
Milica Bogatičevič, katero s« radi njene lepote splošno občudovali. je bila pred leti učiteljica v
moj. . . Napisala sem to v naglici, j Skopi ju. Me:l njo in mladim in kakor mi je pač prišlo na um. — j bogatim Džairo-begom se je razvi-Morda je slika površna, morda i ljubavno razmerje, ki je po da-sem naštela premalo moSkih vrlin, i Ijših bojih in ovirah končalo z toda kdo bi mi zameril, ko pa še zakonom. Džain-beg je prestopil nimam moža in ne vem, kakšen boj k pravoslavni veri. dobil pri krstu Želela bi pa, da bi bil tak, kakor1, ime Milan ter je lepo Milico privc-sem ga opisala.	{ del v svoj dvor. Živela sta spoČet-
Druga Angležinja, ki že ima mo-1 ka v prisrčnem soglasju in zakon-ža, pa je dopolnila karakteristiko &ka sreča je bila še večja, ko se svojega* ideala tako-le *. Poznam' Jima je rodila hčerka. S časom je
obnove nedavno pogorelega Narodnega gledališča. V to svrlio je bila sestavljena posebna gradbena komisija, ki obstoji iz IG članov. Njen cilj je restavracija gledališča v prejšnji obliki. Razpisan je bil natečaj za to delo, ki sta ga hotela prevzeti dva stavbenika, In sicer Hebner in Duelfer. Prvi je v svojem načrtu izračunal, da bo £talo gradbeno delo 36.800.000 levov. drugi pa je predlagal obnovo gledališča za 52 milijonov lev^v. Gradbena komisija se je končno 1x1 ločil a za drugi predlog in tako je Duelferju poverjena naloga, da restavrira sofijsko Narodno gledališče. Vsota 52 milijonov je sicer velika, toda gradbena komisija je stala na stališču, da je bolje žrtvovati nekaj milijonov več, da
Y< rku. Začetek predstave točno ob 5. uri popoldne. Po igri prosta zabava. Za ninogobrojen olii^k ac priporoča dr. "Domovina". _(2x 24&31—-10)
POTOVALNI ZASTOPNIKI^"
kateri so pooblaščeni nabirati naročnine za "Glas Naroda*\ bo: Joseph Čeme, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
Upravništvo.
Samo vdrgnite
t'e trpite vsled hudega napada nevralpije. luinbaga, bolečin v sklepih iz\ miSlcah, kak-štio pomoč zauobite, če se močno vdrgnete s
Reg. U. S. Tat. Off. r-utlll boste, kako se čiri to. plota s svojo pomirjajučo udobnostjo po bolečih delih.
Pain Expeller bo pomagal vam kot je pomafrai brezštevilnim tisočem mnoga leta. Imejte ga vedno steklenico pri rokah. 35 ln TOc. steklenica v lekarnah
F. AD. RICHTER & CO.
104-114 So. 4lh SU Brooklyn. N. V.
• i ;_t t«>lllll
kasno, tako ni prišlo prekasno J še drugo oko.
Nemški narod se bo mogel s svojo^ Beethoven je v starosti prišel visoko inteligenco in pa vstrajnost ob posluh, ne da bi pri tem trpela jo še vedno zopet dvigniti na prej- njegova produktivnost; nasprot-snjo stopnjo gospodarskega blago- no, še ojačila se je. Glasbeni stro-stanja in do politične moči, ki mu kovnjaki celo trdijo, da so njego-kot velepomembnemu kulutrnemu va zadnja dela izrazitejša. Sam se-narodu po vsej pravici gre. Treba! veda ni mogel več muzicirati. je le, da se iskreno otrese želje -Jecljanje pesniku še ne ovira, po svetovni nadvladi in se zado-'da si pridobi lavorik, ako sam o-volji s častno vlogo v zboru na-jp^ti recitiranje svojih pesmi. —
rodov, ki mu je ne bo mogel nihče Pesnik Balbulus je bil pesnik po ___________________
odrekati-	j božji volji, pa so ga bogovi ka«- dar je za ženo, ki jo tudi poaiam,:
Francija se sme svoje zmage po novali s tem- da * ^^ Tembolj	-----•
tako trdnem boju in velikih	čudimo, da se je pisateljski ta-
vah iskreno veseliti. Sedaj &me j ^nt uveljavU v eni osefci, ki je bi-
končno biti nasproti svojemu pre-1	in	to * amerii-
maganemu nasprotniku tudi ve- ka p^eljica HeUen Keller.
