Naj t «4 j i v Zdrui«rih driarah Valja sa tm leto • • • Za pol leta Za Net Zai ai leta • « . • • $3.00 ew York celo leto • $7.00 mnitvo celo leto $7.00 GLAS list slovenskih delavcert AmerikL Slovanu Way to United Ste tee. lamed every day except Sundaj« and legal Hofiday^ 75,000 TXLST0N: OHelaea S-1242 Entered as Second Olasa Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ ander Aot of Oongreaa of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea 1-1341 No. 156. —Stev. 156. NEW YORK, TUESDAY, JULY 6, 1937—TOREK, 6. JULIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. T C.L0. JE NAPOVEDAL DRUŽBAM BOJ DO SKRAJNOSTI PO MNENJU DELAVSKE TAJNICE SO SEDEČE STAVKE IN SEZIJSKI DELAVCI ZELO PEREČI PROBLEMI Ford Motor Company se noče vkjloniti National Labor Relations Boardu. — Narodna milica je zastražila Cambria jeklarno v Johnstownu. — V Cantonu je policija prebrskala glavni stan CIO pa ni ničesar našla. V Španska mora ostati nedotaknjena JOHNSTOWN, Pa., 5. julija. — Danes se je zbralo tukaj nad deset tisoč stavkujočih jeklarjev in majnerjev iz bližnjih naselbin. Glavni govornik je bil Phillip Murray, predsednik organizacijskega odbora Murray je pozival vse navzoče, naj nadaljujejo boj proti jeklarskim baronom do britkega konca. — Le naša vztrajnost nam more izvojevati zmago! — S temi besedami je zaključil svoj govor. DETROIT, Mich., 4. julija. — Ford Motor Co. je mnenja, da National Labor Relations Board nima pravice odločevati med Fordovo družbo in njenimi uslužbenci, češ, da je njena produkcija lokalnega značaja. To je navedla Fordova družba v odgovor na ob-dolžbo, da z delavci pošteno ne ravna. Odgovor je podpisal Fordov osebni ravnatelj Harry Bennett ter je v njem rečeno, da so dne 26. maja Fordovi uslužbenci pregnali unijske organizatorje izpred Fordovih tovarn ter da so storili to i v silobranu. Več kot deset unijskih članov je bilo ranjenih v pretepi* ki je nastal pred tovarno. Fordovi uradniki zatrjujejo, da se bo Ford Motor Company, če bo treba, pritožila pri najvišjem zveznem sodišču proti odločbam National Labor Relations Boarda. Ford se bo skliceval na postavne in ustavne pravice, ki jih vsebuje ustava Zdru ženih držav. JOHNSTOWN, Pa., 3. julija. - Državna policija je danes napravila kordon okoli Cambria je-klarne, ki je last Bethlehem Steel Corporation. — Malo prej je bil aretiran nki 21 letni bivši jeklar, češ, da je vrgel dve patroni dinamita na tovorni vlak, ki je zapuščal jeklarno. Kapitan državne policije William A. Clark, je baje izsilil od delavca priznanje, da je vrgel patroni, ki pa nista eksplodirali. Odbor za industrijalno organizacijo (CIO) namerava sklicati štiri velika delavska zborovanja in sicer v Johnstownu, Warrenu in Cantonu, kjer narodni milič^rji že ves teden skrbe za mir in red. James Mark, Voditelj organizacijskega odbora jeklarjev (SWOC) je zatrdil, da bo prišlo v Johnstown 40,000 premogarjev iz zapadnega dela države Pennsylvanije. Glavni govornik bo Philip Murray, predsednik organizacijskega odbora. Državna policija pravi, da je ob sedem milj dolgi Cambria jeklarni razmeroma le malo piketov. Mark je pa pripomnil: — Nekega jutra, — dan zaenkrat še ni določen, — bodo vrste piketov znatno ojačene. StVajk se z vso gotovostjo nadaljuje. V Cantonu so državi policisti prebrskali glavni etan Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo, ker jim je bilo namigneno, da je v njem vse-polno strojnih pušk, dinamita in municije. Našli niso ničesar. WASHINGTON, D. C., 4. julija. - Včeraj je delavska tajnica Miss Perkins razpravljala o dveh važnih vprašanjih delavskega gibanja — o sede-* čih stavkah in o eezijskih delavcih, ki hodijo iz kraja v kraj in iščejo delo. Po njenem mnenju sedeče stavke niso primerne za Ameriko in jih bodo unije kmalu opustile. Poudarila je, da hodi po Ameriki ov delavcev s svojimi družinami, ki RUSKA LETINA DOBRO KAŽE Posebno v Ukrajini so polja dobro obrodila. Deževju je sledila suša. Lanski pridelek je znašal 80 milijonov meter-skih ton. MOSKVA, Rusija, 5. julija. — V južni Rusiji so že prijeli z žetvijo in letošnja letin*; je zelo obilna. Koliko je lansko leto Rusija pridelala žita, aii bilo nikdar uradno naznanjeno, toda tuji opazovalci cenijo lanski pridelek na okoli 80,000,000 mcter-skin ton, medtem ko je znašala leta 1935 nad 90,000,000 ton. Letošnji pridelek pa bo prekosil lanskega. Letošjnja pomlad se je pričela zelo zgodaj in četudi so se poljski delavci spočetka obotavljali, so vendar oblasti doseglo, da so 'bila polja o pra-v >in času posejana. Ves čas je R0PER SVARI DELAVCE IN DELODAJALCE Trgovinski tajnik je o stro posvaril ekstremi-ste v delavskem gibanju ter trmoglave vodi-tel je industrije. o. WASHINGTON, D. C., julija. — Trgovinski tajnik Koper pojvsem soglaša z nazo-ti. Na jahti, s katero je križa-pravj, da je delavsko gibasnje dospelo do točke, ki zahteva od obeli strank skrajne previdnosti. Tako delavce kot tudi delodajalce je resno posvaril, naj ne gredo predaleč. Nekateri delavski »voditelji ne poznajo meja v svojih zalile vali, pa tudi med industri-j&.luimi mogotci jih je dosti, či jih trdovratinost ne pozna nobene meje. Nedavno je izjavil predsednik Rooseevlt, da je potrpežljivost javnosti izčrpa- RUSIJA JE 0DP0KLICALA VOJAŠTVO m Rusija je odpoklicala vojaštvo z dveh otokov na Amurju. — Tudi Japonska j e umaknila svoje vojake. MOSKVA, Rusija, 5. julija-— Obrambni komisar maršal Vo rosi lov je izdial porvelje, da se irmaiknejo sovjetske bojne ladje z otokov ina reki Amur, ker si otoke prilašča tako Rusija kot Mančukuo. Z ody)oklicanjem vojaštva je odstranjena vojmia nevarnost med Rusijo n Japojnsko. P redno je 'bilo (vojaštvo odpoklicano, sta imela konferenco ruski vjnanji komisar Maksim Litvinov in japonski poslanik Mamoru Šimegicu in je poslanik Litvinova obvestil, da je prejel od svoje (vlade br-zojavno sporočilo, da so se tu- ANTHONY EDEN JE POSVARIL HITLERJA IN MUSSOUNIJA LONDON, Anglija, 5. julija. — Medtem ko vsi vnanji uradi v evropskih prestolicah razpravljajo o prihodnjem koraku nevmeševalnega odbora, je angleški vnanji minister Anthony Eden ponovno pojasnil stališče angleške vlade ter rekel, da je Anglija trdna v svojem sklepu, da mora ostati španska zemlja nedotaknjena. :
