it. 75. V Gorici, dne % julija 1901. Tacaj XXXI. laiiajt trikrat a« teden t šestlk IsdanJIh, in sicer: n u torek, fotrtek in soboto, ajatraaje tedanje o udne, veforno tedanje p« ob 3. uri po* poldne, ta stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter a .Kažipotom" oh novem letu vred po poŠti pro-jentana ali v Gorici na dom pošiljana: Vbo leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60 pollota.......*•¦-»¦«i^4P *.-».»«* -i>'30_ Setrtleta...... . 3 . 40;. ; , 1-70 I*owuni<5ne Številko stanejo !0 vin. .Naročnino »prejema npravniStvo v Gosposki uliui 4tv. H v Gorici vcGori§ki Tiskarni* A. Gabršček vb«! dan od 8- are zjutraj do 6- sveder; ob nedeljah pa * krilo Kortetove kuharice v Pliskovici, pa ga bodo tudi volili: Gospodje v Gorici »o tako ukazali in mi volimo tako!! Taka jo na'a klerikalna stranka v svojem bistvu, katero gotovo ni v blagor slovenskega naroda, ker hoče prav narod držati v temi in nevednosti, da tiru lože gospodari nad njim. Da bi bila pa ta stranka iic bolj trdna, je s*?l dr. Gregorčič tako daleč, da se je zvezal pod trdimi pogoji z dr. Pajerjem, onim istim možem, čegar dotedanje delovanje v niisi goriški deželi pač ni tako, da bi se moglo reci o njem, da je morda prijatelj slovenskega naroda. Ko je napočil razkol, je bilo pri dr. Gregorčiču jedno prvih dejanj to, da je stopil k dr. Pajerju ter se ž njim zvezal. Tisto zvezo občutimo bridko v deželnem zboru, kjer se prikazuje na dan v kaj čudnih pojavih, ki so v največ slučajih naravnost s k a n-d a I o z n i in i z d a j s k i „ zlasti ako se upošteva, da je pri njih v glavnem prizadet mož, ki je bit in ki sanja, da je Se — voditelj goriških Slovencev. Dr. Pajer, nag vsemogočni deželni glavar, je bil numreft, kakor drugi goriški italijanski veljaki z vlado vred, takrat, ko nas je se obsevalo solnce Gregorčičeve »sloge*, tega mnenja, di vsa sld-vensKa politika sloni mi dr. Gregorčiču in na par voljavnejsih slovenskih možeh v Gorici, druga »inasa* pa ne prihaja v postov. Pajer je pač sodi! deloma po iakovetn dejstvu, deloma po sebi, češ, da kakor on s svojim skrajnim terorizmom in recimo tudi s svojo nadarjenostjo drži v Snhu gospodujoče Italijane, tako bo držal v §ahu po razkolu naprej tudi dr. Gregorčič « svojo zvitostjo goriške Slovencu, onih par pristašev .Soče* pa tako ali tako izgine čez noč. Tako je sodil Pajer, zlasti ko mu je še dr. Gregorčič slikal svojo politisko moč v bajnih barvah. Gregorčič je dobro vedel, zakaj tako ravna, namreč zato, da bodo varnejii, vsaj za nekaj časa, mandatki •— Pajer pa se je prevaral! Gregorčičeva poliliska moč gre k zadnjemu koncu. Narodno-napredna stranka, oprla ob velikansko večino slovenskega ljudstva na Goriškem, ker dela ž njim vzajemno po ljudski volji, se je dvignila na površje, in dr. Pajer je debelo pogledal: odkod ti ljudje, ud kod ti naprednjaki po slovenskem delu dežele, odkod ta bistroumnost slov. ljudstva, katero sem smatral za ,&cavoe? In italijanski uplivni veljaki so se čudili na vso morv odkod toliko !ako zavednega in napredno mislečega slovenskega prebivalstva na Goriško m? Razkol je rodil preobrat, velik preobrat, in nase ljudstvo samo je stopilo po veltkansli večini na na«o stran pod okrilje napredne zastave v svoj ponos in v str- menje Italijanov. Današnji dan ti možje vse ' drugače gledajo na gori&h- Slovence, vedoci, da napredni Slovenci p;:o hiramo na celi črti in tudi prodremo. Le dr. Pajerju je čudno prt srcu, ker vidi, kako žalostno utegne po-goreti njegova alijanca j; dr. Gregorčičem, katera je Slovencem v necast in gotovo ne v dobiček. Tisti torej, ki v naši deželi delajo „na pogubo slovenskemu naroda in na korist italijanskih sovražnikov ter vlade" — so slovenski klerikalci, in kar je na tem boju »žalostnega*, je na strani klerikalcev! — Tako je, gospod deželni poslanec v zeleni Štajerski! — In ker so ti klerikalci v pogubo naroda, zato m bojujemo proti njim in ne odnehamo prej, da jih premagamo. Potem pa ne bo nikoga več med nami, ki se bo vezal v, Italijani pod sramotni m i in i z d a j s k I m i pogoji, potem bo narekovalo nafto splošno politiko Cisto rodo-ljubje po volji ljudstva*. Dr. Pajer se boji teh čaaov. In a tem je reCono — v tel Razkol nam je prinesel nove, povsem nove čase, v katerih nastopajo naprednjaki v boju proti vsemu temu, kar jo na pogubo slovenskega naroda in na korist in veselje italijanskih sovražnikov ter vlade. Ali je bil torej potreben razkol ? DA, poireben je bil, ker ako bi bilo Slo f>e tako dalje, kakor zadnje Case',s!cge*t bi bili Že zaspali, gotovo le v pogubo slovenskega naroda in v veselje in korist Italijanov ter vlade. Oni Štajerski deželni poslanec se jako zavzema za slogo, Res, jako lepo in idealno je, govoriti o slogi, in sloga je tudi mogoča na Štajerskem, kakor drugodi, ali le taka sloga, v kateri bodo glede politike posvet-njaki in ljudstvo prihajali v poštev v zadnji vrsti, v prvi pa edino lenunci. Pod tako »slogo* jadrajo na Slajcr&kem, in branitelje lake sloge vidimo v prvih vrstah duhovnikov. Po pojavih izza zadnje državnozborske volitve na Štajerskem in po glasovih, ki prihajajo v javnost po ljudeh, katere imenuje oni deželni poslanec »nezrele elemente*, pa se da presoditi, da je na Štajerskem pod plaščem tiste toli hvalisane »sloge* premnogo gnilega, v znamenju »silogc* se podira postojanka za postojanko, in pod zaščitom »sloge", lei nepomenja dejanski nie drugega nego absolutno goapodstvo klerikalizma, se obeta Štajerskim Slovencem »v pogubo slovenskega naroda In v korist in veselje nemških sovražnikov" politično spanje, v kakršno bi bil tudi nas goriške Slovence kmalu zazibal dr, Gregorčič na prestolu »sloge*. Tudi lepi Štajerski deželi se bližajo novi časi. Razni pojavi zadnjih Časov kažejo določno nanje, in nobena sila jih ne zadrži, da ne buknejo na dan z vso svojo močjo. Vse pridige o »slogi* ne izdajo nič, in tako je tudi prav, saj tista klerikalna .sloga" ni drugega, ako se jo pogleda od bliže, nego »poguba slovenskega naroda in veselje in koriat nemSklh sovražnikov"! — — — Ker se je bil oni g. deželni poslanec v »Domovini" v gori omenjenem članku taknll tudi goriških razmer, smo napisali te vrste njemu in drugim v pojasnilo, blagohotno premišljevanje In uvažovenjo. Bohinjska železnica. H. Specijalno poročilo se takoj, ko omonja, kako da utegnejo priti po bohinjski železnici novi časi v obrtni podjetnosti v nato deželo, spomni tudi g oren j e SoSke doline ter pravi, da tako ali tako ne more trajati dolgo Časa ?ec, da se morajo izpolniti tudi želje gorenje Soške dolin.* po železniški zvezi od Bolca do Sv. Lucije, da se tako more porabiti vsa vodna sila Soče ter se potegnejo v železniški promet krasni kraji, v katerih prebiva pridno prebivalstvo v lepem številu. Gorenje SoSke doline se dotakne poročilo menda tudi zategadel, ker poročevalcu Se šumi po uSesih malo poprej v tem Spe-cijalnem poročilu naveden protest »bolskega akcijskega komiteja za predelsko železnico" iz posebne izisle broSure. Tam stoji doslovno: »Mi rečemo torej edinemu upanju, katero je gojila vlada v nas skorc od pol stoletja, za večno: z Bogom! — ali prisegli smo, da posvetimo našim ?.ivo pokopanim železnicam na najvišji skali Predela daleko vidni grobni napis, v katerem naj bodo uvekovečena imena vseh onih, ki so sodelovali na tej veliki krivici, zadani deželi in HO Rcman. Poljski spiiMl Henrik Sienkievtaz. - il*»l.