Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vittorio Veneto, 32
Tel. 33 - 46 — Poštni predal (Casella poslale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corrente postale) : Videm, št. 24/7418
GLASILO SLOVENCEV V
VIDEMSKI POKRAJ1NIJ
Spod. in abb. post. II. gruppo
NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo : polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25.— lir
Leto XII. - Štev. 10 (240)
UDINE, 1-15 JUNIJA 1961
Izhaja vsakih|15 dni
SLOVENSKA ŠOLA V ITALIJI
ne pozna meja
POD ZAŠČITO ZAKONA
V Ratečah, prav blizu, kjer se dotikajo italijanska, avstrijska in jugoslovanska meja se je v nedeljo 28. maja zbra-lo na tisoče mladih slovenskih ljudi iz Gorenjskega, to je tiste-
ftlnvpniiP In lpyì n/vi Tri-
Sestanek Tessitoria in Pelizza z referentom on. Franceschinijem - Slab vpliv
so prišli številni fantje in dekleta iz
furlanskih senatorjev - Razočaranje slovenskih domokrščanskih volivcev pod Avs,rii°,er okoli 600
Socialistični poslanec v rimskem parlamentu za našo provinco Vittorio Marangone je povedal 26. maja v Gorici, kako so tekle, priprave, diskusija in delo, da bi parlament sprejel zakon o slovenskih šolah v Italiji. Povedal pa je tudi, kdo je kriv, da ni bd ta zakon o slovenskih šolah razširjen še na videmsko provinco za Slovence v Furlanski Sloveniji in Kanalski dolini. Čemparne italijanske partije, sindikat slovenske šole in še razni drugi faktorji in pa tudi partije so se zavzemali, da je komisija v parlamentu sprejela tudi tiste modifike, ki so jih posebno komunisti in socialisti predložili.
V Trst in Gorico je prišel demo-kristjanski poslanec 011. Franceschi-ni, ki je bil referent pri parlamentarli i komisiji za ta zakon o slovenskih šolah.
Prav vsem slovenskim
otrokom slovensko šolo
On. Franceschini ja so v Trstu na-, šuntali, da ne sme dovoliti, da bi prišla v ta zakon takšna sprememba, da bi v slovenske šole lahko- hodili ne samo slovenski otroci, ki so italijanski državljani, ampak tudi tai»-šnj otroci, katerih starši niso mogli dobiti italijanskega držvljastva. Ko sio Franceschiniju razložili, da ne gre za nobeno «infiltracijo» in da sploh ni govora, da bi se nabralo v večjem številu Slovencev od drugod, ki naj bi pošiljali v slovenske šole v Italiji, je tudi on pristal, da bodo lahko vsi Slovenci v Italiji pošiljali svoje 0-troke v slovenske šole.
Slabe sugestije
Tessitori ja in Pellizza
On. Franceschini je prišel skupaj z demokristjanskima senatorjema Tessitorijem in Pelizzo. Kako sta vplivala, ta dva senatorja nanj, je razvidno iz tega, da je on. Franceschini pristal na vse dodatke in spremembe, ki so jih predlagali socialisti, komunisti, slovenski profesorji in celo neki demokristjani, samo na to, da bi ta zakon veljal tudi za videmsko provinco ni hotel nič slišati. Mi predobro poznamo šovinizem, intoleranco in ignoranco furlanskih demokristjanskih političnih krogov in nas ni prav nič iznenadilo, da sta oba senatorja demokristjanske da rti je v videmski p rovine! zavzela 1fi ko sovražno stališče proti šolam s slovenskim jezikom v Furlanski Slo-vpniji. On. Tessitori je sicer leta 1947 'n še 1. 1950 drugače govoril o nas furlanskih Slovencih in o naših pravicah, od takrat pa se je spremenil j 'h nastopa nasproti nam rot neki kolonialist. UoDro pa je, da je senator ' zzo pokazal svojo furbo, on ki lafco prijazen dela našim županom, skrivaj pa rovari in dela z vso silo hroti kakršnikoli pravici furlanskih Slovencev. Toda Tessitori in Pelizzo z vsemi svojimi političnimi sate-di premajhna ovira, da bi mogla za dolgo ovirati slovenski pouk pri nas.
Kakšne izgovore so iznašli demo-pdjani in njihov referent on. j r"ncenchini proti temu, da hi se za-p n o slovenskih šolah razširil Se na flamsko Slovenijo? On. Franceti se izgovarja, da ni nihče pre-0z'l izrečne zahteve, da bi bile šole N slovenskim jezikom tudi v Sloven-
ski Furlaniji in da ni prebivalstvo predložilo parlamentarcem nobene prošnje s podpisi, da bi se to zgodilo in končno, da bi morali slovenske šole v Furlanski Sloveniji šele ustanoviti, medtem ko na Tržaškem in Goriškem takšne šole že obstajajo.
Vsi ti izgovori so prazni in puhli, ali kakor pravi pregovor naših ljudi, vsak izgovor jim je dober, pa magari če ga pes na repu prinese.
Neresni izgovori
Ti izgovori sploh niso resni. Ni res, da ni nihče zahteval šol s slovenskim jezikom v Furlanski Sloveniji. Slovenci v Italiji simo ena skupnost kot so Italijani ali pa Furlani ali
Nemci ali Francozi zase narodne skupnosti. Kot za Tržaško ali za Goriško so Slovenci zahtevali slovenske šole tudi za Furlansko Slovenijo. Ali so kdaj in kje Italijani, Nemci, Francosi ali kdorkoli morali s podpisi prositi, da dobijo svoje šole? Dobili so jih, ker jim po Ustavi in po vseh državljanskih in narodnih pravicah pritičejo. Do leta 1945 niso imeli ne Nemci na Tirolskem, ne Francozi v Val d’Aosta in ne Slovenci na Goriškem in Tržaške»« svojih šol, potem so jih pa dooili, pa čeravno so imeli do takrat samo italijanske in povrhu še fašistične šole. Mi imamo vse polno šol, lei so čisto italijanske, imamo svojih lastnih učiteljev, zaposlenih in breposelnih še več kot jih rabimo.
Imamo vse polno slovenskih učiteljev na Tržaškem in Goriškem, ki so diplomirali na državnih učiteljiščih v Gorici in Trstu. Ti lahko pridejo učiti slovenščino v naše šole, naši pa bodo učili druge predmete. V nekaj mesecih tečaja zna lahko vsak naš učitelj učiti slovenski na naših šolah. Šolske knijge so tu, programi so tu, vse je tako rekoč pripravljeno. Ni treba nobenih šol \ ustanavljat^ ker so že vse te šole. Toda mi niti tega ne zahtevamo za prva leta. Za prva leta zahtevamo samo to, da bi slovenščino učili po nekaj ur na teden in da bi učitelji dovolili, da se lahko poslužijo slovenščine pri pouku italijanščine, matematike in drugih predmetov v šoli.