likodušna. Naj v svojem zmago-l Pa °Sleimo si ^nševne pohab-slavju ne pozabi, da se ima zanj 1ience. w 80 navzlic defektom za-zahvaliti vsemu civilizirane m uWsve| P^515 svojim narodom trajne kul tu, ki ji je v tihem odporu proti turne vred\ote! nemški vladi pustil svobodne roke, Heine je bolehal na mozgu, kar da z njo do konca obračuna." In'Je vseskozi vplivalo tudi na uje-razen tega je sreča—posebno vo-j^ovo duševnost. Zadnjih osem let
svojega življenja je bil ohromljen. Pisatelj Piere Simon Balauche je
jaška in politična — opoteča. Tudi Francija ima sto razlogov, da ne
redkokdaj soglaša z menoj. Znan-' ci se ga izogibljejo in splošno je zelo nepriljubljen. Smešno in neumno je to, toda ne morem poma-' gati — boji se teme, sovraži delo ' in otroke, izvaemši svoje. Polovico življenja je preživel v enem in istem mestnem uradu in malo je u-panja, da bi se kdaj zvišali njegovi dohodki. Z eno besedo, neznatno bitje v očeto vsega sveta in ven dar je za ženo, ki jo tudi poaiam idealen mož. Čudno, kajne? Ne, čisto nič čudnega. To je moj mož in jaz ga ljubim.
hluepi po nadvladi v Evropi, am- bil v svojem osemnajstem letu tre
pak z drugimi narodi vred solidarno čuva in pospešuje pridobitve krščanske kulture, ki so iptk najvišje dobro stare Evrope.
S kapitulacijo Nemčije, to je, z opustitivijo pasivne resistence v Poruhrju, pa reparacijsko vprašanje še dalee ni rešeno. To je stvar vseh zaveznikov, oziroma zadeva celokupne Eadolžene Evrope. Zato bo povzročalo to vprašanje še velike težave, tembolj ker ga spremlja boj med fYancijo in Anglijo za svetovno nadvlado.
V Nemčiji sami bo zdaj najbolj zanimiv odmev kapitulacije pred Francijo v notranjepolitičnem ozi-ru.
Prijatelj a čevelj se iife.
V nekem nevorčkem listu je bil pred kratkim sledeč oglas: Mlad mož, ki je izgubil svojo desno nogo, želi znanja z gentlemanom, ki j je izgubil levo nogo, da bi si pr^ naknpa čevljev alednje razdelila. Številka cevijev & -
paniran. To je bržkone vzrok, da so njegova, v starosti z nerazumljivo mistiko prežeta dela manj vredna. Operni pevec Adolphe Nouritt je nenadoma izgubil svoj glas, postal melanholičen in izvršil v 37. letu svoje starosti samomor. Poseben dušesloven fenomen pa ostane na veke slikar Mind, takozvani "mačji" Rafael, ki je bil izrazit kreten in ki sta ga radi nedostatka žleze^zaicitnice premagala idijotstvo in debeluina pri-tlikavost. Vendar je imel slikarski in risarski talent, ki ga'moramo še dandanes cenit L
V splošnem lahko vsak zdravnit v umobolnici navaja alučaje iz svoje prakse, da se poleg običajne duševne manjvrednosti, celo poleg popolnega idijotizma, razvijajo nekakšni risarski, slikarski, glasbeni in računarski talenti. — Toda ti blazniski talenti niso nikoli korifeje prvega reda. Ošibeli umetniki, ki so duševno trpeli in bolovali, ne ustvarjajo več, ali pa delajo stvari, Icatere ve umetnostna kritika na podlagi de) sam in ? gotovo
Japonska potresna katastrofa.
Po policijskih poročilih se je povodom potresa v Toki ju vžgalo 316.000 hiš, to je 71 odstotkom skupnega števila stanovanj v glav-1 nem mestu. Število ponesrečenih se ceni na 1,365.000, t. j. 67 od
.	I
stotkov skupnega prebivalstva. — '
Do 6. septembra je znašalo število zgorelih nad 60.000. V Jok o h ami je bilo od 85.000 hiš uničenih 90 odstotkov. Sodi se, da število žrtev ' dosega 110 tisoč, t. j. četrtino pre-| bivalstva. Do zdaj so našteli nad tisoč potresnih sunkov. Pokrajina | nesreče obsega pet velikih mest s številnimi kraji, v katerih je bilo šest milijonov prebivalcev. — Notranje ministrstvo in županstvo v Tofciju že proueava no** načrt za zgradbo in regulacijo mi a in de-m en tir a jo se vesti, da bi se pre-stolica premestila kam drugam.
Četvorčki.
V Gravosi je žena kmeta Milana Filgoviča rodila četvero otrok, tri dečke in eno deklico. Mati in en otrok sta umrla kmalu po porodu. Ostali trije otroci so ostali pri življenju.
fZPLAGILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od •merlSkega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.00O. — frankov, to Je prt piiino $200.— aa enega potnika. '
v slučaju, da naslovljenec sa is* plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi l>ofiUjat 3lj lahko dolarje nazaj ali nam pa oa novo naroči izplačati nakazani :aiesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo prt poročati poHljati teke v Jugoalavl-Jo.
Sploftno mnenje vlada, da ae čeki, ki se glaio na dolarje, tudi v dolarjih tzpličajo, kar pa ni res, ker, kot Se zgoraj omenjeno. Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pro-Iiovedano izplačevati dolarje.
Tudi poiiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovina TI pa nikakor niso pripravni sa ljndi deieU, ker zo banke oddaljene is Izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da ao Jhn bili odobreni.