*.j Poslovenil 1-Vidravski. Za njira je z glasnimi kletvami letela prava toča kamenja, toda on m za to ni zmenil, trnde f*e, da si dim najpoprej naredi pot Vendar pa jo le z največjim trudom prodiral naprej. Ljudje se niso hoteli umikati vojakom s pota ter so glasno preklinjali cesarja in pretorijanee. Na nekem mestu je jela množica že naravnost groziti. Viniciju so doletavali na ušesa glasovi, dokteci Nerona, da je on dal selgati mesto. Kar javno so pretili s smrtjo njemu in Popeji Vklikl: »Saunio', thitriof, (bedak, komedijant) »morilec svoje matere !< so *&¦ razlegali naokrog. Videlo se je, da se je ta grožnja mogla spremeniti v očitno vstajo, ki more izbruhniti vanki hip, ko bi se le našel vodja. Med tem so je množica čimdalje bolj up&ate pretoiijancem, kateri niso mogli dosti urno naprej radi tega, ker je bila skoro vsa pot zajezena s predmeti, katere so rešili pred požarom. Tu si videl Skrinje in sode z živežem, razno posodo, pobišno orodje, zibelke, vozičke in košare. Semtertje je prišlo celo do boja, vsekako pa so pretorijanci lahko nadvladali ueoboroženo tolpo, Prekoradivši z največjo težavo latinsko, numi-eijsko, ardejsko, luvinijsko in ostijsko cesto, obkolivši vile, vrtove, pokopališča in temple, je dospel Vinicij naposled do prostora, ki se je prepeljal čez Tibero. Tam je bilo nekoliko jasnejše in manj dima. Od ubož-l nikov, katerih se tudi tu ni manjkalo, je poizvedel,! da so celo nekatere ulice za Tibero Že v ognju in da se brez dvoma kmalu vnamejo tudi druge, ker so videli ljudi, ki nalašč zažigajo ter ne pust6 gasiti, kričeči, da se to godi na povelje. Mladi tribun ni sedaj niti trohico več dvomil, da je cesar v resnici zapnvedal sežgali Rim, ter so mu je maščevanje, po katerem je vpila tolpa, zdelo povsem pravično in zasluženo. Kaj hujžejra hi bil mogel učiniti Mitridat, ali kateri iz najzlobnejSih sovražnikov Rima? Mera je bila prenapolnona, snorelost cesarjeva pa taka, da se polog njo ni dolo vo2 5iv-jti. Vinicij je tudi verjel, da jo Neronu ura že odbila in da te razvaline, ki ostanejo po mestu, morajo pokopati tega znorelega čudaka ob enem z njegovimi zločini. Ko bi se dobil dovolj pogumen mož, ki bi stopil na Čelo razjarjene množice, lahko bi se to zgodilo v nekoliko urah. Pri tem jamejo drzne in maščevalne misli rojiti Viniciju po glavi. Kaj, ko bi to učinil on ? Rod Vinicijev, ki jo do poslednjega časa štel celo vrsto konzulov, je bil znan po vsem Rimu. In množici je bilo treba samo imena. Saj je ie pri obsodbi v smrt štiri sto sužnjev Pedanija Sekunda skoro prišlo do vstaje in domače vojue, in kaj bi se bilo zgodilo $e le danes gled6 na strašno katastrofo, ki je presegala nemara vse, kar jih je doživel Rim v dobi osmih stoletij. Kdor pozove k orožju Kvirite (mislil si je Vinicij), ta brez dvomno premaga Nerona ter se sam obleče v škrlat. A čemu bi on tega ne učinil? Bil je krepkejSi, odločnejši in mlajši nego ostali Augustijanci... Nero je imel zares na razpolago trideset legij, porazstavljenih na meji države, toda ah se mar te legije in njih poveljniki ne uprd, ko sačujejo novico, da je pogorel Rim in vsa njegova svetišča. V takem slučaju bi on, Vinicij, mogel postati cesar. Saj so žt šepetali med Augustijanci, da je neki čarovnik napovedal škrlatasto obleko Othonu. Čemu naj bo on »takrat bi se maščeval nad Peronom za Ligrjmo pro-gnanstvo in za svoj nemir, osnoval bi vlado resnice in pravice, razširil bi Kristusov nauk od Mufrata do meglenega obrežja Britanije in ob enem bi oblekel v škrlat Ligi jo ter jo napravil za vladarico sveta.« Toda te misli, ki so izbruhnila iz njegove glave kakor iskre iz prižgane hiše, so tudi ugasnile tako urno kakor iskre. Pred vsem drugim je bilo treba rešiti Ligijo. Sedaj je zrl od blizu vso to grozo m znovič ga je prevzel strah. Prod tem morjem ognja in dima, pred to grozno istinitostjo je ono zaupanje, s katerim je verjel, da apostel Peter ohrani Ligijo, umrlo popolnoma v njegovem srcu. Obup se ga po: lasti v drugič, in dospevši do via Portuensis, ki drži za Tibero, ni se Še spametoval niti pri mestnih vratih, Pa tudi ta del mesta za Tibero jo bil poln dima in bežečih tolp, skozi katere je bilo še težje prodreti, ker so tu ljudje imeli več časa m iznašanje raznih rečij. Velika cesta je bila ponekje popolnoma zanrašena in poleg Augustove Naumahije je stala velika množica ljudij. (DaJjje prid«.) državi. Da pa ta nagrobni kamen 1 ne bo uničen, naredimo, da bodo dohodi do njega po raznesilih ne-pristopni, id bo večno znano, kako je bil nas patrijotizem poplačan«. Energično se glasi ta protest, kateri hoče vlada menda omiliti s tem, da obljubuje v najkrajše mogočem Času zvezati Boleč s Sv. Lucijo po posebni železniški črti. Tako bi bil potem zgrajen vsaj en del črte padle pre-delske železnice t — Zadnjič smo omenjali razne načrte, ki so se dotikali Kranjske, Koroške itd. ter goratega dela nase dežele in o katerih se je tudi razpravljalo tuiniam. Kakor gori, tako tudi od Gorice dalje i;i Lilo mogoče takoj s početka, določiti črto J čez del Vipavske doline in čez Kras do Trsta, marveč prvotno se je mislilo popolnoma na drugo črto, ki bi Sla skozi Miren po dolini ter ob morskem obrežju v Trst. Na ta način bi se črta ne bila dvignila mnogo nad morsko višino Gorice; nad Opčino pa stoji sprejeti načrt 362 m visoko nad morjem. Tudi vlada se je ogrevala za tako zvezo, ali pomisleki proti njej so b.li vedno večji, zlasti ko je bilo očitno, da bi bila taka črta le vsporedna črta južne železnice, bi se iztekala v južni kolodvor v Trstu, v svojem teku pa bi sla daleč ob strani onih krajev, ki so potrebni prometa. Ta črta bi torej ne bila popolnoma neodvisna od južne železnice. Radi tega se je začelo kot fino misliti na drugo zvezo. Nedvomno je, da pridemo v doglednem času po Vipavski železnici do zveze med Gorico in Postojino, in zbog tega so začeli misliti na črto, ki bi služila v večjem dela zvezi s Trstom. Doseženo je to kolikor toliko s tem, da bode mogoče železnico od Gorice do Štanjela souporabiti s svojedobno postojinsko črto. Tako je prišel do veljave sedaj sprejeti načrt čez Kras, ki bo služIl premnogim krajem v razvitek, za kateri so bogato sposobni, krajevnemu prometu in pa ta železnica pelje, ne da bi se dotaknila južne, v zalivjo v Miljah, kjer nastane prej ali slej glavna luka Trsta. Tako so dežele notranje Avstrije, popolnoma neodvisno od južne železnice, združene s Trstom. (Dalje pride.) Dopisi. Z Vipavskega. — Rezek boj bije duh «-»nr«dka in svobode s črno reakcijo. Mi *" «¦'-; -uči in prijatelji napredka se moramo »ti s počitim izvežbanim financijelno dobro „0Krbljenim