t. 39 (757) L. XV NOVO MESTO, četrtek, * 1. oktobra 1964 čftNOMEU: včeraj i dopoldne so odborniki ob-i finskega zbora in zbora delovnih skupnosti na 15. »kupni seji občinske skupščine razpravljali med drugim Predvsem o izvrševanju plana in proračuna za preteklih * mesecev. V tem času *> gospodarske organiaaclje družbenega sektorja dosegle 69,6 odst. letnega plana, Se bolj razveseljivo pa Je, da »o s tem dosegle povečanje *a 45,1 odst. v primerjavi i enakim obdobjem iz lanskega leta, plan pa predvideva kot letno povečanje samo 28.9 odst. O tem, zakaj »o letos primanjkovalo občinskemu proračunu pribl. 120 milijonov dinarjev, bomo obširneje poročali prihodnjič, kakor tudi 0 odlokih, ki so Jjh_ sprejeli na včerajšnji seji. Občane bo zanimala verjetno tudi novica, da je občinska skupščina sprejela odlok o redu in odlok o redu •n miru. ______.u. aieeanje spodnje- posavskih in hrvaških gasilcev •••in danes: .f.? *-30 se je v sejni sobi občinske skupščine začelo Posvetovanje o kadrovskih Pfoblenuh črnomaljske ob-Cu,p. Gradivo o tem važnem vprašanju so pripravile kadrovske komisije pri občin-SW skupščini, občin, komiteju ZKS in občinskemu od-D(>ru SZDL, sodelovale pa so tttdi delovne organizacije. Na Posvetovanju razpravljajo tu-di 0 tem, da bi ustanovili v "»»rilu občine skupno ka-*rwsko služIm. S krvjo in trpljenjem je tudi delovno ljudstvo Kočevske zapisalo nepozabne strani v zgodovino slovenskega naroda. Na njegovih tleh se je uresničil znameniti preroški izrek Ivana Cankarja: NAROD SI BO PISAL SODBO SAM.. .1 Spomin na septembrske in oktobrske dni 1943. leta je občinski praznik Kočevja in kočevske občine, v kateri delovni ljudje iz leta v leto dosegajo lepše delovne uspehe. Za letošnji občinski praznik Kočevja prisrčno čestitajo vsem občanom: OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE — OBČINSKI ODBOR SZDL in OBČINSKI KOMITE ZKS — VODSTVA VSEH DRUGIH MNOŽIČNIH DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, DRUŠTEV IN VSEH DELOVNIH KOLEKTIVOV NA KOČEVSKEM Prebivalcem kočevske in ribniške občine ^ecembra bo minilo leto zv<^ §lasnik Socialistične 8Dr^dolenJsklil1 ^ dveh ^oonje&avskih občin prvi-x>rl\& P,redstavil bralcem NOvTr KOČEVSKIH ela«n. p°tem smo obe združili in zdaj po- 0 telesni kulturi * s*vniSki občini nici?,es ^P^dne bo v Sev-r„ £>2.Um občinskega odbo-obra Udeleženci bodo W<.TJ?VaIi Problematiko te-vorii ure v občini. Pogo-^ 1 se bodo tudi o priprava wf krajevne konference, ^ bodo vsebinsko čimbolj i V SOBOTO \ i V KOČEVJU j 1 v soboto. 3. okio- i \ bfa. bo ob deseti url . \ * ovorunl v S«$ko- ; • v*m aomu svečana ■ t obeh zborov ob- 5 ■ flnske skupščine 1« \ t občinskega odbora ZB • • Kočevje v počastitev 1 {občinskega praznika, j j Naslednja seja skup- j j »čine bo 29. oktobra. • « No njej bodo predvl- 5 i doma med drugim • j Otpravljali tudi oi I ^ovstvenem varstvu j \ °hok in lena. poslu-! 5ol| poročilo komisije • i *« civilno zaščito, po- '. \ «*Uo sklada za borce ; drugo. znajo razširjeni DOLENJSKI LIST že številni prebivalci kočevske in ribniške občine, številni, pravimo — žal pa še ne vsi! Zato smo se odločili, da današnjo številko našega časnika razdelimo vsem tistim družinam, gospodinjstvom in posameznikom, pa tudi. članom številnih delovnih organizacij v občinah Kočevje in Ribnica, kjer doslej DOLENJSKEGA LISTA še ne prejemajo redno na svoj domači naslov. Priložnost, ko občtoa Kočevje slavi svoj občinski praznik, je hkrati tudi ena izmed okoliščin, zaradi katerih smo se odločili, da sporazumno s PTT podjetjem Ljubljana in v dogovoru z vsemi poštami v obeh občinah spel jemo v naslednjih tednih akcijo: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST! Tudi zapadno Dolenjsko, ki ga skoraj v celoti pokrivata kočevska in ribniška občina, naj bi naše medobčinsko glasilo SZDL bolj spoznalo, pa tudi naročilo- in redno bralo. Vsi pismonoše v obeh občinah imajo naše naročilnice; danes in prihodnje dni bodo to številko Dolenjskega lista brezplačno razdelili vsem tistim prebivalcem občin Kočevje in Ribnica, ki domačega pokrajinskega tednika še ne poznajo ali pa ga morda še ne dobivajo na svoj naslov. Na DOLENJSKI LIST se torej lahko naročite tako, da podpišete vašemu pismonoši naročilnica, ki jo ima s seboj — in že prihodnji teden boste začeli naš tednik redno dobivati! Četrtletna naročnina znaša komaj 300 dinarjev, pobirajo pa jo pravtako vaši pismonoše. Poleg tega, da vas bo DOLENJSKI LIST vsak te- den sproti seznanjal z vsemi najvažnejšimi dogodki iz vaših krajev dn domače občine, boste na njegovih straneh sproti obveščeni, kako živijo in kaj delajo v sosednjih občinah. Kmalu bomo začeli objavljati tudi lepo povest, nova slikanica in razne zanimivosti iz domačih in tujih krajev pa vam prav tako krajšajo čas in združujejo prijetno s koristnim. Prebivalce kočevske in ribniške občine, ki doslej še nimajo naročenega na-(Nadaljevan je na 2. str.) Občinske gasilske zveze iz Brežic, Sevnice in Krškega so dale pobudo za skupno proslavo 100-letnice jugoslovanskega gasilstva (1864-1964). Proslava bo v nedeljo, 11. oktobra, v Do-bovi pri Brežicah; sodelovali bodo tudi hrvaški gasilci iz Sombora, Zagreba, Zaprešiča in Klanj ca. Zbralo se bo najmanj 500 gasilcev v krojih z vsemi prapori, kar jih imajo naša gasilska društva. Vsi gasilski častniki, podčastniki in drugi operativni delavci iz zvez in društev bodo pod vodstvom okrajne gasilske zveze iz Celja obravnavali najvažnejša vprašanja iz operativnega gasilskega dela. Kako s sodobnimi sredstvi gasimo nevarne požare, bo pokazal udeležencem proslave Zavod za požarno varnost iz Celja s svojo strokovno ekipo, ha velikem gasilskem zborovanju pa bodo govorili predstavniki GZS, OGZ iz Celja, zastopnik spodnjesavskih in predstavnik hrvaških gasilcev. Proslava v Dobovi bo hkrati lepa manifestacija bratstva in enotnosti hrvaških in slovenskih gasilcev, prav gotovo pa bo Osilnica dobi vodovod Osilnaoa in sosednja Sela bodo do letošnjega 29. novembra dobili vodovod. Zajetje je na hrvaški strani v Podstenah pri Zamostu, od tam do Sel pa je vsak domačin pomagal skopati po 30 metrov jarka za napeljavo cevi. Po vasi, kjer je teren skalnat, jih čaka sicer še precej dela, a volje ljudem ne bo zmanjkalo. Dela vodi kočevska Vodna skupnost, sredstva — okrog 6 milijonov dinarjev — pa je zagotovila občina. srečanje naših čuvarjev ljudskega premoženja pripeljalo v Dobovo tudi veliko drugih občanov in gostov iz vseh spodnjeposav-skih občin. Matija iz Fare Ni ga Prifarca, Id ne bi poznal Matije Štefančiča, pismonoše iz Fare. Pismonoša je sploh človek, ki je povsod doma; prinaša nam Časopise, pisma, denarna Volitve v skupščino socialnega zavarovanja V zadnji številki smo ie pomnili o pripravah na volitve delegatov skupščine socialnega zavarovanja, ki bodo zasedli Izpraznjena mesta / dvoletno mandatno dobo. Dn konca septembra so tekle priprave na volitve T volilna telesa, ker je na našem področju le Kl.I' Pionir tolikimi organizacija, da predstavlja samostojno volilno nm .o. Ostale delovne organizacije se v okviru možnosti po sorodnosti panng združujejo v volilna telesa, od katerih vsako zastopa TM zavarovancev. Na 25 zavarovancev volijo po enega delegata v volilno telo (ali organi samo* upriiV.lanja ali ceolen kolektiv). V občini Metlika bodo zavarovanci na teh volitvah Izvolili v skupščino 1 delegata, v obilni Črnomelj :( delegate, v obilni Trebnje 2 ln v občini Novo mesto 11 delegatov. Do konca septembra so bile n»ra*ljrtM volitve delegatov v ve-• lina telesa, do IS. oktobra pa boilo ti delegati v volilnih enotah izvolili delegate v skupšćjno. Na predvolilnih sestankih so predstav-niUi zavoda za socialno zavarovanje postregli zavarovancem z izčrpnimi podatki o dejavnosti za. voda, delovne organizacije pa so vse premalo poročale o tem, kako "ospodarljo s sredstvi Iz zdravstvenega zavarovanja, ki so jim prepuščena. Vreme OD 1. DO 11. OKTOBRA Okrog 2., 6. in 10. oktobra dež z ohladitvijo, v ostalem v glavnem suho oz. lepo vreme. Dr. V. M. POZDRAV IZ KOČEVJA nakazila pa davčne položnice, veselje in žalost. Toda poklic pismonoše, je dejal Matija, ni lahek, če naj bodo pošiljke pravočasno t naslovljenčevih rokah. Vsak dan prehodi po dvajset, dvaindvajset in več kilometrov v dežju in snegu, soncu in mrazu, ob vsakem vremenu mora na pot, od hiše do hiše, od vrat do vrat. že petnajst let. Te dni bo potrkal na vrata vseh Prifarcev, ki še ne dobivajo domačega DOLENJSKEGA LISTA; kakor njegovi kolegi na vseh poštah v kočevski in ribniški občini, bo ponudil današnjo številko našega medobčinskega glasnika Socialistične zveze brezplačno vsem, ki »DOLENJCA« še ne prejemajo na svoj naslov. Tudi Matija ba pomagal uresničevati geslo: V VSAKO HIŠO NA DOLENJSKEM, V BELI KRAJINI IN V SPODNJEM POSAVJU — DOLENJSKI LIST! a 70 kandidatov za J zadružna gradnjo 1 v Kočevju V Kočevju vlada veliko 1 zanimanje za zadružno I j gradnjo hiš, ki naj bi j -h { i gradili med poslopjem ] i KGP in Ljubljansko l.,l>« .II.IM1B HH)l|}i^tOM"1KiHi STUDI« novo ' -0 Y LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV IZBOR KADROV PRILAGAJATI DRUŽBENEMU RAZVOJU Samo prek širših demo- r,Učnih oblik odbiranja razporeditve kadrov in * dosledno uporabo načela rotacije in reelekcije je 8' logoče zdaj pravilno fe-irati in razporejati kadre In spodbujati ustvarjalno tekmovanje in dviganje mlajših ljiidi. Is smernic za predkongresno aktivnost ZK Teze izvršnega odbora zveznega odbora SZDL o pripravah na občinske volitve, o Katerih smo poročali v prejšnji Številki Časnika, se povsem sMadajo s smernicami pa predkongresno aktivnost komunistov. V tezah namreč ni govora samo o pripravah na skupčinske volitve, ampak tudli o kadrovski politiki v Socialistični zvezi in drugih družbenoipolitičnih organizacijah. Prav tako govore teze tudi o izvajanju vodilne vloge ZKJ v kadrovski politiki v sedanijih pogojih. V tistem delu, kjer je govora o ZKJ, Je med drugim rečeno, da se vodilna vloga ZKJ v kadrovski politika oblikuje z aktivnostjo komunistov znotraj organov in organizacij ter na Javnih tribunah, z močjo argumentov, bojem za socialistična načela, za najboljše in najbolj napredne rešitve. Torej se ni več mogoče zapirati t ozek krog, ta zaprtimi vrati določati kandidate tteke odgovore potem vsi-ati javnosti. Taka praksa bi bila v nasprotju z načeli, ki veljajo v sistemu samoupravljanja, ko postaja izbira T samoupravne in družbenopolitične organe vse bolj del vsakodnevne samoupravne prakse. V tezah je o družbenopolitičnih organizacijah med drugim rečeno, da morajo samostojno voditi kadrovsko politiko in demokratično oblikovati svoje vodilne organe t izvolitvijo tistih kadrov, ki rastejo iz neposredne družbenopolitične aktivnosti. Seveda ni vseeno, koga izberemo, ker volitve niso same sebi namen. Treba je izbrati take ljudi, ki po svojih kvalitetah najbolj ustrezajo tako tpecffičnini zahtevam političnega dela kot tudi značaju posameznih orgrr.lzaciij. Pri tem je treba kajpak upoštevati tudi nagnjenost posameznih ljudi, ker ni vseeno, ali ima nekdo smisel za delo v tej ali oni organizaciji ali pa mu tako delo sploh ne leži. Ljudje, ki jfli bomo izbrali v vodilne organe družbenopolitičnih organizacij, se pravi Socialistične zveze, sindikatov, Zveze mladine in tako naprej, morajo imeti ugled in vanje mora imeti članstvo zaupanje. Ugled in zaupanje pa si je mogoče pridobiti le z neposrednim družbenopolitičnim delom in z resničnimi kvalitetami, ne pa zgolj z besedami, z demagogijo, ki je napihnjena in kričava, v resnici pa brez dejanj, ki bi se skazal z besedami. V tezah je nadalje rečeno, da je treba še nadalje spodbujati proces omejevanja političnega profesionalizma kot oblik in metod političnega dela. Zavzemati se je treba za deprofesionalizacijo vodilnih funkcij v Socialistični NAŠ AKTUALNI KOMENTAR zvezi, Zvezi sindikatov, Zvezi mladine, zlasti v okviru občine. Razširjati je treba bazo za izvolitev sposobnih družbenopoJiUčmh funkcij. Izvolitev ljudi za predsednike vodstev družbenopolitičnih organizacij naj bo družbeno prizadevanje, ne pa vir za pridobivanje osebnih dohodkov. Ko se teze dotikajo kadrovske politike v delovnih orga-niza'cCjah, poudarjajo predvsem samostojnost samoupravnih organov. Udeležba in vpliv družbenopolitičnih činiteljev' komun na kadrovsko politiko v deCovmh kolektivih ne sme omejiti njihovih samoupravnih pravic, marveč mora, nasprotno, spodbujati njihovo aktivnost in odgovornost- Ne bi se torej smelo več dogajati, da se nekaj ljudi v občini zmeni, kdo bo šel za direktorja tega ali onega podjetja, zavoda, ustanove, nato pa postavijo prizadeti kolektiv pred gotovo dejsivo. To je, milo rečeno, posiljevanje, nekaj, kar ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Lepa, štirimilijonska metropola ob Nilu — Kairo je pripravljena za veliki dan. Danes se bo začela konferenca zunanjih ministrov nevezanih držav, v ponedeljek pa se bodo zbrali v palači kairske univerze šefi 57 držav. To bo veliki trenutek v zgodovini človeštva. Usoda sveta se več ne kroji v Wa-shingtonu, Parizu, Moskvi, tudi Peking ne bo diktiral narodom Azije. Novi narodi stopajo na zgodovinsko pozornico. Nič več stare delitve na »Vzhod« in »Zahod« na dva do smrti sprta bloka. Svet je postal večji, pestrejši, med belim in črnim je vse polno svetlih barv. Tam, kjer so nekdaj v imenu Evrope rezali kruh, tam so zdaj nove azijske in afriške države, tam kipi mlado življenje. Vsi imamo pravico do življenja in darov naše zemlje. Strašne posledice ko-lonializma polagoma izginjajo — novo se še nI rodilo. Pred štiridesetimi leti je živelo na naši zemlji poldrugo milijardo ljudi, zdaj jih je že več kot tri milijarde. V nekaj letih bo na svetu okrog 120 neodvisnih držav in prav toliko nacionalnih valut. Velika milijonska mesta Azije in Afrike niso pred zadnjo svetovno vojno pomenila nič, danes je Kairo pojem, New Dellii ima v vprašanjih Azije več besede kot London, svet mora danes dobro prisluhniti, kaj govorijo in pišejo v Dja-karti. Velika 78-milijonska Brazilija je danes politično še na mrtvem tiru, vendar bo prišel čas, ko bo zavzela svoje mesto v svetu. Mehika je imela v svoji zgodovini dve revoluciji: nacionalno in agrarno, zdaj so razdelili že skoraj vso zemljo. Mehika na svetovni1 areni še ne igra posebne vloge, preblizu je Združenim državam, vendar njen glas že zdaj ni brez odmeva v svetu. Težišče se je premaknilo na veliko področje med Azijo in Afriko, jutri se bo tema dvema celinama pridružila še Latinska Amerika. To, kar se danes govori v Kairu, to bo jutri zgodovina. Svet se spreminja pred našimi očmi — in še bolj se bo. Oči vsega sveta so zato uprte v veliko metropolo ob piramidah. Predsednik Tito se je v torek sestal z etiopskim Pred veliko konferenco vladarjem Haile Selasiem, to je bil zadnji posvet pred veliko konferenco. Predsednik Sukamo bo pred konferenco obiskal Moskvo, na poti v Kairo pa se bo, kot poročajo zahodne agencije, sestal s predsednikom Titom v Jugoslaviji. Cela vrsta azijskih in afriških državnikov je v zadnjih dneh izmenjala obiske, nekateri so zdaj v Pekingu — LR Kitajska proslavlja te dni petnajstletnico svojega obstoja. Diplomatska aktivnost je zelo živa in razgibana. Tako je bilo vedno pred velikimi konferencami. Ideja, da so nevezane države svet zase in da morajo zato dobiti nekakšno ogrodje, ima že svojo zgodovino. Nevezane države so se sestale prvič pred desetimi leti. Na veliki konferenci v Ban-dungu so pravzaprav sodelovale samo azijske in afriške države. Težišče te konference je bilo na borbi proti kolo-nializmu. Razumljivo — Afrika je bila še črna celina brez svojega mesta v svetu. Na konferenci nevezanih držav T Beogradu je bil mednarodni položaj »* zelo napet. Na sam dan otvoritve M Sovjeti izvedli atomski poskus, ti poskusi so se potem še nadaljevali, hlada* vojna med Vzhodom in Zahodom se j« nadaljevala brez vsakih kompromisov. Sedaj je položaj mirnejši, v Afriki je le še nekaj drobcev starih koloniji čez sto držav je podpisalo moskovski sporazum o prepovedi nuklearnih P* skusov. »Sedaj, ko je kolonializem strti hladna vojna pa zreducirana — je ondsa dejal Mahmud Riad, zunanji minister ZAR — zdaj začnemo lahko razmišljati o tem, kako bi spremenili miroljubno koeksistenco v miroljubno sodelovanje, kako bi organizirali odnose med velikimi državami in malimi deželami.« Medtem ko se ozirajo oči Azije, Afrike in Latinske Amerike v Kairo, rešujejo države sveta svoje lastne probleme. Predsednik Francije potuje po deželah Latinske Amerike in snubi le-te na francosko stran. Francija si zelo veliko obe- • ta od te turneje, Francija išče politične partnerje in nova tržišča, v Latinski Ameriki nastopa kot prijatelj in dobe' svetovalec, Francija lahko pokaže nt svoj zgled: z lastnimi močmi je razvil* sedanji industrijski potencial, dokazal* je, da ne želi biti odvisna ne od Zahod* ne od Vzhoda. Na evropskem Zahodu je socialdemO' kracija še enkrat pokazala, da je vred' na svojih starih tradicij. Kar v treh deželah, na švedskem, na Danskem in f pokrajini Porenje-Westfalija ter n* Spodnjem Saškem, so dobili največ g'*' sov na zadnjih volitvah. To bo brez dvoma ohrabrilo tudi britanske laburiste-Ti se vneto pripravljajo na parlameD" tame volitve 15. oktobra. nima z načeli socialistične demokracije nobene zveze. To so birokratski postopki, ki jih je treba čimprej pomesti iz našega življenja, ker kompromitirajo naš samoupravni sistem. Se nekaj važnega je, o čemer govore teze: o ustanovi natečaja kot oblike javnega, demokratičnega vrednotenja in izbire kadrov za delovna mesta. Teze pravijo, da je to oblika opuščanja adrninastra-bivnega načina kadrovanja. Natečaj je tudi možnost, da se delovni ljudje gCede na. svoje sposobnosti in nagne-nja odločijo za delovna mesta. Zato je treba še bolj razviti javne natečaje, toda resnično demokratične in javna natečaje, ne pa le nekakšne fasade, za katerimi se skriva star, administrativen način kadrovanja. Spoštovati in uresničevati je treba splošno Utrjena načela natečajev, kot so dostopnost ob enakih po- gojih do vsakega delovnega mesta, javnost, pravica pritožbe itd. J. B. BANJA LOKA: v letu dni ne prideš do obleke! V Banji loki težko čakajo, kaj bo s servisi krajevne skupnosti, o katerih so začeli pomenek že v pretekli zimi. Nameravali so ustanoviti čevljarski servis, krojaško-ši-viljski servis in sodarskega. V prvih dveh bi opravljali usluge, sodarski servis pa bi bil namenjen proizvodni obrti ter bi nudil zaposlitev okoličanom, ker daleč naokoli ni nobene Industrije. Pogovori o tem so zamrli, ker čakajo, kaj bodo prinesli novi predpisi o krajevnih skupnostih. Najbolj pereč je pro- blem krojaško-šiviljske obrti. En sam čevljar, ki je v tem koncu, še nekako pokrpa čevlje, obleke pa morajo nositi v delo v Kočevje ali pa k šušmarjem v okolici. Z obojim pa ni posebno prida. Pri šušmarjih je treba čakati leto dni, preden je narejeno, naročanje obleke v Kočevju pa stane precejšnje denarje: najprej Je treba odnesti blago, nato Je treba obleko pomeriti in končno je treba še po izgotovljeno. Za avtobus je treba odšteti nekaj stota-kov, izgubljen pa je tudi čas. PREBIVALSTVU KOČEVSKE IN RIBNIŠKE OBČINE (Nadaljevanje s 1. str.) sega domačega pokrajinskega tednika, v a b i ni p v vrste naših stalnih bralcev. Naše naroCnike m V* poštne uslužbence v občinah Kočevje in Ribnica hkrati naprošamo, da sodelujejo pri zbiranju novifi naax»6nikov in pri razširj*' nju Dolenjskega lista na svojem področju. S skupni-mi močmi in dobro besedo lahko uresničimo naše dolgoletno geslo: V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST! — Februarja 1965 bo P* teklo 15 let, kar naš tednik izhaja, dotlej pa bi re* nično radi zbrali v vrsta« njegovih stalnih naročnikov kar največ Dolenjce« in Spodnjeposavcev. Ste*» med njimi? če še ne, inj* naročilnico za vas vaš P*6' monoša! Lepo vas pozdravlja W lektiv , UREDNIŠTVA IN UP»*' VE DOLENJSKEGA LIST* SEMIČ: samoprispevek za pločnike Za ureditev semišk£ pločnikov in pešpoti do z* lezniške postaje se je n8 bralo že okrog 1,300.000 o> narjev. Razen pomoči & spodarskih organizacij H* čuna j o, da bodo s priSPjL ki iz osebnih odhodkov % lavcev v tem kraju zbrL 2 milijona, od davkopl*^ valcev pa 500.000 dina«.^ samoprispevka. Pl0jS)i' bodo pomembna P^iteV tev za nadaljnjo uredil Semiča. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED % V ponedeljek je bila v Beogradu seja zveznega odbora SZDL Jugoslavije, na kateri so obravnavali vprašanja v zvezi z volitvami. Referat je imel predsednik Lazar Koliševski, ki je med drugim poudaril, da sta demokracija kadrovske politike in predvolilna aktivnost organsko delo priprav na VIII. kongres ZKJ. Posebej je podčrtal, da je treba dosledno uresničevati načelo rotacije, kar je po ustavi naša velika obveznost in odgovornost. Načelo rotacije moramo pojmovati kot globoko revolucionarno in humano načelo,^ kot naravni družbeni instrument izbora ljudi za družbene funkcije. Govoreč o merilih za izbiro ljudi za posamezne družbene funkcije, je Lazar Koliševski dejal, da osnutek tez poudarja kot bistvene kriterije: druž->eno-politično aktivnost, delovno kva iteto in druž', beni ugled, ki se s tem doseže. V naših pogojih ne vzgajamo »politikov«, temveč usposabljamo ljudi za čimbolj kvalificirano udeležbo v celotni družbeni praksi.Kandidiranje več kandidatov je v današnjih pogojih izraz ustvarjenih možnosti za Široko izbiro kvalificiranih ljudi, ki bi lahko zavzeli odgovorne funkcije v družbeno-političnem življenju. O tem, ali enega ali več kandidatov, ne bi smeli sprejemati poprejšnjih sklepov, dokler se o tem ne izjasnijo volivci sami. »Bistvo pravic,« jo dejal Koliševski, »tudi ni v tem, ali bo več kandidatov, temveč v spoštovanju pravic državljanov, da neposredno poudarjajo svoje predloge.« Referent se je dotaknil tudi vprašanja profesionalizma. Tega seveda ni mogoče docela izključiti Iz naše prakse, vendar ga je treba zožiti na najmanjšo mero. Praviloma tam, je dejal referent, kjer se forumi družbeno-političnih organizacij ne postavljajo kot organizatorji široke družbeno-po-litične aktivnosti državljanov in svojih članov, temveč se zapirajo vase in delajo pretežno fo- rumsko, neogibno raste potreba po profesionalizmu. Zvezni odbor je sprejel predlog predsednika o ustanovitvi posebnih volilnih komisij pri vodstvih organizacij Socialistične zveze — od občinskih do zveznega odbora. Volilne komisije naj bi, poleg BISTVENI KRITERIJI: DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST, DELOVNA KVALITETA IN DRUŽBENI UGLED Izpolnjevanja svojih nalog v političnih pripravah na volitve, sprejemale uresničevanje ustavnih načel o kadrovski politiki. % Na plenumu zveznega odbora szd1..1 so govorili tudi o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Uvodni govor o tem je Imel član sekretariata izvršnega odbora zveznega odbora SZDLJ Djuro Kladarin, ki je govoril predvsem o tem, kako se ukrepi tekoče gospodarske politike in graditve gospodarskega sistema zrcalijo v pojmovanju delovnih ljudi in v politični dejavnosti družbenopolitičnih organizacij. Med drugim je dejal tudi tole: »Menim, da bi morali biti naši politični in go-ipodurskl aktivisti v zavzemanju za nove družbene In ekonomske odnose bolj vztrajni* in smeli, da M morali biti medsebojno bolj strpni v kritiki, da bi vsakdo do kraja povedal, kaj misli o naši gospodarski politiki in gospodarski aktivnosti.« Na koncu je Djuro Kladarin npudaril, da bomo i ukrepi, kakor so decentralizacija deviznega poslovanja, odprave prispevka iz dohodka- gospodarskih organizacij, opustitev davka na promet v proizvodnji ter ureditev vprašanj zadolženosti gospodarstva in z vrsto drugih ukrepov rešili munja sedanja protislovja v gospodarskem poslovanju delovnih kolektivov in to bo še bolj spodbudilo razvoj socialističnih odnosov. % Izvršni svet in republiška skupščina sta sklenili, da je treba zaradi pretirane investicijske potrošnje ustaviti dela na nekaterih objektih, katerih zgraditev ni tako neogibno potrebna. Tako so ustavili dela na največjem objektn v Ljubljani — Trgu revolucije. Opravili bodo le še nekatera zavarovalna dela, da se tisto, kar Je že zgrajeno, ne bi pokvarilo. 0 Po ukrepu republiškega sekretariata za industrijo, s katerim je prepovedana uporaba električne energije za ogrevanje prostorov, je sledil zdaj še drugi ukrep, namreč omeji'-v porabe električne energije v gospodinjstvih in individualnih kmetijskih gospodarstvih. Posamezni odjemalec bo lahko porabil največ 200 kilovatnlli ur na mesec, sicer se mu bo zaračunal določen progresivni prihiteli v višini 10 do 100 odstotkov. Ta ukrep )o potreben zato, ker zvišanje tarife ca zimski čas Se ne zagotavlja uskladitev porabe elektrike z možnostjo proizvodnje električne energije. % V torkovem uvodniku »Dela« piše F. Seunlg, da ni mogoče dovolj resno opozoriti potrošnike, naj ne trosijo brez nujne potrebe električne energije, kajti le s skrajnim varčevanjem bomo lahko prebrodili težave v prihodnjih tednih in preprečili mnogo večjo škodo, ki lahko nastane, če bo treba odklapljati v električnem omrežju kar večja področja. PLESKARJI iz LJubljane, ki niso izP"1' nili svojih dolžnosti v v* vi stavbi novomeške b* nišnice, so krivi, da noy» bolnišnica ne bo odprt« za občinski praznik Novega mesta. Več o tem bert-te na 20. strani današnJ* številke Dolenjskega lis*' 2 DOLENJSKI LIST 6t.39(' ^SOBOTO PRAZNUJE KOČEVSKA OBČINA - V SOBOTO PRAZNUJE KOČEVSKA OBČINA - ,,Z USPEHI SMO LAHKO ZADOVOLJNI" Predsednik občinske skupščine Drago Bencina odgovarja za občane kočevske občine Cez dva dni, v soboto 3. oktobra, bo Kočevje spet Slavilo praznik, ki je pravzaprav praznik vseh nas, saj has spominja na velike dni naše revolucije, ko se je v teh dneh pred enaindvajse-ttai leti v tem Kočevju sredi topovskega grmenja in sredi sovražnikovih položajev prvič sestal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Predstavljalo ga je skoraj šest-sto STObodno izvoljenih odposlancev mladega naroda, ki je sredi velikih mednarodnih dogajanj sklenil krojiti svojo usodo sam, brez tuje pomoči... *Najprej uresničimo tiste Predloge volivcev, ki bodo zadovoljili čimširši krog občanov!« je v razgovoru poudaril predsednik občinske skupščine Kočevje tovariš Drago Bencina Av. spomin na tiste velike , te kočevska občina profila 3. oktober, zadnji dan zasedanja zbora odposlan-067 slovenskega naroda, za ^oj praznik. In kakor je na-*ada, da so taki pomembni *»wi nekakšen mejnik v našem življenju, je prav, da na kratko tudi pregledamo, kak-*ux so Ma prizadevanja ?&6ine v zadnjem letu in ^šni so njeni načrti. Obirali sm0 predsednika skupščine Draga Benčano in mu •»stavili pst vprašanj, na ka-tera je zelo rad odgovoril: — Občinski praznik je eden izmed mejnikov, ob katerih radi pregledujemo ^fPehe in neuspehe v naših prizadevanjih. Kako 86 je npr. odvijalo gospodarstvo v vaši občini od zadnjega praznika sem? ~~ Gospodarstvo k fs ml d občine se je tudi v razdobju °d zadnjega občinskega praz-•tika razvijalo v skladu s DreKivJde.vanji družbenega Plana. Prctzvodnja se je dvignila za okrog 30 odst., dohodek za 28 odst. in oseb-tti dohodki za 27 odst. V industriji je dosegla naiooljše rezultate kovinska stroka kljub temu, da ji ni-nTi? uspeli zagotoviti potreb-V j, cesticijskfih sredstev. radi 8tl*stvu ^ P°ll0žaJ za" nah stalnlh sprememb v ce-riala xepr°dukcijskega mate- «»eđuS leđno ni stabilizira1' n. T"1 ko je bilo v prome- reziii(°Se4en,ih "^^J dobrih . uitatov. Podjetje »Avto« £ namreč kljub zmanjšanim £ voznim kapacitetam znat-^ P°večalo storitve v meri-bpn^T16111 transportu. V grad-""jstvu se je obseg storitev so t povečal. premalo pa se naredUi za izboljšanje ^"ari^acije dela. V obrtni-trnR^ vedno iščemo smodi. w orEan!.zacijske oblike, 01 se znižali visoki stro- ški proizvodnje kakor tudi družbene dajatve. Prav zdaj zaključujemo v komunalni dejavnosti izgradnjo nekaterih pomembnih objektov, kot so električni dalnovod Novo mesto —Kočevje, vodovodni rezervoar v Blatah za potrebe občin Kočevje in Ribnica, izgradnjo klavnice itd. Vse to so objekti, ki jih ni mogoče zgraditi hitro, ker zahtevajo do-kajšnja sredstva. — Gledano v celoti smo z rezultati gospodarjenja v zadnjem letu lahko zadovoljni. — V kakšni smeri se bo gospodarstvo občine razvijalo v naslednjem sedemletnem obdobju? — Zaradi dmarničnih sprememb v našem družbenoekonomskem sistemu je dokaj težko napovedovati razvoj gospodarstva v naslednjih sedmih letih. Kljub temu mislim, da je gospodar-stvo naše občine že dobilo okvir, v katerem se bo v prihodnje tudi razvijalo. Kaže, da so za razvoj naše občine pomembni predvsem industrija ter kmetijstvo in gozdarstvo, zato bo moral sedemletni plan posvetiti tem panogam posebno pozornost. Znotraj industrije bo treba dati prednost kovinski, lesni in kemični stroki, Jti imajo perspektivo, da se bodo lahko uveljavile tudi na zunanjem tržišču. Mislim tudi, da smo veliko zamudili v les-nfi industriji, ki ima veliko prednost v bogatem surovinskem zaledju. Kmetijstvo in gozdarstvo je že doslej pokazalo jasno smer razvoja v naslednjih letih. Potrebno pa si bo še v prihodnje prizadevati za izenačevanje splošnih pogojev, ki naj jih ima kmetijstvo v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami. Sedemletni družbeni plan bo moral zelo skrbno obdelati tudi vse ostale gospodarske panoge, ki so za razvoj gospodarstva pa tudi družbenih služb nujno potrebne. — Kaj lahko smatramo kot največji dosežek zadnjega leta in kje rezultati niso opravičili pričakovanj? — Za prebivalce naše občine je največji uspeh, da nam je letos uspelo zagotoviti potrebna sredstva za izgradnjo zdravstvenega doma, na katerega čakajo že vsa povojna leta. V novem domu bo zdravstvena služba organizirana mnogo bolje kot doslej, ko so bili njeni prostori raztreseni po vsem mestu. Čeprav bo zdravstveni dom zgrajen šele do prve faze, bo za vso občino velika pridobitev. Pričakovanja občanov pa se niso uresničila na področju šolstva- Ne samo da nismo mogli pričeti graditi nove šole, tudi sedanja organizacija pouka ne odgovarja potrebam občanov. To je seveda ozko povezano s pomanjkanjem učilnic, in predavateljskega kadra. Premalo smo naredili za čim prejšnjo rešitev teh problemov In to se nam sedaj maščuje. — Nekaj o skrbi za družbeni standard občanov in o prizadevanju za dvig osebn'h dohodkov zaposlenih? — Vzporedno s prizadevanji vse naše družbene skupnosti, da bi se družbeni standard občanov izboljšal, je tudi naša skupščina delovala v tej smeri. Uspeh je seveda velikokrat odvisen tudi od obđanov samdh, predvsem tistih, ki so v delovnem razmerju. Delovne organizacije so pravilno pričele reševati to vprašanje. Medtem ko smo imeli ob koncu minulega leta še preko 20 odst. zaposlenih z dohodki pod 25.000 din na mesec, jih imamo ob koncu letošnjega prvega polletja le še 9 odst. Občanom, ki niso v delovnem razmerju in so potrebni družbene pomoči, je skupščina povečala prispevke; štipendije povprečno za 5.638 din, priznavalnine borcev NOV, socialno ogroženim in družinam kadrovcev pa za 3.000 din. Seveda pa prizadevanja za povečanje osebnih dohodkov še niso zaključena. KOČEVSKE NOVICE Postati morajo naša trajna skrb, skrb vseh delovnih in družbenih skupnosti. — Strnimo na hitrico najvažnejše želje volivcev in jim skušajmo glede na razpoložljiva sredstva določiti prioriteto. — Zelja in predlogov volivcev je zelo veliko, skoro toliko, kolikor je volivcev v občini. Vendar mislim, da so najbolj utemeljene tiste želje in predlogi, ki zadovoljujejo čim širši krog občanov. Vrstni red morajo določiti občani sami, pa tudi tiste delovne skupnosti in organizacije, ki prispevajo sredstva. V občini nujno potrebujemo novo šolo, pokopališče, kopališče, obrat družbene prehrane, še vedno nismo elektrificirali vseh vasi na podeželju itd. Le s skrajnimi napori nas vseh bo uspelo uresničiti kopico želja in potreb, za to pa bomo morali v naslednjih letih mobilizirati kar precejšnja sredstva. ■ Naj na koncu vsem našim občanom ob našem skup-KJ nem prazniku najtopleje m čestitam in jim želim pri H nadaljnjem delu čim več fa uspehov! Alojz Vahčič, varilec i? Dolge vasi, je zaposlen pri Itasu šele od letošnjega septembra, pa je že lahko marsikaj povedal o svojim delu. Npr. to, da kolektivu močno primanjkuje mehanizacije in primernih delovnih prostorov, še vedno imamo preveč ročnega dela, je dejal, potrebni bi bili stroji. Prav zdaj gradimo novo proizvodno halo, stroji pa... ko bo denar! NOVA SELA: preurejena pošfa Poštne prostore v Novih selih, ki že dolgo gostujejo v Kajfeževi hiši, so preuredili. Prostori.so bili vlažni in res potrebni popravila. V preurejeni pošti so montirali novo telefonsko centralo z 10 priključki, Ki bo pozneje vključena v avtomatsko telefonsko centralo v Kočevju. Del sredstev za preureditev pošte so prispevali vaščani s prostovoljnim delom in z lesom ter vožnjami. jNova pošta s centralo vred je za kraj precejšnja pridobitev, hkrati pa kaže tudi na veliko skrb področnega PTT podjetja za razvoj poštne mreže na podeželju. V Novih selih so povedali tudi to, da je treba dokončno urediti kanalizacijo. Očistiti je treba nekatere odvodne kanale, da ne bo voda zalivala dvorišč. Kot je videti, je za skupno delo med ljudmi premalo zanimanja, saj bi odvodne kanile lahko sami očistili, ker bo to samo njim v prid! Dve novi gostilni v Kočevju Nedavno sta bili v Kočevju oziroma v okolici odprti dve novi gostilni. Hotel Pugled je v nekdanji. Trši-cevi gostilni v žalski vasi odprl bife ozir. točilnico, v Dolgi vasi pa je Anton Šti-mec odprl zasebno gostilno. MORAVA: želje in načrti Kakor po vseh krajih, imajo tudi •prebivalci vasi Morava na Kočevskem precej želja in načrtov.. Recimo — vodovod. 