Onim, ld stanujejo na deieU m as potujejo f Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri m Jim Izplačajo aa mdnjl pott* ires neprilik.
Tudi m nabavo potnega Ueta (poaa) Je najpripravnejs poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konsnla, ne boks potnik dvigniti dolarjev. Strofike n rame listine ln potni list ee pa lahko plaCa tudi a dinarji.
V Italiji ln
ozemlju — so velja-rae	drnpBM odred-
be ter lshko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega snssks. Os Js pa namenjen denar Is ap. potovanja je na nsksznlel označiti vidno: Ia-plsfisti ls, ako naslovnik potuj*
Vsled nara&n^oOh strokov ■ se morali odločiti pnmditl psi-stojbino as dolarska IsplsWls kakor sledi: Za izplačila do V2S. računamo po 75 centov; od f2B. naprej pe 9%, Se Js po t esuts od
dar moramo pri vsem 0tem priznati, da se v mnogih slučajih duševne onemoglosti skuša genij uveljaviti z elementarno silo.
Med nami Slovenci poznamo veliko takih primerov. Da omenimo aa kratek čas le prvega po afeece Ven- di — Aiaievcal
s*
\
dolarska ItaUJL
FRANK SAKSEt	STATE BANK
82	&»	l|pw TsjA Otr
i ' r	mU*
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,	.79
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu nlika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	Jt
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma,
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest Vsebuje 170 strani,	,69
Ne ▼ Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	.68
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	M
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter ae zlasti odlikuje po iivo in resnično slikainh domačih značajih. Vsebuje 231 strani,	M
Znamenje itirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu mfma. povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 14A strani	jtO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik SienkiewicsL Dve značilni povesti is ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	M
Cadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in jima-fto umirali mučeniSke smrti.
Vsebuje 878 strani,	.19
POlTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
;S2 Cortlandt St, New York
_
-___u_:_


(Nadaljevanje.)
Sla je domov, zaprla se je v svojo sobico ter napisala naslednje pismo:	r j
— Gotovo bo« izvanredno srečen. Pascal, do. trenutka, ko hot-začel citati to pismo. Pri prihodinjih volitvah boš z«.pe* kandidiral in bo* brez dvoma izvoljen. Takrat se ti ne bo stavila na pot noben* ovira. Dosegel bos slavo n bogastvo, katero si brez uspeha iskal pr meni. Gotovo se pa več ne spomniš na (»no, ki je vedno mislila nate 1'inrla je z besedo "Pascal" na ustnicah.
—	Po pravici ti jx>vem: ko bom spisala to pismo, bom wkoelh' v vodo. Saj se še spominjaš tistega mirnega kotička na bregu, kje: se Stikate dve veliki ^kali kot da bi se poljubljali. Spodaj je tista votl .na, — saj *>e je se spomniš, moj dra*ri Pascal.
—	Tam bom umrla, fam, kjer sem že enkrat iskala svojo smrt Že danes *em se hotela not opit i, pa sem sklenila, da ti moram pre. pisati.
—	Prilagam ti pismo, ki sem ga dobila dne 14. julija. Zastran tega pisma sva se <-prla. Ti si mislil, da mi ga je pisal tvoj prijatel; Laeq. Ker nisem hotelu zanikati, je bilo tvoje mnenje potrjeno. Se daj naj ti pa bo razodeta vsa resnica, moj dragi Pascal.
—	Vidiš, priloženega pisma ni p!sal gospod Dacq. Meni ni pi sal nobenega p'sma. in jaz nisem bila nikdar njegova ljubica. 0» mi je dvoril, kot dvori vsaki ženski, saj ga vendar poznaš. Polju bil me pa ni drugače kot dvakrat na roko. Priloženo pi^mo je ko vldis, či>to navadna trgovska okivižniea. Spravila sem ga, kajt prepričana sem bila. da bo napočil dan. ko se bo morala izkazal moja nedolžnost. Dala sem ti del koverte. kot se gotovo spominjaš <*V si jo slučajno spravil, primerjaj, pa boš videl .da je pisana : istimi črkami. Pismo, ki sem ga tedaj dobila, ni bilo ljubavno pi smo, pač pa trgovska okrožnica.
—	O moj dratfi Pascal, ti ne veš. kako težko mi je bilo pustit« te v tej veri. Težko mi je bilo. ker si me smatral za vlačugo, tod; na razpolago nisem imela nobenega drugega sredstva. Moj namer je bil. da ti dam prostost, da se lahko poročiš z gospodično Bene vent, da dobiš W>gato ženo, ki ti bo pomagala k časti in slavi.
.laz ti nisem moi;la vsega te<?:i dati. .Taz sein te zainogla sa mo ljubiti. Toda samo moja ljubezen ti ni rMostovala.
