Uredništva
inupravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urednikom so more govoriti ▼sak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
ŠeBtatopna petit-▼rsta 4 kr., pri ▼ečkratnom po-uavljanji dajo se popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsalt dan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto6gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo loto 10gl., za pol lota 6 gld., za četrtletažgld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 187.
V Ljubljani v torek, 12. avgusta 1884.
Tečaj I.
Deželnozborske volitve na Koroškem.
Vesela novica nam je došla iz starodavnega Korotana: pri deželnozborski volitvi v skupini kmetskih občin prodrla sta oba narodna kandidata v volilnem okraji velikovškem, in tudi v Šmohoru je bil izvoljen priporočenec slovenske stranke. Zmaga je sicer še nepopolna, število slovenskih zastopnikov je vedno še zel6 neprimerno dejanjskemu razmerju prebivalstvu, toda napredek je očividen in tedaj se ga radujemo iz celega srca.
V	vsej tugapolni povestnici slovenskega trpljenja bila je Koroška od nekdaj najbolj skeleča rana na životu našega naroda. Nikjer drugod se ni germanizacija tako zmagovalno razširila nego v cvetočih pokrajinah sosedne nam vojvodine. Še v srednjem veku bil je narod na Koroškem po svoji ogromni večini slovenske krvi, le plemstvo in naseljenci po mestnih naselbinah prištevali so se nemškemu plemenu. Jasen dokaz temu numeričnemu razmerju bila je prisega koroških vojvodov na gosposvetskem polji, kojo natančno popisujejo skoraj vsi istodobni viri: pesenska kronika štajarskega Otakarja, vetrinški opat Janez in koroški povestničar Jakob Unrast. Se 1. 1335 je avstrijski vojvoda Oton to prisego storil po stari šegi v slovenskem jeziku. Toda časi so bili neugodni slovenskemu življu; ponemčevanje je napredovalo zlasti po mestih, in dandanes je le še tretjina prebivalstva, okolo 120000 duš slovenske narodnosti. In ti se upirajo le ^ silno težavo premočnemu nasprotniku! S pravo bolestjo zrli so torej slovenski rodoljubi na obupno borbo, in čestokrat smo zdihovali, da so koroški bratje neizogibno izgubljeni ter da jih vsi napori ne bodo mogli rešiti ponemče-valne sile.
In vender se kaže, da temu ni tako! Kolikokrat so se nemški liberalci v koroškem deželnem zboru posmehovali in rogali hrabremu zastopniku koroških Slovencev, Andreju
Listek.
Carigrad.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
6.
Vrata izveličarja.
S	tega dvorišča se je šlo na drugo, in to skozi Bab-el-selam, vrata izveličarja, ki stojč še nedotaknena med dvema visokima stolpoma, kamor se tudi zdaj ne gre brez fer-mana, leskere imenovanega. V starem času sta jih zapirali še dve krili s prvega dvorišča, dve pa z druzega, tako da je bila v sredi temna sobana, ko je bilo vse zaprto, in prav lahko so mogli človeka natihoma spraviti s pota. Tukaj dolu so bile stanice rablja, ki so bile s temnim hodiščem zvezane z dvorano divana. Tu so čakali svoje obsodbe visoki dostojanstveniki, ki so izgubili milost; pogostoma je bil dotični tisti trenotek obsojen in usmrteu.
Einspielerju, kateri je, dasi osamljen, vedno se poganjal za naravne pravice svojega naroda! Kolikokrat so nemški izbranci slovenskih kmetov vstajali tudi v državni zbornici, le da bi protestovali, ako je kedo izmed slovenskih državnih poslancev se potezal za zatirano koroško Slovenstvo! Pri volitvah 8ega avg. pa so koroški Slovenci dokaj jasno pokazali, da imajo še obilo življenjske sile. Istina je, da je Schmerlingov volilni red dokaj neugoden koroškim Slovencem. V velikem posestvu in v akupini mest in trgov nobenega upanja nimajo, da bi mogli prodreti goste čete svojih protivnikov; tudi od štirinajst zastopnikov kmetskih občin je skoro nemogoče, priboriti si več nego 5 do 6 poslancev, kateri bodo v deželnem zboru, broječem 37 deželnih zastopnikov, vedno le precej neznatna manjšina. Ali začetek je storjen z zadnjimi volitvami, tudi na Koroškem se Slovenec drami iz stoletnega spanja, Andrej Einspieler bode se v deželnem zboru lehko opiral na dva slovenska somišljenika, dr. A b u j o in gostilničarja Murija, večjidel bode mala slovenska stranka složno postopala z nemškimi konservativci, in Slovenci v Koroški postali bodo sčasoma faktor, kojega niti najzagrizenejši nemški politik ne bode mogel prezirati!
Dokazano je tedaj, da se slovensko narodno gibanje čedalje bolj širi med Karavankami in sneženimi vrhovi turskega pogorja. Največ k temu nadobudnemu prevratu pri-pomagalo je na vsak način slovstveno delovanje Einspielerjevo, kateri je v svojem „Miru“ koroškim Slovencem vstvaril glasilo neprecenljive vrednosti. Dandanes čuti vsak med nami, da je zmaga na Koroškem tudi zmaga, pre-važna zmaga ostalega Slovenstva, kajti če se je enkrat spolnila usoda koroških Slovencev, če je nemško valovje preplulo slabotni jez na južnem obrežji koroške Drave, potem nas tudi slemena naših planin ne bodo več braniti mogla vesoljnega potopa. »Mir“ je neizmerno koristil koroškim rojakom, zaradi tega zakličemo po zmagi slovenski na Koroškem srečnejšim svojim rojakom: Podpirajte z gmotnimi
O	drugi priložnosti so poklicali nesrečnega upravnika ali vezirja v seraj s kako pretvezo. Nesrečnik je prišel ter brez hude slutnje šel po usodnem hodišči ter prišel v divan; tam so ga sprejeli z dobrohotnim nasmehljajem ali pa z blago ostrostjo, ki mu je pretila s maj-hino ali dalnjo kaznijo. Odpuščen se je vračal mirno k vratom. Toda nenadoma, nevideč in nesluteč nikogar, je čutil mrzli bodež med rebri ali pa vrv okolo vratu ter se zgrudil na tla, ne da bi se mogel braniti. Na ječanje mročega obrnilo se je sto obrazov z obeh dvorišč, pa mahoma je šel vsak spet po svojem opravku. Glavo so nesli v izdolbino pri Bab-Humajun, truplo vrgli krokarjem na obrežje sveto - štefansko, poročili cesarju — pa je bilo. Na desni pod svodom so še železna vratca ječe, kamor so metali žrtve, kadar so preklicali smrtno obsodbo, da jih ali delj trapijo s smrtnim strahom, ali pa jih poženo v prognanstvo.
