Poštnlna plačana v gotovlnl Ixhaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Dln, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5"50Din,za inozemstvolODln gačun prl požtnem čekevnem zavodu št. 10.666, Cena 1.50 Dia Redakcija in npravat Celj«, Strossmayerjeva ulica 5t, 1 prltličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Štev. 77. Celje, sobota 29. decembra 1934. Leto XVL Socialno delo celjske mestne občine CELJE, 29. decembra. Celjska mestna občina ima znat- na socialna bremena, ki so tern tež- ,ja, ker jih nosi komaj 7000 prebival- cev, od katerih jih zopet precej od- pade, ker ali sami potrebujejo pod- pore ali pa niso v stanju, da bi ob- čini za ta bremcna kaj prispevali. Vprašanje oskrbe revežev je v mestu Celju precej dobro rcšeno, /lasti če primerjamo to oskrbo z oskrbo v bližnjih občinah. Ne misli- mo pri tem kmečkih občin, v katcriJi je ta oskrba Se precej primitivna, temveč v prvi vrsti okoliško občino, ki je v stalnih stikih z mcstoni. V njej je oskrba revežev, četudi razpo- laga občina z znatnim številom pre- bivalstva, ki je zmožno plaCevati ol> f-inske davščine, še precej nepopol- na. To pa občuti v prvi vrsti mesto, v katerega se reveži zatekajo in išče- jo pornoči in siccr deloma v obliki beračenja, dcloma z iskanjcm zapos- litve. Ce bo prišlo do združitve mest- ne in okoliške občine, bo to vpraša- nje igralo zelo važno vlogo in zaradi tega jo na mestu, da si to zadevo že sedaj ogledamo. V mestu Celju so reveži v toliko preskrbljeni, da jim ni trcba bera- čiti, ker dobijo od občine znatne podpore in deloma tudi stanovanje in liiano. Ni na mestu o tem v po- drobnostib razpravljati, ker bi vsa- kega bolelo, ako bi se o njen u danih podporah razpravljalo v javnosti. Vendar je to dejstvo znano. vsemu probivalstvu, ki tudi vidi, da jg vc- Cina prosjakov v mestu iz, okolice in drugih krajev. Za to oskrbo revežev žrtvuje meato Celje znatne vsote, ki jih je treba navcsti, da se vidi obseg te oskrbo. V tekočem letu je bil v mestnem proračunu predviden znesek 341.000 Din za oskrbo revežev. Ta denar se razdeli deloma v gotovini, deloma s:e plača z njim oskrba revežev v mest- ni oskrbovalnici, deloma gre denar za plačilo stroškov, ki nastanejo z oskrbo revežev v raznih hiralnicah in sicer ne le v tuzemstvu, temvee tudi v inozemstvu. Nekaj podpiran- cev tudi živi v inozemstvu in dohi- va tja denar za življenje. Druga velika postavka takih pod- por znaša 99.000 Din in se izplačuje iz obresti in premoženja meščansko- oskrbovalncga zaklada, katerega pre- moženje je menda po nedavno izišli uredbi sedaj združeno s premože- njem mestne oböine celjske. Vendar uredba ni popolnoma jasna. Gornji znesek 99.000 Din se izplačuje v obli- ki stalnih mesečnih podpor raznim starim Celjanom, ki jih je precejšnjo število. Razen tega ima občina v proraču- nu za 1. 1934. tudi z.naten znesek 247.000 Din, ki je namenjen raznim socialnim nstanovam in društvom, kakor je bilo to že večkrat podrobno objavljeno. Navedeni naj bodo tukaj le dve postavki, ki sta večje važno- sti in sicer 20.000 Din za dečje za- vetišče v Zdravstvenem domu, v ka- terem se zbirajo otroci, katerih star- si ne utegnejo paziti med dnevom na otroke. Nadalje najdemo tarn tudi znesek 30.000 Din, ki se izplačuje šolski polikliniki, ki je tudi v Zdrav- stvenem domu in v kateri se nudi zdravniška pomoč učeči se mladini. Že te tri postavke tvorijo okoli 700.000 Din letnih izdatkov. Upošte- vani pa še niso drugi izdatki, ki so razdeljeni na druge ustanove in ki tvorijo tudi z.natne zneske in ki ;so tudi namcnjeni socialni skrbi obči- ne. Gotovo je, da tvorijo ti zneski znatno breme mestne občine, ki se pa svoje zadevne naloge v polni me- ri »uveda. Da se zlasti oskrba revežev znatno | izpopolni in tudi izboljša, namerava mestna občina v prihodnjem letu po- staviti zavetišče kralja Aleksandra, v katerem bo našlo polno oskrbo ka- kih 200 oseb. Ker izdaja sedaj obči- na okoli 500.000 Din za razne podpo- re revožem, je gotovo, da se bo po- tem, ko bo to novo zavetišče postav- ljeno, mogla za ta znesek dati oskr- ba revežem mnogo ceneje. To ne Ic zaradi tega, ker bo iraelo zavetišČe, ki bo stalo na Spodnjem Lanovžu, lastno ekonomijo, temveč tudi zato. ker se stroški za vzdrževanje posa- meznika silno znižajo, ako so zdru- ži večje število oseb v enern zavodu. Za gornji znesek 500.000 Din se bo torej lahko pot em dala vsa oskrba mnogo več osebam, nego doslej. Šte- vilo onih, ki bodo podpirani in oskr- bovani, se bo torej znatno povečalo. To je gotovo želeti, ker je znano, da posameznikom ni mogoče dobiti za denar primerne oskrbe, ker iščejo drugi ljudje pri tem zaslužka, dočim pri občinski ustanovi tega ni. Jasno je pa tudi, da bo imelo to za posle- dico fie večji dotok revnih slojev v mesto. Ta dotok bo posebno zaradi tega postal še večji, ker je sedaj mogoCe že po 5 letih pridobiti članstvo v ob- čini in s tem tudi oskrbo v primeru bolezni ali obubožanja. Tega se ljud- je tudi zelo dobro zavedajo in zato je priseljevanje z dežele v mesta vedno močnejše. Ta problem je v se- danjih težkih časih posebno pereö in ni izključeno, da bo postal tako te- žek, da ga mesta sama ne bodo mo- gla rešiti. Mesto Celje bo že ob /dru- žitvi s celo ali delno okoliško občino postavljeno pred to vprašanje. Po- tem se bo namreč Število revežev sil- no povečalo in ni jasno, na kak na- čin se bodo dobila sredstva za njih preskrbo. Če pa teh sredstev ne bo, bo pač trpela tudi O9krba reve- žev, to je: oskrba se bo zelo poslab- Sala. To je ena najvažnejših točk, ki pridejo v poštev pri združitvi obßin, in važnosti tega problema se vefiina prebivalcev vse premalo zaveda. Go- tovo je le to, da je že sedaj v okoliš- ki občini najmanj dvakrat toliko re- vežev kakor v mestu. Razen s podporami, ki jih dobijo le oni, ki niso zmožni dela, nudi me- sto brezposelnim tudi ročno delo, s katerim se lahko vsak preživlja, ako hoče res delati. S tem je mestna ob- čina tudi dosegla, da je število brez- poselnih zelo padlo. Svojčas, ko ta- kega dela ni bilo na razpolago, je bilo okoli 100 brezposelnih, danes pa zaposluje obfiina le kakih 30 takih delavcev. Posebno po/ornost posveča mestna občina tudi mladini, kar je deloma že zgoraj omenjeno. Važen korak v tej smeri namerava