NOVA	FABRIKA
«
i
i
Emigracija iz Furlanije že preko petsto let
Vojska, kobilice in pa predvsem soldatesca je uničila polja oko 11 Vidma. V šestnajstem stoletju je bilo v Furlaniji samo 190.000 prebivalcev. Ljudje niso imeli kaj jesti, ker je l.j-la kampanja uničena. Že takrat so morali nekateri naši ljudje hoditi v emigracijo v Germanijo.
mladeničev in mladenk iz slovenskih krajev pod Italijo: iz Tržaškega, Goriškega in Furlanije. Kar nas posebno veseli je to, da sta bili med njimi dve majhni girupi naših puobov in čeč. Vreme je Pilo zelo slabo, takšno kot je bilo pač letos ves maj. Toda navdušenja mladine ni moglo slabo vreme spraviti v slabo voljo. Pod šotori so se branili pred slabim vremenom, se med sabo seznanjali in prepevali lepe slovenske pesmi. Godba delavskega prosvetnega društva z Jesenic je neprestano godla, nato popoldne pa na Jesenicah sta igrala dva zabavna orkestra. V plesu, petju in šalah je še prehitro minilo popoldne, ko se je bilo treba ločiti in je enajst avtobusov odpeljalo slovensko mladino iz Italije nazaj na njene domove.
Najbolj važen fakt je pa ta, da so se mladi ljudje zabavali brez vsakega nacionalizma in brez vsakeka nasprotovanja narodom v treh državah, odkoder so bili. Kako dobro bi bilo, da bi se tudi pri nas držali miroljubne parole, ki ie oznanjala pravo miroljubno idejo o kulturi, ki ne pozna nobenih meja.
Naši puobi, ki so bili v velikem industrijskem centru Jesenice, ne morejo prehvaliti, kako lepo so jih sprejeli in kako lepo življenje ima slovenska mladina na Gorenjskem.
ZAKON KOT VSAK ZAKON
mora veljali za vse province
Narodno manjšino Slovencev ne moramo ločevati po posameznih pokrajinah. Slovenci v videmski provinci še zmeraj pod pritiskom nacionalističnih kapov in agentov v Vidmu, Čedadu, Špetru, sv. Lenartu, Trbižu
in drugih krajih
Kobarid je bil pred to zadnjo uojskò le večja kmečka vas, danes pa se je razvil v pravi industrijski center (centro industriale). Ker leži med. hribi in ni bilo moč razviti kmetijstva (agricolturo) več kot tarkaj in ker so življenske potrebe m porast prebivalstva (popolazione) nimar večji, so vsednò zasigurali ljudem delo na domačih tleh. Po uojski 50 postavili gor kar tri nove industrijske obrate in povečali opekarno: iglarno, kjer dela 150 delavcev, veliko mlekarno za vso okolico Bovškega, Kobariškega in Breginjskega kota, kjer je zaposlenih 45 ljudi in prejšnji mesec so otvorili še fabriko pletenin, ki je filiala ljubljanskih fabrik «Angora», kjer je že okupanili 80 delavk. V planu imajo, da bo obrat. «Angore» zaposlil tekom tega leta še 40 delavk, da jih bo 120. V Kobaridu je danes, ki šteje okoli 1000 ljudi, okupnih kar 355 v domačih fabrikah. Med temi obupanimi so seveda tudi delavei in delavke
i> okoliških vasi.
Na sliki zgoraj: slovesna otvoritev (inaugurazione) fabrike «Angora» 25. maja. kat ji ri je prisostvovala, ogromna množica ljudstva in Kobarida in okolice. Spodaj: notranjost fabrike in žene pri delu.
Onorevole Vittorio Marangone je v Gorici na sedežu Zveze prosvetnih slovenskih društev opisal, kakšne so še sedaj razmere v Furlanski Sloveniji. Zmeraj so preganjali vsako slovensko govorjeno in tiskano besedo. Naj je bil preprost človek ali intelektualec, zmeraj so ga napadali v italijanskih listih, karabinjerji hodili za njim, če se je pokazal zaveden Slovenec. Najhuje pa je bilo, da so ga samo zato, ker je spoštoval in ljubil svoj materini jezik, proglašali za protidržavni element, za anti-italijana. Na tak način so mu zagrenili življenje. Vsi so se ga izogibali, službe ni dobil nobene in moral se je izseliti. Še sedaj drži ta sistem preganjanja, samo sedaj so ljudje žo bolj ekonomsko svobodni, ker hodijo v emigracijo.
Kako ne more veljati zakon za slovenske šole v Italiji tudi za■ videmsko provinco, kier žive Slovenci ■v Furlanski Sloveniji in v Kanalski dolini f To je tako kot da bi v eni stranski dolini Valle d’Aosta ne smeli učiti francoski, ali pa tudi v eni
izmed dolin Poadižja nemščine, v drugi pa ja.
Veliko delo so napravili Čampami poslanci in senatorji, da so se toliko časa borili za slovenske šole, za takšne popravke v vladnem «progettu» zakona, da so zmagali in da so bili skoro prav vsi ti popravki sprejeti. Glede nas furlanskih Slovencev sicer socialistični in komunistični poslanci niso zmagali, so se vendarle postavili na pravilno stališče in povedaii v komisiji v parlamentu in tudi de-mokristjanskim politikom, da mora tudi Furlanska Slovenija dobiti slovenske šole. Furlanski Slovenci niso krivi, da se ne znajo in še ne morejo z dovolj energije boriti za svoje pravice. Preveč so bili zapostavljeni, ignorirani, da bi se znali na parlamentarni način pravdati za svoj prav. Nekaj smo že pridobili: Velik del italijanske polii iene javnosti že pravilno zastopa naše interese. Tudi med demokristjani so že nekateri pravični ljudje, ki so s srcem na naši strani. Prav gotovo bomo zma-gali.
Siran 2
MA TA JUR
Izidi vpravnih volitev na Goriškem :
Komunalne in provincialne volitve na Goriškem so pomenile velik udarec za Krščansko demokracijo ker je izgubila absolutno večino tako v goričkem komunu kot v provincialni administraciji ter monopol v občinah Gradisca d Isonzo, Fogliano-Redipu-glia in Staranzano, kjer so zmagale levičarske liste. Na drugi strani pa so volitve pokazale velik napredek levičarskih strank, zlasti komunistov, ki so zelo okrepili svoje položaje. Na drugi strani pa so socialdemokrati in liberalci pridobili sicer nekaj več mest v raznih upravah, vendarle pa so izgubili pozicije v manjših občinah, ki so jih prej upravjali skupno z demokristjani. Fašisti so ie nekoliko napredovali, to v Gorici, medtem ko so na podeželju nazadovali, popolnoma so izginili s površja monarhisti, tako da nimajo sedaj svojih svetovalcev ne v Trstu, ne v Gorici lie v Vidmu. Šovinistična politika teh gospodov je minila, ker jim iju-dje ne verjamejo več. Socialisti so v primerjavi s prejjOnjimli upravnimi volitvami precej napredovali in dobili mnogo sedežev več.
Krščanska demokracija, je v skoro vseh občinah izgubila glasove, to predvsem tam, kjer so socialdemokrati, liberalci in fašisti postavili svoje tretje liste, ker so bili siti de-mokristjanskega slabega gospodarjenja na komunu.
V provincialnem svetu bodo demokristjani imeli sedaj 11 svetovalcev (prej 15), komunisti 6 (prej 4), socialisti 2 (prej 1), liberalci 1 (nobenega), socialdemokrati 2 (prej enega), fašisti 1 (prej 1), slovenski klerikalci 1 (prej 1). Demokristjani so tako izgubili absolutno večino in bodo verjetno sestavili odbor (giunto) skupno s socialdemokrati.