sovražnikom, ki ima tudi časa kolikor hoče na razpolago. Na razpolago ima tudi druge javne prostore, katerih jim ljudstvo ni sezidalo v to svrbo, da s posvečenega mesta teden za tednom delajo za poneum-nenje in za svoj žakelj ter begajo mukotrpno zdelano ljudstvo v obup in na kriva pota! Ker nimajo denarja na razpolago in da vspešneje bijejc nepošten boj, obsuli so nas tudi s svojimi časniki, v katerih se z zavijanjem oči proti nebu in z najnižjim hinavstvom in lažmi prikupujejo in hliiajo ljudstvu. Sedaj očitajo naprednim listom » svinjarijo' (Slej zadnji »Prim. List."). V svoji »poštenosti' segajo tako daleč, da nam niti ne dovolijo kritikovati gnjusnih dejanj kakega klerikalca. — A za sama taka dejanja in za storilca-grešnika nimajo grajalne besede. Svetniki Sedaj spet se obregnejo ob kake ekspen-zarje, češ, glejte, kako davijo napredni advokati ljudstvo. Ti branitelji ljudstva pa ne vedo nič o svojih ekspenzarjih. Ne vidijo svoje nenasitne bisage. Najprej imajo letno plačo, a potem vračunajo še vsako delo po-sebe; slednjič darovi, prosta bira itd...! Kateri stan pa ima toliko rudečib, debelih, zdravih eksemplarov kakor duhovski? — To menda ne pride od trpljenja, pomanjkanja, skrbi, od dela ali slabega stanovanja itd.? To, to vidite! Vsi drugi stanovi skupaj ne vžijejo toliko dobrot kakor duhovski, zato pa so oni glavni steber nazadnjaštva in vsa opora klerikalizmu! Izjem je malo. — Hočejo ohraniti star red, ki je za nje res dober! »Vera« (pa ne vem kaka!) jim je glavno orodje, dasi vedo, da ljudstvu ne manjka vere in pomočkov v to (imamo katekizmov, masnih knjig, cerkev itd. primeroma več od vsega drugega.) Vera, namreč prava sv. vera, pa manjka njim, ki se obkladajo z bogastvom in uživanjem in služijo mamonul Sedaj se spet spodtikajo nad nami, če ] nas vidijo vesele in pri kozarcu vina. Ne ! pogledajo pa sebe in svoje požrešnosti in nezmernosti v jedi in pijači! To je menda tudi vera! Kaj? Še dosli vidijo in povsod jim vera in hudič služita za orodje, ter nam Boga opisujejo kakor trinoga, ki komaj čaka, kedaj ubogo izmučeno ljudstvo vrže v mfszdno pekla. N6, n6, vse ste že porabili in poskušali, da bi zamorili prosto misel, pa ne gre. Vedno se znova dviga in pomlajena vstaja. Po svojih močeh moramo tudi mi prosti Vipavci v to pripomoči ter paziti, da ne omadežujemo lica in davno priznane ljubezni do napredka in svobode — s klerikalizmom, ki zlasti ob javnih prilikah, shodih in volitvah najraje dviga svojo črno glavo! Klerikalci so morali že marsikako hudo orožje vreči v ropotarnico in po teh časih se jitn slini. Skomina jim je zlesti po inkviziciji in drugih lepih napravah »starih dobrih časov/ Vničili in sežgali so že mnogo ljudi, ki so jim delali napotje. Tudi v našem narodu bi bili radi zlekli na gromado vse naše oboževane prvake in ljubljence. Kaj so delali prej s Preširnom, Jurčičem itd., pozneje s Stritarjem, Gregorčičem, in Aškercem, je že znano. A ko vidijo v ljudstvu odpor, se bližajo in se hlinijo kakor da tudi oni spoštujejo te može. Tako se bedo priučili in se morajo priučiti še marsičemu, ako mi nastopamo junaški insamosvestno! Platno in škarje imamo v rokah, in ljudski glas je božji glas. 0UMi!e h razne srnice. Pozor/ — P. n. občinstvu, predi vsem pa prebivalstvu na deželi, ponovno naznanjamo, da uradi »Soriško ljudsko posojilnico" ob nedeljah in praznikih niso odprli, paš pa uradu/e »frgovsko-obrina zadruga" tudi ob nedeljah in praznikih, d delavnikih je odprta »Soriška ljudska posojilniea" dopoludne ob S. do /2. ure, popoludne pa od B. 3. Toliko na splošno znanje, da ne bodo ljudje zastonj hoditi ob nedeljah in praznikih v Gorico morda le radi opravkov v posojilnici. Osebne vesti. — Poštnim oficijalom so imenovani gg. poštni asistenti: Anton B e r g e r v Gorici, Josip Božja in Rudolf Stok v Pulju, Hugo Hreglich v Malem Ložinju, Viktor Aprile, Josip Simšič, Avg.Achtschin,FranDose, Julij Eržen, Fran Bjeka*- in Ivan Schwagel v Trstu. — Premeščen je oficijal g. A. P e z d i C iz Pa-zina v Gorico. — Poštnemu kontrolorju Ed. Ussaju v Gorici, ki je bil imenovan pred kratkim za Trst, j'e dovoljena prememba v : službi tako, da pojde na mesto njega v Trst i poštni kontrolor G. pl. Thianich v Gorici. | i Promocija. — Včeraj dne 1. julija t. 1. je bil promoviran na češkem vseučilišču v Pragi doktorjem prava g. Stanko Lapajne iz Krškega, c. kr. avskultant v Gorici. G. Lapajne je prvi Slovenec, ki je postal doktor na tej visoki šoli. — Čestitamo. Javen shodi se bo vršil v nedeljo dne 7. julija ob 4. uri popoldne na dvorišču g. Alojzija Makovca v Velikih Žabljah. Razpravljalo se bo o našem političnem in gospodarskem položaju. Somišljeniki v vipavski I dolini, prihitite na shod v ogromnem številu! Smrtna kosa. — V soboto so poko-[ pali v St. Andrežu g. Antona Grusovina, I izvoščeka v Gorici. Pokojni Grusovin je i stal na naši strani, dasi ima širno italijansko j sorodstvo. Tudi se ni bal reči moško besedo j mogočnim italijanskim veljakom glede na i našo narodnostno borbo. Bil je poznat kot I dober človek. Dosegel je starost 65 let. Po-I kojnik je bil mnogoletni član »Slovenskega I delavskega bralnega in podpornega društva*. I Bodi mu lahka, zemlja domača! I Interpelacija dež. poslanca Oskarja I Gabrščoka in tovarišev na Nj. E. gospod? I naučnega ministra zastran razpisa službe pro-I fesorja slovenščine na c. kr. realki v I Gorici, podana v seji dne 24. junija 1901. »Verordnungsblatt des k. k. Minister. fur Cullus und Unterricht", letnik 1870., je j objavil na str. 195. razpis službe na c. kr. j realki v Gorici „fur die slovenische j Spradie' —za slovenski jezik. To službo je dobil profesor Fran Plohi, ki pojde s j koncem šolskega leta v pokoj. t Njegova služba je zopet razpisana, toda j ne več kakor !. 1871., marveč vse drugače, vse neugodneje, da je očitna rakova pot, po kateri gremo, namesto da bi napredovali, j da bi bilo za deželno prebivalstvo, kateremu je ta šola namenjena, čim dalje bolje po~ I skrbljeno. ,Wiener Zeitung* od 23. junija t. 1. j št. 143. je objavila v uradnem delu razpis I .einer Lebrstelie far die deutsche I und slovenische Sprache*. Po tem razpisu soditi bi dobil razpi- I sano službo lahko*tak filolog, ki je izprašan iz slovenščine le za spodnje razrede srednjih šol torej kot postranski predmet (Nebenfach), ali morda celo le iz slovenščine kot učnega jezika, kar je še manj. Čudovita je skrb učne uprave za nemščino. Na celi realki je povprečno 40—45 nemških učencev, a za nje dva definitivna profesorja in j eden suplent, izprašani germanisti, — no zdaj zahteva učna uprava še od učitelja slovenščine, da mora biti izprašan j tudi iz nemščine. Z ozirom na to, da je bilo razpisano že 1.1871. mesto za slovenski jezik kot glavni predmet (Hanptfacb), — da se število slovenskih učencev na tej realki množi in se je nekoliko pomnožilo tudi število učnih ur za slovenščino, — vprašamo Njegovo Ekscelenco: Ali hoče stalno namestiti razpisano mesto le s takim prosilcem, ki je izprašan iz slovenščine kot glavni predmet (Hauptfach) .