2e od pred vojne ga imajo, toliko let, da ni več sposoben zadovoljiti vseh potreb. Očistiti je treba rezervoar in deloma zamenjati cevi. Vodna skupnost je obljubila, da bodo z deli pričeli že avgusta, pa ni še nič. Nekaj sredstev ozir. prostovoljno delo bi prispevali sami vaščani, tako da bi dobili' skoraj vsi vodovod v hiše; zdaj ga imajo le nekateri, drugi pa uporabljajo skupne vodnjake. Radii bi. npr. vsaj dve javni luči, posebno na cestnih ovinkih. O tem so govorili že na številnih sestankih, pa kakor kaže, vedno ostane le v zapisnikih. Prišlo jih je 1267, odšlo pa kar 1007... Preko zavoda za zaposlovanje delavcev v Kočevju se j» od l. januarja do 20. septembra zaposlilo skupno 1.267 delavcev, od tega 334 žena. delovno razmerje pa Je v istem času prekinilo 1.007 delavcev, od tega 208 žena. Pri zavodu je sedaj prijavljenih 128 brezposelnih (22 moških in 106 žena). Od žena je 16 mladink, ki so letos končale šolsko obveznost, 28 samskih žena in deklet, 60 poročenih in dve vdovi. V kočevski občini je letos končalo obvezno šolanje 330 učencev, od tega pa se še ni zaposlilo ali odšlo v šolanje 73 mladincev in mladink. Do 20. septembra je ostalo prostih vajenskih mest še 29 — 27 za fante in dve za dekleta. Zakaj posredni izvoz pri nas ne šteje? VPRAŠANJE: odkod izvozniku končnega izdelka izključna pravica, da se mu šteje v dobro celotna vrednost tega, v kar so vložili precej dela tudi drugi kolektivi, postaja vse bolj aktualno zlasti v podjetjih, ki morajo uvoz surovin opravičiti z izvozom. Izvoz in uvoz morata vštric — trdimo že lep čas in dokazujemo, da je treba z izvozom ustvariti devizna sredstva za uvoz. V primeru kemične tovarne Melamin v Kočevju pa se je pokazalo, da bo treba pri uvozu blaga ščititi domače proizvajalce, prav tako kot delajo to druge države. In še nekaj: resno se bo treba pogovarjati o tem, kako naj pridejo do svojih pravic tudi takozvani posredni izvozniki. Oboje tare kočevsko tovarno Melamin, kot nam je povedal njen direktor, tovariš Jože Košir. Letos bi moral Melamin izvoziti za 148.000 dolarjev melapan plošč, dozdaj pa so jih izvozili neposredno za 40.000 dolarjev. Do konca leta se bo stanje popravilo, vendar pa velja poudariti, da Je izvoz vedno dolgoročna naloga in da se stikov 8 tujimi kupci ne da navezati kar tako. To velja toliko bolj za prodajo melapan plošč na zahodu, kjer je tovrstna industrija precej razvita. V drugi polovici 1963 so se v Melaminu pričeli resno pripravljati na izvoz, na zahodu pa so kmalu postali pozorni na njihove izdelke. Poslane vzorce so po temeljitem pregledu ugodno ocenili. Se lani so dobavili Turčiji 5000 m2 melapan plošč in bili v dogovoru, da jih bodo letos dobavili še 50 do 100.000 m' (do uresničitve ni prišlo, ker je nekdo iz seznama izvoza za Turčijo črtal melapan plošče ...). Grčiji bi morali dobaviti letos 20 do 30.000 m2 melapan plošč. Manjše količine so že posla- li, pošiljka 15.000 m2 čaka pripravljena in bi morala biti dobavljena že v avgustu, pa je prišel vmes spor okoli Cipra. V Zahodni Nemčiji se ponuja večji kupec, ki je pripravljen kupiti vsako leto za 1 milijon mark teh plošč. Prvi kamion s 3.400 m2 so mu že poslali, v oktobru bodo sledili še 3 do 4 kamioni, nato pa pošiljke v enakih časovnih razdobjih. Na Madžarsko bodo letos poslali 10.000 m2 melapan plošč (5000 m2 je že dobavljenih), na vele-sejmu v Zagrebu pa so podpisali pogodbo za novih 50.000 m2 v letu 1965. Vrednost Melaminovega izvoza pa bi bila veliko večja, če bi mu kot izvoz priznali vse melapan plošče, ki zapustijo Jugoslavijo, vdelane v Jože Košir, direktor tovarne Melamin pohištvo. Podjetje »Savinja« iz Celja bo na primer vdelalo letos 30.000 m2 melapan plošč v pohištvo, ki ga prodaja v Zahodno Nemčijo. O podobnem posrednem izvozu se pogaja Melamin z eno izmed tovarn pohištva v Novi Gorici, ki bi za izvoz porabila 40.000 m2 melapan plošč na leto. Pohištvena industrija v Bosni porabi na leto 50.000 m2 melapan plošč, pretežni del svojih izdelkov pa izvozi v zahodne države. Naše ladjedelnice bodo letos vdelale" 60.000 m2 melapan plošč v opremo ladij, ki jih bodo dobavile Sovjetski zvezi. Melapan plošče torej odhajajo na tuja tržišča, Melamin pa posrednega izvoza ne more izkazati v svoji izvozni bilanci zato, ker naši devizni predpisi ne dopuščajo, da bi izvoznik priznal Melaminu ustrezni dolarski znesek. Celo več: tuji kupci bi bili nemalokrat pripravljeni za pohištvo, ki so ga naročili pri nas, kupiti melapan plošče, pa tega zaradi togosti naših deviznih predpisov ne morejo! Pohištvena industrija mora zato po naročilu tujega kupca vdelovati v pohištvo podobne plošče tuje proizvodnje, ki jih je tuji kupec kupil in plačal v tujini... Mar smo res tako bogati, da lahko mečemo dolarje skozi okno? Kaj je res nemogoče devizne predpise prilagoditi potrebam in urediti zadevo tako, čla bo tuji kupec lahko v naši proizvodnji izbral surovino in jo plačal neposredno proizvajalcu in da bo domače podjetje, ki svoje izdelke izvaža, lahko dobavitelju surovin, ki devize potrebuje, nakazalo dolarski znesek za dobavljene surovine? St-39(75TT DOLENJSKI LIST 5 KLEPET NA TRŽNICI Se pred osmo zjutraj sem srečal na kočevski tržnici gospodinjo Gizelo Šeško, ko je iz velike košare izbirala sveže paprike. »Nočem na-gnitih, ki bi mi jih radi prodali,« je dejala. Na vprašanje: »V zadnji številki smo pisali, da Kočevje ni najdražje mesto- Kaj menite o tem vi in kje so pomanjkljivosti?« je odgovorila: — Če že ni najdražje, je pa med najdražjimi mesti! Hodila sem po Ljubljani, kjer je marsikaj ceneje. Naš trg ni dovolj založen, izbire ni velike. Malo prodajalcev je, ohrovta ni, zelja tudi ne vidim, krompirja na tržnici ni. Mislim, da ne bi na trgu in v trgovinah škodilo malo konkurence. Ker je ni, navadno izrabljajo priliko, saj je treba kupiti tisto, kar je in po ceni, kakršna je. Mislim tudi, da podjetje nabija previsoke marže. V Kočevju bi nujno potrebovali še eno trgovino s sadjem in zelenjavo, da ne bi bilo vrst v njej. Sploh je premalo trgovin ... In naša tržnica! Vidite, kakšen prepih, zgornji prostori so pa prazni. Samo mlekarna je tam, nič drugega ... Medvedov več kot lovcev V lovski družini Osilni-oa je 23 lovcev, medvedov in druge divjačine v okoliških gozdovih pa po mnenju ljudi veliko več. Zaradi medvedov so že skoro prenehali saditi koruzo po oddaljenih njivah, saj jim jo uničijo celo v bližini hiš. Za nastalo škodo po divjadi dobijo kmetje od LD premalo, zato pravijo, da bi ne bilo napak, ko bi divjad po gozdovih le nekoliko razredčili. Skupščinski dnevnik Na zadnji seji ObS so 24. septembra po obširnem poročilu o problematiki zavoda za zaposlovanje delavcev odborniki poudarili, da zavzema zavod v občini pomembno mesto, čeprav služba zaposlovanja delavcev še ni popolnoma zadovoljivo organizirana. Skupščina je med drugim ugotovila tudi naslednje ter sprejela temu primerne sklepe: kvalifikacijska sestava kolektiva zavoda še ni zadovoljiva in ne zadošča za še uspešnejše delo te nadvse pomembne službe. Delovnim organizacijam bodo priporočili, naj zavod seznanijo s svojimi dolgoročnimi potrebami po delavcih, prav tako pa bodo priporočili upravnim organom skupščine, naj zavodu nudi kar največjo pomoč, svet za delo pa naj stalno spremlja njegove probleme. • Posebno problematična je v občini zaposlitev žensk, za katere ni dovolj primernih delovnih mest. Nekateri odborniki so predlagali, da bi se zaposlile drugod, npr. v LJubljani, na delo pa bi se vozile z Avtobusi, vendar je predsednik menil, da Je to skrajna možnost. Nujno Je treba izkoristiti domače kapacitete: v »mlinu«, o katerem se pogovarjajo že vrsto-let, je treba organizirati tako proizvodnjo, kjer se bodo zaposlile lahko predvsem ženske. • Skupščina je sprejela tudi odlok o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine na ustrezne svete. Leti bodo poslej lahko odločali o številnejših zadevah in tako razbremenili delo skupščine, ki se je doslej ukvarjala često tudi z raznimi drobnimi problemi. O predlogu odloka so predtem razpravljali vsi sveti; le svet za kulturo je predlagal, naj pride v njegovo pristojnost tudi skrb za javne knjižnice. • Skupščina je potrdila garancijsko izjavo posestvu Snežnik za najetje osem milijonov kredita za nabavo kmetijskih strojev. • Imenovan je bil pripravljalni odbor za gradnjo nove šole v Kočevju. Čimprej naj bi pripravili vso potrebno dokumentacijo Predsednik odbora je inž. Savo Vovk, namestnik Rudi Zbačnik, tajnik Emil Lorbar, >lanl pa Jože Bencina, Miro Gregorc, Anton Knavs, Herman Kotar, Tilka KovaČevič, Jože Košir, Stane Poljanšek, Franc Rudi ln Ivan Siraj. • Ta torek je svet za socialno varstvo in varstvo družine obravnaval predlog povišanja splošnih socialnih podpor, kadrovskih podpor, podpor 2FT in PB ter rejnin, prošnje in pritožbe in drugo. Na Planini, v Štajerju in Tišenpolu bi radi elektriko Prebivalci Plarune, Siajerja in Tišenpola si zelo želijo elektriko. V vsaki izmed naštetih vasi živi samo po nekaj družin, vendar so prav v teh vaseh večinoma mladi ljudje z otroki, ki kanijo tam ostati. Že zavoljo tega si gotovo zaslužijo, da ne bi več svetili z orlivko, ampak z elektriko. Elektrifikacija ob-kolpskega področja v kočevski občini je precejšen problem zategadelj, ker živelj v odročnih hribovskih vaseh izumira. Mladi rod je šel za kruhom v svet, pc napol naseljenih vaseh pa so ostali samo starejši ljudje. Elektrifikacija velja precej sredstev, pri tem pa je seveda treba presoditi, koliko časa bo sploh služila prebivalcem in ali se električne žice torej splača napeljevati. Zaradi podobnih težav nameravajo v okviru 7-letnega perspektivnega programa "aavoja občine elektrifikacijo prav s teh vidikov podrobno obdelati. Kljub prej naštetim težavam namreč ljudem, ki v napol zapuščenih vaseh še prebivajo, le ne gre odrekati pravice do elektrike. Samo štiri traverze! Vaščani Strojičev nasproti Pleše močno pogrešajo most preko Čabran-ke. Lesene mostne grede so prenevarne že za hojo, z vozmi pa vozijo kar po vodi. Da bo most sposoben za up »rabo, potrebujejo le štiri močne, 12 metrov dolge železne traverze. na katere bi položili podnice. Vse delo bi va-šiani sami opravili, potrebujejo le denar za traverze. Potem bi otroci lahko varno hodili preko novega mostu preko čabranke v šolo. Na sliki vidite telefonistki Mileno Kuhar in Milko Malnar, ki sta bili 23. septembra v službi pri medkrajevni zvezi avtomatske telefonske centrale v Kočevju. Ker so ju naročniki kar naprej klicali z zahtevami po medkrajevnih zvezah, ni bilo časa za pogovor, z vsem, kar nas je zanimalo o poštni službi, so nam rade volje postregli v sosedni pisarni. KOLIKO PISEM VSAK DAN? Odgovor na to vprašanje smo pač poiskali na pošti v Kočevju, ki deluje v res lepi stavbi in v sodobno urejenih in opremljenih prostorih. • Vsak dan pride v Kočevje po 1800 pisemskih pošiljk, 2400 pa jih zapušča Kočevje. Med njimi Je po nekaj desetin priporočenih in ekspresnih pisem. • In paketi? Od drugod jih pride vsak dan v kočevsko pošto povprečno po 23 v skupni teži približno 180 kilogramov, iz Kočevja pa jih odhaja 25 na dan, v skupni teži 190 kilogramov. • Tudi medkrajevnih telefonskih pogovorov je precej; povprečno 180 jih je »v dohodu«, kot pravijo na pošti, in po 200 » v odhodu«, brzojavk pa prispe v Kočevje vsak dan povprečno po 20 in prav toliko je vsak dan odposlanih iz Kočevja. • Za nameček še podatek o poštnih nabiralnikih: v Kočeju Jih Je 8, praznijo pa jih 3-krat na dan. V poštnem okolišu kočevske pošte je 7 nabiralnikov, ki Jih praznijo vsak dan. • Nov vodnjak v štajerju in na Planini Prebivalci vasi Stajer in Planina so dobili letos od občinske skupšči le v Kočevju po 50.000 dinarjev prispevka za gradnjo vaških vodnjakov. S temi sredstvi so kupili betonsko *elezo ln cement, druga dela pri gradnji pa so opravili prebivalci sami. Oba vaška vodnjaka sta že zgrajena, v bodoče pa ne bo več takšnih težav z vodo, kot so Jih imeli aoslej. Tudi v Kočevju primanjkuje rudarjev — Ker porabimo precej premoga za gretje prostorov, se povpraševanje po njem na jesen in zimo zelo poveča. Premogovniki so že zdaj le stežka zadoščali potrebam industrije in drugih večjih potrošnikov. Kako boste zadostili tolikšnemu pritisku v Kočevskem premogovniku zdaj, ko ste vrhu vsega uvedli še 42-urni delovni teden? — Morda bo treba spet »-udarni-ško- kopati vse nedelje in praznike, tako kot v pretekli zimi? Ali boste pri tem lahko koristno uporabili lanske izkušnje? Ti dve vprašanji smo zastavili direktorju kočevskega premogovnika tov. FRANCU KORELCU, odgovor pa je bil takšen: — S premogom bo prav težko kot lani, tako vsaj kaže... Osebni dohodki v rudarstvu niso v pravem sorazmerju z onimi v drugih panogah, ljudi za delo v jami pa Je vedno teže dobiti. Iskreno povedano: ru. darjem se upira čezmerno delo v zimskim nVesecih, ko je od njih odvisno, ali bo do. volj premoga za industrijo in široko po. trošnjo, ker čutijo, da družba po drugi strani ne kaže razumevanja za njihove teža. ve. Skratka: vedo, da se spomrišmo nanje samo takrat, kadar jih potrebujemo! Resnica o tem, da rudarstvo ne ustvarja dovolj sredstev za razširjeno reprodukcij, sko izgradnjo in za družbeni standard nasploh, je dovolj znana. KljtRj temu pa druž. ba doslej še ni našla ne poti načinov in ne oblik, s katerimi bi rudarjem to, za kar so prikrajšani, nadoknadila. Srajni čas, je, da rudnikom omogočimo boljše pogoje za gospodarjenje in za osebne dohodke. Ob 10 odst. povečanju cene premaga in ukinitvi prispevka v družbene investicijske sklade se nam' je letos ostanek čistega do-hodka znižal za 30%, čeprav je proizvodnja količinsko za 3 odst. večja kot lani. Stroški so se zelo povečali, ker je jamski les za 30 odst. dražji, pa tudi eksploziva so se moč-no podražila. Osebne, dohodke smo pove- čali za 16 odst., pa so še vedno daleč ^ onih, ki jih dobivajo rudarji v tujini, kj* so plačani veliko bolj kot ostale panog«! Rudniki v Sloveniji ne ustvarjajo sredste* s katerimi bi obnavljali naprave in kup* vali mehanizacijo, čeprav je v našem P* mogovniku, ki je bil pred nekaj leti mod«1, niziran, ta problem do neke meje že rešeft Zato pa nas toliko bolj bodejo prena*' osebni dohodki: zavoljo njih ne moren10 dobiti ljudi za delo v jami! če bi names14 260 rudarjev, kolikor jih dela v jami, * lalo 280 ljudi, bi bila mehanizacija, ki Jj imamo, 100 odst. izkoriščena. Ekonom* račun bi bil boljši, proizvodnja premog pa bi se povečala od 190.00 na 210.000 W* premoga na leto! Z odgovorom na drugo vprašanje pa P tako: edina izkušnja od lani je nedeljsl"! in praznično delo, letos pa bo treba dod»B še sobotnega .. Malce čudno je, da P° eni strani uveljavljamo 42.urni delovni & den, po drugi strani pa rudarja, ki je J* potreben počitka, silimo, naj dela vse P** ste dni. Zaradi čezmernega dela se *° proizvodnja v rudniku v zimskih rrieseC spremenila v politično nalogo. Kot ekonomski nalogi smo ji že zadostili, saj plan .P10" izvodnje dosegamo in presegamo. »PA ME JA NE BOŠ DAL V ČASOPIS?!« Ze zgodaj zjutraj, ko so se uradniki zbirali v pisarnah gozdnega obrata v Grčaricah, je bila Košmrljeva mati pred hišo; zanimalo jo je nekaj o rezanju drv. Košmrljeva mater, kmalu jih bo namerila osemdeset, poznajo vsi vaščani, Se bolje pa v Loškem potoku, kjer je med vojno zavela in z vsem srcem skrbela za naše fante v gozdovih. Tudi njen sin je bil med njimi, skupaj z njim in vsemi ostalimi je z vsem srcem gorela za svobodo, za svoje in drugih lepše dni. Drugačne, kakršne je Uvela prej, dekla bogatim m enaka le tako revnim, kakor je bila sama. »Pa me ja ne boš dal v časopis!« je vzkliknila, ko sem začel šariti okrog nje z aparatom. »No, če pa te boš, kar zapiši, da bi lahko posvetili starim ljudem, nam, partizanskim materam, več pozornosti. Pet ttsoč priznavalnine imam, pa že nekako živim, saj mi veliko ni treba. Vseeno bi bilo lahko več ...« Kljub letom, ki so se ji povesila kot skala na upognjena ramena, je ohranila trdno voljo, veselost, prešernost. Ji nekateri ne pravijo zaman »Prešeren«; še vesela je vzdevka. »Zadnjič ste šli upokojenci menda, na izlet v Istro. Kako je bilo?« sem povrtal. »šli so, ja, franc-Jo&ejova mladina', tudi iz Grčaric jih je bilo precej. Jaz nisem šla, je predaleč ...« Srečno, Košmrljeva mama, in še veliko zdravih, veselih, prešernih dn\! Dve iz Poljanske^ doline • V Poljanski dolini je ]e tos bolj malo jabolk in F ne bodo odkupili toliko V? kor prejšnje leto. Račun«' jo, da jih bodo kmetje lahM prodali okrog pet ton, kr01"' pirja ?a približno dvajset & po 23 do 25 dinarjev kilogram Posebno lepo so obrodile m*' relice in breskve, pa w orehov Je veliko. te spomladi so se v P*. gradu pripravljali na u5'8^ vitev krajevne skupnosti, PjJ tem pa je zaradi dela zao"stalo. Izvolili so le 5eS članski odbor, ki naj do K?* ca pripravi statut. Spr^j ga bodo in izvolili svet jeseni ali pozimi, ko bo časa. Ne vedo še, če bo v 1 skupnosti tudi gornji { doline, Ceplje in Vimolj, *L bodo lahko dobivali nel^ sredstev iz peskokopov. DOPISUJTE V DOLENJSKI LISTI PROGRAM PRAZNOVANJA PRAZNIKA OBČINE KOČEVJE r«zfla' V počastitev praznika občine Kočevje, ki ga P' ^ Jejo v spomin na zgodovinsko zasedanje Zbora cev slovenskega naroda v tem kraju pred enaindvajs leti, bodo v soboto in nedeljo naslednje prireditve: V soboto, 3. oktobra: ^ Ob 10. uri bo v dvorani Seškovega doma ^"J^afi seja občinske skupščine skupaj z občinskim odD ff Zveze borcev. Po seji si bodo ogledali muzej, nato P^j športno prireditev v domu telesne kulture. — ^ bodo športne prireditve. • Uj 0* Zvečer ob 20. uri bo proslava v seškovem doi ' ti-kateri bo udeleženec revolucije obujal spomine na $ zanska leta. Zatem bodo predvajali filma »Od Turj Kolpe« in »Na svoji zemlji« (brez vstopnine). Nedelja, 4. oktobra: t0 dff Dopoldan hitrostna ocenjevalna vožnja "vU',nlpoitieI" atva, promenadni koncert rudniške godbe pred Krtkom Svobode in nastop folklorne skupine iz Dopoldne in popoldne razne športne prireditve. Zvečer ob 20. uri gostuje v Seškovem don' „tu*** gledališče ljubljansko z dramo Bratka Krefta » Trenutno: družabno življenje v treh Prijazno »tovarišico« Angelco Fajjarjevo, uOUeljieo i» Strup, smo našli na šolskem »rtu med rožami. Tdkole de-fck mora le nekaj vedeti o tem, kaj te v vasi novega zgo-Po smo povprašali najprej po družabnem življenju. Tako je povedala: »Televizor iz klubske sobe 1* le osem mesecev v popravilu. Fantje nimajo kam iti, Pa se porazdele po naših treh gostilnah in potem zganjajo korajlo pod okni. Včasih kar dobro zapojo, včasih pa tudi kakšno šipo razbijejo.. .* Televizor bo menda zdaj Popravljen, za druge dejavno-»H pa tudi ne morejo samo Prosvetni delavci skrbeti, sa) imajo t šolo skrbi čez glavo. V višjih razredih imajo pred- gostilnah... metni pouk in samo še II. in III. razred uče v kombinaciji. »V prosvetnem društvu pripravljamo zimski program. To bo spet ena prijetna igrica, s katero bomo šli tudi gostovat,« pravi tovarišica Angelca. Struge imajo slabo prometno zvezo s Kočevjem, ki je njihovo upravno središče. Vsaj ob uradnih dnevih bi potrebovali dobro zvezo s Kočevjem, pa tudi sicer bi večkrat kdo potoval, če bi le bil avtobus na razpolago. Krajevna skupnost- spi, edino mlin, ki je bil pred časom zaprt, bodo spet pognali. na vrsto še letos. 70 odst. ulic je že asfaltiranih aH tlakovanih. Za asfaltiranje pa je na vrsti ko"; prva Tomšičeva cesta Iki bo v novi izvedbi povezana z Roško cesto. ŠTIRI TONE SMETI NA DAN Tovarišica Ema Mariniii, gradbena tehnica pri Komunali, podjetju ki vzdržuje ^go v Kočevju, je o tej dejavnosti povedala takole: — Smeti iz stanovanjskih hiš in ostalih zgradb odvažamo 2-krat na teden z vprež-nirn vozom. Pri jem so dvakrat na teden zaposleni po 8 Ur trije delavci- Vsak dan se v Kočevju nabere za približ-no i tone smeti. Za vzdrževanje snage na "ticah in trgih v mes^u, ima-mo 3 stalne pometače, ki de-laio vsak dan po 8 ur. Opremljeni so z voz-ički-smebnjaki 7 katere sproti odlagajo to, *ar Pometajo po ulicah. Meščane moramo pohvaliti, ker ^cinje čase ulice in trge ve-"ko manj onesnažujejo z raz-mmi odpadki. Edina ulica, ki je v Kočevju še brez kanalizacije, je Podgorska ulica, ki bo prišla Delo bi se našlo tudi za šiviljo in morda še za koga. »Rože gredo že h kraju,« se opravičuje učiteljica. »Vrt obdelujejo učenci sami. Vsak razred je spomladi dobil gredo. Pred enim tednom je bilo še vse pisano, zdaj pa je prišla slanca in vse pomorila. Spomladi jih bomo spet zasadili ...« VETER ODNESE... »Kar ne pometem jaz, pa veter odnese!« In res je v sredo tako pihalo po Kočevju, da je marsikdo oblekel jesenski plašč. Listje pa se je vrtinčilo pod nogami Janeza Zupančiča, komunalnega delavca,-kot bi mu hotelo ponagajati. On ga je spravljal z metlo na kup, veter pa... »Nekateri mečejo odpadke kar po tleh, največ otroci. Če hočejo imeti čisto mesto, morajo tudi sami malo bolj paziti. Mesto je lepo urejeno, jaz mislim, da še lepše kot v Novem mestu, pa ne bi bilo prav, da bi ga smetili!« Dnevno pospravi eno, včasih pa'tudi tri smelnice cigaretnih škatlic, časopisnih listov, zmečkanih ovitkov za bonbone, slame, papirčkov, olupkov in drugih »spominč-kov«. Manj ko bo teh ostankov po tleh, lepše bo mesto! S kočevske tržnice @ Grozdje, paprika, jabolka. V ponedeljek so na tržnici prodajali le trije prodajalci. Potrošnikom je bila na voljo paprika po 120 din kilogram, grozdje po 200 in 240 din in jabolka po 140 dinarjev kilogram. PO SLEDOVIH OTROŠKEGA VOZIČKA Zgodi se, da mora imeti dober nos, kdor hoče kaj napisati. Povedali so mi, da je odšel novi zdravnik na sprehod proti Pari z njim pa sita žena in hčerkica v vo-zičku. In res sem našel pred hišo sled otroškega vozička, ki je petstb metrov dalje zavila z državne ceste' v vas. Cez kamenje in po travi se jc sled izgubila, da sem moral natančno preštudirati Vaške poti, preden sem odkril voziček pred Južničevo gostilno. Voz po zadnji modi. »Oprostite, ali niste vi novi zdravnik iz Vasi?« »Nisam dobro razumio ...« se je obrnil mladi, simpatični tovariš h gostilničarki. Potem je pogovor hitro stekel. Doktor Stanko Nikolić je prišel pred štirimi dnevi iz Beograda. »Naša zdravstvena postaja je zdaj dobro opremljena, prostori so narejeni po na- črtih. Dobili bomo tudi rentgensko napravo, moja žena, medicinska sestra, pa bo uredila laboratorij, da ne bo treba za vsako krvno sliko in sediment na pot v Kočevje. Uredili bomo depo že izdelanih zdravil, jaz pa bom obiskoval tudi prebivalce v Osilnici in Banji Loki, --kjer je bila zdravstvena zaščita do sedaj pomanjkljiva. Problem je avtomobil, katerega pa imam že naročenega ...« . Doktor Nikoiič je delal prej v Bački in Beogradu. Kaj ga je iz velemesta prineslo sem? »Tukaj je zdravstvena služba bolje urejena kot pri nas. Vsi sodelavci so zelo natančni in se drže dogovora, pa tudi z ljudmi se lepo razumemo Okolica jt prava Švica-. . Kdaj pozneje, ko bodo končali šolo štipendisti, se bom morda oreselil v kakšen večji kraj.« Domača gospodinja se j« hitro vmešala: »O, tovariš doktor! Vi čete tu ostati, mi vas ne damo!« Zdravnik in zdravstvena postaja temu odmaknjenemu koncu res veliko pomenita. Zdajci je vstopila zdravnikova soproga s hčerko v naročju: »Tudi meni je tukaj všed, samo jezik bo od začetka ovira.« Gospodinja Ana se je med. tem ponudila, da popestuj« malo Tanjico in ne popustil »Nič se ne bojte, se bomo že razumeli. Ako nas boli srce, bomo rekli: Srce nas boli! to pa je tudi po srbsko, ali ne?« Pacientov ima novi zdrav« nik 25 do 30, včasih tudi 40 na dan, kar pa za normalni) delo ni preveč. Z zaupanjem in dobro voljo se vživlja v delo in mirno, kostelsko pokrajino. »Za živila in druge drobnarije ni problem,« pravi, »na časopis se bomo naročili, za televizor pa potrebujemo dvojno anteno...« Tanjica in njen medvedek sta pričela "siliti domov, pa tudi oranžno sonce se Je poslavljalo nad Kuželjskiml stenami. »Pa še kaj pridite,« je povabila gospodinja Ana. M. M. CZP KOČEVSKI TISK KOČEVJE TISKARNA — KNJIGOVEZNICA — KOČEVSKA ZALOŽBA Izdelujemo vse vrste tiskovin, knjig, brošur, revij, letakov, prospektov, katalogov itd. Izdelava konkurenčna — cene zmerne! Za občinski praznik prisrčna voščila! »KOMUNALA" se še nadalje priporoča in čestita vsem svojim strankam, kakor tudi ostalim občanom za 3. oktober! RU DN I K RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE pošilja za 3. oktober, praznik naše občine, najlepše pozdrave In voščila vsem delovnim ljudem, posebno pa gospodarskim ter ostalim delovnim organizacijam z željo, da bi v prihodnje dosegali še boljše delovne uspehe! sNošno Vadbeno podjetje „ZIDAR" KOČEVJE ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM INVESTITORJEM, SVOIIM POSLOVNIM ZNANCEM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM, ZAHVALJUJOČ SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE. TUDI V PRIHODNJE SE KOLEKTIV TOPLO PRIPOROČA! podjetje komunalnih dejavnosti KOČEVJE SVOJIM STRANKAM IN VSEM OSTALIM PREBIVALCEM KOČEVSKE OBČINE ČESTITA ZA PRAZNIK 3. OKTOBER, TER SE SE NADALJE PRIPOROČA VRTNARIJA KOČEVJE SVOJE USLUGE IN IZDELKE PRIPOROČA OBRTNO PODJETJE OPREMA" KOČEVJE HKRATI PA ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK! OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO KOČEVJE ČESTITA V IMENU VSEH SVOJIH ČLANOV DELOVNIM LJUDEM V OBČINI. VSEM ŠPORTNIKOM IN TELESNO VZGOJNIM ORGANIZACIJAM 2ELI NADALJNJIH USPEHOV1 VODNA SKUPNOST KOČEVJE ZA VODNO PRESKRBO KOČEVJA IN RIBNICE ČESTITA VSEM OBČANOM ZA NJIHOV PRAZNIK! melamin kemična tovarna KOČEVJE ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM DELOVNIM LJUDEM TER PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE! PRISRČNE ČESTITKE POŠILJA VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN VSEM POSAMEZNIM PREBIVALCEM KOČEVSKE OBČINE KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO O Č E V J E industrija kovinske opreme JNKOP" Kočevje VOŠČI ZA PRAZNIK VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM OBČANOM! VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI ČESTITA ZA PRAZNIK DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA „ KOVINAR" KOČEVJE KOMUNALNA BANKA PODRUŽNICA KOČEVJE Z EKSPOZITURO V RIBNICI ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI KOČEVJE ZA OBČINSKI PRAZNIK! HKRATI OPOZARJA VLAGATELJE NA NAGRADNO ŽREBANJE VEZANIH HRANILNIH VLOG OB 40-LETNICI SVETOVNEGA DNE VARČEVANJA! ZA OBČINSKI PRAZNIK KOČEVJA PRISRČNO ČESTITA TUDI KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA KOČEVJE ^ TRGOVSKO PODJETJE »PETROL« LJUBLJANA. POSLOVALNICA KOČEVJE VSEM ZAVAROVANCEM, PODJETJEM IN USTANOVAM TER VSEM OBČANOM . VOŠČI ZA OBČINSKI PRAZNIK SE PRIPOROČA VSEM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL IN JIM PRISRČNO ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK! KOMUNALNA SKUPNOST SOCIALNEGA ZAVAROVANJA KOČEVJE NAJLEPŠE POZDRAVE Z ISKRENIMI VOŠČILI POŠILJA ZA OBČINSKI PRAZNIK VSEM FOTROSNIKOM IN POSLOVNIM ZNANCEM -TEKSTI LANA" TOVARNA SUKNA KOČEVJE OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE ZDRU2ENJE BORCEV NOV — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZMS — OBČINSKI SINDIKALNI SVET — OBČINSKI ODBOR RK TER VSE DRUGE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE — prisrčno pozdravljajo vse prebivalce za občinski praznik z željo, da bi si Se vnaprej prizadevali za gospodarski ln kulturni napredek občine Zavod za zaposlovanje delavcev Kočevje POZDRAVLJA IN ČESTITA ZA 3. OKTOBER VSEM OBČANOM IN DELOVNIM ORGANIZACIJAM! TRGOVSKO PODJETJE NA DROBNO IN DEBELO Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI SE KUPCEM SE NADALJE PRIPOROČA, HKRATI PA VOSCI ZA PRAZNIK 0BČINE KOČEVJE VSEM NJENIM PREBIVALCEM! TRGOPROMET KOČEVJE »Občina plača prevoz otrok« Prane Henigman, po domače Zogarjev France iz Grča-ric, neguje gozdno cesto proti Glažuti. Tudi gozdne ceste morajo biti v redu, da je prevoz lesa iz gozdov čim lažji. —•To že, je dejal France, ampak nisem samo cestar pri gozdnem obratu, porabijo me za vse, za košnjo, nakladanje drv itd., cesta se medtem Pa uničuje. Zogarjev France dela že od 4vanajstega leta to zdaj že ra?n»JSlja o upokojitvi. Do-V0*J bo, pravi, čakam še na ?