storiti obCina v letu 1935. s tem, da se bodo v prihod- njem letu začele priprave za uredi- tev počitniške kolonije za siromašno mladino pri Celjski koči. V to svrho so namerava preurediti ta koča za mladino, da bo imela raladina v po- Citnicah priliko prebiti več tednov na zdravem zraku. Namesto dose- danje Celjsko koCe, ki je bila doslej pravzaprav turistična postojanka, pa se namerava zgraditi nov planinski dom v bližini sedanje koče, ki bo mo- derno urejen, pri čemer se bo zlasti tudi upoštevalo dejstvo, da je po- trobna tamkaj koča zlasti tudi v zimskem času za smučanje. Že do sedaj se je izkazala koCa kot mnogo premala in z rastočim razvojem tu- ristike in smučanja jc postala potre- ba po novem planinskem domu tem večja. Stavba naj bi stala v bližini sedanje Celjske koče. Mladinski dom kakor tudi novi planinski dom bosta dobila tudi električno razsvetljavo in . vodovod, torej dve stvari, brez kate- ! rih je dandanes težko misliti na ure- ' ditev takih postojank. V novem pla- j ninskem domu bo tudi dovolj pro- I stora za letoviščarje, ki so dosedaj pogrešali prostore za daljše bivanje. Zaradi hitre zveze s Celjem je goto- vo, da se bo ta postojanka razvila v najkrajSem času v znamenito toCko /a tujski promet in za mladino. Po- sebno za otroke revnih slojev bo ta postojanka važna, ker bo mogoče z malinii stroški spraviti tja tudi one otroke, ki zaradi pomanjkanja sred- stev ne morejo na morje. S tem projektom, ki se bliža svo- jemu uresničenju, je napravila celj- f.-.feka mestna občina korak, ki bo na- šel pri prebivalstvu gotovo prijazen odmev. Ni torej prazna beseda, če trdimo, da je mesto Celje storilo v socialnem pogledu vse, kar mu je bilo mogoče Arijo Lz Ticubadur>ja ki jo igra Vaš sosed na slabem gra* mofonu, Vas gotovo moti pri delu. In ali Vas ne moti Vaš kaselj? pa ne boste kašljali. KaieBj manjši ali ve6ji immiM uspešno prepreči Proizvod »UNION«, Zagreb v sedanjih razmerah, in da hoce mestna občina tudi v bodoče storiti vse, da omili svojim občanom trdoto sedanjega časa. Še enkrat pravda Tumpej—Pečnik CELJE, 29. decembra. Mariborska »Borba« skuša izbrisati vtis drugoinstančne razsodbe, s ka- tero je bila potrjena oprostilna raz- sodba sreskega sodišča v Celju glode urednika g. R. Pečnika, s tem, da pi- se, da bo g. Tumpej vložil tožbo v za- ščito zakona pri Stolu sedmorice v Zagrebu, ker niso bili upoštevani od njega predlagani dokazi. Ta trditev pa je povsem neresna, kajti g. Tumpej ne more vložiti nika- ke »tožbe v ?aščito zakona«. Le vr- hovni državni tožilec — toda ne s tožbo, ampak s predlogom — smc uveljaviti zahtevek za zaščito zako- na zoper one pravomočne odločbe kayenskega sodišča, s kateri mi je zaKon prekršen. -S tem pa, da soNova Doba« 29. XII. 1934. Stev. 77. se v bodočo zgodilo, Francija bo vso Te'j oistala zvesta, državam Maie an- tante. Kakorkoli naj se tolmači mo- rebitno zbližanje Fraud je z Italijo v bližnji bocločnosti, ki bi bilo na- posled le v korist miru, Francija so tudi v tern pogledu ne bo oddaljila od Male antante. Naj bo prijatcljski sporazum z Italijo tak ali tak, prija- teljski odnošaji Francije z Jugosla- vijo, Ceškoslovaško in Rumunijo bo- do ostali noizpremenjeni. To poudar- jam zaradi toga, je rekel Laval, ker bo Francija sklenila sporazum z Italijo izključno v okviru svoje za- vezniške politike nasproti Mali an- tanti. Domače vesti MNOGO SREČE IN VESELJA V NOVE LETU želita vsem cenj. naročnikom, čitate- ljem, inserentom in sotrudnikom redakcija in uprava »Nove Dobe«. DANAŠNJI ŠTEVILKI smo prilo žili stenski koledar za leto 1935. d Oba pomočnika finančnega mi- nistra in upravnik beograjske poli- cije upokojeni. S kraljevim ukazoin sta na predlog finančnega ministra upokojena dosedanja pomočnika fi- nanCnega ministra inž. Stanoje Ne- doljkovic in Vitomir Konstantinovic. Djie 27. t. m. je bil tudi upokojeu beo- grajski policijski upravnik Manojlo Lazarevic. d Novi pomočnik finančnega mi- nistra. S kraljevim ukazom je na predlog finančnega ministra jmeno- Van za pomočnika finančnega mini- stra dr. Dušan Letica, bivši državni podtajnik in pomočnik finančnega ministra v pokoju. d Desetletnica Parmove smrti. Na božični dan je poteklo deset let, od- kar je umrl v Maviboru znani slo- venski sklada.telj Viktor Parma, ki •ni je pridobil velike zasluge za slo- vensko glasbeno umotnost. d Za drugega banskega šolskega nadzornika je imcnovan g. Androj Skulj, ki si je s svojim delovanjein pridobil velike zasluge za napredek našega solstva. d Žalec zopet dobi meščansko so- lo. Že davno pred vojno si je trg Za- lec prizadeval, da bi dobil meščau- eko šolo, toda razinere so čas pre- hitele tako, da je bila Žalčanom ta žclja izpolnjena šele v Jugoslaviji. Zaradi neurejenih gospodarskih raz- mer pri vzdrževanju solo pa je bila meščanska sola v Žalcu leta 192(!. spet ukinjena. Sedanja občinska upi'ava je pod predsedstvom g. Lor- berja Rudolfa soglasno sklenila, da se v Žalcu spet otvori državna meš- čanska sola. Takoj je bil sprejet tu- di sklep, da se v ta namen dvigne poslopje, kjer je nastanjena državna osnovna sola, za eno nadstropje in da se vse to izvrši v vedni spomin na blagopokojnega kralja Uedinite- lja, po katerem naj dobi tudi nova meščanska sola svoje ime. Ta sklep je predložila občinska uprava sres- kemu načelstvu v Celju, ki je skli- calo komisijski ogled prostorov, kjer naj se nastani snujoča se sola. Komi- sija je ugotovila, da so za prva dva ra/reda potrebni prostori takoj na razpolago v risalnici in eni učni so- bi, ki SG zdaj ne uporabljata, pisar- na in drugi stranski prostor pa bodo za prvi dve leti v enem kabinetu, si- cer malo tesni, toda primerni. Naj- pozneje v Solskeni letu 1937./1938. bo občina zgradila drugo nadstropje, kjer bodo Stiri učne sobe, risalnica, fizikalna soba, pisarna, gospodinjska soba in trije kabineti. Z gradbo dru- gega nadstropja bo prezidano tudi posebno stopnišče za prvo nadstrop- je, tako da bo osnovna sola iincla üvoj vhod, meščanska pa svojega. S tern, da se je upravna občina zavc- Äala poskrbeti za šolo potrebne pro- store in prispevati k vsakoletnim vzdrževalnim stroškom, ni od te stra- ni nobene zapreke proti ustanovitvi in otvoritvi za vso Savinjsko dolino važne ßolp, ki bo imela kmetijski značaj. d