—	Ali se se spominjaš one run"i 2. junlija. ko je bil v Libourm izvoljen Terride? Tela j sem ti predlagala loč'tev v namenu, da m lx»š več nesrečen. Nisi se hotel bč ti, kr si me še malo ljubil. Ke»
eni pa smatrala ločitev za absolutno potrebno, sem izdelala potre ben načrt. Dosegla sem, kar sem nameravala, in ponosna sem na to Ti ne veš, moj dragi Pascal, kako strašno sem te ljubila, in mi mor da ne ve.rjaim-š, da te danes, sedaj v tej uri ljubim še vedno z neiz premenjeno ljubeznijo.
-— O. Pascal, ti ne veš. kako si me osrečil, kajti nekaj časa s me tudi ti ljubil. Toda po letih, {►osebno pa v zadnjem času. sen i z pre videla, da tvoja ljubezen ne plamti tako strasino kot je plam tela prve tcdeue in mesece. Bala sem se. da se bo sčasoma tako ohla dUa, da me boš sovražil in zaničeval.
—	1'pam, da mi bo t ud i tvoj oče oprostil. V mojem imenu ga prosi odpuščanja.
—	Pozdravljen, moj drapri Pascal! Življenje si bom vzela zato ker ne moreni prenašati misli, da je drujra ob tvoji strani. Želim t vso srečo, kar je premoreta zemlja in nebo. Kaj ne. da se boš v svoj veliki sreči že vsaj malo spomnil svoje uboge Melanije! Le pomisli kako bi bila srečna, če bi mogla videti tvojo slavo. Toda nebo mi 11 dodelilo te velike sreče. Jaz nisem bila vredna, da bi živela s tebo na zemlji . . . Morda v nebesih . . . Da, Pascal, v nebo še zaupam, dasiravno ni doslej uslišalo še nobene moje molitve. Upala bom, d«' se bova zopet videla, da naju bo Bog zapet družil. Pozdravljen Pascal! B«>di zadnjič lepo pozdravljen! Jaz te bom ljubila vedno večno. Pozdravljen ! — Melanija .Teanville.
Pisiuo je spravila v debelo koverto ter napisala nanjo Pasca lov naslov.
Vse je pa spravila še v večjo koverto ter napisala:
(aKt i t emu gos|Kxlu Vigneuxu, župniku v Mali r ecu, s prošnjo da naj ga odda na pošto 20 oktobra leta 1898.
Ko je vse to opravila, je obrisala sol-ne oči ter se napotila t
iupnišce.
* * *
Župnik je nekaj čital v svoji pisarni.
Dober večer,	! — jo je pozdravil, ko je vstopila. —
Kako lepi ste danes. Gotovo se odpravljate v Pariz?
Melanija je v zadregi sklonila glavo ter zajecala:
—	Da. spod župnik, — knutlo bom šla v Pariz. Z veliko pro snjo prihajam do vas. Oprostite mi. če vas nadlegujem . . . Prosili bi tu . . .
Pri tem je vrtela debelo pi~mo med prsti ter ni upala izprego voritt *voje prošnje.
—	Srdite, go-pa. s*-dite. No. tako. K«j bo dobrega?
!>•«*.». p ilji!f to ptsmo na označen naslov. Pa iele po d vet letih, ne prrj
Stari ž upe. k jo je začuden pogledal.
Pihomi j«- bflrdal o«J VMrit »trani ter vprašal:
—	In jmt naj r» <k! :-»ši*
—	Da. gospod /upnik.
—	Koau je pe namenjeno puuno*
—	Mojemu moiu. — je od vrnila Melanija in zardela.
—	Kako T Va^rmu moiu f — se je začudil župnik ter ki začel natikali naočnike.
—	In vi bočrt*. da bi racemu možu to pismo osebno izročil T
—	Ne, g<r*pod župnik, samo na pošto ga oddejte.
—	Lepo. lepo. Ce ni drugega, bom to z veseljem storil. Toda. ljubi otrok, jaz »em že *tar. V dveh letih *e pa lahko marsikaj pripeti. Kaj pa. če ne bom mogel pisma oddati na pošto? Saj je nazadnje vseeno, če ga vi vržete * nabiralnik ali ps ;ar.
—	Morda pa meni ne bo mogoče, gospod župnik.
—	Zakaj pa ne!
-- Ker bom z neko prijateljico odpotovala v Ameriko.
—	A takof
—	D«. Poleg tega sem pa tudi precej slabega zdravja. Pot je dolga. Lahko primeri.»da ne bom nikdar več videla svojega
Pri teh zadnjih besedah Melanija ni mogla več zadrževati solz.
Društva za duševno -higijeno.