    e španski stranki imata' naznanja, da je vladflo zračno uazi vanje, da mora španska j brodovje'bombardiralo fašist i- men t i. — Delavstvo si je v podedujem času priborilo veliko moč. — je rekel Rojier, — to-d«a ta moč mu 'bo koristila edi-nole v slučaju, če jo uporabi v bojne ladje umaknile z Amur- V svojem uradnem poročilu pravi komisar Litvinov, da je Japonska odpoklicala svoje vojaštvo z otokov Boljšoj in predlog bilo v«1»o dovolj dežja, 8enske in mančukua^k. i i- t» ••• ii obračunala z ekstremnimi ele-' pa skoro po ceh Rusiji vlada suša, kar je za žeteiv zelo ugodno. Po poročilih, ki so prišla v Moskvo, je razvidno, da je posebno v Ukrajini letina izvan-redno dobrja. Tudi iz zapadne Sibirije, kjer je pol jedel jstvo zadnja leta nazadovalo, priiia jo zelo ugodna poročila o žetvi. Edina neivarnost, da bi žetev ne uspela dolbro, je v tem, ker se v množili krajih niso dovolj pripravili, -zlasti niso »bili po-pravljeni stroji za žetev. Tudi bencin igra pri tem veliko vlo- dobre namene. Delavstvo jejSiiuicfu na Litvinov s tem prevzelo veliko odgovor!?r°d nekaj dnevi, ko je posla- nost ter je tudi splošni javnosti odgovorno. — Delavei naj zasledujejo tako politiko, da bo začela jaiv-nost verjeti v pravičnost in o britosrčnost njihovih ciljev. — Delokličete svoje vojaštvo in se naj na bodočih pogajanjih določi, katera država ima praivico do obeh otokov. '/jC dve leti ste obe vladi priporočali, da se natančno določi rneja med Sibirijo in Main-čukuom. Toda do pogajanj ni prišlo, ker je Japonska zahtevala, da je v tej komisiji po qu Rus, en Japonec in en Man-čukuanec. V taiko 'komisijo Rusija ni mogla pristati, ker bi z japonskim delegatom vedno potegnil mančukuanski delegat ir. bi bil ruski delegat osam-ljen. Rnsija jo svečano izjaivila, da se ne bo odpovedala tema otokoma, Japonska pa trdi, da stia otoka mainčuikuanska last in da ne priznava rusko->lritajske pogodbe iz leta 1860, ki daje Rusiji lastninsko pravico do obeh otokov. Iz teh nasprotnih si načel je razvidno, da bodo pogajanja za otoka zelo težavna in bo le težko prišlo do sporazuma. Oba otoka sta peščena in •nimata nikaikega .prebivalstva ter sta tako nizka, da sta vsa-ki krat pod vodo, kadar reka ■nekoliko naraste. Važna sta samo iz strategičnih ozirov. mora zemlja ostati nedotakinjnna, četudi sta si v sporu v vse!i drugih zadevali in w tem boste imoli našo popolno podporo,'' je rekel Eden. :'Z nase strani ne maramo ničesar od Španske, naj bo vladna oblika kakoranakoli, kot samo prijateljske in normalne od noša je. Iz tega razloga iz te dežele ni šlo nobeno orožje, noben častnik, fioben earoplao in noben prostovoljec ni zapustil te dežele, odkar jej bilo prepovedano." | Eden pa je povdaril še mno-, go drugega, kar sicer ni tnovo, .toda važno za Nemčijo in Italijo. Rekel je namreč, dw je angleško človeoan^ko delovanje nudeno obema strankama na Španskem, da mali narodi pozd navijaj o angleško oboroževanje kot novo jamščino za mir in da odnošaji s Frameijo niso bili nikdar boljši. Izrazil je tudi prjateljstvo do Zdru-žunih dižav. Ko je minister Eden ornem! špansko, je tudi povdaril, da je najvažnejša naloga Anglije, da obdrži sjvojo pomorsko pot skozi Sredozemsko morje oilpitO. S tem je hotel povedati, da se Anglija zaveda nevarnosti, da bi skušala Italija prereaati njeno zvezo z Indijo in vzhodom. dima in prahu. Več šip na oknih sosednih hiš je razpočilo. V nekaj minutah pa je dr. Sa-lazfr s svojim tajnikom prišel smeje iz dima ter je mirno od-kofakal v cerkev, __; MADRID, Španska, 5. julija. —Madridska fronta je zadnje dni postala zelo živaihna in krajevni npopadi se vrše na celi fronti od reke Jarame pa do Guadalajare. Republikanci so zavzeli mekaj ulic v Cara-banchelu. Vsi ti spopadi pa so samo o-znanjevalei mnogo večjih dogodkov, Madrid pa od pričet-ka državljanske vojne še ni kdnr ni bil tako poln upanja na ugoden izid kot ravno sedaj. Padec Bitbaa .ni zmanjšal morale v Madridu. Republikanci se vedno bolj hoje, da se bodo fašisti iv bodočih bojih pričeli posluževati tudi plinov, ker je nemško časopisje pričelo dol žiti republikance, da rabijo plinske izstrelke. Ta obdoliitev, četudi ni o-pravičema, pa bo fašistom služila za izgovor, da se bodo sami poslužili plinov. Do isedaj je sicer Španska doživela že vse strahote, razun plimav, to- čni glavni stan v Salamanki. Bombe so zadele sivoj cilj- Febus časnikarska agecitura naznanja, da je sedem fašističnih aieroplanov 'Ixmibardiralo Santander, po (napadu p a, M) se aeroplani obrnili na morje ter so vrgli več bomb v bližino angleških rušilcev, ki so takoj pričeli streljati raa napa^lc'- Faši stične bojne ladje ir. aeroplani neprestani obstreljujejo mesta ob Biskajskem z<;-llivu. Prebivalstvo SaguinUi, ki so ga fašistični aeroplani prejšnji teden dvakrat bomba rdi rali, večinoma spi po poljili. PERPIGNAN, Franci.ja, 5. julija. — Kaalonski vrhovni poveljnik general Pozas pravi, da je iv Kataloniji in Ara-gonu abranih 200,000 dObroiz-vežbanih in ol>oroženili republikanskih vojakov. General Pozais pravi dalje, da katalonske tovarne vsak dan izdelajo tri vojaške aeroplane. SANTONA, Špap*ka, 5. julija. — Predsednik. bas»kiške republike Jose Antonio Aguir-re je rekel: — INatša zemlja ji' bile osAojena, ne pa duh ba-skiškega naroda." Otro pa jo Alguirre obsojal ši jem s ko re,pnblik4i»ko vlado v Sevilji, ker Baskom ni pomagala 'pri obrambi njihove province. "Pomoči iii«no doljili niti od zunaj, niti od znotraj,'' je rekel Aguirre. "Imeli smo vsakovrstne obljube, pa tudi ena ni bila izpolnjena. Zopet se bomo polastili zemlje lui.šili očetov, da ohranimo svoj preganjani jezik, svoje te])tane ]>ostave in svojo izgubljeno svoboclo." "Naše zgražanje pa je še tem večj#, kayti v pamonu, Bilbaa 45,000 mrtvih in ranjenih. PREREVEN ZA ROP ; PHILADELPHIA, Pa., 1. .julija. — Nek mladenič tem-;nhi, valovitih las je na-st-avil na grocerista Johna Davisa re- volver in zahteval od njega da sedaj jo bo najbrže zadela denar. Našel pa je samo $2. — tudi največja strahota vojne, j Mladi roipar je odložil revolver, VALENCIA, Španska, 5. ju- plačal za sladoled 10 centov J.ij'1 — Obrambno ministrstvo jer odšel, ng da $2. "iiwffr3! m ►*at» «xsvv'r m "Gla» Naroda" (A OofpusttM). fwpfc f141 MAIIBA" (Woo o< Km ftnplo) l'«l Qv iwpt kadaji nI ■a «ek> 1*o vUJa KvJuMrlho to lit l>wl> .•*M>rtM»jHtM«**< 9B.OO Zl la pol leta .. ta fctrt Mt HJOlZa New York m «alo tato 9740 Po»W»................ HM ■ aeio tato m«(m |7JI PdtaU........ WJO Adwrtli wnt on Uocui brw podptaa la po IfooQ Order. PH Ml prejšnjo bivalttfio no pdoWaJeJo. Denar aaj ee blagovoli kraja naročnikov, prosimo, da m da hitro)« aajdemo naslovnika. T K New York, Tuesday, July 6, 193> THE LARGEST SLOVENE VAILYUV33. loartj StAo "Olaa Naroda" Uhaja raakl dan IitkbII nedelj In praailkov "GLA8 NARODA", 21« W. 18th Street. Now Yetfc. N. I. Telephone: CHelaea 3—1242 NAPETOST NA DALJNEM IZTOKU Iz Jugoslavije. V Skopi ju bodo gradili novo moderno postajo. Generalna direkcija državnih železnic posveča veliko pokornost tndi graditvi novih modernih železniških postaj ter preureditvi in razširitvi starih. V kratkem bodo pričeli graditi tnovo moderno železniško postajo v tSkoplju. Staro železniško postajo že podirajo In dokler ne bo zgrajena nova postaja, bo ves promet izpeljan po mali železniški poistaji Vojvode Mišica in po periferijski postaji Dušanovac. Nova železniška postaja v Skopi ju bo moderno, trinadstropno poslopje, na perone pa bodo vodili podzemni hodniki. Nova železniška postaja v Skopljra bo