Višina davkov v dravski bano- vini. Znano je, da je naša banovina najrednejša plačnica davkov. Lani je plaCalo čez 380.000 slovenskih dav- koplačevalcev skupno blizu 249 mili- jonov dinarjev neposrednib davkov, okrog 24 milijonov trošarine in okrog 41 milijonov na raznib taksah. d Skoda vsled poplav in toče v dravski banovini. Letošnje povodnji, ki so se v dravski banovini vrstile od pomladi do pozno jeseni, in hu- de nevihte s točo so povzroeile po raznib krajih v banovini nad 38 mi- lijonov dinarjev škode, kakor so jo occnile razne komisije. d Uvedba prejšnjik režijskih kart za železničarje. Novi prometni mini- ster g. inž. Vujic je izdal odlok, s ka- terim se v pogledu režijskih kart v>:- postavlja prejšnje stanje. Kakor zna- no, je bivši prometni minister gene- ral' Milosavljevic najprej ukinil re- žijske karte, nato pa povišal njilio- vo ceno od 10 na 20 odstotkov nor- malne tarife. Novi prometni mini- ster je ta odlok raz.veljavil in odre- dil, da se računajo režijske karte po prejšnji desetodstotni tai-ifi. Obenem je vrnil režijske karte tudi upoko- jencem, katerim so bile svoječasno odvzete. d Cigarete brez nikotina. Pred ted- ni je monopolska uprava razvcselila kadi Ice z novimi cigaretami »Mora- va« in »Neretva«, ki so se izboljšale, po obliki pa pi'ilagodile dražjini vr- stam. Te cigarete so prišle v proinet po 20 kosov v lepih ovojökih iz kar- tona. Zadnja novost monopolske, uprave pa so raznikotinjene cigarete! »Vardar«. Vsebina nikotina v teh d- garetah je zmanjšana toliko, da se more raznikotinjenje smatrati sko- ro za popolno. Vzlic temu pa ima to-' bak svoj neizpremenjeni vouj in- okus. Za tiste, ki jim zdravniki od-' svetujejo navadne cigarete, bo torej raznikotinjena »Vardar« kar najpo- rabnejša, Raznikotinjene »Vardar« se prodajajo v oranžnobarvnih škat- licah po 20 kosov. Za 2 Din so draž- je od navacsiiiti cigarot »Vardar«, kai«l se je pač moralo storiti, ker je raz-J hikotinjevanje tobaka pre'cej zamud- no in drago. Te vrste cigaret se iz-. delujejo v naši največji tobaöni tö-^ värni v Nišu. Na--škatličah in tudi; na sarnih cigaretah je napis: deni- kotinizirano. ¦ i d Krvav zločin dveh rudarjev. >'.V Loži«!-ni dm popoldne sta 'ira!/1 Jožo daiu'i š»i nekaj Ijudi inrzlih. Ko * ta se viRcaln i/ ! o t ': *• (:omov, .-^a sivtala »u\ur¦ ja Josipa Podlesnika iz L'boj, do ka-i terega sta že dalje časa gojila so-, vraštvo. Brata sta takoj napadla Podlesnika in mu z dolgima nožema prizadejala več težkih ran na prsib. Ena ran a je tako velika, da se vidi- jo skozi njo pljuča. Podlesnik ;e je takoj zgrudil in v nekaj minutah izdilmil. Truplo so pokopali v Gri- žah. Ubijalca sta pobognila, a so jit orožniki kinalu izsledili. na livala! d K požaru v Arji vasi, ki je bil 17. t. in. zveCer, smo naknadno iz- vedeli, da ni gorelo pri Sitarju, mar- več pri posestniku Vinku Koprivi. d Za vinski sejem in razstavo, ki bo 3. januarja v Ivanjkovcih, je pri- javljeno blizu 1500 hi vina letnika 1934, in ]iad 200 hi vina letnikov 1931, 1932 in 1933. Vina so iz najbolj- ših vrhov ormoško - ljutomerskega vinarskega okoliša. Cene, ki se zahtc- vajo, so najveC (5—7 Din, nekatero s])ecialitete so nekoliko dražje. d Društvo za zaščito interesov via- gateljev bivše avstrijske poštne hra- nilnice s sedežem v Ljubljani je ime- lo 11. t. m. ustanovni občni zbor. Na občnem zboru je pripravljalni odbor poročal o dosedanjem delu glede na- biranja prijav interesentov in napo- vedal, da je zbral toliko materijala, da bo mogel novi odbor društva za- početi akcijo na merodajnih mestib, da vlada pristopi k rešitvi vpraša- nja izplačil vlog, kar je v prav po- sebnem interesu malih vlagateljev. Po sprejetju. pravil so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: dr. Stanko De- gleria iz Kranja ter Iv. Lipoglavšek, B'ranc Klemenc, Josip Živic in Vi- ljem Gregorič, vsi iz Ljtibljane; kot namestnika gg. Viktor 'Damjan iz Ljubljane in Ivan Jarnovič iz Ligoj- ne pri Vrhniki; v nadzo-rstvo1 gg. Jo- sip Gantar, Josip Kokalj'in Josip Be- nolič iz Ljubljane. Iz odbora so bili. izvoljeni: za predsednika g. Lipo- glavšek, za tajnika g. Klemenc in za blagajnika g. Živic. Letna članarina znaša 2 Din, enkratrtä' pristopnina 1 Din. Za stroške iikcije ostane še naprej prispevek zk inale vložniko za vsakih 100 kron:iit Din, pri veCjih znoskih, posebno pi'i've'gjih ostankih tekočih računov indUstrijcev in ti1- govcev pa po dogovöfu. -Ker1 jo naša poštna hranilnica že" sta^Ta' predlog vladi, da se izplačiloikirtši, bo novi odbor napel vse sile, tfa doseže, da bo ta predlog cimprej'^V ö!4ii ugod- nejše rešen. Društvo bb'Tv^em uspe- lo samo, če "b'6 lahH&«$ldTfcizalo, da zastopa res VAid interesnte. Zato })O- novno apelirk^ia interesnte, ki se mu Le niso javili, ^a to čimprej store. d Drazba'lova. Due 28. sebruarja 1935 ob 8. bo pri sreskem naCelstvu v Laškem javn'a dražba lova obcv:in- skcga lovišča občiife Zidani most za zakupno dobo od Y.' aprila 1935 do 31. marca 1940. I^fldžbeni pogoji so interesentom na vp6j0ed pri sre'skem načelstvu v LaSkeiii:nhied uradnimi urami. ' r 'I J Celje in okoUca c Novi proračun ce$fnega okraja, Sreski cestni odbor ce'ljski je imel te dni sejo, na kateri jeJ soglasno spre- jel proračun cestnega pki^iita za leto 1935/30. ProraCun, Wi' jeG'"pre<-lložen hanski upravi v odobi'itev, 'izkazuje 3,104.835 Din potrebšcln .irl3'' j/,929.550 Din dohodkov. T^rtniahjkijäj V znos- ku 1,175.285 Din $e bo'kriH/ donosom sreske cestiie doklade lia heposred- ne državne davke. Poti-eb^čihe se de- lijo v naslednje" glaviuP postavke: upravni in pisarniški itrb'ski 37.000 235.200 Din, nmterialru^fktki za vz- drževanje banoviiisk'jh cek!t 1,268.780 Pin, upravni in materiUIhi izdatki za' vzdrževanje dovožiiih, 'xi'e.st k že- lezniŠkim postajam 15.85&''Din,' pre- ureditev in obndvHev iVälioviriskih cest 120.000 Din, npye graänje in pre- ložitve banovinsicfb. cest 35^000 Din, zavarovanje in""' žažčitne'' 'ifäprave 50.000 Din, odkup zehSljiäc zä bano- vinske cestc ,20.000 Din, s^'eska cest- na uprava (50.000 "Diii', arofertizacija in stroški posojil 8.000 Dij[V,'vzdrže- vanje subvencijoniranüi '6est 250.000 Din, podpore obcinam^O.'OÖ^Din, re- gulacija Savin je 300.