V juniju lanskega leta se je vršila v Parizu konferenca zastopn-kov društev za duševno higijeno iz Amerike, Francije in Belgije, na kateri je bilo med drugim skle-ajeoo, da se skliče 1925 leta mednarodni kongres za duševno higi-
kuhiviranjc,, patrijotizem in dru- potne listine v redu. Oblast v Pe-žabna solidarnost med vsemi sloji trogradu pa je bila mnenja, da tc človeške družbe; 5. strog nadzor listine niso zadostne za dohod \ nad umstvenic i zdravjem in mo-1 sorvjelskorusko pristanišče. Vpra-ralc vseh. Meti razlago teh pravil; šala je še vlado v Moskvi, na kai .so zapisane tudi besede, da sta po-j je prišel ukaz. da se posadka pojem duševna higijena in zdrav ra-, stavi pred sodni jo. Ta sodni ja, ki zum istovetna.	•	so jo tvorili komisar z eniui pri-
V vseh kulturnih državah se sednikom in eno prisednico. je ob-začenja po dobro organizirani boi- sodil došlece iz Gdanskega na št--bi proti fizičnim, tudi borba proti * ri tedne zapora, duševnim boleznim. Ustanavljajo1 p0 razglasitvi obsodbe je sledi-
. ... r,	- . se društva, eijih delovanje bo po- • ja seja solnega dvora, v kater:
jeno v Ameriki. Za organizatorja	« ......
: .	- , ; __- lagoma vplivalo tudi na duševna! Se je obsodba razveljavila in sieer
tega kongresa je bil Lzvoljen prof.j .	J
stanje človeške družbe tak), da bo radi dobrih odnošajev med Rusi-
vedno manj slučajev, ko človcc jo in Nemčijo. Nato so bili obsi>-
uprav radi pomanjkanja dobrin j jenci povabljeni na dobro kosilo burg: Albania, Cherbourg, umobolnic in primernega lečenja j -;n sicer jih je povabil sodni dvoi. j 3. novembra: izgubi svoje psihične sposobnosti ; Kosilo se ja vršilo in postane neproduktiven član člo- palači, ve'ke družbe.	-
1. novembra:
H ansa. Hamburg,
3. novembra:
Majestic, Cherbaurg; Rotterdam, Boulogne; Pres. Fillmore, Bremen.
6.	novembra: Berengaria, Cherbourg.
7.	novembra:
-Belgenland. Cherbourg; Suffren, Haver, Prea. Polk, Cherbourg; Seydlitz, lire-men; Conte Rosso, Genoa.
1. decembra:
Leviathan, Cherbourg; I.a Savole, Havre; Olympic. Cherbourg.
5. decembra:
Pres. Polk. Cherbourg. Bremen; Pres. Arthur, Bremen; Bremen, Bremen; Colombo, Genoa.
' 6. decembra:
Thuringia. Hamburg; Minnekahila. Cherbourg, Hamburg.
7. decembra:
America, Genoa.
8. novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg;	Pitta-! 8. decembra:
urgh. Cherbourg, Hamburg.	Aquitanla. Cherbourg; Sierra Ventana.
10. novembra:	Bremen; Rotterdam, Boulogne.
lr. Perin. -ki je dobil nalogo, da stopi v stike z vsemi evropskimi iržavami in jih že sedaj opozori naj se pripravijo za omenjeni congres. Vse države poiznajo da-ie< agilno in več ali manj uspešno jorbo proti različnim fizičnim boleznim, otroški smrtnosti, malariji td. Kezultati dela na polju narod-aega zdravja so po večini v vseh Iržavah zadovoljivi. Zabolevan^e n .smrtnost v kulturnih'državah »istematlčno nazaduje. Iu ko so .tevilna opazovanja in poizkusi lokazali, da sredstva in metode
Leviathan. Cherbourg; Martha Washington, Trst; C.ympic, Cherbourg; Derf-ninger, Bremen; Orca, Cherbourg, Ham-
Strahcte pragozdov.
Italijanska hudob»ja.
Pred kratkim je pr&tf1 neki ka
. . . . ' Anuitania. Cherbourg; Reliance, Cher. V sodlpjskl bourg, Hamburg.
^	-14. novembra:
Pans, Havre; Zeehtnd. Cherbourg: Pres. Adams. Cherbourg; Vurck, bremen.
15. novembra:
Westphalia, Hamburg.
17. novembra:
America, Cherbourg. Bremen; Orduna, . !Cherbourg. Hamburg: Chicago, Havre;
Leznim trpljenje in izgube človt-1 vidimo jih pa nikoli v prosti in* ;tva neizbežno lajšajo in polago-' ravo. Statistika smrtnih slučaje-1
ina odstranjujejo, so začeli« učenjaki in dalekovidni javni činits-ji najprej v Ameriki, potem pa nudi v drugih državah propagira-i idejo organizacije društva za borbo proti duševnim boleznim.
Znani zdravnik-socijolog dr. Toulous propagira in ustanavlja v Parizu ligo za duševno higijeno. \Ta prvi konferenci te lige je po-lai obširen, znanstveno utemeljen •eferat o jiomenu znorelosti in du-•evpe higijene. Ko je naglašal po aen raznih kategorij duševno bol-lih za človeško družbo in rodbi-io, je posvetil posebno pozornost /eliki soeijalni nevarnosti, ki pre- Neka klubova jahta iz Gdansk« i človeštvu od strani napol zn.. ffa je prišla v Petrograd potem.
Duliio, Genoa, 21. novembra:
Canpolc. Cherbourg. Bremen:
11.	decembra:
Suffren, Havre.