Iziševši izpod Bab-el-selama, stopiš koj v drugo dvorišče. Tukaj je bilo uže bolj čutiti sveto blizoto „gospodarja dveh morji in dveh svetov “. Kdor stopiš v drugo to dvorišče prvi-
in duševnimi doneski buditelja koroških Slovencev, njih napredek je ob jednem tudi vaša zmaga!
Gospod dr. Zarnik pred svojimi volilci.
Bivši notranjski poslanec je svoje nekdanje volilce iznenadil s povabilom k shodu, katerega namerava sklicati v petek 15. avgusta. Navidezni namen temu shodu ima biti, da gosp. dr. Zarnik želi opravičiti svoj izstop iz deželnega zbora; pravi namen je vsekako v zvezi z notranjsko volitvijo, in radikalna stranka bode bržkone poskušala, na tem shodu u tihotapi ti kandidaturo svojega voditelja ter vstvariti nek fait accompli pred oficijalnim volilnim shodom, ki je uže sklican na 17. avgusta. Težav ne bode imela mnogo; k shodu smejo priti vsi volilci, ne gledč na to, če so prvotni volilci ali volilni možje, tedaj je s količkaj živahno agitacijo slehernemu mogoče, privabiti precejšnje število udeležencev k temu shodu; nepoklicanih varuhov iz drugih krajev se baje tudi ne bo pogrešalo in dasi morda niti deseti izmed navzočih ne bode izvoljen volilnim možem, je zaupnica vender lehko skovana v naglici, in nekateri časopisi bodo imeli zopet obilo gradiva, ponašati se s tem pojavom in slepiti javno menje, dokler, — no dokler se na dan volitve ne bode skazalo pristno mišljenje pravega notranjskega naroda!
Pridržujemo si s svojega stališča razpravljati dobro nam znane razloge in nagibe, kateri so napotili notranjskega poslanca k svojemu nepremišljenemu koraku. Čakati hočemo, dokler bodemo pred seboj imeli Zarnikov govor, kojemu bodemo potem
i	mi pridejali po vsem istinit in odkritosrčen komentar. Danes nam je le konstatovati čudno prikazen, da se je dr. Zarnik stoprav sedaj, tedaj celih deset mesecev po svojem izstopu spomnil dolžnosti, račun polagati svojim volilcem ter jim razkrivati tajne motive svo-
krat, obstaneš kar nehotč, ter te prevzema neki sveti strah in spoštovanje.
Bilo je to silno prostorno in nepravilno dvorišče, ogromna dvorana pod vedrim nebom, obdana z ljubkimi poslopji, posrebrenimi in pozlačenimi kuplami, posuta z gručami veličastnih dreves, presekana z dvema potoma, ob katerih so visele velikanske ciprese. Na okolo je teklo lopovje, počivajoče na vitkih slopovih iz belega marmorja, pokrito s čez-molečo streho, ki je bila obložena s svincem. Na levi pri uhodu je bila dvorana divana, nadvišena z leskečo kuplo; dalje dvorana svečanega pričakanja, pred katero je šest velikih stebrov iz marmarskega marmorja držalo široko , valovito streho. Podstavki, glavišča, stene, streha, vrata, lokovi, vse iztisneno, uloženo, poličeno, pozlačeno, legotno in nežno, kakor vezen paviljon, posejan z biseri, obsen-čevan s skupom ponositih jablan. Na drugih straneh so bile pismohrane ali pismišča, dvorane za svečane oprave, hiša Kizlar-age, hiša velikega, črnega skopljenca, dvorske kuhinje. Tu je stanoval oni veliki nadzornik, ki je imel več opravka ko prvi minister in ki je
jega sklepa. Koliko nepotrebnega hrupa bi bil prihranil, ako bi bil, recimo vsaj po razpisu dopolnilne volitve, sklical javni shod ter možato spregovoril besedo! Vemo sicer, da gospod doktor ni nikak prijatelj jednacih „ste-rilnih “ razgovorov, in uže lansko leto bila je uprav križeva pot zanj, podati se k postojin-skemu volilnemu shodu. Ali toliko obzirnosti bi bili vender pričakovali tudi od njega, da ne bode svojega shoda sklical dva dni pred oficijalnim volilnim shodom! Volilci njegovi niso natlačeni na j e dne m prostoru; iz logaških Rovt in s primorske meje, z Oblok in izpod Gaberka je dolga pot in večina onih, katere bode radovednost ali kak drug nagib v Postojino privabil 15. avgusta, bržkone ne bode utegnila, isto dolgo pot še enkrat napraviti dva dni kasneje, 17. avgusta!
To je tedaj goli manoeuvre,nainenjen zmanjšati veljavo pravega volilnega shoda ali morda ga celo po polnem preprečiti. Hvala Bogu, nakana je dokaj prozorna, in Notranjci so preveč previdni in raz-boriti, da bi se vsedli na vsake limanice. Zaradi tega pričakujemo z opravičenim skepticizmom govor gosp. dr. Zarnika in posledice njegove na postojinskem shodu 15. avgusta.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Gospod zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. okrajnega glavarstva v Rudolfovem, katero predlaga naslednje zadruge: Za davčne okraje Rudolfovo, Žužemberk in Trebnje po jedno zadrugo z živili oskrbovalnih obrtov in po jedno zadrugo z oblačili oskrbovalnih in trgovskih obrtov, potem zadrugo stavbenih obrtov in zadrugo ostalih obrtov za političen okraj Rudolfovo. Odsek ne more priporočati zadruge z živili oskrbovalnih obrtov, ker so v nji trgovski obrti z rokodelskimi in dopuščanimi združeni, kateri pa nimajo med seboj nič vkupnega. V to zadrugo so združeni naslednji obrti: Peki, mlinarji, gostilničarji, mesarji, trgovina s čebelami, branjevci, točarenje kave, prodaja mesa in trženje z deželnimi pridelki. Zadruga v okraji Rudolfovem bi štela 434 članov, med temi 243 gostilničarjev, zadruga v žužemberskem okraji 150 članov, med temi 102 gostilničarja, zadruga v trebanjskem okraji 103 člane, med temi 62 gostilničarjev.