ÜÖ0 Din, nada- ljevanje gradnje cestne zveze Voj- nik—šmartno v RoŽnV (fölinir120.000 Din, preložitev banö'vinske ceste II. reda v Mariji Reki 1SÖ.0Ö0 Din in vra- čilo na račun dolgä"iipravi baiiovin- skega zdravilišča jia Dobrni 50.000 Din. Dohodki so predvideni nasled- nji: pri banovinsk'ih eestah 50.000 Din, prispevki banovine za vzdrže- vanje banovihskih cest 1,490.980 Din in za vzdxzevanje dovoznih cest 5.285 Din, prispevek železniške upra- ve za vzdrzeyanje dovoznih cest 5.285 Din, prispevki banovine za uo- ve gradnje in preureditve 270.000 Din, gradbeni skladi 100.000, Din in do- hodki iz naloženih glaVnjjc $.000 Din. Vsem cenj. gostom $e zahvaljujem za naklonjenost in jim želim srečno in veselo novo leto! ANGELA KNAFLIČ gostilna „Pri angelu", Celje c Poseben vlak na Oplenac name- rava organ izirati celjska sokolska župa, ako se bo prijavilo dovolj bra- tov in sester. Clanstvo, ki se želi po- kloniti manom blagopokojnega kra- lja, vabimo, da se do 15. januarja I prijavi pri svojih edinicah, ki bodo potem poslale prijave žujii do 20. ja- ! nuarja. Ko bodo prijave zbrane, bo župa ukrenila potrebno ^flede odho- j da, voznih olajšav itd. •— Župna I uprava. ' ! c Priznanje kulturnemu delavcu. i X. kongres Južnoslovenskega ]>ov- skega saveza je dne 25. novembra t. 1. odlikoval člana Celjskega pev- skega društva g. Stanka Perca za njegovo več kot dvajsetletno uspeš- no udejstvovanje kot pevec, pevo- vodja in odbornik s savezno diplo- mo in kolajno. K temu najvišjemu pevskeinu odlikovanju mu iskreno čestitajo vsi njegovi tovariši-pevci in pevke. c Predavanje o tekstilni stroki. Predavanje, ki je bilo v Cetrtek zve- čer pod okriljem Trgovskega dru- štva v Obrtncin domu v Celju, je bi- lo razmeroma dobro obiskano. Pre- davatelj g. Maks Stupica, strokovni učitelj na drž. tekstilni šoli v Kra- nju, nas je povedel v kratkih obri- sih v vse tajnosti tekstilne stroke na podlagi raznih slik in obilnega ma- terijala. Žel je pri vseh 7G poslušal- cih zahvalo in priznanje za res stro- kovno predavanje. Želeli bi več ta- kih predavanj, ker se v dveurnem, četudi temeljitcm prednašanju "te važne stroke ne more vse podrobno raztolmaCiti. Predsednik društva je predavatelja kakor tudi slučajno na- vzočega direktorja sole g. dr. ing. Kočevarja ])risrčno pozdravil in se jima zahvalil za njun trud. Pričako- vali pa smo večjega obiska vsaj iz vrst trgovcev. Zaradi splošna krize sem znfžal cene za izdelavo damskega in mo> ökcga oblaöita ter se naročila v teku 8 dni izgotovijo. Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljanska cesto 19, c Obdaritev revnih gimnazijcev. Podmladek RdeCega križa na drž. re- alni gimna/iji je s pomočjo Podpor- nega društva obdaroval za božič v vsakem razrodu po več licencev z obutvijo, obleko in perilom. Med dru- gim je nabavil 20 parov novih Cev- ljev. K božičnici so prispevali tudi starši premožnejših dijakov. Vsem, ki so darovali denar^ obleko ali pe- rilo, se ravnateljstv^,vgUnnazije v imenu obdarovanUiv .^^encey prav prisrčno zahvaljujerf . c Božičnica na oKoJLiški deški na- rxrtiiii Soli jr T7!1fi rrrT.Tnrr. "it wKciji Ra obdarovnnje otrok so prispevaJi-slrž. krajevna zaščita 2000 Din, celjska okoliška občina 1250 Din, g. A. We- sten 1000 Din, in na.bjralna akcija 459G Din, torej ykupuo 884(5 Din. Po- žrtvovalno so se izkazali celjski tr- govci in peki. Na šoli je vse poino otrok, katerih se je za božič spom- nila sola in jib tudi letos obdaro- vala. Nabranega je bilo toliko dc- narja in blaga, da je bilo obdarova- nih 250 otrok, ki so dobili blago za perilo, obleko in obutev. To je bilo veselje v soboto, ko so se vračali iz sole z božičnimi darili! Vsem dobrot- nikom, ki so imeli hvalevrcduo na- mei-o, da pripravijo nasim revekom nekaj božičnega veselja prav iskre- na zahvala! c Božičnica v javni bolnišnici v Celju. Kakor vsako leto, je tudi le- tos uprava bolnišnice priredila lepo božičnico za deco in za bolnike, ki so preživeli božične dni na z.drav- ljenju v bolnišnici. Z oblokami in pe- rilom je bilo obdarovanih nad 30 otrok. Za vse bolnike pa je bilo v izdatni mori poskrbljeno za praznisi- ne i>riboljSkc v prchrani, za kar gre zahvala velikodušnim dobrotnikom, ki so k temu pripomogli v blagu in denarju. c Podmladek Jadranske straže na drž. realni gimnaziji v Celju bo pri- redil dne 13. aprila 1935. svojo aka- demijo. Prosimo vsa cenj. drufitva, r|a bi blagovolila upoätevatf ta da- tum. c V nedeljo dopoldne ne bo toka. Falska elcktrarna bo v nodcljo 30. t. m. od 8. do 12. dopoldne zoj>et uki- nila dobavo toka za Celje in okolico. — Kljub zatrdilu, da letos ne bo več ukinila toka, nam falska elektrarna pošilja svojevrstno novoletno vošči- lo v obliki ponovne ukinitve toka in nič ne vpraša, koliko škode irnajo pri tcm obrati, ki uporabljajo elek- tJ'iCni tok. Tako ne gre več dalje. Prosimo me.stno poglavarstvo, da na- pravi s falsko elektrarno red; Ce ne gre drugače, naj odpove pogodbo s falsko elektrarno, saj imamo cenej- ši tok v elektrarni v Velenju, ki je boljša in naša! Štev. 77. «Nova üoba« 29. XII. 1934. Stran 3. c Bolnična ambulanta v Celju. Na osnovi pravilnika o bolničnih pristoj- binah za zdravljenje v banovinskih bolnišnicah in ambulantah v Dravski banovini in v smislu odloka in navo- dil ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu S. Br. 23.841 z dne 27. novembra 1934. se za poslovanje in zdravljenje v bolnični ambulanti v Celju določajo naslednji predpisi: 1) Ambulanta v javni bolniS- nici v Celju posluje vsak delavnik od 11. do 12. dopoldne. 2) Pravico zdrav- ljenja v bolnični ambulanti imajo v principu samo siromašne osebe. Za si- romašne osebe se smatrajo a) vsi, ki se izkažejo s potrdilom, da so v resnici brez vsakega premoženja, b) vsi, ki se izkažejo s potrdilom občine in davčne uprave, da ne plačujejo letno več kot 100 Din neposrednega davka brez do- klade in osebnega davka. 3) Do brez- plačnega zdravljenja v bolnični ambu- lanti imajo pravico tudi vsi oni bolni- ki, za katere plačuje oskrbne stroške a javnih bolnišnicah država ali bano- vina. Vsi ti se morajo izkazati z dc~ kumenti, ki jih upravičujejo do brez- plačnega zdravljenja. 4) Siromašne osebe ki stanujejo nad 5 let v avtonomnem mestu ali samostojni zdravstveni obči- ni, nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja v ambulant'. Ti bolniki se sprejemajo v ambulanto samo na pod- lagi napotnice njihovega zdravnika, njih občine, pa so dolžne plačati stroške ambulante. 