12.	decembra:
Paris. Havre; Pittsburgh. Cherbtnirg, Hamburg: Pres. Adam*. »'lierbourg; Muenchen. Bremen; I^ipland. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa.
13.	decembra:
O« orse Washington. Cherbourg. Bremen: H ansa. Hamburg.
14.	decembra:
Andanla, Cherbourg.
15.	decembra:
Majestic, Cherbourg; PerffJinger. Bremen.
19. decembra:
Pres. Monroe. Cherbourg: Orbita, Cherbourg. Hamburg: Veendam, Boulogne.
Cleveland, Cherbourg, llambuig.
»	,,	.. .	. .	.	,	Ml ; ^"C.	n»muuig.	iin Jfu. aarre,
Človek v nasili krajih lie more ( rabmjer k jam-.kemn vozniku, Ki^Ryndam, Boulogne; Muenchen. Bremen, niti pojmiti" opasnosti, katerim ;ma ključe od Sl'vske jame na 20. novembra: sit izpostavljeni ljudje v prago>-1 Kra«*i. Karc.bin.jer je šel z nekimi
dovih. čitamo samo 'avanturi- fa^Vi v jamo in tam s > naAli za( Canpole; _CherbourB> Bremen; Prea.'20 decembra: stične romane rn'gledamo lev* | kapnikem dve avstrijski puš!ti. ;Van Buren, Cherbourg.
* i - - .» . . - . _. . . . . .. p>-lv n*cf a 1|J1 \ 7}>rijiv^i Veni* 22. novembri*	22. decembra t
>0rbe proti narodnim f 17.urnim bo-j m divje zveri po zverinjaklh, lie j , Mount Clay. Hamburg	i Berengaria, Cherbourg: America. Cher.
pr Ča, d'l sta bili le malo časn V ' *	i }M»urg. Bremen; Albania, Cherbourg; Seld-
n . ., i • i -i - • novembra:	,jtz i»remen
lami. Pri številnih obiskih ni Hi", Majestic. Cherbourg;	Rochambeau.
h če Z H pazil pušk Blizu vhoda v	Ohio. Cherbourg. Hamburg; Pres. 26 decembra:
1	' _	, Rix)nevelt. Cherbourg, Bremen; New Chicago. Havre; Pres. \ an Buren,
Slivko jamo -pa je 22 metrov glo-! Amsterdam. Bourogne; Tyrrhenia, Cher. Cht-rbouig; Canoplc. Cherbourg, llam-
boka luknia. skozi kr.teio se lahko ,bam*-	" bur,T-
,	.	. T	.127. novembra:	07 decembra-
-pleza V jamo po vrvi. Jasno je, i Herengarla. Cherbourg.	I Westphalia." Hamburg; Yorck, Bremen,
la se ie zvi-šihi italijanska hudo-128- novembra:
*	! Pr^M i »fi
od ugrizov divjali živali je naravnost stračna* V teku lanskega le-
1
ta so zverine ub:le v britanski In-1 diji 32G3 oseb. Tigri so razmesarv | li 1C03 osebe, leopardi f>01). volko- ■ vi 460. medvedi 10.">. sloni ;*>o.
Mnogo ljudi so spravili ob življenje tudi krokodili, opice in druge živali. Kar se pa tiče pikov kaf» je število še večje. Od kačjih pikov je umrlo lansko leto v Indiji 20,090 oseb.
I Pr«-s». <Jurfleld, Cherbourg. 29. novembra:
b:ja, hoteča £';c<dovati dobremu
Plenu "Planinskega društva", k; i Albert Bh lil n, Cherbourg, , , T ,.. . . j Mongolia. Hamburg.
•ma jamo v oskrbi. Ital.ja;ai naj-130 novembrar
Hamburg
Prijazni so- - jetski sodniki.
(Dalja prihodnjič.) ^
•elih in živčno bolnih, ki se naha-ajo v službi na razl/čriih uprav- j lih mestih, kakor na železnici, pri >oliciji, tramvaju itd., ne da bi Hh predhodno preiskali, da li so luševno zdravi. Duševne bolezni, e dejal dr. Toulous, so socijalei: )ič, za katerega se mora človeštvo :elo interesirati. Samo v Parizu •e nad 100 tisoč psihopatoa*. Jo ;talno napolnjujejo bolnišnice !n, "eče.