Odsek tudi treh zadrug z obleko oskrbovalnih in trgovskih obrtov priporočati ne more, ker imajo kramarji, črevljarji, krojači, zdelo-valci lesenega blaga, trgovci z mešanim blagom, usnijarji, prodajalci usnija, trgovci z železom, krojnim blagom in špecerijami, klobučarji, prodajalci moke in kruha, lasopleti, voščeničarji, zdelovalci dežnikov, prodajalci pisalne priprave in knjigotržci in suknobrivci, kateri so v ti zadrugi združeni, premalo skupnih interesov; razen tega pa bi zadruge v
dajal povelja petdesetim podnadzornikom; tem se je spet pokorila množ kuharjev in kavar-jev, katerim so o slovesnih priložnostih pomagali zopet umetniki, poklicani iz vseli krajev cesarstva.
Tukaj se je kuhalo kosilo za vezirje ob dnevih divanskih sej. Tu so se narejali, ko so bili cesarjeviči obrezovani ali ženitovali, tisti sloviti vrtovi iz sladkega testa, štorklje, sokoli, žirafe, sladkorne kamele, pečeni ovni, iz katerih so izletavali kupi tic in ki so se potem nosili svečano na trg jahališni. Tu so se delale neštevilne slaščice tisočerih likov in barev, ki so se pozneje topile po ustcih turških krasotic.
O priložnosti velikih svečanosti je blizu kuhinj gomzelo osem sto delavcev, ki so postavljali šatore za sultana in gospice po seraj-skih vrtovih ali po bosporskih bežičkih. Kadar ni bilo dosti šatorov iz silno prostranih skladišč, jemali so jadra z brodovja in cele ciprese, s koreninami izrovane, iz cesarskih le-tovnic. Hiša prvega skopljenca, stoječa blizu tukaj, je bila kakor cesarska palačica; med njo in med tretjim dvoriščem so neprenehoma
davčnih okrajih Žužemberk in Trebnje imele tudi premalo članov.
Proti zadrugi stavbenih obrtov se je odsek zaradi tega izrekel, ker bi štela premalo članov. Iz ravno tistega vzroka ne more odsek priporočati zadruge ostalih obrtov za okraj Rudolfovo. Odsek torej predlaga: Zbornica naj v zmislu tega poročila svoje mnenje izreče ter priporoča ustanovitev zadrug, o katerih se je v prvem poročilu govorilo.
Zbornica predlog vzprejme.
Gospod zbornični tajnik poroča o vlogi c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici, v katerem okraji naj bi se po prvem poročilu ustanovilo 6, oziroma 7 zadrug.
Odsek tudi ne more priporočati, naj bi se za vsak davčni okraj Kranjska Gora in Radovljica ustanovili po dve zadrugi, izmed katerih bi jedna obsezala rokodelske, druga pa dopuščane obrte, in sicer zaradi tega ne, ker bi zadruga rokodelskih obrtov v davčnem okraji Kranjska Gora štela samo 43 članov in ker so interesi ostalih obrtov, kateri bi se vzeli v drugo zadrugo, preveč različni.
Odsek tudi drugega predloga priporočati ne more, ker bi ustanovitev v tem priporočane zadruge pekov, trgovcev s čebelami, gostilničarjev, branjevcev, mesarjev in kupcev zadela na prevelike težave. Zlaga pa se odsek z mnenjem c. kr. okrajnega glavarstva, naj bi imeli žrebljarji in drugi železo zdelujoči obrti v Kropi in Kameni Gorici posebno zadrugo.
Z delno spremembo v glavnem poročilu predlaganih zadrug, predlaga odsek za okraj Radovljico naslednje zadruge:	1.) Zadrugo
rokodelskih in dopuščanih obrtov s 311 člani; 2.) zadrugo gostilničarjev, pivovarjev, žganjarjev in fijakarjev z 213 člani; 3.) zadrugo mlinarjev in žagarjev s 129 člani; 4.) zadrugo železo zdelujočih obrtov v Kropi in Kameni Gorici z 80 člani; 5.) zadrugo trgovcev, kramarjev, lesolržcev in branjevcev s 177 člani, kateri naj bi se pač delili na dve zadrugi, in sicer v zadrugo večjih trgovskih obrtov in manjših trgovcev. Pod 1, 2, 3 in 5 predlagane zadruge naj bi obsezale ves političen okraj radovljiški. Fužine na Savi, Javorniku, v Bistrici, Beli Peči, v Fužinah in v Radolni, potem tovarne za kose in pile v Beli Peči se kot tovarniški obrti ne uvrste v zadruge.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Mladočehi obdržavali so predvčerajšnjem meeting v češkem Brodu. Navzočih bilo je okolo 2000 pristašev mladočeske stranke. Kakor nekdaj pri nas, so tabori še danes na češkem zelo priljubljeni. Nedeljski tabor v češkem Brodu ni bil namerjen proti vladi, nego proti Staročehom. Sprejela se je namreč resolucija, v kateri se poslanci pozivljejo, naj
prihajali in odhajali črni skopljenci, sužnji, služaji. V to dvorišče so prihajala poslanstva, namenjena k sultanu. Takrat je bilo vse lo-povje prestrto z rudečim suknom, stene so se lesketale, tla so bila izglajena, kakor tla dvorane. Dve sto janičarjev, spaliij, silihdarjev, ki so bili straža divanska, stali so opravljeni in oboroženi kakor knezi, v senci cipres in platan; krdela črnih in belih skopljencev, po-ličenih, polaščenih, pokajenih, pa so stala na krilih vrat. Vse to v drugem dvorišču je kazalo, da veliki gospodar je blizu: glasovi so utihnili, stopaji so bili pohlevnejši, umolknilo je kopitanje konj, lopanje delavcev; služaji in vojaki so hodili tiho in nekaki mir svetišča je vladal po celi poslopovini, ki ga je zmotil le nenadejani uzlet tičev z dreves ali pa gro-movni tresk velikih vrat, ki so jih zapirali kapidžiji.