5) Premožne osebe in člani zavarovalnih ustanov nimajo pravice do zdravljenja v bolnični ambulanti, razen v izjemnih in zelo nujnih pri- merih. Ti plačajo ambulantno takso in stroške za porabljeni material. 6) Pre- možne osebe se ne morejo ambulantno zdraviti s kremensko lučjo in rentge- nom. 7. PlaCila obvezni ambulantni bol- niki plačujeio v bolnišnici ambulantno takso in stroSke za porabljeni material po nabavnih cenah. Ti predpisi stopijo v veljavo dne 1. januarja 1935. c Zanimivo predavanje. Za pretek- li četrtek napovedano predavanje o angleškem iniperiju bo (lanes, v so- boto, ob 20. v dvorani Delavske zbor- nice. PredavaT bo g. dr. Cvetko Sri- bar. To predavanje bo prvo v božič- neni ciklusu predavanj Društva ju- gosl. akademikov v Celju. Društvo pričakuje, da še bo vabilu akademi- kov odzvalo rnnogo Celjanov. c Žetev smrti. Na Štefanovo je umrl na Bregu 12 pri Celju v starosti 78 let znani posestnik in gostilniCar g. Ivan Radej, oče sodnika g. A. Rede- ja v Celju in pokojnega dr. Vaneta Radeja. Pokojnik je bil znaCajen na- rodnjak in splošno priljubljena oseb- nost. V celjski bolnišnici je umrl na božični dan 56-letni slikai'ski pomoč- nik Pavel Tručl z Lave. V Medlogu je umrl 80-letni prevžitkar Jakob Kožuh, v Zavodni pa je umrla 14-let- na posestnikova hsierka Mihaela Po- javnikova. V Celju (Slomškov trg 4) je umrla 29. t. m. 73-letna zasebnica Neža Vodopivčeva. Pokojnim blag spornin, svojcem naše iskreno so- žalje! c Dr. med. štefana Žunkovič, roj. Kožuharov f. V sanatoriju v Splitu je dne 17. t. m. po daljši težki bolez- ni umrla ga. dr. med. Štefana Žunko- vic-Kožuharov, soproga sreskega sa- nitetnega referenta na Hvaru. Po- kojna gospa je v letih 1925. in 192G. službovala kot mlada zdravnica v javni bolnišnici v Celju, in pozneje v Slovenski Bistrici kot zobozdrav- nica. Mlade ljubeznice zdravnice, rodom Bolgarke, se mnogo naših celjskih rodbin še spominja. Večni pokoj umrli gospe, g. soprogu naše iskreno sožalje! c Krajevni odbor Udruženja vojnib invalidov v Celju bo imel redni obč- iii zbor v nedeljo 6. januarja ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. c Združenje obrtnikov gostilničar- skih podjetij v Celju bo imelo redni letni občni zbor 14. januarja ob 13. v hotelu »Pošti«. c Pri božičnici »Soče« se jc pretek- lo nedeljo nabralo toliko naših ma- lib pa tudi odraslih, da so bili trije prostori v Narodnem domu docela natrpani. Po pozdravnem govoru iia- čelnika socialnega. odseka »Soče« so nastopili malčki z deklamacijami in govori ter vzbudili mnogo odobrava- nja. Obdarovanih je bilo 80 družin in sicer 43 domačih in 37 emigrant- skill z živili Jii oblačilnim blagoin. Nad 150 otrok je bilo pogoščenih s pecivom inj čajem. Da so je mogla ta prireditev lanine je imela na novo usta- novljena Strelska družina svojo prvo tekniovalno streljanje. Bilo je mno- go občinstva; igrala je godba; doma- či lovci in strelci so se v atrelski umotnosti inerili med seboj. Za ogra- jo, izza katere so streljali strelci, je stal zal deček, mirno, pozorno, ne- premično;; prisodil bi mu kakih šti- rinajst let. Njegova teta, koroška Slovenka, katere mož, tudi koroški Slovenec, je nastavljen kot nadgozdar pri upi-avi Skofijskega veleposostva v Marijinem gradu, ga pokliče, mu veli, naj me lepo pozdravi, in mu po- ve obenem moje ime in poklic. De- ček se spodobno pokloni, snaine če- pico in mi seže v roko, rekoč: »Jaz pa sein Jogrov Mihej«. Tedaj .mm vedel, da sva rojaka. Dokler je trajalo streljanje, nismo dosti govorili. Deček je bil v stre- ljanje ves zamaknjen. Mnogo strelov je šlo mimo tarče; tedaj je vzkliknil: »Škoda, škoda.« Če pa je kateri po- godil v črno, je veselo zaklical: »Za- del je; v črno je zadel!« Po streljanju smo sedli za mizo. Mihej mi je pravil, da je šele 10 let star in da obiskuje ljudsko šolo v domači vasi v Škocijanu blizu Klo- pinjskega jezera. Govoril je v tako lepi pismeni slovenSčini, da sem sc v resnici čudil; pa sem ga vpraäal, če se kaj slovenski tudi učijo v Soli. »Slovensko pat nič; vse samo nem- žko; še pozdravijati moramo saino neinsko.« Ko sem ga vprašal, kako šolarji med sabo govorijo, mi je pravil: »Sa- mo slovensko govorimo med sabo, ker doma tudi samo slovensko go- vorimo. Z gospodično pa moramo nemško govoriti, saj slovensko tudi nič ne razume; zato pa je tudi vča- sih huda, če govorimo slovensko, ker nas ona ne razume, pa misli, da se ji posmehujomo, Cc govorimo >lo~ yerväko ij^ se sn^ejimo.« Zafela sva govorii nekoliko v nem- škem jeziku in zopet sem se moral čuditi, kako razmeroma dobro in spretno se je deček že znal izražati. »Ali se rad učiš nemSko?« »2e, že; ali rad bi se učil v soli tudi sloven- sko.« »Kje pa si se slovensko tako dobro naučil?« »Doma. Imamo slo- venske knjige in slovenske pesmari- ce. Moj oče so tudi pevovodja in v naši hiSi so» zbirajo vsak teden dva- krat domači pevci in domače pevke k skupnim vajam, jaz pa posluSam in tudi skoro že znam vse pesmi. V Dobrlivasi je nastopilo čez 150 ko- roških pevcev; pa naši so skoraj naj- lepšc zapeli za onimi iz Roža.« »Inmš gdč. učiteljico kaj rad?« Dejal je, da tudi. Njegova teta pa bolj malo. »Mislite si,« pravi, »kako pogumen in /avoden je fant. Piše se Kačnik, menda tudi v krstnem listu je pra- vilno slovensko pisano. Nemša ufi- teljica piše pa njegovo ime dosledno neniSko Katschnigg. Ko prejme kon- cein šolskega leta spričevalo, vstane in pove gdč. učiteljici na ves glas: »Prosim, moje ime je slovensko; v spričevalu pa ni prav napisano; ta- ko se ne pišem.« Ni mu hotela po- praviti nemško j)isanega imena in se mu je s tern zelo zamerila.« Drugo jutro je moral Jogrov Mihej nazaj domov na Koroško. Pred Ma- rijinim gradom je čakal avto; tudi jaz, da se od simpatičnega mladega »narodnjaka« poslovim. Izročim um v dar in spomin majčkeno slovensko knjižico; lepo se zahvali, pa pravi: »Obiskati pa nas morate gotovo. Bom še staršem povedal; z vlakoin. se je treba peljati samo do Sinčevasi, am- pak po stranski na desno proti Ško- cijanu in Klopinjskemu jezeru. Tain vprašajte, kje je pri Jogru, pa boste hitro naSIi naš dom.