druga največja in najlepša v Vsej državi. Prekašala jo bo samo še nova železniška postaja v Beogradu. Steklina goveje živine V reki Amur, 'ki meji Sibirije, torej Sovjetsko unijo, in Mandžurijo, ki je pod japonsko nadvlado, -sta dva močvirnata otoka. Bolša in Senu f a. Otoka sta si prilaščali tako Rusija kakor Japonska, toda tekom diplomatskih pogajanj je relkel sovjetski komisar za vnanje zadeve Maksim Litevinov Japoncem, da bi se glede tega spornega oztralja Rudija rada pobotala s svojo sosedo. V .pogajanja so pa odjeknili streli. Japonci so začeli obstreljevati tri ruske kanonske čolne, lri so pluli po reki Amur. Enega so potopili, drugega težko poškodovali, dočim se je tretji umaknil za otok Senufo. Japonci pravijo, da je ostreljevjaulje sledilo ruskemu napad«. Ruska ,posadka je baje streljata na japonske mornarje, ki so se kopali v reki. Zi&dova je povzročila nevarno napetost ma Daljnem iztoku, Nevarna^ je v tem, ker so Japoprci zmožni izzvati spo pad med Mandžurijo in Sovjetsko unijo, še večjo nevarnost pa predstavljajo notranje težave Sovjetske unije. Evropsko 'kakor tudi azijsko časopisje izraža sumnjo, da je dogodek povzročila kriza v rdeči armadi ter da je začelo lokalno armadam poveljstvo na Daljnem iztoku delati proti Stalinu. Lokabi vojaški rvoditelji so izratbili priliko ter so na ta način protestirali proti u^mrčenju osmih ruskih generalov. Drugi so zapet mnenjia, da je (napočil za Japonce ugoden trenutek za izvršitev datekosežnih načrtov baš sedaj, ko «o oči vsega sveta uprte v Španijo. _ Pa maj bo tako ali tJako, nihče ne more tajiti -dejstva, da najfoovejši dojgodki na Daljnem iztoku ne ogrožajo svetovnega miru. ' ' : i. !*ij!jjj V zadnjih letih je Japonska do skrajnosti preizkusila rosiko .potrpežljivost Rusija je te preizkušnje prestala z nadčloveškim zatajevanjem. Ker se pa zdi, da bo japonska izzivanja brez konca in Irraja, Ibo tudi rutfte potrpežljivosti enkrat konec. MLIN PHe Lofen se je pojavila v Če*pinu blizu Osjeka. Posestniki so že pred tedni opazHi znake neke nalezljive bolezni pri svoji živini, javili so to s reškemu veterinarju, ki pa sam ni mogel ugotoviti vzroka močno razširjene bolezni in je izposloval, da je prišla v kraj posebna komisija profesorjev in sitrokovnjakov veiterinarske fakulttete iz Zagreba. Ta komisija je ugotovila, da je živina okužena s steklino. Živino je okužil pes čuvaj na paši, ki je bil ugrizen od kakega steklega psa in je dobil tako zvano mirno steklino, ki je tudi nalezljiva. Precej živine je poginilo že pred prihodom komisije, oistalo iso morali poklati, pastirje in kmetje ki so prišli v stik s okuženo živino, so pa takoj cepili člani komisije. Denarne posiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO [TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU VJIMM N3LATU6 V RAJ IJJO in sua vm h | lil lir MS $ Mi m 1 um........ .......Ur m ' 11J9 ....... m I a« .......... VJr m " nt.«______ ........iNta $ 57 J0 ......Ur im MM tllMI lir MM Um Ma. MM SU7J9 KKB SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI A«LJ DOLI Za bpiaOo nm kot tfoifej navedeno, bodisi v dinarjih ali fe Mjio pogoje. W Izplačila v ameriškžh dolarjih Za Isplafllo * $!•— -4 ( 71 4»M Prejemnik dobi t starm kraja [»plačilo t'dolarjih. ..-HL2C ~4SLS§ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY *tlla« Naroda" Občina Trogir na dražbi. V Trogiru bi se morala vršiti dražba nepremičnin trogirske občine, ki jih cenijo na 10 milijonov din. Na dražbo je ne-premičinie pognala ljubljanska Mestna hranilnica, kateri tro-girska občina dolguje čez 2 milijona dinarjev. Na dražbi pa se ni zglasil noben interesent in zaradi tega je delegat ljubljanske hranilnice, ki je bil v Trogiru, pristal na predlog, da se nekatera občinska zemljišča parcelirajo ter se z izkupičkom krije dolg. Vojvoda Windsorsid pride v Dalmacijo. Po vesteh iz dobrega vira bosta vojvoda in vojvodinja windsorskega obiskala v sep-temlbnu svetovno razstavo v Parizu. Ker sta grad Wasser-leoniburg najela samo do septembra, bo^ta v tem roku še o-pravila križarenje off) dalmatinski obali. Zimo bosta preživela v Cannesu. DAVEK ZA 0DPKAV0 BE-RA&TVA V BUDIMPEŠTI. Kakor drugod, so tudi v Budimpešti napravili akcijo, da bi s prostovoljnimi prispevki in zbiranjem darov za berače ter za delo nesposobne osebe odpravili nadlogo beračenja. Ta-akcija ni.u&pela tako, kakor so oblasti pričakovale. V Budimpešti je mogoče s prostovoljnimi ptoispevki zbrati kvečjemu b^aeev pa ni bilo treba poldragi mil jon pengov, za pre-.skrfbo beračev pa bi bilo treba nabrati 2 in pol miljona pen-fcov. Ker zlepa torej ne gre in oblasti tudi niso voljne, da bi odpravile prepoved beračenja, so sklenile sttfar urediti tako, da bodo morali glavni najemniki oddajati 1 odstotek svojih najemnin za (preskrbo beračev. Obenem bodo Vse berače preae-Cli v proviaco, kjer je cenejši način "DOBROTNIK." John E. Edgerton iz Tennessee, prejšnji predsednik zveze tovarnarjev, sedanja glava in-cfa^trijalnega krožka jtfžnih držav in lasitnik tekstilne tovarne, je priznal, da ga čustvena stran življenja more motiti le nedeljo. Z drugimi besedami rečeno, da je on človek in ima človeški čut le v nedeljo, drugače je pa stiskalnica, ki stiska kri in znoj noč in dan iz uboge pare, ki mu je prišla v roke. Enajst dolarjev tedensko je po njegovem mnenju pravična minimalna plača. Ni pa omenil, koliko ur bi bilo po njegovem mnenju pravilen delaven teden — najbrž bi se mu 64 ur malo kratko zdelo. Toda ne smemo misliti, da ima ta človek samo slabe strani. Gorenja opazka mu je mogoče ušla prehitro iz ust, kar se pa vsakemu lahko pripeti, posefono če jo nekoliko razburjen. Zdaj ko sem vas seznanil z njegovo slabo stranjo, naj vam povem še o njegovi dobri strani. Usmiljen človek, kot je bil, je videl v času depresije, da družinski očetje in njihmvi o-troci niso zmožni in ne zaslužijo toliko, da bi se družina dostojno preži rela, nakar je ta včlovečena dobrota dovolila nekaterim materam in starim materam, da so lahko delale v njegovih tovarnah za šest dolarjev na teden. Izvzemši ta slučaj, pa on verjame, da so dobra dela omejena samo na nedeljo in na cerkev; darove za cerkev in delo za cerkev. £e končno premislimo njegovo filizotfijo — cerkev, delo, revščino in skopost — in če še , f (S "/ Iz Slovenije. ZASTRUPLJENKA V HOTELU iPonoči je podlegla v mari-borefei bolnišnici 25-letna Ema Komareto. 