7.
Divan.
Izmed vseh omenjenih poslopij sera videl le divan, njegovo dvorano, ki je še taka, ka-keršna je bila, ko je bil v nji največi svet
glasujejo in podpirajo predlog prof. dr. Kvičale v šolskih zadevah, tako zvano lex Kvičala, in da naj uložč vse svoje moči, da se uže jeden-krat prepreči hujskajoče postopanje nemškega nSehulvereina“. Glavna govornika bila sta poslanca Gregr in Tilšer. Posebno Gregr bičal je ostro nemški „Schulverein“, kateremu je predbacival raznarodjenje češkega naroda in izdajniške težnje.
Predarelski deželni zbor pričel je včeraj svoje zborovanje. Razven tega zboruje sedaj le deželni zbor bukoviuski, kajti ostalih sklicanih pet deželnih zborov je svoje zasedanje uže končalo. Sklicalo se bode v teku tekočega in prihodnjega meseca še deset deželnih zborov, med ostalimi tudi kranjski.
Hrvatskemu saboru predložil se bode razven uže omenjenega novega volilnega reda tudi obračun med Ogersko in Hrvatsko, lonjsko-poljska zadeva in dogovori regnikolarnih deputati j gledč reškega vprašanja.
Tuje dežele.
Iz ruske prestolnice se poroča „Pol. Corr.“, da bodeta car in carica vender-le potovala v notranjo Rusijo. Spremljal ju bode tudi prestolonaslednik, potem minister notranjih zadev, minister cesarskega dvora in mnogobrojna svita. Iz Moskve pojde car v lpatijevski mo-nastir (samostan), v katerem je — kakor znano — praded dinastije Romanovičev, Mi-hajlo Feodorovič, našel varno zavetje, ko so ga preganjali Poljaci. Od tod potuje Aleksander III. v pokrajino donskih kozakov. Potovanje trajalo bo tri ali četiri tedne.
V vestminsterski palači v Londonu zborovala je te dnij skupščina angleških liberalcev. Sklenila se je resolucija, naj se ustavi nadaljuo imenovanje novih članov gorenje zbornice angleškega parlamenta.
V angleškem parlamentu predložila je vlada proračun za Indijo. Dohodki indijskega cesarstva iznašali so v pretečenem letu 70 548000 funtov šterlingov, stroški pa 70 241000, take da je preostalo 310 000 funtov. Sam davek za opij donaša državi
6	241 000.
Sedaj, ko se je vojna akcija med Francosko in Kitaj eni uže začela je posredovanje brezuspešno. No vlada severoamerikan-skih zjedinjenih držav vender-le namerava, kakor se „Times“ iz Newyorka brzojavlja, posredovati zaradi tonkinske zadeve. Predsednik republike, Arthur, da je uže naložil amerikan-skemu poslaniku v Pekingu, da stori potrebne korake v to svrlio. Francoske novine javljajo, da Francija Kitajski ne bode prej izročila otoka Formoze, dokler ne bode Kitajska plačala vojno odškodnino.
državni. To je velika obokana dvorana, zgoraj razsvetljena z maverskimi okenci, obložena z marmorjem, okrašena s zlatimi arabeskami, brez pohištva, razen divana, na katerem so sedeli člani svetovalstva. Nad sedežem velikega vezirja se vidi še zdaj okence, zaprto z rešetcem iz pozlačenega lesa, za katerim je najprej Soliman Veliki (za njim pa drugi sultani) neviden prisostvoval sejam divanskim; skrivno hodišče je vodilo iz te skrite sobice v prostorstva cesarskega prebivališča v tretjem dvorišču. V tej dvorani se je petkrat na teden zbiral ministrov svčt pod velikim vezirjem kot predsednikom. Vse je bilo prav slovesno. Veliki vezir je sedel nasproti uhodnim vratam, zraven njega vezir kuple (prvi v.), kapudan-paša, t. j. veliki admiral, dva sodnika iz Ana-tolije in Rumelije, kot zastopnika oblasti v pokrajinah azijskih in evropskih, na jedni strani državni zakladničarji, na drugi nišan-džija, t. j. uradnik, ki je udarjal sultanov pečat na njegove odloke; malo dalje, na levi in desni, dve vrsti ulem in dvornikov; ob straneh čavši, nositelji zapovedi, vršitelji obsodeb.
(Daljo prihodnjič.)
Dopisi.
Na Notranjskem 10. avgusta. (Izv. dop.) Kolikor bolj se približujemo dnevu volitve poslanca za kmetske občine na Notranjskem mestu odstopivšega poslanca g. dr. Zarnika, toliko ostreje izjave se čujejo v slov. glasilih pro in contra sedanjemu poslancu. Zagovorniki dr. Zarnika trdč dan za dnevom, da on zastopa ^narodno načelo", kakor bi na Notranjskem v resnici ne imeli nobenega narodnega moža, kakor bi nameravali voliti le vladnega „kimalca“ ali celo nemškutarja.
„Slovan", oziroma njegov glasoviti so-trudnik r.— se celo zaleti do sklepa: „Če si izvolite druzega poslanca (kakor dr. Zarnika), potem se bodete tudi izrekli, da vam je všeč ponemčevanje po naših osnovnih šolah, potem bodete oddali svoj glas za ponemčevanje slovenskih učilnici" Ta sklep je vender predrzen, pisatelj dobro vč, da ni resnica, kar piše. Ko bi bilo to istinito, bi imela narodna stranka v deželnem zboru do sedaj same ponemčevalce, kateri se ne strinjajo z dr. Z., in potem bi se tudi on sam zamau ustavljal pretečemu ponemčevanju slovenskih učilnic. Hvala Bogu, da je to pretenje pri sedanjih razmerah prazno. Znani sotrudnik „Slovanov" tako nevkretno zagovarja kandidaturo Zarnikovo, da koristi več onim, kateri niso zadovoljni z njo, kakor pa njemu samemu.