V goriškem komunskem svetu pa bodo imeli demokristjani 20 svetovalcev (prej 23), fašisti 5 (prej 4), socialdemokrati 4 (prej 4), socialisti 3 (prej 1), komunisti 3 (prej 2), slovenski klerikalci 3 (prej 3), liberalci 2 (prej 1). Tudi tu bodo verjetno demokristjani sestavili giunto s socialdemokrati.
Prav tako so demokristjani izgubili en sedež v Tržiču (Monfaleone) in enega tudi socialdemokrati, tako da bodo oboji le s težavo sestavili giunto. Svoje glasove so povečali tako komunisti kot socialisti.
Najhujši udarec za demokristjane pa je bila izguba občin Gradisca, Fogliano - Redipuglia in Staranzano kjer so bili oni na oblasti celih J 3
Pomemben porast glasov levičarskih strank
• Krščanska demokracija izgubila tri občine ter absolutno večino v goriškem mestnem in pokrajinskem svetu.
let. Levičarsko usmerjeni ljudje so jim sedaj odvzeli upravljanje teh občin. V tem so se izkazali zlasti mladi volivci, ki so v veliki večini glasovali za napredne stranke.
Poglavje zase tvorijo slovenske občine in glasovi Slovencev v Gorici in drugod v pokrajini. V Sovodnjah (Savogna d’Isonzo) je z veliko večino glasov zmagala levičarska lista «občinska enotnost» (611) glasov), medtem ko je klerikalna «Slovenska lista» dobila le 375 glasov, veliko manj kot pred ,štirimi leti. V Doberdobu je «občinska enotnost» dobila 455 glasov, klerikalna «Slovenska lista» pa 288; tudi tu so klerikalci izgubili glasove. V Števerjanu pa je uspelo klerikalcem dobiti spet občino v svoje roke z 252 glasovi, medtem ko je napredna «občinska enotnost» dobila 198 glasov, tretja baronova lista pa 93 glasov.
V goriškem občinskem svetu so napredni Slovenci glasovali v veliki večini za listo Socialistične stranke (PSI), nekateri pa tudi za. komuniste. Ostali slovenski volivci pa so volili za klerikalno «Slovensko listo», ki je ohranila iste položaje kot pred štirimi leti. V goriški občinski svet so tako bili izvoljeni za socialiste prof. Viktor Vižintin in visokošolee Peter Sancin, za komuniste pa uradnik Miladin Černe. Za slovensko listo pa so bili izvoljeni odv. Sfiligoj, prof. Kacin in prof. Bratina.
Za pokrajinski svet pa so Slovenci prav tako volili za tri zgoraj omenjene liste. Izvoljena sta bila dva Slovenca: novinar Ivan Marinčič za socialiste in prof. Macuzzi za slovensko listo. Ta je izgubila precej glasov ker .je imela, kljub večjemu številu volivcev in kljub temu, da je tokrat nastopala v celi pokrajini, manj gjasov kot leta 1956.
Komentar k volitvam : pokazale so, da se delovni ljudje na Goriškem vedno bolj otresajo strahu pred demokristjani in glasujejo za napredne stranke. Isto velja za Slovence ki tu živijo, ki so spoznali, da je boj za svoje narodnostne pravice vzporeden z bojem za blagostanje in’ boljšo socialno ureditev v državi.
Prijateljstvo bazira na pravicah
V Rimu je bolj prijateljska atrno-fera kot pa je v Vidmu v nekaterih političnih ^krogih. Višji djerno ristjanski politiki in celo eccelenze-ottosegretari, med njimi tudi sotto-egretario Elcan so povedali trdim l nacionalistično zastrupljenim par-imentareem iz naše province, da so dnosi med Italijo in Jugoslavijo že oliko let prijateljski in dobri na seh področjih, da se Jugoslovani lede Italijanov v Jugoslaviji in gle-e vsega drugega kažejo tolikšni ►rijatelji Italije, da nima sinisla, da e nekateri onorevoli inzistirajo na tarih idejah, ki diše po nacionali-tičnem naftalinu. Furlanski Sloven-i so Slovenci in dati jim je treba vse travice, ki jim pritičejo kot drža-ljanom po določilih italijanske Usta-
ve.
Pred uzakonitvijo
slovenskih šol v Ilalji
Dne 16. maja je prosvetna komi-iija v rimskem parlamentu sprejela ekst zakona o slovenskih šolali v I-aliji. Že lani julija je rimska vlada '»redložila projekt tega zakona, svoja iredloga sta predložili tudi komunistična in socialistična partija. Sedaj so sprejeli razne popravke soeialj-.tične, komunistične in demokrisjan-ike partije. Edino ene stvari ni hote-
la demokristjanska partija, po šču-vanju demokristjanskih parlamentarcev iz Furlanije sprejeti : da bi tudi v videmski provinci funkcionirale šole s slovenskim učnim jezikom in z obligatnim učenjem italijanščine. Zdaj mora odločiti še komisija v senatu. Skoraj gotovo se bo to zgodilo in slovenske šole v Italiji bodo legalizirane. Mi pa se bomo naprej borili, da dosežemo pouk. slovenščine tudi v naših šolah. •
Prelom v odnosih
Zdi se nam, da je obisk predsedstva videmske zbornice pri ljubljanski trgovinski zbornici prelomnica v odnosih med obema obmejnima območji ma, in da moremo odslej naprej računati na sistematično po veča va njo blagovnega prometa in. osebnega prometa.
Med obema teritorijema ni nobenih velikih nerešljivih problemov. Najpomembnejše vprašanje, ki pa se pri prijateljskem razpoloženju dà hitro rešiti, je to, kako bi Furlani čimbolj spoznali Slovenijo in Slovenci Furlanijo. Pri vsem prijateljskem vzdušju drug drugega malo poznajo. Koliko poznajo na primer Furlani gospodarstvo Slovenije in njeno industrializacijo in prav tako Slovenci proizvodnjo Furlanije?
m
//mm
A
I
4
Iz Krnatske
tjern, ke po neštjetih gorskih vaseh no djelajo laterije ali sé modernizirajo stare, to se tu Prosnidu nič ne pogoni, da bi kèj mislil na mlekarno in če se do sadà ni nič nardilo, se óo odnjetà še rnankuj, zaki asako Ijeto je mankuj ljudi an mankuj zvine v vasi.
Prosnid je gorska vas v tipanskem komunu, ki je pred uejskò imjela precej žvine an tud mlekarno, ki je bla v njekšni privatni hiš.
Paršlo je pa do nesloge (disaccordo) med vaščani an mlekarno so ukinili (soppresso), kotle an druge mlekarske imprestò pa so prodal v Črni vrh v Nadiški dolini. Sadà sirijo mljeko doma, njekšni pa ga nosijo v mlekarno v Subid, ki je pa daleč kakih 10 kilometru.
Človek skuažej ne more vjervat lastnimi očem, kako na primjitiven srednjeveški — način djelajo sir. Ker ima v medji vsaka fameja po 1 kravo, se zbere več famej skupaj in si posojajo an potle vračajo mljeko, ki ga mjerijo z «bokali» - litri ali pa s palico, na katjero nardijo zarjezo.
Sirijo ga sevjeda v domačih kotlih na «špolertn» ; ki se včasih tud prismodi an sir sevjede zgubi valor za
prodajo. Tud maslo izdelujejo ta domali, katerega prodajo potlè domačemu butigirju, to se kapi po buj dobrem kupu koj na trgu, zaki tam pouprašujejo le mlekarniško maslo.