21. junija je prispela v Maribor ter se je prijavila kot artistka pod gornjim imenom v nekem hotelu. Ker pa ni zapustial sobe in je bilo budi trkanje :na vrata zaman, je o sebge hotela postalo pozorno ter je bila zadeva javljena policiji. Policijska komteija je po na silnem odprtju sobe našla Koma ret ovo v nezavesti ležečo v potetelji. Slučajno v bližini na hajajoči se dr. Novak je takoj odredil prevoz v bolnišnico, kjer pa je na posledicah zastrupitve z veronalom umrla. "DENAR ALi SMRT!" Veliki 'kazenski senat je obsodil 29-letnega Matevža Kozla, ki je bil že devetkrat kaznovan, na 4 leta ječe ter 4 letno izgribo častnih državljanskih pravic, ker je 27. februarja 1.1. v Viča vi pri Ptuju ugrabil posestniku Martinu Rogini 90 dinarjev ter ob vzkliku 4'Denar ali smrt" nameril proti njemu samokres. V obtožnici se navaja tudi, da je Kozel kradel kolesa in osleparil razne posestnike za manjše denarne zneske. DVA SAMOMORA Te dni so ježenski orožniki aretirali bivšega ključavničarja Antona Srčnifca iz Mengša, ki je bil drzen in podjeten vlomilec. Zadnji čas se je potikal po posavskih vaseh in v okolici Jožice je zakrivil spet večje število vlomov in tatvin. Orožniki so ga prepeljali v Peter Zgaga SPOZNAVANJE LJUDI Pravijo, da je velifoa umetnost ljudi spoznavati. Žal, da je v tej umetnosti le malo mojstrov. Največ preglavic po- cej počasen, toda zelo temeljit, in obisti, pa se prej ali slej prepričaš, da si se grozilo pre-sleparil. Hinavca je precej laihko ločiti od odkritosrčneža, prisiljeno veselost od pristne in hlinjeno žalost od resnične toge in boli. Jaz sem v tem pogledu pre- vzrečajo spoznavaleem ženske. Mioliš, da ji vidiš prav v dušo zaman. Pri mrtvecu so našli samo neoško udobno in UUCl w i» Mi preakrbim vse, bodisi proinje za povratna doveUraJa, pofnt nate, viMje lit aplok ne, kar Jo m potovanja poirebao v lani, ta kar Je gtavao, trn ■ajmanj&o atraHfe. , Nrdriavljaal naj ae odlaiajo do sadajega trenutka, ker pttAn aa doki Is WaaMagtooa povratna dkvotjeaje. RS-ENTSV PHUHfl, fapi aajaianj en PiftMo torej takoj aa bmplalna navodila In sacatavljaao Via, ta ad#no poloma SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (T»vrf Bureau) 2? 6 West 18th Street New Yorkr N. Y. - . 'je Karl May tamo kompietan? — Sevetla je kompleten, — potrdim, čudeč se nagleom skoku od Camkarja na Maya. No, pa se tudi za Maya ni odločil. — Morda bi Sienkiewizeev Potop", — ga vprašam. — Hivala, mi odVnie, — ga imam v madžarskem prevodu. — Zlodja vendar. — sem se na tihem Čudil, kdo je ta človek? Odkod se je vzel? — Pa vi »niste iz New Yor-ka? — tipi jem dalje v svoji radovednosti. — No, I came from Petansyl-vania, just for a few days,. — pravi v lepi angleščini, ki ji ni bilo mogoče poznati nikake-ga naglasa. — Ali je študent? — me ie trla radovednost, —r diplomat? Agent? Pustolovec? Ali je hodil v visoko šolo učenosti, ali ga je učenost le nekoliko o4>li,-znila, da ni ne pet in ne šest ftoke je imel nežno bele, skoro dekliške, pa je navzlic tema vedel dosti natančnega povedati o plavžih in -kakovosti klu, pri katerem so zaposleni naši trpini v Carnegiejevem in •Sclnvabovem peklu. Ko mi je hnetnoval neko tuje ime, sem ga prosil, -naj zapise, misleč, da 'bom po pisavi uganil, 5 kom imam opravka. Njegotva pisava je bila gladka, hitra, lahko čitljiva, toda v imenu je napravil kar zapovrstjo dve napaki. Namestu, da ibi se reševal iz te zagonetke, sem se bolj in bolj pogrezal v njo. Če bi bil malo bolj nesramen ali če bi imel 'količkaj policijske oblasti, bi mu enostavno rekel: — Proč s kijaiko, prijatelj. Izpn čaj se, povej mi, kdo in kaj si, saj vidiš, da umiram strašne radovednosti. Oji se pa ni izdal. Kakor izkušen diplomat je razpravljal o svetovnem položaju, imena ministrov, vojskovodij, politikov in potentalov so mu ka<* vrela i-z ust, pri tem je pa dosledno pqnavljal, da leži Portugalska vzhodno od Španske. Moja radovednost je bila iz-bičana do skrajnosti. Se nikdar nisem (bil pred tako u-gairko. Slednjič odbere možak nekaj knjig, in jaz g« vpmšam, če n;vj mu jih za vijem. Takrat je pa rekel nefcaj, kar mi je takoj prepričalo, s kom imam opijavka in v kateri razred spada. Samo drve besedi je rekel. Besedi: "OkerDofcey'l- iiiii-aSž«^?^ Jut ■ * . " ' P" ... . - -T' . .. - f - ■> . V X- < •S? V New Yorfc Tuesday* July 6, 1937* i ■ i ii i > ■ i' i i ■■ THE L'ABOEST EWVt&EVAlLT. TW UJSX V ČOLNU NA SLONE Klone feviti v golim je neka-, smo videli. Kmalu pa smo pri-. redka ,ovska POfidbnoet. Pa šli na prosto ter videli slone, ee to je mogoče navadno le ca ko so v polkrogu obadjali nas. ( adskem jezeru sredi Afrike, Bil je nepopisno lep lovski fto-Ker je to jezero, dasi zelo ofo-' gled. Binio, vendarte razmeroma plit-{ čeprav nLsroo bili več (kakor vo Največja globocina je ka- (50 metrov narazen, sem vendar kih pet metrov. Ponekod pa je vedel, da nas ne bodo opazili, ako phtvo, da bi ga lahko pre- ker imajo slab vid. Ker pa je v,«uko uvW -bredel ko bi te ae oviralo vod-! veter pihal proti nam, nas niso pa napete. Kaj bo? nQ rastlinje, ovijalke in t rs je. \ mogli zavohati, febral sem sil Če nas napadejo, nikakor ne V taki vodi kar mrgoli lovnih prvo živ.il in pomeril. Na prvi bomo mogli s čolnom pravočas-zivali. Ta lov je lepo popisal strel se je začel strašen diren-v londoaakem listu "D*fly|daj. Slonice in mladiči so po-Mafl" angleški lovski pisatelj begnili kar naravnost, samci Oeoggrey V. Hett. j pa so se abra-li ter nekam začn- Črni domačini $o se silno ba-id.P"0 in ne8°tovo gledali za veli velike črede slonov, ki je čez likim 8anK^mT ki je omahoval •Ijal, s čemer sem čredo na novo preplašil. Padla šta že dva lepa samca. Lahko sem bil zadovoljen s plenom enega jutra. Toda v tistem hipu se je veter nenadno spre vrgel. In v tistem hipu se je 50 slonovih samcev obrnilo proti nam. Rilce so imeli visoko dvignjene, uhlje so pot. Ko je prišel mimo dru- roval vse slonovo meso, k sa go 7000 m k ponesrečenemu tovarn velik samec, sem zopet stre-' imeli za cele mesece dovolj. rišu in je s tem zamudil 16 dragocenih dni. Ko je hotel nadaljevati svojo pot na teme vršaca, ga je zajel silen snežni orkan ter ga prislil, da se je vrnil domov samo 300 m pred ciljem. Sedanja nemška odprava, ki Eno trafiko za eno kolonijo. no pobegniti. Edina rešitev bi bila, postreliti vse vodilne samce, kar pa je bila težavna naloga. V našo srečo pa je sapa takoj nato prenehata, nakar so Jt . . se sloni zopet obrnili v prej- rian zdela v trsju Čadskega je-!kakih "^trov daleč ter nato| Previdno; sovražnika, so odšli ter za se-ufoogih Zamorcev, ki so trepe- Pomikati v veli- boj pulili §iroko gaz v potep- tali v svojih kolibah. Zato so r'aKtni Ri,ce so ime,i nas lovce pozdravili kot svoje vlsako «> z njimi rešitelje. S težavo smo po pe- ,ov,,, saiK)' Tako so križali na' ečeni ritau pri-šli do južnozahod-nega konca jezera ter smo s svojimi fconji in voimi nadaljevali svojo pot proti severu le ponoči, da nas strašna vročina ni prehudo zdelarala. Ob zori Četrtega 'dne smo v pesku zagledali okrogle sledove, sledove črede, katero smo iskali. Ker je bila sled sveža, smo vedeli, da je čreda šele pred nekaj lirami šla tod mimo. Počivali smo v bližnji vasi, kjer so bili črnci presrečni, da so nas vkleli. Ponoči smo slišali slone trobentati ko eo kakih 150 metrov daleč šli mimo vasi. Ob treh in 20 minut zjutraj jo prišel lovec, ki je imel