°v« pokojninsike zakone, če °o kaj bolje. — Kako je pa kaj s prevodni v šolo v Ribnico? Lani ste se precej dajali, ko ste plačevali avtobus? — smo ga - vprašali. — Zdaj Je tudi to urejeno. Občina plača vso vožnjo, kar Je prav. Na sestankih smo .zahtevali, naj bodo naši otroci vsaj v tem enakovredni z 4rugimi, ki imajo šolo blizu. G. Suha roba že v 23 dežel! »Naša suha roba — žlice, vilice, rešeta, obodi, škafi itd. — se je v zadnjem času razširila skoraj že po vsem svetu, v 23 držav. Prodajamo tudi že v vzhodne države — v Madžarsko — tako da kar zadeva plan, nismo v skrbeh,« nam je pripovedoval pred dnevi Polde Lovšin, vodja poslovne enote Doma v Sodražici. Poslovna enota Suha roba, je že konec avgusta izpolnila letni plan — 160 milijonov dinarjev in bodo do konca leta brez težav nabrali še nekaj deset milijonov. Vse to je posledica dobro organizirane odkup- Zo vodovod v Grčaricah V Grčaricah že vrsto let govorijo o vodovodu, pa se nikamor ndč ne promakne. Iz vaškega studenca bi lahko napeljali vodo v rezervoar, od tu pa po hišah. Investicija bi bila kajpak precejšnja, saj so že pred *jeml lettd izračunan, da bi potrebovali pet do šest rnilijoinov, ne računajoč prostovoljnega dela ljudi. ne mreže in pa, seveda, marljivih rok domačih izdelovalcev. Le-teh je še okrog 250, vendar jih precej, okrog 40 odstotkov, preprodaja svoje izdelke zdomarjem in > prekupčevalcem iz drugih republik. Suhorobarji, ki niso vezani na trgovsko podjetje, ne plačujejo nobenih druž- UESETO benih dajatev, medtem ko tistim, ki prodajo svoje izdelke Suhi robi, odštejejo pri izplačilu 12,4 odstotka. Nujno je, da občina te stvari čim prej uredi, saj je s tem tudi ona oškodovana. Po mnenju poslovodje Suhe robe bi tudi ne bilo napak, če bi posegla vmes se tržna inšpekcija. Ko se bo v kratkem preselilo podjetje Žične pletenine v Sodražici v nove prostore, bo Dom odkupil njihove stare prostore. V njih bodo za Suho robo uredili spodaj skladišča, zgoraj pa nekakšen trgovski lokal. Glavni namen lokala, v katerem bodo To in ono iz Ortneka Preteklo nedeljo so na Grmadi prvič postregli s »cekinčkom«, posušenim krompirjem, ld ga Izdelujejo na Mirni. Gostje so radi segali po nJem in gostinci pravijo, da Je novi prehrambeni proizvod zelo dobrodošel. NA GRMADO TELEVIZIJSKI PRETVORNIK Lastniki televizijskih sprejemnikov so v naših dolinah ponovno dvignili svoj glas. Najbrž sa upravičeno pritožujejo nad skromnim in razen tega Se slabim sprejemom. Na RTV Ljubljana nameravajo poslati pismo z zahtevo, naj vendarle kaj ukrenejo, da bi bil sprejem kvalitetnejši in da gledalci ne bodo odvisni samo od enega televizijskega kanala. RTV je bila že prej opozorjena na negodovanje televizijskih naročnikov, a doslej še ni nič ukrenila, čerav- jevnih skupnosti, če naj zaživijo do konca tega leta. V prihodnje tudi ne bo moč izhajati brez programiranja potreb posameznih krajev; zato je nujno, da krajevne organizacije ali skupnosti čimprej pri- Dušan Lavric, novi predsednik ObO SZDL v Ribnici „ Na plenumu občinskega odbora SZDL Ribnica je bil «°- septembra zaradi odho-aa v šolo razrešen dosedanji predsednik Bogo Abra-»arnsberg, za novega predsednika pa izvoljen profesor Dušan Lavrič, doseda-S>1 ravnatelj osemletke. *°v. Lavrič je po rodu iz Roškega potoka (rojen A»25. leta), v Ribnici pa po-UCuie že dvanajst let. po končanem plenumu sem vprašal novega predsednika, kakšne so po njegovem mnenju najaktualnejše naloge Socialistične zveze v prihodnjem obdobju: — Mislim, da je na prvem mestu nadaljnja krepitev — vsebinska in kadrovska — naše organizacije, predvsem v zvezd z bližnjimi volitvami v odbore krajevnih organizacij in s spomladanskimi volitvami v občinsko skupščino in druge predstavniške orga-n?- Na tem področju smo °lcer že precej napravili, Wvar še ne dovolj in po-»»sa bo še veliko po-dPip 3ene«a dela. Nič manj krm* ne oaka SZDL pri dokončnem formiranju kra- no Je tudi v naših krajih vedno več televizije. Samo MaU Ortnek, majhna vas, ima 6 televizorjev, koliko pa jih je Se drugje! RADIJSKE IGRE OB SREDAH so se spremenile v uro muk in obupa. Vse do 20.20 je poslušanje radijskega programa zadovoljivo, ko pa napovedovalka upozori poslušalce na novo radijsko igro, se motnje začno. Slišimo le kruljenje Jn govorico v vseh mogočih jezikih, tako da poslušalcem poide potrpljenje in navadno jezni prekinejo sprejem. Zakaj to prav ob sredah? Res smo že vsega navajeni in marsikaj razumemo, tega pa ne, da bi se to ne dalo popraviti. Ce res ni pomoči, naj bi radijske Igre predvajali kak drug dan v tednu, morda bo bolje. TURISTIČNA CESTA NA GRMAD V zadnjem Dolenjskem listu smo brali, kako v Občini skrbe za redno vzdrževanje potov po Slemenih in se čudimo, da na Velikih Poljanah, v isti občini, nič ne ukrenejo glede izredno slabe ceste. Kar moremo o vzdrževanju poljanske ceste zapisati, lahko povemo le to, da pride cestar le po vsakem nalivu pokrpat cestišče. Navadno takrat dere voda po sredi ceste kot hudournik. Kljub ogledom, obljubam ln novem odloku o zunanji podobi naselij je za poljansko stran mačehovsko poskrbljeno. KMALU BO VSEH MRTVIH DAN Pravočasno meramo poskrbeti, da bodo spomeniki, obeležja in spominske plošče naših borcev lepo urejeni do dneva mrtvih. Mesec (tal Je hitro naokrog in večkrat v zadnjih dneh zmanjka časa. V. P. Streha nad firgovlno: je in nI! Trgovsko podjetje Jelka iz 9-bnice je v Grčaricah uredilo lep trgovski lokal, ki ne več dolgo lep, ker bo Vanj prodrla veda s strehe. vaščani prosijo že več let, popravijo streho na hi-*> ?a vse zaman. Gpzdni obrat je enkrat že dal za popravilo strehe enajst kublkov lesa, pa ni ne strehe ne lesa. Dušan Lavrič, novi predsednik ObO SZDL v Ribnici pravijo programe dela in potreb za prihodnje leto, tako da bodo lahko vključeni v družbeni plan občine. In ostale naloge? Naša organizacija bo morala formirati določena stališča tudi do investicijske politike, pogumneje bomo morali načenjati probleme družbenih služb, skrbi za socialno varstvo itd. Za novega sekretarja občinskega odbora Socialistične zveze Ribnica je bia na plenumu izvoljen Dušan Oven. KAJ JE Z VODOVODOM V LOŠKEM POTOKU? 8 katerimkoli Potoča-nom sem govoril, ml je zastavil .to vprašanje, na katerega kajpak nisem vedel odgovoriti. Povedali so, da je vodovod v glavnem že dograjen, vode pa vedno zmanjka opoldan ali najkasneje do dveh. Posebno je to neprijetno v ambulanti, kjer je za nemoteno delo voda nujno potrebna. Ko sem isto vprašanje zastavil tov. Obcrstarju, direktorju Vodne skupnosti Kočevje-Ribnica, ki je prevzela gradnjo vodovoda, je povedal, da je »skopost« potoškega vodovoda razumljiva, saj Je šele napol dograjen. Po njegovih ceveh so spustili vodo zato, da bi ljudje imeli vsaj nekaj, sicer pa bi morali počakati, da bo vodovod z omrežjem, rezervoarji ln ostalim do kraja zgrajen. Potem bo vode dovolj in jo bodo lahko uporabljali ves dan. razstavljeni vsi vzorci domače suhe robe, bo pospeševanje, usmerjanje in organiziranje proizvodnje suhe robe, predvsem tistih artiklov, ki jih ne izdelujejo več. Večja proračunska potrošnja Po dosedanjih predvidevanjih se bo proračunska potrošnja prihodnje leto v ribniški občini v primerjavi z letošnjo močno povečala: od '280 na 410 milijonov dinarjev. Izdatki za prosveto ln kulturo se bodo povečali od 8,8 na 15,7 milijona, za šolstvo od 56 na 85 milijonov, za socialno varstvo od 15 na 30 milijonov, zdravstvo od 15,5 na 47,5 milijona, komunalno dejavnost od 8,8 na 34 milijonov, za državno upravo in sodstvo od 56 na 71 milijonov, 10 milijonov za nujno potreben urbanistični načrt Ribnice in Sodražice itd. LOŠKI POTOK: uredili pokopališče! V Loškem potoku na lepem pokopališču vrh Tabora kmalu ne bodo imeli več prostora za pokopavanje. Prostora je pravzaprav dovolj, ker pa nimajo pokopališkega reda, ker ni bilo vsa povojna leta podrobne evidence o pokopih, tudi ne vedo, kje je grob prost in kje še ni potekel rok, ko grob lahko prekopljejo. Potrebno bi bile, da občina Ribnica čim prej pripravi načrt pokopališča, po katerem bodo lahko uvedli pokopališki red in po njem uporabljali prostor. Ker nimajo evidence, tudi ne morejo pobirati grobndne. Ko bodo to uredili, bodo zbrana sredstva uporabili za urejanje in vzdrževanje pokopališča, lahko pa bodo ■'.udi uvedli knjigo grobov. Počitniška zveza v Velikih Poljanah; Družina Počitniške zveze je bila ustanovljena v aktivu ZMS v Velikih Poljanah pred poldrugim letom kot prva organizacija Počitniške zveze v ribniški občini. S pridnim delam si je pridobila toliko ugleda, da je nato, ko je bila ustanovljena občinska organizacija, prevzela vodstvo počitniške dejavnosti. Letos so v občinskem merilu priredili več daljših izletov, kot na primer v Pulo in v Bohinj. Družina v Velikih Poljanah skozi vse leto prireja krajše izlete na okoliške izletniške točke. Zlasti mladina se teh iziletov rada udeležuje, pri tem spoznava lepote bližnje okolice in si s hojo in bivanjem na svežem zraku krepi telo. PIONIRSKI PRAZNIK V torek, 29. septembra, so pionirji praznovali svoj dan. Ne le s šole prostim dnem, pač pa predvsem z delovnimi konferencami svojih pionirskih odredov. Po vseh šolali so se zbrali in pod strokovnim vodstvom učiteljev razpravljali o svojem dosedanjem delu ln o delu pionirske organiza-cljc v tem šolskem letu. Zbrali so se tudi pionirji PO Jelenov žleb na šoli v Dolenji vasi. Na konferenco so povabili tudi predstavnika GP Gradbenik ii Ribnice, Id je pokrovitelj njiho-Vega odreda. Na lepo "ispeli konferenci, pred katero so pripravili skromno proslavo, so se dogovorili o delu odreda v prihodnjem letu Predvsem so sklenili postati holjši učenci popraviti učne uspe-še šole in posameznikov, navezati tesnejše slike s pokroviteljem Gradbenikom in pionirji ostalih šol. praznovali državne praznike, skrlieU za grobove padlih borcev En spomeoifce. poživili delo razrednih skupnosti liti. Organizirali bo. do (udi več krožkov: šahovskega, telovadnega, lutkovnega in gospo-ilti-jskega. Jamarska koča pri FRANCETOVI JAMI v Mali Gori pri Ribnici je prva koča te vrste pri nas. Zgradili so jo požrtvovalni ribniški jamarji v glavnem s prostovoljnim delom. Prav blizu koče je Francetova podzemeljska jama, ki zaradi svojih lepot privablja vedno več obiskovalcev. Koča je oddaljena od Ribnice približno 3 km (Foto Drago Mohar, Ribnica) Pet delovnih organizacij brez štipendistov V ribniški občini štipendirajo 61 študentov, od tega Inles 20, skupščina 28, medtem ko pet delovnih organizacij nima nobenega štipendista: KZ Loški potok, TP Jelka, gostinsko podjetje, O-pokarna ta Pletilnica žičnih mrež Sodražica. Ponekod pa se še vedno branijo mlajših ljudi iz šol, ne zaupajo jim odgovornejših delovnih mest, pri tem pa tudi mimo ugotavljajo, da se jim za razpisana mesta za štipendije ni nihče jaivil V zadnjem času so le Inles, Kovinsko podjetje jn občinska skupščina povišala štipendije; na Inlesu znaša najvišja 23.000 din. Delovne organizacije, ki ne štipendirajo študentov, tudi nimajo kadrovskih služb, izpustili so jih celo iz statutov Ker podobne stvari trajajo že več let, bo morala skupščina priporočiti kolekti- vom štipendiranje, kadrovska služba občine pa bi morala nudiy pomoč predvsem manjj-šim delovnim organizacijam, M se prepočasi otresajo mojstrskih navad. Otroci ob televizorju Marca letos je osemletna šola v Loškem potoku dobila televizor, ki so so ga otroci močno razveselili. V tem oddaljenem krd-ju je televizija v šoli nedvomno pomemben učno vzgojni pripomoček. S prisebnega urnika otroci lahko zvedo, kdaj so šolske oziroma otroške oddaje in tedaj se zberejo pred malim ekranom v precejšnjem številu. Razen televizorja imajo na šoli še dva, radiaparata, tako da lahke} sledijo tudi vsem radijskim šolskim oddajam. Ob začetku pouka: semenj starih knjig Osemletno osnovno šolo v Loškem potoku obiskuje letos 262 otrok; največ jih je v prvem razredu — 43, najmanj pa v zadnjem, le 1T-. S poukom so pričeli normalno, je povedala upraviteljica tov. Lesarjeva, kljub temu, da jim manjkata vsaj dva predmetna učitelja — za liziko in matematiko- Starši skozi vse leto tesno sodelujejo s šolo, kar se pozna tudi na marljivosti in učnem uspehu učencev Precej težav imajo le z nabavo šolskih potrebščin, knjig, zvezkov in drugega, ker v kraju ni papirndoe. O-troci prinesejo potreben denar v šolo, potem pa naročijo skupaj vse potrebno. Da pa bi vsaj delno zmanjšali že tako velike izdatke staršev za šolo, so organizirali v začetku pouka nekakšen semenj Ribniški upokojenci n.a izletu Ribniški upokojenci so bili tudi letos na izletu. Pot jih je vodila preko Postojne, Divače, Kopra, Izole in Portoroža v Novigrad, kjer jih je gostoljubno sprejel upravnik ribniškega sindikalnega počitniškega doma Ludvik Blatnik. Tu so si Ribničani odpočili, se kopali in si ogledali zanimivosti kraja, katerega si je Ribnica izbrala za svoje letovišče. Naslednji dan so odpotovala v Poreč in »Plavo laguno« ter preko Opatije, industrijske Ilirske Bestrice in Logatca proti domu. Zanimivosti vzetajž pobi je udeležencem izleta lepo razkazoval izkušeni šofer Cveto Stjepanović, ki dobro pozna vse te kraje. Z izletom so bili upokojenci zelo zadovoljni in se lepo zahvaljujejo podjetju SAP, šoferju avtobusa in tovarišu Blotnčku za vse, kar so zanje storili. starih šolskih knjiig, ki so jih mlajši učenci dobili od starejših po neprimerno nižjih cenah. Na šoli že redno dela tudi šolska kuhinja. Prvi dan pouka so pogostili le najmlajše, da se ne bi že v začetku prestrašili šole. Otroci prispevajo za vsak obrok le po dvajset dinarjev, čeprav stane veliko več. RIBNICA: prihodnje leto začetek gradnje nove šole Občina je že letos pridobila nekaj sredstev za ureditev šol v Sodražici in Ribnici, vendar je tudi v Ribnici nujno potrebna nova šola, ker dosedanji prostori sploh niso več primerni. Ze prihodnje leto predvideva občina najetje kredita za gradnjo nove šole, ki naj bi bila dograjena čimprej. Za razliko od drugih šol so v tem letu zagotovljena zadostna sredstva za normalno delo glasbene šole. Veliko zanimanje otrok in doraščajoče mladine za glasbeno vzgojo dokazuje, da so ta sredstva dobro naložena. Pojavljajo se tudi že zahteve po ustanovitvi oddelka glasbene šole v Sodražici. Smrt na cesti pri Bo'e?vi vas' V nedeljo zvečer okrog devetih se jc blizu Dolenje vasi pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil živ-ljenje"Tone Oražem, kevač iz Lipovca. Z motorjem jc pripeljal od Kočevja in se iz doslej še neznanih vzrokov zaletel v zadnji del voza. ki je vozil pred njim. Bil je na mestu mrtev. caHtusia. nunquam RefoKmata... POGLED NA SAMOSTAN V PLETERJAH ra v stolpu je odbila polnoč. Udarci Listopirjetvih kril so plahutali po neskončnem, temnem hodniku pošastno podeseterjeni, -ko so zadoneli dogovorjeni znaki po vratih celice Q. Partizani, skriti v drvarnici te ceJioe, so onemeli, čeprav se jim je zde'.o, da je za Italijane to nekam plašna ura... V roki meniha, ki je vstopil, je trepetal croban pla-menček tradicionalne kartuzi-janske nočne svetilke in osvetlil začudeni obraz komandanta Čorta. Nemogoče! V tistih časih ni bilo priložnosti za sentimentalnost, vendar je Cortu zaigralo okrog srca, ko je za menihom zagledal svojo mater in sestro, ki ju je menih pripeljal iz manj varnega skrivališča. Okupatorjeva ofenziva j9 vihrala po dolini in nih-Še ni vedel, kje se bo srečal s smrtjo, zdaj pa tako nepričakovano materina prisotnost ... Tudi za šale ni bilo časa, vendar, ko so mu zaradi varnosti izročili ključ celice, je menih dejal:. »Zdaj ste pa popolnoma v moji oblasti!« Vsi so se nasmehnili. »Živih nas ne bodo dobili. Vi boste pa že našli izgovor ...« Odvrnil jim je: »Ce ni škoda vas, mladih, kaj bo škoda moje sive glave!« Ko je zapiral vrata, je padel pramen svetlobe tudi na njegov obraz: bil Je to pa- Žer Leopold, prior kartuzije 'leterje, t partizanskim imenom Lavov. Nekaj dni pozneje Je zaropotalo vojaško kopito tudi po hrastovih vratih glavnega vhoda v Pleterjah: »Aprite!« »Bdeče kravate« so se razlezle po samostanu kot ščurki. Izdajstvo!? Počila Je ročna granata partizana Jožeta Hribarja in tudi njega raztrgala. Dva mlada partizana, skrita v senu, so Italijani ujeli živa in ju ustrelili ob samostanskem zidu. Tudi celico Q so trikrat preiskali — brez uspeha. General Hobotti je racal po častnem dvorišču s kratkim jahalnim bičem v rokah in kričal nad priorjem: »Kako je to mogoče, da s svojimi tridesetimi brati ne morete ščititi samostana, da se ne bi prikradli vanj partizani!« Milizia volontaria anticomu-nista, po domače bela garda, je med tem zbirala po okoliških vaseh kmete za pred cevi. Kdor jim ni ušel, je umrl drugi dan v Šentjerneju ... Italijani so si upali ;e bolj po samostanskem vrtu in dvoriščih. Samostanskim bratom je marsikaj izginilo: temu ura, drugemu denar, nalivno pero ... Res točno so vse pregledali! Temno ustje samostanskih vodnih kanalov pa jih je pre-sjfrašilo. Tenente je previdno zar jul v temo: »Fuoco! Ogenj!« Seveda niso nikogar zadeli. Tudi tukaj so bili namreč skriti partizani. Desko so položili čez kanal in si po-stlali s slamo. Imeli so nekaj hrane, mleko pa jim je prinesla samostanska nočna straža, kadar je mogla. Pod večer 24. oktobra 1943 sta prišla dva gestapovca po priorja dr. Leopolda. Aretirala sta ga in ga odpeljala na zasliševanje zaradi njegovega sodelovanja s partizani. Pozneje so ga odvedli v Maribor, ga zasliševali ;n obsodili na smrt. Na intervencijo Vatikana so ga končno poslali v konfinacijo v Cer-tosa di Vedana blizu mesta Belluno v Italiji. Dne 23. maja 1945 se je z avtomobilom, ki ga je dala na razpolago slovenska narodna vlada, vrnil v Pleterje. Veliki zvon v cerkvenem stolpu, je oznanjal novo, svobodno življenje! S TAKIMI PLOČEVINASTI--MI SVETIKAMI SI SVETIJO KARTUZIJANl 6E DANES. noč orrog. f celice številkam Rahlo je potrkalo. Odprl sem. Pred vrati je stal menih in mi namignil naj stopim za njim. Ura je bila enajst in petnajst minut. Odsev svetilke se je lovil po obokih in v njem so trepetale dolge sence netopirjevih kril, kot tisto noč med italijansko ofenzivo, kot pred petsto petdesetimi leti, ko Je donel po tem tlaku grofovski korak Hermana II. Celjskega, kot sto tisoč in sto tisoč noči, odkar stoji samostan. Skozi ozka gotska okna so se risal? sence visokih cipres in žarek iz svetilke je od časa do časa blisnll po šipah oken z nasprotnega trakta. Nič pametnega mi ni prišlo na misel, da bi zini in prebil skrivnostno tišino trenutka. Menih z belo kapuco čez obrito glavo me Je vodil skozi temo brez besede in nisem si ga upal zmctiti. Pred rezljani-mi vrati se Je ustavil in dejal: »Vstajajte kadar vstanemo mi in sedite spet z nami. Tako bo najbolj prav.« Stopila sva v cerkev. Ta trenutek sem izza ograje zaslišal petje psalmov. še nekaj korakov po polloSčenem podu in stala sva pred čudovito izrezljanimi vrati, ki dele cerkev v dva dela. Skozi rezbarijo Je metala ena sama luč bogate sence po zidovih. Oremus! Vrata' so se odprla in za hip sem obstal kot izgubljen med dvema vrstama belih kut. Ni me sram priznati, da me Je obšla čudna tesnoba. Nisem mogel ugotoviti ali je to dediščina romanov iz časa Filipa II. ali vpliv ljudskih zgodb okrog kartuzije Pleterje, kajti že me je moj vodnik rešil zadrege ir, mi pokazal kcrski naslanjač ob levi steni, kjer je sedelo osem menihov. Prav v sredini so pustili prostor za mene. Ko sem stopil v koi tik mimo mladega obraza postavnega, svetlolasega meniha, se mi je zazdelo da sem tudi v njegovih asketskih potezah naš?l drobec prijaznega nemira •.. Moj desni sosed je položil še eno debelo knjigo psalmov na pult in prižgal luč nad njo. Med štirimi notnimi črkami se vrste stari znaki zr\ melodijo, pod njimi pa teče besedilo, ki ga patri zbrano prepevajo. Nočni oficij je pravzaprav višek kartuzijanskih vsakodnevnih običajev in traja skoraj tri ure. Zanimivi obredi pa so mi čas pregnali kot bi trenil in tudi tesnoba me je minila, celo takrat, ko so pogasili vse luči in so plavali v temi samo enoglasni odmevi pesmi in šumenje menlšklh oblek. Le kadar je rožni venec zaškrabljal ob robu stola ali pa udarila ura v stolpu, sem se zavedal kakšna tišina vlada med temi stenami. Razmišljati sem utegnil šele, ko sem se vrnil v svojo celico in legel. Z roko bi lahko dosegel črna pobočja Gorjancev, ki se korak za samostanom dvigajo proti Velikemu Banu. Svež veter mi je prinašal zadah po gnilem listju in nekje od daleč, komaj še slišno vriskanje fantov, si sa po dobri sloven- ski na/adi tudi že sto tisoč dn sto tisoč noči vračajo s svojih pohodov. Samostan in življenje... Na dvorišču se je zdajci zelo zadrla zelena papiga. Pravijo, da je stara že sto let in še čez! advokat foto GRafma Pater Hugo me je povabil v svojo temnico, da sem lahko popravil okvaro na kameri. »Kar tukajle sva z repor-terjem Dela naredila tisto sliko od tovarišice Ivanke in maršala,« mi je s ponosom pokazal svoj laboratorij, poln, kemikalij in fotografskega papirja. »Sploh se niso mogli načuditi kako praktično imam tu urejeno. Fotografiranja sem se naučil v Ameriki, ko "sem rabil denar za študij prava v v Wasbingtonu. Kot advokat sem imel .kriminal pra- vo' čez v mestu San Anto-nio v Texasu. Potem sem se 1935 leta odločil še za teologijo, no, zdaj sem pa tukaj!« Pater Hugo piše pesmi in pravi, da ima svojo tretjo zbirko pravkar v tisku. Poslal je že mnogo fotografij na razsteve, pa tudi z oljnatimi barvami in platnom se ukvarja. Neumoren je in najbrž bi mi zmanjkalo prostora, če bi hotel vse napisati, kar ima v načrtih. zqledna ekonomija S patrom Cirilom sva se pogovarjala o gospodarjenju v kartuziji. Imajo 60 hektarov zemlje, od tega polovico gozda. Gospodarijo dobro in predvsem napredno. Solate so na primer prodali za 700.000 dinarjev, sadja pa tudi najbrž ne bo manj kot 10 vagonov. Posebej znane so njihove hruške, ki zore ob 2600 metrov dolgem samostanskem zidu in kilo ali več težke med rjimi niso nobena redkost. Vse to obdelujejo bratje, za pomoč pa imajo najete tudi delavce iz okolice. Kartuzija je sposobna, da se vzdržuje popolnoma samostojno, kar se je izkazalo najbolj med vojno, ko je bila popolnoma odrezana od sveta, pa je še vseeno lahko nudila usluge v svojih delavnicah, kovačnici in lekarni tudi partizanom. Okoliški kmetje so se pri patrih mimogrede lahko naučili gospodariti po novih metodah in kdor je bil količkaj napreden, je kmalu posnemal brate. Še danes je hektarski donos na pletr-skih površinah za vzgled bližnji in daljni okolici. »Ce bodo ljudje tako šli v tovarne kot zdaj, se bomo še bolj mehanizirali,« Je pripomnil pater Ciril. In ker je simpatični pater Ciril »zadolžen« za goste, sem ga vprašal še kako mu gre kaj ta posel od rok. »Razen p. priorja, p. pro-kuratorja in mene, ki imamo dovoljen stik z zunanjim svetom, drugi sploh ne vedo za goste. Ce Je obisk namenjen prav kateremu iz- med njih, mu p. prior dovoli razgovor, sicer pa se lahko nemoteno posvete študiju, delu in počitku. Več težav imam jaz. čeprav imamo še dva druga vodiča po samostanu, ostane vedno dovolj tudi za mene. To je utrudljiv posel in še enoličen povrhu. Lahko si mislite kaj se pravi petkrat ali šestkrat na dan obhoditi ves samostan in mirno poslušati vse pripombe in naivna vprašanja. Pridejo pa seveda tudi bistri ljudje, s katerimi mi ne bi bilo žal prehoditi dvakrat tolikšno pot...« »... V času, ki je neizprosno terjal od vsakogar usodno opredelitev, se je tudi ta ustanova s patrom priorjem na čelu opredelila za svobodo slovenskega ljudstva na domači zemlji, za borbo proti okupatorju, proti fašizmu in nacizmu, za ljudski režim delovnih ljudi, za demokratizem. Stoječ trdno na teh načelnih opredelitvah, kot ljudje velike kulture in humanosti in kot kristjani — že zaradi karakterja svojega reda neobremenjeni s političnimi strastmi — so sprejeli vse posledice svoje velike odločitve. Pomagali so narodnoosvobodilnemu gibanju in naši partizanski vojski na vse mqgočc načine, tako v moralnem, kot tudi v materialnem pogledu...« zapusti posvetno Raso Brat Alojzij je pravzaprav tukaj domačin. Najbližji je svoji rojstni hiši med vsemi redovniki, saj je doma z Oštrca nad Kostanjevico. Pravi, da gre lahko domov kadar hoče. Nazadnje Je bil tam letos februarja. »... Doma' nismo ravno bogati in nekam sem se mo- ral dati Tukaj sem z vsem preskrbljen. Ce mi kaj manjka, povem patru prokurator-Ju in ml prinese Iz mesta ...« pripoveduje. Alojzij je mlad in prijazen fant s svetlo modrimi očmi. »Kaj pa po dekletih vam ni dolgčas?« Nasmehne se, mi pogleda v oči in počasi odkima. # X Pri bratu Janezu se zbirajo »civili« z baloni in flaško-ni od vseh vetrov sveta, vleče jih njegova kapljica, pa tudi z dobro voljo še ni nobenega odgnal. »Na, potegni!« je tudi meni ponudil njuhanca na roko. Spomnil sem se, da se mu je predsednik republike zahvalil za ponuđeni tobak, češ da že tri leta ne kadi. Janez pravi zdaj:. »Škoda, da ga ni malo potegnil; če bi ga enkrat, bi ga tudi dvakrat!« Tudi meni so prišle solze v oči iu potem sva nosljala okrog kot da gre za stavo. Prej je bil pri trapistih v Rajhenburgu, zdaj' pa je že osemnajst let v Pleterjah. »Vidite, žametovka je še malo zelena, proti koncu septembra bomo pa brali, če bo kaj sonca,« je razlagal, ko sva se vzpenjala po vinogradih. Na žici ga naberejo še enkrat več kot na kolju: hektar vinograda da pri njib 60 hektov vina! Cvička bodo letos naprešali kakšnih 4000 litrov: »Za cviček je treba tri dele žametne črnine, tri dele modre frankinje in štiri dele kraljevine. Zrasti pa mora' to tukaj, v naših krajih, če ne, nima prave arome ...« me je podučil. Daje pa cvičku tisti njegov šarm tudi pravilna obdelava v kleti. »Vinogradništva bi se morali Dolenjci bolj resno lotiti, s? j bi lahko za drag denar prodali pravega cvička kolikor bi ga imel!« heRman celjski fun6atoR V stari cerkvi, prislonjeni 06 jugozahodni zid samostana brska po stenah in med vitkimi oboki študent'umetnostne zgodovine Jože iz Nove* ga mesta. Cerkev je bil« zgrajena v letih 1403 do 1420, (samostan 1406) na pobud" celjskega grofa Hermana Hotel je popraviti svoje gr* he s tem, da je nosil vs« stroške za zgraditev sam0' stana na svojih ramenih, mu pravzaprav niti ni b"? težko, saj je samo žrtvov*1 dohodite dveh izmed svoj* veleposestev Smilinburga " Vuzenice na štajerskem. P*' nes je od starega samostan* ohranjena le cerkev — ede^ najlepših dokumentov visoK gotike v Sloveniji. »Zanimivo je razmerje menzij,« pravi študent ki je vso cerkev premerUP dolgem in počez, »kar Ji jc tako enkratnost in cleR«" co ter Jo loči od drugih P0^ dobnih cerkva.« Druga posebnost Je' '^re s na akustika, pogojena *e samo aihitektonsko izved".^ še posebej zaradi okr0.?cg. lončenih posodic z luknj' ^ mi, razporejenih po v«*> dovth nesimetrično, visjj^ zgoraj pod oboki. Fop" je ma ohranjeni sta sanMLjio dve. Precej Jih Je lz*" KARTUZIJANI PRI ENEM SVOJIH OBREDOV že prej, nekaj je bilo razbitih ob napadu partizanov na belogardistično postojanko v cerkvi, nekaj pa Jih imajo različni strokovnjaki v proučevanju. Ploščice v tlaku, razni vklesani napisi in kamnoseška znamenja, prezidave — cerkev je res en sam zgodovinski spomenik. Ko je videl v kakšnem stanju je zgradba danes, je predsednik republike zmajeval z glavo:« »Zakaj pa se to ni popravilo?!« pni patini pmoRju »Prav zdaj potekajo razgovori o obnovitvi stare cerkve,« mi je povedal dr. Josip Edgar Leopold, predstojnik kartuzije. Problem jepri-stopnost, ker stoji cerkev v notranjščini samostanskega zidu, kamor pa ženskam ni dovoljen vstop. Izkoristil sem priložnost, da je pogovor nanesel na klavzuro, pasem vprašal: »Pravijo, da se je nekoč vtihotapila v samostan v moškega preoblečena ženska in ste to opazili, ko je že ooredia vso hišo?« Nasmehnil se je: "Ne, ne. To pa ne bo dr-žalo. Med vojsko se je zgo-di'o, da so privlekli Italijani Eyoje .kurirke' s seboj, ko so zasedli samostan. Vsi na-»; Protesti niso nič zalegli. Tudi dve nemški punčari sta vdrli s komisarjem iz Brežic rekoč: ,Uns ist alles er-laubt!' (Nam je vse dovoljeno!)...« »Kaj pa partizanke?« »Oh, saj res,« se Je dotaknil s prsti čela, kot da ga spomin že zapušča, čeprav je Pri svojih osmih križih in Pol še zelo živahen in neverjetno ostro misleč gospod. »Skrili smo Pirkovičevi dve, Pa tudi nekoč, ko smo sedefi z Draganom Jevtičem, komandantom Cankarjeve brigade v Jedilnici, je nenadoma vstopila partizanka Milka Sobar. Dragan jo Je strogo vprašal: ,Mar ne veš, da ženske ne •mejo v samostan? Takoj se izgubi!' Jaz sem posredoval, češ, če Je že tu, Jo pustite, naj vsaj kaj poje. Dali so Ji skledioo mleka in kruha. Brž ko je pojedla, Jo je Dragan opozoril, naj odide. Po vojaiko Je Pozdravila in odšla.« »Kaj pa po vojni?« »Ko smo izvedeli, da bo samostan obiskal takratni predsednik slovenske narodne vlade tovariš Josip Vidmar, nismo vedeli, če ga lahko smatramo za najvišjega državnega predstavnika, katerega soproga s spremstvom lahko prestopi klavzuro ker je bila slovenska republika le del zvezne države. Vprašali smo za svet višje predstojništvo, ki je dovolilo vstop tudi tovarišici Vid-marjevi. Do obiska soproge predsednika republike tovari-šice Jovanke Broz skoraj dvajset let ni nobena ženska noga prestopila samostanskega praga...« Pravila kartuzijanskega reda so res zelo stroga. Ali se danes sploh še kdo odloči in vstopi v njihove vrste? puscavništa oisciplm& in pogovora. Ko smo mu ponudili vino, je rekel: ,Vaš cviček je zelo dober. Meni so predpisali, da ga moram piti.' Človek mu ne bi nikoli prisodil njegovih let in preizkušenj, skozi katere je šel, tako mlad izgleda. Tudi soproga Jovanka je zelo prijazna in prijetna. 2ivo so se zanimali za naše umetniške slike in druge dragocenosti...« Nekatere izmed slik bo treba restavrirati, je menil tovariš predsednik, predvsem redkosfi iz holandske šole. Gostje so bili vidno presenečeni tudi nad lepoto glavne samostanske cerkve, ki je grajena v neoromanskem slogu. Lesena obloga in pohištvo, rezljani pod vplivom renesanse in poznega klasicizma ter vsa oprema, prepeljana ls Francije, Imajo neprecenljivo vrednost. Oltar, na primer, je baje dala napraviti pred nekako 200 leti Jeanno Antoinette Poisson, prijateljica Ludovika XV., znana pod imenom markiza Pompadour za katedralo v Saint Claudu. Pozneje so ga odkupili kartuziJani. Ker se je gornji del oltarja pri prevozu razbil, je leta 1936 Meštrovičev učenec Jurij škarpa izdolbel v hra-stovino relief, ki zdaj nado-mestuje manjkajoči del. Samostanska cerkev je povezana z 31 meniškimi hišicami (celicami) z velikimi samostanskimi hodniki. Dva sta dolga 160 metrov, dva okoli 120 metrov, vsi pa tvorijo pravokotnik. Prostor v pravokotniku je zasajen s sadnim drevjem, na sredini pa raste cipresov gaj, kjer imajo kartuzijani svoje majhno pokopališče. V ozadju samostana so sprehajališča in vrtovi, ob straneh pa gospodarske stavbe. Ogromna knjižnica je najpopolnejša jugoslovanska biblioteka za študij teologije. Nekateri rokopisi iz knjižnice so stari okrog 700 let. Poleg 24.000 knjig na njenih policah je po manjših priročnih knjižnicah v samostanu in pri patrih v celicah še najmanj 15.000 knjig. Precej literature imajo tudi s pod- VRATA V SAMOSTANU NB UBOGAJO NAVADNIH KLKJ> CEV: BRATJE SO IZDELALI POSEBNE KLJUČAVNICE, V KATERE LAHKO VTAKNETE SAMO KLJUČE, KAKRŠNE VIDITE NA SLIKI. ročja kmetijstva in sorodnih panog. Pa tudi drugih drobnih umetniških in zgodovinskih vrednosti je hiša polna, zatd je obisk pri pletersklh menj hih vedno zanimiv in poučen, Od štirih kartuzij na Slep venskem, katerih prva je b| la ustanovljena leta 1160 | Zičah (drugi dve: Jurkloštejj 1169 in Bistra 1255), je Ostft la do danes samo Še pletet ska. To je tudi izmed vseh v Evropi najbolj vzihodno ležeč samostan tega reda. Danes stoji še okoli 20 kan tuzij z 1000 redovniki. ... dum volvitun »Malo jih zdrži«, pripoveduje p. prior. »Danes ali pa kdaj koli: vedno je težko čisto pretrgati vse stike s svetom. Samota, stroga disciplina in samostanski dnevni red so težke preizkušnje. Za fizične potrebe je sicer preskrbljeno: jemo okusno in tečno hrano, tudi vina ne manjka, oblečeni smo toplo, spimo dovolj — odpovedovanje je predvsem psihično. Pozabiti moramo na strasti in nagone, pozabiti na telesno zadovoljstvo. Tega pa ne prenese vsakdo. Nekateri zbo-le tako resno, da morajo biti eksklaustrirani, to se pravi, da jih pošljemo na zdravljenje izven samostana. Drugi so spet sekularizirani in postanejo posvetni duhovniki. Zato je vedno manj naraščaja za menihe (patre). Mi jih preizkušamo in ostane jih največ 5 odstotkov. V zadnjih 40 letih je vstopilo tudi pet tujcev. Več je bratov, od katerih se zahteva manj študija in duševne zbranosti, obenem pa jim vsakodnevno delo na posestvu nudi dovolj razvedrila.