-- in ako takega ni, da se mesto odda le začasno, dokler se ne oglasi sposoben prosilec ? izlet. Ob 3. uri pop. se je odpeljalo 25 »Sokolov* v društveni opravi pod vodstvom pod-staroste brata dr. Grunt ar j a (starosta dr. Treo je na vsesokolskem shodu v Pragi) in oddelek pevcev pod vodstvom g. S t e 1 e t a do Ovčjedrage, kjer so »Sokoli* izstopili ter korakali proti Renčam. Pri mostu je pozdravil »Sokole* g. Žnidarčičin predsednik »Narodne čitalnice* gosp. nadučitelj Baje, kojfma pozdravoma se je zahvalil podstarosta dr. G r u n t a r, povdarjajoč veliko važnost sokolskih izletov, ki imajo namen, buditi narod :,n poživljati ga k vstrajnemu delu za njegov blagor. Na to so odkorakala društva s »Čitalnico* in zastavo na čelu v vas na telovadni prostor pred gradom, kjer je nastopil „Sokol* s štirimi telovadnimi točkami. Proste vaje je izvajalo 32 telovadeev pod vodstvom brata Sena upav splošno zadovoljnost inpo-^ hvalo, na kar so sledile vaje na orodjih pod vodstvom načelnika br. Vernika. Navzoče ljudstvo, kojega je bilo izvanredno veliko, se je divilo precizni sigurnosti in eleganci v izvajanju tudi najtežjih vaj. Burna pohvala je sledila vsaki točki ter dokazala, kako zelo imponuje tudi najpriprostejšemu kmetica prava telovadba. Naravnost impozantne pa so bile skupine s palicami. Toliko hitrosti, elegance in sigurnosti pač še nismo videli, — dva klica, iti pred nami se je dvigala najkrasnejša skupina. Ko so odkorakali telovadci, burno aklamirani od vseh, je nastopil moški zbor »Pevskega in glasbenega društva v Gorici* ter zapel krasne zbore, deloma na telovadišču, deloma v prostorih gosp. Pahorja in Žnidarčiča, kamor je šlo ljudstvo po končani telovadbi. V prijazni neprisiljeni zabavi pri petju molkih zborov in kvartetov nam je minul le prehitro čas in le prekmalo je došla ura, ki nas je poživljala k povratku. izlet se je sponesel prav dobro in toliko »Sokol* kolikor navzoče občinstvo v Renčali so bili zadovoljni s to veselitj. Sklep šolskega leta, ~~ Na novoustanovljeni & kr. pripravnici za učiteljišča v Po d gor i bode sklep šolskega leta dne 13. julija. Prihodnje šolsko leto se prične dno 16. septembra. Ob tej priliki se vM so-sebno vodstva ljudskih šol, da svetujejo sta-rišem, naj pošljejo v ta zavod stoje sinove, ki so z dobrini vspehom dovršili ljudsko šolo, so telesno razviti in dosegli 14. leto svoje starosti ter se žele posvetiti učiteljskemu stanu. Podgora je le kake pol ure oddaljena od Gorice. Stanovanje in hrano je mogoče tam dobiti nekoliko ceneje nego v mestu. Čas pripravljanja za vstop na učiteljišča traja pri ugodnih razmerah eno leto. Pridni pa revni učenci dobe med letom nekaj državne podpore. Podrobnosti glede vpisovanja v ta zavod se bodo pravočasno objavile. Konce šolskega leta na realki. — Pred nami leži letno poročilo c. kr. višje realke v Gorici o koncu šolskega leta 1901. Na prvem mestu je neka v nemščini pisana jezikovna razprava glede nekega francoskega dela, tej slede šolska poročila o učiteljstvu, o posameznih razredih, seznam učnih knjig za leto 1901./1902. za vse razrede, seznam vseh v višjih razredih v slovenščini, lašcini in v nemščini danih ftalog, poročilo o prostih predmetih, o italijanskem separatnem tečaju, 0 pomnožitvi knjižnic itd., naznanilo o prihodnjem šolskem letu (pisano samo nemško 1), statistika učencev in seznam učencev. Učnih močij je bilo poleg ravnatelja profesorjev 13, učiteljev in suplentov 6. Iz statistike učencev posnemamo, da je bilo sprejetih začetkom leta 331 učencev, na konci leta jih je bilo 298. Po domovini jih je bilo iz Gorice in okolice 105, drugodi iz Primorja 131, 48 jih je iz raznih avstrijskih krono vin, 13 pa iz inozemstva. Po narodnosti je bilo Slovencev 88, Italijanov 146, Nemcev 60; v procentih 29* Slovencev, 48% Italijanov in 20* Nemcev, t% drugih narodnostij. Katolikov rimskega obreda med njimi je bilo 172, pravoslavni 4, protestantov 14, Židov 8 in 1 brez veroizpovedanja. Iz Gorice jih je bilo 179, od zunaj pa 119. Koncem šolskega leta je odličnjakov 11, prvi red jih je dobilo S06, ponavljalni izpit jih sme delati 31; drugi red jih je dobilo 36, tretji pa 7. Šolnine so plačali v prvem tečaju 5875 K, v drugem pa 6580 K, kar se mora imenovati pač nekaj izvanrednega glede na malo število učencev. Ustanov so uživali dijaki 1504 K. Slovenščina je igrala tudi v prošlem letu vlogo pastorke na realki, ker podučevaU so jo kar štirje gg., docira je za nemščino in laščino vse drugače redno preskrbljeno. V ostalem pa vemo, da gg. slov. profesorji so se potrudili s poukom v slovenščini. Poročilo se odlikuje tudi letos po raznih ! tiskovnih hibah in pa po tem, da je na na- I čelni zunanji strani na vrhu avstrijski orel obdan ud peterorogatih zvezdic italijanskega | kraljestva! •Odll&ijakl na realki. - Na realki j je bilo letos 11 odličnjakov, med temi 3 Slo- | venci: Vidrih Bogomir v 1. b. razredu, Zlatic Blazij v 2. a. razredu in Mašič Bogomir v f. b« razredu. V četrtem, petem, šestem in sedmem razredu ni nobenega odličnjaka. Zrelostno preskuSnJo na realki t I Gorici je delalo včeraj in danes devet Veselica pri Katarlnijo. — V soboto na praznik sv. Petra in Pavla proti večeru j je bilo videti izredno veliko množico vseh I slojev naš«ga slovenskega občinstva v Gorici I ter prebivalstva iz okolice korakati^ od vseh I stranij proti Katarinijevemu vrtu. Šli so na I veselico, katero je priredilo tam slovensko I delavsko bralno in podporno društvo v I Gorici. Nebo je bilo sicer zastrto skoro okoli ] in okoli z oblaki, tudi nekaj kapljic dežja je J porosilo zemljo, ali to ni oviralo nič, da bi I bil kdo izostal od veselice, kdor se je na- I menil pohiteti na njo. Velik in prostoren, j ukusno prirejen vri je bil hipoma, še pred j pričetkom veselice, poln raznovrstnega na- j šega občinstva, katero je radovedno priča- i kovalo pričetka vaporeda. Zaigrala je vojaška j godba in vspored je pričel. Godba je igrala I jako dobro, zato je žela tudi pohvalo, in J radodarno dodajala nekaterim točkam tudi j nekaj lepih slovanskih komadov. Prava in j glavna privlačna moč veselice pa je bilo i petje. Ko je nastopil pevski zbor glasbe- j nega in pevskega društva (45 pevcev) pod I vodstvom koncertnega vodje gosp. Štele ta I ter zapel Aljažev »Triglav*, se je polastilo j navzočega občinstva pravo navdušenje za j petje in nestrpno je pričakovalo nadaljevanja. I Zbori »Bog i Hrvati*, »Naša zvezda* (z ba- j riton samospevom) in »Črnogorec Crnogorki* j so biii vsprejeti s pravim entuzijazmom, I ploskanja in odobravanja ni hotelo biti ne konca ne kraja, in vsi trije zbori so se mo- I rali ponavljati. O petju je bila le ena sodba: I da tako lepega, tako dovršenega, uhr&^ga I in čistega petja še nismo imeli v Gorici. Ko J je skoncal vspored, so stopili pevci še enkrat j na oder ter zapeli ono veličastno »Morje j adrijansko* in »Slovenski svet, ti si krasan*, j med tem pa so letali v zrak raketi ter s i svojim močnim pokom čudovito poveličevali 1 vtisk petja. Na