Uže pri zadnjih volitvah se je čulo mnogo nasprotja proti tej kandidaturi, a večina se je vdala zaradi discipline, ker je bil dr. Z. po centralnem odboru predlagan kandidat. Želeli smo vsaj j e d n e g a poslanca iz našega okraja, da bi se potegoval ne samo za splošno slovanske zahteve, ampak se oziral tudi na naše posebne težnje. Da se pa dr. Z. ni do zdaj za nas nič brigal, temu tudi njegovi zagovorniki ne morejo oporekati. Ker smo izvolili uže jednega, za slovenstvo zaslužnega in delavnega poslanca, zahtevamo druzega poslanca iz svoje srede, kateri bolje pozna naše razmere in se bode rajši za nas potegoval nego dr. Zarnik. Ako je hotel biti še dalje poslanec, zakaj se je odpovedal mandatu? Ali ni bila krajša pot, sklicati shod svojih volilcev ter zahtevati od njih zaupnico za svoje delovanje in postopanje nego provocirati nove volitve, katere so zopet vzbudile nesrečni razpor med narodnimi strankami. In čemu so nam obili troški novih volitev?
Nam se dozdeva, da se je dr. Zarnik naveličal narodnega delovanja in da se je podal prostovoljno v pokoj ravno ob času, ko smo zadobili večino v deželnem zboru ter prevzeli sveto dolžnost, marljivo delati ter si to večino za vselej vtrditi. Ne bodemo ugovarjali, da je bil naš bivši poslanec na svojem mestu, dokler smo bili v manjšini ter je nemški večini nasproti uporabljal svojo zgovornost, a zdaj se vidno dolgočasi v zbornici, ker je ta predmet njegovi zgovornosti odpadel.
Ako bodo naši poslanci hodili vsak svojo pot, bodo storili malo ali nič za narodno ravnopravnost. Naši poslanci naj bodo odločno narodni, a previdni možje. Združeno bodo dosegli mnogo več, kakor s posameznimi neprevidnimi naskoki in vednim nasprotovanjem. Ako bi ne imeli v svoji sredini za poslanca sposobnega moža, bi se nikakor ne ustavljali kandidatu iz slovenske metropole ali od kod drugod, ker smo tudi mi zoper selske kandidate. A imamo moža med seboj, kateri je na celem Notranjskem dobro znana in naj bolj popularna oseba, izobraženega in izkušenega moža, kateri že mnogo let marljivo, vztrajno in nesebično zastopa Sl ovence. Znano nam je dobro in hvaležni smo mu zato, kako požrtvovalno se je poganjal v bosenski zadevi za naše vboge voznike, kateri bi brez njegovega posredovanja bržkone ne bili nič dobili ali pa plačevali odvetnikom visoke ekspenzare. Znano nam je tudi, da se je pri ministerstvu sicer brez hrupa, a možato poganjal gledč slovenskega urado-
vanja in to ne brezvspešno. Mi tedaj želimo za poslauca moža, ki bode tudi brez ekspen-zarov kaj za nas storil, in ta mož je gosp. Adolf Obreza! On naj bode in bode naš deželni poslanec, v njega stavimo popolno zaupanje!
Razne vesti.
— (Ostrupljenje z nogovicami.) Na Dunaji umrl je pred kratkim trgovski agent Avgust Zendo nenadne smrti, ne da bi se bilo vedelo za vzrok smrti. Policijski komisarijat pa je poslal okrajnega zdravnika mrtveca ogledat in zdravnik je konstatiral, da se je kri ostrupila z rudečebarvenimi, strupenimi nogovicami, katere je nosil pokojnik.
— (Velik dar.) Neimenovan Svitavec daroval je svojemu rojstnemu mestu 200 000 goldinarjev, za katere naj se sezida sirotišnica in ubožnica.
— (Cerkov se podrla.) V Freudenheimu pri Manheimu jeli so podirati cerkev, a 5. t. m. se je cerkev kar nenadno sesedla. Slabotni zidovi so bili preslabo podprti. Štirje zidarji so bili budo poškodovani, dva bosta najbrže vsled poškodeb umrla.
— (V juliji sta zmrznila.) Iz Bludenca se z dne 4. t. m. poroča: Pred dvanajstimi dnevi podala sta se dva kmeta iz vasi Brand čez gore v sosedno Švico, da bi od tam kavo utihotapila. Ker pa nista o pravem času se vrnila, polastila so je bojazen in skrb njijinili sorodnikov in to tem bolj, ker je med tem nastalo mrzlo vreme. Takoj se je napravilo nokaj vaščanov na pot, iskat ja. Še le včeraj so ja našli na planici Seesaplane, jednega sedečoga, druzega ležočega — oba pa sta bila zmrznena.
— (Izvirna ženitev.) V vestfalski vasi je mlad kmet užo daljo časa prav goreče ljubil vaško lepotico, mlado udovo in posestnico, katera se pa ni zmenila ne za njegovo iskreno ljubezen, ne za resno zakonsko ponudbo. Nesrečni mladenič počasi pozabi trdosrčnico in nema nikakega upanja več, da bi ga kedaj udova ljubiti mogla. A prevzetnica obrača, nevihta pa obrne. Čudno naključje privodo kmetiču krasno udovo samo v naročje. Lansko leto za časa žetve se pridrvi nekega po-poludnd strašna nevihta preko polja vaško krasotice in žuga vso požeto rež poplaviti in uničiti. Vse prošnje, da bi dninarji požeto žito hitro pospravili pod streho, so bilo bob v steno. „Nas lahko strela ubije; mi smo sami svoji bližnji," so bili izgovori lenih delavcev. Kaj je storiti obupani udovi? „V sili hudič muhe je“ si misli trdosrčnica in hiti k zaljubljonemu kmetu snubaču, mu za trdno obljubi, ako spelje požeto žito suho v shrambo, da ga vzame za soproga Ta drvi z vozom na njivo in ravno predno se vsuje ploha, spravi žito pod streho. Dva meseca potem jo bila poroka.
— (Deset zapo vodij za telo.) 1.) Ljubi vodo in milo nad vse in koplji se z veseljem. 2.) Odgajaj svoje telo kakor otroka, o katerem moraš dati račun, odvadi ga vseh napak. 3.) Pazi na vsako najmanjše zlo. 4.) Uživaj zdravo, pri-prosto hrano in osoli obede, kolikor moreš, z duhom in milino. 5.) Vporabljaj primerno spanje in ne ravnaj z njim povoljno. 6.) Odteguj se po-glodu navadnosti in gnusu. 7.) Vsakdanje gibanje naj ti bodo dolžnost. 8.) Razvij in izobrazi vsak tvoj čut in uživaj z vsemi vkup. 9.) Uporabi štiri elemente: Ogenj, vodo, zrak in zemljo v službo tvojemu tolosu. 10.) Ohrani njegovo lepoto, kajti ono je posoda največje dobre lasti: duše.