« Avto je odpeljal Jagrovega Mihejo, jaz pa sem si mislil, da koroSki Slo- venci niso izgubljeni, dokler iinajo še tako mladino. Dajmo za njo, kar luoremoi ADO MAKAROVIC: „Svete Polule" (Staroslovansko božanstvo Polel.) Josip Brinar je v svojih »Jeziko- blovnih izprehodih« primerjal to ime z besedo »polulek« — val vode. Iz tega sledi, da so Polule slovansko ime, a pojasnjeno to ime Se ni. Iz polulka narediš polulce (»Polulci«), a nikdar Polul. Edino mogoče raz- merje bi bilo: Polulek — Polulje, in iz tega sledi, da je Polul(ek) lastno ime. Polulje je Polulov kraj! Šaljiva tolmačenja kot pol - lule, pol - ule (— ure) itd. dokazujejo, da sanii Polulci imena ne razumejo in kor jim sosedje razlagajo to ime precej — »otroško«, zaničljivo, si skušajo najti tudi resno razlago, n. pr. Polule — Polane, Polulci — Pola- narji. Seveda je ta razlaga nemogo- ča. Polule so vse nekaj več: v tern iniciui tiči slovanski bog- Polol Polul! Polel -• Polelje, Polul — Poluijo! Slovanskih imen na -el nain no manjka, na -ul pa ne 7/veni has do- mače. Razumeli bomo ]>a iz sestava. da je tudi Polul pristno na.se. Slo- vansko ime je Polel na vsak način in od toga imena so naše Polule. (Po- pel, Hrastel, Kožol, Cizel itd.!) Ker pa je Polel nemogoče zanikati kot lastno ime, stoji trdneje tudi kot ime božanstva. Božanstvo Polel in njog-ova vas: Pololje (Polulje)! Ker ima naše ime »u«: Polule -- ali smemo sklepati, da so jo to iino na jugu glasilo Polul? Ali ne zveni (o ime latinsko? »Pollulus«? Pollula? To bi pomenilo umazanca, omado- ževanca; je torej neinogoče. Tega imena no najdemo nikjer zapisane- ga, jo popolnoma noznano. Samo v komediji Giordana Bruna »II cando- laio« (SvoCar) nastopa neki Pollula, ki je umetno skovano ime po nekem umazanem latinskem glagolu, da izrazi perverznost in pokvarjenosi osebe. Rimljani s takim imenom so nemogoCi, kaj sole rimske domino! Co Celeja ni latinsko ime, se manj Polule! Ime je kot Polel ali Polul ~ slovansko. Saj je slovensko — polu- lek. O tern ni dvoma, samo kaj naj poineni? V slovanski mitologiji žlvotari neki bog Lei, oziroma Polel! Po tern svetem imenu so svete Polule! Ime je sporoCil znanstveni javnosti poljski zdravnik Matija iz Mjehova, imenovan »Mjehovčik« (145G—1523), profesor na krakovski univerzi, v delu »Chronica Polonorum«. Boj za to božanstvo je bil dolg in se je kon- čal brez jasnosti, broz častne zmage na kateri strani, kakor pri nmogoka- tereni božjem imenu naSe stare vo- re. Niederle (SI. starožitnosti) Aa- vzema napram temu imenu najbolj- še stališče. Napram mitologom (kot n. pr. B r ü c k n e r j u), ki hoCejo, da so imena Lada, Ješa, Lei in Po- lol nastala iz nerazumljivih vzkli- kov v obrodnih pesmih, odgovarja (s. 169.) da »je nereSeno vprašanjo, kako so ti ponavljajoCi se vzkliki }>rišli v obredne pesmi, ki so gotovo prastaro. Nemogoče je izključiti a priori drugo možnost: da so to lah- ko imena (priimki) figur, duhov, ki so jib plicali v pesmih, ker je Cudno, da bi tolmačili Dlugoš in sodohni duhovni narodne vzklike, ki ne po- menijo ničesar, na ta način (namre? kot hožanstva). Kaj bi jib privedlo do tega, Co bi ljudem ta imena ne bila nekaj veČ, nainreč pojem neke- ga bitja, čeprav že nejasen, ki so ga klicali?!« To se pravi, da jih je Nio- derle uvrstil zopet mod stara slo- vanska božanstva. Bruckner ne od- govarja na izvajanja Niederla, am- pak se samo jezi (SI. mitologija, Kra- kov), da N. vodi skozi stranska via- S trän 6. »Nova Doha« 29. XII. 1934. štov. ?r. ta bogove, ki jih je on (B.!) brcnil na prosto — zopet v mitologijo! Nie- deiie odkrito prizna, da »naše dose- danje gradivo«~o tern božanstvu lie dovoli defiuitivne razlage imena, Bruckner pa kar tolmači 7. »luli, lu- li!« (— spančkaj, spančkaj), kakor na Poljskeni uspavajo otroke; pri- nierja s tern lelejač — zibati. Res jo, da je »luli, luli« najbrže glasilo »lo- li, leli!« kot n. pr. je »pleskat postalo pluskat« (B.), toda pri zibanju ni po- stala nobena boginja. najmanj pa bog (lei!). Bruckner je nehote dal do- kaz za Lela. Kakor pa je. lelejač po- stalo lulujae vsaj glede na »luli«, iiemšku lullen, einlullen, tako je Lei (Polel) postal Polul. Polule so torej od lastnega imena Polel — Polul. bodisi da je to človekovo ali božje ime^ Ali je mogoče, da bi bilo božje? Na to vprašanje je mogoče odgovo- riti samo, če razuinemo ime Polel! Ime nastopa kot Lei in Polel. Po — je po tein takem samo predlog. Lei je po Brücknerju iz besede lo- lejač, litv. ljuljati, gugati. Otro- kom se poje tako, ker so jih ziba, gu- ga! Polel — Polul bi torej bil tisti, ki ziba, guga, »ljulja«. Ali je kaj ta- kega v naši stari veri mogoče? Pač! Je duh, ki živi na drevju in vabi ljudi, ki gredo tarn inimo, naj se pri- dejo gugat. Tako pripoveduje B o g - d a n o w i c z (»Ostanki starega sve- tovnega nazora v Belorusih«, Grod- no, 1895., s. 77., cit. Br., n. d.) o ru- .salkah, da živijo v vodi od jeseni do 1. nedelje po binkoštih (rožna nede- Ija). »Potem pridejo iz vode in s e gugajo na drevesih, najraje na brezah, kričeč mimoidočemu: »Člo*- vek, pridi se gTigat!« Neprevi.l- neža potem gugajo in žgečkajo do smrti.« Najbrž imarno tu vod- no bitjo, ki se na valovih gu- ga (ljulja, lela, lula) v jeseni in /.i- mi, poleti pa živi na drevesih in se ziblje. Kakor otroka mati, tako za- ziba odraslega tako bitje — v smrt. Guganje kot žgečkanje simbolizira spolnost tega polbožanstva. Nekate- re vile izpijejo (poljubljajoč) oči, druge dih itd. O zaljubljenosti in spolnosti naših vodnih duhov, moš- kih in ženskih, imamo prepolno prav- Ijic. Lel — Lul je torej božanstvo, ki ziba, giba, valovi, »ljulja«! Najprej vodo, element rodovitnosti, poteru vsa živa bitja in ž njimi človeka. »Polulek« je zato zagugljaj, pljusek, val vode. Polel — Polul je tisti, ki zavalovi, razdraži, zaguga človeka, torej bog spolov, ljubezni, rodovitno- sti. Predstava o bogu, ki vse gib a v naravi, je prešla na nižja bitja, rusalke, povodnike, gozdne vile itd. Razume se samo po sebi, da je bil bog ljubezni in rodovitnosti zelo upo- števan in mu ni manjkalo žrtev. Sle- dovi v krajevnih imenih niso tako redki. N. pr. Lelov (češki), Leles (Le- las, dalm.), Lel'ek(ovice), Lelet(ice), Luleč (Ceški), Luliči (dalm.), Lelcc (i), Lel id srbski), Lulič (v