stražo, ter mi je molče poinignil. Vzel sera puške in patrone ter odšel za njim. Spremljala sta me dva domačina. V temi smo pri taval i do kraja, kjer smo upali prestreči čredo, ko se bo vračala v svoje zavetišče. Prestregli smo jrh ree. Toda sloni so nas vendarle opeharili, ker so prišli prej, preden smo mi videli streljati. Bilo je silno lepo poslušati kako se bliža čreda slonov. Najprej smo slišali trobetanje, nato smo zaslišali pokanje drevja in lomastenje. Ko je bila čreda samo še 40 metrov od nas, smo pobegnili ter jih mirno pustili mimo. Pač pa smo jim potem sledili. Še preden pa se je na vzhodu zazorilo, smo slišali, kako je eofotala voda med t rs jem. Odšli smo tja, kjer so bili privezani čolni domačinov. To so čudne reči, ti čoflni. Spleteni so iz trsja in s trsjem povezani. Podobni so na zunaj nekam beneškim gondolam. Stopil sem spredaj na rilec čolna. Zamorci pa so brodili po vodi ter moj čoln porivali med trsjem naprej. Tako smo le počasi napredovali. Toda ob poklesftih dopoldne smo vendarle zaslišali, kako sloni tu pa tam trobentajo. Kmalu smo vedefli, (k smo jim čisto bli*u, a zaradi gostega trsja jih ni- na Himalaji. Reuterjev dopisni urad poroča iz Simle, da je peto nemško ekspedicijo na Himalajo med potjo na Nanga Parbat presenetil snežni plaž, ki je usmrtil sedem članov odprave in več nosačev iz rodu Gurkov. Živa sta ostala samo vodja eks-pedicije dr. Karel Wien in angleški poročnik Smart, ki je o-ski^boval zvezo med odpravo in oblastmi v Indiji. Vsem, ki zasledujejo podvige te vrste, je gotovo še v spominu strašna nesreča na 8120 m visoki himalajski vršac Nanga Parbat iz 1. 1936. Tedaj se je napotila na to goro izvrstno opremljena ek špedicija prof. Merkla iz Mona'kovega in hri-j>olazca Aschertbreimerija iz Knfeteina. Usoda pa že ravna tako, da človeška noga doslej še ni stopila na noben vršac na zemlji, ki sega nad 8000 m visoko. Predlani je postal žrtev turističnega podviga na Nanga Parbat hribolazec Wenzelbach. ta nem ločju. Vsa vas pa je viso Aschenlbrenner je hotel svojega noč rajala in plesala, da je sla- prijatelja in tovariša lepo povila moje darilo, ke»- sem ji da- kopati. Vrnil se je z višine L Gan^hofer; Grad Hubertus :: Roman :: Pred kratkim je francoska 'vlada podelila grofici-vdovi Savorgnan de Brazza eno veliko trafiko v Alžiru. To trafiko je 80 let stara grofica dobila za zasluge njenega rajnega moža grofa de Brazza. Kaj takega pa je storil ta mož, da je njegova vdova sedaj deležna kar eele trafike? Grof Pierre Savorgnan de Brazza se je rodil v Rimu leta 1852.. Ko je dozorel v moža, je veliko popotovai po Afriki. Njegovo prvo popotovanje v AfrLki je bilo leta 1875 do 1878. Na tem znanstvenem popotovanju je dognal tek reke Ogoive ter ugotovil, da je reka ni v ni-kaki zvezi z reko Kongo. Nato je naslednje leto 1879 šel zopet na pot ter je popotovai po Afriki do leta 1880. Na tem popotovanju je od severne strani prišel do reke Konga precej poprej kakor pa je to reko dosegel sloveči Sta.llev od strani morske obale. Tako .je grof de Brazza to zemljo pridobil za Francijo ter je tako ustanovil francosko kolonijo. On je bil, ki je ustanovil mesto Brazzaville. Ko se je vrnil v fran- nega kolonijalnega osvajalca 11'!° SSL ™t0 V2,m fran." ie P° braojavkah Beute^eve " ' " P() vojski agencije učakala tako strašen kov. Toda ko vrednost te rente padla, je vlada -zvišaja znesek na 15,000 frankov, kar pa je bilo mnogo manj kakor nekdanjih 12.000 frankov. Ker je vsakdo videl, da vdova s tem denarjem ne more živeti, zlasti, ker je njen mož svoje premoženje žrtvoval za odkritje kolonij, je vlada sklenila, da bo dala obubožani grofici enkratno podporo v znesku 6000 frankov. Toda ta velikodušni dar ni mogel trajno pomagati grofici, ki je v uboš-ftvu preživljala svoje stare dni v svoji »vili v Alžiru. V tej vili grofica hrani spomine na slavna popotovanja svojega moža. Sedaj so merodajni krogi verldarle sprevideli, da je treba ukreniti nekaj izdatnejšega. Zato so sklenili vdovi dati v priboljšek in pomoč eno trafiko v Alžiru. Ta trafika bi ji utegnila nositi na leto kakih 4500 frankov. Da pa je bilo zadoščeno biro-kratičnim predpisom, je morala 80 let stara grofica sama priti konec, je odpotovala iz Mona-kovega letos proti koncu marca. Sredi maja je odrinila od izhodne točke ekspedicije. Po podatkih, .ki *o na razpolago sodijo, da se je zgodila nesreča med taboriščem 4 in 5, v pri-bližnji višini 7800 m. Plaz je odnesel šotore in 16 ljudi, ki so zasuti kdo ve kje v večnem snegu. Londonske "Times" poročajo o katastrofi zelo obširno in pristavljajo v svojih poročilih iz Simle, da ne bo britska vlada opustila prav ničesar, da ne M rešila preživelih članov od- 161 Grof Egge je majal in majal z glavo. Snei si je klobok in se nemiren popraskal za ušesom. Spet je preudarjal iia dejal lkončno: "Samo eno še ostajue: lestva!" Schipper se je moral Izasmejati. "Toda gospod grof! Sddemedesot metrov visoka lestva! Tega vendar ne morete misliti refeno? Takšen domisleik!" Grofu Eggeju je zalila oibraz Ikri. "Za svoje domisleke bom že sam odg<*varjal! Urno se pripravi in /-'koči dol v vas— Dalje ni mogel govoriti. Schipper ga je zgrabil za roko in ga potegnil za seboj med gosto grmovje. "Orel prihaja!" Kakor (bežeča senca je priiplul ogromni ptič z .negibno razprostrtima iperotima po zraku nad planinami, noseč v krempljih črno kepo. Nad steno se je v laku zaokrenil. Za trenutek se je zableščalo v sqncu njegovo perje ko motno zlato. Nato se je pognal ko strelka navzdol in iz-gimil v gnezdo. Sopihajoč je sedel grof Egge po svoji puško. Toda preden je utegnil "napeti petelina in pomeriti, se je orel že spet dvignil, padel ob steni .nalvzdol. zašumel med limbattni nizko nad cretjem in se zavihtel v zrak. Bled od razburjenja je gledal grof Egge za izginajjočim ptičem. "Čakaj, bratec! Še se bova srečala! Najprej stara in nato mlada. Vse lepo po vnnti! Obrnil se je proti lovcu. "Urno v vas 'k tesarju! Naj zbere ljudi, »ki so »vešči dela. Napravijo naj štiri lestve, vsako dolgo dvajset mterov, prvo močno in težko, druge ivedoo lažje. Za lestvonike naj vzamejo zeleno smrekovi-113, za 'kline jelševino. Konee lestvenikav naj četa, 'ki mu je malodušno izjavil, da še ni našel gnezda. "Slepi zajec, ti tak!" je zagodrnjal grof Egge. "Ce bi moral čakati nate, bi labko gledal skozi prste. Gnezdo je našel Schipper." France je molčal. Toda slršno. je požrl slino, kakor bi bila grižljaj, ki se mu je zataknil v goi-tancu. 