« »Ali res spite v krstah in si vsak svoj grob izkoplje že dokler je še živ?« »Takih in podobnih izmišljotin kroži še več naokoli. Toda sami ste spali na eni izmed naših postelj in na pokopališču najbrž niste videli nobene izkopane jame!« je živahno protestiral. Res pa je to, da kartuzi-jana ne pokopljejo v krsti. Telo zavijejo v belo tkanino, ga polože na desko in spuste v grob. Samo črn križ brez napisa kaže,' kje leži pokojni. Nekdaj so menihi smeli kaditi, ker pa so se preveč razvadili, so jim potem kajenje prepovedali. Lahko pijejo črno kavo. Od mesa uživajo samo ribe in še nekatere vodne živali (race, vidre). Dnevnih časopisov ne berejo, radia ne poslušajo, pač pa najdejo informacije o najvažnejših dogodkih v domačih časnikih in v tujih revijah, ki jim jih pošilja centrala iz Francije. Skoraj vsi so organizirani v Cirilmeto-dijskem društvu, ki združuje napredno katoliško duhovščino. Dr. Edgar je častni član tega društva in član izvršnega odbora. Prav kartuzija Pleterje je odločilno posegla v probleme sedanjega Časa med slovensko duhovščino. visoki ».. .Pater prior, ki je s svojim daljnosežnim, družbeno naprednim gledanjem, z odločnostjo v borbi za pošteno in pravično stvar, s svojim velikim srcem resnično humanega človeka in z mnogimi tveganimi odločitvami tako odločno podprl narodnoosvobodilno borbo, je tisti čas s svojo sredino reševal osnovna etična načela krščanstva. On in še nekaj ljudi v samostanu so bili med prvimi, ki so obsodili križarske pohode proti ljudem drugačne ideologije. Ljudje, kot je pater prior, so že zdavnaj s svojim življenjem in s svojim življenjskim delom napravili veliko tega, kar danes predstavlja reformne težnje v sodobni cerkvi ...« ... med tem, ko se zemlja suče. Ne samo suče, ampak tudi življenje na njej je vse drugačno. Mogoče prav zato pri kartuzijanih ni več toliko naraščaja kot nekdaj. Tudi življenje ima svojo disciplino, svoje odpovedi, svoje zakonitosti, ki jim ni moč uiti. Ko so se samostanska vrata zaprla za menoj, se Je po poljih in sadovnjakih ob cesti budil nov dan. Življenje ORB1S je razlito okrog samostana in val, ki pljusne preko in metre visokega zidu, neizpr$ sno napravi pečat svojega, časa: Tak pečat, spominsko ploščo, ki so Jo vzidali bv8/ ležni partizani na pročelja samostana, nosi, čeprav »nunquam reformata«, tudi kartuzija Pleterje. MARJAN MOŠKON Cartusia nunguam reformata, quia nunquam deformata. — Kartuzij ski red ni bil nikdar reformiran, ker ni bil nikdar deformiran. Stat crux, dum volvitur orbis. — Stoji križ, medtem ko se zemlja suče (napis v kartuzijanskeim grbu iz 13. stoletja) Odstavka v okvirčkih sta izvlečka iz slavnostnega govora inž. Jožeta Levstika-Vida ob odkritju sporamske plošče kartuziji Pleterje in njenemu priorju dr. Edgarju oktobra lani. Reprodukcije plastik ob vmesnčh naslovih so posnetki sMepnikov, kapitelov in konzol v arhitekturi stare pleter-ske cerkve. »S čim pa ste postregli predsedniku republike tovarišu Titu, ko Je bil tu?« »Z našimi specialitetami. CjOSt Koškom vS\iur'" Z GENERALOM IVANOM LO- Sia'vpM"iA„N.OM' NEKDANJIM KOMANDANTOM TOM-^VE BRIGADE, PRED SPOMINSKO PLOŠČO NA PLETERSKEM SAMOSTANU Jedel Je tunino z jajci, kumaricami in drugo oblogo. Posebej Je pohvalil domači sir. Ko smo mu ponudili slavni liker ,la Chartreuse', ki Je znan kot kralj likerjev. Je rekel, da je precej močan. Kaj tudi ne bi, saj ima 55 grždovl Izdelujejo ga v Veliki kartuziji Chartreuse v Franciji iz 130 zdravilnih rastlin.« Kartuzijani so zelo ponosni na predsednikov obisk, saj jim je to najlepše priznanje za njihovo pogumno in napredno zadržanje med NOB ter sodelovanje z ljudsko oblastjo po vojni. P. prior nadaljuje: »Predsednik je bil pri nas zelo vedro razpoložen. Ni se mogel načuditi kako velik je samostan. Iz predvidene pol ure obiska sta nastali dobri dve url prijetnega sprehoda STARA CERKEV NAVDUŠI S SVOJO ARHITEKTURO VSAKEGA OBISKOVALCA. VENDAR RAZPADAJOČA NOTRANJŠČINA IN STREHA KLIČETA NA POMOČ. TUDI PREDSEDNIK TITO SE JE ZAVZEL ZA TAKOJŠNJE POPRAVILO. ) OBISK V KOČEVJU »Od Jiikarije' se težko živi*« Mojster Jože Kajjež naju je s kolegom, ko sva 'vstopila v delavnico in vprašala kako je kaj s čevljarskim stanom v Kočevju, najprej malce nezaupno premeril. Ko sva povedala, da sva od »Dolenjca«, se mu je obraz hitro ra -lezel v nasmeh. — Star čevljar sem, mladih ni več dobiti! Od »flikarije« živino, od »flikarije« pa se težko živi, verjemite mi! V delavnici nas je pet — mojster Kajiež je pri tem globoko vzdihnil in nadaljeval: — samo pet nas je, ja! — Ko'.iko parov pa imate zdaj v delu? — Kakšnih 600 jih bo; 90 odstotkov od tega je »flikarije« brez templancev, 10 odst o;kov pa je za templanje. Veste, čevlji, ki so zdaj naprodaj so lepi, ni kaj reči, narejeni pa so tako, kot bi šlo samo za to, da se ljudem denar jemlje .., —Kaj pa novih čevljev, se še lotevate? — Naročil je dovolj, samo časa ni! Samo 5 nas je v naši delavnici, kot sem že povedal in samo še 1 zasebni čev Ijar je poleg nas v Kočevju, ljudi pa 4000; Delavnica je malce majhna, svetla in suha pa je. Jaz sem že upokojen, veste, pa čakam na zameno, ^1 je ni... Shajamo bolj slabo, ko je na 1 dinar kar 12 dinarjev odvodov za socialno zavarovanje, prispevke in vse drugo. — V kolikem času popravite čevlje? — Takole 2 do 3 tedne je treba čakati, če pa je treba, ustrežemo takoj. Po pravici Sbvedano nam prav tisti, ki \e jim mudi, delajo največ zmešnjave, še med vrati snemajo nekateri čevlje z noge, pa ga seveda moraš takoj vzeti v deđo ... Slovenski jamarji v Kostanjevici Klub novomeških jamarjev je povabil vse svoje Vrstnike v Sloveniji na dvodnevno ekskurzijo v Kostanjevico. V soboto, 3. oktobra, se bo3o udeleženci zbrali nad fzvirom Studene, od koder te bodo spustili v nedavno faziskano Jamo, po večerji pa te bodo zbrali ob tabornem ognju. Naslednjega dne si bodo najprej ogledali kosta-ffjevKke kulturne znamenitosti — simpozij »Forma vi-TO«, grad in Gorjupovo galerijo —, nato pa se bodo odpeljali na Gorjance, kjer bo 6b Pogani Jami Jamarski piknik. Marljivi novomeški jamarji bodo tako še bolj afirmirali sebe in svoje vneto raBiskovanje dolenjskega podzemlja. TAKO KOT V SEMISKIH GORICAH - VIDITE JIH NA SLIKI — JE TE V VSEH NAŠIH VINOGRADIH ... (POTO: POLDE GRAHEK) V KOČEVSKI LEKARNI SE ŽE POZNAJO HLADNI DNEVI Dober tek po tabJetah! »Zdajle, ko prihaja zima, prodamo največ raznih sirupov za kašelj in prehlad. Nekatere naredimo sami, nekateri pa so tovarniški. Najraj- ši imajo ljudje alteo, beli slez, ki je priljubljen tudi za čaj,« Je povedala tovarišica Silva Oven, farmacevtka iz kočevske lekarne. 306 KUHARJEV ČAKA Olimpijska vas je pripravljena »TOVARIŠICA PRAVI, DA NI TREBA DATI NOTER!« Majhen dečko pred zoprno nalogo. Zunaj se poigrava sonce s prvimi rumenimi listi, on pa vihti peresnik, da neusmiljeno škriplje po pa-pir ju. »Pozabil sem narediti domačo nalogo, pa sem moral ostali po šoli,« pravi Mirko Zdravič, učenec II. razreda osnovne šole v Banji loki blizu Kostela. Prijatelja spoznaš v nesreči, nas uči pregovor, in Sonja Drežnik-Kacova iz I. razreda prizadevno pomaga svojemu kolegu, da mu teike minute kar najhitreje minejo... Naloga je napisana in Mir ko teče k tovarišici, da ga odreši. Ko se vrne, me poprosi: »Tovarišica pravi, da ni treba dati noter!« »Ali kaj bereš časopis?« »Berem. Samo ne morem se zdajle spomniti, kako se mu reče.« Poizkusil sem pomagati: »No, kaj pa ti ti? Gorenjec, Stajerc . ..?» »Kostelec!« se je izprsil. Nimam kaj oporekati, in res »ne bi dal noter«, če ne bi bila Mirko in Sonja tako prisrčna prijateljčka. To pa je bolj važno kot sto drugih stvari... M. MOŠKON V Tokdu so že imeli uvod v olimpijske igre 1964: slavnostno so odprli olimpijsko vas, v kateri bodo stanovali športniki iz 98 dežel sveta. »Vas« obsega 14 štirinadstropnih stanovanjskih blokov, 249 vil in lesenih vveekend hišic, trd restavracije, nadalje kavarne, banke, gledališča, kozmetični salon, kopališča, potovalni urad, poštni urad in številne trgovinice. Za športnike bo skrbela cela armada uslužbencev: 306 kuharjev, 563 tolmačev, 81 vratarjev, 2336 različnih drugih uslužbencev (pc-trgovinah, uradih, kopališčih itd.) in 1138 stražarjev. Hkrati so odprli še nekaj manjših olimpijskih vasi, dn sicer v Oisu za jadralce, v Karuizawi za jahače, v Haloji za kolesarje in ob Sagamskem jezeru za veslače. Stanovanja so strogo ločena za moške in ženske tekmovalce. Vstop v vas je dovoljen samo s posebnimi izkaznicami. Na splošno pa je največ povpraševanja po raznih tabletah, ki jih prodajo tudi po sto škatel na dan. Precej gre uspavalnih praškov in sredstev za pomirjanje živcev. »Štiri leta sem že tukaj, vendar v tem času še nismo izdali nobenih napačnih zdra-ril,« potolaži naše nezaupanje tovarišica Ovnova. Pri tehtanju se sploh ne zmotijo, ker morajo vsako stvar trikrat preveriti, bolj nevarno je pri raznih škatlicah, ki so zelo podobne in imajo celo isto barvo ovitka. Seveda tudd v takih primerih veže farmacevte zakon in si ne morejo privoščiti nobene površnosti. Težave so z uvoženimi zdravili, največ za srčne bolnike, ker je nekatera težko dobiti, ljudje pa ne marajo naših, čeprav so prav tako dobra. Lekarna ima sedaj 7 uslužbencev. Za kadre ni problem, pač pa je stiska za stanovanja. Lekarno postopno preurejajo in pravkar so dobUl novo pohištvo v »material-ki«, kar Je stalo okrog milijon dinarjev. Oficina ln laboratorij sta že eno leto lepo opremljena, zdaj pa so na vrsti še drugi prostori. •**iezna skrinja je ena izmed zanimivosti v kočev-F ^Krajinskem muzeju. Nekdaj je služila za blago na gradu grofov Auerspergov. V muzeju imajo Pmo predmetov in pohištva iz srednjega veka, med R» tudi dokaze o podelitvi mestnih pravic Ko-m leta 1471. Peter Sobar, ravnatelj muzeja, pravi, lahko pričeli misliti na priprave za proslavo PJMce mesta. Muzej NOB, pregled delavskega tega predela, etnografsko zbirko in druge od-Jj j« letos obisskalo že več kot 6000 ljudi, lani ob zbora odposlancev pa jih je bilo celo več kot Največ je skupinskih obiskov izletniških orga-r*i >n sol, pa tudi posameznikov pride precej. Milijonska dota za kralja Konstantina Kot poročajo danski časopisi, je baje zahtevala kraljica Frederdka za poroko svojega sina z dansko princeso Ano Marijo od danske kraljevske družine doto milijon dolarjev. Uradno so te vesti v danskem zunanjem ministrstvu zanikali. »To je zadeva grškega in danskega dvora.« pravijo, na obeh dvorih pa o zadevi z doto raje previdno molčijo... Orožje z »neomejeno" močjo »Pokazali so mi orožje strahotnega uničevanja,« je pred kratkim izjavil premier Hruščov skupini japonskih socialističnih poslancev na skoraj dve uri trajajočem sprejemu v Kremlju. »To je najmočnejše orožje, ki sploh obstaja. Njegova moč je brezmejna.« Razumljivo je, da je ta izjava, četudi samo del zelo dolgega pogovora, spodbudila komentatorje vsega sveta, da se znova lotijo domnev o »super orožju«, Že v času, ko je svet izvedel za vodikovo bombo in njeno rušilno moč, so se pojavile domneve o morilnem orožju, ki bi imelo moč sto megaton. Ni samo naključje, da ji je neki britanski časnik nadel ime »bomba sodnega dne.« Zahodni vojaški krogi menijo, da gre morda za novo bakteriološko orožje in da so sovjetski znanstveniki že pripravili uspešno obrambo proti njemu. Londonski dnevnik Sun piše, da gre po mnenju britanskih znanstvenikov za i ic v t ionsko (bombo -N), ki jo Zahod že več let pripravlja. Bomba ne eksplodira, temveč »samo« oddaja nevtrone, ki prodirajo skozi več metrov debele zidove. Ameriški izvedenci sodi jo, da bi 100-megatonska bomba vendarle ne imela tolikšnega radiusa uničevanja, kot ga je opisal sovjetski premier, to je, da more uničiti življenje na Zemlji. Kobaltova bomba pa bi bila, kot pravijo, hudo nevarna tudi za deželo, ki jo uporabi. Ali ne gre morda za strahotno orožje po sistemu laserja, to je izredno močne kon- centracije svetlobnih žarkov, ki prebijajo vse? Premier Hruščov je govoril o novem orožju kot obrambnem orožju. SZ ga ne namerava uporabiti, temveč samo opozarja morebitne pustolovce. V tem tiči tudi odgovor, čemu so v SZ konstruirali tako o-rožje. Smrtonosna igla je zgrešila srce Na procesu proti skupini nacističnih zločincev zaradi zločinov v Auschvvitzu je izpovedal 44-letni poljski novinar Mieczyslaw Kieta pretresljive podrobnosti. Pri nekaterih jetnikih je injekcijska igla s smrtonosnim fenolinom zgrešila srce in zadela pljuča. »Te žrtve so od bolečin izgubile zavest in so se pozneje prebudile na kupu mrtvecev,« je izpovedala poljska priča. »Nekoč sem videl, kako je tak .mrtvec' nenadoma skočil s tovornjaka,« je povedala priča. »Mož je skušal pobegniti, toda pod kroglami, esesovskih stražarjev se je zrušil.« Kieta je posebno težko obdolžil obtoženega Klehra-Klehr je bil tisti, ki je leta 1942 njegovega očeta in nekaj drugih slabotnih jetnikov izločil in jih poslal v plinsko celico. Nadalje je pripovedoval Kieta, da Je našel v Kleh-' rovi sobi na tleh ubitega sovjetskega vojnega ujetnika. Vse naokoli je bilo poškropljeno s krvjo, na tleh pa Je ležala injekcijska igla. Očividno se Je Klehru zlomila igla, ko Je hotel dati ujetniku smrtno injekcijo. Nato ga je eseso-vec kratko malo potolkel. Policaji zahtevajo nova krila člani policijskega orkestra v škotskem mestu Dundeeju so izjavili, da ne bodo več nastopali, dokler ne dobijo novih kril. Muzikanti se s pravico jezijo, ker še danes nosijo krila, kupljena za orkester leta 1906. Preteklo nedeljo so igrah pred kraljico, toda zdaj so odbili, da bi se še javno pokazali zaradi »stanja, v katerem so njihova oblačila.« Tovarišica Silva Oven med delom v kočevski lekarni Najstarejša Kolumbijka ima 160 let lUtoo dve uri hoda Uvarada v Kolumbiji 4» majhni vasi starka V* Carces-. ta st«£ S«*, da se je rodila tm in ima torej 160 £kna dejps.santos &1*-Wb vfsl trdi, da V«. 1« tet, tretja naj' J^a prebivalka Kolum- ^Scotland Xaraa v pokoju fn tega meseca £° J».v zasluženi P0*0-3. «& te! Scotland 6]>tge HatheriU-&1WWA, da se <*> samo s cv % to s sadnim drev ^Mherili je bil 4A ^ slvAbi to je » ".»Vmatacev. -Njegov primer ^ bil na}-^ejši: milijonski poštuj). Doslej so našli &e-fpo šestino naropa-lMenarJa. S tem pri' &a se bo odslej ukvar-t^^heriUov naslednik, Ernest Milan. Skrivnost Crnecjfl'ezera češkoslovaški potapljači so našli zaupne iwc^, ^"^"te Češkoslovaški zunanji minister Ljubomir Struo-gal je seznanil na posebni tiskovni konferenci domače in tuje novinarje s pomembnimi novimi dokumenti o dejavnosti nacistične obveščevalne službe med drugo svetovno vojno. Te dokumente so odkrili potapljači na dnu črnega Jezera na šumavi, v Jugozahodni češkoslovaški, blizu meje proti Zahodni Nemčiji. Med dokumenti, ki jih je minister Strougal pokazal, Je tudd zaupno gradivo o »pogojih za novi, četrti nemški rajh« Z zgodovinsko politifr nega stališča so zelo pomembni doslej še neodkriti dokumenti najvišjih nacističnih voditeljev o taW imenovani »dokončni *** šitvi židovskega vprašanja*« t. J. o načrtnem uničenju vseh Židov na svetu. Med posebno zanimiv« dokumente sodi vsekakor tudi komplet periodičnog* biltena četrtega oddelk* glavne varnostne uprav* rajna, ki vsebuje anali*0 notranje situacije v N«0' okupiranih deže-?l3deni dokumenti K-? ključne podatke „iC* to sodelavcih na-^Obveščevalne služ-^t^oslovaski in dru-^iMjh. Minister Strofa ^teJpruiki izjavil, Wtf^mljivih Tazlogov ftjgjftontav za zdaj se ^Javiti. f ^ potrebno po-,X^enen dokumen-fc*too proučujemo, razumljivo, da KS? **te pozneje pO" Wl ^Javili,« je tel* J« rnmister Stro- ^»fe dokumenti 9° i?**tem v desetih j/51"^ Cmega Jezera. l* SLEPCE llCltoanJe ^ Usoče li^eL.em ameriškim 5»?m uspelo tad* S,!?** siz plastične # b°d° v krat- roženico tudi ? O^^eoialist dr. vni-W „dr- Hirotsugu V> tu ^ Miguel Re- odlične uspe-WA i«!1 neki kunec že let* z umetno Pojasnilo naročnikom Na številna vprašanja naših naročnikov in bralcev, če bo Dolenjski list poslej izhajal vedno na tako »dobrem ln lepem papirju« kot je izšel zadnji četrtek, pojasnjujemo: srednjefini beli papir smo tokrat morali vzeti, da je naš tednik sploh lahko pravočasno izšel. Tiskarna DELO žal nima nobenih zalog rotacijskega papirja v svojih skladiščih, ker ji ga tovarna papirja iz Krškega dobavlja ta&orekoč vsak dan sproti! V dnevnem tisku je že bilo pojasnjeno, v kakšnih zadregah je kolektiv tovarne papirja v Krškem, ki mora zdaj skrbeti za roto papir za skoraj vse naše glavne časnike, ima pa razen tega še izvozne obveznost!! Ker smo vzeli za zadnjo številiko tako dober papir, bo seveda tudi račun zanjo precej večji: kar 150 tisočakov več bo treba odšteti za papir, ki ga je tiskarna slučajno imela na zalogi! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA ------------- -™-»■■■T i«*TI»l Kaj s3 vsak tu'en zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LISTI bije pa je Flora Caicedo, kd živi v La Doradaamu in ima 120 let. Adelia Carces Je videti kot skelet, prekrit s pergamentom, in ima že dvajset let pri postelji pripravljeno rakev. Starka pravi, da je nekoč pred njeno hišo raz-jahal osvoboditelj Bolivije Simon Bolivar in da mu je ponudila pijače. Adelia, ki je pred 39 leti izgubila svoj zadnji zob, govori komaj slišno, vendar razumno in premišljeno. Pripoveduje, da je bila dvakrat poročena. Hoditi že dolgo ne more več in njeni domači jo vsak dan nesejo pred hišo. LAŽNI KARDINAL V ITALIJI Neki italijanski nepridiprav je počastil v kardinal-skem oblačilu številna italijanska podjetja in jim pri tem izmamil 200 milijonov lir. Alceo Camucci je bil pri svojih obiskih oblečen v kardinalska oblačila, pripeljal se je v lesketajočem cadillacu z livriranim šoferjem. S svojo zgovornostjo je podjetnika prepričal, da prodaja živila na veliko, čisti dobiček pa je namenjen v dobrodelne namene. Podjetniki so slutili dober posel dn so bili takoj pripravljeni plačati predujem. Ko pa je nekdo povprašal o tem Vatikan, je bila goljufija odkrita. - No, Janez je pa dobil res idealno ženo! Prvi uspeh sem že dosegel: obljubil mi je, da ne bo več jedel banan! I SMEH STOLETIJ f ■ JE Spartanski zbor starcev je moral poslušati na dolgo | § razvlečen govor odposlanstva z otoka Melosa, ki je prosilo I I za pomoč v živežu in marsikdo od svetovalcev je zgubil | i potrpljenje. Ko so prosilci končali in zahtevali odgovor, so I 1 zvedeli naslednjo modrost: | »Med vašim dolgim govorom smo pozabili začetek, s I konca pa prav zaradi tega ne razumemo.« Toda odposlanci so se znašli: pokazali so Spartancem I 1 prazno vrečo. Nato so se Špartanci en dan postili in jim I I dali prihranjeno hrano s seboj. Neki tujec, ki je izredno dolgo stal na eni nogi, je dejal I Spartancu: I »Ne verjamem, da bi ti mogel toliko časa vzdržati kot I jaz.« I »Jaz ne,« odvrne nagovorjeni, »toda tako uslugo ti lah-§ ko napravi vsaka gos!« Pripovedujejo, da se je Bias, eden izmed prvih sedmih I grških modrijanov, vozil nekoč po morju v družbi brez-I božnikov, ki so svoje breztaoštvo razlagah na dokaj neokusen način. Nenadoma se je dvignil hud vihar in ladja se je začela močno zibati. Tedaj je vsa družba — z brezbožniki vre(l — začela klicati bogove na pomoč. Bias pa je mirno »Molčite, sicer bodo bogovi slišali, da ste tu!« Ko je prišlo v mestu, kjer je Bias živel, do potresa, se je tudi filozof golorok pridružil množici beguncev, ki so s sabo vlačili vse svoje imetje. Nekdo ga je vprašal, kje ima svoje stvari, te odgovoril mu je: »Vse svoje nosim s seboj.« Saša Dobrila ARGONA VTI [joreo TJ «OČ£Šl \ZLATO RUNOJJS [TAKOVE] MOC.OČNI KBAL3! 3£ZA") |l BO<,OV BO POTOLAiENA KO { ISE VRNE ZNAMEN3E SPRAVNE) ni ŽRTVE NAZAO V misirARO domovino! v^C^: tv031 ZEtfl LAHKO USTREZEM,ČE BOŠJZPOLNIL PREPPjSANE NALOGE,-ĆE 3ih PA NE IZVRŠIŠ, BOŠ r-^ J BOHOVI SO ME POSLALI NA POTJ^POBRO! POSVETOVAL"* IN CE "X N3IHOVA VOLJA, DA ("VSE BOM SE Z ARESOVIM ZMACJAM, BOM ZMACjAL, ĆE PLSVEČENlKOM. rBSS PRUCAČNA,BOM POGUBLJEN !J -1/^ -\i—i i L j 'Jji umnu i.—r-^ iStf^r-^ \ r X* i^TA ČAS, MEPEJA, POSTREŽj) GOSTOM NAVRTUlGpTlfl ?su£n3E bodo tako?1 ^prinesle pi3ačo. / flU^sTzAMIŠLJEN"^ KAJ PRAVIJO NASE ZADRUGE O VAŠKIH STROJNIH SKUPNOSTIH —»—fMi ni« .....i —ii- hm .—... ..— . .1.1-—..—.fj - - i .. l j — ■ ....... — .j—iiu----M———— Janku Pečariču odgovarja Kmetijska zadruga Metlika 28. maja letos smo v rubriki ODKRIT RAZGOVOR objavili pismo, ki nam ga je poslal tovariš Janko Pečarič iz Čuril 4 pri Metliki. V njem je načel vprašanje, da strojno delo v naših kmetijskih zadrugah ni najbolje organizirano. Menil je, da bi nekakšne »vaške skupnosti«, kot so jih posamezni kraji že imeli, lahko dobro upravljale z manjšimi kmetijskimi stroji, ki bi bili predvsem kmetom-kooperantom na voljo takrat, ko je potreba po strojih največja. Vprašanju smo konec maja posvetili celo stran v Dolenjskem listu, potem pa smo prosili za mnenje tri kmetijske zadruge: metliško, črnomaljsko in novomeško. Zal je trajalo tri mesece, preden smo dobili vse odgovore, nato pa spet ni bilo dovolj prostora, da bi jih takoj objavili. Zato šele danes objavljamo odgovor, ki nam ga je poslala KZ Metlika, druga dva pa sledita. Menimo, da je vprašanje, ki ga je načel tovariš Pečarič, Še vedno zelo pereče za vse naše kmetovalce in jih zato prosimo, da vse tri odgovore skrbno pretehtajo, nato pa tudi predlagajo kot člani zadrug svojim zadružnim svetom, kaj bi glede sproženega vprašanja kazalo ukreniti. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Na vprašanje, ki ga zastavlja Janko Pečarič iz Curil in na vprašanje, ki ga s tem v zvezi postavlja pred nas uredništvo Dolenjskega lista, daje Kmetijska zadruga Metlika sledeči odgovor: Z oziram na to, da je na vasi vedno manj delovne sile in da je tehnika in mehanizacija daleč naprej od načina obdelave zemlje In kmetijske proizvodnje na vasi, je nujno potrebno, da se bolj konkretno lotimo reševanja tega problema. Hriboviti predeli in manjša kmetijska področja še dolgo časa ne bodo postala interesantna za podruzbljanje in kmetijsko proizvodnjo s strani kmetijskih zadrug, kmetijskih posestev, pa tudi ne s strani kmetijskih kombinatov. Zato hi bilo potrebno, da se zagotovi kmetijska proizvodnja na teh področjih s nabavo primernih strojev, M bi nadomestili manjkajočo delovno sjilo, omogočili pa boljšo proizvodnjo in večje hektarske donose. PREDLAGAMO: vaška skupnost naj ima potrebne stroje! Mišljenja smo, da bi se na vaseh organizirale »vaške skupnosti«, ki bi bile v tesni povezavi s kmetijsko zadrugo in katerim bi morali dati na razpolago kredite za nabavo primernih kmetijskih strojev, člani »vaške skupnosti« M najeli kredit pri istih denarnih zavodih kot kmetijske zadruge, za katerega bi jamčili S celim svojim premoženjem. Priporočila za odobritev takega kredita naj bi dala kmetijska zadruga in to le tistim »vaškim skupnostim«, katerih člani so kooperanti pri KZ. Da se ne bi stroji prehitro ■ Rudniki lignita so avgusta nakopali več kot 1,5 milijona ton premoga, kar Je rekordna mesečna proizvodnja. Večja količina lignita bodo za Stroko potrošnjo dobavili sele novembra ali decembra. ■ V Slavoniji bodo letos zasejati • pšenico okrog 70.000 ha obdelovalnih povriin, kar Je za 6.000 ha manj kot lani, namesto te pa bodo vsejall več koruze. kvarili in postali neuporabni, bi »vaška skupnost« poslala na tečaj za upravljanje s kmetijskimi stroji (traktorski tečaj) nekaj svojih članov, ki bi pozneje upravljali s temi stroji. Seveda bi »vaška skupnost« morala plačati zamujeni čas temu svojemu članu, M bi upravljal s strojem in ga tudi socialno zavarovati. Vsaka »vaška skupnost« bi morala imeti svoj upravni odbor, ki bi se volil na občnem zboru vsako leto. Upravni odbor naj bi imel svojega predsednika, tajnika in blagajnika, ki bi vodili posle skupnosti kot izvršni organ Ta »vaška skupnost« naj bi bila v tesni povezavi s kmetijsko zadrugo, posebno z oddelkom za kooperacijo. Kmetijski strokovnjaki v KZ bi strokovno vodili oziroma dajali strokovne nasvete »vaškim skupnostim« za njihovo delo in proizvodnjo. »Vaške skupnosti« naj bi bile kolektivne članice kmetijskih zadrug »Vaška skupnost« bi morala skrbeti, da bi se obvezno izvajal vaški kolobar kmetijske proizvodnje, ker bi le na ta način prišli v poštev kmetijski stroji, lfl bi jih imela »vaška skupnost«, kot so večji kmetijski stroji (kombajn ipd.), ki jih ima zadruga. »Vaške skupnosti« bi naj bile kot pravne osebe regi- ODKRIT RAZGOVOR strirane na gospodarskem sodišču in naj bi bile kolektivne članice kmetijskih zadrug. Smatramo, da bi se na ta način zadruga in kmet dosti bolj konkretno povezala, kot se sedaj, ko so se velike zadruge le nekoliko preveč oddaljile od kmeta. Vzrok za to je največ v tem, da imajo zadruge svoja posestva in so z njimi toliko zaposlena, da pridejo kooperanti, še manj pa nekooperanti, zelo pozno na vrsto za strojne storitve (kar je točno po starem pregovoru: »bog je najprej sebi brado ustvaril«). Tako tudi zadruga najprej sebi opravi vsa strojna dela na svojem posestvu in šele potem pridejo na vrsto drugi. Da pa bi zadruga nabavila toliko strojev, da bi v sezonah v nekaj dneh opravila vsa potrebna dela, je nemogoče, ker bi potem stroji (in strojniki) izven sezone stali neizkoriščeni in bi zadrugi povzročali preveliko izgubo. Ustavimo beg z zemlje! To je le naše mišljenje, pristojni činitelji pa naj zadevo proučijo. Mi smo mišljenja, da Je to ustvarijivo in smatramo, da bi s tako potezo dosegli veliko večji uspeh na področju kmetijstva nasploh. Na predelih, ki so sposobni za vsestransko strojno obdelavo, razširjajmo družbeno posest, na ostalih pa omogočimo izkoriščanje tehnike in mehanizacije, da ne bomo vedno govorili o zaostalosti in nerazgledanosti kmečkega človeka, ki živi na vasi in dejansko še danes dela na način kot so delali njegovi predniki! Zakaj beži kmečki človek s kmetije, tudi s tiste, kjer bi še lahko ostal? Največ zato, ker vidi, da si vsakdo pomaga z novimi telutičhimi dosežki, njemu pa je to onemogočeno, če vzamemo njegovo oddaljeno kmetijo. Tako pa, kot smo omenili, bi tudi temu človeku, ki je oddaljen, omogočili, da bi tudi njemu tehnični dosežki omogočili lažje življenje in ga zadržali na njegovem posestvu. Tu bi lahko dosti več koristil sebi In družbi in ne bi več tako silil z zemlje, kot sili danes. Direktor KZ: Franc Jaki je vič (;.)i.v jouop soj vi. af 04 :i«x>tiw »i epoiJod «s f«u 'nmAej * PP!* w iuquia}dos -%\ soj.ai o\\ «j af jop h) — VIDIŠ, TRAKTORJA NE MOREM KUPITI NA KREDIT, FIČA PA LAHKO! Četrti transport IMV v češkoslovaško Z bršlinske tovorne postaje je v petek odpeljal že četrti vlak, naložen s 40 vozili IMV za Češkoslovaško. To je predzadnja pošiljka dobave 200 vozil, ki je bila predvidena za III. četrtletje, zadnja pa je bila naložena včeraj. IMV Sanitet in IMV Servis sta na Češkem sprejeta kot tipski vozili in se kupec zanima tudi za nadaljnjo dobavo teh avtomobilov. Na češkem organizirajo servisno službo IMV, ki je osnovni pogoj za solidno eksploatacijo. »TEKSTILANA« potrebuje nove stroje Plan proizvodnje letos v »Tekstilani« kar lepo izpolnjujejo, saj so ga konec avgusta z izdelanimi tekočimi metri blaga presegli za 1 odstotek, s prodajo pa so bili za kar 10 odstotkov nad planom! Letos so do konca avgusta naredili za 11 odstotkov več kot lani v enakem času, vnovčeni iztržek pa je bil za 23 odstotkov večji od lanskega. S prodajo izdelkov v »Tekstilani«, tovarni sukna v Kočevju, torej nimajo preglavic. Nekoliko teže je z nabavo osnovnih surovin, ker morajo pretežni del volne in sintetike kupovati v inozemstvu. Delajo samo mikane tkanine, sintetiko pa uporabljajo za ojačanje. Tudi kolektiv »Tekstilane« se ukvarja s pripravami za prehod na 42-urni delovni teden. Po temeljitih analizah so ugotovili, da bodo, preden si bodo lahko kaj takega privoščili, morali povečati storilnost dela in osebne dohodke. Oboje bo šlo težko brez rekonstrukcije tovarne, ker je njena strojna oprema zelo zastarela. Načrti za rekonstrukcijo so že pripravljeni, le sredstva bo zlasti sedaj težko dobiti. Vse, kar je potrebno, bi opravili v treh stopnjah: v prvi bi potrebovali 135 milijonov, v drugi 150 milijonov in v tretji 95 milijonov dinarjev investicij. Bruto proizvod bi se nato iz dosedanjih 800 milijonov dinarjev na leto povečal na 2 milijardi 200 mi- Skozi štalcarje večji promet proti Reki Odkar Je asfaltirana cesta do Livolda, Je narastel promet iz Slovenije proti morju tudi na cesti skozi Štalcarje. Cestno podjetje Je popravilo makadamsko cesto, da ni več tako rebrasta in da so poslali čudoviti pokrajinski pejsaži južno od Kočevja bolj dostopni tudi za turiste. Pred leti Je bila v Stalcar-JUi osnovna šola, pozneje pa so jo ukinili in združili s šolo v Kočevski Reki, kamor vozi poseben avtobus otroke lz Brige, Ajbflja, Morave, Stal-carjev in Novih lazov, drugi avtobus pa vozi starejše otroke v šolo v Kočevju. Kar zadeva šolanje, so Starši in mladina v leh krajih zdaj zadovoljni. V okolici Staloarjev je vedno dovolj lovcev, ki pridejo semkaj od vsepovsod. Visoka lovska zavest in malo naseljeni kraji so razlog, da divjih lovcev skoraj nI. lijonov dinarjev. Rekonstrukcija je toliko bolj opravičljiva tudi zategadelj, ker bi vsa investicijska sredstva porabili za nakup strojne opreme. Dosedanji prostori namreč v celoti odgovarjajo. Struktura cene njihovih izdelkov ni najbolj ugodna: v polletju so porabili 48 odstotkov sredstev za surovine, 16 odstotkov za režijske stroške, 7 odstotkov za prometni davek, 22 odstotkov za osebne dohodke, 7 odstotkov pa za prispevke in za sklade. Povprečni osebni dohodki v februarju so bili 30.400 dinarjev na zaposlenega, letos v juliju in v avgustu pa že 39.200 dinarjev. Delavcev, ki bi v osemurnem delavniku zaslužili manj kot 25 tisočakov na mesec, ni več, še vedno pa je precej takšnih, ki zaslužijo manj kot 30.000 dinarjev na mesec. Razen tega pa podjetje pri prej opisani strukturi cene ustvarja zelo malo skladov. Lani so jih ustvarili za 15 milijonov dinarjev, letos pa jih najbrž ne bo za veliko več. Hkrati, velja poudariti, da bi kolektiv veliko laže dihal, če bi Imel v obratu sodobno strojno opremo. Rekonstrukcija »Tekstilane« je torej kljub pomanjkanju investicijskih sredstev utemeljena. Celotna investicija bi bila porabljena za nakup strojev, precej pa odtehta tudi to, da bi bila nato rešena bodočnost 320-članske-ga kolektiva, ki se zdaj z zastarelo opremo težko spopada z ekonomskimi zakoni. Skozi desetletja si je na tržišču že ustvaril renome i" tradicijo,' česar pravtako ne gre podcenjevati! Vodovod in zadružni dom v Predgrađu Vodovod v Predgrađu je speljan samo do pol .vasi, radi bi ga pa tudi drugi prebivalci. Ker pa je prav po tem delu vasi teren za kopanje ze' lo trd in skalnat, bo potrebno sodelovanje vseh vašča; nov. Le z združenimi močmi bodo lahko uresničili željo polovice vasi. Drug problem kraja je z*' družni dom v nekdanjem gradu. Na stavbi sta dve spominski plošči, posvečeni naši revoluciji, ki ju pa zaradi neometane fasade sploh ni moč videti. Ljudje se sprašujejo, kdo je odgovoren za dom in kdo bo dal sredstva za ureditev fasade? »V Starem irgu plačajo več!