Bosni), Leluch(in), Lelow(sziczyzna), Lulki (poljski) itd. Za našo enačbo Lei ¦--- Lul, poljsko lelejač = lulati (hr. lju- ljati) zanimivo selo pri !Lwowu: Poljaki mu rečejo Lei echöwka, Rusini pa Lulychiwka. Polul pa nisem našel v nobenern leksikonu. Mogoče da je kje še kate- ro neznatno selo s teni imenom, ka- kor n. pr. beograjsko predmestje Po- lule! — Polela štejejo nekateri med brezznačnice (Bruckner), drugi mod nižja božanstva (Niederle), tretjim pa je ta beseda okrasno ime z.a ž e n i n a. V tern pomenu je našel to ime v ruski narodni pesmi Dovnar Z a p o 1 j s k i j (k vprašanju o Leiu, Moskva, 1897.), ki jo je Sobolevskij ugotovil kot svatbeno. Kakor so pa v svatbeni pesmi večkrat dogocli, da primcrja ženina z nekim božan- stvom ali vladarjem, tako tudi tu- kaj. Božanstvo rodovitnosti je vedno v sredini slavja na ženitovanju. Ru- ska pesem ima obliko Lelej (Faleloj? — Polel), poljski kronist Dlugoš pa nam poroča o boginji »D z y d z y - 1 e 1 y a«, ki je njemu Venera, in piše o njej, da je bila boginja svatb (nuptiarum dea), ker je bila od nje rodovitnost v zakonu. Evo nam tukaj par: Lelej in (Didi) Lelja! Clovek se nehote spomni Pie- šorna: »Bolj ko lepa Rozamunda lepša lejla mu dopade«! Tarn »Lelj — naš krmar«, tu Lejla (Lelja), Slovanka, nevernica — ne- vesta. Ni slučaj! P. je obe imeni vzel iz naše mitologije. Ime Didi Lelja tolmačimo: Didi --¦ vzvišena, častil- Ijiva, Lelja — Lada (glej Valla, Poviest srednjega vieka, st. 287)! Lo- gično, da je Did Lada iz hrv. obredno pesmi naš — Lel ! StarejŠi imeni za ta božanski pai1 rodovitnosti sta so- veda Lel (Lelj, Lelej) in Lelja. Dlu- goš se torej ni nič zlagal, nič sfanta- ziral kakor misli o njem Bruckner. Sedaj je jasuo, da ime Polel — Po- lul ni človekovo, ainpak res ime bo- žanstva Polela. Pri nas smo mu re- kli, kakor ua severu zdaj Lel zdaj Lul, ali Polel in Polul! Polulov kraj, kjer je stalo svetišče (?) ali kako sveto znamenje, ki je gotovo poznoje /letelo v Savinjo, so naše — »sveic Polul o«! Najbrž prej Polul je! Toliko o imenu. Dokaza na terenu pri mitoloških imenih ni niogočo dati. Mislimo si lahko Polela v Sa- vinji, kako valovi vodo in nagaja splavarjem — »lelj, naš krmar«, spo- mladi, bog ljubezni, pa se ziblje na vejah dreves ob reki in kliče ljudi, ki hodijo po prastari cesti v Celji1 ali nazaj: »Človek, pridi se gugat!« Sokolstvo *f* Sestra Gizela Ogrizkova Kakor bi nebo ne bilo dovolj mrač- no, sta se v teh neveselih dneh vseli- la v sokolska srea še žalost in bol. Celjski Sokol je izgubil v nedeljo 10. t. in. popoldne marljivo in zvesto So- kolico, sestro Gizelo Ogrizkovo. PaC malo je sester, ki bi se oklenile so- kolske organizacije s tako ljubezni- jo kakor nepo/abna pokojnica. Vi- deli smo jo pri vseh nastopih in kjer- koli je bilo treba manifestirati so- kolsko idejo, je bila sestra Gizela go- tovo navzoča. Že pred 6 leti se je kot telovadka napotila na vsesokoiski zlet v Prago. Izpolnila se ji je želja, da se ob izviru sokolske ideje, v slo- vanski Pragi, navžije plemenitosti sokolske misli. Tudi na zadnjem vne- sokolskem zletu v Pragi leta 1932. se je pridružila armadi jugoslovenskih Sokolic, da je mogla ramo ob rami s sestrami iz bratske Ceškoslovaške pomagati poveličevati moč slovan- skega Sokolstva. Kot takratnemu župnemu odposlancu mi je v živein spominu zlet v Skoplje in na Kosovo polje. Bila je vsa srečna, ko se ji je nudila prilika, ob desetletnici naše- ga osvobojenja oboževati kraje, kjer so kosovski junaki polagali temelj osvobojenju Jugoslovenov. Ko je prišla letos na praznik na- rodnega uedinjenjavCelju k sokol- ski zapi'isegi, pač ni nihče slutil, da nam jo bo usoda dva tedna poz.neje za vedno iztrgala iz naše srede. Že enkrat so je usodi zahotelo po njej, ko je kot plavalka preveč zaupala valovom Savinje. Iz objema valov jo je rešila sestra Sokolica in celjske- mu Sokolu srečno otela veliko izgu- bo Le težko se nam je sprijazniti z mislijo, da naše sestre Gizele ni več med živimi. Pri naših javnih nasto- pih ne bo več sestre Gizele, ki je bi- la s svojo vztrajnostjo in požrtvoval- nostjo odsev prave sokolske marlji- vosti in nesebičnosti. Tiha, mirna in skromna v svojem življenju, se ni- koli ni silila v o.spredje. Bila je sa- ma dobrota, vsikdar pripravljena, pomagati svojim tovarišicam, koii- kor je mogla. V vrstah celjskega So- kol a ostane spomin na predrago se- stro trajen. Vsi smo jo imeli radi in zato nam je tern huje pri sreu. Oproš- čena vseh življenjskih skrbi, npavaj sladko, draga sestra! — n — x Sokolsko društvo v Zagorju je zgradilo s prispevkom Smuškega od- seka SPD in Tujsko-pi'omotnega dru- Stva za »Ocepkovo gniajno« moder- no, nad 40 m dolgo smuško «kakal- nico. Iskrena želja smuškega sveta se je s to zgradbo konCno izpopolnila Kako lahko uporabite KARMAHOVE sposobnosti za sebe? Karmahovo delovanje: Specialne prognoze za leto 1935! Vzgoja otrok, poklicna vprašanja, zakonske zadeve, trgovske zveze, odločitve v dvomljivih slučajih, osebna vprašanja, anonimoa in ponarejena pisanja itd. — vse to so vprašanja, ki so na dnevnem redu in pri kater}^ psihografologov nasvet lahko ugodno preokrene usodo. V življenju vsakega človeka so ossiočilni trenutki, v katerih zadostuje majhen nasvet, da sc spravi življenjska pot^na drugi tir. Psihografologija ni nikriko megleno prorokovanje, temveč je rezultat duševnega proučevanja fn analiziranja rokopisa. Dober psihografološki nasvet je že marsikoga obvaroval pred nesrečd, zavisljo, celo pred uničenjem eksistence. Izvolite upoštcvati da je dana vsakomur prilika, da lahko uporabi svoje zmožnosti s pomočjo in nasveti za sebe. Skica-pismeno posvetovanje stane samo 50 Din. Izčrpna studioanaliza 100 Din. Specialna prognoza za leto 1935. 