— (Tudi dvoboj) V Toulousu sporekla sta se odvetnik Cazoneuve in nek posestnik in se prav dobro ozmerjala, tako da se je moral vršiti dvoboj, da se reši čast. Odvetnik pa se ni znal boriti, vender je sklenil, prevzeti dvoboj; podal pa so jo jeden dan pred dvobojom k učitelju borenja, naj bi mu dal dober svet. „Vi imate kropke roko", dejo ta, „storiti pa morate to: držito svoj moč mirno in nepremakljivo z ostjo naravnost nasproti očesu nasprotnikovemu, dokler vas ta ne napade in se tako sam ne nabode." Odvetnik bil je s tem svetom zadovoljen in šel je dolat oporoko. Jodno uro pozneje pride posestnik, isto tako nevešč borenja, vprašat za svet, in povodalo se mu jo jed-nako. Drugi dan bil je dvoboj. Duelanta postavita so nasproti, vsak je držal meč, kakor so mu jo
svetovalo. Stala sta nepremično tri, pet, deset minut, roke so se jima utrudile. „Časti se je zadostilo, ali sta gospoda zadovoljna?" vpraša z resnim obrazom sekundant. Prikimala sta in ločili so se. „Ni-sein mislil", meni odvetnik, brisoč si s čela obili pot, „da je borenjo tako težavno. Eajši zagovarjam najhujšega lopova deset minut, kakor bi se zopot moral deset minut boriti."
— (Zanimiv poziv.) Iz Pariza se poroča: Mr. Dumaisne, mlad francosk pesnik, objavlja poziv, v katerem vabi vse prebivalce v Francoski, naj mu vsak naznani posebno komične in žalostne dogodjaje iz svojega življenja. Mr. Dumaisne obeta onemu, čegar usoda mu da snov za veseloigro tisoč frankov, za snov za žaloigro pa dva tisoč frankov.
— (Kodka zavednost.) Pred nekaterimi dnevi vozil je železnišk lokomotiv na železnici „Northern" pri Montvillu v Connecticutu čez ozok most. Železniški vodja opazi malo pred seboj na mostu stoječega moža in ženo. Lokomotiv dirjal je z največjo brano proti njima, zastonj je skušal vodja ustaviti lokomotiv — povoziti jih bodo moral. Lokomotivni vodja zatisne oči, da ne bi gledal strašnega prizora, kateri se bode v naslednjem tronotji pokazal očem. Ogniti se nesrečneža nista več mogla. Mož na mostu, videč opasnost, ni izgubil zavednost. Vrgel je svojo ženo naglo čez most v vodo in on planil za njo ter jo plavajoč rešil iz vode. Taka zavednost je pač redka.
— (Kritika vrtarjeva.) Slavni slikar Du-bufe razstavil je krasno svojo sliko „Adam in Eva“ v razstavi v Filadelfiji. Med mnogimi obiskovalci to razstave in ogledovalci Dubufejeve podobe bil je tudi slavnoznan sadjar Mak Eab. „Kako sodite o podobi?" ga vpraša nekdo. — „Jaz prav slabo mislim o slikarji, dragi gospod!" je odgovoril. — „Kako to? Slabo mnenje imate o tako veličastnem delu?" — „Da, kako se more Evi dati v roke tako vrste jabolko, katero nam je še le 25 let znano?"
— (Popravek.) Ljudevit Tieck pisal je novelo za „Uranio“. Iz pisateljevih rok šel je rokopis naravnost v tiskarno. Stavci opravili so vestno svoj posel, tiskalo so so prve pole, tedaj pa opazi založnik knjigo, da se dama, katera se jo v prvih polah imenovala Evgenija, v zadnjih polah imenuje Emilija, vsaj nje ljubimec jo dosledno tako nazivlje. Kaj je storiti? Pisatelj Tieck ostal je miren, a v jodni najzadnejših pol je ob primerni priliki postavil v rokopisu : „Draga Evgenija, ka-toro Te časih imenujem tudi Emilijo, vrednost Tvoja jo pod oboma imenoma jednaka." Tako se čita v prvih izdavah „Uranio11.
Domače stvari.
— (Potrjen načrt zakona.) Nj. c. kr. apostolsko veličanstvo blagovolilo je potrditi z Najvišjim odlokom z dn<5 31. julija 1884 v kranjskega deželnega zbora seji dne 20. oktobra 1883 sklenen načrt zakona, zadevajočega pobiranje cestnine na okrajni cesti od Rakeka čez Bloško Polico v Babino Polje do hrvatske meje.
— (Zidanje vojašnice v Ljubljani.) Visoko c. kr. deželno - brambovsko ministerstvo vrnilo je ravnokar c. kr. deželni vladi v Ljubljani ponatančni operat o novi gradbi vojašnice v Ljubljani za polkovni štab in za tri batalijone pešpolka, in vrnilo tudi pripadajoče ponatančne načrte z ubikacijskim pregledom vred. Visoko c. kr. ministerstvo izreka, da se ne oporeka zidanju vojašnice po teh modificiranih, ponatančnih oporatih.
— (Slavnost v postojinski jami.) Dne 17. t. m. ob 3. uri popoludnd vršila so bode v postojinski jami slavnost v praznovanje naslednjega dneva, rojstnega dneva Nj. veličanstva cesarja. Jama bode razsvitljena s 5000 svečami in z 12 električnimi lučmi, katerih svitloba bodo imela intenzivnost 1400 svoč. Svirala bode vojaška godba pešpolka št. 97 iz Pulja.
— (Napad.) Delavec Alojzij Osredkar na-padol jo včeraj zvočer po šesti uri brez povoda za nekdanjo sladkornico delavca Janoza Moreta ter mu z nožem na desnem očesu prizadejal rano. Rana ni velika.
— (Izgubila) je zadnje dni neka gospo-dičina na potu od „Zvozde“ do Lattermannovega drovoroda zlato zapestnico, vredno 16 gld. Naj-
zapestnica naj se odda na magistratu.