5 "Pripravi mi cvrtje," je dejal grof Egge, ko je stopil v kočo, preveč sem utrujen^ tla bi mogel stati sam pri ognjišču. Vedi rvrag, kaj je 'o! Drugače me sedemnajst ur hoda ni utrudilo. Zdaj me zdela žc vsaka betva poti." Drugo jutro, proti trem, je France zbudil svojega gos{Kxla — Šest dni je prešlo. Za divje peteline, ki so pomalem že ponehavali peti, se grof Egge ni več zmenil. Zan j so živeli i5»amo še orli. Vsak dan je stražil stara dva in opazoval, kako letata, da bi se mogel izbrati inajbolj pripraven prostor za odstrel. Pasti sta smela šele dan prej, preden bi prinesli lestve, drugače bi ute-> gnila mladiča poginiti ml gladu, predem bi ju mogel grof Egge vzeti iz gnezda. To zalezovanje in oprezovanje po štirinajst ur iz d nova v dan je inasposled grofa Eggeja tako izčrpalo, da se je na večer Šestega dne komaj že privlekel do koče. Ker je vedel, da.niu mrzlična vzburjenost ne bo dala spati, je zaužil zvrhano žlico spalnega praška. In -potem je obležal na postelji negibno ko svinčena kepa. Napočilo je velike jutro. France je, kakor po navadi, iproti trem zjutraj ipoklioal grofa in ga koma j prebudil. Konomo se um je posrečilo. In aažlobijo in obijejo ob straneh z želeanimi za-'grof Egge je skočil iz postelje, kakor bi mu bilo . j . pred finančno oblast, kjer ie cosko domovino, se ie vedno , • v. , ' • *. „ + - , . . morala priseči, da bo v trafiki vračat nazaj v Afnko uko ^ „iHar niti kjer je orCT,„z,ral kolon,jo poslfusila ne ^ da w (lržavni akvtorualno Afn- tiskut kaj „„oIjofala. Ko je „a. ko" ki je bil« kasneje famine-' „ •,„ ,„ S-/,___ .. , na v takoavHni 4ran Jki ^ J' v ' T . 100c . m naj plača «e 80 frankov za ko-Kon*o Leta 1886 Ra je Fran- IcJt nakar je ,]rtl,;la na ramena nahrbtnik z Ibrašnom: potem je i^egel po puški in odhitel iz izbe. Za ta važni dan se mu je zajedla previdnost ta-ko zelo v kri, da je kljub vsej naglici prišel brez buške skozi vrata. DALJE FR1DK UUD02RCI POJEDLI GEOLOGA. Pariška akademija znanosti je prejela Obvestilo o tragičnem dogodku. Mladi francoski geolog Jacquet je našel v puščavi Mavretaniji žalostno smrt. Učenjak je dejal v tistem delu puščave, ki se dotika Atlantskega oceana. V teh krajih žive še ljudožrci. Dne 30. aprila je Jaquet zapustil trdnjavo Ledron in bi se v Tidžiku priključil karavani, 8 katero je hotel potovati skozi puščavo. V Tidžik pa sploh ni prispel. Dva domačina sta ga avafbila v puščavo, tam sta ba ubila in pojedla. Oba ljudožrca so prijeli pred kratkim ob isudanski meji. Svoje dejanje tajita, pa nli nobenega dvoma, da sta ga izvršila. NA POVRATKU Z MANEVROV OB PACIFICNI OBALI manevrov ob pacifični obali so nq vruile bogce ladje cv pristanišče Sa®. Pedro, Qati&rnia. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel čitati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZAN1MIVMN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 |Z BAGtMDA V STAMBUL 4 knjig* ■ 121 atnaš Vaeblaa: Smrt Mohamed Anina; Karavana smrti; Na bogu t Goropa; Draiba En Naer AM PO DEŽELI SMFETABJEV 4 knjig«, • slikami. 517 Vsebina: Brata AiadHja; Koča.v soteski; Mlridlt; Ob Vardarja Cen SAVAN IN ISKAEIOT IX knjig, s sSkami, 17M .1.S9 Vsebina: IamUend; Toma Aetar; Ha sleda; Nevar nosti nanproti; Alnuadev: V treh delih testa; Isdajaiee; Na lova; Spet m divjem sapada; Beflenl milijoni; Dediči Naročite jih lahkfo pri: KNJIGARNI 216 West 18th3baet V GOBAH BALKANA 4 knjige, s sUkrnoi, 576 Vsebina: Kovač glinen; Zaroka z saprekaml: V go!«b-njakn - Mohamedanski svetnik Com____IM VHNETOV U knjig, • sHkaari, 1751 stnml Vsebina. Prvikrat na divjem upada; Za flvljenj*: NSo-čI, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Apa€l; Na nevarnih i»otlb; Wlnnetovov roman; Bans Ear; Pri Komanah; Winoetova smrt; Win-netova oporoka Otm Ž U T I 4 knjige, s »likaml, m Vsebina: Boj i medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rth, tn njegova poalednja pot > i-,,. ^.Caii^i 3-^JI..: r. New York, N. Y. New York, Tuesday, July 6, 1937 1*zn vxmmt vwvwn wxilt hp ctjia ga mala Veša P MUI IZ ŽIVLJENJA Op)0 ZA "6LAS NAHODA" PRIREDIL: I. H. Stalinova mati. n 2>e 348[ 3C Se kratko, bolestno slovo; čas hiti, sprevodniki opominjajo, da potniki vstopijo — Deša stoji pri oknu in maha z rokami, dokler morejo njene s solzami zalite oči še videti postajo — nato pa se zgrudi na 6voj sedež, z bledim, prepa-denim obrazom, z rdbcem si tiščeč usta — kako bolestno je bilo slovo dveh ljubečih ljudi. Oči so ji topo obrnjene naravnost; okoli sebe ničesar ne vidi. Ne vidi solčno ožarjenega zorečega žitnega polja, ne 60 let bo kmalu, odkar je-je trdna opora v najtežjih tre-grazinski čevljar Visarion Džu- nutkih življenja in njeni trdi gašvili pobegnil v gore, v str-j vzgoji se mora Stalin zahvaliti me pečine med Kazbekom in za svoj jekleni značaj. Elbrusom, kjer se človek izgubi liki zrnce peska v puščavi. Čevljar Džugašvili je bil puli-tar in kakor mnogi drugi uporni (rruzinci se tudi on ni hotel ukloniti carskemu režimu. Gru-zinci sp živeli v zelo težkih razmerah. Med njimi je vlada. ' »l \Ml OUIVIIU UM"ilv,I<-nU UVI "" lili. 1* v - resnih, molčečih gozdov, skozi katere hilti vlak, nepremično k la^ota' .rfz,nl Je..nreostajalo nič drugega, nego pobegniti med divja gorska plemena, ki so gostoljubno sprejemala vsakega begunca. Tako je užival Džuigašvili gostoljubnost Osetincev, Kabar-dincev in (ečonov, s katerimi je napadal naselbine onih, ki so se bili po njihovem mnenju preveč pobratili s privrženci carskega režima. gleda pred se, z ibolustjo v svojem srcu. Za svoje sopotnike se ne zmeni. Bila je neka stani dama z ljubkim, nekako štiriletnim dekletom, najbrže vnukinjo, kakor tudi gospod, ki je sedel v kotu njej nasproti in je bil zelo zatopljen v branje. Bil je isti, ki je bil na Dešo že na postaji tako i»ozoren. Njej je sledil in je sedel v njen oddelek, četudi je imel vozni listek za višji razred. Vendar pa mlade dame ni hotel izgubiti izpred oči: nekaj je bilo na njej, kar ga je skrivnostno privlačilo. Ali je bil žalostni, potrti pogled njenih globokih, modrih oči v resnem, nežnem krasnem obrazu, ali mična potetava s tako prkupljivimi kretnjami ! Zdi se mu, kot bi jo že davno poznal — še nikdar ni pri kakem drugem človeku imel sličnegajdal v dekleta črnih las in črnih 'ozkih oči. Toda oženiti se je pomenilo imeti denar, stresti pred bodočega tasta kupček cekinov ali pa naložiti kup dragocenega blaga. Visarion Džugašvili pa ni imel ne enega no drugega. Stal je pred težko odločitvijo, treba je bilo najti izhod iz kočljivega položaja in našel ga je tako, kakor ga najde v takih primerih prebivalec Kavkaza. Ponoči, je svojo izvoljenko kratkomalo ugrabil. Zbežala sta v dolino reke Kure in se naselila v Gori knež. jem mestu, sredi vrtov in vinogradov. Tam je živel s svojo ženo v hišici z leseno ograjo, mimo katere je dan za dnem dirjala knežja garda v čerkeš-kih krojih. In tu se je od Katarine Džugašvili rodil sinček, čniolas, širokega obraza in niz-i kega čela. Dali so mu ime Josef, domači so ga pa klicali vSoso. Katarina Džugaš vil jeva To je kratek življenjepis pokojne Stalinove matere, kakor si ga pripovedujejo ljudje v Tiflisu, kjer .je Katarina Džugašvili preživela zadnje dni svojega življenja v miru in zadovoljstvu. Ob cesti, nazvani po starem iranskem pesniku Rustaveliju, stoji