150 Din. Te zneske je smatrati skoro izključno za stroške. Vsa pis- mena vprašanja je poSiljati na naslov: KÄR2S&AH studio, Žalec, dravska banovina in je tako sportna mladina zopet bo- gatejša na sportni pridobitvi: Gradi- la se je po načrtu staybenika g. I. Rozmana iz Ljubljane^ ki je gradil veliko skakalnico v Planici. To je prva skakalnica. v Zasavju, kar bo- do gotovo toplo pozdra\dli ttudi vsi zimski sportniki v Zasavju in izven njega. Leži sredi Zagorja, jedva 15 ininul od postaje, na senčni strani ginajne, kamor ne posije vso y.imo solnčni žarek. Otvoritev bo -Qhugod- nih snežnih razmerah že v začetku januarja. V tekoči seziji bo tudi med- klubska tekma'~Za" ])rvenstvo Zasav- ja 1935, ker se vslecl ylabih snežnih razmer ni mogla izvršiti v lanski se- ziji. Due 20. januarja bodo v Zagor- ju smučarske tekme celjske sokol- ske župe na daljavö? i^ v skokih kombinirano. Poleg tel prireditev jih bo še mnogo v letošnji seziji, da bo- do tako prišTi na svoj. račun tudi smučarji skakači, ki ne morejo na Gorenjsko. Zelo ugodno priliko bodo inicli smučarji iz Zagreba, kor jim bo ta skakalnica ena najbližjih, pa tudi posebno za začetnike dovolj ve- lika. Sport t Zimsko-sportni odsek SPD v Ce- lju je določil za sezono 1934/35 obši- ren spored, ki ga tu navajamo: Po Novem letu, ako bodo snežne prilike dovolile, bo smučarski tečaj /a začetnike v celjski okolici. Tak tečaj bo tudi pri Mozirski koči na Golteh. Visokoalpinski tečaj na Ko- rošici bo prvi teden po Veliki noci. Za 7)orleželsKo Solsko m"la toCk — 17 plemenjakov, 27 točk — 13 plemenjakov, 28 točk ~ 3 plenie- ujaki. b) Skupno po obliki in pokolenju j i» Vojnik smo potrdi- ]i 33 bikov teč, nego bi jib bilo po- trebno za plemenjenje za pleme spo- špbnih krav in telic v smislii kme- tijske statistike. . Prigon je bil Številčno in kakovosl- ÜÖ: 1. V Žalcu komaj primeren, 2. v Braslovčah zelo slab, 3. v Grobljab slab, 4. v Kaplji še nekako zadovo- ijiv, 5. v Celju dober, 0. v Vojniku clober, pa bi bil lahko boljši, 7. pri Sv. Juriju pri Celju prav dober. '' V Splošnem je bil prigon in pie- ih'enski material v Savinjski dolini •p'rav slab, v ostalem okolisu celjske- ga sreza pa je bil i prigon i material dober do prav dober. Razdobje med lanskim in letošnjim licenciranjem je'fasovno znašalo 1 % leta. Zato je png-nalo le 23 bikorejcev tudi lani kot »sposobno« oCenjene plomenjako. Dvcma bikorejcema smo izplačali za leto 1933. priy.nani banovinski nagra- -di po 400 Din. Ravnotako smo priso- dili tudi dvema bikorejcema dve ba- novinski nagradi po 400 Din, kl ju izplaCamo pogojno pri licenciranju leta 1935. Sreski kmetijski odbor izplača vz- ¦drževalne nagrade letos 17. rejcem onili bikov, ki so ocenjeni po obliki s 24 in veC točkami, ki so bili že leta .1933. ugodno ocenjeni in ki jib bo treba privesti k licenciranju tudi le- ta 1935. Nagrade so: 150 Din za bike, ocenjene na 28 lock, 100 Din za bike, ¦ocenjenc na 27 točk, 80 Din za biko, ocenjene na 26 toCk, 50 Din za biko, ocenjene na 25 točk, 30 Din za bike, ocenjene na 24 točk. Za prigon so pri- spevale iz 25% obCinskega kmetij- skega sklada za leto 1934/35 po 10 Din za vsako žival posamezne obči- ne. Znesek je posodil občinam sreski kinetijski odboi1. Ocenjevalni odbor. Ali ste že poravnali j) naročnino • Celjska posojilnica d. d. v Celjti V LASTNI HISS NARODN! DOM dtdvnica in rezerve nad Oin 14,000 ooo'— hi tijp- miüfe i« pro- Izdaja averenje za izvoz'.' biag^ M Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nj^ popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani P0MACE Na Silvestrovo domače koline Hotel Sfegu JZagrsd pri Ceiju 2 aü 3 eqbno «tanow^njc» , s prim«rnffrnf-!postranskimi prostori sfe ISC«. Ponudbe ,n»'.-upravo lista pod »1. februar«. Velika izbira zimskih rokavic pri rokavičarju Ivanu Frlou, Celjep ü"15 Glavni trg. Izblro novega pohištva in stolovv trpežni izdelavi, po ugodnih ce- nah dobif^pri tvrdki Baumgartncr Marija, Celje, Cesta na grad 47 (5 mi nut od ko- lodvora).x '' ''^ r?frl:4_____________________________ Lepo stanovanje 3 sobrto iri'!2'sobno na periferiji mesta, oddaljeno 7 rriinut, se takoj odda. Naslov <¦:.' . ON! upravi lista. .—r-~---------rrihn--------------------------- Lepo stanovanje obstoječe iz 4 sob';kopalnice in kuhinje.se s 1. januarjem air^i. febiuarjem odda. Po- izve se Aškerčeva 3, I. nadstr., levo. Tudi za mal den^c* dobite darila za Novo leto kakor: pisemski papir, albume, nalivna peresa, koledarie, novoletne razglednice v veliki izbiri v knjigarni in veletrgovini s papirjem K. GORIČAR vdv., Celje, Kralja Petra c. 7 Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, sfrelovodne naprave Prsvzema «so v zgorai asvadsna stroka spadalols dela in popravila ~ Cena zmsrna — Postralba totna In solldni Celje Za kresljo Telefon 245 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE C E L J E prej lužnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekoči raoun*lzvršujevsevcle- narno stroko spadajo- če posle najkuiantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno moöjo Inserirajte v „NOVI D0BI" Ustanovljena leta 1864. Pod otalnim driavnlm nadzorstwom Celjska mestna hranilnica V CELJU| KREKO1I TRG (v iastni palaci m~*i fe^io^^^ru) ! Za hranilne vloge l jamči poleg pre- možcnjahranilnicc ; še inesto Celje z vsem premože- 1 njem in vsodavčno močjo Novim hranilnim vlogam jetakojšnja izpkičljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpoaoj- no in v vsakem primeru zajamčena Stran 8. »Nova Doba« 29. XII. 1934. Stev. 77. FRANC REBEUfCHICG MESAR IN PREKAJEVMiC CEUE, ASKERCEVA MICA 1 HCIEl »POff A< v Cast mi je vljudno sporočiti prebivalstvu Celja in okolice, da sem dai svojo mesarjjo jn prekajevalnico ki obstoji že več kot 60 let v moji hiši HOTELU „POŠTI" preureditl na podlagi najnovejših pridobitev v tej obrti, S popolnim opaženjem sten in prodajne mize ter namestitvijo rje proste obešalne naprave za meso in klobasne izdelke je snažnost blaga v vsakem pogledu zagotovljena. Cenj. strankam se meso vsak čas hitro pripravi v nalašč za to nrejenem električnem stroju za faširanje. Z namestitvijo moderne omare za led Frigidaire se meso ob vsakem vremenu ohrani sveže in brezhibno. Prodajam vedno le prvovrstno prima volovsko, telecje in svinjsko meso kakor tudi prekajeno meso in znane doma napravljene klobase po globoko znižanih konkurencnih cenah, Vabim prebivalstvo Celja in okolice, da si brez obveznosti nakupa ogleda mojo moderno urejeno prodajalno. Svojim p. n. strankam in gostom iskreno želim SRECMO IN VESELO NOVO LETO s prošnjo, da bi mi tudi v novem letu blagohotno ohranili isto zaupanje. FRANC REBEUSCHEGG mesar in prekajevalec Celje, Aškerčevaj^pa 1, hotel „Pošta" Urejuje Rado ^etnlfc ^- Odgovoren xa kouxoTcT^H^j^o^ te ZTe.no llekari«) Milan Oetlna. - Uöav ^ju.