— (Utonil) je včeraj popoludne v Gradaš-čiei štiriletni delavčev sin M. Zajec. Ob */« 1- ure popoludnč šel je od doma, Kolizejske ulice št. 12., na cesto igrat. Ko ga ob eni še ni bilo domov, šla ga je	mati iskat, a	zastonj, ni	ga	bilo nikjer,
Ob 4. uri	našel se je v	Gradaščici	plavajoč robec.
Mati otrokova je takoj	spoznala,	da	je to isti
robec, katerega je nosil njen sinček. Vsled tega začeli so iskati po Gradaščici in naposled našli so otroka mrtvega pol drugi meter globoko na dnu vode.
— (Ubeg pred kaznijo.) Kakor poroča c. kr. deželna sodnija, ubežal je 171etni Lorene Slamnik, po domače Fortunov, iz Gorenjih Gorjan (v okraji	radovljiškem),	kateri je	bil	v 21. dan
junija 1.1. obsojen zaradi zločina uboja v triletno težko ječo. Pobral jo je iz domačega kraja, češ, da se odtegne kazni.	*
Izjave*.
Članek v »Slovanu11 štev. 32, kateri govori o notranjski volitvi in je zaznamovan s tvrdko r,— ima v svoji vsebini toliko surovih in neopravičenih napadov na našega čast. gospoda deželnega predsednika, da se ta izrodek v domačem čosopisji vsakemu dostojnemu in olikanemu možu, naj bode uže tega ali onega političnega mišljenja, studiti mora.
Mi podpisani Notranjci tu javno izjavimo, da oni „Slovanov“ članek z gnjevom obsojamo.
Mi se bodemo trudili, da bode volitev deželnega poslanca v Postojini tako izpadla, kakor jo terjajo razmere naše in koristi dežele; nikakor pa se ne bodemo ozirali na posebne osebne želje onega gotovega r.—
Na Notranjskem avgusta meseca 1884.
Planina: Fran Bihar, župnik; Ant.Kovšca, župan ; Pet. Siherl, posestnik in obč. svetovalec ; Ivan Lenasi, posestnik; J. Benedek; Ivan Ivanc.
Kakek: Primož Šarc; Lovro Šebenikar, posestnik ; Andr. Lavrončič, trgovec.
Bloke:	Ivan	Kaplonok, župnik bloški;
Mat. Prijatelj, kaplan; Modic, župan; Jos. Modic, posestnik; Fr. Krašovic, posestnik; Iv. Treven, obč. svetovalec; L. Ševar, trgovec; Ivan Tomc, posestnik in trgovec.
Lož, Stari trg in okolica: B. Lenček, župnik starotržki; Gregor Lah, župan ložki; Jan Južna, obč. svetovalec; Jernej Turk, obč.svetovalec ; Jernej Prevc, obč. svetovalec; Fran Ivančič, obč. svetovalec; Fr. Jernejčič, posestnik; Viktor Kovač, posestnik; Anton Tomšič, posestnik; Franjo Hlabše, trgovec; Fran Nahtigal, posostnik; Andrej Bepeš, posestnik; Mat. Mlakar, posestnik in trgovec ; Vilar, posestnik, trgovec in župan; Kette; Adolf Paulin; Jernej Jerman; Louis Mošner; F. Kovač, posestnik; Janez Mlakar, posestnik; Tomaž Mlekuš, posestnik; Franjo Prevc, posestnik; Ivan Benčina, posostnik; Mandeljc, nadučitelj; J. Turk, učitelj; Jož. Mlakar, posestnik; Anton Drobnič, posestnik; Andr. Turšič, posostnik; Anton Prevc, posestnik.
Unec: Ant. Jeršan, posestnik; Fran Klemenc, župnik; Ivan Poženel, nadučitelj.
Cerknica: Janez Porenta, dekan; Gotthard Bott, kaplan; Janez Brezovar, kaplan; Fran Šerko, župan; Adolf Obreza, obč. svetovalec in državni poslanec; Josip Milavc, posestnik, obč. svetovalec; Alojzij Pogačnik, posestnik in obč. svetovalec; Ant. Krašovic, posestnik in obč. svetovalec; Karol Der-melj, nadučitelj; Fran Zagorjan, poštar; Fran Prudič, posestnik in obč. svetovalec; Andrej Hren, posestnik; Ant. Deschiava, posestnik; Leonard Werli, posestnik; Vinc. Detoni, posestnik; Poter Eepič, učitelj; Mat. Završnik, posestnik; Fran Gerbic, posestnik; Dragotin Smrčan, posestnik; Fran Prudič, posestnik; Lovro Švelc, posestnik; Jan. Korče, posestnik; Martin Pavločič, posestnik; Ant. Kravanja, posestnik; Fran Žitnik, posestnik; Mat. Turšič, posestnik; Jarnej Kušlan, posestnik; Fran Premrov, posestnik v Martinaku; Ant. Švigelj, posestnik v Kožleku; Josip. Trepal, župan v Kovtah; Mat. Milavc, župan v Gor. Logatcu; M. Markič, župnik v Gor. Logatcu; Adolf Muley, župan v Dol. Logatcu; Ig. Gruntar, c. kr. notar; Ivan Korče, trgovec in posestnik v Hotedoršci;
Mat. Gruden, župan v Hotederšci; Jakob Kunc, občinski svetovalec v Bovtah; Tomaž Kunc, obč. svetovalec v Kovtah; Ant. Brenčič, obč. svetovalec v Kovtah.
Senožeče: Karol Demšar, župan; Ignacij Okorn, župnik; Gašpar Majar, kaplan; Fran Sau-rau, zdravnik; Fran pl. Garzarolli, posestnik; Josip Meden, obč. svetovalec; Josip Piano, posestnik; Fran Suša, posestnik; Ant. Suša, posestnik; Jan. Krakor, posestnik; Matija Zadnek, posestnik; Kristijan Taureo, posestnik; Pavl Kavčič, nadučitelj; Henrik Paternost, učitelj.