Nastane vprašanje, da li splolr »bstoji lekarstvo proti duševn. Kilezni. I)a, odgovarja dr. Tou- j ous. Duševne bolezni so ozdrav- j fjive in izogibne pod pogojem, da i .e pravočasno začno zdraviti in J ;Lcer še prej, predno so neozdravljivo pokvarile možgane. Dokaz 'emu je okolnost, da je od 4 tisoč j luševno bolnih zapustilo bolnišni :o po preteku 1 leta do 2 tisoč j :dravih. Treba je samo z večjo j ■»ozornostjo proučiti ta problem, j irediti in izpopolniti umobolnice I n preskrbeti jih s potrebnimi' ;redstvi, napravami, in izvežba-r.m osobjem in končno se mora-•no bolj zanimati za duševno bolne same. Duševna bolezen je izo-jibna. ako sc j)oslužujemo pametne profilaktike, čije koristne po sledice nam ,kaže Amerika, kjer v mnogih umobolnicah delajo Iz-vežbane in disciplinirane usm^ 'jenke. Glavna naloga teh usmi-jenk obstoja v tem. da bolnika 00 prvih znakih duševne bolezn-1 akoj ločijo cd ostalih in ga volijo k zdravniku, ki ga preišče. Nato pa so nepre~*atno v bližini takih bolnikov, strežejo jim skrbe. Ia okolica in življenske razmer« blagodejno vplivajo na njihove živce.
Pazljiv nadzor nad učenci in Jijaki od strani usmiljenk. ki delajo kot pomočnice pri šolskih zdravnikih, bo tudi omogočil, da se izognejo mnogim duševnim boleznim in da že v zgodnji mladosti lahko izberemo dobre javne činite-lje. čijih delovanju bo pozneje po-* ver jena javna varnost in narodno zdravje. Treba jt, je zaključil dr. Toulous. da se naučimo živeti, ko uno se načili umirati.
V reviji, ki jo izdaja društvo Rdečega križa v Parizu, pa najdemo nastopna navodila in pravil«, ki jih imajo društva za duševno higijeno: 1. lečenje bolnih in zaščita zd\wih od duševnih bolezni: 2. skrb za umstveno in fizično nerazvitodeco, ki je najdemo v vseh šolah dovolj; 3. skrb za oblikovanje popolnega duševnega zdravja pri normalno adravi deci; 4
ko so v Kronštatu potrdili, da si»i vzeti tozadevno legitimacije.
bi že zasledujejo razpust slovenskega plan .n-kega društva.
Tujci v Jugoslaviji ne smejo nositi orožja.
Ker je kljub strogim odredbam lobilo baje veliko število tujih dr-J žavljanov pravico nositi orožje, jej minister notranjih del izdal na-; rc<lbo. da morajo vsem tujcem.! zlasti pa ruskim beguncem od-
Pr»si»i«»nt Wilson. Tr«t.
28.	decembra:
Martha Washington, Trst.
29.	decembra:
I„a Savoie. Havre; Pres. Harding. Cher-ix.urg, Bremen; New Amsterdam, Bou-1 logr.e.
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči.
ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DENARNIH NAKAZH.,
ZA UdrODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE,
v
kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, :	: New York, N. T.
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačani karte svojim sorodnikom za nvše črte.
dec.
White Star Line
New York — Cherbourg
Majestic 3. nov.; 24. nov.; 15
tNaJveijl parnik na nvetu > Olympic ____ 10. nov.; 1. t!ec.; 1. mar.
AMERICAN L'NE Joint WHITE STAR UNE Service
New York — Cherbourg — Hamburg
Minnekahda <3. mzred) ...... 1. nov.
Pittsburch 8. nov.; Cariopic 23. nov. Mongolia .................... 29. nov.
Red Star Line
N'ew York — Cherbourg — Antwerp Belgenland 7. nov.; Cothland 14. nov. Zeeland .............. 21. nov.; 5. jan.
Dobra hrana. Naprti prostori.
Velika javna zbirališča. Oglasite se pri lokalnem agntu ali prt
PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway	New York.

New York. Plymouth, Havre. Pari*
PARIS ............ 14. nov.; 12. cec.
New York, Havre. Paris
SUFFREN .................. 7. nov.
CHICAGO ............ 17. novembra
ROCHAMBEAU ............ 21. nov.
New York. Vigo ISpainl, Bordeaux
LA BOUROONNAiS ........ 27. r.ov.