enonadstropna hiša z arkadnim pročeljem. To je zdaj vladno poslopje, ne- 7EMLJEVIDI namestnika, ki so ga nazivali gruzinski socialisti zaradi njegove neomejene moči "tifliski sultan." V tej hiši je prebivala žena! čevljarja Visoriona Džugašvili-ja, Stalinova mati. V njenih šegah in običajih se ni bilo nič izpremenilo. Ostala je skromna ■hči gora. Hodila je na izpre-hod po tifliških ulicah, v gru- STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju s plat-m-imni preiti ............7JW POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija-- Dravska Banovina 30 .30 občutka. In čaka na slučaj, po katerem bi se ji mogel približati; kajti pogovor ž njo kar tako pričeti, kot bi ga snel s kljuke, bi bilo neuljudno in vsiljivo. V mislih jo primerja z drugo, katero je nek očetov prijatelj zanj določil za življenjsko tovarršico, in kateremu načrtu do pred kratkim ni bil nenaklonjen. Toda pri občevaniu v hiši njenih starišev je pri njej opazil tako hladnost in površnost, da ga je kar odbijala in ji ni hotel staviti odločilnega vprašanja. Kot zdravnik ni mogel za svojo tovarišico imeti sužnjo mode; na svoji strani je (potreboval gorkosrčne-ga, usmiljenega človeka, ne pa človeka, pred katerim bi imeli bolniki mogoče celo gnjus. Ko je nekoč nekaj takega pripomnila, je bilo zanj prvo razočaranje — njeno lepo telo ni imelo lepega jedra — sam pa ni bil mož, da bi ga stalno slepila lepa zunanjost. Frida Aschenbach s celim svojim značajem, mislimi in dejanji ni bila žena, ki jo je iskal. Prijatelj njegovega očeta, lekarnar Mob i us, je mogoče umri ob pravem času, preilno je še spoznal majhno vrednost rtVojo pastorke in tudi svoje druge žene. Baron Ra je v resničen je zavlekla. Rolf je kot prej, še vedno občeval v hiši, toda ni se mogel še odločiti, da bi stavil odločilno vprašanje — nato pa je pričel obe dami spoznavati z druge strani. Naravnost zalito ga je, da je bilo njeno žalovanje po dobrem in odličnem možu tako površno in se je kazalo samo v žalni obleki. Bolelo ga je tludi njuno veliko veselje nad oporoko, v kateri je bila gr*pa Otilija imenovana za glavno dedinjo velikega pre-JiKrženja, in je tudi Frida dobila lep delež. Tudi Rolf ni odšel praznih rok. Presenečen je bil nad v« liko zapuščino, ki mu je bila voljena. Bolj ga je veselila velika knjižnica in Tflnrka poštnih znamk, katere mu je zapustil v hvaležni spomin, ker je foil njegovemu sinu tako dober in požrtvovalen prijatelj in ker pozneje tudi žalujočega očeta ni pozabil in zapustil. Frida se je čudila, da Še ni povt^al svoje namere. Med tem časom je šla na potovanje k stricu Horstu in k očetu, upajoč, da jo bo iw) njenem povratku vprašal. Nikdar ni bila izgovorjena kaka beseda o ljubezni; Rolf je v hiši občeval samo kot dober znanec, pravilno, uljudno; k temu ni bil niti moralno prisiljen — in sedaj je bil pri ddbrem prevdarku in pomisleku vesel, da ni bilo nič«*ar, kar bi ga moglo prisiliti, da bi Frido zasnubil; sedaj, ko je ta cirkuška umetnica prinesla v njegovo dobro vravnane misli nemir, kar se doslej Fridi ni nikdar posrečilo. Skrivaj jo opazuje. Kako se mu smili v svoji bolečini, ki jo je bilo jasno vid<*ti na njenem obrazu — ali ji je ločitev od sestre ali prijateljice šlo tako globoko do srca? Tedaj pa prične malo dekletce po otročji navadi iskati stika « sopotniki v oddeiku, ko je nekaj časa žalostno Dešo in gospoda dolgo gledala s svojimi temnimi otroškimi očmi. Nenadoma pa potiplje Dešo za ramo in vpraša: " Zakaj pa jokaš t Mogoče se daleč pelješ, v Ameriko! Tudi mi se peljemo v Ameriko k stricu žoržu.M V majhni zadregi zapove stara dama otroku molčati in se pri Desi oprosti. "Erna je tako živa! Odkar je moj starejši sin v Ameriki, Tniili, da vsi ljudje, kot tudi vi, potujejo v Ameriko k stricu Žoržu." trda žena. Trdo je vzgajala tudi sina, obdarovanega z veliko mero upornega duha. Že v zgodnji mladosti mu vcepljala v glavo odpor proti vsakemu pritisku od zunaj. In ko se je Visarionu Džu-gašriliju zdelo, da bo kot delavec v tovarni v Tiflisu živel bolje nego v Gori, je šla žena ž njim. Mestno življenje je ni iapremenilo. Ostala je stroga in pri 'tem pobožna hči gora in hotela je, da bi postal njen Roso duhovnik. Res se ji je izpolnila želja, toda samo napol. Njen sin je vstopil v semenišče, pa so ga izključili zaradi socialdemokratske agitacije meri bogoslovci. Tako se njena želja ni izpolnila v celoti. Hladno je sprejela ta udarec, ostala je tudi hladnokrvna, ko so od vlekli njenega ljubljenega sina v bivši Grad gruzinskih kra Ijev, rapremenjen v jetnišnico. k.ier so umirali gituziniski socialisti "nenadne smrti." Bila mu Med številnimi skrivnostnimi osebnostmi ruske zgodovine zavzema posebno mesto dozdevna hči carice Elizabete in kneza Razuniovskega. Še do onergiona m danes ni uspelo, da bi dognali CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .................60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Misstppi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia. Ohio, New York, Virginia .............40 NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so te precej t nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti taaJ ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrnili. To ul pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem več zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti, pa Se več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim parnikom. ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja *«* Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko« je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti, nedržavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imalo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, le imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj /ajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij In julij so ie skoro vsi prostori oddani. Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše Izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA NI'/. P AOIKOV - SHIP NEWS Naročilom je priložiti denar, bodi si v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali S čuta. Če pošljete gotovino, rekomaodl-raj te pismo. KNJIGARNA 'GLAS NARODA" 21P W. 18 Street New York, N. Y. julija: r«nte di Savoia v Genoa Berengaria v Cherbourg Cbamplaln v Havre 8. julija: Europa v Bremen 7. julija: Queen Mary v Cherbourg 0. lie de France v Havre 10. julija: Vulcania v Trst 14. julija: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa BremeD v Bremen 21. julija: . Berengaria v Cherbourg julija: EI KOPA v BREMEN 24. julija: Saturnia v Trst Cbaniplain v Havre 28. julija: Washington v Havre Q'lOPti Mary v Cherbourg 29. julija: He de France v Havre 31. julija: Conte di Savoia v Genos 4. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normanriie v Havre G. avgusta: De CJrasse v Havre njeno istovetnost, čeprav so se že mnogi zgodovinarji, in ne samo ruski, 'bavili z njeno osebo. Vsi, ki so se bavili z njo, se strinjajo le v tem, da je bila velika pustolovka. Kot nenavadna lepotica se je pojavila v Parizu kot "kne-ginja Kmete Aly Woldoinir", kar že samo po sebi diši po pustolovki. Takoj je našla številno čestilce, mod njimi nemškega kneza Ferdinanda Lim-burškega in poljskega kneza Radziwila. Zadnjemu jo povedala, da je hči carice Elizabete iz caričinega morgan a takega zakona s knezom Razuinov-skim. Ker je bil knez Radziwil glavni nasprotnik carice Katarine II. in njenega favorita poljskega kralja Stanislava Avgusta Poniatowskega, mu je to odkritje prav prišlo. Bil je tudi tisti, ki je "rivalinjo" Katarine 11." spodbujal, da bi uveljajvila svoje pravice do ruskega prestola. V pripravah za 3. avgusta: Bremen v Bremen I)«6« prikima s slabotnim nasmehom, pri tem pa poseže v svojo ročno torbico in -vzame iz nje kos čokolade. - * T ' » iltalj. prik*^ ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................SO GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani Cena JS5 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strait. Cena JM> Trda vex. Cena L— 12 K RATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... JHJ POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel, 136 str. M PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani Cena .. JSS SANJSKA KNJIGA .....................................................M SLOVENSKI ŠAUIVEC. 00 strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................JO TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena.....................10 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani Cena JO TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi Salolgro "Vse nage"). 188 strani Cena ................................................JO VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani Cena .4B R KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: POZOR ZAOSTANKARJI Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoštevajte številke poleg naslova in poravnajte, da nam prihranite stroške. Uprava. KNJIGARNA "GLAS NARODA 111 WW 1M mm • _ _ NIW SOM, N. I. potem na dvorišču trdnjave, I 140)9 rtu«, rrm* zaroto proti carici in kralju, ki je znana pod imenom "Barska konfederacija" je prispel tudi v Dubrovnik, da bi od ta delal za diplomatsko in finančno podporo svoji akciji. Poljaka pisateljica Wanda' Komocka, ki se mudi sedaj v jugoslov. krasnem mestu ob Jadranu, priobouje sedaj zanimivo podrobnosti iz te malo znane opizode rusko^poljske zgodovine, ki jih je nabrala na licu mesta. V dubrovni.škem mestnem arhivu je našla poročilo, ki ga je poslal bivši poslanik republike Rovinjske v Pisi duhovniškemu senatu 5. julija 177."), in sicer v načinu, kako je kno« Orlov na caričin ukaz u-gnilbil dozdevno Elizabeti no hčer in jo spravil rv Rusijo. "Njegovo carsko Visočanstvo nadvojvoda Leopold Toskanski mi je pripovedoval, na kakšen način so odvedli nam znano kneginjo Orlovo," poroča poslanik. "Knez je nadvojvodi sporočil, da je iz Petrograda prejel ukaz, naj se te osebe polasti za vsako ceno. Pod pretvezo, da jo hoče spraviti na ruski prestol, je zvabil nič hudega slutečo po nekem odposlancu v Piiso, igral je tam nasproti njej zaljubljenca in je dal sestaviti na zadnje celo poročno ]x>godbo. Nato jo je spra-! ^linoiS: vil na eno izmed nuskih ladij I Chicago, J. Bevčl?, J v lisvornski luki. Posadka, ki je bila posvečena v vse, jo je sprejela, kakor vladarico in tako je nesrečnica stopila na ladjo, da bi se udeležila svečane pojedine njej "na čast" Po tej pojedini ji je Orlov sporočil da je — aretirana in da jo bodo spravili v Petrograd. To. bi bas dokazovalo, da ni bila pustolovka, temveč da bi mogla biti v resnici hči Elizabete ali sestra Petra IH. Pravijo, da se je do odhoda ladje obupno branila." Po ruskih virih je Katarina II. pretedentko zaprla v kaze-malte Petropavlovske trdnjave in jo je dajala mučiti dolge mesece, da 'bi ji izsilila resnico o njenem izvoru. Toda nesrečnica si svoje Skrivnosti do smrtii ni dala izsiliti. Pokopali so jo I 7. avgusta: Rex v Genoa 10. avgusta: Europa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trst Champlain v Havre 18. avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta *. Pa^s v navre Con te d i Savola v Genoa Barengaria v Cherbourg ?4. avgusta: Roma v Oenoa 25. avgusta . Quern Mary v Cherbourg 2fi. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen 2R. avgusta: Lafayette v navre Saturnia v Trst Za vsa pojasnila glede potnih listov. cen in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 W. 18th SL New York Posebno naj hite oni. ki nameravajo potovati meseca junija ali julija, kajti za ta dva meseca so na vseh parnikih skoro ie vse kabine oddane. _| VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je ;t*vldno do !-daJ Imata plaano naročnino. Prva Btt- Mka [»omeni mesec, druga dan in tretja pa ;eto. Da nam prlhra-DUe n-jotrrbnega dela in str dkov, Vas prosimo, da skuftate naroCnl-n« pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ail Jo pa plačajte nafiemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojib im^na su tiskana z debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj.naSih rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TLDI KOLEDARJE IN rRATIK*!; CE NE JIH PA ZA VAS NAROCE. - ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, CE KAJ POTREBUJETE CALIFORNJ 4: SaD Francisco, Jacob Laaatda COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SafUfl Walsenburg, ML J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. ZnpaniM. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck «rc In minoU) JoUet, Mary Bamblch La Salle, J. SpeUch Mascontab, Frank Angnstln North Chicago in Waukegan, thias Warsek MARYLAND: Kitsmiller, Fr. Vodoplveo MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Lonla Vessel Hlbblng, Jota PovSe Vlrgina, Frank Hrvatlcfa MONTANA: Roundup, H. M. Panlan Washoe, L. Champa .NEBRASKA; Omaha, P. Broderfck VEW TORK: Gowanda, Karl BtnMs OHIO: Barberton, Frank Trooa Cleveland, Anton Bobe k, Cbas. Karl-linger, Jacob Reanlk John SlaA&lk GIrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KrvnH Youngstown, Anton Klkelj JREGON*: Oregon City, Ore„ J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John JfvnikaJ Brougbton, Anton Ipavec * Conemaugb, J. Brezovee Coverdale in okoUca, Mrs. Ivana Rupnik Export, Lools BupantM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polantx Krayn, Ant TauielJ Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žnat Pittsburgh in okolica, Philip Progar I'hilip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, FT. Sehlfrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. St* Sheboygan, Joeep WYOMING: Rock Springs, Levis DlamondvUle, Joe RoUch Vsak te, kater* *r*m *9MI NABOOr