« tu pridušal Ivan šlajmar i* Predgrađa. »Koliko dobim tele?« je ponovil vprašanj6-»Kolikor mi dajo! v S'*rem trgu plačajo več, da ne K0-vorim o Hrvatih, toda če fP Peljem v drugo občino, sernJ spet ne splača, ker nabijeJ0 neke dajatve, pa sem na **" tem,« Je dejal, s'opil k lep9" mu teletu na vozu ln ge P0" boža,l. Prav tako, kakor bi s« poslavljal od nJega s ltc#loin, srcem. Torek je bil in okrog zadružnega doma v Predgrađu — nekdanjega gradu, kjer pa je zdaj trgovina, šola, luno, matični urad in še kaj — Je bilo živahno. Ob torkih Je tu odkup živine ln kmetje so pripeljali mlado živino, da jo prodajo odlkupovalcem KGP Kočevje. »Če bo kaj več denarja, bom telička prodal, sicer ga bom ped.lal domov,« se Je v značilnem poljanskem dlalek- BREŽICE: bo letos drugače? Poletnega zatišja in lenobnega počitniškega vzdušja je konec. September je že prinesel s seboj razgibano družbeno življenje in spet se pričenja niz novih akcij, razgovorov in posvetovanj o najraznovrstnejših problemih, ki jih poraja vsakdanjost. Ob tem času vsakokrat znova pričakujemo osvežitev v kulturnem življenju. V brežiški občini so tudi že vznikli načrti oz. bolj želje za novo, prihajajočo sezono. Pripravljeni so programi kulturno prosvetnih organizacij, ki se zaključujejo z navedbo dotacij, ki jih potrebujejo za svoje delo v tej ali oni vasi. Koliko in kaj si lahko obetamo v kulturi in prosveti od septembra do prihodnjega junija v občini Brežice, lahko sklepamo iz izjav nekaterih dolgoletnih delavcev na tem področju družbenega življenja. Profesor Bogomir .lavornik: »Klasičnih oblik kulturno-Prosvetnega dela v društvih v Brežicah najbrž ne bo več. Vpliv množičnih komunikar "jskih sredstev, predvsem radia in televizije, izostruje °ius ljudi in z amaterskimi Predstavami jih ne bomo hocg'Ii zadovoljiti. Preiti motorno na organizacijo kulturnega življenja v Brežicah, na dobre klubske večere, gostovanja političnih gledališč in organizacijo revij. Gostovala bi lahko organizirali hkrati za gimnazijo in odraslo občinstvo. Šolska mladi-■Ja letos ne bo obiskovala gle-•fe-ških predstav v Ljubljani. Ogovarjamo se za obiske c-'-jskega gledališča, kar bo glmnaaljo mnogo ceneje 'n tudi sicer bolj ugcino. ^lad za kulturo in prosvoto Pa bi moral v tem primeru večerno predstavo kriti ^"ho razliko.« Ciril Baškovič: »Vprašanje čilske godbe na pihala je. 5e vedno odprto. Za vaje nč-*a nlkrej prostora in tudi fcez uniform je. Godbeniki ?? pripravljeni stisniti se v i Pisarno v prosvetnem domu 15 na tihem upajo, da bodo ^'endarle naletlli na razumele.« Tovariš Baškovič je kot o rarni urediuk glasbenega ^ograma Radia Brežice polnili, zakaj ni več oddaj, cenjenih popularizaciji jjtaačih zborov in ansamb-Nikogar ni, ki bi z njimi-f-ai in jih pripravljal na n?rnan.je. Radio bi potem P-avljal vzgojno nalogo. ^*đo Dernač: »Premalo 'Ppdbujamo živo ku'lturo! V **-adu za kulturo m prosve-^.Je bilo zadnje leto res pre-"j denarja, vendar je še ved-y_ Premajhen del namenjen ravnosti društev. Sicer pa to l6los spet ot>eta P3itr0 j.-0- Na pomlad bo v Bre-.^h medobčinska revija, v 5^ah in Cerkljah pa pri-j^vlJajo krajevni kulturni ,aen. Prosvetni domovi so J* vsi po vrsta potrebni j^ditve. Upajmo, da bomo «)s dobil: vsaj najnujnejša •feđstva.« Savica Zbrko: »Ob 11 ika ^tična knjižnica se stis'ka * 25 kvadratnih metrih po-^^e, zato težko čakamo w selitev v prosvetni dom. Še tam nam bo tesno, ker je na razpolago en prostor, ki pa je seveda mnogo večji in lepši. Za prvo napoved o selitvi smo zvedeli pred dvema letoma. Kako bo letos, ne vemo. Cas bi že bil, da bd prosvetni dom dokončali. Menim, da bi dejavnost knjižnice v novi stavbi lahko povezali z dejavnostjo kluba. Ob pol štirih popoldne, ko se bodo vrata knjižnice zaprla, bi vse časopise in revije odstopili obiskovalcem kluba. Zjutraj bi jih spet prevzela knjižnica. Pa tudi na diruge načine bi lahko sodelovali«. Na kratko smo torej zvedeli za pomladansko revijo, za gostovanja, za težave pevskih zborov in za stisko v taijižni-oi, ob vsem tem pa je še ko- pica nerešljivih zadev, o katerih bi morali spregovoriti takoj na začetku nastopajoče kulturne sezone. V Brežicah na primer sploh ni mogoče govoriti o klubskem življenju, če ga nihče ne usmerja. Kaj pomaga, če se mladina zbere v klubu vsak četrtek, če pa je tam samo televizijski aparat- Takšni večeri brez vodstva so dolgočasni. Spet smo se torej ustavili pri ljudeh. Z amaterskim delom si uspešno pomagajo marsikje na podeželju, medtem ko v mestu to ne zadostuje več. Treba bo pregledati, kako se uresničujejo sklepi plenuma o kulturi in še pred sezono povedati, kaj bo in česa rte more hiti v Brežicah. JOŽICA TEPPEY — i .i.--* —v| Ura se je začela, ura slovenščine v petem razredu osnovne šole v Adlešičih, kjer poučuje učitelj Jože Jakofčič. »-Milena, pa začnimo ponavljati,« je rekel tovariš učitelj. Deklica je vstala z odprto knjigo v roki, drugi učenci pa so ji sledili sede. Ura slovenščine je vedno zanimiva. V ADLEŠIČIH: štirje za vse! ELKA ŠKRABEC, upraviteljica osnovne Sole v Adlešičih, se Je pripravljala, da stopi v razred. »Samo štirje učitelji smo, šola pa ima 166 učencev,« je povedala ob mojem začudenju, ker sem mislil, da jo bom našel v pisarni. »Name pride 34 KOČEVJE: stanovanja, dohodki, učilnice.... »Od predvojnih let do danes se je število šolskih otrok v Kočevju povečalo več kot za trikrat, se pravi od okrog 700 na preko 2.200,« je pripovedoval predmetni učitelj likovne vzgoje na Šeškovi šoli Ivan Brudar — Zan, ko sva se prejšnji teden kar na cesti zapletla v pogovor o problematiki šolstva. Nadaljevala sva v kavarni. »Vse težave šolstva v naši občini lahko strnemo v tri kratke, toda ne tudi tako enostavne probleme — stano- Vedno več televizorjev v Grčoricoh Grču'rice so vas, kjer je na število ljudi razmeroma največ televizorjev. Najprej so imeli vaškega v domu, zdaj jih je pa že šest. Z novimi sprejemniki pada tudi število obiskovalcev v dvorani, katere blagajna je prazna in nimajo s čim plačati snažilke; TV naročnino plačuje sindikalna podružnica obrata. Poleg drugih prireditev imajo v domu večkrat tudi kino. Včasih pride iz Ribnice, zadnje čase pa pogosteje iz Kočevja. F. GRIVEC vanja, osebni dohodki, šolski prostori, šeškova šola in gimnazija se stiskata v eni stavbi in sta druga drugi napoti, Bračičeva šola pa gostuje kar v treh stavbah. Učilnice so na splošno slabo opremljene, stavbe neprimerne; zgrajene so bile že pred več kot štirimi ali več desetletji. Drug problem je pomanjkanje učiteljev, kar. je v najtesnejši zvezi s pomanjkanjem stanovanj in nižjimi osebnimi dohodki, saj so naši prosvetni delavci veliko slabše nagrajevani kot oni v razvitejših občinah, so pa tu tudi neprimerno težji delovni pogoji. Občina si sicer močno prizadeva, da bi nam vsem zagotovila primerna stanovanja, vendar ji popolnoma še ni uspelo; še vedno jih nekaj stanuje v internatu,hotelu ali pri privatnikih. Po zakonu o financiranju šolstva so brez dvoma otroci v slabše razvitih občinah prikrajšani, tega pa ne more odtehtali še tako veliko prizadevanje občine. In zadnje: osebni dohodki prosvetnih delavcev pri nas močno zaostajajo za OD v gospodarstvu, kar je sicer splošen pojav, zaostajajo pa Ivan Brudar — likovno vzgaja učence na Seškovi šoli v Kočevju tudi za OD šolnikov v razvitejših občinah. Menim, da so politično teritorialne skupnosti dolžne zagotoviti sredstva za obvezno dejavnost šol, ne glede na proračunske možnosti. V družbenem planu za prihodnje leto bo treba analizirati stanje in upoštevati zaostajanje porasta osebnih dohodkov v šolstvu. Predvsem pa je treba otrokom zagotoviti primerne prostore in pogoje za šolanje. In v tem smo vsi prosvetni delavci e veseljem pozdravili prizadevanja občine za čim prejšnjo izgradnjo nove šole...« F. GRIVEC ur pouka, na moje kolege pa še več. Predmetni pouk je samo dopoldne. Tedaj sta zasedeni dve učilnici štiri učilnice se napolnijo popoldne. Tedaj imajo pouk nižji razredi. Osmega razreda nimamo. Vanj se je vpisalo premalo učencev, pa smo jih prešolali v Črnomelj. Vozijo se z avtobusom, s kolesi, nekateri pa pridejo k pouku peš. Razmišljamo, da bi v Črnomelj prešolali tudi sedmi razred, da bi imeli učenci kvaliteten predmetni pouk, ki ga v Adlešičih ne moremo organizirati. Učiteljev je tu že zdaj premalo. Vsaj petega bi morali še dobiti, da bi nas nekoliko razbremenil. Stanovanje zanj je pripravljeno.« »Kaj prosvetnega delavca na podeželju najbolj spravlja v zagato?« »Od nas zahtevajo, da smo povsod pTvi, na sestankih in v aktivnosti. Vsepovsod. Tega je toliko, da večkrat ne ves, kaj bi: ali pomagal kraju ali samo sedel v šoli.« »Kaj je torej šola?« »V Adlešičih tudi kulturni center, oziroma servis za pomoč in nasvete tistim, ki si prizadevajo gojiti kulturo. Kraj do zdaj ni imel nobene dvorane. V šolski učilnici so bili sestanki in prireditve. Vzdrževanje takega prostora pa naš proračun ni prenesel, zato smo morali gostoljubnost odpovedati.« »Adlešiči so zibelka belokranjske folklore, ki pa na žalost izumira. Kako bi jo »hranili?« »V šoli je poseben predmet o belokranjskem vezenju. Učenci in učenke delajo prtičke in jih potem prodajajo kmetijski zadrugi. Ta predmet poučuje v šestem in sedmem razredu Marija Cvitkovio, ki je sicer šivilja. Pisanicš znata napraviti le še dve Belokranjid To sta sesM Bard ca Jakljevič, 50, iz Ad-lešičev in Anka Veselic, 60, iz Purge. Plesi so se ohranili le toliko, kot je možno ob dedovanju a roda v rod. Umetno pa jin nihče ne goji. Ni denarja, Ce bi imeli denar, bi marsikaj poučevali na šoU. "Tudi izdelava belokranjskega platna gre v pozabo, škoda, ker je ta folklora tako svojska!« I. Z. »To zimo bomo spoli...« Precej delavno prosvetno društvo v Adlešičih bo letošnjo zimo lahko spalo, ker nima več prostora za kulturno izživljanje to pr> reditve. O prosvetni dvor* ni v vasi že leta govore pO sestankih, a več kot to ni uspejo napraviti. Doslej so uporabljali za nastope in prireditve razred v šoli, letos pa je ta razred postal učilnica in tako je konec z vsemi vajami in nastopi folklorne, dramske in tamburaške skupine. Ali bo res pri tem ostalo? Predgrojsko folklora v Kočevju V okviru praznovanja občinskega praznika bo v nedeljo nastopila v Kočevja folklora. Predgrajčaru so Z giiada ob Kolpi. V teh krajih so še močno živi narodni običaji, posebno razvita je folklora. Predgrajačani so z narodnimi plesi letos že zelo uspešno nastopili v Črnomlju, v nedeljo pa se bodo predstavili tudi prebivalcem Kočevja. Oj dinar, dinarček v kulturi! Ne spominjam se, od kdaj so v meni besede nekega Dolenjca, ki je razlagal, da je po njegovem kultura ena najbolj osiromašenih »gospodičen« v naši javnosti. Te »gospodične« se spomnim vselej, j kadar mi kdo reče: »Glej, če bi imeli denar, kaj vse bi lahko napravili za to našo kulturo!« Ni bil slučaj, da mi ta osiromašena »gospodič~ n»« ni hotela iz glave tudi prejšnji teden v Crnom-'i"> ko sem se v eni izmed občinskih pisarn pogo-Varjal l Janezom Kramaričem, predsednikom tarnanje Zveze kulturnih organizacij. Povod za to n'' je dal že njegov prvi stavek, ki ga je takole *aokrožil: »Delamo po svojem programu, kot moderno in kot dopuščajo finance.« ^reevskl kongres Svobod bj. Prosvetnih društev Slovela Je opozoril na finančne blet^e kot na izhodiščni pro-fvjjf! *a razvoj vsake dejav- • Podčrtal Je tudi, da i flvii'ne oblike kulturnega ' No danes več ne ustre' LQ Potrebam občanov, prav j ne na podeželju, kjer je še vedno močno zakoreninjena tako imenovana »čital-niška« kultura. »Kaj bi lahko navzlic vsemu pridali v okvir kulturne bere letošnjega leta v vaši obrnili za pomoč republiške. Kramarlča. Kramarič: »V Črnomlju smo imeli kulturno revijo in Jurjevanje.« Vprašanje: »Pa sredstva, kako ste jih zbrali za tako obsežne prireditve?« K.: »ze dvakrat smo se obrnili za pimioč k republiškemu skladu za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Obakrat uspešno. Drugi znesek Je namenjen za gostovanja poklicnih gledališč v naši občini, slovenskega okteta in drugih kvalitetnih skupin. Seveda je morala toliko kot sklad prispevati občina. Moram reči, da je občina pokazala veliko razumevanja za reševanje kulturnih problemov v občini.« V.: »Torej ni bilo vse tako obupno?« K.: »Za centralne prireditve je bilo preskrbljeno, ne pa za podeželska prosvetna društva. Ta so postavljena ob zid, ker ni sredstev, da bi delala. Prav zares ne. Danes pa brez denarja ne gre. Kaj verjamete, da bi ljudje še kaj zastonj napravili? Jaz ne verjamem.« V.: »Kje vidite torej rešitev podeželske kulture?« K.: »Samo v denarju, iz katerega kultura izhaja in se mora, žal, večno po vračati k njemu — osiromašena.« V.: »Prostori so?« K.: »Da, če bi Jih imela vsa društva. Odrov sploh ni.« V.: »Ste poskusili z novimi oblikami?« K.: »Ne, ne da se. Kadrov ni. Ker ni denarja, odhajajo celo najstarejši sodelavci, ki so tako rekoč najdlje živeli v idealizmu. Danes Črnomelj nima režiserja, čeprav tega ne bi mogel reči za igralske talente, ki jih ne manjka. Ne bi rekel, da noče, ampak da se vsakdo boji prevzeti režisersko vlogo v takih okoliščinah.« V.: »Pa podjetja, kaj so ta prispevala za kulturo?« K.: »Podjetja porabijo sredstva predvsem za sindikalne izlete, čeprav se mi zdi, da bi morala kaj prispevati za domačo kulturo. Tako bi vsaj z gostovanji drugih skupin dobili to, česar v občini ne moremo skupaj spraviti.« V.: »To pomeni, da bo Črnomelj zaživel, podeželje pa ne.« K.: »Odslej bomo morali bolj pomagati tudi podeželskim društvom, zlasti tistim, ki gojijo ljudsko — belokranjsko folkloro, petje, plese in ostalo.« V.: »če se spet povrneva h kadrom...« K.: »Na podeželju so učitelji vse, tudi tamkajšnji kulturniški kader. Kader smo do zdaj dobivali s seminarjev, okrajnih in,republiških, ki jih je deloma financiral tudi naš občinski svet. Letos, oziroma na prihodnji seminar bomo poslali samo človeka za klubsko dejavnost, ker ni več sredstev.« V.: »Kako gre občinskemu svetu oziroma Zvezi kulturnih organizacij?« K.: »Potrebujemo profesio- nalnega delavca. Po mojem mišljenju bi bil to lahko upravnik prosvetnega doma v Črnomlju.« V.: »če preskočiva občinske meje, kako je s sodelovanjem z ✓drugimi občinami in kraji? Seveda razen gostovanj ljubljanskih skupin, 8 katerimi ste sklenili aranžmaje?« K.: »Kulturniki iz Dragatu-ša so v najtesnejšem sodelovanju z Zagorjani. Dragatu-ška skupina je že gostovala v Zagorju, zagorski zabavni kvintet pa v Črnomlju, pred kratkim pa tudi ondotni mladinski pevski zbor. Z Zasavjem smo se tako rekoč že pobratili. Isto nameravamo narediti s Slovenskim društvom v Karlovcu in se z njim pomeniti o izmenjavi gostovanj.« V.: »Kultura torej živi in bo živela, četudi bi odpovedal njen glavni dirigent — denar?« K.: »Zivi.« IVAN ZORAN Micka, tudi ti si kriva! Zdajle, ko bereš Dolenjski list si že spet doma in dela ti po ves dan ne zmanjka. Komaj najdeš toliko časa, da s sosedami malo poklepetaš in potožiš, kakšne težave so z otroci, pa z dedcem in z živino. Micka, lahko bi bilo pa tudi drugače — lahko bi ležala že dva tedna v novomeški bolnici ali pa celo že na domačem pokopališču. Ali se še spominjaš zadnjega sejma, ko sta z vašim stricem prignala v Novo mesto porejeno Sivko, da bi jo prodala? Do kupčije menda ni prišlo, pa vseeno sta zavila na Košakovo dvorišče, od tam pa ob pol enih proti domu. Tu, med trgovino kmetijske zadruge in veliko stanovanjsko hišo, sem vaju s stricem in Sivko na cesti tudi opazil. Vlekla si kravo za povodec in zavila s stranske ulice na glavno cesto. Prej ko si stopila z žlvinčetom na to najbolj prometno novomeško cesto, pa se ti ni zdelo vred no, da bi pogledala, ali morda kdo ne prihaja z desne strani. To je biia tvoja napaka, Micka — lahko bi jo plačala z glavo ali pa s prisilnim zakolom krave, kolikor ne bi prišlo do ne sreče obeh že kar na cesti! Qd Industrije obutve — tam, kjer delajo čevlje ob Cesti komandanta Staneta — je namreč v istem času vozil v mesto avtomobil. Ti ga nisi videla; če pa si ga in se zanj nisi zmenila, je tvoja lahkomiselnost še hujša! Vlekla si kravo, da bi obe kar najhitreje prišli na desni rob ceste, stric pa se je poganjal s svojo palico in trdo nogo za vama kar je le mogel. On je tudi videl, da vaju avtomobil dohiteva — in takrat, ko je fičko na skrajnem desnem robu cestišča švignil mimo kravinega gobca in te skoraj oplazil, si se zdrznila in se za hip ustavila. Stric je sredi ceste divje mahal in te hotel opozoriti na nevarnost, ki pa je bila tisti hip na tvojo srečo že mimo... Micka, tokrat te avtomobil v Novem mestu ni Sovozil. Imel je prednost, er je prihajal z desne strani in ti bi ga s kravo morala počakati v stranski ulici, šele nato pa bi glavno cesto lahko hitro prečkala in nadaljevala svojo pot po njeni skrajni desni strani. Nesreče ni bilo, čeprav so nam, ki smo stali na pločniku, lasje šli pokonci! Verjemi mi, Micka, da ni lepo videti nesreće, krvi in solz na cesti. Tvojim doma bi bilo neskončno hudo, ko bi te morali obiskovati v bolnišnici ali pa ti celo nositi jesenske rože na prezgodnji grob. Micka, niso vseh nesreč krivi samo šoferji in avtomobili! Tudi pešci povzročimo prenekatero trčenje. Tokrat te avtomobil ni povozil. Da te ne bi tudi kdaj drugič, boš tudi ti morala spoštovati prometne predpise. Poglej na levo in desno, če je pot prosta, šele nato stopi čeznjo! Saj ne bi še rada umrla, kajne? Pa ne zameri odkrite besede! TVOJ SOSED S CESTE Gluhim primerno mesto v družbi! Od 27. septembra do 3. oktobra: JUGOSLOVANSKI TEDEN GLUHIH Zadnja septembrska nedelja je posvečena mednarodni or. ganizaciji gluhih, katerih je na svetu okrog 36 milijonov, v Jugoslaviji pa 22.000. Gluhim posvečamo pri nas precejšnjo pozornost, zato tudi letošnje prizadevanje ni skrčeno na en dan, ampak potekajo razne prireditve s proslavami, predavanji, in športnimi tekmo, vanji kar ves teden od 27. sep. tembra do 3. oktobra. O tem, kar je bilo za gluhe do zdaj narejenega, razpravljajo te dni po vsem svetu, pri nas, kjer proslavlja organizacija svojo 20-letnico, pa je pomen tega še večji. Kako se praklič. no odraža skrb za gluhe, navaja podatek iz Slovenije, kjer je med 3000 gluhimi zapo. slenih že 1.000 članov, več sto pa v oskrbi socialnega var. stva. če temu prištejemo še vedno večje razumevanje za reševanje problema defektnih ljudi širom po domovini, pa tudi v dolenjskih občinah, lahko precej ugotovimo, ko. likšna je skrb za človeka, kolikšna pomoč mu je odmerje-na. Radi pa bi poudarili, da Zveza gluhih v Novem mestu, ki vključuje vse gluhe v štirih dolenjskih občinah, še nima popolnoma tiste podpore, kot bi bilo želeno in potrebno. Prav tako bi radi, da bi te občine kakor tudi vse gospodar, ske organizacije na njihovem-območju letos ob 20.letnici or. ganizacije pozorneje spremlja, le življenje gluhih. Gluhi državljani dolenjskih občin so na poseben način proslavili pomembno obletnico svoje organizacije. Deset članov se je 27. septembra udeležilo dopisnega tekmova. nja v streljanju z zračno puško, ki ga je letos že šestič organizirala športna zveza gluhih Jugoslavije. Na streli, šču strelske družine Janeza Trdine v Novem mestu se je najbolj izkazal Franci Kren iz Vavte vasi, ki je dosegel 52 krogov, za njim pa sta se uvr. stila Slavko Rangus iz Cadraž z 51 in Miha Hrovat iz Irce vasi s 47 krogi. Anica Jerman je kot edina tekmovalka v moški konkurenci zbrala 43 kro. gov in potrdila svojo dobro formo. Vse te rezultate bo prejela športna zveza gluhih v Beogradu in razglasila končnega zmagovalca, čeprav dolenjski strelci ne pričakuje, jo vidnejšega uspeha, pa velja njihova dobra volja, s katero hočejo gojiti ta šport. 10. ok. tobra bodo tekmovali še z vrstniki iz Krškega. -mtr. TREBNJE: letos četrtina posebne premije Velika večina prebivalstva 'rtbanjske občine je na nedavnih zborih volivcev, ki so bili v 29 krajih, pozdravila sklep o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmečke mladine. Na hifcro odlcčitev je pravzaprav vplival en sam in edini razlog: da bo od tega več koristi kot izgube. Tako zavarovanje je za kmečko prebivalstvo pomembna novost, saj omogoča njegovi mladini do 15. leta in mladini do 26. leta, če so šola, poceni zdravljenje in nuđenje zdravniške pomoči. Izračunali so, da pride s tem do 12 milijonov dinarjev novih stroškov, kar ni tako malo. Seveda bi bili vsi najbolj zadovoljni, če bi ta znesek lahko plačala občina. Toda občina tega ne bo zmogla, prispevala pa bo po 500 dinarjev za vsakega zavarovanega kmečkega mladinca. Ta- kin mladincev so v občini naštela 2-350 Druge stroške bodo pač morali pokriti svojci ko-ristnikov razširjenega zavarovanja. Občinski odlok, sprejet na zadnjd skupščinski seji, navaja, da bodo morali kmetovalci prispevati vsoto, ki je enaka 3,2-odstotnemu delu katastrskega dohodka. To, tako imenovano posebno premijo bodo plačevali vsi — tasti, ki imajo otroke, kakor tudi tisti, ki so brez njih. Ugodnost; zavarovanja bo možno začeti izkoriščati tri mesece po vpeljavi, praktično pa že s 1. januarjem prihodnje "leto. V ta namen pa bo treba že letos prispevati četrtino' posebne premije (0,8 odst. katastr. dohodka), občina pa bo dala po 125 dinarjev za zavarovanca. V Vasi so obnovili gaslski dom Prizadevni gasilci v vasi ob Kolpi so letos obnovili gasilski dom. 140.000 dinarjev Je v ta namen prispevala občinska skupščina Kočevje ter Jih dodelila področni krajevni skupnosti. S tem prispevkom so naredili največ kar so mogli, zdaj pa potrebujejo še vsaj 150.000 dinarjev, da bi prepleskali okna in vrata v domu, ki bodo sicer propadla. Majda Jereb: »Tudi zdravstvo je sestavni del skrbi za človeka in našega humanizma!« Odbornica novomeške skupščine, Majda Jereb, je na seji zbora delovnih skupnosti 17. septembra, govoreč o družbenih dejavnostih, povedala: — Tisti del predloženega poročila, ki govori o tem, kako so družbene dejavnosti izpolnile svoje obveznosti v polletju, se mi zdi premalo konkreten. Tudi uspehi v zdravstvu, v šolstvu in v družbenih dejavnostih nasploh se dajo izraziti v številkah! Dejstvo, da je bilo v prvem polletju kar 95.000 delovnih dni v proizvodnji izgubljenih zaradi bolezenskih izostankov, je zaskrbljujoče! Ce nas k razmišljanju ne sili preprost račun o tem, koliko manj smo naredili v proizvodnji, se moramo ustaviti vsaj ob skrbi za človeka. Toliko bolezenskih izostankov opozarja, da zdravstvo ne zadošča potrebam. Vprašajmo se: kaj so naredile delovne organizacije z več kot 500 zaposlenimi za zdravstveno varstvo svojih delavcev? Ali delujejo v vseh takšnih organizacijah obratne ambulante, kot je to določeno s predpisi? Tudi skrb za zdravje proizvajalca je sestavni del socialističnega humanizma in skrbi za človeka, zato se bo treba o vzrokih za tolikšno število bolniških izostankov odločneje pogovarjati! 2an se je pritožil Na Izvršni svet SRS, urad za prošnje in pritožbe, se je j letos pritožil zane Crnkovič iz Podrebri pri Semiču 11, j češ da Metoda zbogar, mati treh nezakonskih otrok, ,ne I more dobiti zaposlitve. Kmalu zatem so ga bila v vasi vsa I polna usta: »To ni socialistično! To je škandal! Jim bom I že pokazal!« ! Kaj vsa, si dovolijo ljudje, pove prav ta primer in kaže I na brezmejno nesramnost. Daleč naokrog vasi Podreber Je ! namreč ljudem znano, kako je z zanetom in Zbogarjevo, ! ki že nekaj let živita v družinski skupnosti, zane je sicer I invalid na roki, raje pa celo berači, kot da bd se zaposlil. ! Delomrznež je ženo pred leti zapustil in ji za svoja dva ! zakonska otroka nič ne daje. Njegova nova življenjska so-[ potnica, Metoda Zbogar, ima tri svoje še majhne otročiSe. ! Težko pa bd ji rekli mati, kajti do otrok je povsem br» ! brižna. Otroci so stradali, bili so goli in bosi, večkrat »*■' I prta v zidanici po več dni brez hrane in pri 20 stopinjali ! mraza, njuna mati in zane pa sta hodila okrog in pop+ ! vala. To je trajalo vse dotlej, dokler niso februarja 1963 j skrbstveni organi večja dva otroka oddali v rejo, manjši, i tedaj leto dni star Cvetko, pa je bil tako shiran, da j« i moral v bolnišnico. i Ko je Cvetko prišel iz bolnišnice, so ga poslali materi, i vendar se mu ni nič bolje godilo kot prej. Lansko jesen I ga Je pustila in za več dni odšla iz Semiča. Komisija J» j našla malčka v zidanici; ležal je v lastnem blatu, zavit s8-mo v cunje, na nogah pa je imel že zmrzline. Nekaj dol ] je bil otrok brez hrane in kurjave, po sledovih na koži p* je bilo videti, da so ga tudi tepli. Brezsrčni materi so tedaj I otroka vendarle vzeli in tudi njega dali v rejo. Tako ob-S čina Črnomelj vzdržuje vse tri otroke Metode Zbogar H ! plačuje zanje 28.000 dinarjev na mesec, čeravno bi maf S lahko sama skrbela zanje, saj ima šele 27 let. Metodi zbogar sploh ni za delo! Po rojstvu drugeg* i otroka so ji nudili zaposlitev v semiški Iskri. Na delo P* S je prišla le nekajkrat, potem pa je m bilo več. Rekla J«., ! da je zaposlitev zanjo prenaporna. Po posredovanju obči-S ne so 2bogarjevo lansko spomlad zaradi otrok spet vze° S na delo in spet je samovoljno odšla. In da bi lahkoživi ■ Metodi dali poslednjo priložnost za dostojno življenje, so ■ jo v Iskri letos pozimi tretjič sprejeli v kolektiv. Prihajal9 • pa je na delo opita, povzročala je razne težave, vendar so ■ vse potrpeli, samo da bi kaj zaslužila in morda dala otto- ■ kom. Pa ni! Junija letos je zbogarjeva pismeno odpovej ■ dala službo in v odpovedi navedla, da se bo v Ljubljani • poročila in da bo tam dobila delo. Se zdaj pa. je dom». ■ neporočena in brez dela.... J Tragedije še ni konec. Metoda Zbogar bo v kratkem spe' J rodila in tako bo eden njenih otrok več, za katerega b° J morala občina skrbeti. Ali bomo dopustili, da gre zgo""18 i v nedogled? Proti Crnkoviču in zbogarjevi je občinsko s? S dišče v Črnomlju uvedlo kazenski postopek zaradi zane-S marjanja roditeljskih dolžnosti, pred kratkim pa sta bil8 S že kaznovana pri sodniku za prekrške na šest dni zapor* S Upajmo, da bo vsaj na sodišču njuna brezvestnost <* S otrok pošteno kaznovana in da bo nekdo napravil piko na° S početjem, ki je že škandal! — škandal za nas vse, ki to tr-| pimo in gledamo! Proti nepoboljšljivim brezdetaežerri morali pristojni organd učinkoviteje in bolj energič"10 ukr° pati! Vsako »božanje«, prigovarjanje, simbolično kaznovanje in upanje, da se bo brezdelnež »že kako poboljšal«, *j le jalova pričakovanja, od katerih imamo vsi, družba W* celota v zadnjem dejanju vedno samo izgubo! Zaradi TBC lani 90 milijonov dinarjev škode! Tuberkuloza pri nas resda upada, vendar jo lahko še vedno štejemo med najhujše sovražnike zdravstva in gospodarstva. Preteklo leto je bilo samo v naši občini vpisanih 315 tuberkuloznih bolnikov, ki so razširjali bolezen, izgubljenih pa je bilo 10.755 delovnih dni. Skoda, ki jo je TBC povzročila novomeški občini v letu 1963, pa je znašala več kot 90 milijonov dinarjev, ne upoštevaje izgube narodnega dohodka. Kljub tako visokim in silno zaskrbljujočim številkam se vse premalo zmenimo zanje in nekaterim gospodarskim ' organizacijam sploh niso mar. To tr- ditev dokazuje dejstvo, da je bilo na ponovno sklicanem zdravstvenem posvetovanju v tednu boja proti TBC preteklo soboto v Novem mestu le 35 navzočih od vseh delovnih organizacij v občini in vseh ostalih vabljenih! Posvetovanje pa je lepo uspelo in je bilo dobro pripravljeno. Zbrane poslušalce je v imenu občinskega sveta za zdravstvo najprej pozdravil dr. Milan Adamič, zatem pa je dr. Adolf Spiler govoril o tuberkulozi in njenem uni- čujočem delovanju & sploh, še posebej pa o sta* nju v naši občini. PoudaPj je, da zdravstvena služB8 ne bo mogla uspešno rati TBC, če ji ne bodo p* magale tudi gospodarsB« organizacije. Nekatere jj? doslej pokazale kaj rnal°" maren in skrajno nehun"«* odnos do svojih tuberK» loznih bolnikov in jim ni*: hotele nuditi po ozdravi)«' nju 4-urne zaposlitve, ki J" zanje nujno potrebna. zen tega bi morali kole**! vi pri dodeljevanju stao0* vanj dajati prednost v\ berkuloznim bolnikom, r katerih je sončno in zdr* vo stanovanje pogoj za ^ pešnejše zdravljenje. Po predavanju so predv jali tudi film o tuberkulo** žal le, da je zvok odP°v dal in je bil film nem*| Rokometna nedelj0 v Črnomlju , PAIvTIZAN-SISKA 11:1 t'ff V 4. kolu republiško *<*sf.V; komotne lig« Jo domači vz\t&> prod vod kot 300 gledalo! FJjj* gostujočo ekipo Šiške iz Tm!)«11 na z 11 : 7 (6:3). Po &?„,slP v Mariboru so tokrat Crno jnto »pat dobro igralo in b'le, od' vilo prt streljanju na K° --j« * možnih točk so do zdaj 0 H točk, za kar Jim lahko sliumo. Za Črnomelj s"..^ * Rhjgelj, Roži", Butala. * V Ivanusič 3, Bauman, welsni|rvv*i' krajsok, za SiSko P»: JU \ Mravljo SmrkolJ. M?""^-«* Korpan' 1, DernovSek 2. Predovnlk 1 ln K°'Br- CRNOMELJ-SM1HEL 36 j >J[ V 1. kolu moSke rok. motne ligo Je let« P°Vg moUvo visoko PO"»si!°,,tor-».f5 rokomotaso, obema <'l"st. *»"$ s. |e poznata neulgr« >°fdli,;(vr» v.rk.. U./ar. ki Je J»' M""£ I, Grabrijan 3. Stane T/'glirnl' ma*. Kočič, Klepoo «. Vinko Ixwar H. 8 PISMA UREDNIŠTVU MORAL BI REKLAMIRATI TAKOJ V TRGOVINI Tovariš urednik! V Dolenjskem listu št. 37 od 17. sept. 1964 je bilo v rubriki »Pisma uredništvu« objavljeno pismo tovariša Jo. žeta Mirta iz Ramenskega 21, pošta Šentjanž, pod naslovom TRGOVINA — NE TAKO! V pismu pravi, da je kupil v na-ši prodajalni 2 v Mokronogu baterijski vložek 9 V za tran. sistor, za katerega jc plačal 460 dinarjev. V prodajalni smo ugotovili, da so bili vložki 9 V za tran-slstorje nabavljeni pri ELEK. TROTEHNI v Ljubljani (rač. št. OB-VIIIJ317J in da prodajna cena 460 dinarjev ustreza računu. , Prodajalec je vpričo tovari, ša Mirta in še ene stranke odtrgal polivinilno vrečico in preizkusil vložek. Kazalo je, da je vložek v redu, prodaja, lec pa nima naprave, s katero bi lahko ugotovil napetost na sponkah. Mogoče jc, da je vložek izgubil napetost. Teh vložkov zelo malo prodamo in so bili že dalj časa na zalogi. Prizadeti tovariš ni reklamiral takoj v prodajalni in ga pro. simo, da nam vložek vrne, mi pa mu bomo vrnili denar. Vlo. iek bomo poslali nazaj proizvajalcu. Toimriša Mirta prosimo, da nam neljubi dogodek oprosti ln se v prihodnje prepriča o našem prizadevanju in solidni postrežbi. RAFKO BIJEC, TRZAN — MERKATOR, Mokronog Kdo bo skrbel za nebogljenčke? Ni še dolgo, kar je Dolenjski list poročal, da smo se poslovili od Mikliieve mame, že nas je vse pretresla vest, da je omahnil od kapi njen srn Jože Miklič iz Ornuške vasi. Daleč naokoli je bil znan-kot priden in delaven krnel ter skrben oče petih otrok. Ves je bil predan delu na kmetiji, na kateri je po materini smrti ostal sam z ženo in otročički. Pokojni Jože je pustil mnogo neopravljenega dela vdovi, ki je ostala sama s petimi otroki, starimi od 2 do 4 let! Kar dvakrat je rodila dvojčke, vrhu vsega pa je še zdaj bolehna zaradi operacije, ki jo je prestala pri zadnjem porodu. Pokojnega Jožeta smo v velikem številu pospremili na zadnji poti, zdaj pa se moramo vprašati, kako bo s temi, ki so ostali za njim! Bolehna vdova, ki ima na skrbi pet ne-bogljenčkov, bo imela kar dovolj opravka z otroki, kaj pa bo s kmetijo? Denarja za de-lovce najbrž ni na pretek, pa tudi dobiti jih je težko. Občinska skupščina v Trebnjem in vsi vaščani bi morali ubogi ženi pomagati, saj je družina z nenadomestljivo izgubo očeta in hranitelja že tako dovolj prizadeta! R. B. Za spomenik na Žabjeku Krajevna organizacija ZB vas Fara Je že nekajkrat dala pobudo, da bi na 2nbjeku postavili spomenik padlim borcem ln žrtvam iz vsega prifarskega konca. Spomenik bi vol Jal okoli 1,200.000 din Gradbeni odbor za gradnjo spomenika so prebivalci že usittanov:'! in tudi nakopali ves pesek, ki bo potreben pri gn.dnji, ter ga zvozili na Zabjek. Na Žabjeku je pokopanih 7 padlih borcev, drugi pa so pokopani po okoliških pokopališčih. Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Avgust Slvak. član kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Erncst Vončlna, član kolektiva TNZ Novo mesto; i Alojzija Vidic, dlan kolektiva Standard Novo mesto; Slano Bobnar, Marija Butala, Marija Poglajen, Vera Jarc, "Jani kolektiva Novoteka, Novo mesto; Nlko ltiliar. Mdija Cnjič, Jože Cvclbar, MIha Jakobčlč, Ana Salmič, Milica Lršnjak, člani kolektiva Kmet. šolo Grm; Jožica Plaveč, Jelka Pavlic, Stane Kavšck, Tone Bojancc, Ludvik Griveo, Viktor Kastclic, člani kolektiva Krojač Novo mesto; Iluia Vukslnlč, Belka Koželj, članici kolektiva »Dolenjka« Novo mesto; Jancr Pirh, Avgust JurSlč, Ciril Zupančič, Anton Mesojedec, Rudi Stani-Sa, Ivan Simone, Ciril Močnik, člnnl kolektiva Opekama Zalog. ■ REŠITEV JE V DRUGI IZMENI! še o rekonstrukciji, proizvodnosti in izvozu brežiške TOVARNE POHIŠTVA Za redkokatero podjetje v občini Brežice je slišati toliko komentarjev in Predvidevanj kot prav za Tovarno pohištva. Težav nam res ne manjka. Z rekonstrukcijo si je kolektiv naložil na rame tudi vrsto novih obveznosti in hkrati odprl pot sodobnejši proizvodnji. Rekonstrukcija tovarne bi morala biti končana že do 1. januarja 1964, vendar se je zavlekla za dobro leto. Podjetje se je konec decembra znašlo v kritičnem položaju. Po produktivnosti in rentabilnosti je Precej zaostajalo za drugo pohištveno industrijo. Vrednost proizvodnje je lani znašala 345 milijonov, letos pa planirajo že 700 milijonov. To bo podjetje brez uvedbe večizmenskega dela težko doseglo. Izvoza nikakor ne bodo smeli zanemariti, čeprav devizni predpisi za njihove izdelke niso najbolj ugodni. Vsak nepremišljen odmik na notranje tržišče bi bil spričo trenutnih težav le kratkoviden ukrep Sicer pa naj o svojih težavah, delu in načrtih raje spregovorijo Slani kolektiva. V razgovoru so sodelovali trije tovariši: direktor Stane Kenn, tehnik Anton Škofljanc in mizar Avgust Bahč. »Kaj vam povzroča trenutno največ skrbi?« Stane Kerin: »Več tega bi lahko naštel. Bremeniijo nas Predvsem krediti, saj smo jih Polovico dobili na kratkoročno odplačevanje. Tudi devizni predpisi niso najbolj ugodni, razen tega pa imamo težave z uvozom reprodukcijskega materiala, čigar vrednost znaša 20 odst. vrednosti izvoza.« »Kaj pa večizmensko delo?« »Tudi o boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti že dalj časa razmišljamo. Priprave v redu potekajo in do konca leta bomo poskušali zaposliti delavce v drugi izmeni. Sprejeli bomo okrog 50 novih ljudi, ki jih bo tre-°a prej priučiti. Zavod za zaposlovanje delavcev samo naprosili za finančno pomoč v znesku 3 milijonov dinar-J6V- ker bodo stroški priučena kar precejšnji. V so-aelovanju'z Delavsko univer-z° Brežice bo tovarna odprla tudi oddelek lesno-industrij-ske šole v Skof ji Loki, za katerega je v podjetju 18 kandidatov, v drugih podjetjih lesne stroke v brežiški in sevniškl občini pa 12,« je pojasnil tovariš Kerin. še besedo, dve o osebnih dohodkih *-vtust Bahč, mizar: »2al uo sedaj nismo mogli pri- voščiti dobrih prejemkov, vendar člani kolektiva z optimizmom spremljamo rekonstrukcijo, ki nam obeta boljše čase. Sicer se pa njen vpliv nekoliko čuti že letos. Manj kot 20.000 dinarjev priučeni delavci ne prejemajo več.« »Po poklicu ste mizar. Povejte, kolikšen je mesečni dohodek mizarjev v vašem podjetju?« »Za delovno mesto mizarja je v novem oddelku predvidenih 32.000 dinarjev.« »Je delo v tovarni že steklo tako kot ste pričakovali?« »Zavlačevanje rekonstrukcije žal še ne omogoča normalnega obratovanja. Mnogo Je pomanjkljivosti, notranji transport ni urejen in v nekaterih oddelkih bo treba izpopolniti tehnologijo.« »Ali česa pogrešate pri sedanjem načinu investiranja?« »Menim, da smo doslej preveč pozabljali na ljudi! V podjetju je zaposlenih 270 delavcev, zgradiM oziroma kupili pa smo komaj 6 stanovanj.« »Na katera tržišča se v glavnem usmerjate?« Doslej: pomanjkljiva skrb za kadre Anton Škofljanc: »Največ prodajamo na zahod, predvsem v ZDA, Francijo in Nemčijo. V prihodnje nameravamo v prvi vrsti zadržati ZDA. Zaradi tega že izdelujemo nove tipa predelnih in sobnih sten ter nove jedilnice.« »Izdelujete doma tudi načrte?« »Ne. Te dobimo od drugod. Idejne načrtne v našem tehnološkem oddelku prilagodimo serijski proizvodnji, izdelamo vzorce, kupci si jih ogledajo in se odločijo zanje.« »Kaj menite o strokovni zasedbi delovnih mest v podjetju?« »Da je pomanjkljiva in da je skrb za kadre naša najpomembnejša naloga. Pogrešamo predvsem strokovnjake z visoko izobrazbo. Delavce, ki jih bomo sprejeli za drugo izmeno, bomo priučevald na delovnih mestih. Ta način izobraževanja Je za nas najbolj sprejemljiv ln že zdaj vidimo, da priučeni delavci ne zaostajajo za tistimi s širšim poklicnim znanjem,« Je zaključil pogovor o kadrih tovariš škofljanc. V podjetju se torej zavedajo enotnosti sedanjega razvoja in možnosti, ki se jim od- pirajo s povečanjem tovarne. Zahtevnejše oblike proizvodnje terjajo več strokovno usposobljenih ljudi, to pa pomeni večje investicije v izobraževanje kadrov in večjo skrb za njihova stanovanja. BREŽIŠKE VESTI Za gradnjo in obratna sredstva so v Tovarni pohištva namenili 435 milijonov, za izobraževanje so t zadnjih dveh letih porabili 3,200.000 dinarjev, za stanovanja pa so vsega skupaj prispevali 11 milijonov dinarjev. Takšno razmerje investicij pa ne velja samo za Tovarno pohištva v Brežicah. Ob dosedanji kreditni politiki sto v mnogih primerih pozabljali na ljudi in njihove potrebe. J. T. Mesto mladine je sredi dogajanj Mladina občine Brežice ugotavlja na letnih konferencah aktivov, da bo treba spremeniti dosedanje delovne metode in se bolj vživeti v aktualna dogajanja. Aktivi so bih doslej vse preveč ločeni od življenja. Med bodočimi nalogami je na prvem mestu sodelovanje s Socialistično zvezo in Zvezo komunistov. Tudi na zboru volilcev naj bi bili mladinci v prihodnje bolje zastopani, vendar ne le kot tihi poslušalci, ampak kot diskutanti z lastnimi sodbami in predlogi. V mnogih krajih mladinci slabo obiskujejo sestanke svojih aktivov. Vzrok je deloma ta, da so ti sestanki slabo pripravljeni, deloma pa tudi ta, ker ponekod starši še vedno mislijo, da mladini sestanki niso potrebni. V Pišecah, na Veliki dolini in na Bizeljskem so dlani aktivov zelo oddaljeni in morajo na sestanke pešačiti kar celo uro. Zaradi tega večkrat dzostajajo in se tako odmikajo dogajanjem. Na podeželju se bodo morali aktivi v prihodnje bolj potruditi, da bodo absolvente osnovnih šol takoj vključili v organizacijo ZMS. ŠTIRIKRAT - DVOJČKI V KAPELAH! Osnovna šola v Kapelah ima svojevrstno posebnost: kar štiri pare dvojčkov med učenci! V prvi razred se je letos vpisalo samo 16 otrok, od teh dva dvojčka — Franoek in Jože Smrekar, sinova kmeta z Vrhov, ter dvojčici Blanka in Ksenija Krejačič, hčerki delavca iz Kapel. Vsi štirje so rojeni leta 1957. V tretji razred hodita sinova Vinka Tkavčiča: Ivan in Milan, rojena leta 1955, v četrti razred pa dvojčka Janez in Darko, sinova organista, rojena leta 1954. Ker so dvojčki običajno enako oblečeni, delata posebno preglavico učiteljicam Smrekarjev in Tkavčičev par, saj sta si tako podobna da jih je res težko ločiti. D. V. V Cerkljah pripravljajo kulturni teden NOVO V BREŽICAH Letos «.000 kopalcev v letnem bazenu T?b.is*.kopališča v Cateskdh »i-M.fr1 Je letos presegel vsa fRovanja .Od 7 .junija do ktaSS1 35m palcev V obdobl^H80^^11 v ^ nT««, i ° milijonov dinarjev pometa. Tolikšno število ko-služS je Prešlo večji za-zflrfdrugim obratom g**«Ma. Vseskozi je prl-Wkra r™10 IeH5e ta uprava PrivS^ si Je ponašala s ^amnjtni sobami prebiveJl-fj Oabežu. Nočitve so se ta način povečale za 15 ww .otkoV- V Cerkljah pričakujejo letos živahno kulturno sezono. Za načrte prosvetnega' društva »Planina« smo vprašali profesorja Vlada Curina, ki nam je povedal, da bodo v začetku aprila priredili kulturni teden, združen s telesnovzgojnimi tekmovanji. V sedmih dneh se bodo zvrstili rokometni, namiznoteniški in šahovski dvoboji, šolarji se bodo predstavih s spevoigro »Palčki«, člani dramske sekcije pa bodo naštudirali enodejanko. En dan v kulturnem tednu je rezerviran za pohod na Planino. Do tedaj bi v Cerkljah želeli urediti gasilski dom. Oder je za nastope nesposoben. Samo zanj in za reflektorje bi potrebovali 600.000 din. Po mnenju profesorja Curina bi v Cerkljah letos lahko uredili tudi klubski prostor v dosedanji modelarski delavnici. Ob večerih bi se v, njem lahko zbralo 20 do 30 ljudi. Za Cerklje je to dovolj. V klubsko sobo bi za začetek postavili televizor in šahovske mizice. Potem bi moralo društvo razmišljati o programu in organizirati nove oblike kulturno prosvetnega dela. t ' Jlu_ i. ■.,•». . ■ Pred železniško postajo podirajo razpadajoče stanovanjske zgradbe. Prostor, o katerem je bilo že nič koliko razprav na različnih sestankih, bo končno vendarle urejen. Tudi spomenik talcem bo eda] dobil primernejše okolje. ■ Te dni so pričeli urejati Kolodvorsko restauracijo. Ta gostin-Bki lokal Je bil potreben obnove, saj gostu, ki se je ustavil v njem, res nt zapustil prijetnega vtisa. Posebno prvi prostor Je bil zanemarjen ln neprijazen. Poslopje bo dobilo tudi nov omet na zunanjih stenah. ■ Obnovljena trgovina »DOM« v Brežicah Je zelo dobro obiskana. Kaže, da kupci radi zahajajo v sodobne lokale. Promet Je močno narastel posebno prve dni po otvoritvi. Vsak dan Je precej presegel vsoto 1 milijona dinarjev. Tudi zdaj so redki dnevi v tednu, ko blagajriičarka kasira manj kot PREMALO IZPOLNJENIH OBLJUB sr*" iVP1 SEZONCA? — Neobičajna popotnika smo tren • ?reJ5nJi teden na cesti blizu Sevnice. Z raz-8vn- aežniki v nahrbtnikih opozarjata ljudi na sta V rt< "^d* SkarJe in nože brusita. Prekrižarila v r so Do,enjsko. Na zimo se bosta vrnila domov kritii no' ^b sre£anJu z njima smo bili priča vroče Pri« n n^uneBa dela. Neka gospodinja se je prav tedaj ker Irumo 8 kolesom in ju na vso moč oštela, jo t ^ Predrago zaračunala brušenje. Obsodila sta nizi °P°S"> češ da se nihče ne razburja nad njuno raz5i° Ceno m dobro opravljeno delo. In potem sta se hrt 8 svojo stranko brez pozdrava in brez prijaz-,csa nasmeha... V času od 25. septembra do 5. oktobra sklicujejo krajevni odbori SZDL v SEVNIŠKI VESTNIK občini Sevnica sestanke, ki so namenjeni pripravam na krajevne konference. V mnogih krajih spet ugotavljajo, da obljube, ki so jih dobili občani od različnih organov, niso bile izpolnjene. Vse to otežuje delo odbornikov krajevnih organizacij SZDL. Občani se v takih primerih umikajo vsakršni aktivnosti, ker nimajo več zaupanja v dane obljube. Ob tem naj pojasnimo, da v večini-primerov ne gre za velike zahteve, ampak le za stvari, ki bi jih lahko rešili predvsem z večjo mero prizadevnosti in odgovornosti. Konference krajevnih organizacij Socialistične zveze bodo v drugi polovici oktobra in v prvi polovici šahovski radio -dvoboj Sevnica-Ruše Poleti ustanovljeni šahovski klub »Milan Majcen« v Sevnici je zelo delaven. Svojo dejavnost je poiczal tudi z radioamaterskim klubom. V sodelovanju z radioamaterji je minulo ne.leljo organiziral šahovski radio mateh med Sahlstl Sevnice In šahisU lz Ruš. Dvoboj se je odvijal na štirih deskah. Scvnlčanl so Igrali v Kolodvorski restavraciji. Nabralo st Je precej gledalcev, zlasti mladine, poteze pa .le prenašal radio, klub. V ekipi Sevnice so na-to-iill Alojz Resnih, Miro Gačnlk, Dušan Brellh In Jote Maurcr. Dvoboj Je prinesel zmago Rušam z rezulta-toni Z.5 : 0.5. novembra. Na njih bodo obravnavali delo organizacij v preteklih dveh letih, ki je bilo povsod zelo pestro. Na dnevnem redu bo tudi krajevna problematika in program dela za naslednje obdobje. Razen tega se bodo pomenih še o gospo darstvu v občini in dopolnjevanju gospodarskega si- stema v SFRJ, ki ga že odražajo sprejeti ukrepi zveznega izvršnega sveto. Predsedniki krajevnih odborov SZDL so imeli o vsem tem te dni razgovor na občinskem odboru SZDL. Dobili so vrsto navodil za pripravo konferenc. Pestra problematika obeta živahno razpravo. milijon. Mimoidoči se v tem lokalu tudi radi ustavijo na malici. Vsakokrat se lahko okrepčajo • sadnimi sokovi, pivom ali kavo. ■ Petstanovanjska stolpiča v naselju Hrastlnec sta dobila zdaj so tretjega soseda. Zgradba je hitro zrasla lin zadnje čase so Jo zidali tudi ponoči. Zdaj jo pokrivajo. Gradbena dela izvaja SGP Pionir iz Novega mesta. ■ V klubskem prostoru Prosvetnega doma Je odprta razstava, ki ponazarja pot bratov Topldškov in Andreja Molana od Brežic do črnega morja. Za potovanje d Je omenjena trojica izbrala splav, ki jih je po Savi in Donavi srečno pripeljal na cilj. Razstava je odprta vsak dan. ■ Na živilskem trgu je bilo tudi to soboto dovolj Izbire. Zabeležili sme naslednje cene: solata 100 din kilogram, strocji fižol 80 do 120 din (kg), luŠČeni fižol 1S0 din (kg), paradižnik 80 din (kg), paprika 100 do 120 din (kg), slive 80 din (kg), Jabolka 100 din (kg), grozdje 100, 130 in 150 din kilogram. Jajčka so bila tudi tokrat po 38 dinarjev kos. ■ Kmetijsko gozdarsko podjetje v Brežicah se pripravlja na Jesensko sajenje mladih topolov. Prebivalcem nudi možnost dodatnega zaslužka. Prijave za to priložnostno zaposlitev sprejema uprava podjetja. ROKOMET V Podgorju oklevajo, v Peclju pa nočejo biti brez elektrike Vasici Pecelj in Podgorje sta v sevniški občini edini, do koder še do danes ni pri-svetila električna luč. Pred dobrim letom so tudi v teh dveh krajih začeli zbiralno akcijo za elektrifikacijo. Prebivalci Peclja so pokazali zanjo največ zanimanja. 90% se jih Je odzvalo in prispevalo za napeljavo elektrike denar in material. Za elektrifikacijo teh dveh vasi je po predračunu predvidenih 27 milijonov dinarjev. Prebivalci naj bi zbrali polovico, drugo polovico pa Je pripravljen« prispevati Elek-tro—Krško. Občinska skupščina je tudi priskočila na pomoč z zneskom 200.000 dinarjev. Morda se bo kasneje dalo dobiti še kaj. . Stroški bodo res velM, zato bi bilo prav, da bi se vključila v zbiralno akcijo gospodarstva iz obeh krajev. V Podgorju do sedaj za napeljavo elektrike niso pokazali navdušenja. Verjetno so se vaščani prestrašili velikih izdatkov. Gotovo bodo o tem še razpravljali in vso zadevo ponovno premislili. Ce se odločijo za elektrifikacijo sedaj, je to zanje še vedno najcenejša možnost. Elektro— Krško pozneje ne bo več pripravljeno investirati lastnih sredstev. Slovo od Mirka Goloba v Loki V potek, 18. septembra. Je 'po Loki ln okolici odjeknila žalostna vest, da Je postal na tovorni postaji v Zidanem mostu žrtev poklica dvainstiridesetletnl železničar Mirko Golob iz Račice. Vsi domači so delili žalost s svojci pokojnega, saj je umrl v najlepših lotih. Pokojnik je bil vesten uslužbenec, pa tudi sicer zelo marljiv in Je pomagal vsakomur, če k le bilo v njegovih močeh. Od vseh strani so se zgrnili njegovi prijatelji In znanci proti Račići, da ga pospremijo na zadnji poti. Takega pogreba Rečica ln Loka Se nista videli. Prod pokojnikovo hišo Je zapel oktet PD Pri- mož Trubar iz Loke. V menu železniške sekcije Zidani most je spregovoril šef postaje tovariš Božič o pokojnikovi prizadevnosti v službi ln izrazil globoko soza-lje užaloščeni vdovi in otrokoma. Sprevod se je ob zvokih že.eznl-carske godbe napotil proti Loki. Pred odprtim grobom se je v Imenu železniške postaje Zidani most poslovil od Mirka tovariš Kolar. Več kot 20 vencev te zasulo prezgodnji grob. Svojcem naj bo v uteho, da J« bil njihov Mirko med prebivalstvom zelo priljubljen In bo tak ostal v srcu vsakogar, ki ga le poznal. Naj mu bo lahka domača zemlja! PARTIZAN-Sevnica : PARTIZAN-(Zagorje) 14 : 9 Prvenstvena tekma »savske rokometne lige, katero so domačim z boljšo igro odločili v svojo korist. Sodnik Bračun iz Leskovca je dopuščal preveč ostro igro. Pri domačih sta se izkazalo Zumer • 5 4n Trbovc s 4 zadetkT SVOBODA : PARTIZAN (Krmelj) (Ribnica) 22 : 24 (8 :12) Prvenstvena tekma ljubljanske conske lige, v kateri so domačini utrpeli prvi poraz s sicer tesnim rezultatom, ki pa Je bil predvsem posledica individualne igre posame-zrj&ov. TRETJA ZAPOREDNA ZMAGA RK »METALNE« Krmelj Prvenstvena tekma zasavske lige RK »Metalna« Krmelj : »KEKEC« Brežice se je končala s katastrofalnim porazom gostov z rezultatom 37 : 17 (17 : 10). Domačini so nasprotnika povsem nadigrali v vsakem cziru. Sodnik Simčič iz Brežic je sodil dobro. Pri domačinih se je izkazal vratar Kos P. — Gole so dosegli Papež R., 15, Metelko 11, Mirt 5, Bastardi P. 4, Bastardi L ln GiovanetU 1 prt domačih, pri gostih Blatnik 4, Zgcntar, Kukavica, Godler 3, Br-šec 2, Držič in Kovačič 1. S to zmago so se mladi krmeljski rokometni! povzpeli na vrh lestvice. SLOVAN : SVOBODA (LJubljana) (Krmelj)' 22 : 28 V petek so igralci Krmclja na prijateljski tekmi s Slovanom v LJubljani poželi za"rtii»eno zmago. Boris Debelak Ne tarnajte, do iz vaše občine nI dovoli člankov v komunskem glasilu! Ra|e se odločite in napišite primeren prispevek ki bo koristil vsem VSE ODRASLE CIGANE SO ZAPOSLILI V črnomaljski občini 89 žensk še išče zaposlitev, razen njih pa tudi 42 moških Tovarišice iščejo delo, rasen teh pa še precej moških, ko v isti sapi nekate- gčrnomaljska podjetja žijo, da jim manjka delovna sila. Da bi izvedeli, kako je pravzaprav s tem, fino se oglasili pri direktorju Zavoda za zaposlovanj« v Črnomlju, Alojzu čr- — Tovariš direktor, koliko nezaposlenih ljudi imate pri vas vpisanih? —Konec avgusta jih je bilo 131, od tega 47 mladih, Id so končali učno obveznost ter še 18 starejših molkih in 66 tovarišic. — Ali bodo vsi ti ljudje dobili delo? — Mladini se ni treba bati! Vsem, ki imajo vsaj 6 razredov osnovne šole, bomo preskrbeli uk ali mesta za priučitev v industriji. Nekaterim prej, neka telim šele do konca leta, Vendar bo za vse poskrbljeno, razen za 4 fante. Ti Štirje imajo samo 5 razre- dov osnovne šole in jih nikjer nočejo vzeti. Težave so s starejšimi ljudmi, ki iščejo zaposlitve. Nekaj je borcev, ki niso sposobni za težko delo. Manjka jim pa le še nekaj let do pokojninske pravice. Skušamo jim najti čuvajska in vratarska mesta in jih postopoma vključujemo v delo, vseh naenkrat pa ne moremo, ker ni toliko lažjih delovnih mest na razpolago, žensk je prijavljenih za delo dosti več, kot jih trenutno potrebujemo. Med njimi pa je 80 odstotkov poročenih žena, katerih možje imajo primeren zaslužek in bi se rade zaposlile samo zaradi dviga standarda v družinah. Tudi njim pomagamo in kjer je prosto delovno mesto, primerno zanje, ga damo tisti, ki Je zaslužka najbolj potrebna. čakalnica boljša kot mlečna kuhinja? Pionirji osnovne šole v Adlešičih so se zbrali 23. septembra na letni konferenci, da bi se pomenili o delu v novem šolskem letu. Sklenili so, da bodo čimprej uredili telovadišče in začeli vaditi športne igre, čeprav imajo le eno žogo. Na šolskem vrtu bodo ob pomoči vaščanov postavili kolesarnico za učence, ki se v šolo vozijo s kolesi, v prostoru, kjer je bila mlečna Mešičke novice • šola je za 100-letnico pred štirimi leti dobila hišni vodovod, uporabljati pa ga ne more, ker bi bil sicer tezervoar v enem tednu forazen. Glede vodovoda je y vasi sploh veliko govora. Zakoličen je že dolgo, denarja pa ni, da bi ga zgradili. • Zavod za zaščito kulturnih spomenikov je leta 1959 začel obnavljati znameniti Pobreški grad. Z deli so takrat pričeli, a se je vsa dejavnost kmalu Stavila. Ljudem je žal, da ževje še naprej zamaka Zidovje, ki ga morda čez leta ne bo več mogoče popraviti! • Letina je v okolici, Adleštč še kar dobra. Kmetje so prodali zadrugi pre- cej breskev za industrijsko predelavo, pa tudi krompir je letos dobro obrodil. Vinogradi pred trgatvijo dobro kažejo le tistim kmetovalcem, ki so trtje redno negovali in dobro škropili. Izvolili bodo ugledne občane Krajevna organizacija Socialistične zveze v Semiču se pripravlja na konferenco, na kateri bo izvolila nov odbor. Tega naj bi sestavljali ugledni in razgledani občani iz vseh vrst poklicev. Najvažnejša naloga krajevne organizacije je poleg rednega političnega dela pridobiti nove člane in urediti blagajniške zadeve. Drobir iz Metlike V okviru medobčinskega tek-movanja ob bližajoči se dogradi t-' asfaltirane ceste Metlika—cmo-se bo zvrstilo nekaj športnih Tako so se minuli pe-pomerile v kegljanju ekipe sga podjetja Novo mesto ter Črnomelj in Metlika. Znaša Metličani. V oktobru bodo tekmovanja v namiznem tenisu, reijanju s zračno puško, v od-x)Jkl ln šahu. ■ V soboto, 26. septembra, Je Metliki gostoval priznani mla- pevski zbor osnovne iole Okrogarja U Zagorja ob avl. Mladi pevci so is nastopili inozemstvu ln so znova povab-md v Avstrijo, Francijo in celo Združene države Amerike. Do potankosti ubran zbor Je pod vod-povovodje Rlharda Beuer-kv&litotno zapel vrsto ljud-in umetnih pesmi, dodal pa tudi nekaj del tujih skladate-Za svoj nastop Je požel primanje vseh poslu- ■ Zadnjo septembrsko nedeljo je bilo t Gradcu pri Metliki na Laiunji medobčinsko ribiško tekmovanje, ki so se ga udeležili čla-d ribiških družin iz Ctttja. Duge Rese, Novega, mesta, Črnomlja ln Metlike. To tekmovanje Je bilo v Bell krajini letos prvič ln ga Je organizirala črnomaljska ribiška družina, postalo pa naj bi stalna oblika tekmovanja vseh obkolp-sklh ribiških družin. V tekmovanju je zasedla prvo mesto ribiška družina iz Novega mesta, ki je osvojila tudi prehodni pokal, druga Je bila ribiška družina iz Črnomlja, ki so ji sledile še družine iz Metlike, Duge Rese in METLIŠKI TEDNIK Ozlja. V tekmovanju posameznikov je zasedel prvo mesto s 27 ujetimi ribami ln 1.800 točkami član ED Novo mesto Ivo Po-dergajs. ■ Zadnjo nedeljo Je v Metliki ln- okolici mrgolelo izletnikov, ki so se semkaj zgrnili z vlaki, avtobusi in osebnimi avtomobili. To je bil zares kar otipljiv »vinogradniški turizem«, ki bi lahko ljudem precej koristil, če bi bil bolje organiziran. Tako- pa so se mnogi vinogradniki bali, da bi jim nenapovedani gostje preveč ne zagospodarili po trtjlh. Tudi tu čaka gostince ln turistično društvo še veliko dela. Kakor po ofenzivi je bilo zadnje tedne v Gradcu: vse razkopano, vse razmetano... Toda zmaga je pred durmi: še 4 km — pa bo cesta Črnomelj—Metlika takrat taka, da bo veselje zdreati po njej... (Foto: Albin Božič, Črnomelj) kuhinja, pa bodo uredili čakalnico za učence, ki se vozijo z avtobusi. Ukinitev mlečne kuhinje nihče ne odobrava, ker bodo prikrajšani mnogi otroci, zlasti tisti iz m najbolj oddaljenih vasi. Ena ali več KS? 21. septembra so v Semiču zasedali predstavniki krajevnih političnih organizacij, da bi premaknili z mrtve točke dosedanja prizadevanja za ustanovitev krajevne skupnosti. Statutarni osnutek, ki so ga izdelali pred meseci, še ni bil javno obravnavan, ker se bodo prej zedinili za območje take skupnosti. Nekateri so za to, da bi krajevna skupnost pokrila vso bivšo semiško občino, drugi pa me nijo, naj bi bilo na tem področju več krajevnih skupnosti. — Kako pa da rudnik Belt in Opekarna tožijo o pomanjkanju delovne sile? — To je res in v teh kolektivih, posebno v Rudniku in Beltu, je precej nezasedenih delovnih mest. Manjka pa jim predvsem kvalificirana delovna sila in strokovnjaki. — Kaj štejete v letošnjem letu za največji uspeh vašega zavoda? — Povsem smo rešili dol-, goletni problem v občini — zaposlitev Ciganov. Vsi de-lazmožni, tako moški kot ženske, so dobili delo in se lahko pošteno preživljajo. Podjetja so lepo razumela to akcijo in povsod so jih nekaj vzeli v kolektiv. Nekateri Oigani so prav dobri delavci in le z redkimi izjemami imajo v kolektivih težave. Niso pa obupali in jih skušajo vzgojiti. Da nam je to uspelo, res ni kar tako! B. Slive so letos dobro obrodile. V semiški zadružni kleti so jih te dni prelagali v posode, kjer bodo čakale do zime, potem pa bodo iz njih skuhali slivovko, da bo sama tekla po grlu. Tako nam je povedal Ivan Mavser, ki ga vidite na sliki. Ljudje, pojdite pogledat! Visoko v bregu Lahinje stoji v Črnomlju na Vojinski cesti hiša, v katere kleti že dolgo živi 81-let-ni slepi starček Franc Sajevec. Na eno oko že od rojstva ni videl, na drugega je oslepel med sadnjo vojno. Dokler je mogel, se je preživljal s priložnostnim delom. Sekal je drva in igral harmoniko po gostilnah in na svatbah. Zdaj toga ne more več. S palico pride iz kleti pred hišo, pozna pa pot vse do središča Črnomlja. Obiskov možak ni vajen, zato kar ni mogel verjeti, ko ga je res dobil. STANOVANJA, POSTAJA LM in POŠTA Do 20. oktobra letos bo pod streho, sredi prihodnjega poletja pa vseljiv 20-stanovanj-ski blok v Semiču. Gradbeni delovodja SGP Pionir Jože Mozetič je za pet minut odložil načrte in nam povedal: »Stavba bo veljala okrog 70 milijonov dinarjev. V njej bo 20 stanovanj s štirimi garsonjerami, postaja LM in pošta. Pošta bo imela avtomat- sko telefonsko centralo. Stanovanja so za prodajo. Poleg bloka bomo vsak čas dogradili sedem garaž, ki bodo začasno stanovanja naših delavcev. Trenutno nas je na gradbišču 26.« »Je to prvi Pionirjev blok v Semiču?« »Ne, že tretji, a upam, da ne zadnji.« — Bi radi vedeli, kako živim? Poglejte! Stopite noter! je dejal. Stanovanje v kleti. Visoka starinska stvar je bila nekoč potte-lja, zdaj je na njej le še kup črnih zamazanih cunj. Nekaj zabojev in škatel, na tleh zemlja. Starček je slep, nesposoben za delo in ker ndma nikogar, da bi mu stanovanje pospravljal, je v njem nevzdržen duh. Ni bilo mogoče pošteno pogledati naokrog zaradi želodca, ki se je začel obračati. — Stric, pojdiva na sonce, se bova kaj pomenila! Odštorkljal je za menoj po potki, za mladega in zdravega človeka nevarni, prav nad prepadom. Pred hišo sva se usedla na klop — Ali vam ljudje kaj pomagajo? — Svojcev nimam. Gospodinja mi večkrat da jesti, če ji kaj ostane, pa tudi kako srajco mi je že večkrat oprala. 4.500 din dobim občinske podpore. Ali veste, koliko stane liter mleka in pol kile kruha? Ce bi samo to jedel, ni zadosti . . . Potem veste, kako živim. Živ sem še ravno toliko, da ne morem umreti. — Pospravlja in pere vam Dih če? — Kdo bo zastonj delal? se nI dolgo, ko so mi rekli Jjudje, da sem močno umazan ln da a"J dam hlače prat. Nesel sem jih v čistilnico, plačal pa sem 800 din Teden dni sem zavoljo tega stradal. Pranja si ne bom več prlvo ščil. Naj obleka na meni zgnije! — Zakaj ne greste v dom za starčke? Tam bi lepo skrbeli as. vas. — Skrbeli že. skrbeli, nt, grem pa ne! Saj me je že poslala občina v Metliko. Štirinajst dni sem bil tam. Hrana in postelja Je rc« dobra ln zdrav človek si re more ■ V prvih sedmih mesecih letos je 54 hrvaških delovnih organizacij prešlo na 42-urni delovni tednik. Marsikje so tedaj povečali število delovnih izmen, kar Je pozitivno vplivalo na Izkoriščanje anogljl-vosti, povečanje proizvodnje in storilnosti. boljšega želeti. Jaz pa sem slep, — ne pozabite tega! Sedel sem na postelji ves dan. Ce sen prosil sostanovalce, naj me sjremljjj* na vrt in po hiši naokrog, da se privadim, so me vprašali, če boni dal za pijačo. Denarja nimain, zato sem šel stran. Tu gTem :»b-ko vsaj malo ven. Ce star človek samo leži, ne ostane dolgo. — Pa ste drugače zdravi? — 2e bolj malo jem. Dišijo ml take stvari, za katere n mara denarja. Ko bi mi vsaj ■ malo več 81-letnemu slepemu sta'" čku bi morali tudi v metliškem domu onemoglih zajamčiti znosno življenje v krogu drugih ostarelih ljudi dali, saj ne bom dolgo .. Tu«" kadim, če mi kdo da. — Srečno, stric! Je vse, k" lahko rečeš takemu človeku. In če malo zatem vidiš človek*: ki se strašansko razburja »ara*1 tega, ker Je namesto temnoM1«' nega dobil svellomoder avtom*-bil, se lahko vprašamo: smo "* ljudje ali nismo?! M. B' Mihael Kambič razstavlja v Metliki Sredji septembra je bila v Belokranjskem muzeju-v Metliki odprta retrospektivna razstava likovnih del akad. slikarja profesorja Mihaela Kambič a . V intimnem večeru so pred očmi ljubiteljev likovne umetnosti in ob navzočnosti avtorja zažareli s platen in kartonov številni portreti, krajine in študije; razkrilo se je tiho, vztrajno, do potankosti pretehtano in izbrušeno umetnikovo delo, mir in razgibanost, harmonija barv, poezija svetlobe in senc, vse, kar Je Mihael Kambič v več kot pol stoletja trajajočem ustvarjanju oživil ■»platnih, človeškim očem v radost in veselje. Vse premalo smo doslej vedeli o tem 77-letnem umetniku, nestorju belokranjskih in dolenjskih slikarjev, saj je bila v glavnem njegova zares pretirana skromnost kriva, da se je svojim rojakom tako pozno predstavil. Mihaelu Kambiču je stekla zibel 14. septembra 1887 v Dragovanji vasi pri Črnomlju. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v bližnjem Dragatušu in Črnomlju, je odšel na gimnazijo v Novo mesto, po maturi pa na umetnostno akademijo v Prago. Šolal se Je pri prof. Bukovcu in v znameniti specialki prof. Hynaisa. Po dovršenih študijah na akademiji je leta 1915 opravil profesorski izpit in nastopil službo na gimnaziji v Kufsteinu na Tirolskem. Tu je ostal tri leta, še pred koncem prve svetovne vojne pa je prišel v Ljubljano in dobil službo na poljanski gimnaziji. Tu je služboval ves čas do svoje upokojitve leta 1950. Ob koncu svojega službovanja je bil tudi predavatelj pedagogike in metodike risanja na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. V prvih letih po šolanju je sodeloval na nekaj letnih razstavah v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani (1917, 1918 in 1921). Vmes je razstavljal tudi v Kufsteinu (1918), kasneje pa se je udeležil še nekaterih skupnih razstav v Beogradu in Ljubljani. Slikarja Je enako zanimal portret kot pokrajina. Najrajši in največ se Je posluževal oljnatih barv, manj akvarela, gvaša, risbe in lesoreza. Njegova dela so usmerjena v realizem, ki Je P" njem v začetku formalno zelo zahteveP' pozneje pa svobodnejši in bolj čustven-V nekem obdobju Je bil Kambičev slikarski izraz docela ekspresionističen' vendar pa so bila dela oblikovno izve' dena docela realistično. Ko Je prof. Mihael Kambič P«01"*!' ljal in urejal svojo razstavo v Belokranjskem muzeju, nam je v razgovor" razkril marsikaj iz svojega življe™*' pa tudi zanimive poglede na umetno*' Zato bodo verjetno bralce, zlasti tfsf ' ki so že in bodo še obiskali Kambiče' razstavo — ta bo v oktobru prenesen v Črnomelj, nato pa še v Novo roe* — zanimali umetnikovi odgovori na n katera naša vprašanja. Takole srno * vprašali: Ccmu ste tako malo razstavlja" življenju? jaj — Vzrok, da sem razmeroma zfi°" . prenehal razstavljati, Je bilo moje ^ ko zdravje, ki me je spremljajo mladosti do danes. Večji ali manj*1 čutek zdravja'mi Je tudi narekoval čin dela. Pravijo, da sem včasin p IH DOLE NISKI LIST " št. 39 <757 > Se marsikje: več v žep kot za sklade Majhni skladi, povečani materialni stroški in ponekod neprimerno visoki osebni dohodki so spodbudili odbornike trebanjske občinske skupščine, da so na 14. skupni seji obeh zborov pretekli četrtek kritično ocenili stanje gospodarskih organizacij v letošnjem prvem polletju. Podpredsednik skupščine JANEZ MIHEVC je v obrazložitvi k analizi poslovnih rezultatov prvega polletja grajal nekatera podjetja, kjer so se neprimerno povečali materialni stroški in kjer je Prišlo do nesoglasij v delitvi dohodkov na sklade in osebne dohodke. Po besedah načelnika za gospodarstvo FRANCETA ZIDARJA je kritika veljala zlasti tistim podjetjem (ni jih naštel), ki rfo stihijsko povečala materialne izdatke, ne pa za tiste gospodarske organizacije, ki so ue v večje materialne stroške premišljeno. Pridal je, da znajo take organizacije hi" vesticijski dinar v določenem času večkrat koristno obrniti, medtem ko za prejšnje to ne velja. Odbornik »Dane« ALOJZ KRIIIN je opozoril, da bi mogli na uspeh podjetij vplivati tudi odborniki iz teh podjetij, če bi vedeli, kako se izkoriščajo Investicijska in druga sredstva. BERI SKUFCA, odbornik T6S Mirna, je pojasnil, da njegovo podjetje ni izpolnilo plana zavoljo nerednih kooperantov, saj »polizdelki že dalj časa čakajo, da bodo prišli elektromotorji«. Skufca je izrazil upanje, da bo do konca leta teh ovir manj. ŠTE- Premalo porodniškega dopusta »Za zaposlene matere je ' W5 dni porodni&kega dopu-*ta premalo. Na delo je treba *e, ko je dojenček najbolj potreben materine nege. Vsaj proih osem mesecev po poro-d« bi morale delati le i ure na dan.« Tako nam je pred dnevi PoL-edoia Terezija Zgonc, ma-** šestletne deklice in osem tednov starega sina iz Sent-™perta itev. 10. "Kje ste v službi?« »Do zdaj sem bila na mi-renski pošti. V službo sem se vozila z avtobusom. Ker smo tielali štiri ure dopoldne in štiri popoldne, sem bila skoraj ves dan zdoma. Sami veste, kako je, če je mati z majhnim otrokom dan za dnem odsotna.« »Zdaj, ko imate dva otroka, bo še teže...« »Poskušala se bom zaposliti na šentruperški pošti« ZGONC: »Otroka sem nesla v Sevnico je t Vn'ku» ker *ma fnoJne izpuščaje. No, dobro to> da v vasi stanuje zdravnik. Vsaj za nujne primere je pri roki.« F.AN POTOČNIK, odbornik iz Kemo-opreme, je med drugim dejal, da je bilo njegovo podjetje v prvem polletju že čisto na robu likvidnosti, že avgusta pa je preseglo osemmesečni plan. TŠS in Kemo oprema sta v izgradnji oziroma rekonstrukciji, zanju, zlasti za TŠS pa je veljala pripomba predsednika skupščine IVANA GOLE-TA, ki je menil, da se rekonstrukcije prepočasi izvajajo. Odbornik kmetijske zadruge IN2. BRANKO VOLJČ je na splošno razpravljal o težavah kmetijskih organizacij v zvezi s povečanimi cenami semen in reprodukcijskega materiala, kar je vse vplivalo na to, da je zadruga že planirala izgubo ob koncu leta v višini 6 milijonov dinarjev. Na pripombo nekaterih odbornikov, zakaj je zadruga tako toga pri odkupih kmetijskih pridelkov, pa je Voljč pojasnil, da je zadružni kolektiv začel izboljševati organizacijo lastnega poslovanja in izkoriščati notranje rezerve. Velika neskladja pa so v delitvi dohodkov v podjetjih, saj so marsikje preveč zanemarili sklade. Nesoglasja so se najbolj pojavila v nekaterih trgovskih poslovalnicah, kjer so osebni dohodki sicer največji. Ce pustimo oh strani, kakšni s« osebni dohodki, lahko ugotovimo ve- TREBANJSKE NOVICE liko razliko v povprečju prejemkov med dvema poslovalnicama v istem kraju, ki znaša 10.000 dinarjev, če ne več. Dodati je treba, da sta poslovalnici približno enako močni in da imata približno enako število odjemalcev. Po mnenju odbornikov mora biti nekaj narobe v samem pravilniku o delitvi dohodkov, ki ga bo treBa popraviti. Posebni prispevek za vodovod čeprav so že položili prve kilometre vodovodnih cevi, pa so odlok o posebnem krajevnem prispevku za mokronoš-ki vodovod odborniki skupščine trebanjske občine sprejeli šele na zadnji seji, ki je bila 24. septembra. Odlok obvezuje vse stanovalce, lastnike hiš, kmečka gospodarstva in obrtnike v krajih Beli grič, Gorenja vas, Martinja. vas, Mokronog, Slepšek in Puščava, da najkasneje do 31. decembra letos izpolnijo svoje obveznosti pri gradnji vodovqda- Te znašajo za 308 gospodinjstev okrog 5,7 milijona dinarjev. V četrtek popoldan je več tisoč prebivalcev trebanjske, novomeške, krške in brežiške občine vzdolž avtomobilske ceste prisrčno pozdravilo dragega gosta, predsednika CSSR Antonina Novotnega in njegovo soprogo Boženo, ki sta se ta dan vračala iz Ljubljane v Zagreb. Na Otočcu, kamor so visoki gostje prišli v spremstvu predsednika Skupščine SRS Ivana Mačka, predsednika Izvršnega sveta Viktorja Avblja in drugih predstavnikov Slovenije, so češke goste sprejeli Ivan Krajačič, predsednik sabora SRH, in drugi predstavniki Hrvaške. Novomeški pionirji in pionirke so goste prisrčno pozdravili, na ploščadi hotela pa so vsem pripeli slovenske šopke. Kolektiv hotela Grad Otočec je gostom postregel s sadjem, potico in črno kavo, naši in češki predstavniki pa so med kratkim in prijetnim oddihom izmenjali pozdrave in se hkrati pogovarjali o nekaterih gospodarskih vprašanjih. Tako smo med drugim slišali, da je tovariš Krajačič ob navzočnosti tovariša Borisa Kraigherja predlagal Antoninu Novotnemu, da bi prihodnje leto izvozili iz naše republike v ČSSR vino, uvozili pa priznano dobro češko pivo. — Na sliki: direktor hotela Grad Otočec Jože Lampret je pravkar ponudil visokemu gostu spominsko knjigo hotela za podpis. — Prej ko so gostje zapustili Otočec, je predsednik novomeške občinske skupščine Sergij Thorževskij podaril predsedniku Antoninu Novotnemu darilo prebivalcev Dolenjske: lepo izdelan miniaturni sodček, pri čemer se je tovariš Ivan Krajačič takoj pošalil: »Oho, prazen sodček — no, ga bomo pa na Hrvaškem napolnili!« Osemnajst zadovoljnih, kaj pa drugi? Predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV CIRIL BUKOVEC je pred kratkim takole označil prizadevanje, dg. bi borci trebanjske občine čim prej dobili primerno stanovanje: »V. Trebnjem sta dozidana dvd nova stanovanjska bloka Sest družinskih stanovanj, vrednih 36 milijonov dinarjev, so pred kratkim dobili najbolj potrebni nezaposleni borci, ki so tudi najdlje čakali na svojo streho. Tako pridobljenih stanovanj je zdaj v občini devet, tri so bila namreč dodeljena še pred leti. Devetim borcem, ki pa že imajo lastno streho, pa je le- tos Zveza združen) borcev Slovenije dodelila 2,7 milijona dinarjev kredita za popravila in dograditev stanovanjskih hiš. Pri vsem tem je manjši delež pripadal borcem — kme- Potreben je vlak med 11. in 12. uro Prometne zveze v Sentru-pertu v glavnem zadovoljujejo, vendar bi ljudje radi še en vlak, ki naj bi iz Trebnjega odpeljal med 11. in 12. uro. Občani, ki potujejo v Trebnje z vlakom, svojih poslov v središču občine zavoljo slabih zvez često ne morejo opraviti. ttrano natančen. Mogoče. Zdrav človek namreč dela v zagonu, pri tistem, ki z "dravjem nima ravno sreče, pa se lahko marsikaj izmaliči, razdrobi in avtor zapade v ozkosrčnost in natančnost tam, kjer je ta nepotrebna ali celo Škodljiva. . Kako da ste se le odločili, da svoje življenjsko delo pokažete Belokranj-cem in Dolenjcem? — V teh letih, ki jih imam Jaz, tlo-Veka navadno mine želja, da bi še kje izstavljal, če sem se odločil za to raz-*^>. sem se predvsem iz dveh razlo-w Prvič sem se spomnil na svoja di-rnri i teta v Novem mestu, ko bi se likovno kaj naučil, rad kaj videl, l*a.koga vprašal za nasvet, pa ni bilo možnosti. Na žalost niti v šoli ne, tako sem v tem pogledu odšel z glrnna-vivi,kot l^P01"1 samouk. Nadalje, kako eiika razlika Je med učencem, ki obsuje šolo v LJubljani, in tistim, ki se la v podeželskem mestu, na primer *_ °rnomlJu ali Metliki! V Ljubljani so *"u odprte galerije in številno razstave, na deželi pa nima nič. Zato mislim, da J Prav, da kot Belokranjec razstavljam Metliki in v Črnomlju in morda še . Novem mestu. — Pa še drugo: moja WIa so vsakemu lahko razumljiva, pa so zato kar. primerna za začetek likovne vzgoje. Pravite, da so vaša dela lahko razumljiva. Radi pa bi vedeli, kako gledate na današnjo modernistično in abstraktno umetnost. — Na to vprašanje lahko čisto kratko in Jasno odgovorim: na modernistično in abstraktno umetnost gledam po- Akademski slikar prof. Mihael Kambič zitivno! Vsaka doba je v razvoju umetnosti prinesla nekaj pozitivnega in tako tudi modernistična. Prinesla je čudovite barve, dognane kompozicije in harmonije, skratka zares lepoto. Toda cena za vse to je bila draga. Vsa gornja lepota je šla na račun oblik in kasneje sploh predmeta. To pa še gre, dokler Je umetnost poštena in kolikor toliko razumna in razumljiva. Ko pa preneha biti razumljiva celo poklicnim slikarjem, tedaj se človek začne upravičeno spraševati, če za to dvomljivo umetnostjo ne stoji morda — špekulant. Vsaka umetnost Je namreč le dotlej dobra, dokler se ne izrodi. — Res pa je tudi, da se starejši človek teže prilagodi novemu toku, zato je prav, da novih stvari ne odklanja kar vnaprej, temveč jih skuša tudi razumeti. To pa ne velja samo za slikarstvo, temveč tudi za glasbo, arhitekturo in podobno 2e teh nekaj odgovorov kaže, kako resno, kritično pojmuje profesor Mihael Kambič svoje umetniško poslanstvo. Zato je tudi njegova razstava vredna obiska. Naj nihče, ki mu je resnična umetnost draga, ne zamudi redke priložnosti. -ar PO NAROČILU LJUDI... FRANC JEVNIKAR ha zadnji seji občinske skupščine v Trebnjem: »Zaskrbljujoče se mi zdi, kar je bilo tu povedano o kmetijskih organizacijah v ljubljanskem okraju. Da ni zadovoljivega odkupa krompirja v naši občini, je kriva kmetijska zadruga. Če zadruga'" misli, da je pri odkupu ogoljufana, lahko isto trdimo zasebniki. To sem povedal po naroČilu ljudi, ki se pritožujejo, da ne morejo prodati krompirja.« Na seji je bilo precej govora o tem, kako se trebanjska kmetijska zadruga brani odkupovati krompir od zasebnikov po ustaljenih cenah. Tako da menda delajo vse okolišne zadruge, ker pri krompirju nimajo pravega haska ... tom. To gotovo ni zavidljivo. Na splošno so rešeni stanovanjski primeri kot kaplja iz morja pereče stanovanjske problematike sploh v občini«. Med tistimi, ki so leta in leta čakali na stanovanje, je bilo potemtakem ustreženo le osemnajstim. Ti so zadovoljni, kaj pa ostali? Teh je večina in bodo še čakali. Koliko časa še, pa nihče ne ve. Trebnje - Brestanica 3:0 V četrtem kolu druge republiške odbojkarske lige je Partizan v Trebnjem premagal goste ti Eiestantce s 3:0 3:0 (15:5, 15:9, 15:12). Ob lepem sončnem vremenu se je na tekmi zbralo okrog 100 gledalcev. Velkavrh iz Ljubljane je sodil odlično. Med domačini sta najbolje igrala Opora in Pavlin; Pavlin je dal tudi ■ največ točk in požel aplavz. To je mlad ln nadebuden igralec. Trebanjski ndbojkarjl so od tekme do tek-me boljši in so upravičeno sredi lcMvice. . V. M. Slišali boste »Ragov log« V nedeljo zvečer ob 18. uri bo priredil Dom JNA v Noj-vem mestu koncert zabavne glasbe, na katerem bodo nastopili pevci Majda UdoviŽ, Metka Skok, Katjuša Suhy, Štefka Adamič, Janez Rustja, Dinko Banič, član ansambla TiViDi, ki služi vojaški rok v Novem mestu, in Vinko [vančevič. Spremljal jih bo novi zabavni orkester garnl-sije, ki bo zaigral tudi nekaj samostojnih instrumentalnih skladb, med drugimi »Ragov log«, delo komponista Mladena Franka. Nekatere popev ke, sicer znane melodije z naših festivalov, boste lahko prvič slišali »živo« v Novem mestu. Aranžmaji so napisani posebej za to priložnost. 6t- 38^756) 19 NOBENA MU NE UIDE Francu Koširju namreč, ki pobira pristojbino na novomeški tržnici. "3-letni upokojeni železničar že več let honorarno opravlja to delo in že dobro pozna vse kmetice, ki na novomeški trg nosijo pridelke naprodaj. — Ali se ženske branijo plačati SO din od košare prinesenega blaga? —smo ga vprašali. — Skoro vse godrnjajo! Vedno se moram s njimi zaradi tega prepirati. Ko pridejo, se izgovarjajo, da nimajo denarja in da naj pridem kasneje. Potem moram budno paziti, da jo katera ne popiha. Zlepa ml nobena ne uide! Jih že poznam in ko začno pospravljati košare, se pojavim: »Kaj pa pristojbina?« — »Aha, pravi katera, — sem čisto pozabila!« — Večkrat pridejo na nad trg tudi Primorci • svojim blagom in več dni ostanejo tu. Koliko plačajo? — Njim ne računamo od košare, ker najamejo vso prodajalno klop. Vsak dan plačajo zanjo 150 din. — Se tudi kupci pri vai oglašajo? — Tudi! Gospodinje se pritožujejo zaradi dragih Jajc, vendar tu ne morem prav nič pomagati. Cene so proste, — je rekel in že tekel ca kmetom, ki je prav tedaj pripeljal voz drv. Objesten napad na Franca PotoČarja V gozdu na cesti med Z dinjo vasjo in Kamencami so neznani obještoeži v večernih urah 27. septembra napadli in hudo ranili Franca Potočarja Iz Bučne vasi. Po-točar se je peljal v osebnem avtomobilu. Kakšnih 100 metrov pred podvozom avtomobilske ceste je bila skupina vročekrvnih neznancev, ki se vozilu niso hoteli umakniti. Potočar je ustavil, tedaj pa se mu je približal nekdo iz skupine ponočnjakov in ga skozi odprto avtomobilsko okno nekajkrat z nožem zabodel v prsi. Objestneži so potem Izginili v noč, hmfb ranjenega Franca Potočarja pa so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Varnostni organi so takoj uvedli preiskavo in so storilcu in njegovi skupini že na sledi. Ogtorfena javnost je najstrožje obsodila napad in rčakuje, da bodo objestne-prlmerno kaznovani. Vrsta ukrepov za pospešeni razvoj storitvenih dejavnosti Oba zbora občinske skupščine v Novem mestu sta na zadnji seji ob razpravi o problematiki storitvenih (terciarnih) dejavnosti v občini ugotovila, da se te panoge gospodarstva ne razvijajo skladno z naraščajočimi potrebami. Resda je zaostrena investicijska politika v zadnjem času prav te dejavnosti močno prizadela, vendar pa je treba iskati vzroke za neskladen razvoj prometa, trgovine, gostinstva in turizma ter obrti tudi znotraj samih gospodarskih organizacij, ki bi z večjo prizadevnostjo in boljšim posluhom za potrebe potrošnikov lahko marsikateri problem hitreje rešila kot sicer, zlasti še, ker največkrat za to niso potrebna niti večja investicijska vlaganja. Za Dolenjsko je zadnja leta značilen zlasti izredno močan porast cestnega prometa, kar terja hitrejšo izgradnjo novih ter modernizacijo in vzdrževanje obstoječih cest. Hkrati je nujna še ureditev nekaterih prometnih vozlišč, ki so postala ozko grlo v vedno večjem cestnem prometu. Mednje sodi predvsem Novo mesto s preozkim in dotrajanim mostom preko Krke. Čeravno so za ureditev tega vozlišča potrebna precejšnja sredstva, se je občinska skupščina odločila ta problem začeti takoj reševati. Seveda bodo morale k rešitvi prispevati tudi širše teritorialne enote, saj je most na cesti I. reda, ki bo z modernizacijo belokranjske ceste še bolj obremenjena, širšega značaja. Komisija za varnost prometa pri občinski skupščini pa bo pod vzela še vrsto ukrepov za varen promet skozi mesto. Med drugim bo treba omejiti promet z vprežno ži-Mino v prometnih konicah, urediti še več signalnih naprav in podobno. Odborniki iz Suhe krajine so opozorili, da je bilo v cesto Straža— Žužemberk vloženo že ogromno sredstev (popravljajo jo vsako leto), kljub temu pa še vedno ni taka, kot bi morala biti. Naglasili so, da bi jo bilo treba že enkrat res kvalitetno urediti. Odbornik s šentjernejskega področja se je zavzel za modernizacijo ceste Novo mesto—Šentjernej. V železniškem prometu terjata visoka iztrošenost in zastarelost osnovnih sredstev precejšnja vlaganja, ki pa jim podjetje samo v sedanjih pogojih poslovanja ni kos. Tudi na področju PTT prometa smo vzlic precejšnjim vlaganjem v minulih letih še vedno komaj na začetku avtomatizacije. Na seji so poudarili, da je hitrejša modernizacija poštnega prometa pogojena tudi s sodelovanjem gospo- Meso se za zdaj ne bo podražilo! Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine v Novem mestu so odborniki razpravljali med drugim tudi o vlogi Mesarije za zvišanje cen govedini in teletini. Po njenem predlogu naj bi se cena govedine I. zvišala od 850 na 900 dinarjev, govedine II. od 720 na 800 din in teletine od 900 na 1000 din za kilogram. Oba zbora sta predlog zavrnila, češ da je premalo utemeljen in sklenila o tem po poprejšnji temeljiti razčlenitvi poslovanja Mesarije ponovno razpravljati na prvi prihodnji seji občinske skupščine. V razpravi je bilo slišati tudi mnenje, naj bi se Mesarija osamosvojila, češ da bi odcepitev od Kmetijske zadruge vplivala na precejšnje znižanje režijskih stroškov Mesarije. Predstavniki KZ so na seji ob tej pripombi molčali! sva MBNa ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ darskih organizacij; odborni-ca iz Stopič pa je opozorila, da občani v podgorjanskih vaseh še vedno po več dni čakajo na časopise in drugo pošto, ker je za 32 vasi le en dostavljač. O trgovini in preskrbi prebivalstva je bilo na sejah občinske skupščine že mnogo govora, pa tudi v našem listu smo o tem že veliko pisali, zato se ob tem ne bi posebej ustavljali. Skupščina je menila, da je treba v zvezi s tem dosledno uresničevati že sprejete sklepe, odbornik Tone Valentinčdč pa se je zavzel za ureditev trgovine zlasti v večjih potrošnih središčih ob robu mesta — Kan-dija, Bršlin itd. —, kjer je trgovina najslabše urejena, prebivalcev pa je iz dneva v dan več. Odborniki iz Žužemberka so opozorili še na slab" kruh, ki ga pečeta tamkajšnja peka in izrazili željo, da bi jih s kruhom oskrbovala novomeška pekari Ja. Ko je tekla beseda o gostinstvu, so zlasti poudarili premajhne nočdtvene zmogljivosti Novega mesta v času turistične sezone in neurejenost družbene prehrane. Kar zadeva uslužnostno obrt, ki zaostaja za potrebami, je skupščina sklenila, da se do konca letošnjega leta izvede reorganizacija dosedanjih servisov v okviru stanovanjskih skupnosti dn še vnaprej podpira razvoj zasebne obrti, zlasti storitvenega značaja. Zavoljo zastarelosti in iztro-šenosti strojnega parka domala v vsej obrtni panogi pa bo treba v opremo obrtnih delavnic v prihodnje tudi več investirati. Novomešika kronijka ■ Na (lavnem trgu v ovinka pred Borgmanam ln na Cesti ko-mandata Staneta v križišču pri Industriji obutve so pretekli teden pritrdili dvoje prometnih zrcal, ki precej zmanjšujeta nepreglednost teh dveh nevarnih prometnih točk. Dve taki zrcali sta So naročeni, vendar za kraje v okolici Novega mesta. Zrcalo z montažo stane 120.000 dinarjev. ■ Pri podjetju Kurivo v Urslji-ou je dobava premoga zadnje tedne precej boljša. Premogovniki so Jim dobavljali premog po pogodbi ln podjetje Je izpolnilo 85 odstotkov naročil. Trenutno pa Je skladišče prazno in pričakujejo vsak dan nove pošiljke premoga. Preskrbljene so iole, bolnišnice, pekarna, hoteli ln val večji potrošniki. Z drvml so založeni, pa tudi za zimo dobro kaže, če le ne bo pritisnil prehud mraz ki če bodo dobavitelji izpolnili obljube. ■ Kratko ulico, ki vodi z Glavnega trga do doma JLA, bi lahko ob večerih zaprli z napisno tablo WC Tudi zdaj, ko ni table, služi Vabilo prebivalcem Bršlina V torek, 6. oktobra, bo ob 20. uri v dvorani družbene prehrane SGP Pionir JAVNA TRIBUNA na kateri bomo obravnavali urbanistično ureditev komunalnih vprašanj Bršlina. Pridite! temu namenu, in če je 4e tako, naj bo stvar vsaj legaina! Se pametneje pa bi bilo napraviU red v tej ulici in če ne gre z lepa, pa s primemo denarno kaznijo! ■ Prvo popravljalnico nogavic bomo v kratkem dobili v lokalu poleg bivšo Dolenčeve mesnice, ki je tudi že nekaj tednov zaprta. S pobiranjem zank namerava začeti neka obrtnica iz Ljubljane takoj, ko bodo v lokalu opravljena najnujnejša popravila. Računajo, da bodo stranke sprejemali lahko že sredi oktobra. ■ Na letališče v Prečni in letalsko prireditev 21.* maja vabi lepak v vitrini poleg slaščičarne na Glavnem trgu. Ali Je novomeški Aero-klub pozabil nanj, aU pa Je vabilo namenjeno že prihodnjemu maju? ■ Nič kaj dosti blaga in izbire nI bilo minuli ponedeljek na novomeški tržnici, poč pa Je bila gneča pri stojnici, kjer so prodajali čistilna sredstva. Temperamentni prodajalec si Je s črnilom muzal najlon srajco ln kazal, kako z njo nemudoma izginejo madeži. Zavitek -čudodelnega« praska Je veljal 100 din. — Naprodaj so bila Jajca po 50 din. solata po 160 din, špi-nača po 50 din merico, slive po 80 din, breskve po 120 din, grozdje po 120 ln 160 din, Jabolka po 100 dinarjev, paprika po 120 din, paradižniki po 120 din ter razna zelenjava v šopkih po različnih cenah. ■ Gibanje prebivaLvlva: rodile so: Foni Kastelic iz Gubčove ulice — dečka, Jožica Zakrajšek iz Sml-helske 34 — Korolino, Ljudmila Zupln z Mestnih njiv — dečka ln Maiija Tomažtn lz Ulice Majdo Sile 7 — dečka. — Porok v mestu ni bilo, umrla pa Je Frančiška Ostremon. osebna upokojonka it Kastolčeve 6, stara 84 let. Razlike v cenah moke ostanejo pekarnam Občinska skupščina Novo mesto je 24. septembra sprejela sklep, s katerim so pekarska in slaščičarski obrati v občini Novo mesto oproščeni vplačila razlike v ceni moke, ki je nastala ob zadnji podražitvi. Omenjeni obrati so imeli na "zalogi le toliko moke, da znaša nastala razlika v ceni v vseh obratih le 457.840 din. Vsled težavnega stanja, v kakršnem so zlasti pekarije, Je občinska skupščina pekarske in slaščičarske obrate oprostila vplačila te razlike. V rokometu: prvi PIONIR Sindikalno športno društvo Železničar Je letos organizator delavskih športnih iger. Sodelujejo žal samo štiri športna društva: Novo-teks, Iskra, Pionir ln Železničar, vabilu pa se niso odzvala IMV In Kremen. Tekmujejo v naslednjih panogah: 1. 10. pri Pionirju streljanje, 5. to 7. 10. v menzi 2TP tekmovanje v šahu, 6. 10. na Loki balinanje. 8. 10. pri Pionirju kegljanje. 10*: 10. na stadionu lahka atletika ln vlečenje vrvi. Zmagovalec tega tekmovanja prejme v trajno last pokal organizatorja. Tekmovanje v malem rokometu je že zaključeno. Nastopile so samo ekipe Novoteksa, Pionirja in Železničarja. Končni vrstni red: 1. PIONIR 4 t., 2. ŽELEZNIČAR 1 t., (20 : 24), 3. NOVOTEKS 1 t. (12 : 23). (m) Občinska balinarska liga Pričela se Je občinska liga ba-llniiijev Novega mesta. Sodeluje pet ekip, ki tekmujejo v jesen-skem in spomladanskem delu. Odigrana sta bila že dva kola, rezultati pa so naslednji: « PIONIR : 13. MAJ 2:0 (13:5, 13:8). 13. MAJ : POŠTAR 2:0 (13:10, 13:10). PIONIR : ŽELEZNIČAR 2 : 0 (13:6, 13:6). ŽELEZNIČAR : 13. MAJ 2 : 0 (13 : 6. 13 : 5). BORAC : POŠTAR 1:1 (13 : 11, 5 . 13). Kaj je z novo novomeško bolnišnico? Da bo nova bolnišnica odprta za občiski praznik, 29. oktobra, smo brali v gradivu, zbranem za zadnjo občinsko sejo. Po drugi strani pa so se po Novem mestu širile govorice, da otvoritve ne ho. V imenu naših bralcev, ki jih prav gotovo zanima, kaj je z bolnišnico, smo se te dni oglasili pri pomočniku ravnatelja novomeške bolnišnice, Jožetu Peko-l.ju, in mu zastavili naslednja vprašanja: — Tovariš Pekolj, ali bo nova bolnišnica odprta za Občinski praznik ali ne? — Ne bo! Do nedavnega smo še upali, da bodo vsa t dela gotova, pred dnevi pa je posebna komisija otvoritev dokončno odložila. — Po čigavi krivdi torej otvoritve še ne bo? — Krivi so samo pleskarji, oziroma obrtna pleskarska zadruga Novoplesk iz Ljubljane. Junija so začeli delati v stavbi in namesto 30 pleskarjev so jih poslali le osem. Z ravnateljem bolnišnice primari jem dr. Bajcem sva izvajalca na to večkrat opozarjala, a ni nič pomagalo. — Ali so vsa druga dela opravljena? — Vsa zidarska dela s fasado vred so nared, le stekleno steno pri zasilnem izhodu še delajo. Tudi zunanja ureditev bolnišnice je v polnem teku in glede tega ni nobenih ovir. V zadnjih dneh pa je začela prihajati že oprema. Zaradi tega, ker pleskarji niso opravili svoje, pa so morali prenehati tudi delavci, ki polagajo linolej. Delali so že, vendar se pri tem dela škoda, ker so pleskarji že položeni linolej sproti pomazali. — Kako nameravate pospešiti obrtniška dela v zastoju? — Ne bomo nič več ^požar jali! Naša komisija je že naročila prevzemniku vseh del, novomeškemu Pionirju, naj toži Novoplesk zaradi neopravljenega dela do določenega roka in najame druge pleskarje. — In kdaj bo bolnišnica zares odprta? — Ce bo v stavbo takoj prišlo 50 pleskarjev delat, bo bolnišnica nared za preselitev do 29. novembra. — V stavbo nikogar ne puste, ljudi pa zanima, kakšni so prostori. — Nismo pozabili na prebivalstvo, ki bi si nbvo bol- Jože Pekolj — pomočnik ravnatelja novomeške bolnišnice nisnico rado ogledalo. V Do* Ienjskem listu bomo nekaj dni pred otvoritvijo objavili, kdaj lahko pridejo občani gledat, kaj smo tudi z njihovimi prispevki zgradili. R. B. PARADA MOTORNIH VOZIL V NOVEM MESTU V nedeljo, 11. oktobra, bo novomeško Avtomata društvo ob 18-Ietnici obstoja razvilo svoj prapor v počastitev občinskega praznika. Ob deseti uri bo skozi Nov« mesto Pa' rada motornih vozil, ob enajstih dopoldne pa bo pred S1' silskim domom-v Ločni glav" na proslava. Obenem bodo razglasili tudi zmagovalca I. turistične vožnje po Sloveniji. REMONT Žužemberk v likvidacijo Delavski svet zidarskega podjetja Remont v Žužemberku Je ob razpravi o problematiki ln težavnem po'0' žaju predlagal kot najboljšo rešitev likvidacijo podjetja v rednem postopku. Vso delovno silo bi prevzel obrat Iskro v Žužemberku. Občinska skupščina je sklep delavskega sveta potrdila in predlagala likvidacijo s 31. 12. 19&*' leta. ŽIVAHEN SEJEM 27. septembra je bil novomeški prašičji sejem izredno živahen. Bilo je dovolj izbire in tudi kupcev, ki s° prišli tokrat od blizu in daleč nakupovat prašičke. birali so lahko med l-4*-" manjšimi in 37 večjimi P^J* ski, Id so veljali od 6.000 *> 24.000 din. Vsega jc bilo PrC" danih 814 repov. Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri CESTNEM PODJETJU V NOVEM MESTU razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: Izklicna cena: 1. MOPED COLIBRI, v voznem stanju 50.000 din 2. MOPED COLIBRI, v voznem stanju 50.000 ,, 3. MOPED COLIBRI, nevozen 20.000 4. MOPED COLIBRI, v voznem stanju 50.000 » 5. MOPED COLIBRI, v voznem stanju 85.000 8. MOPED COLIBRI, v voznem stanju GO.OOO .. 7. OSEBNI AVTO DKVV 650.000 8. PISALNI STROJ BROSS "»SMIDT, pokvarjen 10.000 9. RAČUNSKI STROJ REMINGTON, pokvarjen 25.000 n 10. MLIN ZA PESEK IZ-O, nekompleten z elektromotorjem 800.000 11. DROBILEC »KMKDEREVO«, brez motorja »0«-000 '/ 12. VOZ, železen, za drobilce Smeclerevo 20.000 din Licitacija bo 9. oktobra 1964 v prostorih str-^s^! sbratov Cestnega podjetja, v Bučni vasi s prlčetko • od 9. do 11. ure za družbeni sektor, po 11. url jp. za privatnike. Fotrebne informacije dobite po fonu 21-571. __ Nadvse uspešna turneja novomeških Debut mladih v Črnučah in v Ljubljani je minil nadvse uspešno! Pomlajeno moštvo novome-Bdh odbojkarjev — brez Sonca, Staniča in Medica, Id so prenehali tirati — je v dveh težkih tekmah v borbi za drugo mesto osvojilo *» štiri, točke! Penko, Goleš, Po-■*, Berger, Lapajne, Resnik, Hra-«»r, AS, Splihal so proti Črnučam ja Bežigradu izgubili vsega skupaj fe en niz! Tako so nenadoma po-tali najresnejšl kandidati za dru-to mesto in kvalifikacije za zvez-J° ligo. Medtem ko so v »pomladanskem delu Novomeščanl izgu- V NEDELJO: UUBUANA-ZAGREB-NOVO MESTO V nedeljo, I. oktobra, bo v No-mestu tradicionalni turnir ta P»liodhi pokal ObZTK Novo me-«°. Nastopile bodo mestne reprezentance Ljubljane, Zagreba in "ve ekipi Novega mesta. Tekmovanje bo na novih Igriščih na Y°*i (poleg tenisa). Za reprezentanco Ljubljane bodo igrali državni reprezentanti, M 7. oktobra odpotujejo v Švico na svetovno balinarsko prvenstvo. To so Pe-tiovčič, Lobod-« Antunovič in Vr-hovec. Prehodni pokal brani ekipa Zatreba, M je lani osvojila prvo ■nesto. Tudi prva novomeška eki-Pa bo poizkusila na svojem terena premagati vsaj eno izmed gostujočih ekip. Zato bo tekmovanje zelo zanimivo. Pričetek tekmovanja je v nedeljo ob 8.30. Gle-naici ln navijači — vabljeni! (en) NESREČE Zbudil se je šele ob skali Zagrebški voznik Andrija Colič te 22. septembra na avtomobilski cesti Pri Karteljevem med vožnjo zaspal za volanom tovornjaka ZG-190-72 in se zbudil šele, ko je vozilo treščilo ob skalo useka in so prevrnilo. Voznik je bil lažje Tnjen po glavi, popravilo tovornjaka pa bo njegovo podjetje ve-Wo najmanj 60.000 dinarjev. S ceste na njivo Manfred Stadelmann, ki je vozil « osebnim avtomobilom LB-LA-88 Proti Ljubljani, je hotel pod klancem avtomobilske ceste pri Med-vedjeku prehiteti dva avtomobila, vetdar mu sreča ni bila naklo-JJlena. Ko je že prehiteval, se je dn« voznik odločil, da prehiti pred seboj, tako da se mu * tnotat Stadelmann umakniti po-IX? »J levo. Tu pa je bilo ce- S6.^ na bankino, podrl smer-™t ji se ustavi! „a rjivi. Škodo „mJVegovem avtomobilu so ocenl-u_na 50.000 dinarjev. Zagrebčan v Ljubljančana 25, septembra okrog 19.30 sta P° avtomobilski cesti proti Zagreli! J?en 23 drugim vozita LJub-"ten AleS Strojnik v osebnem ••jornobllu LJ-225-91 in Zagrebčan SH" Djerasimovid v avtu ZG-ff-JS- Pri Skopicah b'izu 694 km J» stal tovornjak, na cirugt strani tT* Pa avto »Pomoč-rnjormaoije«. ^MJančan Je zavrl, ker pa je bil 7f">Wan za n)im. se je zaletel K*?1« "-235-91. Škode Je za 80 1,604 atoarjev. v klancu odpovedal motor Kjfa klancu avtomobilske ceste J. Štefanu je osebnemu avtu, M PovS Prelzkušal Ciril Mikolič. od-ZalrtT motor, zato se je vanj Ig*^6! osebni avto v preizkušnji, taJI?, >e 705,11 Jo«o Kogovšek. Pri fr-ode 19 nastal° 90 000 dm Bedenk nepazljiv na Gorjancih gozdni ceetl na Gorjancih Ko,..«6?■ W ga je vozil Franc »r™ in osebni avto LM22-42, ki Ov^LUDravllal Vink0 Bedenk. Na m,?«rati cesti je bil Bedenk pre. boi » P^'Hv. Popravilo obeh vozil valjalo okrog 100.000 dinarjev. MeXr!i ob 19 30 obtičal pri Ra evta i!.4roni vomik osebne-•rt te nri •Ž?4"55 slavfe<> Hočevar, Wa OpS St«v- *■ prehiteval v3 VeMMn ^ord- Prehitevanje ga 00 PoS.40?'000 dinarjev, ki Jih "°-reboval za popravilo vozila. k|kar,l v mopedlsta h 28C^,neralev v Novem mestu ?s«bn»71;>tenibTe. ob 13.45 voznik '"*m»n », tvtomob'la NM-24 28 "'■i »l« 4t prehiteval rnnne- * PrljEi™* JfrmaT-a. Prav tedaj ll avto iS*sppotl nokt drugi oseb-5* bi „ ?a,e' "t'olta v Sfcarte. " 'ntvijS, ta izogni' t.