Piiiti tm un£k blilxa tint« tli u lltTii Hr.J:
19 STATE STREET.	NEW YORIC

Izšla je nova izdaja
'PESMARIGA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
s notami:
L Ni dm: 2. rei oženil hI 3. Kazen; 4- Kmečka p®-
Km; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Fesem o beli bUBcl; 8. PrnSii>: 9. Dsn slovanski: 10. Tihi reter od morja; II. ena : 12. Povejte, ve fOanlue: 13. Sijaj, mlnčice: 14. t*b-kn not: 13. ivkli'-a mi'.a: 1»L SUin-a; 17. Valilo; 18. I*a-atir<Vk: 13. li-^marm; 30. C*-rkvit-a; 21. ProAnja; 22. Imel ms ljnbi dve: 23. f »ank-i: 24. Savska: 2Sl Oblaček; 26. Planinska rt»"a. 27. Her»-ecorska; 2S. ljube« ln po«a-hd; 29. Ki^ka i sUrulj : 30. Nate zvezda; 31. I^bko ao(; tL Pul ou^: :CL Kaj bi t«? pra^a!: 34. Iloie pravde: 35. Na grobih: 36. Na«l zveauiami: 37. Vabilo: 38. r»li»I nas; 30. Na OH>r)a; -tO. Fa«tir: 41. Slorensk* zemlja ; 42. BarOra; 43. Ob-lafek: 44. rt.ii4jenlu: 45. I*«4rkali na okno: 46. Glas Grobo. tu ; 47. Katrica: 48- l^eklica. li si jokala; 4D. Jas bi rad n»-de^ih rnt: 3«- Zriravica ; 51- V mraku; 52. I^ja na5« donorV-na : 53. Vigred se p..vrne: 54. Vinska: 55. Oj dekle, kaj B tak
ialostna: Titf. Slanica: 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdan t rate;
an. Slovenac. S rti. Hrvat; 60. Na«a zvesda; «1. V slovo; 62. Iambi jen I cvet; 63. Sanak spava: 64. G«ejte. kako nmira pra-▼Iftjl: 65. Naprej : 66. Kje dom je moj. 67. Hej SiovenL 71. Do-moviui; 72. Sokolska: 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova peMem; 75. Domovina: 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U U»J: 78. VeCer na Savi: 79. Zrinsko. Frankopanka: 80. Sto ftitiS. Srbi ne tutni?: 81. Pobnttimi Ja: 82. Pomlad in Jean; M. V tibi noti- 85. MUi<-a : PC. Njoj; 87. Njeca nI; 88. Pod oknom: 8). Prva Uabezn; 00. Lahko noč; 91, Pri okno sva dr.ife slonela: 92. Strunam: 93. Slovo: 94; Strunam; 95. Pro-fcija; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom: 98. LJ«-bnzen in |>omlad: 0». Lahko vč: lOO. Raztanek; 10L 8vračanje; 102. Tam. gdJe stoji; 108. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt
HewyYark
Kje so nahaja moj brat ROMAN VIŽTNTIN? Svojer-asno je bival v St. Louis, Mo.. od kjer se je po vojni <^11110 enkrat javil. Pro-s:m coiijene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj ga opr«zori na ta oglas, da se sam oglasi. — L ud vili VižLntin, Kenče (Ranziaiio) 77 pri Gcrrici, Venez a Oiulia, Italia. __(30-31—10)__
V zamiseinski zadevi -/ dne 6. aprila 92*2 v Trnju št. 79, sodni okraj Postojna, se .i«";e edini sin in dedič ANTON SMRDEL, delavec, zapojleni nazadnje v Pittsburghu, 5126 Carnegie St. Vsa. dosetlanja poizvedovanja 4o ostala brezuspešna. Javi naj se potom pisma pri zapuščinski obl-Lsti, to je okrajnem sodišču v Postojni (Poistomia, Veaiezia Oiulia, Palia). — Oton Bittner, vLšji srnini oficial.
(.'iO-:Jl—10)
Kje je KKANK ZAJ( ? Doma je iz va«=i Grin t ovc, fara Zagradoe-Fužjna lAv-e i^a njegova žena. C" kdo kaj ve o njem. naj poroča nuni. <"e i>a sam rita, naj .se o tri as i svoji ženi ali jki tudi meni. — Alarv K eni, 302 X. Lst St., Kansas City, Kana.
R;id bi izvedel za naslov rojaka FRANKA SKRINJ AR, podo-niaee Maticov iz Povirja na Pri-morskem. Prejel sem pismo od njegovega brata, ki ga išče radi razmer v domovini. Svoječasno ,ie bil nokje v državi Wiseon-stn. Kateremu rojaku je znan njeffov naslov, ga vljudno prosim. da mi istega, če pa sam eita te vrstice, naj se javi bratu v domovini ali pa meni. — Frank jrahnicli, liox 332, Davis, \V. Va._(26-30—10)
Kje je MARTIN Z AR L (Curl) ? rv»ma je iz vasi Vimol, p. lia-njaloka pri Kočevju. C'e kdo ve zanj, naj mi poroča, ;Ui naj se j>a sam oglasi. — .Joe Žagar, 1 Sox 1294, Shady.side, Ohio.
(30-:u—10)
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
DOR Je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je natančno poučen o potnih ltwtih. prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo
dati vsled naše dolgoletne izkoSoje.
Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike. ki imajo kabine tudi ▼ ILL razredu.
Tudi ooi ki 8e niso ameriSkl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno Je. da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuičeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor ieU dobiti sorodnika ali pa ■vajca iz starega kraja, naj nam
pi£e za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota snafia 6428 novih priseljencev.
Za potne Htrofike Izplačuje po na-fiem naročilu JADRANSKA BANKA tudi t dolarjih.
Frank Sakser SUte Bank
n Cortlandt Street New York Glavno uttontva Jadranska banka.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupnje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo čudovit uspeh —•
mali oglasi
▼ "Glas Naroda".
uvsoku ji UŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Hajkovijb ilnstrovana iadaja Vsebuj« 109 strani, ST Otns i pofrnfaM fl.-^ ILOVIRIO PXTBLMHUKI M«
lev York OU|, V. T«
________^^________ ^______^L.........,.....
___Z.