Hrenovice: Dr. Jurij Strbenec, župnik in deželni poslanec; Josip Zalokar, kaplan; Ivan Slavec, bogoslovec; Matija Arko, nadučitelj; Makso Lavrenčič, trgovec; Štefan Dužnik, trgovec; Matevž Milharčič, posestnik in obč. svetovalec; Peter Krajger, trgovec in podžupan; Josip Tomažič, posestnik; Lovro Fajdiga, posestnik; Josip Kerma, posestnik; Janez Mihevčič, posestnik; Fran Vrtovec, trgovec; M. Klemenc, posestnik; Ant. Lenasi, župan; Ant. Posega posestnik; Blaž Marinčič, posestnik ; Ant. Škrjanec, posestnik; Matevž Debevc, posestnik; Jakob Doles, posestnik; Andrej Doles, posestnik; Matija Pavlovčič, posestnik.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.u
London, 12. avgusta. V dolenji zbornici je Hartington izjavil, da so se priprave za ekspedicijo Gordonovo uže izvršile. — North-cote je napadal angleško politiko gledč Egipta, vlada se je branila pred napadi in zagovarjala to politiko. — Vlada odrekla je vsako dalnje pojasnilo o misiji Northbrookovi, zagovarjala angleško-francoski sporazum, da zdaj ni več govora o tem, sporazum je zdaj mrtev in bil je preračunjen za druge razmere, kakeršnih zdaj ni več. _______________
Bregenca, 11. avgusta. Deželni zbor se je ravnokar, ob 12. uri opoludne, po slovesni božji službi z navdušenimi „hoch“-klici na Nj. veličanstvo cesarja odprl.
Pariz, 11. avgusta. „Temps“ poroča, da Francija ne bode prej zapustila otoka For-moze, dokler Kitajska po polnem ne plača od Francije zahtevane odškodnine.
Versailles, 11. avgusta. Kongres je zavrgel s 602 proti 165 glasovom prepoved revizije republikanske vladne oblike; dalje se je s 597 proti 153 glasovom vzprejel predlog, da se ne mogč člani nekdanjih vladajočih rodovin voliti predsedniki ljudovlade.
Rim, 11. avgusta, opoludne. V tekuvče rajšnjega dneva pokazala se je v okuženih krajih v provinciji Genovi, Massa-Carrari in Turinu kolera pri jednajsterih osebah, izmed katerih jih je sedem umrlo. Dalje je jedna prejšnji dan " za kolero obolela oseba umrla.
London, 11. avgusta. V severni Angliji napreduje angleška kolera (cholera nostras) zel6 hitro. V Rishtonu in v Clayton-le-Moorsu obolelo je okolo 200 oseb V Dewsburyji je umrl wesleyanski pridigar za angleško kolero Tudi iz Boltona se poroča o mrličih za kolero
Kodanj, 11. avgusta. Mednarodni shod zdravnikov odprl se je v prisotnosti kraljevske družine, grškega kralja in kraljice, ministrov, predsednika državnega zbora in vrhovnih dostojanstvenikov. Profesor Panum je uavzočne pozdravil. Profesorji Paget, Virchov in Pasteur so se zahvaljevali za prisrčen vzprejem. Med udeleženci shoda je 350 Dancev, 150 Švedov, 100 Norvegov in 800 zastopnikov iz drugih narodov. Profesor Panum bil je izvoljen pred sednikom.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 12. avgusta.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................81 • —
»	>	>	> srebru.....................81‘70
Zlata renta...........................................103-45
5°/0 avstr, renta..................................96'25
Delnice narodne banke.............................. 860’ —
Kreditne delnice......................................315-40
London 10 lir sterling................................121-60
20 frankovec.......................................... 9	"65
Cekini c. kr.......................................... 5	-74
100 drž. mark..........................................59-50
	§ o	Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	bb >	7. zjutraj	738*58	+16-8	bzv.	mgl.	
	rt	2. pop.	736-87	+27-2	vzh. sl.	js.	o-oo
	H tH	9. zvečer	737 15	+21-2	bzv.	»	
Tivjoi.
Dnč 10. avgusta.
Pri Maliči: Schwarz, Menks, Katz in Mein, požunjski trgovci, z Dunaja. — Razmann, trgovec, in dr. Dom iz Trsta. — Moline, zasebnik, iz Tržiča.
Pri Slonu: Farber in Vodničer, trgovca, z Dunaja.— Weiss, korar, iz Št. Florijana. — dr. Goracuchi, advokat, iz Trsta. — Schlacher, profesor, s soprogo, iz Gradca. — Ahčin, učitelj, iz Črnega Loga. — Vitez pl. Franken, c. kr. davkar, iz Idrije.
Pri Bavarskem dvoru: Vest, potovalec, z Dunaja. — Zacharias, poštni tajnik, s soprogo, iz Jauera.
Pri Avstr, carji: Wolf, slikar, iz Ljubljane. — Aschbe, . slikar, iz Javorjev.
TJmrli so:
Dnč 9. avgusta. Josip Šink, delavski sin, 9‘/2 mes., Poljanska cesta št. 18. škrofuloza.
Dnč 10. avgusta. Helena Kotnik, soproga hiš. posestnika, 50 1., Florijanske ulice št. 10.
Meteorologično poročilo.
Razpis natečaja.
Državne ustanove za kmetijsko šolo „Francisco-.losephinum“ v Modlingu.
C. kr. poljedelsko ministerstvo je za kmetijsko šolo «Francisco-Josephinum> v Modlingu, in sicer za naslednji triletni učni kurs 1884/85, 1885/86, 1886/87, dovolilo ustanovo v letnem znesku 250 gld. av. v.
Za vzprejem v to šolo se zahteva:
1.) Dovoljenje roditeljev ali varuhov;
2.) da je prosilec vsaj 16 let star;
3.) izkaz o taki šolski izobrazbi, kakeršna se pri dobro dovršenih nižjih štirih razredih javnih srednih šol dobi.
Želi se zel6, da prosilec izkaže nekoliko s prakso na kaki kmetiji pridobljeno znanje.
Prosilci za to ustanovo naj svoje s potrebnimi prilogami vsaj do
31. avgusta 1884
vložijo pri ravnateljstvu v « Francisco-Josephinum > v Modlingu, kjer se dobivajo tudi programi.
Štipendisti so šolnine oproščeni.
Na Dunaji v 26. dan julija meseca 1884.
C. kr. poljedelsko ministerstvo.
»P'
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ki*
IE. v. Kleinmayr & Fei Bamtieri-OTa
knjigarna v Ljubljani.
J
Omarine napise
a, t r g* o T7- c e
imata vedno v zalogi
Kleinmayr & Bamberg
Kongresni trg.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr (t Fed. Bamberg v Ljubljani.