-čenln. se f*<*^"- t>rt tem t» zadel mo- js,0X,,d,,t 1" njerovn so. S? «ero~ i \ MW",d sta padla. »ar,;^1« Je b'J!a Medvedova laze odbojkarjev bili tekmo z Bežigradom, s Črnučami pa so igrali komaj 3:2, je bila tokrat bilanca nadvse ugodna. Borbena igra ln resni trening so rodili prve sadove. V bodoče bodo namreč Igrali le tisti, ki bodo redno trenirali! V Črnučah novomeški odbojkarji niso izgubili seta. Igrali so borbeno in s poletom. Podobno se je zgodilo tudi v Ljubljani, Bežlgrajčani so v začetka nudili močan odpor. Uspelo jim Je celo osvojiti drugi set, to p* je bilo vse, kar so dosegli, konec njihovega upanja je bil izgubljen tretji set v izenačeni borbi. Zadnji set je bil praktično le gola formalnost. Po 6:6 so Novo-meščani osvojili kar 9 točk zapored! Veselje v novomeškem tabora je bilo precejšnje, posebej ie tato, ker nekateri pred tema dvema tekmama Novomeščanom niso dajali nobenega upanja na uspeh. V nedeljo bo torej na Loki derbi kola ln derbi ta drugo mesto. Gledalci naj se zavedajo, da mlado moštvo nt povsem prepričano v svojo zmago. Začetek je bil resda uspešen in obeti za drugo mesto so prav lepi. Kljub temu pa trener Penko misli, da bi vsaka NOGOMET BELA KRAJINA HRASTNIK 2:2 V nedeljo Je bila v Črnomlju odigrana prvenstvena nogometna tekma med Belo krajino in Hrastnikom. Tekma se je po zanimivi igri končala neodločeno 2:2. Ker moštvo Hrastnika tekmuje izven konkurence, točk ne bodo upoštevali v lestvici tekmovanja. V predtekmi so mladinci iz Hrastnika premagali domačine z 1:0. Pred okoli 300 gledalo! je tekmo sodii Mrzlak k Novega mesta. FI.AN TABOR 8:5 (0:2) 27. septembra sta se v prvenstveni tekmi LNP srečali enajsto-ri:i Elana iz Novega mesta in Tabora iz Ihana. Zmagali so gostje, M so visoko porazili domačine. Z odlično taktično igro so vso tekmo gospodarili na igrišču, raiodorni napadalci pa so realizirali premoč s petimi zadetki. Elaiicvi nogometaši so igrali slabo ln se jim poana, da malo trenirajo. Gledalcev Je *ilo okoli 100, tekmo pa je sodil Bolarič iz LJubljane Mali nogomet V 4. in 5. kolu občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Novo mesto — Občina 4:1, Straža — Mma peč 0 : 1, Kandija — Otočec 1 : 4, Kremen — Kandija 5 : 0, Student — Smihel 3: 0, Kremen — Straža 3 :2, Iskra — Studait 0:0. V vodstvu sta Novo mesto in Otočec s 27 točkami. zmaga v letošnjem prvenstvu pomenila lep uspeh. Zato tudi morebitnega poraza proti Mariboru ne gre Jemati preveč tragično. »Na vodeče pozicije nameravamo startati prihodnje leto,« pravijo odbojkarji. »Letos bomo mlade uigravali in jih pripravljali na težke tekme. Prihodnje leto bomo v boljši formi, takrat bomo pokazali pravo vrednost,« pravijo v vodstvu odbojkarjev. Kljub vsemu bo v nedeljo tekma Novo mesto : Maribor derbi! -al OBČINSKA LIGA V ODBOJKI V nadaljevanju občinske odbojkarske lise ni bilo nobenega presenečenja. Favoriti gladko zmagujejo, Novoteks pa se vse bolj približuje vrhu tabele. Rezultati zadnjega tedna: IMV : Novoles 1:3, Mladinca : Pionir 0:3, Pionir : Novoteks 0:3, Novoteks : Mladinci 3:0, Pionir : Novoles 3:2, Mladinci : Novoteks 0:3. Lestvica Je zdaj naslednja: Pionir 8 4 4 16:18 12 Novoles 7 8 4 15:15 10 Občina 4 4 0 12:4 8 IMV 6 2 3 11:12 7 Novoteks 2 2 0 6:0 4 Krka 4 12 6:7 4 Mladinci 3 0 3 0:9 3 Upokojenci PTT službe iz vse Slovenije so v sredo, 23. septembra, obiskali Kočevje in si ogledali naprave v novem poštnem poslopju v Kočevju, mesto, muzej v Seškovem domu in kočevske znamenitosti. Pripeljali »o se z avtobusi. Izlet jim je omogočila sindikalna organizacija poštnih delavcev, ki je ■ tem dokazala, da ne pozablja na svoje nekdanje aktivne člane in na skrb za človeka. - Na sliki: 150 nasmejanih starejših lujdi, ki jim je zavest, da niso pozabljeni, prav gotovo dobro dela, se je pred kočevsko pošto fotografiralo, da bo ostal prijeten izlet še bolj trdno v spominu. Metlika - Črnomelj - Cestno podjetje Na pobudo sindikalne podružnice Cestnega podjetja Novo mesto, ObZTK Črnomelj in ObZTK Me tUki Je bilo sklenjeno, da bo v počastitev otvoritve nove ceste organiziranih več športnih srečanj' v kegljanju, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, odbojki in šahu. 25. septembra je bilo prvo srečanje kegljačev v Gradcu. Nastopile so reprezentance mest Metlike, Črnomlja ln Cestnega podjetja iz Novega mesta. Ob tej priložnosti ln prvem srečanju Je nasto- Novo mesto pajace pozdravil predsednik občinske zveze za telesno kulturo Črnomelj Franc Moljk, zatem pa so ekipe tekmovale in dosegle naslednje rezultate: Črnomelj — 21S kegljev. Igrali so: S. Vajs 51, Grahek 40, Obra-dovič 39, J. Vajs 30, VrščaJ 29, Birgeljbah 24. Metlika je dosegla 247 kegljev, ki so Jih podrla: Gr-beo 60, PrevalJšek 45, Reba 43, N0V0 MESTO — MOSTE 68:70 Prvenstvena košarkarska tekma druge slovenske lige — zahod. Igrišče na Loki. Gledalcev 200. Sodnik Camplin iz Ljubljane. Novo mesto: Setana I. 10, Berger, šetina II. 4, Franko 7, Blažič 18, Bele 16, Knoll 13, Petri«. — Moste: Turk I. 4, Bintar 18, Plešriar 12, Cerkvemk 20, Merlak 2, Les-jak 14, Turk n. Novomeščani so spet — kolikokrat že! — izgubili tekmo v zadnjih sekundah. ]>>rnačini so bili namreč vseskozi v vodstvu. Po povprečni igri so Novomeščani vodili ob polčasu 34:27. Tudi drugI polčas Je minil ob neprestanem vodstvu domačih košarkarjev, ki pa so na koncu z nesmotrno igro dovolili Meščanom, da so dobesedno v zadnji sekundah izvejeva-11 zmago. Domačini so v teh trenutkih zgrešili kar štiri proste mete zapored in tako so bili obsojeni na poraz. Čudno pa Je, da je tekmo vodil le en sam sodnik, ki seveda ni mogel opraviti vsega dela brez napak. Sodniška zveza bo vsekakor morala nekaj ukreniti, posebno še, ker to ni bil osarfbljfcm primer v zadnjem času! -al Badovinac 38, Klemenčič 32 in Nemanič 29. Ekipa Cestnega podjetja Novo mesto Je podrla 199 kegljev. V ekipi so uspeli: Kotnik 39, Lamut 39, Ahčin 36, Pezdirc 34, Durmi 28, Zupančič 23. 2. oktobra bo v Črnomlju tekmovanje strelcev; 9. oktobra v Črnomlju šahovsko'' tekmovanje; 11. oktobra v Metliki srečanje namiznoteniških ekip; 15. oktobra v Črnomlju tekma v odbojki; 16. in 18. oktobra v Metliki šahovsko tekmovanje in 19. oktobra v Črnomlju šahovski brzoturmr. Vse zmagovalne ekipe bodo prejela pokale, posamezniki in vsi nastopajoči pa bodo dobili spominska priznanja. O teh športnih srečanjih bomo nase Bralce sproti obveščali. M-k. Novo mesto - Ilirijo 70:62 Na Loki bi moral biti v nedeljo dopoldne turnir pionirjev v košarki za okrajno prvenstvo. Iz neznanih vzrokov sta se na igrišču pojavili le moštvi Novega meaita in ljubljanske Ilirije, medtem ko Olimpije in Jezice ni bilo. V medsebojni tekmi so novomeški pionirji zmagali z rezultatom 70:69 (27:23) in tako prevzeli vodstvo po petem kolu. Novo mesto: Sobar 24, Malic 2, PezelJ 20, Kopač 6, Blažon 18. — Ilirija: Kranjc 6, Tropan 14, Kljun 10, Možtoa 20, Urgl 4, Opeka 8. Novomeški pionirji so bili vseskozi boljši, tako da njihova zmaga nI bita v nobenem trenutku ogrožena. Obe moštvi sta prikazali prav dopadljivo košarko Šport minulega tedna v Kočevju Kegljanje V 4. kolu občinske kegljafike lige so bile odigrane le tri tekme, ki so se končale z zmago favoritov: Pionir — Šentjernej 384:309; Železničar — Vseh devet 383:364; Elektro — Šentjernej 316:312. V ekipnem prvenstvu Dolenjske vodi Pionir z odličnim rezultatom — s 1745 keglji; postavil'pa je tudi rekorde kegljišč pri Pionirju (490) ln v Kanižarici (460). Slede Luknja 1320 in Vseh devet s 1812 keglji. Druge ekipe imajo le po dva nastopa, -jm. Mladinsko košarkarsko moštvo kočevskega Partizana je v soboto gostovalo v Ljubljani in z rezultatom 54:60 ( 36:37) podleglo tam-'fcajšnji ekipi Moste. Tekmovanje v okrajni mladinski košarkarski ligi se zlagoma približuje h koncu. Mladi začetniki iz Kočevja so to preizkušnjo kar dobro prestali. Dobili so 7 iger, prav toliko pa so jih izgubili in se bodo uvrstili nekje sredi lestvice. Odigrali bodo še dve tekmi na svojem igrišču. Z rednim treningom čez zimo bodo igro še izpopolnili in se bolj pripravili na spomladansko tekmovanje. Gladka zmaga Novomeščanov Prvenstvena rokometna tekma medobčinske rokometne lige. Igrišče na Loki. Gledalcev 100. Partizan (Novo mesto) : Garnizon (Cmomclj) 16:12 (8:4). — Partizan: Perko, Bencina 3, Šetina 1, Medle 1, Bele 1, Fifolt 2, Jaklič, Alič 1, Volk 1, Vidmar 6, Mam. Garnizon: Brlerilć, Juriša 1, Sa-franko 1, Knežević 1, Esmerov 1, Bailenović, Turković 7, Bogdan, Vlah 1. Novonieščani so z lagodno igro brez posebnih težav osvojili prvi dvo točki na začetku prvenstva. Moštvo iz Črnomlja Je namreč igralo grobo, tako da so se No-varneščanl zadovoljili le z minimalno zmago. Gostje so bili namreč vseskozi le podrojen nasprot- nik in so v vsej tekmi le enkrat izenačili rezultat na 12:12. Pa še takrat so se Novomeščani hitro zganili. Nekaj efektnih golov Vidmarja ter nekaj atraktivnih obramb Perka s šestrnetrške črte je domačim zadostovalo za gladko zmago. Važne so kajpak ie točke, medtem, ko bo šla bolj medla igra slej ko prej v pozabo. -al Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! ZMAGOVITI ODBOJKARJI V nedeljo so odbojkarji kočevskega Partizana gladko odpravili gostujoče moštvo iz PredoselJ pri Kranju, ki so ga premagali s 3:0 (15:3, 15:4, 15:6). Domači igralci so bili zelo razigrani, kar kaže na njihovo dobro formo. Med tekmo jih Je bodrilo veliko domačinov. Naslednjo nedeljo pa bodo kočevski Igralci odigrali tekmo z odbojkarji iz Kamnika, ki bo odločila, kdo bo zasedel prvo mesto. S TUJEGA DVE TOČKI ZA NOGOMETAŠE Dve novi točki so prinesli domov tudi nogometaši, ki so v Mengšu premagali domačo enajsto-rico z 2:1 (1:1), čeprav Je bil sodnik bolj naklonjen Mengšu. Gledalci so neprestano pretili, nerede pa je preprečilo mirno zadržanje gostov. Pri mladincih so zmagali Mangšanl z 2:1 (1:1). A. Arko Tekmovanje ali rekreacija? PiTvič se je sestal svet za telesno kulturo v Kočevju Končno Je bil tudi v Kočevju ustanovljen samostojen svet ta telesna kulturo, ki se bo lahko obširneje posvetil delu na svojem področju. Na prvi ločeni seji so razpravljali o načelnih vprašanjih, da bodo na občnih zborih za leto 1965 lahko nastopali s prečiščenimi pojmi, vsklajenimi s potrebami in stanjem v klubih po terenu, ter t sklepi strokovnih zvez in priporočili Izvršnega sveta SRS. Izdelati je treba kriterije za razdeljevanje dotacij telesno vzgojnim društvom ln klubom iz občinskega proračuna za funkcionalne potrebe v skladu z določili statuta občine. Pripraviti morajo načrt za skupno vzdrževanje in upravljanje vseh športnih objektov. Sredstva so na razpolago v občinskem proračunu, vendar se trosijo razdrobljeno in ne f skladu t namenom in s potrebami. Dogovorili se bodo ta skupno ispravljanje doma telesne kulture, kegljišča, strelišča, športnih igrišč v okolici doma in stadiona v Gaju s tribunami, t garderobami in igrišči. Sem štejejo tudi smučišča, skakalnice in sankališča. Tako se bodo odbori dru-štev in klubov, predvsem pa odbor občinske zveze za telesno kulturo, lahko bolj posvetili razvoju in kvaliteti telesne vzgoje; z upravnim odborom, imenovanim od skupščine občine Kočevje, bi se izognili tudi raznim samovoljam pri uporabi teh objektov. Sklenili so tudi, da Je treba napraviti točne in objektivne analize dosedanjega dela telesnovzgojnih društev in klubov, pravega razmerja med temeljno telesno vzgojo, tekmovalnim športom in vrhunskim športom ter najti mesto za rekreacijo. Vsakoletnim uspehom bo treba prilagoditi tudi razdelitev finančnih sredstev. V vsem tem si * klubih in društvih še niso edini. Šolska športna društva imajo pre* malo podpore, prikrajšana Je torej mladina. Nekateri hočejo tekmovati v višjih ligah za vsako ceno, brez ozira na uspeh in stroške, drugi pa smatrajo tekmovalni šport za rekreacijo in zabavo, ki gledalcem nadomesti mrtvilo na kulturnem področju. Vsa ta načelna vprašanja bo treba uskladiti in usmeriti s splošnimi načeli sodobne telesne kulture, seveda pa tudi s finančirnl možnostmi. A. ARKO RADIO. LJUBLJANA Odlično, mladeniči Pretekli ste 800 metrov v nekoliko manj kot eni minuti in 40 sekundah! VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 2. OKTOBRA: 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Slovenski pevci zabavnih melodij. 10.15 Igrajo pihalne godbe. 11.15 Pozor, nimaš prednostil 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Tone ZafoSnik: Razvoj vinogradništva na kmetijskem kombinatu Jeruzalem—Ormož. 14.35 Pojo jugoslovanski operni pevci. 15.45 Poje dekliški zbor RTV Ljubljana. 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe. 18.10 Promenad ni koncert. 20.00 Trideset minut v studiu 14. 21.15 Odaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 3. OKTOBRA: 8.25 Iz koncertov in simfonij. 9.45 Zabavna glasba Sovjetske zveze. 10.35 Lucljan Marija Skerjanc: Osem narodnih mpevov. 11.15 Pozor, nimaš prednestil 12.15 Kmetijski nasveti: prof. Edi Scnegačnik: Med — naša vsakdanja hrana. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Poje mešani zbor France Prešeren Iz Kranja, vodi Peter Lipar 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 18.45 Novo v zrei-nosU. 20.30 Sobotni večeri v naših krajih. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 4. OKTOBRA: 8.00 Mladinska radijska igra — Ivan Kušar: Melita vidi modre sence. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši... a) Drago Kerhar; V ranem jutru, b) Božo Mravlje: Ogledniški »dezerter«. 10.50 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Beograd. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 15:05 »Danes popoldne«. 16.00 Humoreska tega tedna — M. Ale-ksadropulos: K zvezdam. 20.00 'Sergej Prokofjev: Romeo in Julija (radijska priredba baleta) 22.10 Nočni akordi. PONEDELJEK, 5. OKTOBRA: 8.05 S komponisti domačih nape-vov. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Rapsodije in plesi. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Raoul Jen-čič: Letošnje tekmovanje traktoristov v Gorici. 14.35 Naši poslušalci ""čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča. 17.05 Obisk pri ljubljanskih opernih pevcih. 18.10 Zvočni razgledi (gTška, danska in Južnoameriška zabavna glasba). 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe. v 20.40 Z letošnjega festivala v Dubrovniku — s'mfoničnl koncert madžarskega državnega orkestra. 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 6. OKTOBRA: 8.30 Pojo mali vokalni ansambli. 9.40 Dvajset minut z majhnimi zabavnimi ansambli. 10.15 Z opernimi pevci po svetu. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Sile: Letošnji sortni poskusi z ozimnim Ječmenom. 14.50 Zvoki kitar. 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri. 18.10 Koncert po željah poslušalcev. 20.20 Radijska igra Carl Erik Soja; Mali očka želva. 23.05 Nočni koncert. SREDA, 7. OKTOBRA: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe. 10.30 Človek in zdravje. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Vukadin Siša-kovič: Predzimno škropljenje breskev. 15.40 Komorni zbor RTV LJubljana poje slovenske narodno pesmi. 17.05 Se zadnjič na sprehod z našimi solisti. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 Iz naših studiov. 23.15 Moledije za lahko noč. ČETRTEK, 8. OKTOBRA: 8.05 Slovenske narodne pesmi. 9.25 Veseli pozdravi (oddaja za mladino). 10.15 Z domačih opernih odrov. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Radijska kmečka univerza: dr. Franc Janež'č: Njivska higiena v oktobru. 14.35 Naši poslušalci če-stitaiio in poKdravlIajo. 15.40 Umetne priredbe ljudskih plesov. 20.00 Četrtkov več^r domačih pesmi in nanevov. 21.00 Literarni večer — Mežalajtis: Covek. 22.10 Jazz s DOLENJSKI LISI 23 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 2. oktobra — Miran Sobota, 3. oktobra — Viktor Nedelja, 4, oktobra — Frančišek Ponedeljek, 5. oktobra — Marcel Torek, 8. oktobra — Vera Sreda, 7. oktobra — Dan artllerije Četrtek, 8. oktobra — Simeon ČESTITKA Dragi mami Miheli Kavšček iz Malega vrha 14 želita za praznik vse najboljše sin Lojze z ženo !n ■inftkom ter družina Bojane. ' Ko se je izteklo plemenito življenje moje ljubljene mernike VILME ŠIRKOVE, roj. GANGL, sem prejela od njenih dragih Metličanov tolike dokaze pozornosti ln sočustvovanja, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Vsem, ki so v moji veliki žalosti mislili na našo hišo, prisrčna hvala! Pika SIrkova v imenu sorodnikov Ob bridki in prerani izgubi naše drage žene, mamice, hčerJje, sestre, tete in svakinje TONČKE V0GRINC I se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih in- v času njene hude bolezni Izkazali vsestransko pomoč, sočustvovali z nami in jo v teko velikem številu i spremili v njen poslednji dom. Posebno zahvalo izrekam dr. Tep-peyu in bolničarki. Julki iz brežiške bolnišnice za ves trud lh požrtvovalnost v času njene dolgotrajne bolezni. Iskrena zahvala ža sožalje predstavnikom SO Brežice ter vsem podjetjem in ustanovam, govornikoma tov. Slavici Zorkovl in tov. Ludviku Metelku, godbi na pihala, pevcem in vsem darovalcem vencev in cvetja. Prisrčna hvala!' Žalujoči: mož Ivan, sinko Ivanček, oče Andrej, brat Andrej, sestre Pepca, Minka, Rezlka, Slavica ln Anica, svakinji Marjanca in Tončka, družina Voprinc In ostalo sorodstvo. Krajevna organizacija ZVVI iz Suhorja se zahvaljuje tovarni Beti V Metliki in podjetju Lepiš na Su-horju za denarno pomoč, s katero so nam omogočili dvodnevni izlet na Gorenjsko in v Slovensko Primorje. plošče. Dominik Kren. Cesta herojev 9, Novo mesto. UGODNO PRODAM MALO RABLJEN KAVČ, fotelje in mizico. Ivanka Struna, Cesta komandanta Staneta 5, Novo mesto. PRODAM TRAVNIK IN NJIVO v Gotni vasi. Naslov v upravi lista. 576/64. PRODAM MALO RABLJEN ŠIVALNI STROJ ln kuhinjsko kredenco. Naslov v upravi lista. 575/64. ISCEM ALI KUPIM manjše eno-sobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. 580/64. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k štiričlanski družini. Lahko začetnica. Marija Pokovec, Ljubljana, Dalmatinova 8. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA: Bolujete na želodcu, jetrih, žolou, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško »Donat« vodo! Hvaležni boste temu prirodnemu zdravilu! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-139, in »Standard« — telefon 21-158. ISCEM ENO ALI DVE SOBI,/ eventuelno z garažo. Odkupim in' dobro plačam. Naslov v upravi lista. 583/64. SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme tričlanska družina. Lubej, LJubljana, Vošnja-> kova 8. imuna Brod na Kolpi: 3. in 4. oktobra francoski film »Izpuščena divjad.« Dol. Toplice: 3. in 4. oktobra jugoslovanski'film »Solunski atentatorji.« Kostanjevica: 4. oktobra francoski film »Princesa iz Kleva.« Novo mesto, »KRKA«: 1. in 2. oktobra poljski film »Ko bi bila ljubljena«. 3., 4. in 5. oktobra ameriški film »Vprašaj katero koli«. 6. in 7. oktobra sovjetski film »Bele noči«. Osilnlta: 4. oktobra nemški film »Na svidenje, Frančiška!« Predgrad: 4. oktobra ameriški film »Smer sever — severozahod«. Ribnica na Dolenjskem: 3. in 4. oktobra ameriški film »Šepetanje na blazini«. Sevnica: 3. in 4. oktobra španski film »Karmen iz Granade«. 7. oktobra italijanski film »Garsonijera«. Sodražica: 3. in 4. oktobra ameriški film »Pot v središče zemlje«. Stara cerkev: 3. in 4. oktobra nemški film »Rože za državnega tožilca«. Straža: 3. in 4. oktobra jugoslovanski film »Dr«. Trebnje: 3. in 4. oktobra francoski film »Babet gre na vojno«. 7. oktobra jugoslovanski film »Pogon B«. Potujoči kino Novo mesto predvaja ameriški film »Ponosni upornik«; 3. oktobra ob 19. uri v Stopičah; 4. oktobra ob 15. url v Orehovici in ob 19. uri v Brusnicah; 5. oktobra ob 19. uri v Uršnih selih; 6. oktobra ob 19. uri v šmarjeti: 7. oktobra ob 19. uri v PodgradiT. ' - Matični urad Novo mesto V času od 21. do 28. septembra jo bilo rojenih 24 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Drago Kosale, strojni ključavničar, in Justina Jordan, uslužbenka, oba iz Vrbine 6 pri Celju; Franc Jehič, delavec iz Gotne vasi 50, ln Karllna Luzar, delavka iz Novega mesta, Cesta herojev 13; Alojz Lekše, šofer iz Novega mesta, Volčičeva 22, m Agneza Mišjak, delavka iz Smihe-la 73. Umrli so: Angela Grbec, posest-nica iz Ortneka 1 pri Ribnici, 61 let, Jožeta Eržen, posestni ca iz Tele 35, 43 let, Anton Plut, kmetovalec iz Kloštra 14 pri Gradacu, 72 let, Alojz Bradač, upokojenec iz Dol. Mrasevega 5, 63 let, Hugo Bajuk, uslužbenec iz Irce vasi 43, 61 let. UGODNO PRODAM AVTO FIAT 1100, tip 1960. Potrebujem denar. Naslov v upravi lista. 582/64. PRODAM ŠTEDILNIK »PROLETER« in električni kuhalnik na tri Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Justina Troha iz Brezovice — Mirana, Marija Grmovšek iz Vrhtrebnjega — Razpis delovnih mest KAZENSKO POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI razpisuje prosta delovna mesta a) v upravi za: 1. vodjo službe za prevzgojo — pedagog a. 4 vagojitelje S. socialnega delavca 4. referenta za izvrševanje kazni 5. referenta za nepremičnine — gradbeni tehnik 6. električarja za šibki tok 7. 2 kurjača parnih kotlov 8. vodjo kuhinje 9. medicinskega tehnika 10. dentista 11. dva bolničarja 12. več uslužbencev straže b) v gospodarski enoti za: 13. šefa komerciale 14. računovodje 15. varnostnega tehnika 16. kemijskega tehnika Pogoji za delovno mesto pod 1. visoka ali višja izobrazba s petletno prakso, 2. srednja ali višja izobrazba, 3. višja izobrazba, 4. višja izobrazba, od 5. do 11. ustrezna šola ali kvalifikacija, 12. osnovna šola in odslužen vojaški rok — starost do 30 let, 13. višja komercialna šola ali ESS z 8-letno prakso, 14. ESS s 5-letno prakso, 15. ln 16. srednja šola ali kvalifikacija. Osebni dohodki se določajo po vrednosti delovnih mest oz. po pravilniku. Družinska stanovanja za delavce na del. mestih pod 1., 2., 4., 5., 6., 10., 13., 14. in 15. bodo zagotovljena v prihodnjem letu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prošnje, kolkovane s 50 din in življenjepis na upravo KPD Dob pri Mirni, kamor naj se obračajo tudi za vse informacije. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Slavko1; Anica Vidmar iz 2abje vasi — Roberta, Jožica Bahč iz Velike vasi — Borisa, Marija-Lindič iz Spodnjih Laknic — Janeza, Anica Pezdirc iz' Črnomlja — " Milana, Marija Papež iz Jablana — Marjana, Jožefa Avguštin iz. Starega trga — Ireno, Marija Volčjak iz Vel. Brusnic — Slavko, Nežka Ba-hor iz Jerneje vasi — Romana, Justina Rodman iz Krškega — Jožkoto, Mihaela Vidmar iz Jame — Albina, Dragica Grablovec iz Bršlina — Suzano, Džurdža Spa-nič iz Suhorja — Katico, Mihaela Novak iz Gaberja — Jožeta, Realka Boltez iz Kostanjevice — Martina, Stanka Kramarič iz Dragom-lje vasi — Bojana, Terezija Zupančič iz Sevnega — Bemardko. Zdenka Pevec iz Gornjih Poni-kev — Mir jam, Martina Matoh iz Grma — Ani - Martino, Frančiška Vavpič iz Obrha — Stanka, Bosa Potočnik iz Kanižarice — Snežano, Adela Berkopec iz Gornje Straže — Adc, Anica Sterk iz Črnomlja — Dušana, Marija Strojin iz Dol. Sušic —• Ireno, Joža Kladušan iz Kostanjevice — Jožeta, Marija Bercko iz Vrhpeči — Katarino, Marija Prešeren iz Mačkovca — Janka, Terezija Fine iz Gornjega Mokronoga — dečka, Frančiška Blažič u; Stopič — deklico, Kristina Krajšek z Vrha — dečka, Marija Žagar iz Uršnih sel — dečka. Stojanka Grozdanovič iz Črnomlja — dečka, Štefka Gorenc iz Trške gore — deklico, Joža K as telio iz Mirne peči — dečka. Sliva Legan iz Dvora — dečka, Anica Bobnar iz Obrha — dečka, Ana Diohelberger iz Kašče — deklico, Anica Vuksinič iz 2elebeja — dečka, Cirila Zupančič iz Gornjega Polja — dečka, Marta Franko iz Šentjerneja — dečka, Jožefa Saje ls Camš — dečka, Kristina Medic lz Blrcne vasi — deklico, Albina Kastello iz Gor. Selc — deklico, Slavica Bratina iz Radovič — deklico, Katica Majzelj z Metlike — dekloo, Rozallja Pavšič s Snečjega vrha — deklico, Marija Govednlk lz Curil — dečka, Jožefa Povše iz Uršnih sel — dečka, Marija Zupančič iz Slepška — dečka, Silva Repovš iz Zgornjih Mladetič — dečka, Marija Kastelic iz Radovič — deklico, Karolina Sneler lz Gor. Suhorja — deklico, Jožefa Hribar lz Dol. Brezovice — dečka, Francka Grošelj lz Sentlovrenca — deklico, Alojzija Mrvič iz Koroške vasi — deklico, Rozallja Lenič lz Sprememba voznega reda na kočevski progi Zaradi premajhnega števila potnikov pri vlaku 6828, ki ima pdhotl iz Kočevja ob 18.18 prihod v Ljubljano pa ob 20.40, in pri vlaku 6829, ki odpelje iz LjrTOjaae ob 22.35 s prihodom v Kočevje oh 0.59, ne bosta več vozila od 1. oktobra 1961 daljina progi Ljubljana—Grosuplje—Kočevje in obratno navedena vlaka 6828 in 6829. Iz istih razlogov ukinjamo s 1. oktobrom 1964 pri vlaku 6830, ki odpelje iz Kočevja oh 3.01, postanek v Stari >>erkvi, v Lipovcu in Žlebiču. Prosimo potujoče občinstvo, da navedene spremembe sprejme z razumevanjem. Iz skupnosti /I" Ljubljana Dol. Ponikev — dečka, Anica Ken-da iz Dol. Toplic — dečka in Justina Zorenč iz Straže — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ivan Globevnik, sin "posestnika iz Grmovelj, se je z nožem porezal po levi roki; Florjan Gortman, delavec iz Kloštra, se Je opekel z gorečim špiritom po desni nogi; Štefan Sokolović, je padel z motorja in si poškodoval desno koleno; Ludvika Vidmarja, posestnika iz ćešnjic, jo podrl avtomobil in mu poškodoval glavo; Marijo Vodopivec, snažilko lz Novega mesta, je podrl motorist in ji poškodoval glavo; Jože Ajdič, delavec iz Šentjurja, Jo padel s hleva in si poškodoval hrbtenico. RAZPIS JAVNE DRAŽBE ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST NOVO MESTO, PREŠERNOV TRG 5 razpisuje za 5. oktober 1964 javno dražbo za prodajo avtomobila kombi-turist. — Dražba .bo ob 9. uri za družbeni sektor, ob 11. uri pa za ostale interesente. OBVESTILO ZDRAVSTVENEGA DOMA NOVO MESTO ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO obvešča starše predšolskih otrok, da bo delala posvetovalnica za otroke v Novem mestu od 5. oktobra 1964 dalje vsako sredo popoldan od 15. ure naprej. Terenske posvetovalnice za otroke pa bodo delale od oktobra 1964 dalje po istem razporedu in istem delovnem času kot doslej: Karteljevo — 1. torek v mesecu Prečna — 2. torek v mesecu Birčna vas — 3. torek v mesecu Otočec — 4. torek v mesecu Gaber je — Brusnice — 1. četrtek v mesecu Dolž — Stopič« — 2. četrtek v mesecu Globodol — Mirna peč — 3. četrtek v mesecu Smarjeta — 4. četrtek v mesecu Razpis delovnega mesta ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINE NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto strojepiske. Nastop službe Je možen takoj. Višma osebnih prejemkov bo do ločena sporazumno. Prošnjo z življenjepisom dostavite na gornji naslov RAZPIS NATEČAJA Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS razpisuje natečaj za izpolnitev delovnih mest v Ljudski milici in v kazensko poboljševalnih zavodih (pazniki) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ, JJ. da je odslužil obvezni vojaški rok v JLA, 3. da ni prekoračil 28 let starosti, 4. da je uspešno končal najmanj osemletko ali opravil izpit za kvalificiranega ali visokokvalificiranoga delavca, 5. da ni sodno kaznovan, 6. da ni v kazenski preiskavi. Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregledan in mora opraviti sprejemni izpit po določenem testu. Sprejeti kandidati bodo prejemali plačo kot pripravniki po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev organov za notranje zadeve ter odločbi o položajni plači v organih za notranje zadeve. Prejemali bodo tiidi brezplačno uniformo in obutev. Samskim uslužbencem so zagotovljena stanovanja na postajah LM ali v samskem domu. Uživali bodo vse redne in posebne ugodnosti, ki jih določajo zakoni in predpisi o socialnem in pokojninskem zavarovanju. Pouka pri strokovnem Šolanju ne bodo plačevali. Podrobnejša pojasnila o natečaju in pogojih za sprejem lahko dobe kandidati na vsaki postaji LM v SRS. Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS PETR0L LJUBLJANA poslovalnica Brežice SPREJME TAKOJ več mlajših trgovskih pomočnikov - prodajalcev za nov bencinski servis v Sevnici PONUDBE POŠLJITE NA PETROL, POSLOVALNICA BREŽICE, KJER DOBITE TUDI VSA OSTALA POJASNILA. Janku Dragozetu 11 let strogega zapora Pretekli teden je novomeško okrožno sodišče obsodilo na 11 let strogega zapora Janka Dragoze-ta, 40-letnega kmeta iz Pokleka, ker je umoril nečakovo ženo M aro Dragozet in poizkušal ubiti tudi Katico Živoder. Janko Dragozet in njegova žena sta 11 let živela na Po-kleku. Rekda je na majhni -kmetiji manjkalo tega in onega, vendar se je družina s tremi majhnimi otroki prebijala skozi življenje kot več drugih v vasi. Dragozeta so imeli vaščani za mirnega, nekoliko vase zaprtega in ljubo-. sumnega moža, ki je včasih pretepel ženo, a temu niso pripisovali posebnega pomena. Lansko spomlad je šel Janko Dragozet na delo v Nemčijo. Kmalu Je iz domače vasi prejel anonimno pismo, da se njegova žena druži z drugimi moškimi in jezni mož Je jeseni prišel domov. Ženo je začel pogosteje pretepati in čedalje bolj je postajal ujedljiv tudi do vaščanov. 2. aprila letos so šli Drago zetovi ter še več drugih iz vasi delat v vinograde. Med delom so se šalili, nekoliko pili in Dragozetu so spet prišle na uho govorice o njegovi ženi. Pustil je delo in šel. Ob kolovozni poti se je skril v grmovje .in ko so šle kmalu zatem mimo ženske, prva je bDa Mara Dragozet, za njo Katica Živoder, se je oglasil: — Zaklat ču t«! — Slobodno, ako sam kriva, — je odgovorila Mara. Tedaj pa je Janko Dragozet že z nožem planil nanjo in jo zabodel naravnost v srce. Bila je takoj mrtva. V trenutku je zavpil tudi Katici: — Nečeš mi ni ti uteći! Katica pa je skočila stran in zbežala nizdol po pobočju, vendar Jo je Dragozet dohitel in Jo dvakrat zabodel, ker se je branila z rokami. Katica je obmirovala tudi potem, ko jo Je v prepričanju, da je mrtva, brcnil % nogo in se je skotalila po hribu. Morilec je šel nato v vas in šele naslednji dan so ga izsledili v sosedovem gospodarskem poslopju. Varnostnim organom je t*" koj povedal, da je obe ženski nameraval ubiti, ker sta kJ6" vetali njegovo ženo, v zaporu pa je to izjavo preklical in zatrjeval, da ju je nameraval le prestrašiti. TožU je o sla" bih živcih in želel na psihi'1' rični pregled. Poslali so 8* v bolnico za duševne bolefl*' v Polje. Pretekli teden je opisa"' zločin obravnavalo okrož"0 sodišče v Novem mestu. S«" nat je zaslišal več prič, nio*1 njimi tudi zabodeno Katic" Živoder, mater 6 otrok, in P? večumi razpravi izreklo s°* bo: 11 let strogega t»P°f*' Pri izreku kazni je sodi«4* upbštevalo mnenje so*1''* Izvedenca, da je obto**11'. sicer sposoben razumeti P* men svojega dejanja, da P ob uboju svojega ravnWH. ni imel v oblasti zaradi Pr komernega srda In ž*!)* ™/ maščevanju. Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov! DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bre lice. Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tono Gosnlk (glavni * odgovorni urednik), Rta Bačor, France Oriveo, Miloš JokojK* Marjan Moškon. Jožica Teppev ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 30 din -na naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva Je vnapf™ Za inozemstvo 2400 din - TekočI račun pri podružnici i* v Novem mestu: Mfi-U 608-» - NASLOV crREDNIsTVA ^ UPRAVE: Novo mesto, Giavnl trg 3' - Poštni predal ^ Tolefon ill-227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo TISKA Časopisno podJrMo DELO f LJubljani