to je pričel ples, ki je bil i prav živahen ter je traja? nekaj čez polnoč, i Vršil se je jako dostojno, in fantje in dekleta I poleg gospodov in gospodičen so se vrteli I pridno po taktu godbe. Veselje je bilo videti 1 ta ples in nič takega se ni zgodilo, nad I čemur bi se utegnil kdo spodtikati. Pies pod I takim okriljem, kakor v soboto, je torej le I priporočljiv. J Delavsko bralno in podporno društvo j sme zapisati svojo sobotno veselico med naj- j lepše in ponosno sme biti društvo, da se je njegovemu vabilu odzvalo toliko in tako lepega občinstva iz mesta in iz okolice. Društvo sme imeti prepričanje, da je nastopilo pravo pot napredka ter da ima med nami odkritih pri« jateljev, katerim gre za to, da bi se društvo dvignilo na tisto stopinjo, ki mu pritiče glede na števiino slovensko delavstvo v mestu in v okolici. — Udeležilo se je veselice nad 800 oseb, mnogi so moidi še oditi, ker ni bilo dobit? več prostora. Širni vrt je bil poln, in ob vtv>du «e ti je kazal lep prizor, ako si premetrivai ,-bčinslvo po krasno razsvetljenem vrtu. Posebno pa se je moglo z zadovoljstvom konstatovati, da imamo tako lep srednji stan v Gorici, v katerem I tiči velik del naše bodočnosti v mestu. Delavskemu društvu, ki je zbralo pod slovensko zastavo, katera je tako ponosno zrla z drevesa na občinstvo, ljudi na vese- I lico, le čestitamo na lepem vspehu, istotako pa tudi pevskemu in glasbenemu društvu, katero si je pridobilo pod spretnim vodstvom gosp. Steleta simpatije vseh pravih ljubiteljev petja. »Vsi so prihajali... le njih ni bilo." — Na veselico delavskega bralnega in pod-I pornega društva so prihajali od vseh strani]. j Videli smo delavce, delavke, srednji skn, I gospodo, vse pri najboljši volji, v animirani I družbi. Le njih ni bilo, ni jih bilo »katoliških^ delavcev in pa tistih znanih zdražbarjev krog »Gorice* in »Priro. L.% ki so na tajnem kuhali jezo, da jo zopet zlijejo v predale nezmotljive in samo resnico govoreče »Gorice*. Ni jih bilo! To beležimo, da bodo videli društveniki, kaki prijatelji so jim ti gospodje! V ostalem pa treba pribiti, da odsotnost onih zdražbarjev se je občutila jako blagodejno... »Sokolov* Izlet r Benče. — Pri naj-I krasnejšem vremenu se je zbralo v nedeljo lepo število goriškega občinstva in rodoljubov z dežele v prijaznih Renčah, kamor je napravil naš vrli »Goriški Sokol* s sodelo-I vanjem močnega oddelka moškega zbora i »Pevskega in glasbenega društva* skupni dijakov, med njimi dva Slovenca: F. Repi« n Gorice in R. Caharija iz Nabrežine. Oba sta preskušnjo naredila z dobrim vspehom. — Dobro srečo želimo vrlima abiturijentoma na potu v življenje! Profesor Plohi stopil t pokoj. — S koncem letošnjega Šolskega leta je stopil na lastno željo v pokoj profesor Fr. Plohi, ki je vso svojo službeno dobo deloval med nami na dilavntiieinski.^ealki^^, OpricK ! Rodom Štajerski Slovenec je poučeval slovenščino in nemščino. Znano je, da je zelena Štajerska dala Slovencem v dobi našega še vedno ne dovršenega preporoda obilno uradniške inteligenčne in zlasti med slovenskimi profesorji srednjih Sol, ki so nameščeni po slovenskih detelab, jeThenda večina vrlih Štajercev. So v obče simpatični možje, zvesti rodoljubi, priljubljeni v družbi in vestni v svojem poklicu. In naS profesor-Plohi-je-biK tudi vseskozi vrlina izmed vrlih svojih ožjih rojakov. Z veseljem in hvaležnostjo se ga spominjajo nekdanji njegovi učenci, ki sedaj delujejo kot posestniki, uradniki in v drugih stanovih po Slovenskem. Profesor Plohi pa nikakor ni bil v svojih zahtevah mehak in odnehijir učitelj — nasprotno; sam vseskozi točen in strog spolnjevalec dolžnosti, je to tudi zahteval od svojih učencev; in četudi je marsikomu naložena kazen bila britka, vendar se mu je vtisnilo za vse žive dni neizprosnega profesorja zlato geslo: življenje ni praznik! Dasi strog, vendar je bil, vseskozi dobrohoten; nikomu ni nagajal, vsakega je le k dobremu navaja). Tako ",-,. do* sezal tepe, trajne vspehe. Bistroumen mož si je v dolgi vrsti let nabral bogatih izkušenj in ž njimi ter s svojo delavnostjo in dobrohotnostjo in nepristranostjo si je zagotovil spoštovanje in ljubezen svojih stanovskih tovarišev, učencev ki njih roditeljev. štirideset let imamo realko v Gorici: nje profesorji so bili ves čas pretežno Nemci, kajtt od teh misli učna uprava na Dunaju, da so prav za prav le oni poklicani Širiti med nami temelje omike. AH imenujte nam one izmed njih, ki bi bili zvriet ali svoj poklic tako uzorno in uspeSno kakor nepozabni nas Erjavec, ki gaje bila smrt prezgodaj vzela Soli in narodu, in pa nal Plohi, ki mu je srečnejša usoda prisodila pač Se dolgo vrsto jasnih dnij in čilih leti V soli vseskozi ne-pristransk je izven nje bil profesor Plohi lju-beznjiv slovenski rojak. Nikjer se ni silil v prve vrste; nikjer ga ni bilo, kjer je vrela strasti a bil je poviodi, kjer je klicali dolžnost. —-Poročali smo Se, da ob enem s prof. Piohlom odhaja z realke v pokoj nje dolgoletni ravnatelj, K. Sehreiber, Obema od« hajajočima je priredil učiteljski zbor prejšnji teden banket, da se v slovesni obliki poslovi od njiju. S Piohlom izgubi realka mnogoletnega strokovnega profesorja za slovenščino, ki je pod njim lepo napredovala, ž njim izgubi znakovito osebnost ~~ a mi mu z njegovimi bivšimi učenci vred iskreno želimo, da bo med nami užival zasluženi pokoj čvrst in čil na duSi in telesu ranogaja Ijeta! Klerikalna morala- —- Pišejo nam: Ko je do sitega znani kožbanskt ekspodžupan kričal, da je treba vse Tumovce pobiti in se je to v javnosti pribilo, ni vedela pobožna .Gorica" drugega odgovoriti, nego to, da se je dotičnik »tudi* razveseljeval po svoje. V zadnji Številki pu. .Gorica" zopet piše o dotičnem ekspodžupanu, da je takrat ~ »resnico razkladal". Kdor torej vpije, da je »zvestne ljudi, ki dotičnemu ne ugajajo, ker nočejo trobiti v njegov rog, treba pobiti — isti se po klerikalni morali .razveseljuje po svoje" in pa .resnico razklada**!! Taka morala je se gorja od Ltguorjanske, Nesreča v Tolmina. — Poročajo nam: Na dan sv. Petra in Pavla po končanih ve-černicah je Slo 6 dvklic v starosti od 10 12 let k Soči, da se okopajo. Voda, Se snežnica in od zadnje povodnji Se motna, je bila Se nad norniaio velika, in pri sv. Urhu, tolminskem kopališču, kamor udarja Soča v iabor, je velik in hud vrtinec. Deklice, hote se okopati, gredo v vodo, ne vedoč, da je globoka 2—3 m, in vrhu tega Se vrtinec. Zato sta izginili v vodi takoj dve, to je Logarjeva in Pagonova. Hitro je izvedelo to občinstvo, katero je hitelo na kraj nesreče z orožnikom, iskal ponesrečeni deklici. Ali glej! Predno so potegnili prvo iz vode, \y se bila dogodila že kmalu druga nesreča. Namestnik orožniske postaje g. Faltus je prišel v vrtinec ter se začel potapljati. Na to je skočil vojak Vladovič (žrebčarskega oddelka) po njega v vodo, da ga resi. Ali sedaj sta bila oba v smrtni nevarnosti. Vojak Vladovič, Dalmatinec, pogumen, močan mladenič, je bil že obnemogel ter je že prosil orožnika, naj ga pusti, da se