Rjes prava škoda je. da nimajo v Prosnidu mlekarne zaki že j tako imajo malo od žvinorejo, posebno če pomislimo, da mnorajo smio nositi ta hiši na barbtu. zaki ni puojskih poti. Včasih so im jel planine «par Nediži» in «na Mlenu», kamor so gnali žvino an jo držali tam do jeseni. Sedaj so kazoni zapuščeni, ker se tam an tud drugje trgajo plazovi. Ljudje pravijo da muora biti ne globoko pod zemjo vodà, zaki ta par vsakem večjem dažu privzdigne zemjo an jo odnese proč.
Ljudem se rjes ne izplača rediti žvine iz več razlogov: nimajo mlekarne an zatuò ima. ta domali izdje-lani sir an maslo zlo uizki kup, to se pravi, de ga malo plačajo; ni puojskih poti an zatuò muora jo nositi na harbtu ; v ešteru se zasitiš dosti več v enem mjescu kot ta doma v enem ljetu ; za žene, ki so ostale ta doma, je košnja preveč težko djelo. An vidite, ti ubogi ljudje mnorajo usedno plačuvati «tasse» kot tisti, ke stojijo tu planur dol pod Ahtnom.
Iz Nadiške
PREMIJ ANI KMETJE NA KONKORSU ZA MELI JORACIJ O HLEVOV IN GNOJIŠČ
Tud ljetos je biu razpisan konkors za kmete, ki so u lanskem ljetu zbuoj-šalj hleve in gnojišča u gorskih krajih videmske province. Čeglih pri nas zelo pada živinoreja, je vseedno še dosti kmetov, M se trudijo, da bi jo zbuojšali in zato so u tem zadnjem ljetu nardil kakšen nov hlev in postrojih dosti starih. Provinca in «Cassa di Risparmio» sta podelile ljetos 413 premijev in od teh jih je šlo kar 20 kmetom iz naših krajev. Kar se je vršilo podeljevanje premijev u Vidmu v palači Belgrado, so prisotne oblasti u svojih govorih dajale korajžo kmetom za nadalnje rae-ljoraeije in jih pohvalile za delo, ki so ga riardili.
Kmetje iz naših vasi, ki so postroj il hlev in dobili premijo, so teli: Merrill» '(Aldo it/. Podbonesea, S pel at Anton iz Tipane, Lendaro Ivan iz Brda, Spekonja Gino in Podbonesea, Comero Angelina in Tomasini Ivana iz Nem, Dugaro Renzo iz Sv. Lenarta, Klinac Alojz iz Sredenj, Topatič M/trio iz Fojde, Felet)i;č Marko in Florjančič Jožef iz Grmeka, Lovo Marija in Negiro Viktor iz Brda, Capitan Rina in Ostigh Alojz iz Nem, Cencič Bruno iz Podbonesea, Primožič Ivan iz Sv. Lenarta, Mašera Leopold in Vogrič Julij iz Sovodenj in Jožef Kurir iz Viskorše u tipanskem komunu.
MALI OBMEJNI PROMET MESECA MAJA
Deževno vreme in dela na polju sta meseca maja precej ovirala mali obmejni promet skozi sedem blokov v naši deželi. Kljub temu pa so zabeležili 11961 prehodov in sicer. skozi Štupco, kjer je blok prve kategorije 1359 prehodov iz italijanskega kraja in 5599 in jugoslovanskega; skozi Učjo je bilo 569 prehodov (2-59 iz italijanskega kraja in 330 iz jugoslovanskega) ; skozi Most na Nadiži je bilo 938 prehodov (63 iz italijanskega kraja in 875 iz jugoslovanskega) ; skozi Robedišče je bilo 1131 prehodov (64 iz italijanskega kraja in 1067 iz jugoslovanskega) ; skozi Polavo pri Čeplatiščih je bilo 673 prehodov (148 iz italijanskega kraja in 525 iz jugoslovanskega Ì ; skozi Solarje pri Dreki je bilo 662
prehodov (172 iz italijanskega kraja in 525 iz jugoslovanskega) ; skozi most Klinac je bilo 255 prehodov (43 iz italijanskega kraja in 212 iz jugoslovanskega) ; skozi Mišcek je bilo 775 prehodov (430 iz italijanskega kraja in 345 iz jugoslovanskega).
Ažla
Tele dni je provincialna administracija dala v apalt sistemacijo ejeste, ki vodi iz Špjetra pruot Ažli. Tisto djelo bo koštalo 7.500.000 lir, ki jih bo krila 75% država, 25% provincialna administracija. Cjesto bojo asfaltirali, ob kraju uardili «marciapiede» in sazadili drevored (viale).
Na komunu so tud razpravljal o potrjebi razširitve ejeste na križišču Ažla — Sv. Lenart — Most Sv. Kvirina, zaki tam se dogajajo nirnar prometne nesreče zavoj preostrega ovinka in pretesne ejeste
Sv. Len Slovenov
Na zadnjem komunskem konseju so sklenil, da dajo v roke advokatu zadevo nekega bivšega komunskega administratorja, katjerega obtožujejo, da si je prisvojil v času od ljeta 1956 do I960 večjo vsoto denarja iz komunske blagajne. Sprva so tjel ue-katjeri tisto rječ pokriti, zaki je šlo za demokristjanskega administratorja, končno so se pa le odločil, da ga spravijo pred «autorità giudiziaria», kjer mu bojo izprašali vest. Vse to se dogaja po tihoma, ne da bi ljudstvo vjedalo za ime tistega
«uzmoviča», tuo vjedò le sedanji administratorji. ki ga tožijo.
Narbuj hudi so tisti iz Kravarja, zaki je	bla	za dobar	čas nova	šuola
zaprta,	ker	impreza	nje tjela	dati
ključev dokler njeso poravnali debita. Tuo je šlo pa precej časa naprej, zaki dodeljeni denar za gradnjo šuole v Kravarju je izginil neznano kam. Kej bi vjedli povjedat tud impiegati,	od	komuna,	zaki večkrat
njeso debil	mjesečne	plače.	Sedaj
pa, ko je nova administracija, gre vse v redu naprej in nobedan se ne more lamentàt zavoj kajšne nepravilnosti. Novi šindik, ki je zlo inteligentna «persona», vodi komun zlo dobrò in zatuò se troštamo progresa in buojših času. Tud tisti, ki poma-igfajo siindjku voziti komunski/ Voz naprej, so vsi pametni možje in ni nagobamosti, da bi zavozil iz poti.
Platišče
Dne parvega junija smo pokopali našega dragega vaščana Cormonša Enrika (Riko Pahàn), ki je umrù v starosti 83 ljet. Njegova življenska pot ni bla postejana z rožami, dosti sc je maltru ta domali in po svjetu za uòdinjat vsakdanji kruh svoji veliki familiji. Kot 29 ljetni pucb je šu v Kanado, zaki še takrat je blo ta domali težko živiti in se varnù po šestih ljetih ljeta 1913. ravno pred parvo svjetovno uejskò, takuò de je bil poklican za soudata in naredu ejelo uejskò. Ljeta 1921 je šu spet v Kanado, kjer je djelu 10 ljet tu mi-njenah. Paršu je ta hiši kot invalid
cd djela, v minjeri je bil udarjen v glavo in roko. Čeglih zmaltran od tardega djela v estera, je ta domah opravju še vsa djela na njivah, senožetih in hljevu in daržu domačijico pokonci. Po tej zadnji uejski je bil med parvimi komunskimi možmi v Tipani, pozneje pa kot «assessore» (odbornik). Tud v javnem komunskem djelu se je izkazu za dobrega administratorja, simpri vsjem na di-spoziejon.