vsaj sam resi. K sreči je orožnika pomaknila voda na neko skalco, kjer je imel Se glavo iz vode in kjer so ga potem po vrvici potegnili na suho. Deklico Logarjevo so dobili Se tisti dan, dcčim Pagonove doslej Se niso dobili. V Rentah so izvolili županom gosp. Antona M e r l j a k a; podžupani so gg, Ž n i-darčič Jos., Gradišče, Gregorič Frane in Pahor Josip v Renčah. Poslovanje občinskega tajništva je prevzel g. Angel T r o j e r, deželni uradnik. Občinska pisamica se nahaja sedaj pri g. Jos. Pahorju. Dalje smo dobili iz Renč zahvalo, s katero se zahvaljujejo Renčanje .Sokolu" in »Pevskemu in glasbenemu društvu" za pri- reditev lepe veselice, s katero so bili vsi zadovoljni. Žele le, da bi bil tudi njihov ples dne 21. in 22. t. m. tako dobro obiskan. Iz Št. Andreža nam poročajo, da so cesto pred novozidanim letoviščem g. dvornega svetnika Budala popravili in razširili tako, da se izogne sedaj lahko vsaki nezgodi, radi česar izrekajo zahvalo cestnemu odboru. Novo cerkev bodo blagoslovili dne 21. isSii* '• .Ju*— Pritožujejo se dalje proti poštni nabi-ralnici, češ, da odkar jo imajo, so na slabšem s postnimi rečmi, tako, da prej so dobivali časopise od 12. do 1. ure popoldne, sedaj pa se to godi Šele od 1. do 4. pop. , Letina je slaba. Krompir da malo sku-pička, cena je prenizka. Smotri liberalizma« — .Slovenec* piSe: .Španija je bila cvetoča, mogočna država, dokler je bila katoliSka7 A že celo stoletje ruje v njej framasonski liberalizem, hujska zoper cerkev, peha državo v gromne dolgove, in dela revolucije. Sedaj pa ko se kažejo uspehi liberalnega gospodarstva, pridejo isti framasoni in dolže cerkev, da je ona kriva izgubljenih vojska hi državnih dolgov," Človek ne ve, ali bi se smejal, ali jezil nad tako bedasto zgodovinsko falziflkacijo 1 Španija svetoča država, dokler je bila katoliška I Morda za časa Filipov? Tako oslarijo more zapisati le katoliški teolog, ki si z blagoslovljeno slamo polni svojo črepinjo! Vse so zakrivili framasoni. Anglijo, Nemčijo in Severno Ameriko pa so prej kot ne katoliški samostani povzdignili do sedanjega blagostanja! .Slovenec* mora imeti pravo teletarstvo za svoje naročnike, da si upa kaj tacega zapisati. Ali vzlic temu, prijatelji, ostane večna resnica: Španijo izsesala je — katoliška cerkev — katoliška duhovščina, ki se že sto-I letja in stoletja valja po lenustvu, mej tem, I ko grabi vse dohodke izmučenega naroda v j svojo nenasitljivo bisago I To je historična I resnica, in druzega nič! tSI, Narod*. ' Cigaretni papirčki v korist dražbi ar. Cirila In Metoda t LJubljani. -Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani je dovolilo g. Jos. Stoki v Trstu, da založi in razprodaja narodne cigaretne papirčke družbi v korist. Papir bo najprve vrste in boljii od vseh drugih ter pride v promet v kratkem. Cena papirju bo ista in celo nižja kakor drugim tujim, a mnogo slabšim izdelkom. Upati je, da bo vsaki Slovenec vedno in povsod zahteval te take papirčke in s tem pomagal naši prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Eazplsana prebenda. — Ena izpraznjena prebenda ustanovitve za plemenite gospe poknežene grofovine Goriške in Gra-diSke se g tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke podali svoje dotične vloge v Šestih tednih podpisanemu deželnemu odboru: V ta namen naj dokažejo: 1. da imajo naj-manje 18 let; 2. da so uboge; 3. vrsto njihovega plemstva in ali spadajo med plemenite rodbine tukajšne grofovine; 4. da so lepega zadržanja; 5, slan in premoženje njihovih stariSev, pa kake zasluge imajo oni za državo; 6. Število sester, ali uživa vže katera izmej njih ali prosilka sama kako prebendo ali drugo pomoč. — Deželni odbor. Radodaren donesek. — Gospod profesor Fr. Plohi v Gorici je daroval .Pevskemu in glasbenemu društvu v Gorici" K D. Is zadnje odborove seje .Slovenske šolske Matice". — 1. Blagajnik, g. ravnatelj And. Senckovič, je poročal o denarnem stanju društva. Letnino so vplačali 604 člani: društvo ima dosedaj 9 ustanovnikov. H. Tajnik, g. nadučitelj Fr. Gabrsček, poroča, kako so se rešili zadnji odborovi sklepi, zlasti oni o pre-uredbi dosedanjih poverjeništev, ter prebere dosle nasvete. Na podlagi taistih se sklene, da se razdele nekatera preobsežna, po ver j e-niStva na manjSe okrogc, za katere se nastavijo novi poverjeniki. III. Sklene se, da se predloži prošnja za podporo na deželni zbor kranjski, ko izidejo knjige. Za letos nameravani spis .Pouk o prvi pomoči pri nezgodah z ilustracijami* se priobči pozneje, ker ga dotični poročevalec Se ne utegne spisati. IV. G. Fr. Leveč prevzame pogajanje z raznimi tiskarnami zaradi tiskanja društvenih knjig ter bode v prihodnji seji poročal o dotičnih uspehih. V. Za leto 1001. dobe drustveniki dve knjigi po 10 tiskanih pol in sicer: 1. Pedagogični letopis in S. Zgodovino kot 1. del knjige za realije, spisal Josip Apih. VI. Schreinerjev načrt za didaktiko, ki so ga pregledali gg. odborniki, se ponatisne v .Popotniku". O najprimernejši terminologiji se bode posvetoval poseben odsek. Društvo na-$ merava izdavati tudi pedagogične šolske knjige za učiteljišča, zlasti vzgojeslovje, uko-slovje, zgodovino pedagogike, čitanke itd. V la namen stopi odbor v dogovor z deželnim odborom kranjskim, ki naj bi da! dmstvu primerno podporo, oziroma sam prevzel založništvo ali pa ga prepustil Matici. Matica bode pospeševala tudi knjižnico za srednješolsko mladino, in sicer izdajanje Šolskih klasikov pdtom dotičnih založnikov. G. Bežek prevzame sestavo načrta za tako izdajanje. Okrožnica. — Uljudno se vribijo tisti udje tukajšnjega c. kr. kmetijskega društva, kateri pripadajo goriškemu odseku, v nedeljo dne 7. julija t, 1. ob 11. uri v tukajšnjo društveno pisarno, ker bo vol i to v dvanajstih zastopnikov v društveni glavni odbor. Opazuje se, da volitev je osebna in po listih ter se zaključi točno opoludne. — Kmetijski odsek goriški. Načelnik: Coronini. Listnica. — V zadnjih dneh nam je došlo obilo dopisov in poročil, katerih za danes Se nismo mogli porabiti. Pridejo pa na vrsto, kar naj blagovolijo vzeti na znanje p. n. gg. dopisniki in poročevalci. Razgled po svetu. Istrski deželni zbor. — Druga napovedana seja istrskega deželnega zbora se ni vršila, kakor smo že povedali, ker ni bilo italijanskih poslancev. Ti so sklenili, kakor se čuje, da se ne udeleže zborovanja, dokler vlada ne skliče deželnega zbora v Poreč. Čujejo se tudi glasovi, da vlada se uda, ter da skliče prihodnje zasedanje v Poreč I Ali ti glasovi so dosedaj le Se glasovi, kaj se obistini, bomo videli. Izključeno baje tudi ni to, da vlada sedaj razpusti deželni zbor. Župnik don Jurizza suspendiran .a dlvinfs"! — Glasoviti rojanski župnik don Jurizza pritiral jo je do vrhunca s svojim postopanjem proti svojim slovenskim župlja-nom in proti svojemu predpostavljenemu Škofu, tako, da je bil slednji prisiljen poslu-žiti se zadnjega sredstva ter prepovedati temu župniku cerkvena opravila. (Uprava župnije mu sicer Se ostane, ne sme pa opravljati nikakih cerkvenih