Njegovo tarpeje pa še ni blo končano, pred nekaj ljeti so mu muorali odrjezati čampno nogo. Ubogi mož, brez noge v visoki starosti, je bil kljub vsem tjem nesrečam simpri dobre uòje in daju dobre nasvete (kon-sejè) svojim domačim, saj je v dolgem živenju okusu dosti grenkega, a ni maj se disperiti. Bil je zaveden Slovenj in v Kanadi se je družil najrajš s Slovenji, de so skupaj obujali spomine na mlada ljeta, domače kraje in prebjerali žornalje v domačem jeziku. Kar se je varati za stalno v rojstni kraj Platišče, je se buj jubu domačo zemjo in zatuò se je zarjes težko poslovil (kongedù) za večno od nje.
Imel je sedem sinov, cd katjerih so štirje še živi. Sin pre Tiljo ki je bil kaplan v Srednjem v Nadiški dolini, je padu v tej zadnji uojski med neko čistko. Vsej žlahti nepozabnega dragegta rankega izrekamo naše sožalje.
MA TAJ UR
Stran 3
« MATA JU f? » in mladina
• Naš list «MAT A J Vii» izhaja že •enajsto leto in to je lepa starost že za navadno tedensko publikacijo v italijanskem jeziku v videmski provinci, kaj šele za list v slovenskem jeziku. Sto let se je namreč gledalo postrani na vsak papir, na katerem je bilo napisano ali tiskano v slovenskem jeziku.
Zdaj v enajstem letu že vemo, da Je naš list uspel, da so se ljudje ".a Ji j ega navadili, da so se nanj navadili tudi naši nasprotniki, ki jih ni malo.
Kup težav ob vsaki številki
Nobeden ne bi mislil, kakšne težave imamo mi z našim listom. Se Po enajstih letih se moramo bojevati s posledicami denacionalizacije, s posledicami lova na vsako slovensko besedo v prejšnjih letih in predvsem s tem, da se naši otroci nič ne naučijo v naših zanič šolah. Pri vsaki številki stojimo precl težavo, kako pisati: ali v čistem slovenskem jeziku,; ali dialektu in še nekaj v ttalijanskem jeziku, da nas bi čimveč ljudi razumelo. Kdo naj nam piše, ko skoro nobeden po naših vaseh ne zna napisati navadnega pisana, kaj ,S(1le, da bi nam z nekaj vrstami povedal kakšno vest. Strašno redki so ljudje pri nas, ki znajo pisati. Mi smo kakor tisti Zamorci ali pa Indijci rii drugi narodi, ki so postali «.indipendenti» in ki morajo pisati, go-voriti, brati po angleški ali francoski, da se med sabo razumejo.
Minuli so že tisti časi, ko je bilo nevarno poslati artikole za naš list, rii nekateri ljudje se še nimar tega bojijo.
Vse te težave gramatike, jezika, kisanja, stare policijske persekucije ^ še zdaj poznajo, ko imamo več •''Vobode.
fcadi imamo kritiko
Mi smo zelo veseli, kadar nekdo *!aš list kritizira in ne samo napada,
ker s tem kaže, da se za naš list zanima, da mu je pri srcu.
Ignoranca in strah nas ločita od ljudi
Mi se pri vsaki številki zavedamo, kako nas od velikega števila naših ljudi po vaseh, loči zid ignorance, ki so jo ustvarile naše šole, kako nas loči zaveza strahu od mnogih ljudi, zaradi terorja in persekuc-ij, ki so še do pred nar leti dominirale po vseh naših dolinah.
Imamo dopisnike in zaupnike po mnogih vaseh, toda še premalo. Naš «Matajur» se vsako leto bolj širi, zato ker napreduje kultura in zavest naših ljudi, toda še zmeraj počasi.
Puobi in študentje : pišite v MATAJUR!
Potrebovali bi mladih in zavednih ljudi, ki bi pisali v naš «Matajur», ali pa bi vsaj prihajali povedat, kaj je novega v naših vaseh in kaj bi se moralo pisati. Radi bi bili tudi, da bi mladi naši ljudje širili in priporočali naš list. Priznamo pri tem, da ni lahko, vsakemu našemu mlademu človeku priporočati, širiti, prodajati naš list. Mnogi imajo upravičene lastne težave.
MA TAJUR je šola za naše ljudi
Le če združimo prav vse sile, prav vse mlade zavedne ljudi, prav vse zavedne — stare in mlade — Slovence v Nadiški, Terski, Kmatski in Rezjanski dolini bo naš list boljši, bo takšen, da ga bodo še bolj razumeli naši ljudje; bo naš list tisto kar bi morala napraviti naša šola, da bo učil ljudi, naj bodo zavedni in napredni.
MATAJUR — emigrantski glas
Na koncu moramo povedati še eno težavo, s katero s:e bojujemo. Skoro vse, kar je mladega, zdravega, delavnega in ' pridnega mora delati v emigraciji. Tudi y emigracijo moramo pošiljati naš list na vse strani. Koliko pa je takšnih, za katere ne vemo) kje delajo, kako delajo lin kako živijo v emigraciji? Trudimo se, kot vidite, da bi. «Matajur» imel kaj povedati našim emigrantom. Dajte nam več njihovih, naslovov, pišite ali povejte kaj vam pišejo, da. homo pisali, kako živijo vsi naši e-migranti.
MATAJUR jc izraz našik razmer z vsemi napakami
«Matajur» je pravo ogledalo vseh nas. Ne more biti velik list v vsaki naši hiši, dokler ne bo med nami toljjko nezavednosti in ignorance. Ravno «Matajur» mora spianirati, pot, da bodo tudi mladi ljudje laže delali med svojimi prijatelji in -znanci na vasi. Mladi ljudje, posebno tisti, ki so študirali v slovenskih šolah v Gorici in Trstu, pa morajo «Matajurju» pomagati, da se bo še bolj širil. Svetujemo naj «Matajurju», kako naj piše, kritizirajo naj ga tudi, da bi bil boljši, pišejo naj nam v dialektu ali v čistem slovenskem jeziku, v furlanskem ali italijanskem jeziku, pridejo naj k nam in naj nam ustno povedo, kaj želijo, da bi bilo v listu. Nikdar nismo v enajstih letih povedali ime niti za enega izmed tolikih naših zaupnikov in dopisnikov.
Vse smo prevzeli nase. Če kdo želi, priobčimo njegovo ime, če ne pa ostane to največja tajnost, ki je ni nikdar nikdo zvedel in je tudi v bodoče ne bo vedel.
Vemo, da so mladi ljudje naša bodočnost. da bodo samo oni spremenili stanje pri nas. ZATO BOMO PODPIRALI VSAKO ORGANIZIRANO IN NEORGANIZIRANO DELO NAŠIH MLADIH LJUDI.
m
SADNO DREVO V TRAVI
Sadno drevo, ki raste v travi ne ?°di dosti in tudi sad je bolj dro-^n. Zato je treba napraviti okoli preveša kolobar, ki mora biti vedno :*r(,z plevela in dobro pognojen. Če kakšno drevo zaostaja v rasti, mu •K treba še v juniju pognojiti z gnoj-v.5eo ali apnenim nitratom ali pa s niškim solitrom.
^.POLJEDELSTVO
in «nicol». Za napravo 100 litrov škropriva vzemite 1 kg. «nicola» ali pa enako kvantiteto «nieosana». Oba zlijete v vodo in dobre premešate.
tjŠI NA FIŽOLU
Če ne boste pravočasno uničili uši .a fižolovih grmih se ta ne bo razvil J’1' Pridelka bo bolj mal.o. Zelo dober leParat za uničenje uši .je kvasije-a ^trščica (legno quassio). To so arice neke vrste akacije, ki raste v frilnji Ameriki. Za 100 litrov škroba morate vzeti 3 do -1 kg. teh trš-v ’ katere kuhate v navadnem kotlu dosti vode, ki mora vreti vsaj 2 ure. vodo odcedite, trščice pa vržete j °e, odcedek pa razredčite z nava-»"o vodo na 100 litrov. V tej tf
morate potem raztopiti še 1
Wl-IIUlKaVP~a m''a ^saPonp molle) in h ' 0 st“ zanesete, da bo škropivo do-
jjj «di tobačni izvleček je dober, a ****> zanesljiv. Včasih je premo-dol ,-,n °^e> drugič je šibek. Zelo to!,. ' PreP&rati, narejeni na podlagi ,lpga izvlečka pa sta «nieosan»
NE POZABITE
— Podplati' novih čevljev navadno nevarno drsijo, zato jih pred uporabo podrgnite s smirkovim papirjem (carta vetrata).
— Ako vam čevlji pri vsakem dežju puščajo vodo, jih namažite s pasto za parket (cera). Usnje ne bo izgubilo sijaja, kot po mazanju z mastjo za gojzarje (scarponi), vodo pa bo uspešno zadrževalo.
— Madeže iz tapetov boste dobro očistili, ako jih posipate z že uporabljenim, malo mokrim, zdrobljenim čajem. Na umazano mesto potrosite malo čaja, nato za nekaj minut položite na to mesto nekaj teže in potem madež dobro skrtačite.
— V steklenico (botelko), ki ima u-mazano dno, nasujte zdrobljenih jajčnih lupin in jo napolnite z vročo vodo. Po kratkotrajnem pretresanju bo steklenica zelo dobro očiščena.
GRENKO MLEKO
Mleko je slabega okusa, a včasih pogreni, je pri tem naravne barve, gosto, se včasih vleče in diši po ple-snobi. Napaka je najhujša tedaj, ako mleko, kadar stoji, ali se že v sirnem kotlu predelava, vedno bolj greni. Smetana se slabo ali celo nič ne pinji. Vzroki tej mlečni bole/mi so različni : slaba prebava, pokvarjen in grenek fuoter, nesnaga na živ'ni in v golidi, včasih tudi nesnaga v mlekarni. Najbolj pogosto se pokaže ta napaka jeseni in pozimi. Tudi gotove rastline povzročajo, da postane mleko grenko. Vselej pa so našli v takem mleku glivice (bakterije) gotovih vrst.
«plcts	ata
Dobre prospektive za delo
Videti je bilo, da bo šlo letos okoli 70.000 italijanskih delavcev v Ger-manijo. Kot pa kaže sedaj, ko je preteklo že pol leta, jih bodo sprejeli Nemci čez sto tisoč, in morda se jih bo nabralo še več.
Pisali smo že v «Matajurju», da se bo od 1. 1963 naprej poznalo vsako leto bolj, da manjkajo, zaradi zadnje vojske, novi nemški delavci med 18 do 24 let starosti. Leta 196*5 bodo imeli v Germani ji za poldrug milijon manj mladih delavcev kot so jih imeli i. 1959.
Le če bi prišlo do neprevidnega zastoja v nemškem gospodarskem razvoju, bi Nemci imeli dovolj domačih delovnih moči. Nič pa ne kaže, da bi se ekonomski razvoj v Germanij i za sedaj ustavil in zaro morajo iskati delavce po evropskih državah. Samo v Italiji je dovolj mladih delavcev na razpolago, pa čeravno se bo tudi v Italiji leta 1966 poznalo, da je bila vojna in da se je rodilo za četrt mi-liona otrok manj v Italiji in jih bo zato manj na razpolago za delo. O-stane jih pa še dovolj za delo doma. za emigracijo in za brezposelne. Leta 1966 bo v Italiji pet milijonov 574. tisoč mladih fantov med IS in 24 leti starosti namesto 5 milijonov 826.000, kot bi jih moralo biti, če ne bi bilo vojske,
Tudi naši delavci hodijo v Verono, kjer se koncentrirajo delavci iz vse Italije za Germanijo.
Še dobro je, da Nemci ne zahtevajo kvalificiranih delavcev in so sploh veseli, da dobijo delavce in ne gledajo, ali znajo delati ali ne. Pravijo, jih bomo že naučili delati, ker ima-
mo tudi takšne stroje, na katere se tud nekvalificirani delavci hitro mi.3* vadijo delati.
Tako se dogaja, da daje tuja dežela kvalifikacijo našim delavcem namesto domače italijanske države.
Enkrat so hodili delat- v Germanijo in drage države zahodne Evrope tudi delavci iz vzhodne Evrope, iz slovanskih držav. Zdaj je v vseh teh vzhodnih državah socialistični sistem. Po petletnih planili postavljajo nimar naprej nove industrije in rabijo svoje delavce zase. Nimajo nobene brezposelnosti in zato nimajo skrbi, kako bi zaposlili vse delavce.
V vsej zahodni Evropi imajo na razpolago nekaj delavcev za delo v emigraciji samo Španija 'in Grčija in največ pa seveda naša Italija.
Na neki način je kar dobro, če pomislimo, da se bodo za naše ljudi gnali drugod v Evropi in da jih bodo iskali za delo, če ostane seveda pri sedanjem ekonomskem razvoju v Evropi. Naši ljudje bodo še manj odvisni od domače gospode v videmski provinci in bolj ko dodo neodvisni, bolj bodo mislili s svojo glavo.
Mi ne želimo nič drugega kot to, da bi naši ljudje mislili s svojo glavo. To je že rešitev vseh problemov, ki jih imamo mi furlanski Slovenci okoli sto let.
Neodvisnost naših ljudi se bo poznala tudi. doma v Furlanski Sloveniji, Mi rabimo bolj kot melioracijo terenov in pasivnih krajev, melioracijo naše doslej servilne mentalitete. S servilnostjo nismo nič dosegli. Z indipendeneo pa bomo vse imeli.
MAL 01 CUORE MAL 01 RENI DISTURBI FEMMINILI 1 ESAURIMENTI
'-. v.;
Živinoreja y I	Jfcguafrtiirera/c
PRAVILNO FUOTRANJE PLEMENSKEGA BTEA
Plemenskemu biku naj se ne po-klada nikdar preveč tečen (sostanzioso) fuoter. Daje naj se mu le dobro seno in oves, nikdar pa ne močnate oblode. Če ga ni mogoče gnati poleti na pašo, naj se mu pomeša, med seno sveža detelja ali trava. Poklada naj se mu obenem nekaj tečne klaje, in sicer je najbolje, če se mu pomeša med rezanico suh ali nenamočen oves. Kakor se ne sme dajati preveč tečnega fuotra, tako se mu ne sme dajati tudi takega , ki bi gp, preveč razburil, kakor je na primer rž (segala).