opravil. .Piccolo" sicer trdi, da škofova prepoved dela izjemo za nedelje in praznike, Mi pa ne moremo ničesa reči, ker nismo poučeni o stvari.) Nemški pregovor pravi, da hodi vrč toliko časa k studencu, dokler se ubije; no, don Jurizza je sedaj na lastni koži spoznal res-' ničnost tega pregovora. V zavesti, da stoji pod pokroviteljstvom tržaškega magistrata in mestne gospode, mislil don Jurizza, da nima nikake vise oblasti ve2 nad seboj in da je on že absoluten gospodar lojanske cerkve in svojih župljanov. Nadejamo se pa, da mu je ta iuS vsejedno nekoliko ohladil njegov vroči temperament in da ne bo več tako visoko nosil svoje velecenjene glave po Ro-janu in po mestnih ulicah. .Edinost." Vsesokolske slavnostl v Pragi. — Obnesle so se nad vsa pričakovanja izvrstno, Najsimpatičnejle so bili sprejeti francoski gostje, z županom Pariza na čelu, ki so prispel! v Prago v petek. Do meje čeikega kraljestva jim je lla naproti posebna deputncija, Na vseh kolodvorih so bili Francozi sprejeti z entuzijazmom, in .Vive la France," »Vive Pariš*-klici so se mešali s »Slava*-klici. Zupan parižki je povdarjal v nagovoru dr, Srba v Pragi na kolodvoru iskreno prijateljstvo francoskega naroda do Čehov. Slavnostni sprevod v Pragi je bil ve-likansk, Kaj takega se Se ni videlo. Okoli 14.000 Sokolov s 300 zastavami je korakalo po mestu; na čelu 300 Sokolov na konjih. V nedeljo so telovadili od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Prekinili so telovadbo samo s činom pijetete na grobeh Fugnerja in Tyrsa, na katera so položili vence. Javna telovadba je začela populudne ob 5. uri z nastopom 6000 izvršujočih Sokolov. Telovadcev v dobi od 10 — 18 let je nastopilo 1700. Telovadkinj je bilo 900, ki so pokazale lepo spretnost v vajah s kiji. Zvečer je bila ljudska slavnost. — Vsi gostje v Pragi so bili dobrodošli bratom Čehom, kateri so pokazali ob tej priliki svojo slovansko gostoljubnost v izredni meri. O položaju. — Pred kratkim je imel mladočeSki poslanec dr. Kramaf volilni shod, na katerem je, razpravljajoč o položaju, rekel med drugim: Brez miru med Čehi in Nemci ni mogoče misliti na reSitev velikih državnih vpra&anj, posebno pa ne na izvedbo avstro-ogrske nagodbe. Proti volji Čehov se sploh ne more ničesar izvesti, kar bi bilo količkaj važnega pomena. Gospodarski boj z Ogrsko se ne more izvesti z nikakim zakonom, izvesti se more le s pomočjo samozavestne vlade. Taka močna vlada pa more biti samo parlamentarna vlada, in ta je mogoča le tedaj, ako se dožene čeSko-neraška sprava. Volilni program slovaške narodne stranke za bližnje volitve v ogrski državni zbor obsega 18 točk, v katerih so izražene zahteve Slovakov, med drugimi te: Zahtevamo priznanje in ednaka prava za slovaški jezik v šoli, pred sodnijhmi in oblastvt, za-htevarap, da skrbi država za povzdigo Šolstva na naravni osnovi, da izda zakone za povzdigo poljedelstva, malega obrta in trgovine, ter da se v ta namen ustanove poljedelske, obrtne in trgovske Šole s slovaškim učnim jezikom; druge zahteve so gospodarskega in političnega pomena. Razmerje med Avstrijo In Ogrsko. — Naravnostnih (direktnih) davkov se plačuje v Avstriji 56'7%, na Ogrskem 43*3*, prebivalstva ima Avstrija 57-5%, Ogrska 42-4*, državnih izdatkov ima Avstrija 60*, Ogrska pa 40%, uvoza ima Avstrija 64*8%, Ogrska pa 35*2%, izvaža se iz Avstrije 67*2 odstotka, iz Ogrske 328 odstotkov, nena-ravnostnih (indirektnih) davkov se plačuje pri nas 65.8%, na Ogrskem pa 34'2%. Ako se vzamejo v poštev te Številke, pridemo do sklepne kvote: Avstrija 613%, Ogrska 38-7%. Sedaj veljavna kvota pa določuje Avstriji 65*4%, in Ogrski 34*6% skupnih izdatkov ; ti skupni izdatki obeh polovic znašajo 345 milijonov kron, in leta 1902 bodo znašali celo 364 milijonov kron. Vsak odstotek pomeni torej 2*4 milijona kron Če obvelja sedanja kvuta, plača Avstrija 154-3 milijonov kron, Ogrska pa le 81-7 milijonov kron. Kot razvidno, je vprašanje o nagodbi in kvoti, s katerim se bosta bavili naša in ogrska zbornica v jesenskem zasedanju, jako važno. V Budimpešti je sklenilo 4000 delavcev in delavk damske konfekcije pričeti stavko, ako se ne vstreže njihovim zahtevam glede delavnega časa in glede plačila. Iz New-Torka pa javljajo, da 20.000 delavcev v Pittsburgu pri neki ameriški tvrdki za izdelovanje jeklenih pločevin pridno stavko tudi, ako se ne ugodi njihovim zahtevam. To bosta dve velikanski stavki! Na Španskem se v^e skoro dan za dnevom nemiri, k' so obrneni proti klerikalcem. Ljudstvo je ogorčeno, in začelo je pretiti celo cerkvam, katere so na nekaterih mestih požgali. Proti jubilarnim procesijam so demonstracije na dnevnem redu. Tako so te dni med drugim v Barceloni demonstrovali proti taki procesiji, žvižgajoč in kličoc: Živela revolucija, smrt klerikalcem! V Južni Afriki. — Dne 26. pr, m. so naskočili Buri pod vodstvom zapovednika Malana Richmond, to je kraj, ki stoji na anglefiki zemlji. Boj je trajal ves dan. Proti večeru so dobili Angleži pomoč, na kar so se Buri odmaknili. — Kaplandije so se Buri skoro popolnoma že polastili. Tam nabirajo novince ter plenijo konje. Sodi se, da večina Kaplandije jo že v burakih rokah, — Razni merodajni listi sodijo, da Buri so sedaj v tako ugodnem položaju, kakor Se nikdar, kar se tiče sklepanja miru, zlasti ker se opazuje na bojišču vedno bolj neko posebno živahno gibanje na strani Burov, dofiim moč na angleški strani pesa rapidno, ker vojaštvo je izmučeno do skrajnosti. Baje izda Krttger posebno proklaraacijo, ki naznani mir. Raznotero. — ,WJener Zeltg," od 28. pr. m. je objavila sankcijonirane sklepe delegacij ter sankcijonirani računski provi-zorij do leta 1901. - Angleški kralj Edvard jo izdal proglas, da se bo dal kronati s svojo soprogo šele prihodnje leto. Dneva za to Se ni določil. — Galicija Šteje 7,317.023 prebivalcev; Poljakov jo 3,989.538, Malorusov 3804.212; analfabetov imajo v Galiciji 4,660.416, grozna Številka I, Zidov jo 810.845, - V Pulju je skočil v morje podčastnik 15. kompanijo pri mornarici Avg. Hano s Koroškega. Ribiči so potegnili truplo na suho, Narodno gospodarstvo. ORGANIZACIJE KMETIJE. (Članok izven uredništva.) (Daljo.) Isti odpiralo nove svetove, Amerika, velika Amerika, je odprta Evropi. Evropejci, meščani in pozneje tudi kmetje, vstvarijo v njej velikansko gospodarstvo, neimajoč se boriti z grajsko in duhovensko gospodarsko silo, kakor tudi ne z drugimi zastarelimi silami, ki visijo Evropi kakor svinec na nogah gospodarstva. In v Evropo v izglodano evropejsko kmetijo vržejo iz Amerike marsikatero bakljo, ki razsvetli to tužno našo kmetijo v novejših časih. In v obrtih, v industriji, pokažejo največje čudeže zdajšnjega sveta. Dosti prvih naseljencev v Ameriki se je sestavljalo iz v Evropi mej takozvane „lumpe" Štetih, iz mest b.bacnjenih Ijudij ali s kmetije. Ali bili so energični, bili so delavci, katerih se zgodovina ne more sra- . movati, ker v kratkih stoletjih so vstvarili ti večje gospodarsto, kakor Evropa v dveh tisoč letih. Res marsikatera