RAPPRESENTANTE ESCLUSIVO PER IL FRIULI : DITTA M1NISINI SUCC. DI
E. CERA UDINE —
APPARECCHI PESATORI A TIMBRO AUTOMATICI Premiata ed autorizzata fabbrica PD ELETTRO - OTTICI
bilance - pesi e misure
ERMINIO MISSIO
UDINE Piazza Garibaldi, 4 - Telefono 36.75
Direzione — Redazione — Amministrazione UDINE - via Vittorio Veneto. 39- Tel. 33.46
MATAJUR
Portavoce degli Sloveni della provincia di Udine
La Resistenza friulana è sempre in piedi!
Chiesta io se iog t imenta dei M* I.
Un tarlo che corrode la nostra vita -
Ribelliamoci all' emigrazione I
Il quindicesimo anniversario della costituzione della Repubblica — di governo democristiano e le classi dirigenti tendono sempre più a monopolizzare col dargli un’impronta savoiarda tipo «statuto» con parate militari,, ricevimenti e discorsi retorici improntati a falso patriottismo
— è stato degnamente, popolarmente, con la dovuta serietà elie la ricorrenza richiede, celebrato al teatro Puccini di Udine, gremito di partigiani e di antifascisti, dal Consiglio Federativo della Resistenza; e nel teatro si era ricostituita veramente, sana, conscia e responsabile, l’atmosfera del periodo della lotta, Non poteva, del resto, essere diversamente in questo Friuli, Medaglia d’Oro della Resistenza al Valor Militare, che vide l’inizio e la conclusione vittoriosa nell’arco alpino di tale epica e gloriosa lotta intesa a scacciare l’invasore, ad annientare il servitorame fascista ed a procurare indi-pendenza al Paese e libertà, giustizia, pace, benessere e progresso al popolo; in questo Friuli che tante migliaia di suoi figli ha dato (è al primo posto tra le regioni italiane)
— e non ci fu ordine di mobilitazione per salire in montagna e inquadrarsi nei reparti o per servire comunque la causa — che a tanti orrendi eccidi’ e roghi apocal(ttipi di paesi ha, inorridito, assistito.
Al tavolo della presidenza avevano preso posto: l’on. avv. Umberto Zan-fagnini presidente del Consiglio Federativo della Resistenza del Friuli, il dott. Giobatta Angeli presidente dell’ANPI provinciale, il sen. Giacomo Pellegrini e l’on. Gino Beltrame del P.C.I., l’on. Vittorio Marangone del P.S.I. con il segretario della Federazione di Udine prof. Riccardo d’Atena, Mario Lizzerò (Andrea) commissario del Raggruppamento Divisioni Garibaldi del Friuli, prof. Candido Grassi (Verdi) comandante delle Divisioni Oscppo; prof. Luigi Raimondi del Partito Radicale e membro del «Circolo Gobetti» di U-dine, geom. Pietro Pascoli dell’Associazione Internati Civili, eomrn. Emanuele d’Andretta del P.S.D.I., Carlo Fabbro segretario della Camera Confederale ilei Lavoro di Udine e d’altri.
Per primo l’on. Zanfagnini ha illustrato le ragioni che hanno portato alla costituzione del Consiglio Federativo e anzitutto quella di ricostituire, assieme ai giovani, il blocco delle forze antifasciste per opporsi ad ogni velleità di ritorno fascista.
A sua volta il dott. Angeli ha fatto un’appassionata e virile ricostruzione dei fatti che hanno contrassegnato la lotta di liberazione puntualizzando i crimini, le stragi, le distruzioni e le atrocità cui si sono resi colpevoli i nazisti ed i loro servitori, i fascisti, che avevano accettato l’inserimento nel Reich del Litorale A-driatico (Adriatischen Kuesteland) e «•he oggi hanno lo spudorato coraggio di ammantarsi nella bandiera tricolore. Ha pure sottolineato che non si è mai verificata tanta invadenza clericale e sostenuto la necessità della unità di tutte le forze antifasciste.
Il prof. Raimondi, rivolgendosi ai giovani, ad un certo momento ha precisato: «lappiate che come fummo presenti allora, lo siamo ancora oggi qui, e siate con noi resistenti, con i martiri il cui sangue esige, in nome della Costituzione repubblicana, che non vi siano più nel nastro Paese soprusi e violenze». Ila pure parlato della scuola -- scuola che deve es sere di tutti perchè pagata da tutti
— dove, purtroppo, nei testi, si parla ancora di fascismo e si ignora la Resistenza; della monarchia complice del fascismo e del dovere di continuare a lottare per tenere a bada i fascisti ed i loro sostenitori.
La serie degli interventi è stata chiusa dall’on. Gino Beltrame che ha precisato:	«Le forze della Resi-
stenza furono consapevoli che in Italia il fascismo era sorto ed aveva governato tanto a lungo, era perchè nella storia e nella società italiana c’erano le radici del fascismo e la Costituzione doveva sradicarle. Per la prima volta nella storia, il popolo italiano si diede da se una costituzione attraverso la lotta ed il sacrificio, e le conquiste democratiche ottenute verranno difese da ogni attentato dal Consiglio Federativo della Resistenza il quale si propone, appunto, di intervenire ogni qualvolta queste conquiste si trovino in pericolo ed anche quando da parte della Democrazia Cristiana si tenti di usare le squadre fasciste e dove si violi la Costituzione».
L’otl. Beltrame ha ricordato inoltre che il processo involutivo della società italiana, con un governo succube del Vaticano, ha toccato punti pericolosi, e che la restaurazione conservatrice è andata tanto in là da veder ritornare ad un ruolo importante perfino i residui del vecchio regime fascista mentre i progetti di
soluzioni autoritarie sono sempre più apertamente portati alla luce da tutto quello schieramento retrivo che può sintetizzarsi sotto il nome del cleroDascismo. Ma la reazione del paese — a Genova, Modena e altrove — delle grandi masse popolari. dri-l'opinione pubblica ancora una volta ha posto un potente arresto a questo involutivo e pericoloso processo.
Infatti come a Genova, anche a Modena i fascisti sono stati scacciati; ed è stato appunto il popolo a scacciarli.
Richiamandosi alla Costituzione repubblicana — nata dal sangue del popolo — similmente agli altri oratori ed all’intera assemblea, ha reclamato lo scioglimento del M.S.I.
Ha concluso affermando che la lotta continua e continuerà senza soste e debolezze per imporre alla vita politica italiana di prendere la via del progresso e creare nel Paese una vera democrazia così come l’anno sognata i Combattenti della Libertà e di tutti gli antifascisti.
Su molti paesi delle nostre Prealpi stanno calandosi le tenebre dello abbandono. Dove, sino a poco tempo fa, fioriva la vita ora non sono rimasti che quattro vecchi ai quali la generosa politica sociale pseudo cristiana ha lasciato gU occhi per piangere come si vuole e dove si vuole. Non è questa una grande conquista!.
I piccoli paesi aggrappati alle verdi Prealpi erano le cellule viventi dell’intima tradizione friulana, erano i fedeli custodi di un genuino patrimonio razziale e folcloristico. Ma do non è bastato a frenare la mano di gente insensibile alle tradizioni di un popolo legato sinceramente alla sua terra.
La politica agraria e la politica sociale dicci hanno posto i giovani lavoratori dei piccoli centri agresti nella tragica alternativa di morire d’inedia o di abbandonare la. propria terra. E così il rinnovato sangue dei padri si spande e si sperde per le strade dei, mondo. Dove finiranno i nastri giovani?, Alcune cronache di quotidiani italiani e stranieri rispondono a questa domanda:	vanno a
Modena: rintuzzata
la provocazione fascista
11 movimento giovanile fascista ‘Giovane Italia» aveva indetto un congresso nazionale a Modena. Contro tale manifestazione provocatoria, tutta la popolazione della città medaglia d’ oro della Resistenza è scesa in piazza decisa ad impedire lo svolgimento del congresso.
Il Ministro degli interni on. Sceiba, deciso a proteggere lo svolgimento della manifestazione, ha fatto pervenire nella città emiliana diverse migliaia di poliziotti i quali non hanno potuto fare altro che accompagnare con i loro autocarri i giovani missini al di fuori della città per impedire che a loro fosse impartita la lezione che ogni provocatore si merita.
Nelle foto: in alto la sfilata per le vie della città di migliaia di antifascisti d’ogni ceto sociale — in basso un massiccio intervento della polizia contro i dimostranti.
Épi®p$$
*	>	.	r	mj.	V	y
w: « -	W
* V H
Le condizioni dello donno lavoratrice in I folio
Un’inchiesta di particolare interesse è stata condotta in queste ultime settimane tra le lavoratrici italiane da parte della CGIL, allo scopo di raccogliere documentazione «SUL PROBLEMA DEL LICENZIAMENTO PER MATRIMONIO»
Il materiale sarà raccolto in fascicolo è costituirà una imprCsSttt-nante denuncia delle tristi condizioni in cui si trovano migliaia di lavoratrici per le quali le prospettive del matrimonio vanno di pari passo e sono legate a quelle della perdita pura e semplice del posto di lavoro. Si riferiscono dei casi in cui addirittura le candidate all assunzione vengono interrogate in merito alle loro intenzioni. «Lei è fidanzata, signorina? Se non è fidanzata ha forse qualche pretendente in vista? Pensa di contrarre matrimonio in futuro?
Naturalmente ehi intende crearsi una famiglia ha ben poche possibilità di essere assunta al lavoro. Tra il 1950 ed il 1960 negli ospedali della provincia di Udine sono state licen-
ziate sessanta lavoratrici perchè «si presumeva» che stessero per contrarre matrimonio.
UNA TRASMISSIONE RADIOFONICA DEDICATA ESCLUSIVAMENTE ALLA VAL D’AOSTA
Per meglio esprimere il suo carattere autonomo, è stata istituita una nuova trasmissione radiofonica dedicata alla Valle d’Aosta dal titolo «La voix de la Vallèe».
La trasmissione è redatta parte in francese e parte nelle forme dialettali parlate dalle popolazioni della Valle d’Aosta. Viene inoltre immessa, in onda tre volte alla settimana una trasmissione in lingua tedesca parlata da alcune migliaia di persone della vallata di Grosseney.
morire nelle miniere, vanno a finire-nei sanatori e quando la sorte e meno cruda vanno a curvare la schiena sotto il peso di mille umiliazioni, per un solo pezzo di pane!
L'emigrazione è il tarlo del nostro-popolo. Piegarsi a questo tarlo, accettarlo passivamente vuol dire tradire la memoria dei padri, vuol dire disertare un campo di battaglia sul quale è in palio la vita e le tradizioni di un popolo; vuol dire gettare le armi per consegnarsi alla viltà.
Ribelliamoci all’emigrazione.
Spezziamo una volta per sempre-le ataviche catene di questa schiavitù ed impariamo ad esigere — c non a supplicare! — il rispetto per la nostra Terra.
Il Friuli non occupa una posizione geografica inferiore a quella del Piemonte; nè le sue bellezze naturali sono inferiori a quelle di tante altre regioni d’Italia. Per questo il Friuli non deve venire «dopo» degli altri, ma deve proseguire «con» gli altri e il popolo friulano deve imparare ad esigere il lavoro nel proprio ambiente sociale.
È falso affermare che ciò non è possibile, poiché per assorbire il sessanta per cento della manodopera-friulana saprebbe sufficiente sviluppare razionalmente il turismo e la industria alberghiera.
Ribelliamoci quindi alla morie dei nostri focolari e soprattutto destiamoci da quel torpore di vaga beatitudine che ha cloroformizzato il nostro popolo ancor succube dello inganno crociato.
RENZO RASCHERÀ (Da «Patrie dal Friùl»)
Importante documento sulla minoranza slovena approvato dalla Direzione del P. C. I.
Recentemente, la Direzione del PCI ha approvato un importante documento in merilto ai diritti della minoranza slovena in Italia, In esso si afferma che agli sloveni deve essere garantito piena uguaglianza con gli italiani in tutti i campi: quello-economico, sociale, politico e culturale. Per ciò che riguarda l’insegnar mento, nel documento si legge che alle scuole slovene g’ià esistenti si dovrà quanto prima dare un riconoscimento giuridico, che lo stato dovrà contribuire per lo sviluppo della cultura democratica slovena e che le scuole con lingua d’istruzione slovena dovranno essere rafforzate. Per le organizzazioni culturali della minoranza slovena sii chiedono adeguati contributi statali.
In molti ospedali del Friuli si sono verificati casi di ragazze in procinto di sposarsi le quali sono state convocate dalla direzione ed invitate a dare le «dimissioni volontarie», dimissioni che sarebbero state accompagnate da un congruo premio. Firmata la lettera di dimissioni, il premio sfumava:	la	direzione	dal
punto di vista della legge, è in piena regola e non darà nessun premio perchè le dimissioni sono «volontarie».
Nell’ospedale di Udine è esplice-mente vietato il matrimonio fra colleglli, e l’assunzione delle lavoratrici è condizionata 'dall’accettazione del licenziamento in caso di matrimonio.
La situazione denunciata dagli organismi sindacali della C. G. I. L. non è però un fenomeno circoscritto alla nostra provincia.
La pratica qui denunciata trova applicazione più o meno in tutta la regione e contribuisce a creare e mantenere quello stato di inferiorità così opprimente per la donna lavoratrice.
R. T.
MATAJUR
TEDOLD1 VOJMIR
odgovorni urednik
Dovoljenje videmskega sodišča št. 47 dne 20. 7. 1950
SO D E l. A V C I
Andrej Batistič, Janez Bellina, P. Cencič, Renzo Culiini, Vanac Drekonja, Pavel Filipič, Jakob Golob, Giro Gu-kon, Ivan Gos, Anton Kravanja, Karlo Jušič, Franko Lavretič, Srečko Levati, Ivan Lenduro, Gino Lessizza, Ernest Makorič, Roberto Manzin, Negro Peter, Iluntbert Namor, Rihard Noacco, Ivan Oballa, Oviščak Karel, Emil Petričič, Štefan Petrič, Andrej Hvalica, Izidor Predan, Benianiin Rutar, Peter Skav-nik, Renato Skubla, Alojz Tedoldt, i Emil Terliker, Ivo Tomazelič, Jožef Tomasino, Vinko Šturma, Sturma Lucijan, Lucijan Trinko, Rihard Trušnjak, Maurizio Valente, Marko Valtnč, Iva» Vaz/az, Karlo Velcsič, Jakob Vendramini, Alojz Vogrič, Gino Zoodar, Vinko Zufferii, Aldo Znssino, Mirko Zua-nella, Ada Žvanut, Irena Zuodar.
TIPOGRAFIA G. IVCCHI • GOHI7IA