nečlovečnost, krutost, spremlja to ameriško kolonizacijo, ali brez te menda ne gre razvoj gospodarstva naprej. Ne bomo danes razlagali, kaj se je vse izmislilo ter postavilo v delo gospodarstva tekom časa življenja mest v Evropi in v Ameriki, ali nekaj Številk hočemo navesti. Stroj kot pomagač človeka je njegovo delo izdatno pospešil. Ta stroj je glavni revolucionar sveta. Naš kmet, in temu pišemo to, je več videl sveta, kakor »/* nas krščanskih Ijudij. On je delal ii. ^m^em v ,rajhu" in v Ameriki; večina nas drugih pa ni prišlo čez Dunaj, kar ne pomeni nič. Danes ima tudi najrevnejši človek srajco. Kakor smo že navedli: do 10. desetletja je skoraj niso ljudje poznali. Do 18. stoletja je bila le last bogatašev. Kako so še pred 1000 leti stanovali? Kmet v pasjih bajtah, grajščak slabo. Le duhovnik je že zgodaj stavil lepe hiše za-se. Bel kruh dolgo ni bil poznan. Krompir Se !e v 15. stoletju. Vsa kuhinja je bila na kmetiji slaba. Iz mest je prihajalo boljše vanje. Danes je vsega glede obleke, stanovanja, jela vsaj polovici Ijudij omikanejših narodov pristopno z manjšim denarjem, razun stanovanj v večjih mestih. Proizvaja se v vseh panogah gospodarstva toliko, da bi se reklo: preveč je. Lakota v kulturnih deželah ni mogoča. V nekulturnih Se razsaja, kakor večkrat v srednjem veku. Sicer velja: ceno, pa slabo, ali tisoč več potreb od srednjega veka je danes živečih in zadovoljujejo se. Seveda reva je Se velika gleda zado-volitve želodca vseh. Pa tudi v tem oziru se nahaja gospodarenje v tiru, da ne bo toliko gladu. Dober poznavatelj sedanjega gospodarstva piše: .Proizvajanje ljudstva je dohodek ljudstva; dajte si ves mogoči trud, da pomnožite svoje proizvajanje". Vzemimo le čas pretečenih 50 let. Delavska moč se je v Evropi povprečno skoraj v tem času potrojila, v Ameriki poosmerila. Pred 100 leti. je bila tajmofl m^hna« Stroji so bili 8ele. v,ro*vojn. Danes .nadzira jeden Človek S, da celo 32 tkalskih stolov v stro-jevnera dela, ko je Se pred 100 leti sam ubogo malo z nogami in prsti storil. Država Golorado v Ameriki je biia leta 1858. zapuščeno ozemlje. 200 ljadjgsejetam naselilo. Leta 1890. pa so imele lastnine tega ozemlja vrednost okolo pet milijard mark. Mera človeške delavske moči je takozvana: »fosstonne". To je isto rotshanieno delo, ki je potrebno, da se jedna tona v 1 sekundi za jeden pedenj visoko vzdigne. Tona je = 10 met. stotov. Znašale so proizvajajoče moči kulturnih narodov posameznega delavca leta: 1840. 1895. Angleška in Irska 360 .fasstcnnen" 1570 Francozka 330 . 850 Nemčija 310 , 900 ** 7*0 780 Avstrija 350 . 560 Italija'' 320 , 390 Druge države v Evropi 350 , G40 Zjedinjene amerik. taitn države 1020 , 1850 Angleške kolonije 800 ¦ 2030 Povprečno 460 , 990 Torej v teh 50 letih povprečno podvojeno, potrojeno. Stroj v delu Človeka to stori in spretnejsi delavec. Železni hlapec, ki no« in dan dela, in Človek, ki ve vsako minuto delavskega Časa dobro produktivno Obrniti. (Dalje pride.) InjižBTnost Dobili smo in objavljamo: Nas rojak g. Janko Le ban, naducitelj na Trebelnem na Dolenjskem, je slovenski mladini zopet daroval dve prav primerni knjigi. Prva je ,Pri Vrbovcevem Grogi', povest za dečke in deklice v dobi od 7,—12. leta. O tej povesti piSe .Vrtce": ,To je jako mikavna povest, ki nas spominja onih prisrčnih povestic Krištofa Šmida, v katerih ima kaka žival posebno ulogo, ki provzroča pri otrocih veselje, žalost, iznenadenje, spoznavanje dobrih in zlih ljudi i. t. d.« — Gbsp. Leban je s to povestjo hotel pokazati, kak6 je moči v mladini vzbujati verske čute brez suhoparnega moralizovanja. Druga povest je: »Mirko Poštenjakov! č\ Izšla je kot drugi natisek povesti istega imena, ki je bila obelodanjena že 1. 1885. v KordeSevi »Ljudski knjižnici*. Ta povest je silno primerna odraslejSim dečkom, recimo: dečkom ponavljalne ali obrtno-nadaljevalne Šole. Tudi rokodelski učenci ne bi je smeli pogrešati. Kakor prva knjižica, je tudi ta lepo in gladko pisana. Priporočamo obe knjigi v obilno naročevanje. Dobita se pri založniku: 3. Giontiniju v Ljubljani po 40 v iztisek ; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. - Ilutraraa cenik zastonj! z neomejenim jamstvom. T GOBICI, semcnlšfea nI. it. 1., I. nadstr. --------,------.3^---------_ Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5 #, navadne po 4;x/t % m vl°8e na Gonto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo aH zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež p 300 kron p T krono"ni teden, alt daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 615%. Vplačevanje se v; si osebno ali potoni položnic na čekovni račun Štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Kdor jedenkrat okusi rc- ekonomično kavo si isto gotovo nabavi za domačo rabo. Dobiva se v vseh glavnih trgovinah jestvin v škatljah po 74 klg. a 25 kr. Velika zaloga manufakturnega blaga Priporoma eenj. odjemalcem svoj© v objlrni izberi dospelo novo gvele blagii za jesensko in zimsko dobo, za ženske in taoikn; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn f. dr. Krasna izbera volnenin, foritajnov (porhet), »Lawn Tennis* i. dr, za ženske obleke. Priporoma {zborno perilo, bomnažasto in evirnac*«, katero prejema iz prvih složkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizno prte, zavese, žepno rute, bonibažaate in evirnaate, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za molke in sicer : nrajee, ovratnik«, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jšger-srajce, za hribolnzce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenali brez pogajanja. Ha željo ti polije tudi mm, poitnine proste. i^^^^^^^^j^^^^^^^^^^^^^ Anion Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bal« jaJSL«** brlafclS, dal In črna vina iz vipavskih, <4?Sft is ta rak I h furlanskih, vS vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Can« zmarna. Postražaa poitana. Lekarna Cristofolg t Gorici Prave in erfiae želi^ae kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč toh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vrodih rodno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (Vantven, «n«»k.). kpafj9ni r.OlodOO store, da zgine v kratkem šasu omoiiea in živofna iinosf (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji ji. Cona staklanicl 60 vlit. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristbfoiefcti v Gorici. Pozor! Dvokolesa Helica!-Premier prva znamka svetovne angleške tovarne z zaviro zadej in s prostim tekom spredaj, kakor tudi dvokolesa Regent-Special in Gourir po jako zmernih cenah imata v zalog? podpisana, ki se priporočata sorojakoro. Z vsem spoštovanjem aunig l lekleva, Sorica, ulica Municipio 1 Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan DoLjak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. -*>*m«***~ Lastne žage. Zaloga vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejiega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stoUct kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo.