Dr. Metka Klevišar prva prejemnica nagrade Nadje Maganja /8 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 16. FEBRUARJA 2010 Št. 39 (19.746) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Naj se 1 v« • ločijo zrna od plev Dušan Udovič Težko je reči, kako se bo izšla afera v zvezi s civilno zaščito, ki zadnje dni pretresa javno mnenje v državi. Morda bo prava resnica tudi tokrat končala v nepreglednem močvirju navkrižnih zastrupljenih polemik, saj, odkar tej državi vlada Berlusconijeva desna sredina, nikoli nihče ni za nič kriv. Pač, krivi so neki prenapeti sodniki, »prevratniški komunisti«, ki jim je treba z zakoni in ustavnimi spremembami čim prej pristriči peruti, kar je za vlado, kot vidimo, prednostna naloga. Njen predsednik in njegovi tesni sodelavci pa z aferami po neki perverzni logiki samo pridobivajo nove točke in nemara bo tako tudi tokrat. Vendar je sodna preiskava že dosegla pomemben učinek, saj je bila vlada (zaenkrat) prisiljena narediti korak nazaj v zvezi z nameravano privatizacijo civilne zaščite, ki bi dobila tolikšna pooblastila, da bi bil postavljen pod velik vprašaj demokratični ustroj države. Če je samo delček res od vsega tega, kar odkrivajo sodniki, mora normalnega človeka vedno znova presuniti, kolikšna gniloba gnezdi blizu vrhov italijanskih institucij. Položaj civilne zaščite je v tem pogledu še posebno občutljiv zaradi njenih izjemno pomembnih nalog in humanitarne vloge, ki jo odigrava v družbi. O tem priča zlasti izredno veliko število prostovoljcev, ki so ob vsaki naravni katastrofi ali drugi podobni priložnosti pripravljeni nesebično nuditi svojo pomoč. Samo v naši deželi jih je preko dvanajst tisoč. Že zaradi teh ljudi bi morali ločiti zrna od plev in priti tej umazani zgodbi do dna. Žal dvomimo, da bo tako. milje - 57. izvedba italija - Po izbruhu korupcijske afere Vlada bo revidirala odlok o civilni zaščiti Umaknila naj bi določilo o ustanovitvi delniške družbe sovodnje - Trinajsta pustna povorka društva Karnival Rekordni sprevod Še nikoli toliko gledalcev - Med vozovi zmagal Praprot, med skupinami Štmaver SOVODNJE - Rekordna množica je zaznamovala trinajsti pustni sprevod, ki ga je društvo Karnival uspešno izpeljalo v nedeljo v Sovodnjah. »Še nikoli nismo imeli toliko gledalcev,« so povedali prireditelji in pojasnili, da so bila zase- dena vsa parkirna mesta, sploh pa so nekateri morali parkirati skoraj v Štandre-žu. Veliko je bilo tudi obiskovalcev iz Slovenije, s Tržaškega in iz bolj oddaljenih krajev goriške pokrajine, saj je sovo-denjski pust vse bolj poznan in priljubljen. Skupno se je sprevoda udeležilo skoraj tisoč pustarjev, njegova zmagovalca pa sta Berlusconi iz Praprota med vozovi in štmavrsko pleme med skupinami. Na 27. strani RIM - Korupcijska afera okrog civilne zaščite bo po vsem sodeč imela tudi oprijemljive posledice na izrazito političnem, točneje zakonodajnem področju. Vse namreč kaže, da bo vlada revidirala svoj odlok o preureditvi civilne zaščite, ki ga je senat že odobril in ga zdaj obravnava poslanska zbornica. Po vsej verjetnosti bo umaknila člen št. 16, ki predvideva ustanovitev delniške družbe Protezione civile servizi, po kateri naj bi oddelek za civilno zaščito segel v posebnih primerih. To bi pomenilo nekakšno privatizacijo civilne zaščite, proti kateri je opozicija ostro nastopila. Na 29. strani Protest novinarjev ogroženih časopisov Lacota kritičen do Rima Na 2. strani Na 3. strani Pristanišča: januarja Tržič še negativen, Koper pa rekordno Na 4. strani Kritike in popravki opozicije k proračunu Občine Trst Na 7. strani Devin-Nabrežina: včeraj odobrili občinski proračun Na 8. strani Na Miljskem pustu slavila skupina Brivido belgija V trčenju vlakov okrog 25 mrtvih BRUSELJ - V trčenju potniških regionalnih vlakov v mestu Halle blizu Bruslja je včeraj umrlo najmanj 20 ljudi, je medijem sporočil župan Halleja Dirk Pieters. Vlaka sta kilometer od železniške postaje v Halleju, ki leži jugozahodno od Bruslja, čelno trčila sredi prometne konice. Podatki o številu žrtev se zaenkrat sicer razlikujejo. Ameriška tiskovna agencija AP tako poleg podatka župana Pieter-sa o 20 mrtvih povzema informacije belgijskih državnih železnic, da naj bi v nesreči umrlo kar 25 ljudi. Na 30. strani zoi 2010 - V 15-kilometerskme teku Srebrna medalja j Pietra Piller Cottrerja 099 2 Nedelja, 14. februarja 2010 ALPE-JADRAN / brdo pri kranju - Obisk visoke zunanje predstavnice EU Catherine Ashton Podpora Sloveniji za mednarodno konferenco o Zahodnem Balkanu Ashtonova ta teden potuje tudi v Srbijo, Bosno in Hercegovino in na Kosovo BRDO PRI KRANJU - Premier Borut Pahor in visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton sta sinoči na Brdu pri Kranju veliko pozornosti namenila mednarodni konferenci o Zahodnem Balkanu, ki bo marca v Sloveniji. Pahor je izrazil prepričanje, da bo to srečanje »v mnogočem prelomno«, Ashtonova pa je dejala, da ima Pahor glede konference vso njeno podporo. Premier je na novinarski konferenci po pogovorih poudaril, da bo mednarodna konferenca, za katero sta dala pobudo skupaj s hrvaško kolegico Jadranko Kosor in ki jo bodo v drugi polovici marca na Brdu pri Kranju skupaj organizirali Slovenija, Hrvaška, Evropski svet in Evropska komisija, prvo srečanje vseh voditeljev iz regije po 18 letih ter voditelja Albanije. Na njem bo, kot je dejal Pahor, tudi predstavnik Kosova, ki bo »zastopano na primeren način«. »Gre tudi za to, da preko omenjene konference z bilateralnimi pogovori poiščemo morebitne rešitve za nekatera odprta vprašanja v regiji,« je izpostavil Pahor in menil, da je rešitev slovensko-hrvaškega spora na nek način signal celi regiji. »Hočemo utr- ljubljana Nov zakon o RTV skoraj pripravljen LJUBLJANA - Priprava popravljenega osnutka novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je tik pred zaključkom in bi lahko v kratkem šla v medresorsko usklajevanje, v začetku marca pa tudi v vladno proceduro, so za STA povedali na ministrstvu za kulturo. Osnutek naj bi vseboval pripombe, ki jih je na novelo v javni razpravi podala zainteresirana javnost.Mini-strstvo za kulturo je novelo zakona o RTVS pripravilo novembra lani, kmalu zatem pa je bila poslana v javno obravnavo. Novela je kot največjo novost predvidevala, da se RTVS preoblikuje v osebo javnega prava, ki deluje kot gospodarska družba, temeljito pa je spremenila tudi način izbire in sestavo programskega sveta. Ravno to pa je bilo v času javne razprave predmet številnih pripomb medijskih strokovnjakov in zaposlenih na RTVS. Svet delavcev RTVS je javno izrazil predvsem svoje nestrinjanje s tem, da po predlogu v svetu zavoda ne bi bilo članov iz vrst zaposlenih na RTVS. Nasprotujejo tudi po njihovem nejasnim statusnim spremembam RTV Slovenija, po katerih bi se RTVS preoblikovala v osebo javnega prava, ki deluje kot gospodarska družba. Nestrinjanje s tem, da novela iz sveta izloča zaposlene, sta izrazili tudi obe novinarski organizaciji -Društvo novinarjev Slovenije (DNS) ter Združenje novinarjev in publicistov (ZNP). V ZNP so prepričani, da je ureditev, po kateri bi tri člane sveta imenoval predsednik države, ustavno sporna, v DNS pa menijo, da bi morali imeti zaposleni večji vpliv, tudi ko gre za izbiro urednikov. Po mnenju predsednika DNS Grege Repovža sicer zakon ustvarja ustreznejšo obliko vodenja RTVS. Vodja strokovne skupine, ki za ministrstvo pripravlja spremembe medijske zakonodaje in je pripravila tudi omenjeno novelo, Jurij Žu-rej je nasprotno na Novinarskih dnevih 2009 ocenil, da je 80 odstotkov členov osnutka novele zakona o RTVS nespornih. Izrazil pa je osebno nestrinjanje z nekaterimi rešitvami, pri katerih je pri pripravi novele obveljal predlog ministrstva za kulturo. (STA) Catherine Ashton ansa diti stabilnost, varnost in omogočiti blaginjo ljudem v času med pogajanji in vključitvijo v EU,« je še dejal. To po njegovih besedah sicer ne bo hitro, je pa vsako leto pomembno za okrepitev miru in varnosti in za vzposta- Borut Pahor vitev blaginje. Pahor je še napovedal, da si bo skupaj s Kosorjevo, predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyjem in predsedujočim EU, španskim premierom Josejem Luisom Rodriguezom Zapaterom prizadeval, da bi na srečanju sprejeli t.i. Ljubljansko deklaracijo, v kateri bi izrazili podporo vključevanju Zahodnega Balkana v evropske integracije. Ob tem je posvaril, da je treba pričakovanja glede konference, ki bo potekala na Brdu pri Kranju, «dobro odmeriti». Ashtonova je sicer v Slovenijo prišla pred za ta teden načrtovanimi obiski v Srbiji, BiH in na Kosovu. Kot je pojasnila, se je želela pred temi obiski posvetovati s poznavalci Balkana, saj se želi podrobneje seznaniti z razmerami v regiji Pomembna tema nocojšnjega kratkega, le nekajurnega obiska Ashtonove je bila tudi skupna evropska zunanja služba, ki naj bi delo začela v aprilu. O konkretnih imenih iz Slovenije v omenjeni službi, pa, kot je dejala, s slovenskim premierom nista govorila. «Povedala sem le, da za novo, vznemirljivo vlogo želim najboljše iz vse EU in da pričakujem, da bo zunanja služba predstavljala unijo,» je razkrila Ashtonova. «Ne bom delala kvot, bi pa rada, da bi bilo zastopanih vseh 27 držav čla-nic,» je dodala. (STA) založništvo - V nevarnosti tudi prispevki za Primorski dnevnik Novinarji ogroženih časopisov napovedujejo odločne akcije RIM - »Novinarji se bomo do zadnjega borili za obstoj in za prihodnost naših časopisov in za svobodo tiska.« Sindikalni odbori dnevnikov in drugih občil, ki jim vlada hoče krčiti državne prispevke, so se na včerajšnji seji domenili za vrsto odločnih in odmevnih akcij. Pri tem ne izključujejo tudi vsedržavne stavke. Novinarji dnevnikov, ki jih izdajajo zadruge, politične stranke in narodne manjšine (mednje sodi Primorski dnevnik), očitajo vladi, da ni izpolnila obljub za reformo založniškega sektorja. Vlada namreč po eni strani grozi, da bo že v tem letu za 20 odst. krčila prispevke, po drugi pa se še ni odločila za preustroj tega sektorja. Danes namreč dobivajo državne prispevke tudi časopisi, ki za to sploh nimajo pravice, kar gre seveda na škodo tistim medijem, ki so neprofitni in ki igrajo posebno družbeno vlogo. Novinarski sindikat FNSI bo v naslednjih dneh stopil do vseh najvišjih institucionalnih in političnih Vladni podtajnik Paolo Bonaiuti predstavnikov v državi, da bi jih seznanil o hudi krizi, ki se obeta okoli 100 dnevnikom in drugih medijem. V vladi je glavni sogovornik novinarjev Paolo Bonaiuti, podtajnik pri pred- sedstvu vlade, ki odgovarja za založniški sektor. Prav Bonaiuti je večkrat obljubil reformo pravilnika za delitev prispevkov, te obljube pa doslej še ni izpolnil. In to kljub pozivom politikov iz vrst večine in opozicije ter predsednika poslanske zbornice Guan-franca Finija. Novinarji ogroženih dnevnikov vsekakor računajo in upajo, da bo poslanska zbornica spremenila večnamenski proračunski dekret, iz katerega je vlada v senatu izločila potrditev državnih prispevkov založništvu za tekoče leto. In to kljub temu, da so se senatorji desne in leve sredine dogovorili za popravek, ki bi za leto 2010 zajamčil enako višini prispevkov kot v preteklem letu. Popravek je izničila vladna zahteva po zaupnico, vlada pa bi lahko nove ukrepe za časopise, ki ne ustvarjajo dobičkov, lahko vključila v spremenjeni dekret, za katerega je potem dobila zaupnico. Tega pa ni naredila in je s tem ogrozila prihodnost tudi Primorskega dnevnika. danes Primorski študentje v Državnem zboru Predstavniki Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) bodo danes, na pustni torek ob 13.00 uri obiskali primorske poslance v Državnem zboru RS. Predali jim bodo »Dokument o celoviti ureditvi študentskega položaja v Sloveniji«, ki predstavlja sistemski prerez položaja študentov, pripravljen s strani Študentske organizacije Slovenije. Študentje Univerze na Primorskem, oblečeni v tlača-ne (s kraljem na čelu), bodo poskušali odgnati »zimo«, torej nesmiselne vladne predloge o ukinitvi študentskega dela, in priklicati »študentsko pomlad«, torej celovito ureditev socialnega položaja študentov. Pustna akcija bo predstavljala simboličen pogled v prihodnost - kaj se bo zgodilo, če vlada ukine študentsko delo. Pustne šeme bodo poslancem predale 90 strani dolg dokument o socialnem položaju slovenskega študenta in prosile, da skupaj z njimi prikličejo »študentsko pomlad« -boljši socialni položaj za študente. Socialni položaj slovenskega študenta je po mnenju Študentske organizacije Univerze na Primorskem že danes slab, saj država ni poskrbela za ustrezno štipendijsko politiko, ki bi vsem socialno ogroženim študentom omogočala čim bolj nemoten in kakovosten študij. Obenem je štipendij premalo in so prenizke - dokler se to področje ne bo uredilo, se bodo morali študentje za izboljšanje socialnega položaja in zagotavljanje kakovostnega študija posluževati študentskega dela. Zato v Študentski organizaciji Univerze na Primorskem ne pristajajo na izhodišča Zakona o malem delu, ki omejujejo študentsko delo in predvidevajo višjo davčno obremenitev le-tega. Študentsko delo predstavlja za študente nujno potreben socialni korektiv, ki mnogim študentom sploh omogoča, da lahko študirajo. (STA) maribor - Kitajska je ob vesti že protestirala Dalajlama bo aprila obiskal Slovenijo Formalno bo gost univerze v Mariboru MARIBOR - Tibetanski duhovni vodja dalajlama bo aprila obiskal Slovenijo. Najprej, natančneje 12. in 13. aprila, se bo mudil v Mariboru, kjer bo imel predavanje za mlade na temo etičnih vrednot, zatem pa bo obiskal še Ljubljano.Kot so danes sporočili iz Mestne občine Maribor, Univerze v Mariboru, Prve gimnazije Maribor, Društva za boljši svet in Društva Joga v vsakdanjem življenju Maribor, je dalajlama sprejel njihovo povabilo na obisk v Maribor. S tem v zvezi je 26. novembra lani na pogovore v Maribor prispel predstavnik dalajlame, uradna potrditev obiska pa je iz urada dalajlame prispela 8. februarja. Nobelov nagrajenec za mir bo imel v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru javno predavanje, ki bo prvenstveno namenjeno mladini, torej študentom in dijakom, odprto pa bo tudi za širšo javnost. Ura predavanja in ostale informacije bodo objavljene predvidoma v prvi polovici marca. Po navedbah organizatorjev bo obisk potekal na humanistični ravni in s težnjo, da poslušalce vzpodbudi k razvijanju etike kot temelja življenja. «V času finančne krize se hkrati soočamo s krizo človeških vrednot. Mlada generacija je tista sila, ki bo kmalu imela moč, da spremeni ekonomsko, politično, ekološko in etično situacijo v Evropi. Predavanje Njegove Svetosti jim lahko služi kot dragocena smernica za uresničitev teh ciljev,» menijo. V Mestni občini Maribor se obiska tako pomembnega gosta že veselijo. »Kot župan bom zelo vesel in tudi ponosen, da bomo lahko človeka, ki si prizadeva za mir v svetu, gostili v Mariboru,« pravi mariborski župan Franc Kangler. Po njegovih besedah je dogodek pomemben predvsem z vidika projekta Evropske prestolnice kulture 2012. »To je prav go- Dalajlama ansa tovo pomemben dogodek za Maribor, za Slovenijo in za Evropo,« je prepričan. Dalajlama, ki je leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za mir, je Slovenijo obiskal že julija 2002 na povabilo Univerze v Ljubljani. V okviru svo- jega prvega obiska v Sloveniji je imel v Ljubljani dve predavanji, neuradno pa so ga sprejeli tudi številni visoki slovenski politični predstavniki. Kitajsko veleposlaništvo je zaradi tega protestiralo, slovensko zunanje ministrstvo pa je pojasnilo, da gre za neuraden obisk na povabilo ljubljanske univerze, ki ne spreminja uradne politike Slovenije do Kitajske. Njegova svetost 14. dalajlama Tenzin Gjatso se je kot Lhamo Dhon-drub rodil 6. julija 1935 v kmečki družini v severovzhodnem Tibetu. Pri dveh letih je bil v skladu s tibetansko tradicijo prepoznan kot rein-karnacija 13. dalajlame, 22. februarja 1940 pa je bil, star komaj 14 let, v Lhasi proglašen za voditelja Tibeta. Po vdoru kitajske vojske v Tibet je pobegnil v Indijo, kjer živi od leta 1959. Od leta 1960 sta njegov sedež in sedež tibetanske vlade v izgnanstvu v mestu Dharamsala na severu Indije. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 13. februarja 2010 3 trst - Polemična skupščina Unije Istranov »Italija bi se morala glede Hrvaške marsikdaj zgledovati po Sloveniji« Lacota: Tudi Berlusconijeva vlada nas je žal pustila na cedilu TRST - »Italija bi se morala v odnosu do Hrvaške marsikdaj zgledovati po Sloveniji.« To ni mnenje kakega nezadovoljnega italijanskega diplomata, temveč predsednika Unije Istranov Massimiliana Lacote, ki obtožuje Italijo, da je (spet) pustila na cedilu istrske begunce. Vodja ezulske zveze je to izjavil na sinočnji skupščini Unije, na kateri so napovedali proteste proti rimski vladi. »Silvio Berlusconi ni nič boljši od njegovih levosredinskih predhodnikov,« je prepričan Lacota. Na zborovanju na Pomorski postaji je Unija Istranov, najbolj desna in glasna ezulska organizacija, predstavila pravo obtožnico proti italijanski vladi. Zunanje ministrstvo (največ kritik je padalo na račun podtajnika Alfreda Mantice) sploh ni vzelo v pretres seznama 1411 nepremičnim, ki bi jih lahko Hrvaška takoj vrnila ezulom. Gre za nacionalizirane hiše oziroma podrtije, ki so v glavnem prazne, je dejal Lacota. Italija molči glede tega seznama, ker se noče zameriti Hrvaški, ker močno podpira njeno vključitev v Evropsko unijo. Rim bi se moral po mnenju La- Massimiliano Lacota je glede ezulskih vprašanj zelo kritičen do italijanske vlade kroma cote zgledovati po Sloveniji, ki je zaradi Piranskega zaliva uspešno blokirala vstopanje Zagreba v EU, »čeprav Piranski zaliv sicer ni ne slovenski in niti hrvaški.« Če ne sodi pod suverenost nobene od dveh držav, je zaliv najbrž italijanski, je dal razumeti Lacota. Slovenija je že zdavnaj izplačala 67 milijonov dolarjev ezulskega »odškodninskega dolga«, ki ga Italija sedaj lahko dvigne iz podružnice Dresdner bank v Luksemburgu. Ta denar je namenjen odškodninam za ezule, a kaj ko so v Rimu že dali vedeti, da bodo te milijone, ko jih bodo in če jih bodo kdaj dvignili, namenili državnim blagajnam, je povedal še predsednik Unije Istranov. Iz Rima skratka prihajajo za ezule le proglasi in neizpolnjene obljube. Doma jim ne preostane drugega kot poulični protesti, v Bruslju pa tožbe na evropska sodišča na račun Italije, Slovenije in Hrvaške zaradi goljufije na račun istrskih beguncev. Lacota je le bežno omenil fojbe, o katerih je obširno govoril v soboto, ko je predlagal vladni dekret, »da se prepreči nadaljnje izkrivljanje zgodovinske resnice.« Predsednik Unije Istranov vsekakor ne verjame, da bodo fojbe kdaj postale zgodovinska dediščina Slovenije in Hrvaške, kot si je ob dnevu spomina 10. februarja zaželel predsednik republike Giorgio Napolitano. »Sprejem, ki smo ga doživeli pri fojbi Golobivni-ca pri Lokvi dokazuje, da Slovenija ne bo nikoli resno razmislila o fojbah,« je prepričan Lacota. Sinoči je napovedal politično vojno Berlusconijevi vladi, s katero je bil doslej v zelo dobrih odnosih. S.T. koper - O udeležbi Slovencev v mednarodnih republikanskih brigadah Španska državljanska vojna je bila upor proti fašizmu in nacionalizmu, ki sta ogrožala Evropo in svet KOPER - Španska državljanska vojna med letoma 1936 in 1939 predstavlja zelo pomembno obdobje ne samo za evropsko, ampak tudi za svetovno zgodovino. Tega se zaveda tudi Zapaterova vlada, ki si preko financiranja različnih pobud prizadeva za obujanje in ohranjevanje spomina na njene žrtve. Med te spada tudi mednarodni simpozij Slovenci v španski državljanski vojni, ki je potekal prejšnji petek v Pokrajinskem muzeju v Kopru v organizaciji vseh treh slovenskih univerz, tržaške univerze ter koprskega Združenja protifašistov in borcev za vrednote NOB. V dveh sklopih predavanj, ki sta ju moderirala Franco Juri in Milan Rakovac, so slovenski in italijanski zgodovinarji poudarili predvsem pomen, ki so ga imeli t. i. slovenski španski borci, to so slovenski prostovoljci, ki so se pridružili internacionalnim brigadam v boju proti Franciscu Francu. Španska državljanska vojna predstavlja upor proti fašizmu in nacionalizmu, ki sta v letih pred drugo svetovno vojno ogrožala Evropo in svet. Predsednik združenja borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Sta-novnik je pred začetkom posveta poudaril izreden pomen, ki so ga imeli Na fotografiji levo Marina Rossi, desno Marco Puppini in Milan Rakovac mt španski borci pri ohranitvi protifašističnih vrednot, špansko gojenje zgodovinskega spomina pa je označil kot zgled za Slovenijo in za Evropo nasploh. Dr. Avgust Lešnik iz filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v svojem izčrpnem posegu opisal špansko družbo pred izbruhom državljanske vojne. Njena skrajna družbena razslojenost, ki je dosegla višek v 30. letih prejšnjega stoletja, je vodila v politično polarizacijo med mi-litaristično in demokratično Španijo. Spopad med njima je razdvojila tudi svetovno javnost: konservativne sile, skupaj s katoliško cerkvijo in vojsko, so našle zaslombo v nemškem nacizmu in italijanskem fašizmu, demokratična (svetovna) javnost pa je podpirala obrambo Španske republike preko moralne in gmotne pomoči ter preko udeležbe okoli 40.000 prostovoljcev iz celega sveta, med katerimi je bilo 550 Slovencev. Dr. Božo Repe je poudaril, da je državljanska vojna na pirenejskem polotoku predstavljala pomembno zunanje politično vprašanje tudi v slovenski in jugoslovanski družbi, saj so v njej sodelovali številni vodilni predvojni in medvojni komunisti, vključno s Titom. V slovenskem desno usmerjenem tisku je vojna potencirala kriti- ko komunizma ter izražala absolutno naklonjenost Francu. Desnica je namreč videla v ljudski fronti sovjetsko in židovsko zaroto, komunistom je pripisovala sadizem in pro-tiversko blaznost, poleg tega pa naj bi se v Španiji odločala tudi usoda krščanstva, katerega bi naj komunizem in židovstvo hotela uničiti. Kdo so bili slovenski španski borci je pojasnila mag. Andrejka Novakovič. Med njimi so prevladovali delavci med 25. in 30. letom, ki so prihajali iz slovenskega nacionalnega prostora in iz emigracije, zlasti iz Francije. Po končani vojni se jih je veliko vključilo v partizansko gibanje, kjer so svoje izkušnje uporabili na pomembnih položajih, po vojni pa vidnejših pozicij, razen redkih izjem, niso zasedli - nekateri so bili celo obsojeni sodelovanja z gestapom v nemških koncentracijskih taboriščih. Prof. Marina Rossi iz tržaške univerze je predstavila dokumente iz ruskih arhivov, ki poročajo o delovanju Antona Ukmarja, Vittoria Vidalija, Tine Modotti in Dragutina Gustinčiča. Ti so kot prostovoljci zasedali ključne položaje v Rdeči mednarodni pomoči, v španski komunistični partiji in v vojaški protiobveščevalni službi. Dr. Taja Kramberger je poudarila pomen prostorskih in časovnih točk komemoracije, ki danes predstavljajo danes t. i. kraje memorije. Na podlagi pričevanj slovenskih španskih borcev (Antona Beblerja, Stanka Semiča - Dakija, Jožeta Ver-gana, Ivana Krefta in drugih) je prikazala ključne kraje republikanske memorije slovenskih borcev na poti v Španijo. Pozvala je zgodovinarje, naj v družbi, ki ni naklonjena demokratičnim in republikanskim pogledom, bdijo nad dediščino snovateljev te memorije. Simpozij je zaključil prof. Marco Puppini z referatom o protifašističnih prostovoljcih iz Julijske krajine. Med njimi je bilo 150 članov iz Goriškega in Tržaškega, kar predstavlja zdaleč največje število v razmerju z drugimi predeli Italije in Slovenije. V Španijo so se podali predvsem zaradi želje po emancipaciji in uveljavljanju narodnih pravicah, Puppini pa je poudaril, da niso bili vsi komunisti, čeprav so ravno komunistične organizacije poskrbele za njihovo mobilizacijo. V internacionalnih brigadah so mnogi opravljali pomembne vojaške in politične naloge, vendar kasnejše sodelovanje v odporniškem gibanju ni bilo samoumevno, saj je partizanska gveri-la imela drugačen vojaški značaj od španske državljanske vojne. Mitja Tretjak Ženski z avtom v drevo Nesreči baje botroval alkohol LIPICA - V nedeljo popoldne se je na cesti med Lokvijo in Lipico pripetila prometna nesreča, vpleteni sta bili priletni ženski iz Trsta. Okrog 15. ure sta se z avtomobilom chevrolet matiz peljali proti domu, vozila je 76-letnica z Judovca (Alture). V levem ovinku med Lokvijo in Lipico je voznica izgubila nadzor nad chevrole-tom, ki je trčil v drevo ob cesti. Sopotnica, 75-letnica iz Istrske ulice, se je huje poškodovala, rešilec jo je odpeljal v bolnišnico v Izolo. Pri voznici je policija zaznala vidne znake vožnje pod vplivom alkohola, ker pa je bila lažje poškodovana, niso opravili takojšnjega alkotesta. Pospremili so jo na strokovni pregled v zdravstveni dom, rezultati bodo znani v nekaj dneh. Vsekakor pa jo bodo zaradi povzročitve nesreče s hudimi poškodbami kazensko ovadili, so povedali na koprski policijski upra- Vinjen kolesar SEČOVLJE - V nedeljo ob 18. uri se je na mejni prehod Dragonja, iz smeri Hrvaške, pripeljal kolesar. S svojim dirkalnim kolesom je tam močno oviral promet. 43-letnika iz Dragonje, ki se je vračal domov, so slovenski policisti podvrgli alkotestu, rezultat je pokazal kar 1,35 promila alkohola. Možakarja so pridržali do streznitve in ga denarno kaznovali. TV Koper - Capodistria: danes oddaja o pustu KOPER - Danes ob 14. uri bodo po italijanskem programu TV Koper -Capodistria predvajali enourno oddajo o pustovanjih na Primorskem. Na sporedu bodo reportaže iz Milj, Opčin in Potoroža, oddajo pa bo popestril tudi izvedenec za pustno ku-linariko. O kraškem pustu na Opči-nah bo govoril predsednik organizacijskega odbora Igor Malalan. Zmeren potresni sunek LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v okolici Naklega ob 19.25 zabeležili zmeren potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 35 kilometrov severozahodno od Ljubljane, v okolici Naklega, so za STA pojasnili na uradu za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za oko-lje.Preliminarno ocenjena magnitu-da potresa je bila 2,5, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici. Uspel literatni večer z istrskimi ustvarjalci V Dijaškem domu v Kopru je bil v petek literarni večer, namenjen pisateljem in slikarjem s področja Kopra, pa tudi celotne Istre. Prireditev je organizirala založba Fontana, ki sta jo predstavljala Danilo Japelj in Eder-man Jurinčič, urednika omenjene organizacije. Sodelovali so še duet glasbene šole Bled, duet flavt glasbene šole Koper pa pevka Metka Batista, ki je pela istrske ljudske pesmi na starih glasbilih in Marjetka Topovski, ki je igrala na kitaro in vokal. Med govorniki je bila tudi predsednica Združenja književnikov Primorske Magdalena Svetina Terčon. V govoru, ki ga je imel Danilo Japelj je bilo omenjeno, da je založba Fontana izšla v 24 letih izhajanja v 47 številkah in z 37 dodatnimi publikacijami. Vsega skupaj je bilo v skupni nakladi 21.000 izvodov, »kar je že številka, ki nekaj pomeni in pove«, je poudaril govornik. Seveda ima založba še druge načrte, tako namerava 48. oz. 49 . številko izdati maja letos. V njej pa bodo posvečeni članki 79-letnice pisatelja Marjana Tomšiča in nato tudi okrogli obletnici istrskega ustvarjalca Milana Rakovca. Večer je bil zelo lep, dobro obiskan, saj so si ljudje želeli poslušat lepo pesem pa tudi govore, ki so jih imeli razni govorniki. Neva Lukeš 4 Četrtek, IB. februarja 2010 GOSPODARSTVO pristanišča - Po podatkih pristaniškega podjetja za prvi mesec letošnjega leta V Tržiču se kriza pretovora nadaljuje tudi v letošnjem letu Januarja za 3,75% manj pretovora kot v januarju 2009 - Pozitivna izjema avtomobili TRŽIČ - Medtem ko podatkov za tržaško pristanišče, ki je bilo lani ob osem odstotkov predlanskega pretovora, še ni, so včeraj v Tržiču sporočili rezultate pristaniškega pretovora v letošnjem januarju. Negativni trend iz lanskega leta se je v Tržiču nadaljeval tudi v prvem letošnjem mesecu, ko so v primerjavi z januarjem 2009 pretovorili za 3,57 odstotka manj blaga. Ob tem je treba upoštevati še oteževalno okoliščino, da je bil že lanski januar zelo negativen. Po podatkih, ki jih je včeraj objavilo javno podjetje Azienda speciale per il porto, ki upravlja tržiško pristanišče, so v letošnjem januarju pretovorili 218.054 ton blaga, medtem ko so jih v enakem lanskem mesecu 226.135 ton. V skupnem obračunu prometa je bil sicer pozitiven iztovor, ki se je glede na lanski januar povečal za 3,51 odstotka, medtem ko je bil natovor manjši za kar 58 odstotkov. Raztovorjenega blaga je bilo januarja 207.167 ton, od tega je bilo 50.373 ton celuloze (-12%), 60.211 ton premoga (-98%, vendar je treba upoštevati, da je bila v začetku lanskega leta tržiška termoelektrarna ustavljena in torej ni potrebovala premoga), 75.500 ton kovinskih proizvodov (-16%). Nov pa je bil tovor soli, ki prihaja iz severne Afrike in je namenjen v severno Evropo, prevaža pa ga ladjar Marlines. Pri natovoru je bila januarja na prvem mestu celuloza, nekaj raznega blaga in nekaj žerjavov proizvajalca Te-rex Reggiane. Popolnoma nič pa ni bilo kovinskih izdelkov, ki po tradiciji potujejo skozi tržiško pristanišče. Pozitiven pa je bil ponovno pretovor avtomobilov, saj so jih januarja izkrcali 3389 (januarja lani zgolj 840), vkrcali pa 2515, kar je 60 odstotkov več kot lani. Skupaj je šlo torej skozi pristanišče Portorose-ga 5902 vozili, kar je za 145 odstotkov več kot januarja 2009. Kljub znakom, da se gospodarska kriza počasi umirja, začetek novega leta v Tržiču gotovo ni bil navdušujoč, o čemer priča tudi odločitev pristaniške kompanije, da za svoje delavce uvede izredno dopolnilno blagajno. Ob tem v Tržiču poudarjajo, da ne gre za uvod v odpovedi zaposlitve, kot bi dala misliti izredna blagajna, ampak za zagotovitev 12-mesečnega kritja delovnih mest, ne da bi morali obnavljati redno dopolnilno blagajno. Socialni blažilec je začel veljati včeraj za vseh 86 zaposlenih pri kompaniji, vključno z uradniki in mehaniki. V povprečju je predvideno šest dni dopolnilne blagajne na zaposlenega na mesec. Pristaniška bankina v Tržiču arhiv pristanišča V Luki Koper je bil januar rekorden KOPER - Letošnji januar je bil za Luko Koper najuspešnejši doslej. Pretovorili so 1.506.878 ton blaga, četrtino več od načrtovanega za ta mesec. V primerjavi z januarjem 2009 so pretovorili več generalnih in sipkih tovorov, lesa, kontejnerjev, avtomobilov in glinice, upadel pa je pretovor energentov. Januarja so koprskem pristanišču pretovorili več kot 30.00 kontejnerskih enot ali 11 odstotkov več kot januarja lani. Pretovor vozila pa se je povečal za 4 odstotke, so sporočili iz Luke Koper. Lani so v Kopru pretovorili 13.143.620 ton blaga, kar je skoraj petino manj kot v letu prej. Pretovor avtomobilov je upadel za skoraj polovico, pretovor premoga in železove rude za tretjino, sipkih tovorov je bilo za slabo petino manj, naftnih derivatov pa za 12 odstotkov manj. Podatkov o lanskem poslovanju - družbi naj bi zaradi slabitev naložb grozila izguba - v Luki Koper še nimajo, saj trenutno pripravljajo konsolidacijo, dokončni rezultati pa bodo znani v začetku marca. (STA) letališča - Dressi v deželnem svetu V Ronkah do leta 2014 za 13,7 milijona evrov del TRST - Deželno letališče v Ron-kah mora v štiriletju 2010-2013 izvesti infrastrukturna dela v skupni vrednosti 13,7 milijona evrov, izhaja iz dokumenta, ki ga je predsednik letališke družbe Aeroporto FVG Spa Sergio Dressi vložil v deželnem svetu FJK, kjer je imel pretekli četrtek zaslišanje v četrti svetniški komisiji. Predvidenih posegov je 13, najpomembnejše delo pa zadeva prestrukturiranje vzletne steze. Za njegovo uresničitev je predviden strošek 6,457 milijona evrov, trenutno pa je v teku odobritev projekta, katerega osnutek je bil že poslan na zavod za civilno letalstvo Enac. Dva posega sta že v teku, in sicer za povečanje zmogljivosti ploščadi za letala (658 tisoč evrov) in za realizacijo protivlomnih sistemov (70 tisoč evrov). Tik pred predajo del so projekti za prekvalifikacijo ograditve (315 tisoč evrov), za varnostno prilagoditev tovorne postaje (310 tisoč evrov), za protipotresno strukturno preverjanje (160 tisoč evrov), za ureditev varnostnega območja ob koncu vzletne steze (609 tisoč evrov) in za sistem avtoceste - Med sedmimi ponudbami Rizzani De Eccher zmagovalec razpisa za gradnjo tretje tranše tretjega pasu na avtocesti A4 TRST - Podkomisar za izgradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti A4 Trst-Benetke, sicer deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi je sinoči izrazil zadovoljstvo, ker postopki za odprtje gradbišč potekajo v zastavljenih časovnih rokih. »Zdaj prehajamo na preverjanje dokumentacije, na osnovi katere bo določena dokončna lestvica, nato pa bo mogoče sestaviti pogodbo,« je dejal Riccardi v odzivu na novico, da si je dela za realizacijo tretje tranše del za tretji pas neformalno zagotovilo videmsko gradbeno podjetje Rizzani De Eccher. Deželni odbornik je ob tem poudaril, da je razpisna komisija opravila delo v predvidenem roku, čeprav gre za prvo izkušnjo s tovrstno (komisarsko) metodo v Furlani-ji-Julijski krajini. Kot je znano, je odprtje gradbišč za izgradnjo tretje tranše predvideno prihodnje leto. Razpisna komisija je včeraj objavila začasno lestvico najboljših ponudb za izvedbo tretje tran-še, najugodnejša pa je bila ponudba podjetja Rizzani De Eccher. Ocenjena vrednost del na odseku Alvisopoli-Gonars je 500 milijonov evrov, Rizza-ni De Eccher pa je ponudil za 25,36 odstotka nižjo ceno pri izvedbi in za 46,59 odstotka pri projektiranju. Razpisna komisija je ponudbe odprla na javni seji včeraj dopoldne v Trstu. Na razpis je prispelo sedem ponudb. Lestvica ponudnikov je kot omenjeno začasna, dokler je ne bo s posebnim dekretom formaliziral komisar za tretji pas Renzo Tondo. Drugo mesto na lestvici je zasedla ponudba podjetja Impregilo, tretje podjetje Astaldi, četrto konzorcij gradbenih podjetij Consorzio cooperative Costruzioni, peto Societa' Italiana per condotte d'acqua, šesto družba CMB in zadnje, sedmo mesto avstrijski Strabag, ki je bil edini neitalijanski ponudnik. Odsek Alvisopoli-Gonars je dolg približno 25 kilometrov, skupna vrednost oddanih del pa je 299,7 milijona evrov. V ta znesek so vključeni tudi stroški razlastitve potrebnih površin. banke - FJK Zadružne banke kljub krizi tudi lani pozitivno VIDEM - Kljub krizi, je bilo tudi leto 2009 leto rasti za zadružne banke v Furlaniji-Julijski krajini, in to še posebej na področju kreditne dejavnosti. Skupna vrednost posojil, ki jih je lani podelilo 15 zadružnih bank v deželi - med njimi slovenski ZKB in Zadružna banka Doberdob So-vodnje - je dosegla 4,6 milijarde evrov, kar je za 6,3% več kot v letu 2008 in pomeni enkrat večjo rast kot pri ostalih bankah v deželi. Dokaz, da so te banke nadaljevale svojo politiko podpiranja podjetij, družin in lokalnih skupnosti. Kot je izpostavil predsednik deželne federacije zadružnih bank BCC Giuseppe Graffi Brunoro, so ti rezultati »skoraj normalni«, saj so zadružne banke edine res lokalne banke, ki imajo v FJK 49 tisoč članov, njihovo število pa je tudi lani zraslo za 11 odstotkov. Skupno premoženje zadružnih bank je doseglo 768 milijonov evrov, zbrale pa so 7,6 milijarde evrov vlog (+5,23%). EVRO 1,3607 $ +0,30 stoodstotne kontrole težke prtljage (945 tisoč evrov). V fazi načrtovanja pa so dela za ureditev novih premičnih stopnic, za dvigala in za prehode potnikov z motenim gibanjem (525 tisoč evrov), za realizacijo nove operativne cestne povezave, za povečanje zmogljivosti pre-tovornih ploščadi in za naprave na novih svetilnih stolpih (2,6 milijona evrov). Kot je oznanil Dressi, bo letališka družba v kratkem oddala izvajalcu delo za prenovitev celostne podobe letališča, da bo to »še bolj funkcionalno in tudi lepše«. Glede navedenih infra-strukturnih del pa je Dressi za agencijo Ansa povedal, da bo treba načrtovana dela dokončati do konca leta 2013. Nove naložbe so po njegovih besedah dokaz, da letališče »ni v zatonu«, glede zavezništva z beneškim letališčem pa je Dressi potrdil, da bi bila družba Save, ki upravlja letališče Marco Polo »gotovo dober industrijski partner«, vendar »v pričakovanju odločitve ne mirujemo«. »Imamo lastna sredstva, zato bomo zaključili bilanco brez solza in krvi,« je pristavil predsednik letališke družbe Aeroporto FVG. podjetja Istrabenz prodaja tudi Turizem Kras KOPER - Potem ko je bil pred kratkim objavljen razpis za prodajo Hotelov Portorož in Grand hotela Adriatic v Opatiji, je bil v soboto objavljen še razpis, s katerim želi Istrabenz Turizem izbrati najboljšega ponudnika za prodajo 100-odstotnega deleža postojnske družbe Turizem Kras. Zbiranje pisnih ponudb se bo končalo 15. marca. Mnoge Primorce, še posebej Po-stojnčane zanima, ali bodo Turizem Kras prodali tujim ponudnikom. Družba naj bi imela višjo ceno tudi zaradi 20-letne koncesije za upravljanje s Postojnsko jamo. O tem vprašanju je zdajšnji okoljski minister na zaslišanju pred DZ dejal, da Postojnska jama kot javno dobro ne sme biti predmet profita. Pred slabim letom so ponudbo za nakup družbe Turizem Kras napovedali tudi postojnski podjetniki in posamezniki, združeni v konzorciju. Ocen o tem, koliko naj bi bilo ponudnikov oziroma kakšno ceno pričakujejo v družbi Istrabenz Turizem niso mogli napovedati. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 15.2. 12.2. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,3607 122,42 1,3572 122,33 92737 ruski rubel mniickn nirui?» 9,2977 41,1370 63,0340 41,0880 631000 IliUlJjIVa 1 UUlJa danska krona nntsncKi ti ini" 7,4437 0,86760 UD, 1 VJVJVJ 7,4445 0 86910 Ul 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 9,8805 8,0530 9,9144 8,0630 1 1UI VCJIVCI M Ul ]0 češka krona i fran« 26,002 1,4661 26,025 1 4650 jVIV-CIIjM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 271,38 15,6466 270,48 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,0168 1,4253 4,0172 1 4269 Kol IC1U3M UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5304 1,9558 1,5366 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1150 3,4528 4,1268 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats ICKI rpa 0,7085 2,5284 0,7091 2,5284 Ul Cl£.IIJjp.l ItTal islandska krona ti lira 290,00 2 0611 290,00 2 0619 LUI jIVCI III O hrvaška kuna 7,3093 7,3155 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 15. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,22875 0,25 0,38813 0,85125 0,38313 0,59719 0,91 1,1975 0,421 0,661 0,963 1,224 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.967,92 € +167,69 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. februarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,51 INITEDIII IDriDA C 7« -0,88 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,02 24 11 -1,71 +0,17 -1 87 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 164,84 315 00 -3,00 TELEKOM SLOVENIJE 130,02 -0,20 -0,97 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 31,53 DELO PRODAJA - CTni -0,91 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ 6,60 -5,71 ISTRABENZ 6,60 -5,71 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,20 - h/11 IMnTCCT KOMPAS MTS NIKA 7,94 -9,98 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 26,78 11,68 +6,44 -2,67 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 445,20 243,17 -1,29 +1,74 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 24,33 -1,14 MILANSKI BORZNI TRG 15. februarja 2010 FTSE MIB: +0,41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,26 79,81 1705 -0,55 +1,10 +1 55 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,52 +1,17 +0 18 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,10 4,3 +1,24 EDISON ENEL ENI 0,97 3,81 1666 +0,52 +0,07 FIAT FINMECCANICA 7,81 +0,06 +0,77 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,23 16,55 +0,27 +1,35 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,62 1341 -0,47 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,3 +0,45 +0,00 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,45 7,49 1 72 -0,09 +2,04 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,37 1217 -0,40 +0,00 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,66 -3,03 -0,52 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,45 5,81 1 08 +0,00 -1,44 TENARIS TERNA 16,2 -0,46 +1,00 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,92 0,15 911 +0,60 +0,97 +0 16 UNICREDIT 1,94 +1,57 SOD NAFTE (159 litrov) 74,13 $ -1,53 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. februarja 2010 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.099,39 996,01 -0,36 -0,48 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 306,88 1708,60 +0,64 -0,20 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.097,94 2.183,53 1.075,47 1.107,32 5.511,10 5.167,47 3.609,22 2.462,20 1.129,9 2.682,66 10.013,30 2.758,90 20.268,69 3.018,13 16.038,35 -0,09 +0,19 +0,49 +0,28 +0,51 +1,48 +0,31 -0,78 +1,09 -0,71 +0,25 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 14. februarja 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT Resne poteze in pustne zabave Miro Kocjan_ Novi hrvaški predsednik Ivo Jo-sipovič je z razliko od predsednika Me-siča, ki je najraje obiskoval Pulj, svoje prvo potovanje po državi opravil na Reki. Zaporedoma se je sestal s predstavniki kvarnerske regije in občine, v obeh primerih pa je gostiteljem nagla-šal, da bo treba v prihodnje v državi okrepiti optimizem in zaupanje. Tega je bilo do sedaj premalo. Hkrati se bo treba seveda lotiti tudi prenove javne uprave, pri tem pa spet upoštevati »razumevanje in potrpežljivost«. Predsednik, ki bo novo funkcijo nastopil čez nekaj dni, se je podal, med drugim, v ladjedelnico »3. maj« in na področje, kjer bo na Trsatu nastal univerzitetni »campus«. Gostiteljem je v bistvu rekel, da se ni oglasil, da bi delil lekcije, marveč da bi skupaj ugotovili, katera so temeljna krajevna vprašanja, ki jih bo treba reševati v prihodnjih petih letih. Dejal pa je še, da ni obiskal Reko, da bi ga seznanili s krajevnimi problemi, da bi se pogovorili o regionalnem razvoju, o naporih države za vključitev v Evropsko unijo, marveč zlasti zato, kako resnično izboljšati javno upravo. Omenil pa je tudi, da bo treba krepiti odnose s sosednimi deželami. Hrvaška vlada pa si uspešno utira pot za vstop v Unijo, kakor je to naglasila predsednica vlade tudi v svoji zadnji izjavi v Zagrebu. Prežema jo optimizem. O odnosih s Slovenijo je rekla, da se pogovori še niso končali, da pa so ubrali »pravo pot«. Pojasnila je, da je Slovenija izrekla soglasje za odprtje poglavij o ribištvu in okolju, kar naj bi se zgodilo na pristopni konferenci, ki bo 19. februarja. Pri poglavju o ribištvu so bili slovenski zadržki povezani z vprašanjem sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju, pri poglavju o okolju pa s problemom nekaterih hrvaških obveznosti glede krške nuklearke. V Zagrebu pa so zlasti zadovoljni, ker je Nizozemska pristala na odprtje poglavja o pravosodju, ki je bilo tako-rekoč zaprto zavoljo znanega artilerijskega napada na Knin. Blokado je, kakor je znano, postavil javni tožilec haa-škega sodišča Serge Brammertz. Hrvaški časniki poudarjeno poročajo o nagovoru, ki ga je imel italijanski predsednik Napolitano 10. februarja v zvezi z Dnevom spomina. Predsednik se je namreč sklical tudi na pismo, ki sta mu ga poslala zgodovinarja Paolo Segatti in Stelio Spadaro. Vsebine ni razkril, je pa dejal, da opozarja na »zgodovinsko nujo«, ki jo bo treba v bodoče upoštevati. »La voce del popolo« iz Reke ustrezno piše o vprašanju, ki ga je časnik postavil zgodovinarjema Spa-daru in Gianniju Sofriju v zvezi s tem, zakaj Hrvaška in Slovenija v glavnem menita, da je Dan spomina nepotreben. Taka reakcija, sta rekla zgodovinarja, pove, da v teh državah niso razumeli da Dan spomina naglaša čudovito izkušnjo sožitja na področju, ki je zgodovinsko pluralno, saj ga naseljujejo Italijani, Slovenci in Hrvati. Zakon 2004 (Dan spomina) vrača spominu zgodovinsko stran, ki dopolnjuje razumevanje političnih, kulturnih in civilnih dogajanj ob Jadranu. »Gre za izkušnjo, ki je bistvena v Evropi, kjer imamo na milione ljudi, ki morajo graditi novo evropsko državljanstvo in skupno prihodnost«. Časnik prinaša članek pod naslovom »Parametri razprave, ki se mora nadaljevati«. O puljski regiji pa ne moremo reči, da se otresa iniciativ. Najnovejša zadeva možnosti Interneta. Odbor za mednarodne, zlasti pa evropsko sodelovanje, je uvedel posebno spletno evropsko stran, na kateri so vsi mogoči podatki, ki zadevajo Evropsko unijo, zlasti pa podatki, ki se tičejo recimo možnosti zaposlovanja in drugih življenjskih pobud celini. Utemeljeno trdijo, da je to velika tehnološka pridobitev. Predsednik socialne demokratske stranke Zoran Milanovič je sporočil, da pozicija in opozicija žal še nista dosegli dogovora o nekaterih temeljnih ustavnih določilih. Tako, da je Milano-vič zdaj zavzel stališče, da bi morali odslej v primeru volitev hrvaški državljani, ki so v tujini, oddajati svoje glasove samo na hrvaških veleposlaništvih in konzulatih. Dejstvo je, pravi Milanovič, da je glasovanje pri priložnostnih ustanovah, podjetjih in podobno, sicer odraz navezanosti državljana na državo, žal pa to pogosto prispeva k zmešnjavi, ki jo bo treba odpraviti. Predsednica Kosorjeva je sporočila, da bodo v kratkem zanesljivo našli primerno rešitev. Na sedežu občine v Pulju pa so, sicer v odsotnosti župana, sprejeli srednjeročni program razvoja, se pravi od prihodnjega do 2015 leta. To je samo zametek, saj pričakujejo, da ga bodo dokončno pripravili v začetku poletja. Trenutno je njen iniciator Vera Radolovič, ki je podžupanja. Seveda bo med glavnimi akterji tudi župan Boris Miletič. Avtorji dokumenta trdijo, da je prezgodno razmišljanje o razpravi, da pa bo to vsekakor kmalu. Bistveno je, da bodo pri pripravi programa sodelovali ne samo člani mestnega sveta, marveč veliko ustanov in podjetij. Listina bo vsebovala tudi napotke o tem, kako naj občina Pulj svoje stike z drugimi središči in tujino razvija v prihodnje. Na seji so razpravljali tudi o določenem delu informativne dejavnosti s pomočjo krajevnih oddajnih postaj, tako TV Nova in NIT. Istrski časniki posvečajo vse večjo pozornost tudi dogodkom, ki zadevajo istrski del v Sloveniji. Kar izčrpno poročajo o programu investicij koprske univerze, ki ga je razložil rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc. Univerza za zdaj razpolaga z desetimi milijoni evrov, ki jih mislijo nameniti predvsem za univerzitetni kampus v Kopru. Dejstvo je, da je v mestu kričeče pomanjkanje prostora, zato so na programu, med drugim, knjižnica, prostor za podzemne garaže, restavracija, poudarek pa zasluži zamisel o obnovi zgradbe Baseggio, kjer naj bi uredili me-duniverzitetno središče za preučevanje beneške zgodovine in kulture, to pa v sodelovanju z univerzo Ca Foscari v Benetkah. Na Hrvaškem, pa tudi v Istri, so zadnje čase zlasti aktivni pri reševanju problema organiziranega kriminala, ki ga ni malo. V Zagrebu so policijske ustanove podpisale skupno listino v bistvu zato, da bi odločno preprečili »balkansko kriminalno pot«. Kosorjeva, ki je bila prisotna, je podčrtala, da »boj proti kriminalu ne sme imeti meja«. Lani je hrvaška policija med drugim opravila 6200 zaplemb droge in prijavila sodišču kar 5019 oseb. Dejstvo je, so sklepali na srečanju, da je balkanska pot še zmeraj žal najbolj ugodna za pošiljanje 80 odstotkov heroina iz Afganistana in Pakistana v evropske države. Karneval pa se končuje. Reka, kakor vemo, je spet prednjačila pri organizaciji pusta. Sprevod mask in vse, kar sodi k pustnim navadam, je bil letos, pravijo, še bogatejši od prejšnjih let. Zlasti italijanska skupnost se je vnovič dobro odrezala tokrat spet v sodelovanju z maskami iz mesta Este v Italiji. Med drugim so priredili pester pustni ples v zgradbi »Modello«, prav tako pa so sodelovali pri sprevodu po mestu. Sprevod je sestavljajo 94 zamaskiranih skupin, 74 alegoričnih vozov in blizu tisoč mask. Skratka, Italijani pravijo »baldo-ria«, ki se ne da opisati. Res je to na pol noro, pa vendar organizirano praznovanje, ki so ga imeli tudi drugod po Istri in na Kvar-neru. Ne gre pa pozabiti, da so na trgu Republike na Reki tudi letos priredili »zamaskirano joto«, pripravili 700 por-cij jote s tem, da je vsaka porcija stala 10 kun, priložnostni kozarec vina pa pet kun. Neuradno vedo organizatorji v Istri povedati, da so se s karnevalom letos veselili kar v 28 večjih krajih. Trenutno so recesijske težave odpihnili na post-pu-stni čas. JEZIK NA OBROBJU Vrnimo se k prometni vzgoji. Na str. 100 Galebovega dnevnika (2009/10) piše, da so znaki za nevarnost postavljeni 150 do 250 m od nevarnosti, na katere opozarjajo. Od nevarnosti pomeni, da so lahko postavljeni kjerkoli, predpisana je le oddaljenost. Pravilno je: Znaki za nevarnost so postavljeni ob robu cestišča od 150 do 250m pred nevarnostjo, na katero nas opozarjaj°. Potem piše: Prepoznavni so po obliki enakostraničnega rdeče obrobljenega trikotnika. Prepoznavni niso po obliki, ampak po trikotniku določene oblike. Zato je pravilno: Prepoznamo jih po enakostraničnem rdeče obrobljenem trikotniku. Ali pa: Imajo obliko enakostraničnega rdeče obrobljenega trikotnika. Napačno je tudi: Andrejev križ stoji od 3 do 10m od najbližje tirnice. Križišče je tam, kjer se križa več cest ali poti, nimamo pa v slovenščini križišča ceste z železniško progo; to je prehod ceste čez železniško progo. Zato bi moralo v Dnevniku pisati: Znak s tremi rdečimi poševnimi trakovi stoji 240m, z dvema trakovoma 160m, z enim trakom pa 80m pred prehodom ceste čez železniško progo. Oglejmo si še napake na 140. strani, kjer so znaki za obvestila. V 4. in 5. vrsti piše, da »nudijo ti znaki predhodno informativno obvestilo: Slednje je prikazano v obliki...« Informativno obvestilo lahko prevedemo v informativno informacijo ali v obvestilno obvestilo, obe besedi namreč pomenita isto, edina razlika med njima je, da je informativno tujka, obvestilo pa slovenski izraz. Pravilno je: «...in nudijo uporabnikom predhodna obvestila, (ki so) v obliki piktograma ali simbola.« Nerodna in težko razumljiva je poved: »Obstajajo tudi specifična prometna obvestila z označevanjem objekta, prostora, ulice ali dela ceste«. Poenostavljeno in bolje: »Obstajajo tudi posebni znaki za obvestila, ki označujejo objekt, prostor, ulico ali del ceste.« Poglejmo še zadnje obvestilo! »Posebno obliko imajo smerokazi. To so podolgovate pravokotne table z eno krajšo stranico v obliki puščice. Te so lahko različno obarvane«. Smerokazi ali bolje kažipoti so lepo prikazani na fotografijah (str. 80 in 81) v Dnevniku. Tablicam ob cesti ali na križišču z označbo krajev, smeri ali razdalj danes pravimo kažipoti. V SSKJ je še zabeležen smerokaz, ki se danes uporablja za luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje. Vsako vozilo ima levi in desni smerokaz, ki ga voznik vključi, preden želi spremeniti smer vožnje. Podoben izraz z drugačnim pomenom je smernik; smerniki so stebrički s svetlobnimi odboj-niki, ki stojijo ob cesti; posebno pomembni so na nevarnih ovinkih. Zadnje obvestilo (str. 140) bi torej moralo biti: »Posebno obliko imajo kažipoti. To so podolgovate table v različnih barvah. Krajša stranica se večkrat končuje s puščico ali pa je tam narisana puščica. S.L. odprta tribuna K razpravi o slovenski šoli v začaranem krogu nekaterih dilem (1) Zdi se, kot da so redki res ta pravi. Eni smo premalo trdni Slovenci, drugi premalo odprti, premalo zvesti izročilu, premalo sodobni, ... Potem smo itak največkrat premalo kvalitetni in premalo profesionalni. Da o mladih ne govorimo. Šola je privilegirano polje tega pogostega obtoževanja: staršev, šolnikov, drugih ustanov, javnosti. Ker je pač šola kraj, kjer se vsi srečujemo, in seveda kraj, v katerem smo vsi zelo občutljivi, ker gre za naše otroke. In ker je ustanova, v kateri so skoraj vsi dovolj šibki, da se jih lahko lotiš, obenem pa je to tudi trdo okolje nepričakovanih preizkušenj. Pa je k sreči šola tudi prostor, v katerega pogosto vsak doprinese iz svojega bogastva. Pa bi lahko vsak bolje tudi iz svoje idejno-kulturno-politične smeri. Od časa do časa pride okrog šole do javnega pogovora. Vsako trditev, ki jo slišimo, lahko podpremo z mnogimi dejstvi, izkušnjami in argumenti. Vsak glas nam razkriva del resničnosti. Zato ga moramo vzeti resno. A zdi se mi, da se potem ujamemo v začaran krog, kmalu pa spet vse utihne. Od časa do časa se tudi javno govori o tem, da nekatere vrste učenci (sic!) druge ovirajo pri učenju in znižujejo kakovost pouka.Tokrat so seveda na vrsti priseljenski otroci in otroci, ki znajo italijansko in ne obvladajo slovenščine. V preteklosti so bili to učenci, ki so doma govorili v najbolj preprostem narečju. Ali pa dijaki, ki so se pred štirimi desetletji znašli v enotni srednji šoli s sošolci, ki bi bili sicer obiskovali nižjo gimnazijo. Kaj pa če bi ugotovili, da pogosto pouk ovirajo razvajeni in arogantni slovenski meščanski otroci? Ali pa razpuščeni otroci čisto slovenskih družin družbenega obrobja naših malih periferij? Ali pa kar mnogi fantje, ki se premalo učijo in so nedisciplinirani. Ali pa tista tako marljiva dekletca, ki pa nič ne razumejo matematike ... Hočete še takih primerov odrezanih sodb? Na liceju Prešeren poučujem dolga tri desetletja. Predolga, a to je druga tema. Največ sem bila na klasični, in že slišim glasove: lahko tebi ... , pa poskusi v razredu, kjer imaš učence, ki ... Priznam, delno. Problem je, da pade večinoma vse na učitelje, in seveda na starše in družine. Tisti, ki sodite, da je šola premalo slovenska, bi morali videti, da je to predvsem zaradi podrjenosti, v kateri je naša šola: pravni, upravni, socialni, kulturni, jezikovni podrejenosti. Zato bi morali raje pogledati, kaj je treba na teh področjih postoriti. Pogledati, katere pravne, upravne in druge možnosti se nam odpirajo na krajevni in vsedržavni, čezmejni in evropski ravni. To, kar naši slovenski zamejski otroci potrebujejo, je prav to, da se naučijo biti enakopravno in sproščeno Slovenci tudi med drugimi in v tem svetu. To pa ni lahko. Kar ogroža vzgojo naših otrok in njihovo narodno pripadnost, niso družine drugih otrok, pač pa zapostavljenost in drugorazredni položaj slovenske družbe, kulture in jezika, ki ju otroci doživljajo tudi v slovenski šoli. Primerov je veliko, začenši od uradnih in desetletja ustaljenih. Besede o ponosu in zavesti pa ob tem malo za-ležejo. Tisti, ki menite, da je slovenska šola premalo odprta do drugih kultur, bi morali uvideti, da je glavni problem vendar ista ogroženost, ki nas spet in spet načrtno potiska, še bolj kot vso vsedržavno javno šolo, v obrambni in negotovi položaj. Otroci, ki obiskujejo slovensko šolo, pa vendar lahko dobijo v njej prav to, da doživijo vrednost, zanimivost in enakopravnost slovenske (prve ali druge) kulture in jezika. In odprti so jim mnogi stiki, ki jim jih manj zrahljani odnosi naše družbe še nudijo.To jim bo, vsem in vsakemu na svoj način, vsekakor popotnica za srečanje z drugimi in za pozitivnejše prepoznavanje svoje lastne raznolikosti. Zato mislim, da pelje pri nas tudi pot k živi večkulturnosti skozi slovensko kulturo, prej kot obratno. Drugače si le zakrivamo dejanska razmerja moči in nadvlad. Sicer pa bi kje v mestnem središču, kjer ni več slovenske šole, lahko poskusili kaj takega, kot je dvojezični šolski model. To, kar nas res ovira, je načrtna in ponavljajoča se politika italijanskih dominantnih krogov in oblasti, ki se ji že poldrugo stoletje reče liberalnacionalna. Leta 1919 se je spojila z italijansko državno in nastala je osnova, ki še danes deluje kot glavno vodilo. Ob politiki, ki v Italiji pogosto priznava šoli majhen pomen. V iskanju načinov, da se temu odtegnemo, bomo med nami našli mnogo skupnega in dopolnjujočega. Na tej poti se bomo tudi srečali z mnogimi italijanskimi in drugimi someščani, ki jim je ta italijanski libe-ralnacionalni Trst tudi sicer pretesen. Seveda, v njegovi senci smo si nekateri včasih našli kak dovolj tih kotiček zase. A cena, ki jo zanj plačujemo, je velika. Pred nekaj dnevi mi je k svojemu službenemu e-pismu mlajša kolegica trpko dodala: »P.S. Po reformi Gelmini kmalu brezposelna... Če želiš, bom kar jaz urejala zemljevide!!!« To je dežela, ki se ji zdi, da ima preveč industrijskih delavcev, preveč znanstvenikov, preveč priseljencev, preveč upokojencev, in tudi preveč učiteljev in preveč šol. V kateri, da ni denarja. (se nadaljuje) Marta Ivašič SLOVENSKI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Gročana Gročana je od nekdaj pripadala dolinski župniji in vsaj od leta 1644 je bila neodvisni vikariat. Po drugi svetovni vojni je župna cerkev Sv.To-maža pri Gročani ostala točno na razmejitveni črti in bila zato opuščena. Leta 1963 je bila ustanovljena nova župnija Pesek-Gročana. Stare matične knjige so bile po vojni deloma izgubljene, deloma pa prenešene v so- sednje župnije (Klanec, Lokev, Rodik). Kljub temu po raznih virih najdemo nekatere zelo stare priimke: kasneje izginule Xirich (verjetno Sirk, 1480), Bracina (1609), Goiza (1611) in Zafran (1675), a tudi še obstoječega Racman (1660) in Višnjevec (1691), ki obstane več stoletij. V 19.stoletju pa so tu že značilni Abram, Bernetič, Grahonja,Kariž in Ražem, poleg različnih drugih. Še pojasnilo za bralce, ki me opozarjajo, da je njihov priimek starejši od datumov, ki jih navajam v svojih člankih: pred vsakim datumom bi moral dodati še besedo »vsaj«, saj gre za letnice, ki sem jih sam našel v raznih virih, ni pa rečeno, da niso še kje shranjeni še starejši. Bralci mi lahko pišejo na naslov moblak@libero.it in bom rade volje objavil njihove popravke (zaželeno pa je, da mi navedejo vir). Marko Oblak 6 Torek, 16. februarja 2010 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu miljski pust - 25 tisoč radovednežev na nedeljskem pustnem sprevodu Zmaga pripadla čudežnim bitjem skupine Brivido Na zmagovalnem odru še Bellezze naturali in Trottola - Uro pred mimohodom zgorel voz skupine Bulli e pupe V smeri urinega kazalca: drevo trola Mulgaratha v pravljičnem svetu skupine Brivido, črno-bela fotografija Trottole, nežna Belina skupine Bellezze naturali in še pogled na prekrasna čudežna bitja kroma Miljske ulice je v nedeljo preplavila razposajenost 25 tisočih gledalcev, ki so si ob sončnem vremenu privoščili ogled letošnjega, 57. Miljskega pusta. Miljski pu-starji so tudi tokrat gledalcem postregli z lepo izdelanimi vozovi, prekrasnimi kostumi ter skupnimi koreografijami. Naloga dvanajstčlanske žirija izvedencev seveda ni bila lahka, po pozornem ocenjevanju tako vozov, kot udeležencev pa je nagrada pripadla izvirnosti skupine Brivido z vozom čudežnih bitij Se ci credi ci vedi - Če verjameš, nas vidiš. Na drugo mesto se je uvrstila skupina Bellezze Naturali z vozom Bianco - Belina, na tretje pa skupina Trottola s svojim Click. V taboru skupine Bulli e pupe je medtem vladala žalost. Uro pred začetkom pustnega sprevoda je njihov voz namreč zgorel, po vsej verjetnosti zaradi kratkega stika. HH več fotografij na WWW.primorski.eu Zabava in norčije na pustnih rajanjih Po vaseh in društvih so v teh dneh protagonisti tudi otroci, ki se udeležujejo najrazličnejših pustnih rajanj in fešt, kjer se lahko razpi-štolijo z vrstniki, se podijo, se lovijo in kričijo, se obmetavajo s pisanimi konfeti in zvitki ter sežejo po slastnih krofih in sladkih pijačah. V pustnem času jim je namreč vse dovoljeno. Rajanja se seveda nadaljujejo še danes. Fotograf je v svoj objektiv ujel pustne norčije otrok pri Domju (levo zgoraj), v Križu (desno zgoraj) in pa pri Sv. Ivanu (zraven). Danes pustni sprevod po mestnih ulicah Danes pa bo pustna mrzlica zajela še Trst. Ob 14. uri bo pisani 19. sprevod mask krenil s Trga Oberdan in preplavil mestno središče vzdolž ulic Carducci in Gallina, mimo Goldonijevega trga, Korza Italie, zavil v Ul. Rimskega gledališča in po Ul. Punta del Forno in Mercato del Mare dospel do Nabrežja Sauro in se zaključil na Velikem trgu. Pustne umetnine bo predstavilo sedem rajonov, v središče se bosta spustila tudi openski in repenski voz. Za veliki zaključek bodo na Velikem trgu poskrbeli glasbeniki skupine Bandomat. Pustni pogreb pri kontovelski mlaki Po večdnevnem veseljačenju se bodo na Kontovelu poslovili od letošnjega pusta s tradicionalnim pogrebom, ki bo letos jubilejni 40. po vrsti. Neutolažljiva vdova Neža se bo od svojega predragega Pepija »zs Placa« poslovila jutri; Neža in najdražji prijatelji se bodo v hramu žalosti pri društveni gostilni na Kontovelu zbrali ob 14.00, nato pa krenili prek Proseka do mlake, kjer bodo pusta sežgali. Slovo od letečega Lovreta v Boljuncu V Boljuncu se bodo jutri poslovili od Lovreta, ki bo z Boljunikom 24 brezskrbno odletel v svet. Ob 15. uri se bodo užaloščeni pustarji zbrali na Jami, od koder bo procesija krenila na Gorico. Tu bodo Lovreta postavili na Boljunik in ga z žalno komemoracijo spustili v nebo. Lani ga niso našli, letos pa upajo, da se bo le vrnil v rojstno vas. Pustna zabava v šotoru pri Briščikih Drevi bo v šotoru pri Briščikih veliki finale pustne zabave s tremi glasbenimi skupinami - Mambo Kingsi, cover bendom Ne me jugat in zamejsko rock skupino Grinders, za turbo veselico, ki bo trajala do zgodnjih jutranjih ur, pa bo poskrbel DJ Svizec. Pustovanje prireja Glasbeno kulturno društvo Druga-muzika v sodelovanju s ŠD Kontovel in FC Primorje, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Vstopnina 10 evrov. eta klikni in izrazi svoje mnenje www.primorski.eu Strokovna žirija je na sobotnem openskem Kraškem pustu nagradila voz iz Praprota. Kateri si je po tvojem mnenju zaslužil zmago? O Bazovica - V kraljestvu papig O Kred-Kobarid - Usi u gwanti, ma neenakopravni tutti quanti O Medja vas - Štivan - Ku ku Tirol O Merče - Slovenija gre naprej O Opčine - Brez ladje boš ostal, če gusarje boš spoznal O Praprot - Kaj mi pa morejo O Prešnica - Noetova barka O Prosek-Kontovel - Prosecco DOC O Repentabor - Soudi in bale O Skupina VIII division - V teh hudih časih... se gremo Škote O Sovodnje ob Soči - Če te šimja objame, pazi, da ti pula patentin ne vzame / TRST Torek, 16. februarja 2010 7 mestna skupščina - Začetek razprave o bilanci Za upravo dober proračun, leva opozicija zelo kritična Levosredinski svetniki predložili številne popravke - Furlanič predlagal prispevek za poseg na bazovski fojbi Z uvodnim poročilom odbornika za finance Giovannija Battiste Ravidaja se je sinoči v tržaški mestni skupščini začela razprava o letošnjem občinskem proračunu. Odbornik je nakazal težave, s katerimi se je morala uprava soočiti ob pripravi tega temeljnega finančnega dokumenta, v prvi vrsti z manjšimi državnimi in deželnimi prenosi. Pohvalil pa je upravo, ker je bila v prejšnjih letih šparovna in lahko sedaj, v hudih časih, izkoristi to, kar je prihranila v letih (relativnega) izobilja. V bistvu je ponovil to, kar je pretekli teden izpostavil na predstavitvah proračuna po posameznih rajonskih svetih in v občinskih komisijah. Po odbornikovem mnenju je to za sedanje obdobje vsekakor dober proračun. Načelnik Demokratske stranke Fabio Omero ni bil podobnega mnenja. Zanj je to nič drugega kot klasičen »volilni proračun«, zadnji celoletni finančni dokument pred upravnimi volitvami prihodnjo pomlad. Di-piazzova uprava si je zagotovila podporo Severne lige s tem, da je pristala na nekatere njene zahteve, ki pa bodo hudo prizadele tržaške občane, Italijane in drugih narodnosti, ki prebivajo v občini manj kot tri leta. Zato je Omero predlagal županu Dipiazzi, naj si prebere dokument o spravnosti do drugih, s katerim je pred več kot 200 leti habsburški cesar Jožef II. odprl vrata rasti in mednarodni uveljavitvi Trsta ter dal podlago njegovemu gospodarstvu. Načelnik Demokratske stranke je ob koncu ocenil, da se je občinska desna sredina »udala« protislovenski liniji podtajnika za okolje Menie. Dokaz: medtem ko pridobivajo tudi tako majhne občine, kot je zgoni-ška, izdatna sredstva iz čezmejnih programov in načrtov, se jih »velika« Občina Trst otepa ter se tako odreka stotisočim evrom. Številne popravke so predložili tudi drugi svetniki levosredinske opozicije. Svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Igor Švab jih je predložil deset, svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič 34. Med temi je tudi amandma o dodelitvi prispevka v višini milijona 50 tisoč evrov za poseg na bazovski fojbi. Popravek predvideva izkop in prenos na pokopališče posmrtnih ostankov, ki naj bi jih našli v bazov-skem šohtu. »Na ta način naj bi dostojno pokopali tiste, ki že 65 let niso bili deležni pogreba,« je zapisal Furlanič. Na sinočnji seji so med drugimi posegli tudi slovenski občinski svetniki Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove), Stefano Ukmar (Demokratska stranka) in Igor Švab (Demokratska stran-ka-Slovenska skupnost). O njihovih posegih bomo še poročali. M.K. demokratska stranka - O proračunu tržaške občine Nič drugega kot volilni proračun, da bi večina ustregla svojim volivcem Proračun tržaške občine je pod vsako kritiko! Tako je vodja svetniške skupine Demokratske stranke v mestni skupščini Fabio Omero ocenil osrednji finančni dokument desnosredinske občinske uprave. To ni nič drugega kot volilni proračun, ki ga je uprava izdelala, da bi vsaj navidezno ustregla volilcem. Občinski odbornik za finance Giovanni Bat-tista Ravida, tehnik, ki se na proračune dobro spozna, je decembra lani pripravil finančni načrt, ki je kljub vse nižji razpoložljivosti sredstev vendarle ustrezal občinskim zmogljivostim. Ostali odborniki so januarja zahtevali vsak za svoj resor več denarja, tako ni Ravidaju preostalo drugega, kot da je postrgal dno občinske blagajne in v proračun vključil celotno vsoto preostankov. Tudi tisto, namenjeno plačilu posojil v letih 2011 in 2012. Tako se bo prihodnja občinska uprava znašla ob začetku mandata z več milijoni globoko luknjo, je opozoril Omero. Njegova analiza finančnega dokumenta je bila neizprosna. Tarife so se povečale povprečno za 6,5 odstotka. Pred petimi leti je vsak Tržačan plačal letno 420 evrov davkov in drugih pristojbin. Letos jih bo - navkljub ukinitvi davka ICI na prvo stanovanje - 444. Posegi na socialnem področju so se skrčili, je poudaril občinski svetnik Tar-cisio Barbo. O obljubljenem tako imenovanem socialnem proračunu ni ne duha ne sluha. Pač pa bo Občina investirala 700 tisoč evrov za tako imenovano digitalno mesto, za katero pa ni znano, kakšne ugodnosti bo prineslo. Verjetno bolj malo, saj je na primer Pokrajina Trst pravočasno zapustila to avanturo. Maria Grazia Cogliatti Dezza je preračunala »luknjo« pri posegih za socialne namene od lanskih skoraj 50 milijonov evrov na letošnjih 43,5 milijona evrov. Najbolj zgovoren je v tej zvezi primer prispevka za najbolj potrebne in za vstop v delovno okolje. Pred tremi leti je Občina s prenosom z Dežele (ki jo je takrat vodil Riccardo Illy) namenila za te posege 6 milijonov 632 tisoč evrov. Letos znaša tako imenovani »solidarnostni sklad« (za iste namene) pičlih 650 tisoč evrov. Desetkrat manj! Omero je omenil še drug zgovoren primer. Desnosredinska občinska upra- va se otepa vsega, kar le količkaj zadeva odpiranje mesta. To velja tudi za čez-mejne evropske načrte: Dipiazzova uprava ni vključila v proračun prispevka v višini 297.500 evrov iz evropskega programa Italija-Slovenija 2007-2013 za projekt Carso-Kras, in sicer za obnovo stare štirne Ciganka v Gropadi in za ureditev muzeja vode, prav tako v Gropa-di. Morda je izostal, ker je ime projekta dvojezično, je namignil Omero, in napovedal, da bo Demokratska stranka vložila amandma s to postavko. Pokrajinski tajnik DS Roberto Co-solini je zaobjel širši politično-upravni okvir. Sedanja desnosredinska uprava sploh nima strateškega načrta o mestnem razvoju. Vse, kar je postorila v zadnjih mesecih, je bila ena sama polomi-jada: od regulacijskega načrta, ki ga je desnosredinska deželna vlada ošvrknila, di še vedno lebdečega morskega parka, od podrobnostnega načrta za mestno središče do vse večje revščine, ki zajema široke tržaške sloje. Skratka: ocena Di-piazzove uprave po devetletnem upravljanju je nadvse negativen. M.K. Nesreča v pristanišču V tržaškem pristanišču se je včeraj ponesrečil delavec, ki se je znašel med dvema tovornjakoma. Dogodek je sprva povzročil preplah, k sreči pa poškodbe le niso bile hude. Ob 13. uri se je skupina pristaniških delavcev ukvarjala z odvezovanjem vrvi, s katerimi so bili zvezani tovornjaki. Slednji so bili ustavljeni, delavec enega izmed krajevnih pristaniških podjetij pa je stal med dvema tovornjakoma. Nenadoma se je eno od dveh vozil premaknilo in delavca stisnilo. Sodelavci so ga pravočasno rešili iz zagate, takoj zatem pa je poseglo osebje pristaniške kapitanije, službe 118, gasilcev in zdravstvenega podjetja. Delavcu je tovornjak delno stisnil prsni koš, prepeljali so ga v katinarsko bolnišnico, po navedbah pristaniške kapitanije pa poškodbe niso vzbujale večjih skrbi. Ponesrečeni je bil vseskozi priseben in z reševalci se je pogovarjal. Kapitanija preverja, zakaj je do nesreče prišlo in ali je kdo odgovoren za napako, ki bi lahko imela precej hujše posledice. Mesto za mornarja Tržaška pristaniška kapitanija sporoča, da bodo 26. februarja ob 9. uri na sedežu kapitanije izbrali mornarja, ki se bo vkrcal na transportno ladjo Aussa iz Tržiča. Sodnik jim ni po godu Odvetniki Davida Rosseta, ki je obtožen, da je 2. februarja 1988, ko je bil star 15 let, v pordenonskem stanovanju zadavil svojo varuško, 21-letno Annalauro Pedron, so včeraj zahtevali ponovno proučitev sestava sodnega senata na tržaškem sodišču za mladoletne. Odvetniki trdijo, da se je predsednik sodnega senata Vincenzo Colarieti s tem primerom že ukvarjal leta 1994. Državno tožilstvo zavrača trditev, da bi morali sodnika nadomestiti. Obravnavo so preložili na naslednji ponedeljek. Po smrti Pedronove preiskava dolgo let ni obrodila sadov in pordenonsko sodišče je postopek zaustavilo. Šele leta 2008 pa so Rosseta vpisali na seznam preiskovanih oseb, ker so policisti po naključnem cestnem preizkusu alkoholi-ziranosti ugotovili, da se njegov DNK ujema s krvjo, ki so jo 20 let prej našli na kraju zločina. Stranka mladih ima sedež V soboto je novonastala stranka Trie-steGiovane (Mladi Trst) odprla svoj sedež v Ulici del Monte 1/A. Tajnik in soustanovitelj Luca Marsi je podčrtal, da je aktivna demokracija temeljna vrednota stranke, zato bo sedež v prvi vrsti namenjen direktnemu stiku z občani, za katere bodo vrata vedno odprta. V Ulici del Monte pa bodo priredili tudi predavanja in druga javna srečanja. Sedež je odprt ob sobotah med 15.30 in 17. uro, za ostale dni v tednu pa bodo urnike posodabljali na spletni strani www.triestegiovane.it. aktualno - Debora Serracchiani obiskala menedžersko šolo MIB »Eno je Bertolaso, drugo je • v v« i v civilna zaščita v naši deželi« Evropska poslanka in deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchiani je včeraj obiskala tržaško menedžersko šolo MIB-School of Management. Ravnatelj Vladimir Nanut ji je predstavil delovanje te ugledne in uveljavljene ustanove. Izpostavil je vlogo MIB-a tudi v luči spremenjenih geopolitičnih razmer v tem delu Evrope. Poslanka Serracchiani se v evropskem parlamentu, poleg z vprašanji prometnih povezav, ukvarja tudi s pristopnimi pogajanji EU-Hrvaška, saj je članica mešane parlamentarne komisije EU-Hrva-ška. Tajnica Demokratske stranke je med obiskom MIB-a pojasnila svoje stališče o nedavnem škandalu, ki je prizadel državno civilno zaščito in njenega voditelja Guida Bertolasa. Slednji bi moral po njenem mnenju takoj odstopiti, škandal pa ne sme vplivati na delovanje civilne zaščite v Furlaniji-Julijski krajini. Podobnega mnenja je tudi deželni odbornik Riccardo Riccardi, ki sicer ne Debori Serracchiani je dejavnost MIB-a predstavil ravnatelj Vladimir Nanut kroma podpira zahteve po odstopu Bertolasa. v četrtek - Pobuda Igorja Gabrovca V Nabrežini srečanje slovenskih upraviteljev Tema razgovora napovedana reforma lokalnih uprav V četrtek 18. februarja bo z začetkom ob 18. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini na vrsti drugo iz niza prvih treh javnih srečanj s slovenskimi izvoljenimi javnimi upravitelji, ki jih prireja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. V zadnjih tednih je v javnost namreč pri-kapljalo kar nekaj zmedenih informacij glede »reforme« krajevnih uprav, ki jo načrtuje Dežela. Glede na »barvite« reakcije tudi s strani politikov desne sredine lahko sklepamo, da je najnovejši predlog pristojne odbornice za enkrat precej osamljen ali, vsaj navidezno, nedogovorjen, pravi Gabrovec. Trend je po njegovem vsekakor jasen: po ukinitvi gorskih skupnosti naj bi bile pod ostrim drobnogledom majhne občine. Rajonski sveti so v tej viziji že odpisani. Tržaška pokrajina naj bi se spremenila v mestno občino s posledično ukinitvijo sedanjega nivoja upravne avtonomije vseh okoliških županstev in celo serijo drugih učinkov, ki jih ta trenutek tež- ko napovemo. V zakonodajnem postopku je tudi vprašanje deželnega seznama občinskih tajnikov, ki prav tako zelo zanima vse naše občine. Na četrtkovem srečanju v Na-brežini bo Gabrovec orisal vsebino najnovejšega zakonskega osnutka, ki je ta trenutek predmet razprave znotraj de-sne-sredine. Na voljo bo tudi osnutek dokumenta, ki ga je glede reforme krajevnih uprav svojčas pripravila Illyjeva uprava, a zaradi predčasnih volitev ni prišel do zaključka zakonodajne poti. »To bo priložnost, da se skupaj seznanimo s sedanjim stanjem in preverimo možne odgovore na reformo, ki, tako kot je zastavljena, vsekakor ne upošteva narodno-politične specifike našega teritorija. Prav tako je pomembno, da definiramo možne skupne korake, zato da se na dokumente deželne vlade odzovemo s predlogi, ki naj bodo dobro premišljeni, strokovno osnovani in politično učinkoviti,« poudarja deželni svetnik Gabrovec. 8 Torek, 16. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI nabrežina - Občinski svet z glasovi večine odobril proračun za 2010 in za triletje 2010-2012 ^an AntonioStella Ali bo v stavbi stare šole nastal zdravstveni center? Sprejeli sklep o njeni prodaji - Veronese: Prihodek vložiti v obnovo nabrežinskega trga Stavba nekdanje šole na nabrežin-skem trgu mora ohraniti javno namembnost, prihodek od njene prodaje pa mora občinska uprava vložiti v obnovo nabrežinskega trga. Prav tako namenjena javni uporabi mora ostati bivša kasarna v Mavhinjah in denar od morebitne prodaje mora služiti za ovrednotenje mavhinjskega trga. To je zahteval devinsko-nabrežinski občinski svetnik leve sredine, sicer načelnik svetniške skupine Skupaj-Insieme Massimo Veronese na včerajšnji seji devinsko-na-brežinskega sveta med razpravo o postavki, na podlagi katere bo občinska uprava prodala omenjeni poslopji in stari stavbi ribičev v Ribiškem naselju. Kaže, da tako tudi bo. Devinsko-nabrežinska skupščina je sicer odobrila sklep o prodaji le z glasovi desnosre-dinske večine, toda župan Giorgio Ret in drugi predstavniki večine so z zahtevo opozicije, čeprav ustno, soglašali. Rešitev so že skušali dobiti v preteklosti, so povedali, in jo bodo še v prihodnosti. Najbolj obetaven predlog je v zvezi s staro šolo odprtje zdravstvenega centra. V tem smislu so že bili stiki med občinsko upravo, zdravstvenim podjetjem in deželnim odbornikom za zdravstvo Vladimirom Kosicem, to namembnost pa podpira tudi leva sredina. Sicer je bilo na dnevnem redu več točk, med katerimi je bil na prvem mestu proračun za leto 2010 in za triletje 2010-2012, ki ga je skupščina odobrila z glasovi večine. Za letos so predvidene naložbe v več panogah za skupno 13 milijonov evrov, vendar gre v glavnem za postavke, ki so bile že predvidene lani in ki so jih preložili na leto 2010. Med glavnimi, je povedal podžupan Massimo Romita, so obnova nekdanje policijske šole v Devinu (7,25 milijona evrov), napeljava kanalizacije med Ribiškem naseljem in Štivanom ter med Ribiškem naseljem in Devinom in dela za obnovo zunanjosti nižje srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Med sklepi, ki jih je sprejel občinski svet, velja omeniti še pogodbo med Občino Devin-Nabrežina in Deželo FJK za uporabo bivše kasarne finančne straže v Naselju sv. Mavra. Kasarno bo lahko občinska uprava uporabljala brezplačno za 20 let. V njej bo nastalo središče za združevanje mladih in bo sploh v socialne namene. To je leva sredina že predlagala v volilni kampanji, je poudaril Veronese, po besedah katerega bodo v nekdanji kasarni po vsej verjetnosti tudi občinski uradi za skrbstvo. A.G. redarji Hrvaška taksista ne smeta delati v Trstu Občinska policija je kaznovala hrvaška državljana, ki sta brez dovoljenja opravljala poklic taksista v Trstu. Redarji so v nedeljo pred glavno železniško postajo v civilnih oblačilih opazovali taksije. Najprej so ustavili 55-letnega Hrvata. V kombi volkswagen transporter s hrvaško registracijo je posedel štiri gospe, ki so bile namenjene na Hrvaško. Taksist je imel licenco, ki pa jo je izdala istrska občina Labin. Pod voznikovim sedežem je bila tablica z napisom »taksi«. Naložili so mu 77 evrov globe, ker nima dovoljenja za delo v tržaški občini. Nato so zasačili še 50-letnega Hrvata, ki je bil s svojo mazdo namenjen na Reko. Potnica je priznala, da jo je Hrvat ustavil, ko je hodila z železniške na avtobusno postajo. Voznik ni imel nobene licence, zato ga bo doletela slana denarna kazen (od 1600 do 6500 evrov), začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje, najverjetneje pa bo celo ob vozilo. Poslopje nekdanje šole na nabrežinskem trgu kroma azzurra Pomoč družinam bolnih otrok Na sedežu Fundacije CRTrie-ste so včeraj predstavili projekt Quattro passi - .Štirje koraki humanitarnega združenja Azzurra, ki skrbi za bolne otroke ter spodbuja raziskovanje redkih otroških bolezni. Projekt je sicer zagledal luč že pred petimi leti, danes pa se je spremenil v pravo socialno storitev v korist družini bolnega otroka. Gre namreč za pravo bolniško pomoč otroku, ki omogoča njegovim staršem, da se za nekaj ur oddaljita od njega. Bolniško osebje je v okviru projekta prvotno pomagalo šestim družinam, danes pa je teh že petnajst. Zanje skrbijo štirje bolničarji, trije socio-zdrav-stveni delavci in dva socio-vzgoj-na delavca, ki jim nudijo svojo strokovno pomoč do šest ur tedensko. Fundacija CRTrieste je tudi letos podprla hvalevredno pobudo. Za družine, ki si le s težavo pomagajo in si ne morejo privoščiti drugačnih oblik sodelovanja, je tovrstna pomoč življenjsko potrebna. znanost - Sissa Lastnosti ultra hladnih plinov Raziskovalci Mednarodne šole za višje študije Sissa so odkrili novo metodo za študijo ultra hladnih plinov, ki omogoča točno ugotovitev njihovih lastnosti in tudi njihove povprečne življenjske dobe. Odkritje, ki odpira nova obzorja na področju fizike nizkih temperatur, so objavili v zadnji številki ugledne revije Physical Review Letters. Objavljeno raziskavo so podpisali raziskovalci Sisse Giuseppe Mussardo, Andrea Trombettoni in Marton Kormos. Dobitnik Nobelove nagrade za fiziko leta 1995 Wolfang Ketterle je izbral njihov članek za posebno številko revije Virtual Journal of Atomic Quantum Fluids, ki ga bo objavil American Physical Society. Raziskovanje pojavov blizu absolutne ničle je že desetletja srž dela mednarodnih laboratorijev, ki se ukvarjajo s kriogeniko (vejo fizike in tehnologije, ki raziskuje proizvodnjo pri zelo nizkih temperaturah in njihovo uporabo). V tem obdobju so skušali pogosto študirati lastnosti ultra hladnih plinov s pomočjo različnih metod. Raziskovalci Sisse so zdaj prvi v svetu odkrili metodo, ki omogoča natančen izračun lastnosti teh plinov. cgil - Upokojenci »Vrednote Ugl so značilne za fašizem« Sindikat upokojencev Spi-Cgil (vzhodni okraj) je na svoji zadnji seji v Boljuncu zavzel stališče v z zvezi z učenjem slovenskega jezika v italijanskih šolah in odgovoril desno usmerjenemu sindikatu Ugl. Stališče Ugl, ki je z »globokim prepričanjem« zavrnil učenje slovenščine, je znak šepa-ve omikane vizije in duha spoštljivega sožitja med evropskimi narodi, pravi Spi: predstavnikom Ugl je potrebno razložiti, da je njihovo stališče zavračanja učenja in uporabe slovenskega jezika v Deželi FJK, v kateri obstaja že stoletja slovenska soprisotnost, napadalno in izven vsake demokratične logike in dobrega sosedstva, vrednot miru, dejanskega stanja odprtih meja, spoštovanja in sodelovanja med ljudmi. Italijan, ki ščiti lastno istovetnost z napadanjem in uničevanjem istovetnosti sodržavljana slovenskega jezika, je nosilec negativnih vrednot, ki so bile značilne v obdobju fašizma, so še poudarili upokojenci in spomnili, da v Sloveniji, kjer je prisotna italijanska manjšina, učijo na slovenskih šolah tudi italijanščino. danes v knjigarni Lovat Znani italijanski novinar in dopisnik dnevnika Corriere della sera Gian Antonio Stella bo danes gost knjigarne Lovat v Drevoredu XX. septembra 20, kjer bodo ob 18. uri predstavili njegovo zadnjo knjigo Negri, froci, Giudei & Co. L'eterna guerra contro l'altro, ki je lani izšla pri založbi Rizzoli. V svojem najnovejšem knjižnem trudu Stella obravnava pojav starega in novega rasizma ter dokazuje, kako se je zakonitost večkrat spremenila v preganjanje in samovoljo. Neprijetna resnica v združenju Tina Modotti Na sedežu združenja Tina Modotti v Ul. Ponziana 14 v prvem nadstropju bodo drevi ob 20. uri v okviru niza, posvečenega problematiki okolja, predvajali film ameriškega režiserja Da-visa Guggenheima iz leta 2006 Neprijetna resnica. Za vstop je potrebna izkaznica Italijanske zveze kinematografskih klubov, veljavna za leto 2010. Stolica sv. Justa - nova pobuda tržaške škofije Tržaški nadškof msgr. Giam-paolo Crepaldi in msgr. Ettore Malnati bosta jutri v prostorih Novinarskega krožka na Korzu Italia 13 ob 11. uri predstavila novo pobudo tržaške škofije, poimenovano Stolica sv. Justa (Cattedra di San Giusto), ki v načrtih organizatorjev želi postati pomembna duhovna in kulturna referenčna točka tako za škofijo kot za mesto Trst. Drugo srečanje niza filmov o gorah V četrtek od 18. ure dalje bo v gledališču Miela drugo srečanje v sklopu niza filmov o alpinizmu in smučanju v priredbi združenja Monte Analogo. Večer bo uvedel zgodovinski pregled filmov o gorah, od pionirjev Luisa Trenkerja in Arnolda Francka do današnjih dni. Nato bodo na sporedu filmi Karl režiserke Allevi, Ten Švicarja Perrinija in The sharp end Američana Mortimerja. Naslednje srečanje bo 25. februarja s tradicionalno nagrado Alpi Giulie Cinema. nova nagrada - V spomin na javno in kulturno delavko Nadjo Maganja Prejemnica je dr. Metka Klevišar Znana slovenska onkologinja in ustanoviteljica društva Hospic je leta 1995 bila izbrana za Slovenko leta - Podelitev nagrade bo 22. februarja v DSI O nagradi in prejemnici sta spregovorili Franca Miati in Jadranka Cergol kroma Znana slovenska onkologinja in ustanoviteljica društva Hospic dr. Metka Kle-višar je prva prejemnica nagrade Nadja Maganja, novega priznanja, ki ga podeljuje odbor, katerega ustanovitelji so Skupnost sv. Egidija za Furlanijo-Julijsko krajino, Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija in družina pokojne zgodovinarke, publicist-ke ter javne in kulturne delavke Nadje Maganja (1951-2006). Ime prejemnice so razglasili na včerajšnjem srečanju z novinarji na tržaškem sedežu Skupnosti sv. Egidija, kjer sta Franca Miati in Jadranka Cergol v italijanščini in slovenščini prisotnim orisali namen nagrade, s katero želijo ne samo ohraniti spomin na Nadjo Maganja, ampak tudi poudariti pomen vrednot, ki so odlikovale njeno življenje in delo: gre predvsem za vero, molitev, ljubezen za raziskovanje na področjih zgodovine, znanosti, družbenih ved in kulture, dalje za pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje in zavzetosti, službo bližnjemu, ljubezen za ekumenski in medverski dialog, pedagoško izkušnjo, solidarnost z revnimi in potreb- nimi ter za varstvo človekovih pravic. Nagrada je namenjena ženski oz. skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več prej naštetih vrednot, podeljevali pa jo bodo vsako leto v februarju, mesecu, v katerem je leta 2006 umrla Nadja Maganja. Denar za prvo nagrado so zbrali Nadjini prijatelji, v prihodnje pa bo odbor zbiral donacije. Kot že rečeno, bo prva nagrada šla v roke dr. Metki Klevišar, zdravnici on-kologinji, ki je leta 1995 skupaj s sodelavci ustanovila Slovensko društvo Hospic, organizacijo, ki spremlja neozdravljivo bolne in njihove svojce ter si prizadeva za detabuizacijo smrti in za naraven odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Za svojo dejavnost je dr. Klevi-šarjeva prav leta 1995 bila izbrana za Slovenko leta. Čeprav zaradi bolezni priklenjena na invalidski voziček (Pogled z vozička je naslov tudi rubriki, ki jo piše za slovenski katoliški tednik Družina), bo dr. Metka Klevišar prisotna na podelitvi nagrade, ki bo prihodnji ponedeljek, 22. februarja, ob 20.30 v DSI v Trstu. (iž) / TRST Torek, 16. februarja 2010 9 boljunec - V okviru srečanj o biološki, tipični in tradicionalni hrani Predavanje o pravično pridelani hrani sicer odpadlo, vzdušje pa je bilo vseeno prijetno Predsednik združenja Mosaico Paolo Albanese bo svoje predavanje imel 2. marca v Sprejemnem centru doline Glinščice Slabo vreme s sneženjem in poledico je prejšnjo sredo zagodlo tudi spontanemu odboru združenih staršev slovenskih in italijanskih jasli, vrtcev in šol v občini Dolina za promocijo šolske menze z biološkimi, tipičnimi in tradicionalnimi proizvodi. V Sprejemnem centru doline Glinščice bi bilo namreč moralo potekati srečanje s predsednikom združenja Mosaico: per un comune av-venire Paolom Albanesejem, ki bi bil mo- ral govoriti o pravično pridelanih izdelkih v otroški prehrani. Zaradi preskromne udeležbe - večina družin se je namreč očitno zbala razmer na cestah -je predavanje odpadlo, redki prisotni (poleg nekaterih otrok in njihovih družin je treba omeniti tudi koordinatorki Rosa-no Petaros in Roberto Clon ter dolinskega podžupana Antonia Ghersinicha, pokrajinskega svetnika Emilia Corettija in deželnega svetnika Edoarda Sasca) pa Predavanje je sicer odpadlo, vendar so prisotni kljub temu v pustnem vzdušju pokusili »pravične« banane kroma so se vseeno pozabavali, saj ni odpadel »pustni« del srečanja, ki ga je animirala igralka Lara Komar, prisotni pa so si vsekakor tudi ogledali (in pokusili) razstavljene pridelke in proizvode, ki jih združenje Altromercato prodaja na podlagi formule pravične in solidarne trgovine. Srečanje s Paolom Albanesejem pa je bilo preloženo na 2. marec ob 17. uri, prav tako v Sprejemnem centru doline Glinščice. Otroci šempolajskega vrtca so se prejšnji teden mudili na izletu na Trbižu. Pričakala jih je zasnežena pokrajina, ki jih je seveda povabila, da naredijo sneženega moža. Ob njem so se fotografirali in nam poslali zasnežene pozdrave. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Fausto Paravidino BOLEZEN FAMLUEM Slovenska praizvedba v soprodukciji z Gledališčem Koper Režija: Miha Golob V petek, 19. februaija ob 20.30 - red A PONOVITVE V soboto, 20. februaija ob 20.30 - red B V četrtek, 25. februaija ob 19.30 - red K V petek, 26. februarja ob 20.30 - red F V soboto, 27. februaija ob 20.30 - red T V nedeljo, 28. februarja ob 16.00 - red C Izbirni program - monodramski JAMSKI ČLOVfV Režija: Nataša Barbara Gračner Igra: Uroš Fürst V nedeljo, 21. februarja ob 16.00 v Veliki dvorani SSG Info: Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it Včeraj danes Danes, TOREK, 16. februarja 2010 JULIJANA, PUSTNI TOREK Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.34 - Dolžina dneva 10.30 - Luna vzide 7.20 in zatone ob 19.11. Jutri, SREDA, 17. februarja 2010 SILVIN, PEPELNICA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,1 stopinje C, zračni tlak 1009,7 mb raste, veter 19 km na uro vzhodnik, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,1 stopinje C. 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. [I] Lekarne U Kino Do sobote, 20. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it KOPER - KOLOSEJ - 21.20 »Kapitalizem: Ljubezenska zgodba« 15.00, 16.50, 18.40 »Oblačno z mesnimi kroglicami«; 17.00 »Igričar«; 20.30 »Kje sta Morganova?«; 16.00, 18.00 »Alvin in veverički 2-3D«; 20.00 »Avatar-3D«; 19.00 »Julie & Julia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 20.00, 22.15 »Amabili resti«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Paranormal Activity«; Dvorana 2: 18.30 »L'eleganza del riccio«; 20.15, 22.15 »An Education«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 16.30 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«; 16.30 »Alvin Superstar 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.45, 22.10 »Amabili resti«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti voglio sposare«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Il concerto«; Dvorana 5: 20.20, 22.15 »Paranormal Activity«; 17.30 »Alvin Superstar 2«; Kinemax d'Autore: 17.30, 20.00, 22.00 »Wel- H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Valli-cula, 11) 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30 UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Domju. Rok za vpis zapade 1. marca 2010. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.3012.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.san-dorligo-dolina.it. M Izleti IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE s Krutom - od Kopenhavna slikovita vožnja z zgodovinsko ladjo do Osla - od 29. aprila do 2. maja. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Prispevki AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar-3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Scusa ma ti voglio sposare«; 16.30, 19.30, 22.00 »Amabili resti«; 15.50, 18.10 »Maga Martina e il libro magico del draghetto«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Paranormal Activity«; 19.30, 22.05 »Baciami ancora«; 16.00, 17.45 »Alvin Superstar 2«; 16.00 »Tra le nu-vole«; 15.50, 17.35, 19.00, 20.00, 21.00, 22.10 »Avatar-3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 19.50, 22.10 »Baciami an-cora«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti voglio spo-sare«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00 »A single man«; 22.00 »Soul Kitchen«. V spomin na Slavo Daneu darujeta Anica Bandelj in Bruna Štekar 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na dragega svaka in strica Ivana Drnovščka darujejo družine Vi-dali in Renčelj 100,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Graziello Gregorič darujeta Jasna in Rado 30,00 evrov za Zvezo vojnih invalidov. V spomin na očeta Livija V rusa (Mi-cio) darujeta Willy in Nevija 30,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI s Kon-tovela. V spomin na Fatino Škabar daruje družina Hrovatič, Repen št. 94, 15,00 evrov za vrtec A. Fakin na Colu. V spomin na Ivana Drnovščka daruje družina Gornik 20,00 evrov za Ml.p.s. in O.p.z. Slomšek iz Bazovice. V spomin na Ivana Drnovščka daruje Zora Ražem 25,00 evrov za Ml.p.s. in O.p.z. Slomšek iz Bazovice. V spomin na Ivana Drnovščka darujejo Ema ter družini Ban in Primosi 40,00 evrov za Ml.p.s. in O.p.z. Slomšek iza Bazovice. V spomin na Viktorja Maveza daruje Marija Krizmančič 15,00 evrov za Ml.p.s. in O.p.z. Slomšek iz Bazovice. Namesto cvetja na grob drage Fatine Škabar darujejo sestrične in bratranci Lidija in Piero, Paolo in Janko, Boris in Paolo, Roberto in Marta, Majda ter Zdravko 500,00 evrov za združenje Amici del Hospice Pineta del Carso v Nabrežini. t Zapustila nas je naša draga Lidia Carli por. Furlan Žalostno vest sporočajo mož Karlo, hči Damiana, zet Claudio, ljubljena vnuka Erik in Simon, mama Dragica, sestri Renata in Laura z družino ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v petek, 19. februarja, ob 12.30 iz mrtvašnice v ul. Costalunga v trebensko cerkev. Trebče, Repen, Trst, 16. februarja 2010 Draga nona Titi-Lidia! Tvoja dobrota in tvoj nasmeh bosta ostala za vedno v najinih srcih. Za vedno tvoja Erik in Simon Žalovanju družine se pridružujeta Marija in Mirko Purič Lidiji zadnji pozdrav. Mario, Gigi in Neva Čau teta Lidia. Dario, Dean, Tiziana, Ivana in Tessa Ob izgubi drage mame Lidie izrekamo hčerki Damiani ter ostalim svojcem naše najgloblje sožalje družina Mocor in kolektiv delavnice Mocor. Ob prerani izgubi drage mame Lidie sočustvujemo z Damiano in svojci Nataša in Barbara z družinama. Ob prerani izgubi žene Lidie izrekamo članu nadzornega odbora Karlu Furlanu občuteno sožalje. Upravni svet in nadzorni odbor Jusa Trebče Ob težki izgubi drage žene Lidie izrekata iskreno sožalje Karlu Furlanu, dolgoletnemu predsedniku in zvestemu pevcu, Društvo slovenskih lovcev FJK in Slovenski lovski pevski zbor "Doberdob" 10 Torek, 16. februarja 2010 TRST / Slovensko kulturno društvo Primorsko - Mačkolje vabi na tradicionalno otroško pustno rajanje ZA CLASBO BO POSKRBEL DJ DAMJAN» OTROKOM BO NA VOLJO SLADOLED! DANES* 16.2*2010 V SRENJSKI HIŠI V MAČKOLJAH S PRIČETKOM OB 17« URI Skd Tabor Danes, v torek, 16.2.Z010, med 16. in 19. v Prosvetnem domu na Opčinah. Velike in male maškare bo zabaval čarodej in animator Jole Cole. Vabljeni!!!! ¿j Čestitke Draga ALEKSANDRA, minilo je 50 let; naj bo tvoje življenje vedno obdano s petjem, naj te povsod spremlja nežna melodija življenja in naj v tvojem srcu bije ritem ljubezni! To ti želimo vsi pri MeMlPZ Trst. Na Prebenegu cerkveni ključar rojstni dan slavi. Vse, kar si sam želi, naj mu dobri Bog podeli. To mu želimo od krožka vsi. Ob rojstvu male NICOL se Društvo Rojanski Marijin dom veseli z mamico Saško, očkom Alfredom in bratcem Samuelom. Iskrene čestitke izreka tudi nonotom Majdi in Mari-nu, novorojenki pa želi, da bi zrasla v zdravo in pridno deklico. Katinarske novice so danes posebno vesele in tudi ptičice so pomemben dogodek zapele: moz, oče in nono Pepi Nadlišek zivljenjski jubilej ponosno praznuje in zbrano druzbo radostno navdušuje. 90x mu nazdravimo ljubeče in zelimo še mnogo zdravja in sreče. Slavica, Pavel, Rožica, Pina, Mauro, Leila, Mauro, Jelka ÜJ Obvestila KD FRAN VENTURINI PUSTOVANJE 2010 v domu A. Ukmar - Miro pri Domju: otroško pustno rajanje z glasbo v živo danes, 16. februarja, od 15. do 20. ure. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC vabi v Ljudski dom v Trebče na otroško pustno rajanje za otroke iz vrtca in osnovne šole danes, 16. februarja, od 15.30 do 19.00. Skupaj bomo preživeli živahen popoldan z dobro glasbo, animacijo, igrami, plesi in bogato loterijo. SKD PRIMOREC vabi v Ljudski dom v Trebče na pustni ples za srednješolce in 5. razrede osnovne šole danes, 16. februarja, od 20. ure dalje. Večer bo popestril DJ Diego Geri. Denarni prispevek vključuje eno pijačo. Na voljo bodo tudi pice in brezalkoholne pijače. Starši lahko pridejo po otroke ob 22.30. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj bo danes, 16. februarja, priredilo tradicionalno pustno rajanje v prostorih Srenjske hiše s pričetkom ob 17. uri. Za glasbo in prigrizek poskrbljeno. Vljudno vabljeni. SKD TABOR - PUSTNO RAJANJE danes, 16. februarja, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Posebni gost čarodej in animator Jole-cole. Vabljene male in velike maškare!!! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da danes, 16. februarja, pevska vaja odpade. V četrtek, 18. februarja, ob 20.30 pa bo seja odbora. UČENCI IN UČITELJICE OŠ F. MIL-ČINSKI obveščajo vaščane, da bodo danes, 16. februarja, koledovali po Lo-njerju. ZDRUŽENJE STARŠEV S PROSEKA IN KONTOVELA vabi otroke od vsepovsod na Maškarado, ki bo danes, 16. februarja, od 16. ure dalje v kontovel- ski telovadnici. Ob bogati loteriji in glasbi nas bo zabaval čarodej. Vstop prost. ŠZ BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje danes, 16. februarja, od 15.30 do 19.00 na Štadjonu 1. maja. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. Animacija, loterija in ples z ansamblom »Popusti«. V SREDO, 17. februarja, bo občinska knjižnica v Saležu zaprta. AŠD SK BRDI NA vabi člane, da se množično udeležijo 29. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva za »29. pokal ZSŠDI«, ki bo v soboto, 20. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 18. februarja, na tel. št.348-8012454 (Sabina). AŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, da se lahko do petka, 19. februarja, do 12. ure, vpišejo na 29. zamejsko smučarsko prvenstvo - Pokal ZSŠDI, ki bo v soboto, 20. februarja, v kraju Forni di Sopra. Tel. št. 040-220718, 3386376575 (Sonja) ali 040-213518, 3487730389 (Ennio). TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 19. februarja, ob 17. uri v dvorani Baroncini, zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Ugodje in zdravje - srečanje izven mesta, sigurni sprehodi med klopi in...volkovi«. Predaval bo naravoslovni zoolog dr. Nicola Bressi. Vabljeni so vsi! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Alberta išče ljubezen«, avtorici Isabel Abedi in Andrea Hebrock. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v soboto, 20. februarja, ob 11.40 v društvene prostore na stadijon 1. Maj. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zon-colanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki organizira v nedeljo, 21. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Tečaji: tel. 3475292058 (SK Brdina) ali 347-4421131 (Valentina Suber). Avtobus: 3488012454 (Sabina). SKD BARKOVLJE, Ul.Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 22. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Letos bo informativnega značaja. SRENJA BOLJ UNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2010/2011. Prošnjo naj oddajo v nabiralnik na sedežu Srenje do ponedeljka, 22. februarja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja letos, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Na-brežina - Nabrežina 102 (tel. 0402017375). SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 3555 pireja v petek, 26. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča predavanje »Trieste sopra e sotto« (Trst od zgoraj in od spodaj) - zgodovinsko, tehnično in zanimivo popotovanje skozi stoletja po tržaških ulicah in njegovem podzemlju. V italijanščini bo predaval, s pomočjo fotografskih posnetkov, inž. Sergio Ashiku. Vabljeni. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-letnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja. ob 20. uri. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel v Trstu obvešča, da je do zasedbe prostih mest v teku vpisovanje v otroške jasli za š.l. 2010/11 in sicer vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00. Vsako sredo od 12.30 do 13.30 si zainteresirani jasli lahko tudi ogledajo. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 040-573141. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se bo redna vadba pilatesa, za vse izkušene tečajnice, začela v torek, 2. marca, v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vadba bo potekala ob torkih in petkih. Vabljene. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 5. marca, na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 34. občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Batič iz Vipavske doline. Srečanje bo v petek, 12. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, ul. Donizetti št.3. Informacije: 040-370846. Prireditve NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki pusta obiskali naslednje vasi: danes, 16. februarja, Nabrežina Kamnolomi in Center. PUSTOVANJE BRIŠČIKI pod veliki ogrevanim šotorom na »rovni« pri centru Ervatti: danes, 16. februarja, ob 21. uri pustna zabava s skupinami »Mambo Kings«, »Ne me jugat«, »The Grinders« & »DJ Svizec by Deejay Time«. Pustovanje, ki ga prireja Glasbeno Kulturno društvo Druga-Muzika, ŠD Kontovel in FC Primor-je, je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. VABILO: dragi prijatelji vaščani, pustne šjeme, vsi veseljaki od blizu in daleč - iz vseh vasi, od povsod, kjer se največji praznik v letu pust slavi. Vabimo vas, da se na pepelnico, v sredo, 17. februarja, od 18. do 20. ure v Štalci v Šempolaju dobimo in se od šempo-lajskega pusta 2010 »Pikota Pokota«, z veselo pesmijo in glažem vina poslovimo. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo na sledeče prireditve v mesecu februarju. V petek, 19. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, odprtje razstave »Marjo Sosič in njegove skulpture; sobota, 20. februarja, ob 20.30 v dvorani Športnega centra AŠD Zarja osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa; nedelja, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu, »Vklesano v kamen - kamnita dediščina Krasa«; četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi, »Srečanje s knjigo«. SKD TABOR v sodelovanju z Društveno gostilno na Opčinah vabi v sklopu pobude Prešerno skupaj v petek, 19. februarja, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na odprtje razstave »Mario Sosič in njegove skulpture«. Na večeru sodelujeta MoPZ Tabor in ansambel Uopenska mularija. PREŠERNO SKUPAJ - SKD Lipa in kulturna društva vzhodnega Krasa vabijo v soboto, 20. februarja ob 20.30 v dvorano športnega centra AŠD Zarja v Bazovici na osrednjo prešernovo proslavo Vzemi me Prešerno ... France Prešern ... poezija ... erotika, v izvedbi igralca Jozefa Rapoše in tria tri-Forma. Prešerno vabljeni! DRUŠTVI ROJANSKI MARIJIN DOM IN ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z Glasbeno matico vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 21. februarja, ob 17.uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Nastopili bodo gojenci Glasbene Matice, re-citatorji in Mešani pevski zbor Devin-Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča. Slavnostna govornica bo Evelina Umek. KD IVAN GRBEC, PD Kolonkovec in Dom Jakob Ukmar vabijo na Dan slovenske kulture v nedeljo, 21. februarja, ob 16. uri na sedeži Kulturnega društva Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Nastopajo: OV I. Grbec, OŠ I. Grbec in Marica Gregorič Stepančič, dramski igralec in režiser Bojan Ma-roševič, pianistka Alenka Cergol, ŽPS I. Grbec pod vodstvom Marjetke Po-povski, slavnostni govornik pisatelj Boris Pahor. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi v nedeljo, 21. februarja, ob 17. uri v dvorano Srenjske hiše na prireditev »Naš skupni dom«, posvečeno 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli. Program bosta sooblikovala godalni kvartet Podokničarji in MePZ Mačkolje, priložnostno misel bo podal David Bandelj, pesnik in asistent za književnost na novogori-ški univerzi. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v torek, 23. februarja, ob 20. uri v galerijo Narodnega doma v Trstu, na odprtje fotografske razstave Blaža Župančiča »Abeceda«. BAMBIČEVA GALERIJA do 26. februarja bo na ogled razstava akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hla-vaty - Oče in sin«. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Ogled od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksan-drinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. SPDT vabi v petek, 26. februarja, v razstavno dvorano Zadružne kraške banke na Opčinah na stereoskopski sprehod po gorskem svetu. Predstavo bodo oblikovali člani Stereoskopske-ga društva iz Ljubljane. Pričetek ob 20.30. S Poslovni oglasi TISA D.O.O. Nega (obrezovanje) okrasnih dreves po principih ar-boristične stroke. Posek dreves v vseh situacijah. Obrezovalci-ple-zalci, diagnostika, svetovanje. Dve avtodvigali. 20 letna tradicija. Kontakt: Tisa d.o.o., Ižanska cesta 213, Ljubljana, 00386-(0)41-714883 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali hišna opravila. Tel. 040251062. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, enkrat tedensko. Klicati v večernih urah na tel. št. 327-9969360. KIA SORENTO 2.500 TDCI december 2006 v odličnem stanju, full optional, nove gume, prodam po ugodni ceni. Za stik: 348-2666220, med 17.30 in 19. uro. PRED DNEVI sem izgubil denarnico. Zanimajo me dokumenti, zato lepo prosim najditelja, naj pokliče na tel. št.: 040-213282. PRODAJAM kanele po ugodni ceni. Tel. št.: 040-232209. PRODAJAM EKSTRADEVIŠKO OLJČNO OLJE sorte belica po ugodni ceni. Poklicati na tel. št. 366-1528715. PRODAM 9.000 dvojnih zidakov po zelo ugodni ceni: 2.000,00 evrov. Tel. št.: 334-3769314. PRODAM dvonadstropno hišo v Se-sljanu - 270 kv.m., teren 800 kv.m., 4 sobe, 3 kopalnice, kuhinja, velika dnevna soba, taverna, garaža, pralnica. Cena 650.000,00 evrov. Tel. št.: 339-7726108. PRODAM vino cabernet in vino za kis po ugodni ceni. Tel. 347-3203527. V MAČKOLJAH prodajamo dvonadstropno hišo, pribl. 100 kv.m, dvorišče z garažo in z vrtom. Cena: 220.000 evrov. Tel. 040-231054 (od 12. do 17. ure). ZELO LEPE MLADIČE mešance pasme setter-ptičar prodajamo po ugodni ceni. Tel. 347-2511947. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. 320-2842698. H Osmice IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico ter nudi domač prigrizek. Vabljeni. OSMICO V ŠKEDNJU - Ul. Soncini 112 je odprla Kmetija Debelis. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 338-8804089. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. Naš pogovor: Predsednik SK Devin Dario Štolfa postavlja v ospredje tekmovalno dejavnost Kras Koimpex tudi na povratnem derbiju boljši od San Luigija Jadranovi košarkarji proti Padovi prekinili zmagoviti niz Arrigonijeva Triestina do zmage Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika zoi 2010 v vancouvru - Prve medalje Italija? Ne, FJK! POGLED Z VEJE Vse je treba plačevati Marij Cuk_ Na olimpijskih igrah so v teh prvih dneh dogajanja na sporedu same take panoge, za katere živ krst ne ve, da sploh obstajajo. Razen seveda tistih, ki tekmujejo in skromnega števila njihovih najožjih sorodnikov. Nestrpno pričakujem še turnir v cur-lingu, kije na igrah v Turinupo-stal svetovni hit. Kmalu za tem, vse do danes, je šel spet v pozabo. Spominjam se, kako je bilo v dvorani v Pragelatu: koncentrirani kurlingaši in kurlingaške, prve dni na tribunah šoloobvezna mularija, pozneje pa čedalje več tako imenovanih odraslih. Curling je namreč zelo preprost šport, baje da je njegova zibelka na Škotskem, ko so po ledu metali kamnite plošče in se skušali čim bolj približati balinu. Ni pa seveda znano, kdo je bil balin: ali manjši kamenček ali vaški norček... Moj interes za to balinanje ali bližanje na ledu pa je čisto praktične narave: že dolgo iščem čistilko oziroma čistilca (sem namreč za enakopravnost med spoloma), v curlingu pa tako spretno vihtijo z metlami... Šalo v stran. Olimpijske igre nas spet opozarjajo, da šport ni le sinonim za nogomet, motociklizem, formulo ena in ostale panoge, kjer se pretaka milijonski denar. Šport je več od tega, več od svežnjev evrov. Je človekova zmogljivost premagovati in nadgrajevati lastne meje, presegati doseženo, izgorevati za dosego ciljev in pri tem iztrošiti zadnje atome moči, dajati celotnega samega sebe ideji. To je gonilo vsakega športnika, vsakega pravega človeka, pa naj deluje na področju hitrostnega drsanja na ledu ali v rudniku (čeprav je razlika, že zaradi žuljev, precejšnja, a gre za princip; no, ja, principi in heroji naseljujejo pokopališča, boste rekli...) Tudi mi imamo v tem smislu vsak dan svoje olimpijske igre, saj se kot posamezniki in skupnost borimo za golo preživetje. Kot posamezniki zato, ker je vsak dan slabše, recesija je kot rja, ki razjeda žepe, davčni vijak je čedalje bolj bodičast, podaljšuje se obdobje, ko delamo le za državo. Kako naj preživimo, kaj prihranimo, si privoščimo? Saj nam vse skupaj z veliko domišljije tudi uspeva, tako kot celotni manjšinski skupnosti, ki se prav tako bori in znoji za golo preživetje. Že to, da deljujejo naša društva in ustanove je stvar zlate kolajne. Nagrade pa ni od nikoder. Mogoče pa nam jo bosta vzajemno podelila Pahor in Berlusconi. Eh, pesnik Kajuh je imel vizionarski privid, ko je napisal "samo milijon nas je". Da, samo milijon evrov... pa bi bilo. No, bomo videli - so rekli tisti, ki žal ne vidijo. Pa saj je čas pusta in pu-stovanj. Morebiti gre za trenutne norčije, potegavščine, neuravnovešenosti. A ko bi bilo tako, bi pust trajal celo leto, saj v tej naši državici ne mine dan, ko ne bi iz grma skočila kaka afera ali vsaj škandalček. Tega smo se že tako navadili, da smo popolnoma ravnodušni nad vsem, nič se nas več ne prime, vsega je preveč! A mi bomo, kot vselej v tej rubriki, pustili senčne strani družbenopolitičnega odra vnemar in se resnega obraza spet vrnili k olimpijskim igram. Še dobrih deset dni jim bomo sledili. Sledili? Kako pa? Igre so tokrat za ne-spečneže, povrh pa je televizijski prenos skromen, razen če ne plačamo posebne kartice. Plačamo, plačamo, plačamo, plačamo... V tem svetu je treba vse plačevati! Italijani so na olimpijskih igrah v Van-couvru že prebili led, čeprav na najžlaht-nejšo kolajno še čakajo. Najbolj bleščečo, srebrno, jim je včeraj med tekači na 15 km priboril veteran Pietro Piller Cottrer, po rodu iz Sappade. Prvo - bron - je dan prej osvojil tekmovalec iz Paluzze, mladi nordijski kombinatorec Alessandro Pittin (na sliki). Oba pripadata smučarski zvezi iz naše dežele. Do brona se je dokopal tudi veteran sankaških stez Armin Zoeggler. Nekaterim od adutov odprave, hitrostnemu drsalcu Enricu Fabris, smukaču Wernerju Heelu, tekačici Arianni Follis pa je že spodletelo. Z napovedanim največjim dometom 16 kolajn torej ne bo nič. Včerajšnji dan naj bi bil obetaven tudi za Slovenijo, pa ni bil. Petra Majdič se je teku na 10 km preprosto odpovedala, ker je ocenila, da zaradi mokrega snega ne more konkurirati za kolajno, smukača Jerman in Šporn pa pritiska in objektivno prevelikih pričakovanj niso vzdržali. Šprint Majdičeve in nastopi Tone Maze še prihajajo. Je pa kolajno že osv-joila Hrvaška, v biatlonu z nepoznanim Ja-kovomom Fakom. fr Peter Povšič NEMOGOČI PAR ! Katerina Citter in Christian Leghissa ŠPORTNA KRIŽANKA /^13 c Pust / 22 Bliža se kolesarska trofeja ZSŠDI Na 15. strani Albert Kerpan (Mladina) 3. na deželni tekmi FISI Na 15. strani Poraz Poletovih hokejistov v Laciju Na 15. strani Krasove pingpongašice zelo blizu A1-lige Na 22. strani 12 Torek, 16. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI nogomet - V 25. krogu B-lige Obvezne točke Triestine proti pepelki Salernitani V Salernu sta v polno zadela Siligardi in Testini - Gostitelji zgrešili enajstmetrovko Salernitana - Triestina 1:2 (0:2) STRELCI: Siligardi v 35. in Testini v 39. min. iz 11-m, Caputo v 79. min. SALERNITANA: Polito, Kyria-zis, Stendardo, Peccarisi, Balestri, Montervino, Jadid (Cozza), Soligo, Merino, Fava, Dionisi. Trener: Cero-ne-Grassadonia. TRIESTINA: Calderoni, Nef, Cottafava, Scurto, Colombo, Siligardi (Pani), D'Aversa, Gissi, Testini, Pas-quato (Šedivec), Godeas (Della Roc-ca). Trener: Arrigoni. SALERNO - Triestina je v go-steh (prvič letos) proti zadnjeuvršče-ni Salernitani odnesla domov zlata vredne točke, ki so bile v boju za obstanek tudi obvezne. Novi trener Daniele Arrigoni je tako svoj krstni nastop na klopi tržaškega moštva opravil z odliko, čeprav so gostitelji z golom enajst minut pred koncem znova »odprli« srečanje. Vse le ni šlo tako gladko. V uvodnih minutah je Salerni-tana imela na razpolago enajstmetrovko: Nef je precej nerodno s prekrškom zaustavil napadalca Salerni-tane in sodnik je pokazal na belo točko. Kazenski strel je zelo slabo streljal Fava. Žogo je brez večjih težav ubranil vratar Calderoni, ki je sinoči igral zelo dobro. Okrog 25. minute se je Triestina prvič resneje približala domačim vratom. Streljal je Pasqua-to, žoga pa je šla mimo vratnice. V 34. minuti bi Salernitana kmalu povedla z Dionisijem, ki je neverjetno zgrešil lepo priložnost. V naslednji akciji pa je bil na nasprotni strani z močnim diagonalnim strelom natančen Sili-gardi. Štiri minute kasneje je bilo že 2:0. Po prekršku nad Godeasom v kazenskem prostoru je bil z bele točke natančen kapetan Emiliano Testini (na posnetku). Prvi polčas je končal s protesti domačih navijačev, ki so zmerjali nogometaše Salernitane. Zaradi domačih navijačev je moral sodnik za nekaj minut prekiniti tekmo, saj so s tribune metali na igrišče dimne bombe in raznorazne pred- £ tt? tfO&S.I : W p mete. V nadaljevanju je bila tekma precej dolgočasna. Salernitana se je Triestininim vratom nevarno približala v 57. minuti, ko je branilec Trie-stine preusmeril žogo v kot. V 79. minuti je Salernitana zmanjšala zaostanek. Obramba Trie-stine je nerodno posredovala, kar so gostitelji lepo izkoristili. Nekrivega Calderonija je premagal Caputo. Do konca tekme pa se rezultat ni spremenil, čeprav je Salernitana neuspešno poskušala izenačiti. Vrstni red: Lecce 46, Sassuolo 45, Cesena, Grosseto, Ancona 40, Brescia 39, Empoli 37, Modena 36, Torino, Frosinone 35, Ascoli, Galli-poli 33, Vicenza, Albinoleffe 32, Cro-tone 31, Cittedalla, Triestina 30, Reg-gina 29, Padova, Piacenza 27, Man-tova 26, Salernitana 15. Prihodnji krog (v soboto): Triestina - Cesena. TROMBETTA - 47-letni furlanski trener Maurizio Trombetta, ki je leta 2008 vodil romunski Cluj v ligi prvakov, bo odslej vodil ekipo mladincev (prvenstvo primavera) Reggi-ne. VIAREGGIO - V finalu turnirja mladincev v Viareggiu je Juventus s 4:2 premagal Empoli. nogomet - A-liga Reja uspešen, Roma »caput mundi« ROMA CAPUT MUNDI - V tem krogu je bil Rim v središču pozornosti. Izkazali sta se tako Roma kot Lazio. Pri nas je bil najbolj pod drobnogledom krstni nastop na klopi Lazia ločniškega trenerja Edyja Reje. Lazio je bil pred to tekmo v hudi krizi, a očitno Reja zna igrati na prave strune in belomodri so v Parmi doživeli preporod. Zaigrali so odlično in na papirju boljšega tekmeca premagali z 2:0. Reja je zaupal nekaterim igralcem, ki jim predhodnik Ballardini ni zaupal. Ledesma je bil tako med najboljšimi na igrišču. V Splitu so navijači Rejo prosili, naj ostane, ker je Hajduk potegnil ven iz zelo težke situacije; bomo videli, če mu bo uspelo utišati tudi vročekrvne navijače Lazia. Na tej tekmi pa so morda prvič uporabili res prestrogo pravilo, da nespoštljive izraze o bogu kaznujejo z izključitvijo. Skupil jo je Jimenez, ki je prisilil soigralce, da so v že težki situaciji (Parma je izgubljala z 1:0) igrali do konca tekme z možem manj. Nedvomno so kletvice nesramno početje, vendar odkrito povedano bi raje videli, da bi bolj strogo kaznovali nekatere grobe prekrške, ki lahko nasprotniku povzročijo hude poškodbe. Roma je že v soboto s 4:1 odpravila Palermo in tako nanizala že dvajseto tekmo brez poraza, štirinajsto v prvenstvu (istočasno gre za šesto zaporedno zmago). Z zmago se je Roma približala Interju, saj so se črnomodri v Neaplju pred nabito polnimi tribunami morali zadovoljiti z neodločenim izidom. Zdaj znaša razdalja med tema dvema ekipama 7 točk, 29. oktobra, ko je Roma zadnjič v prvenstvu izgubila (2:1 v Vidmu), pa je bilo stanje na lestvici sledeče: Inter prvi z 22 točkami (in tekmo manj), Roma 14. z 11! DO ZMAGE S POLEMIKAMI - V tretje gre rado. Po dveh neodločenih izidih je nov trener Juventusa Alberto Zaccheroni le slavil. Črnobeli so na domačem terenu premagali Genoo s 3:2, a ni šlo brez polemik. Odločilni gol je namreč Juventus dosegel z 11-metrovke, čeprav je bil (sumljiv) prekršek Papastathopulosa storjen zunaj kazenskega prostora. Po več kot treh mesecih se je znova vpisal med strelce Amauri. SPEKTAKEL BREZ GOLOV - Na nedeljski večerni tekmi številni gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili stadion San Paolo, niso videli golov, a so uživali ob zelo lepi tekmi, med ekipama, ki nista slučajno na vrhu oziroma tik pod vrhom lestvice. Tako Inter kot Napoli sta tekmo poskušali zmagati, vsak napad pa se je izjalovil zaradi odličnih posegov vratarjev ali smole v obliki prečke ali vra-tnice. Okvir vrat je odbil strele Ham-šika, Muntarija in Quagliarelle. UDINESE V ŠKRIPCIH - Z včerajšnjimi izidi so lahko v taboru Udi-neseja le delno zadovoljni, saj ohranjajo točko prednosti nad Livornom. Zmaga Lazia v Parmi je sicer nepričakovana, a po kakovosti igralcev Rimljani ne sodijo v boj za obstanek. Zmaga Siene proti Chievu znova vključuje v igro za obstanek Toskan-ce, ki pa nimajo veliko možnosti, da bi lahko poskrbeli za preobrat. V dveh dvobojih za obstanek pa beležimo zelo pomembno zmago Bologne v Li-vornu in neodločen izid med Catanio in Atalanto. DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 24. KROGA - Cagliari - bari 3:1, Catania - Atalanta 0:0, Chievo - Siena 0:1, Juventus - Genona 3:2, Livorno -Bologna 0:1, Milan - Udinese 3:2, Na-poli - Inter 0:0, Parma - Lazio 0:2, Roma - Palemro 4:1, Sampdiria - Fioren-tina 2:0. VRSTNI RED: Inter 54, Roma 47, Milan 45, Napoli in Sampdria 39, Juventus 38, Palemro 37, Cagliari in Genoa 35, Bari 32, Fiorentina 31, Parma 30, Chie-vo 29, Bologna 28, Lazio 25, Udinese in Catania 24, Livorno 23, Atalanta 21, Siena 16. KOŠARKA A-liga IZIDI 18. KROGA: Montegranaro -Cantu 77:71, Cremona - Ferrara 82:83, Avellino - Rim 74:56, Neapelj - Bologna 46:117, Teramo - Siena 75:79, Pesaro -Treviso 84:94, Milan - Caserta 85:94, Biella - Varese 88:96. VRSTNI RED: Siena 36, Milan in Caserta 24, Avellino, Montegranaro in Bologna 22, Cantu 20, Rim in Treviso 18, Teramo, Biella in Varese 16, Pesaro 12, Cremona in Ferrara 10, Neapelj -8. ODBOJKA A1-liga IZIDI 24. KROGA: Forli - Monza 0:3, Modena - Trento 3:2, Verona - Piacen-za 33:1, Latina - Macerata 1:3, Pineto -Treviso 0:3, Taranto - Vibo 3:2, Loreto - Perugia 0:3, Cuneo je bil prost. VRSTNI RED: Trento 57, Cuneo 51, Piacenza 48, Treviso 46, Macerata 45, Modena 42, Monza 40, Verona 38, Perugia 29, Vibo 27, Taranto 25, Latina 19, Forli 17, Loreto 14, Pineto 6. VATERPOLO A2-liga IZIDI 9. KROGA: Chiavari - Camogli 9:8, Bergamo - Torino 10:8, Pall. Ts - Vi-gevano 13:10, Brescia - Bologna 7:10, Quinto - Padova 5:6, Modena - Como 6:6. VRSTNI RED: Padova 22, Camogli 20, Quinto 19, Bergamo 18, Torino in Brescia 15, Bologna 14, Vigevano in Pall. Ts 10, Chiavari 8, Modena 3, Como 1. ROKOMET A1-liga IZIDI 16. KROGA: Mezzocorona -Prato 41:29, Intini Noci - Bocen 29:26, Girgenti - Brixen 30:30, Pall. Trieste -Castenaso 35:20, Ambra - Meran prel., Pressano - Romagna prel.. VRSTNI RED: Bocen 38, Pall. Ts 35, Mezzoco-rona 33, Prato 29, Brixen 26, Intini Noci 25, Pressano 21, Girgenti 20, Meran 18, Ambra 13, Romagna 8, Castenaso 6. odbojka - Televita TS Volley 2010 Brez sprememb Krajši konec so v zadnjem krogu potegnili tudi vsi direktni tekmeci v boju za obstanek Poraz v Trstu proti drugo uvrščenemu Monseliceju za odbojkarje Televite TS Volley 2010 ni pustil posledic na prvenstveni lestvici B2-lige. Minuli krog je bil namreč v znamenju pričakovanih izidov in kratek konec so potegnili tudi vsi direktni konkurenti ekipe Sloge Tabor. Le praktično že izpadla Loreggia je povsem nepričakovano odtrgala točko Motti, z njo pa si bo kaj prida malo pomagala. Čeprav je bil nasprotnik objektivno močnejši, so varovanci trenerja Frana Drasiča pokazali v soboto manj kot je bilo pričakovati, saj so igrali slabše kot teden dni na gostovanju pri vodilnem Mestrinu. V povprečju so si privoščili skoraj deset napak na set, kar je seveda proti tako močnemu nasprotniku usodno. Trener je poskušal z menjavami ustaviti nasprotnikov »stroj«, vendar mu to ni uspelo (Peter Špa-capan je dosegel svojo prvo točko v letošnjem prvenstvu). Po nekaj tednih odsotnosti je spet igral tudi Ambrož Peterlin. Ker je celo igral na krilu, pomeni, da je poškodbo kolena saniral, to pa je za ekipo dobra novica pred naslednjimi nastopi. Gostovanje pri ekipi Volley Rosa' sodi še med težje, naslednji domači nastop proti Sisleyju pa je v boju za obstanek že izjemno pomembne ali morda celo odločilen. Izidi 15. kroga: Volley Biancade -Cles 0:3, Metallsider Trento - Volley Rosa' 3:1, Futura Cordenons - Trentino Volley 3:0, Sosley TV - Mestrino 0:3, Televita TS Volley 2010 - Monselice 0:3, Loreggia - Motta 2:3, Sarmeola - VBU Videm 3:1. Vrstni red: Mestrino 43, Monselice 39, Sarmeola 33, Cordenons 29, Motta in Metallsider 27, Cles 26, Rosa' 23, Trentino 20, Sisley TV in Televita TS Volley 2010 14, VBU Videm 12, Binacade 5, Loreggia 3. Prihodnji krog (20.2.): Sisley - Metallsider, Trentino - Cles, Volley Rosa' - Te- košarka - AcegasAps Ko se nasprotnik odpove skoku pod košem Igralci Televite v soboto niso bili kaj prida razpoloženi kroma levita TS Volley 2010, Mestrino - Loreggia, Motta - Cordenons, VBU Videm - Biancade, Monselice - Sarmeola. Top scorerji tedna: Corazza 16, Mari 12, Slavec in A. Peterlin 5. Skupno Televita po 15. krogih: Corazza 296, Mari 198, Slavec 98, Bassi 89, Kante 42. AcegasAps je z napovedano domačo zmago proti pepelki Jesolosan-dona vknjižila že tretjo zaporedno zmago in se povzpela na začasno deseto mesto. Bernardijeva ekipa je sedaj le še štiri točke od osmouvrščenih in bi se s kakim podvigom v gosteh lahko še vključila v boj za končnico. Možnosti so tačas še zelo skromne, vse pa bo bolj jasno verjetno že v naslednjih dveh krogih, ko odhajajo Tržačani na dve zaporedni težki gostovanji v Trento in Ve-rono. A tudi v nadaljevanju ne bo prav lahko, saj bodo igrali samo z ekipami iz gornjega dela lestvice. Nedeljska tekma je bila, kot predvideno, monolog domače ekipe, Ki je takoj prevzela vodstvo, ki ga skromni gostje niso nikoli resneje ogrožali. Dokler je 40-letni Massimo Guerra zadeval mogoče in nemogoče, se je vrtela razlika med ekipama okrog 10-12 točk, ko pa so veteranu zmanjkale moči, ni bilo več pomoči. Trener nasprotnikov To-niolo se je tako bal tržaškega protinapada, da je svojim možem zaukazal, naj se po metu takoj vrnejo v obrambo. Tako smo bili proiča dokaj nenavadni situaciji, da v večini napadov ni nihče od gostov skušal ujeti odbito žogo v napadu (na koncu so jih zbrali samo 7, domačini pa kar 10 več). Kot razlog za poraz pa ne morejo navesti odsotnosti strelca Carniata, saj je tudi domača ekipa igrala brez Benevellija in s Cigliani- jem ter Marisijem, ki še nista povsem nared po utrpelih poškodbah. Svoj veliki dan pa je doživel Colli, ki s skoraj brezhibnim nastopom (31 točk, 11:15 za 2 točki, 2:2 za tri, 11 skokov. 4 pridobljene žoge) bil za nasprotnike nere-šljiova uganka. Nedeljski izid: AcegasAps - Je-solosandona 100:76 (28:19; 49:42; 79:57) AcegasAps: Benfatto 18, Colli 31, Scarponi 12, Lenardon 2, Bocchini 12; Spanghero 12, Cigliani, Crotta 10, Ma-risi 3, Benevelli n.v.,trener Bernardi. Je-solosandona Bk : Guerra 26, Gallina, Facco, Agostinetto 11, Montino 16, Vil-lalon 2, Cagnin 12, Cescon 5, Lazzaro 4, Olivetto, trener Toniolo. Izidi 21.kroga: Ozzano - Riva del Garda 77:52; Verona - Trento 60:59; AcegasAps - Jesolosandona 100:76; Castelletto Ticino - Omegna 95:93; Fi-denza - Osimo 89:71; Fortitudo - Mon-tecatini 105:73; Brescia - Forli 67:90; Treviglio počival. Vrstni red: Fortitudo Bologna 38, VemSistemi Forli 36, PentaGruppo Ozzano 34, Tezenis Verona in Bitum-calor Trento 24, Co.Mark Treviglio in Centro del Latte Brescia 22, Paffoni Omegna in Nobili SBS Castelletto Ti-cino 20, AcegasAps Trst 16, Agricola-Gloria Montecatini, Siram Fidenza in Edilcost Osimo 14, Cartiere Riva del Garda 10, Jesolosandona Bk 0. Marko Oblak / ŠPORT Torek, 16. februarja 2010 13 naš pogovor - Predsednik SK Devin Dario Štolfa Privablja dober servis, ne pa cena Organizatorji letošnjega 29. Zamejskega prvenstva, ki bo v soboto v kraju For-ni di Sopra, bo SK Devin. Predsednik Dario Štolfa nam je potrdil, da priprave že potekajo. Vaša primarna dejavnost je v tem obdobju smučanje, kjer gojite tekmovalno dejavnost in smučarsko šolo. Kaj je za vas pomembnejše? Pomembna je prav gotovo tekmovalna dejavnost: smo smučarski klub, ki goji tekmovanje. Šola smučanja pa je pogoj za delovanje tekmovalnih skupin: sprva zato, ker so lahko tečajniki bodoči tekmovalci. Pomembno je, da so tekmovalne skupine dovolj številne, saj v nasprotnem primeru nastopijo težave pri organizaciji tekem, prevozov in s stroški. Hkrati pa šola smučanja omogoča finančno pomoč tekmovalni dejavnosti. Samo s prispevkom staršev delovanje ni mogoče; klub lahko z ostankom, ki ga dobi od tečajev, finansira tekmovalne skupine, trenerja, kole in pa kombije. V vaši občini deluje tudi drugi italijanski klub Sci club 70. Kaj to pomeni za vas? Že dolga leta sodelujemo. Že peto leto prirejamo skupaj projekt Šola šport, v katerega so vključene vse slovenske in italijanske šole iz devinsko-nabrežinske občine. Osnovnošolce učimo smučanje na plastični progi in na snegu. Sodelovanje se nadaljuje tudi na ravni klubov. Že več let koristimo plastično progo v Nabrežini, kjer prirejamo jesenske tečaje, tako da otroke že pripravljamo za delo na snegu. V vaših smučarskih tečajih se zbira veliko otrok, med njimi je čedalje več italijansko govorečih otrok. Kako si to razlagate? Večinoma so to italijansko govoreči otroci, ki pa obiskujejo slovensko šolo v Romjanu. Mi poučujemo sicer v slovenskem jeziku. Kljub konkurenčnemu klubu zbirate res veliko število otrok. Koliko na to vplivajo cene? Resnost, kvaliteta učiteljev in nasploh dober servis (odborniki so vedno prisotni na terenu) so odločilne za tako zanimanje, ne pa cene. Upam si trditi, da smo celo dražji kot italijanski Sci club 70, ljudje pa se vseeno raje odločajo za naš klub, ker so zadovoljni. Ob zaključku tečajev pripravimo nagrajevanje in društveno tekmo, vsem pa nu- dimo tudi najem opreme po ugodni ceni. Za ljudi je vse to zelo pomembno. Če se povrnemo na tekmovalno dejavnost, ste letos začeli logistično sodelovati z Brdino. Je to sodelovanje zaživelo ali so že težave pri usklajevanju? Sodelovanje se razvija. Je pa to šele prva sezona, zato bomo na koncu leta skupaj ponovno sedli in skušali morebitne napake popraviti in sodelovanje še razviti. Trenerji zdaj sodelujejo na treningih in tekmah, kolikor pač morejo. Vsekakor menim, da je izkušnja pozitivna - že samo širjenje prijateljstev je dobro. Ob tem v vašem društvu delujeta še planinska in kolesarska sekcija. Lani je pri kolesarstvu tekmovalo pet otrok. Ste že razmišljali o letošnji sezoni? Prejšnji teden smo imeli sestanek. Kaže, da bo letos tekmovalo deset otrok. To nas že veseli in upamo, da bo to nadaljnji trend. Zakaj pa je zanimanje upadlo? Kolesarstvo je zahteven šport. Starši so zaskrbljeni tudi zato, ker mladi trenirajo na cestah, zato raje vpisujejo otroke k športnim dejavnostim, ki so v telovadnici, torej na suhem, varnem in pokritem. Večinoma se odločajo za ta šport tisti starši, ki so bili tudi sami kolesarji. So »novi« kolesarji člani smučarske sekcije? Ne. Smučarji imajo že natrpan program. Bolj primerna se mi zdi povezava med smučarskim tekom in kolesarstvom ... Vendar je to le moja ideja ... V intervjuju za nas ste pred časom povedali, da se boste usmerili v gorsko kolesarstvo. Drži? Tako je, saj gorsko kolesarstvo privablja več ljudi. Med začetniki bomo imeli letos še kolesarja, ki bo tekmoval v cestnem kolesarstvu. Društvo vodite od leta 2000. Kaj se je spremenilo v tem desetletju v vašem društvu? Večjih sprememb ni bilo. Društvo se je dobro razvilo; kot ostali smo imeli vzpone in padce, pa tudi nekatere uspehe, na katere smo ponosni. Menim, da odbor dela dobro. Letos nam zapade mandat: videli bomo, ali nam bodo člani še zaupali. Boste še kandidiral za predsednika? Če bodo to želeli člani, bom funkcijo spet sprejel. Ali imate mlade v odboru? Pred dvema letoma smo sestavili manjši odbor z devetimi odborniki, vključno s predsednikom. Ugotovili smo, da smo v manjši skupini bolj operativni. Mladih v tem odboru pa ni. V klubu imajo druge zadolžitve: so učitelji, trenerji ali pa spremljevalci. Kako pa bi ocenil naše športno gibanje v tem desetletju? Osredotočil se bom na smučarsko gibanje. V zadnjem desetletju, in že nekoliko prej, se je dejavnost zelo razvila. Kvaliteta naših tekmovalcev vseh kategorij se je povišala, kar pomeni, da so vsi klubi dobro delali. Tudi dejstvo, da imamo v naši skupnosti toliko učiteljev smučanja, je dokaz, da so vsi klubi vlagali v znanje bodočih kadrov s kvalitetnim učenjem smučanja. Pozitivno noto lahko pripišem tudi organizacijski ravni vseh klubov: sodimo namreč med najboljše v deželi. Kljub pozitivnemu trendu pa se moramo seveda zavedati, da imamo pri nas določene limite in da najbrž ne bomo dobili državnega reprezentanta. Imate še kak kratkoročni ali dolgoročni načrt? Letos želimo, da bi se eden ali dva tekmovalca uvrstila na državni finale Ostržka na smučeh. V najmlajših kategorijah dosegamo v deželi že dobre rezultate. Hkrati pa upam, da bo v tekmovalno skupino pristopil tudi kak tečajnik. Ne da bi nikogar prikrajšal, naj povem, da pri Devinu podpiramo predvsem mladinsko dejavnost. Prav zato trenira naš glavni trener najmlajšo skupino. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR Športni uspeh? Igranje rokometa s krasovkami v B-li-gi- Najljubši športni mentor? Joži Peterlin. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Prejšnji teden, ko sem igrala nogomet s sinom. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Zelo malo, pač ko imam čas. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Zelo sem navijala za skakalca Primoža Ulago. Moj najljubši klub je Fiorentina, in ko gre za reprezentance, navijam za Slovenijo. Če pa ta ne igra, navijam po načelu »naj zmaga najboljši«. Športnik med kolegi? Če se za kolege upošteva kralje, bi omenila monaškega princa Alberta. Če pa govorimo o kolegih na RAI-u, bi rekla Nastja Milič. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? Šla bi s hčerko in sinom, ki bi si z vstopnicama ogledala tekme, jaz pa bi ju čakala pred vrati. Športna kultura: kakšne barve je majica vodilnega na kolesarski dirki po Franciji? Rumena? Pravilno. Poznate Christiana Leghis-so? Ja, vem, da je gorski kolesar. (pv) s M » .cs to Študijski uspeh? Matura na »strokovni« z oceno 56/60. Štejem med študijske uspehe tudi trenerske izpite. Najljubši učitelj ali profesor? V šoli Marta Vižintin, pri glasbi Edvin Mokole. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Rad grem na predstave amaterskih gledaliških skupin. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Dokler ne preberem Gazzette dello Sport, ne grem v službo. Sicer berem druge dnevnike in revije o kolesarstvu. Najljubša glasba, knjiga, film? Najraje imam narodno zabavno glasbo, med filmi, ki sem jih videl v zadnjem času, mi je bila všeč zgodba o psu Hachi-ku, najljubša knjiga pa je Ljubezen in duhovna rast Morgana Scotta Pecka. Intelektualec v tvojem športu? Marco Pinotti, ki je prišel do reprezentance in je hkrati inženir. Če se ne motim, tudi poučuje. Dobiš vstopnici za ogled Louvra. S kom greš v Pariz? S punco. Bi pa rad vzel s sabo tudi nečakinji. Splošna kultura: kaj sledi pustu po krščanski tradiciji? Pepelnična sreda in post. Pravilno. Poznaš Katerino Citter? Je kraljica Kraškega pusta Kata Cavata. (pv) »Kdaj sem se zavedel, da sem dobil kolajno? Po cilju, saj nisem vedel, ali sem tretji ali četrti.« (Alessandro Pittin, 14. 2.) »Olimpijska ideja mlade športnike vzgaja k strpnosti in boljšemu svetu, a bo zaživela šele, ko olimpijskih iger ne bo več.« (dr. Milan Hosta, Dnevnikov Objektiv, 13. 2.) »Ko pokličeš domov in slišiš, kako te Michele s svojim glaskom vpraša: 'Mama, kdaj se vrneš?'« (Kaj je najhuje za smučarsko tekačico Marianno Longa, La Repubblica, 10. 2.) »Upajmo, da se bo tudi kaj zableščalo.« (Predsednik OKS Janez Kocijančič o slovenskih obetih v Vancouvru, STVRAI, 13. 2.) »Na Kraškem pustu, ki si ga je ogledala ogromna množica ljudi, je bilo v sprevodu tudi veliko število naših športnic in športnikov.« (Novica dneva na Slosport.org, 13. 2.) 360 STOPINJ Peter Po Športnik, kulturnik, v tem času pa »pustar« Športnik, kulturnik in v tem času (skoraj) glavni »pustar«. Peter Povšič iz Gorice (rojen 19. junija 1984) je bil med glavnimi organizatorji sovo-denjskega pustnega programa. Je podpredsednik društva Karnival, ob tem še podpredsednik kulturnega društva Oton Župančič, sodeluje v no-vonastalem društvu Stara Gorica (prireja koncerte), na športnem področju pa je odbornik OK Val. Kot mnogi Go-ričani je tudi on predan odbojki že od otroških let. Malo odbojko je začel pri štandreškem klubu, kjer letos nastopa v C-ligi. Zaradi poškodbe na snegu (Peter tudi zelo rad deska in smuča) je miroval dve leti. Po okrevanju se je najprej pridružil Našemu praporju, nato pa k Valu. Pri matičnem klubu spremlja z ostalimi odborniki mladinski sektor, čeprav je zdaj manj dejaven. Peter je pred nekaj leti igral bobne in bil član glasbene skupine O.s.d.s., ki je leta 2006 prejela nagrado punk demo 2006 na M.E.I v Faenzi. Stan: prost Ostali športi: deskanje na snegu, smučanje Moj mentor: Luka Pisk Ostale dejavnosti in konjički: vsega preveč ...recimo, da trenutno pust Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Il Piccolo/Športel/C.S.I. Spletna stran: www.kar-nival.it Knjiga na nočni omarici: Arrigo Petacco -Joe Petrosino, L'uomo che sfido per primo la mafia italoamericana Najljubša glasba: malo ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV vsega, večinoma pa punk in rock v vseh različicah Najljubši film: The sleepers Moj lokal: Pieffe Factory Najljubša jed: pizza Najljubša pijača: Estat-he Mi je všeč/mi ni všeč: všeč mi je iskrenost/ ni mi všeč zahrbtnost Najljubši športnik: Matej Černic Najljubša osebnost: Stallone v filmih Rambo =) Najljubše počitnice: Švedska poleti 2009 Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... voznik rallyja Moja himna: Boys from nowhere (Turbonegro) Moj vrstni red: zdravje, ljubezen, prijatelji, šport VRSTA SESTAVIL PROJEKCIJE, OČESNA LAKO PREGLED MRE2NICA SKOZI STVAR ITALIJANSKI PISATELJ (VASCO) BERI KDOR PRIMORSKI IZGOVARJA DNEVNIK L NAMESTO U NEKDANJI VRHUNSKI CESKI ATLET POLJSKI PESNIK, AFORIST (STANISLAW) HLOD JAPONSKI FILMSKI REŽISER FRANCOSKI FILOZOF IN PISATELJ (ERNEST) BERI STARO-ŠPORTNO GRŠKO PRILOGO PD BRENKALO AMERIŠKA PALESTINSKA DR2AVNA FILMSKA OSVOBODIL. BLAGAJNA IGRALKA ORGANIZAC. TURNER JO2E KOREN OKRASNO DREVO, KATALPA IGOR KOMEL PRVI RIMSKI ZALOŽNIK V STRUGI TEKOČA VODA BELGIJSKI SKLADATELJ VROČEKRVNE! NESRAMNEŽI, PREDRZNEŽI TYRONE POWER PESNIK ŽALOSTINK MEDN. KOL. ZVEZA OSCAR ROBERTSON SEKTE SKALA V MORJU "POSEBEN PSIHOLOG" MUSUMAN-SKO MOŠKO IME GORISKI SPORTNI DELAVEC RONER SEZNAM NAZIVOV, ONOMA-SUKON GOVORJENJE BESEDILA, DIKTAT OBLAZINJENO LEŽIŠČE DUŠKO ŠVAB ŠAHOVSKI VELEMOJSTER KASPAROV NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK LESLIE IRVING NEKDANJI HRVAŠKI BOKSAR (DAMIR) SLOVARČEK - ATIK = prvi rimski založnik • LEC = poljski pesnik • ŠKARO = hrvaški boksar • TINEL = belgijski skladatelj (Edgar) 14 Torek, 16. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI državna -liga - Proti Padovi nerazpoloženi jadranovci Dobra volja že, žoga pa jih ni ubogala Odstotki v metih so bili zelo slabi - Mancini nerešljiva uganka Jadran Qubik caffe - Broetto Padova 52:69 (10:15, 23:35, 37:52) JADRAN: K. Ferfoglia (-, 0:4, 0:1), Slavec 10 (4:5, 0:1, 2:7), Marušič 6 (-, 3:7, -), Semec 5 (1:1, 2:2, -), Malalan 2 (2:6, 0:1, -); Oberdan (-, 0:1, -), S. Ferfoglia 6 (4:11, 1:7, 0:2), Sosič 11 (3:6, 4:8, 0:1), Franco 8 (0:1, 1:3, 2:5), Coco 4 (-, 2:4, -), trener Dražen Grabac. SON: Jadran 16, Padova 22. Skoki Jadran 36 (22 v napadu, 14 v obrambi), Padova 38 (27+11). Jadran Qubik cafle je v petem krogu povratnega dela prvenstva nepričakovano visoko izgubil proti solidni ekipi Broetto iz Pa-dove. Nerazpoloženi Grbčevi varovanci so že v prvi minuti pokazali, da jim dobre volje res ne manjka, saj so stalno imeli žogo v rokah, nikakor pa je niso utegnili spraviti v koš. Gostje sicer niso pokazali tolikšne volje do zmage, so pa povedli s košem v protinapadu. Po treh minutah in pol je Maru-šič dosegel prvi par točk in izenačil (2:2). Do tedaj so domačini izgubili že štiri žoge, do polovice četrtine pa je seštevek narasel na pet. Gostje so to izkoristili in kmalu vodili s 4:11. Pri tem izidu je Saša Malalan zagrešil tretji prekršek, tako da je za tem vse do konca polčasa presedel na klopi. Ob izteku prve in na začetku druge četrtine so se jadranovci približali na tri točke s petimi točkami Sem-ca in dvema Marušiča. Z uspešno consko obrambo so nato pridobili nekaj žog, Sosič in Saša Ferfoglia pa sta jih spremenila v prvo in edino vodstvo (18:17). Petim minutam dobre igre je sledilo prav toliko krize: v napadu nikakor niso utegnili zadeti, prepogosto pa so zapravili žogo še pred metom. Gostje so z delnim izidom 16:2 odločno prevzeli vodstvo, trojka Franca pa je v zadnji minuti polčasa nekoliko omilila zaostanek. Po glavnem odmoru so se domačini ponovno približali na 8 točk. Ekipi sta spet veliko grešili, tako da je razlika ostala dalj časa skoraj nespremenjena. Po tehnični napaki Petru Sosiču so igralci Padove povečali prednost na šestnajst pik (51:35) v devetindvajseti minuti. Akcija za štiri točke (trojka in dodatni prosti met) Christiana Slavca na začetku zadnje četrtine je domačim gledalcem vlila no- Saša Ferfoglia je iz igre zadel le enkrat iz devetih poskusov, nerazpoloženi pri metu pa so bili tudi vsi drugi jadranovci kroma vega upanja (41:52), v resnici pa je to bil le labodji spev Jadrana. Sledilo je kar pet zaporednih izgubljenih žog v dveh minutah igre. Pri Padovi je stopil v ospredje odlični Mancini (z devetnajstimi točkami najboljši strelec srečanja), ki je za jadranovce skozi celo tekmo predstavljal nerešljivo uganko. Delni izid 11:0 v korist igralcev iz Veneta je dokončno zapečatil izid srečanja. Jadranov poraz je nedvomno sad slabih odstotkov realizacije: iz igre je znašal le 31% (sicer 35% za dve točki, 24% pa za tri), izza črte prostih metov pa točno 50%. Če bi Grbčevi fantje zadevali kot nasprotniki, bi tekmo zmagali (vsaj) s štirimi točkami naskoka, če pa kot na prvi tekmi, bi tudi tokrat tesno izgubili. Padova ima sedaj šest točk naskoka pred Grbčevimi fanti in dve zmagi v medsebojnih spopadih -jadranovci jo lahko zato prehitijo, samo če v zadnjih desetih krogih dosežejo kar štiri zmage več od nje. (M.O.) NAJBOLJSI STRELCI Ta teden: Klarica (Br) 24, Švab (K) 20, Pilat (B) 19, Klabjan (Br) 17, Ha-skič (Br) 13, Madonia (B) 12, Sosič(J), Krizman (B) in Buttignon (Br) 11. Skupno drž. C-liga: Sosič 251, Slavec 160, Marusič 158, Coco 157, S. Ferfoglia 120, Malalan 102, Franco 97, Vitez 86. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 310, Haskič (Br) 251, Crevatin (B) 209, Madonia (B) 206, Alberti (B) 205, Krizman (B) 174, Šušteršič (b) 157, Sechet (Br) 147, Buttignon (Br) 145, Bole (B) 143, Bozic (Br) 142, , Klabjan (Br) 130. Skupno D-liga: Paoletic 191, Ban 188, Švab 181, Lisjak 175, Zaccaria 146, Gantar 73, Godnič 63. deželna prvenstva - V moški C2-ligi Kljub tretji zmagi zapored Bor Radenska »še« med izpadlimi Peti krog povratnega dela deželne C-lige je morda dokončno nakazal, da bodo prvo mesto (neposredno napredovanje) in najboljši izhodiščni položaji pred končnico za še en dodaten prestop domena štirih postav. Pole position delita po dveh tretjinah rednega dela krminska Alba - kljub nepričakovanemu domačemu porazu v goriškem derbiju proti Arditi -in Santos, ki pa je v tržaškem pokrajinskem derbiju prevladal nad Servolano (spektakularen dvoboj Giacomi - Poz-zecco 24:23). Povsem v igri za direkten preskok sta tudi Latisana Andreja Gnjez-de (ki je v obračunu spodnje Furlanije ugnala ta čas razpoloženi Cervignano) in pordenonski Roraigrande, ki je doma prepustil točke presenetljivemu videmskemu UBC in tako izpustil vodstvo na lestvici. Pomemben korak play-offu naproti so opravili Brežani, ki jim je prišla na roko tudi zmaga borovcev na račun Fa-gagne. Krašovčevi fantje lahko vsem težavam navkljub menda razmišljajo o mestih od 5. do 8. O tem bo vedel veliko povedati že sobotni dvoboj na Alturi (20.30) proti Servolani. Zanimivo bo tudi pri dnu, kjer je Mu-rova Goriziana po enajstem zaporednem porazu v že dramatičnem položaju, za Borom in videmskim Cusom, ki sta predzadnja (če bi se prvenstvo končalo danes, bi poleg Goričanov neposredno izpadli še Sve-toivančani), zaostaja že za štiri točke. Zato ta čas pridno nabira točke Bor Radenska, ki je nanizal tretjo zaporedno zmago. Že v petek ob 21. uri spet na Prvem maju pa mora Zovattova četa skušati za vsako ceno presenetiti še Snaiderove mladince (CBU) na Marco Pilat začenja pustiti svoj pečat pri Boru Radenski kroma čelu z ostrostrelcem Alibegovičem (tokrat 29 točk), sinom slavnega Teomana. V D-ligi morajo Kontovelci čim prej pozabiti na pustni spodrsljaj pri sicer povprečnih Perteolah (-29 po klavrnem nastopu). Gerjevičevi fantje so kljub temu še drugi na lestvici, saj je izgubil tudi Tržič. Takega razpleta so se veselili v taboru San Vita, ki se je po uspehu približal dvojici na sami dve točki, predvsem pa prvo uvrščenega Geattija, kateremu je neposredno napredovanje dejansko že oddano (+8 pred prvima zasledovalcema). Prav izkušeni Furlani na čelu s play-makerjem Micalic-hem bodo v petek (21.00) gostje pri Brišči-kih, kjer se obeta vsekakor poslastica, še zlasti, če bodo gostitelji spet kompletni. Običajno hvala, tokrat graja Večkrat smo preko teh stolpcev pohvalili Kontovelce, ki pa jih je treba tokrat pokarati zaradi pristopa na zadnjih dveh gostovanjih: -37 v Romansu z 52 doseženimi točkami in -29 v Perteolah z bornimi 50 zadetimi pikami... Bržkone odločilna spopada v boju za play-off deželne D-li-ge čakata do konca rednega dela Gerjevičevo četo prav v gosteh (tržaški San Vito in tržiški Gasthaus), zato kaže odslej v kombi stopiti z drugačnim odnosom. Bolje v gosteh ^J kot doma Jadran Qubik caffe je po dve tretjinah prvenstva zbral več zmag na gostovanjih kot pa pred domačim občinstvom. Na tujem je slavil štirikrat (v Oderzu, Vidmu, Spi-limbergu in Caorlah) iz desetih gostovanj, na Opčinah pa je zmagal le tri (proti Rovigu, Gorici in Codroipu) iz desetih tekem. ® Okrepitve nasprotnikov Bek-krilo Pin dal Pos (lani v B2 z Marostico) je nov nakup San Vendemiana, San Daniele pa se je okrepil z 21-letnim krilom Gaspardom, ki je sezono začel s Forlijem v amaterski A-ligi. Za najodmevnejšo potezo je poskrbela Gorica, ki je registrirala bivšega A-ligaša Roberta Bullaro. Ta bo 7. marca igral proti svoji lanski ekipi NBU in sinu Federicu. adriano sossi Pust je le izgovor Jadran je v nedeljo po treh zaporednih zmagah doživel drugi poraz v povratnem delu. Stanje na lestvici se je ob porazu seveda poslabšalo, saj sta slavila tako San Vendemiano kot Gorica. Ta je sicer visoko premagala zad-njeuvrščeni San Daniele, Rovigo pa bil za točko boljši od Spilimberga, s katerim si Grbčevi varovanci delijo štirinajsto in petnajsto mesto. Po tekmi smo se pogovorili s predsednikom združene ekipe Adrianom Sossijem, ki samega srečanja ni hotel komentirati. Ali je na poraz vplival tudi pust? To je naš vsakoletni izgovor. Tudi če so fantje pustovali in morda malo pretiravali, bi morali teh štirideset minut pozabiti na vse in dati vse od sebe. Glede na učinkovitost in rezultat mislim, da tega niso storili. Kaj pa odsotnost Alexa Viteza? Se pozna, ker je Vitez v vzponu, je v dobri formi. Je visok playmaker -in zato tudi nevaren. Je eden izmed tistih igralcev, ki lahko odpre obrambo. Je tudi dober pri podajanju, kar nam je danes malo manjkalo. Strelsko nerazpoloženje v zadnjih mesecih? Ne vem, to je bolj vprašanje za trenerja. Osebno mislim, da je pri vsaki igralni komponenti važna samo mentalna prisotnost. Lani je Sosičev prihod obrnil Jadranovo srečo. Ali ste letos sploh razmišljali o okrepitvah? O Sosiču mislim, da se je izgubil, da se je zgodilo nekaj v njegovi glavi. Ne moreš pozabiti, kar znaš - in Peter zna. Kar se tiče okrepitve, mislim, da je naša politika zelo jasna: igrati s svojimi močmi, s svojim zaledjem, ki ga sestavljajo vse ekipe projekta Jadran. V tem bomo tudi vztrajali o prihodnosti. Ban tokrat ni igral, Bernetič pa pred desetimi dnevi dosegel 30 točk s Kontovelom v D-ligi... Ban je manjkal, ker je bolan. Želja društva je, da bi bil naraščaj čim bolj prisoten v članski ekipi. Tu pa moramo slediti napotkom in smernicam treneqev. Če jim zaupamo, moramo pri tem tudi vztrajati. (M.O.) C-liga IZIDI 20. KROGA Montebelluna - Caorle 57:61, Pordenone - Marghera 73:63, Rovigo Spilimbergo 6S:62, Virtus UD - Oderzo 6< 3:76, San Daniele - NPG 7S:94, Jadran Qubik - Padova 52:69, San Vendemiano - NBU 72:55, Venezia - Codroipo 67:64 Pordenone 20 17 S 1460:1224 S4 Caorle 20 1S 7 1455:1290 26 Pool Venezia 20 12 8 1387:1339 24 NBU 20 11 9 1421:1385 22 Codroipo 20 11 9 1436:1432 22 Marghera 20 10 10 1453:1414 20 Montebelluna 20 10 10 1377:1395 20 Padova 20 10 10 1422:1402 20 Oderzo 20 10 10 1357:1377 20 Rovigo 20 10 10 1301:1403 20 NPG 20 9 11 1345:1360 18 San Vendemiano 20 9 11 1393:1430 18 Virtus Ud 20 8 12 1361:1429 16 Jadran Qubik 20 7 13 1333:1406 14 Spilimbergo 20 7 1S 1381:1459 14 San Daniele 20 6 14 1382:1519 12 PRIHODNJI KROG: NPG - Virtus Udine, NBU - Venezia, Rovigo - Jadran Qubik (21.2. ob 18.00), Spilimbergo - Pordenone, Marghera - Montebelluna, Oderzo - San Daniele, Codroipo - San Vendemiano, Padova - Caorle. C2-liga IZIDI 20. KROGA Alba - Ardita 70:75, Bor Radenska - Collinare 72:70, Latisana _ Credifriuli 79:72, Santos - Servolana 79:66,CUS Udine - Venezia Giulia 89:57, Breg - Ronchi 74:61, CBU - Goriziana 82:55, Roraigrande - UBC 71:81 Alba 20 15 5 1648:1460 30 Santos 20 15 5 1498:1362 30 Latisana 20 14 6 1606:1421 28 Roraigrande 20 14 6 1488:1469 28 Servolana 20 12 8 1605:1526 24 Ardita 20 12 8 1486:1515 24 Breg 20 11 9 1415:1441 22 Credifriuli 20 10 10 1646:1654 20 Collinare 20 9 11 1439:1654 18 UBC 20 9 11 1456:1488 18 Venezia Giulia 20 8 12 1406:1417 16 CBU 20 8 12 1504:1562 16 Ronchi 20 7 13 1482:1539 14 Bor Radenska 20 6 14 1411:1511 12 CUS Udine 20 6 14 1412:1519 12 Goriziana 20 4 16 1267:1433 8 PRIHODNJI KROG: Ardita - Santos, Servolana - Breg (20.2. ob 20.30), UBC - Collinare, Credifriuli - CUS Udine, Bor Radenska - CBU (19.2 ob 21.00), Venezia Giulia - Alba, Ronchi - Latisana, Roraigrande - Goriziana D-liga vzhod izidi 19. KROGA Grado - Don Bosco 6 6:77, Perteole - Kontovel 79:50, Sbrindella - NAB 64:53, Dinamo - Geatti 70:94, Monfalcone - Dentesano 54:75 San Vito - Vilesse 76:67 Geatti 18 16 2 1459:1274 33 Monfalcone 18 12 6 1329:1258 24 Kontovel 18 12 6 1187:1173 24 Romans 16 11 5 1226:1083 22 San Vito 17 11 6 1250:1194 22 Sbrindella 17 10 7 1226:1194 20 Dentesano 17 9 8 1172:1097 18 Perteole 16 6 10 1125:1113 12 NAB 17 6 11 1179:1228 12 Don Bosco 18 6 12 1203:1301 12 Villesse 18 6 12 1166:1270 12 Grado 17 6 11 1191:1303 12 Dinamo 17 1 16 1073:1288 2 PRIHODNJI KROG Sbrindella - Dinamo, Dentesano - Grado, San Vite - Monfalcone, NAB - Romans, Kontove - Geatti (19.2. ob 21.00), Don Bosco - Perteole NAJ DOSEŽKI MIRAN BOLE Borovec (rojen 20. 8. 1987) je osebni rekord v številu doseženih točk na članski ravni dosegel letos. V tržaškem derbiju proti Servolani je z 19 točkami najboljši strelec. Na mladinski ravni pa je zbral tudi preko 30 točk. »V prvem delu letošnje sezone nisem zadovoljil, zdaj pa gre bolje. Mislim, da vpliva na boljšo igro v napadu dobro osebno razpoloženje!« Najraje meče »trojke« iz centra: »Sicer pa, če sem prost in imam žogo, mečem z vseh položajev.« Metov izza šestmetrske črte sicer večinoma ne vadi na treningih: »Treniramo predvsem met iz manjših razdalj in proste mete. V teh sem dober, na tekmah pa jih le redkokdaj mečem.« Prosti meti: Breg 9:9, Klabjan (Br) 5:5 Za 2T: Krizman (B) 4:5 (80%) Za 3T: Madonia (b) 2:2, Klarica (Br) 6:9 (66,6 %) Statistika flop: prosti meti: Starc (K) 1:4 (25 %), 2T: Crevatin (B), K. Ferfoglia (J) in Bufon (K) 0:4, Madonia 1:7 (14,2 %); 3T: Konto-vel 1:14 (7,4 %), Paoletic (K) 0:7, Sechet (Br) 1:6 (16,6 %). / ŠPORT Torek, 16. februarja 2010 15 kolesarstvo - Pred dirko ZSŠDI □ Obvestila Varčevalni ukrepi in podvojitev pristojbin Proračun zmanjšali za 10 odstotkov - V težavah tudi klubi - Predstavitev bo 25. februarja Ekonomska kriza je kajpak prizadela tudi kolesarski svet in organizatorje dirk, vendar so iznajdljivi in požrtvovalni športni delavci Kolesarskega kluba Adria vendarle uspeli tudi letos zagotoviti sredstva za izvedbo 34. Trofeje ZSŠDI (z organizacijskega in tekmovalnega vidika najpomembnejše športne prireditve pri nas), ki bo, kot po tradiciji prvo nedeljo v marcu, se pravi sedmega. Kot nam je povedal duša dirke Radivoj Pečar se je proračun za dirko (znaša 45.000 evrov) zmanjšal za približno 10 odstotkov, kar je glede na splošno gospodarsko stanje pravzaprav uspeh. »Večina sponzorjev je potrdila prispevek, eni v večji, drugi v manjši meri, nekateri so celo novi, upajmo, da bo Dežela potrdila lanski prispevek. Skrbi nas, da je odbornik De Anna pred časom omenjal potrebo po varčevanju zaradi letošnje etape Gira na Zoncolanu. Kar zadeva varčevalnih ukrepov smo zlasti zmanjšali število nočitev, ki jih nudimo ekipam, po drugi strani pa smo se morali sprijazniti s podvojitvijo pristojbin, ki jih zahteva federacija. Tudi premije so vnaprej določene in jih ne moremo zmanjšati,« je povedal Pečar, ki pa nikoli ni podvomil, da bi jim mogoče ne uspelo organizirati dirke zaradi pomanjkanja sredstev. Kriza je kajpak prizadela tudi klube. Nekateri so propadli ali se združili, kljub temu pa bo na startu dirke tudi letos ugledna mednarodna zasedba 25 klubov iz različnih krajev Evrope, tekmovalo pa bo največ 200 kolesarjev, kolikor je meja za tekmovanja v kategoriji ME 1.2. Kvaliteta nastopajočih, kar je ena od rož v gumbnici lonjerske dirke, ne bo okrnjena, še naprej bodo na Trofeji ZSŠDI nastopili mnogi med najbolj perspektivnimi kolesarji. Proga bo letos doživela nekaj manjših »lepotnih« popravkov, po zahtevnosti pa bo v bistvu ostala nespremenjena. Lani je dirka doživela nenavaden razplet. Namesto po običajnem šprintu glavnine je bil zmagovalec znan po 120 kilometrih dolgem pobegu, kar se je na lonjerski dirki zgodilo prvič. Zmagal je Hrvat Tomislav Dančulovic. Tradicionalna predstavitev dirke bo v četrtek, 25. tega meseca ob 18.30 v športno-kulturnem centru v Lonjer-ju. Glavni pokrovitelji dirke so Dežela, tržaška Pokrajina, tržaška Občina, Zveza zadružnih bank FJK in ZSŠDI. Tako lani na startu v Barkovljah kroma AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki organizira v nedeljo, 21. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tečaji: tel. 347-5292058 (SK Brdina) ali 3474421131 (Valentina Suber). Avtobus: 3488012454 (Sabina). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo 29. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva za »29. pokal ZSŠDI«, ki bo v soboto, 20. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 18. februarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). AŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane, da se lahko do petka, 19. februarja do 12.ure, vpišejo na 29. zamejsko smučarsko prvenstvo - Pokal ZSŠDI, ki bo v soboto, 20. februarja v kraju Forni di Sopra. Tel. št. 040220718, 3386376575 (Sonja) ali 040-213518, 3487730389 (Ennio) SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 28. februarja v kraju Forni di Sopra društveno tekmovanje. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164); prijave tekmovalcev pri odbornikih društva do 21. februarja. SK DEVIN prireja Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 29. Pokal ZSŠDI. Tekma bo v soboto 20.februarja 2010 v kraju Forni di Sopra na progi Cimacuta. Vpisovanja do petka 19.februarja do 12.ure na info@skdevin.it ali po faxu na 0433 886949. SK DEVIN prireja društveno tekmo za vse člane in tekmovalce, tečajnike in deskarje v nedeljo, 21. februarja 2010 na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Možen je avtobusni prevoz z odhodom ob 7.uri s trga v Nabrežini ali ob 7.10 iz Štivana. Informacije in vpisovanja do četrtka 18.februarja na info@skdevin.it ali na 340 2232538. namizni tenis - Ženska A2-liga Tik pred ciljem Prihodnje gostovanje v Novari v bistvu že odloča o napredovanju krasovk Na vrhu ni prišlo do sprememb, vse vodilne ekipe so prepričljiovo zmage, krasovke pa v prihodnjem krogu čaka v bistvu že odločilno gostovanje v Novari. Če bodo premagal Regaldi, jim napredovanje ne more več uiti. Izidi 10. kroga: Alto Sebino Nor-bello 2:4, Rangers - Kras ZKB 0:4, Regaldi - Genova 4:0, Eureka Rim - Eppan 3:3. Vrstni red: Kras ZKB 19, Nor-bello 15, Regaldi 14, Eppan 12, Ramgers 10, Alto Sebino in Genova 3, Eureka Rim 2. Prihodnji krog (27.2): Regaldi -Kras ZKB MOŠKA B2-LIGA Kras - Lavis 5:0 Rotella S. - D'Orazio 3:0 (11:8, 11:4, 11:8), Simoneta - Bottura 3:1 (8:11, 11:1, 11:3, 11:4), Rotella M. - Simoni 3:1 (11:7, 8:11, 11:6, 11:9), Simoneta - D'Orazio 3:0 (11:5, 11:7, 13:11), Rotella S. - Simoni 3:0 (11:9, 12:10, 12:10). Krasovci so v soboto brez težav premagali pepelko prvenstva Lavis. V primerjavi z zadnjimi nastopi so tokrat igrali solidno v pričakovanju odločilnih tekem za obstanek v ligi. Nasprotniki so bili prešibki za zgoniške fante. Domačini so namreč dosegli veliko število točk z zelo rotiranimi servisi in forhand napadi. Najboljši igralec večera je bil prav gotovo mladi Stefano Rotella, ki je v zadnjem srečanju večera slavil nad najboljšim izmed nasprotnikov Simoniju. Stefano je tokrat odločno napadal in z globokimi forhand spini strl odpor Simonija. Čez dva tedna se bodo krasovci podali na gostovanje v Sarmeolo; tekma bo odločilnega pomena v boju za obstanek v ligi. (T.F.) Ostali izidi: Marostica - San Dona' 3:5, Marling - Sarmeola 5:2, Setti-mo - Villazzano 5:1, Lavis - Dumofol-gore 1:5. Vrstni red: Sarnthein in Settimo 22, San Dona' 20, Marostica 16, Marling 14, Kras 10, Duomofolgore Tv 8, Sarmeola in Villazzano 4, Lavis 0. alpsko smučanje - Deželni tekmi FISI Prve stopničke Albert Kerpan (Mladina) 3. v veleslalomu Dečki/ce in naraščajniki/ce so na pustni vikend tekmovali na Zlebeh, kjer so se v soboto in nedeljo preizkusili v veleslalomu. Načrtovanega sobotnega superveleslaloma napo- mladinska košarka - Deželna in pokrajinska prvenstva Lažji spored so izkoristili Prva zmaga združene ekipe Polet / Kontovel v prvenstvu U13 - Uspešen tudi Breg v U14 in Bor NLB v U15 DEŽELNO PRVENSTVO U15 Giacomini 16, Corretti 2, Gregori 1.4, Tul Bor Zadružna kraška banka - Sangior-gina 93:59 (24:8, 41:28, 75:44) BOR: Kocijančič 2, Perco 2, Milič 1, Mattiassich 23, Bole 22, Sternad 29, Vizin-tin 2, Bizai 2. Trenerja Sancin in Faraglia. TRI TOČKE: Bole 1. Združeni naraščajniki Bora in Brega so dosegli gladko zmago proti skromnemu nasprotniku, ki sloni v celoti na treh posameznikih, spretnem play-ma-kerju in dveh zelo visokih igralcih. Gostiteljem je treba priznati zaslugo, da so v obrambi omenjene košarkarje dobro pokrivali, izkazala sta se pri tem zlasti Štefan Perco in Gregor Vizintin. Drugače so borovci visoko povedli že v prvi četrtini s 13 točkami kapetana Federica Boleta, nato pa prednost odločneje povečali v drugi polovici srečanja. DEŽELNO PRVENSTVO U14 Breg - Goriziana 86:36 (31:8, 55:21, 69:26) BREG: Vavassori 2, Gelleni 17, Kralj 4, Vascotto 12, Sema 12, Grill 8, Zobec 4, 3, Sparta 2. Trener: Sila. Tudi v povratni tekmi so Brežani brez težav premagali ekipo Goriziane. V vseh četrtinah so bili boljši, v prvi so z zelo dobro igro v napadu dosegli kar 31 točk. Zaradi poškodb in bolezni je manjkalo kar nekaj igralcev tako, da so priložnost za igro dobili tudi igralci, ki so na prejšnjih tekmah manj igrali. PRVENSTVO U13 RUMENA SKUPINA Polet/Kontovel - Barcolana 71:31 (18:0, 29:13, 57:25) POLET/KONTOVEL: Geletti 3, Tul-liach 6, Daneu T. 24, DellAnno 4, Coloni 4, Antler, Perrelli 2, Daneu A. 12, Grgič 16. Trener: Vremec Polet/Kontovel je končno prebil led. Že od začetka je bilo jasno, da so domačini tokrat nesporni favoriti za zmago. Bar-colana je bila v vseh elementih slabši nasprotnik, tako da so Daneu in ostali takoj povedli in prvo četrtino pustili nasprotnike kar na ničli. Druga četrtina je bila edi- Derbi U14 Sokol-Breg kroma na izenačena, Tržačani pa so jo celo osvojili, čeprav so ob polčasu zaostajali že za 16 točk. V tretji so Vremčevi igralci spoet razigrali v napadu, kjer sta bila Tomaž Daneu in Ivan Grgič neustavljiva. Tudi tisti, ki po navadi manj igrajo, so imeli tokrat večjo mi-nutažo in so to dobro izkoristili. Tokrat so Vremčevi fantje zaigrali končno bolj sproščeno, čeprav so se v igri še vedno kazale določene vrzeli, ki jih bodo lahko igralci odpravili le z marljivim in rednim treniranjem. Za zmago prav vsi zaslužijo pohvalo. RDEČA SKUPINA Bor NLB - Azzurra C 24:51 (2:14, 10:18, 6:11, 6:8) BOR: Kravos, Jurc Blagovič U. 2, Bole 7, De Robbio 14, Pettirosso, Križmančič, Skoko, Jurc Blagovič J., Impellizzeri 1. Trener: Jakomin Jakominovi varovanci so proti enakovrednemu nasprotniku dejansko zamudili priložnost za prvi letošnji uspeh. Prvi dve četrtini so pripadali gostom. Očitno pustno razpoloženje je nagajalo le borovim igralcem. Sledilo je 20 minut izenačene igre kjer so se Svetoivančani končno predramili. Igra je bila dopadljiva in izenačena. A zaostanek je bil previsok, da bi lahko računali na energični preobrat in končno slavje. S 14 točkami se je izkazal Andrea De Robbio. (beto) sled niso priredili, ker snežna podlaga ni bila idealna. Ta teden je v ospredje spet stopil mladi tekmovalec Mladine Albert Kerpan (na sliki prvi iz leve). V nedeljo je po dveh spustih med naraščajniki osvojil zelo dobro tretje mesto (1.38.54). Na hitri progi se je odlično znašel: po prvem spustu je bil sicer drugi, po drugem pa je zaradi napake (z roko se je dotaknil kola) izgubil nekaj desetink in pristal na tretjem mestu. Zmagal je Marco Kandutsch, Slovenec iz Zabnic, ki tekmuje za klub Lussari (1:36,64). Pri deklicah je Katrin Don (Brdina) osvojila 22. mesto (57,99), bila je šesta med tekmovalkami letnika 1998. Tokrat je zmagala Martina Zappi (Cai TS) s časom 51,16. Ostali: 33. Patrizia Zarotti (Devin) 1:06,51, 35. Alessia Bussolini (Devin) 1:16,01, Petra Basezzi je odstopila. Dečki: 1. Ippolito Occhialini Sella Nevea) 50,13, 28. Luca Carciotti 59,62, 34. Tommaso Pilat 1.01,23, 47. Matej Udovič (vsi Devin)1.13,28 43. Andrea Facchini (Brdina) 1.07,41. V soboto so prav tako tekmovali na zahtevni progi Kanina, kar so najbolj občutili tekmovalci prvega letnika, ki so komaj prestopili v kategorijo. Kot v nedeljo so naraščajniki tekmovali v dveh spustih: Albert Kerpan (Mladina) je bil šesti 1.42.42 (po prvem spustu je bil osmi). Zmagal je spet Massimiliano Valcareggi (Cai TS) s časom 1.39.24. Pri deklicah je je bila Katrin Don (Brdina) s časom 59,36 21., sedma med smučarkami svojega letnika. Pri dečkih je bil Andrea Facchini (Brdina) 36. 1 6 Torek, 16- februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 smučarski tek - Na 15 km prosto med moškimi Piller Cottrer do četrte olimpijske kolajne moški smuk Slavje Defaga Drugi Svindal, 3. Miller - Italijani in Slovenci brez vidne uvrstitve WHISTLER - Dolgo pričakovani smuk (alpski smučarji bi morali tekmovati že v soboto) se je zaključil s slavjem Švice, ki ima po letu 1988 spet olimpijskega prvaka. V Whistlerju se je zmage veselil Didier Defago, glavni favorit Dider Cuche pa se je moral zadovoljiti s šestim mestom. Srebrno kolajno je osvojil Norvežan Aksel Lund Svindal, Američan Bode Miller pa je bil tretji, za Defagom pa je zaostal samcatih devet stotink. Smuk je bil za vse tekmovalce (in serviserje) še posebno zahteven, saj je bil v zgornjem delu proge sneg trši in hitrejši, v spodnjem delu proge pa se je v prejšnjih dneh posebno namočil. Na progi se ob favoritu Cuchu ni znašel niti Michael Walchhofer, tako da je bilo jasno, da bo Avstrija ostala brez medalje. Tudi Kanadčani so pogoreli: najboljši »domačin« je bil Guay na 5. mestu. Slovenska aduta Andrej Jerman in Andrej Šporn sta ostala praznih rok. Slovenska smukača nista izkoristila dobrih startnih številk, ko proga še ni bila načeta. Šporn (številka 5) je že po 40 sekundah odstopil, Jerman (12) pa ni našel prave opore in si je nabiral vedno večji zaostanek. Na koncu je bil 28. »Zgoraj sem storil napako. Presenetilo me je in slabo sem prišel iz zavoja, kar me je upočasnilo. Kasneje nisem ujel ritma. Držal sem linijo, vendar nisem mogel napadati. Na vsakem zavoju sem preveč oddrsaval. To je bil precej zahteven smuk, povsem drugačen kot na obeh treningih,« je za TV Slovenija povedal Jerman. Slovensko čast je rešil 24-letni Rok Perko, ki je s startno številko 33 bil 14. Prvo vožnjo mladega Andreja Križaja so prekinili, ker je eden od delavcev na progi izgubil palico. Drugi nastop pa je končal na 37. mestu. Italijanski smukači tudi niso poskrbeli za presenečenje. Najboljši je bil Werner Heel na 12. mestu z 88 stotinkami zaostanka, Peter Fill pa je bil 15. Izidi moškega smuka: 1. Didier Defago (Švi) 1:54,38; 2. Aksel Lund Svindal (Nor) +0,07; 3 Bode Miller (ZDA) 0,09; 4. Mario Scheiber (Avt) 0:21; 5. Erik Guay (Kan) 0,33; 6. Didier Cuche (Švi) 0,36; 7. David Pisson (Fra) 0,51; 8. Marco Buechel (Švi) 0,53; 9. Klaus Kroell (Avt) 0,56; 10. Michale Walchofer (Avt) 0,57; 11. Carlo Janka (Švi)0,71; 12. Werner Heel (Ita) 0,88; 14. Rok Perko (Slo) 0,95; 15. Peter Fill (ita) 0,98; 28. Andrej Jerman (Slo) 2,04; 37. Andrej Križaj (Slo) 3,41. Andrej Šporn je odstopil. Pietro Piller Cottrer se je v Vancouvru okitil že s tretjo olimpijsko kolajno. Smučarski tekač iz Sappade je bil dvakrat uspešen s štafeto (srebrn v Salt Lake Cityju in zlat v Turinu) in dvakrat posamično: v Turinu je osvojil prvo posamično kolajno v zasledovalni vožnji, včeraj pa je bil srebrn na 15 km ansa Ženske, 10 km prosto: 1. Charlotte Kalla (Šve) 24:58,4; 2. Kristina Šmigun-Vahi (Est) +6,6; 3. Marit Bjoergen (Nor) 15,9; 4. Anna Haag (Šve) 20,9; 5. Justyna Kowalczyk (Pol) 21,7; 11. Arianna Follis (ITA) 55,7; 14. Silvia Rupil (Ita) 1:00,1; 17. Sabina Valbusa (Ita) 1:07,4; 18. Marianna Longa (Ita) 1:07,8; 33. Vesna Fabjan (Slo) 1:53,2; 41. Barbara Jezeršek (Slo) 2:18,9 Moški, 15 km prosto: 1. Dario Cologna (Švi) 33.36,3; 2. Pietro Piller Cottrer (Ita) +24,6; 3. Lukas Bauer (Češ) 35,7; 4. Marcus Hellner (Šve) 37,2; 5. Vincent Vittoz (Fra) 39,9; 6. Maurice Manificat (Fra) 51,1; 10. Giorgio Di Centa (Ita) 59,9; 21. Valerio Checchi (Ita) 1:17,4 VANCOUVER - Smučarski tekač Pietro Piller Cottrer je Italiji prismučal tretjo olimpijsko kolajno. Tekmovalec iz Sappade je na 15 kilometrski preizkušnji v prosti tehniki osvojil drugo mesto, boljši je bil samo Švicar Dario Cologna, ki je bil 24 sekund hitrejši. 36-letni Piller Cottrer je potrdil odlično formo, ki jo je potrdil že pred desetimi dnevni, ko je bil v svetovnem pokalu drugi. Zanj je to že četrta olimpijska kolajna, druga posamična. Glavni favorit Norveški Petter Northug, ki vodi v pokalnem seštevku, je bil šele 41. Bron je pripadel Bau-reju, četrti pa bil Hellner. Italijan Di Centa je bil 10. V ženski konkurenci je zlato kolajno osvojila Švedinja Charlotte Kalla, ki je v Vancouvru na 10 kilometrski preizkušnji prišla do svojega prvega olimpijskega odličja. Srebrno medaljo si je pritekla Estonka Kristina Šmigun-Vahi, bronasto pa Norvežanka Marit Bjoergen. V slovenskem taboru sta nastopili Vesna Fabjan in Barbara Jezeršek, ki sta bili 33. in 41.Glavna slovenska favoritinja v tej disciplini Petra Majdič pa je nastop dan prej odpovedala. Tekaške proge zaradi toplega vremena in dežja so bile razmočene, takšne pa Majdičevi ne ustrezajo, saj je visoka in s tem tudi težja tekmovalka, tako da se ji pri koraku zelo udira. Zato se je trener Hudač odločil, da bo njegova varovanka izpustila 10-kilometrsko preizkušnjo v prosti tehniki, poleg tega pa jo jutri čaka sprint. Tudi v italijanskem taboru je bilo nekaj razočaranja. Glavna adutinja Arianna Follis je bila šele 11. (»ni šlo«, je bila žalostna tekmovalka iz Doline Aoste), Sabina Valbusa 17., Marianna Longa pa 18. Poljakinja Justyna Kowalczyk, ki vodi v svetovnem pokalu je bila peta, Finka Saarinen (3. v skupnem seštevku) pa je bila šele 15. "iaiaf/ i £ \ VPRAŠANJE: napovej uvrstitve od 1. do 6. mesta v moški superkombinaciji?PRAVILNIK: pravilno napovedano uvrstitev velja 3 točke; pravilno napovedano ime, ne glede na uvrstitev, velja 1 točko. MIMOGREDE Kdor izbira, izbirek dobi Slovenščina (pa tudi drugi jeziki) je bogata s pregovori. Kdor izbira, izbirek dobi, je samo eden od njih. Drugi, ki mi je ob odločitvi najboljše slovenske smučarske tekačice Petre Majdič, da se odpove teku na deset kilometrov v prosti tehniki in vse svoje moči usmeri v sprint, prišel na misel, je bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Majdičeva je namreč dejala, da je uvrstitve med deseterico ne zanimajo več in da zanjo nekaj veljajo samo še kolajne. Lepo, vso pravico ima, da si kolajno močno želi. Res je v teku v svetovnem pokalu zmagala že velikokrat, kolajn na velikih tekmovanjih pa še nima. Zato jo morda lahko tudi razumem, ko tako razmišlja. Toda na olimpijskih igrah Petra ne predstavlja samo same sebe, temveč Slovenijo, za katero tudi uvrstitve v prvo deseterico nekaj pomenijo, predvsem pa ima veliko zaslug za EMIL BUKAVEC Košarkar ima rad bodisi zimo kot poletje Emil Bukavec igra košarko pri ŠD Kontovel v D-ligi. Pozimi se rad poda v hribe smučat, poleti pa najraje hodi k morju. »Ne morem zbrati med zimo in poletjem, ker sta na svoj način oba letna časa krasna«, nam je obrazložil 22-letni košarkar. Ko ni preveč obremenjen s študijem fizio-terapije, igra v prostem času nogomet s prijatelji ali pa hodi v fitnes. Bodoči fizioterapevt s Proseka je tudi aktiven pri mladinskem krožku Prosek-Kontovel in igra pri dramskem društvu Jaka Štoka. Emil, ki se rad druži s prijatelji, sledi v glavnem vsem športom, največ pa nogometu. Zimske olimpijske igre v Vancouvru bo spremljal, če bo imel čas. Najbolj pa ga zanima alpsko smučanje. VERONIKA MILIC Skupaj s sestro bo sledila curlingu Študentka gospodarskega inženiringa na videmski univerzi upa, da bo triletni študij zaključila letos novembra in se potem mogoče odpravila na enoletni študij v tujino. Čeprav ima raje poletje kot zimo, ljubi smučaje, poleti pa rada surfa. »Odkar sem na univerzi, pa si premalokrat vzamem čas za v hribe«, nam je povedala 21-letna Veronika, ki je lani opravila izpit in postala inštruktorica jadranja. Poleg univerzitetnega študija se bodoča inženirka izpopolnjuje še na multidisci-plinarnem programu Slovik-a. Veronika, ki je doma iz Saleža, bo tekmovanjem v Vancouvru sledila občasno. Predvsem pa bo spremljala umetnostno drsanje, hokej in alpsko smučanje. Skupaj s sestro Johano bo gledala curling. njene res številne zmage doslej. In prav tega bi se morala Petra Majdič dobro zavedati in, tako kot so to storile druge vrhunske tekmovalke in Petrine najhujše tekmice iz drugih držav, braniti barve Slovenije tudi na desetki-lometrski razdalji. Tudi zato, ker ji dan počitka več še ne zagotavlja kolajne. To si bo morala še priteči in pri tem upati, da se ne uresničita pregovora o vrabcu ali o izbirku. Rado Gruden Današnja napoved: 1. Raich, 2. Kostelič, 3. Miller, 4. Defago, 5. Moelgg, 6. Ligety SKUPNO 3 Napoved moškega smuka (Matej Lupinc): 1. Janka, 2. Šporn, 3. Cuche, 4. Defago, 5. Walchofer, 6. Jerman DNEVNI IZID 1 Napoved ženskega teka (Goran Košuta): 1. Bjoergen, 2. Saarinen, 3. Majdič, 4. Kowalczyk, 5. Follis, 6. Steira DNEVNI IZID 2 Današnja napoved 1. Kostelič, 2. Raich, 3. Moelgg, 4. Hirscher, 5. Miller, 6. Janka SKUPNO 2 Napoved moškega smuka (Tanja Zorzut): 1. Cuche, 2. Heel, 3. Šporn, 4. Innerhofer, 5. Walchofer, 6. Jerman DNEVNI IZID 1 Napoved ženskega tekma (Astrid Corbatto): 1. Majdič, 2. Saarinen, 3. Follis, 4. Kowalczyk, 5. Kalla, 6. Khazova DNEVNI IZID 1 O Spored Danes KONČNE ODLOČITVE: 19.00 Alpsko smučanje - Whistler: superkombinacija, moški, smuk (SLO: Gorza, Jerman, Perko, Šporn; ITA: Heel, Innerhofer, Moelgg, Paris) 19.30 Biatlon - Whistler: zasledovanje, 10 km ženske (SLO: Gregorin, Mali, Ravnikar, Brankovič Likozar; ITA: Fiandino, Haller, Oberhofer, Perathoner, Ponza); 21.15 Deskanje - Vancouver/Cypress Mountain: deskarski kros, ženske, finale (ITA: Brutto) 21.45 Biatlon - Whistler: zasledovanje, 12,5 km moški (SLO: Bauer, Marič, Dokl, Rupnik; ITA: De Lorenzi, Hofer, Vuillermoz, Windisch) 22.00 Sankanje - Whistler: ženske (3./4. vožnja) 22.30 Alpsko smučanje - Whistler: superkombinacija, moški, slalom (SLO: Gorza, Jerman, Perko, Šporn; ITA: Heel, Innerhofer, Moelgg, Paris) 0.30 Hitrostno drsanje - Vancouver/Richmond: ženske, 500 m (ITA: Simionato) OSTALA TEKMOVANJA: 19.00 Deskanje - Vancouver/Cypress Mountain, deskarski kros, ženske, kvalifikacije 21.00 Hokej - Vancouver, moški: ZDA - Švica 23.30 Hokej - Vancouver, ženske : Rusija - ZDA 1.30 Hokej - Vancouver, moški: Kanada - Norveška 1.15 Umetnostno drsanje - Vancouver: moški, kratki program (SLO: Urbas, ITA: Paolo, Contesti) 4.00 Hokej - Vancouver, ženske: Finska - Kitajska 6.00 Hokej - Vancouver, moški: Rusija - Latvija K o l a j n e ZOI Z S B Sk. Švica 3 0 0 3 Francija 2 0 13 Nemčija 13 0 4 ZDA 12 4 7 Kanada 1113 Češka 110 2 J. Koreja 110 2 Nizozemska 10 0 1 Slovaška 10 0 1 Švedska 10 0 1 Norveška 0 2 13 Italija 0 12 3 Estonija 0 10 1 Poljska 0 10 1 Avstralija 0 10 1 Avstrija 0 0 11 Hrvaška 0 0 11 Rusija 0 0 11 prvi del Kitajska drsalca z rekordom VANCOUVER - Kitajska umetnostna drsalca Shen Xue in Zhao Hongbo, bronasta na zadnjih igrah v Turinu, sta bila najboljša v kratkem programu plesnih parov med umetnostnimi drsalci. Z dosežkom 76,66 točke sta dosegla tudi novo rekordno oceno kratkega programa. Na drugo mesto sta se uvrstila svetovna prvaka Aliona Savchenko in Robin Szolkowy iz Nemčije, ki zaostajata 0,66 točke, 2,5 točke za Kitajcema pa sta evropska prvaka Rusa Juko Kavagu-ti in Aleksander Smirnov. Slednja sta pred težko nalogo, če bosta želela nadaljevati tradicijo ruskih parov, ki na olimpijskih igrah zmagujejo vse od leta 1964. Prosti program bo danes. Majdičeva med elito Smučarska tekačica Petra Majdič je ena od posebnih izbrank Mednarodnega olimpijskega komiteja. Uvrstila se je na elitni seznam devetih športnikov in športnic, ki so na kandidatni listi za komisijo športnikov pri MOK. Volitve potekajo v teh dneh, v času OI. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 Torek, 16. februarja 2010 17 nordijska kombinacija - Alessandro Pittin Iz Paluzze osvojil bron Čeprav je stavil na Soči, je »Pit« pisal zgodovino že zdaj Prva italijanska kolajna v tej panogi -16. olimpijska kolajna za tekmovalce iz FJK tomaž druml »Se razumeva, pogovarjava se po italijansko« Tekmo nordijske kombinacije si je seveda ogledal tudi koroški Slovenec Tomaž Druml. 21-letni nordijski kombinato-rec, član avstrijske reprezentance, tekmuje v svetovnem pokalu, na ZOI pa se mu letos ni uspelo uvrstiti. »Zmanjkalo je res malo. Optimalno formo sem pridobil prepozno, vendar sem s svojimi nastopi vsekakor vesel, saj sem veliko napredoval.« Ker imajo nordijski kombinator-ci pred nadaljnjimi tekmovanji teden dni pavze, lahko tudi Druml (leta 2008 je bil svetovni mladinski prvak) spremlja tekmovanja v Kanadi. »Prva tekma je bila zelo napeta in na koncu tudi zelo tesna. Pogoji so bili zahtevni, saj je bil sneg težak. Obenem pa se je na koncu tekmovanja skokov veter nekoliko spremenil in pihal od zadaj.« Te je končni vrstni red presenetil? Niti ne. Zmagovalec Lamy vodi tudi v svetovnem pokalu in je bil glavni favorit. Nekoliko je presenetil dru-gouvrščeni Spillane, ki doslej na tekmah svetovnega pokala ni bil najboljši. Glede Pittina pa tako: če on dobro skoči, je jasno, da bo med najboljšimi. V teku je bil vedno zelo dober, letos pa se je predvsem v skokih zelo izboljšal. Boljši je na manjši skakalnici, tako da je imel prav na nedeljski tekmi najboljše izhodišče za kolajno. Ali se poznata? Se poznava. Že kot mladinca sva vedno tekmovala skupaj. Na zadnjih dveh mladinskih svetovnih prvenstvih je bil enkrat on prvi, jaz pa drugi, naslednje leto pa jaz prvi in on drugi. Sva nasprotnika, vendar se dobro razumeva. Pogovarjava se v italijanščini, ko gre za kaj bolj kompliciranega, pa v angleščini. Pravijo, da je zelo molčeč ... Tako je, vendar ko se poznaš, je zelo prijazen. Trenirata kdaj skupaj? Ne. Srečava se samo na tekmah. (V.S.) VANCOUVER - Prva italijanska olimpijska kolajna ima tudi deželni pridih. Šele 20-letni Alesandro Pittina (leta je dopolnil na dan odprtja iger) iz Cerciventa, manjše vasice v bližini Paluzze, je v nordijski kombinaciji osvojil bronasto kolajno. Mladenič, ki je v prejšnjih sezonah osvojil tri svetovne mladinske naslove, v letošnji sezoni pa je med svetovno elito osvojil tri 3. mesta, je Italiji prisvojil tudi zgodovinsko kolajno. V nordijski kombinaciji - zimski panogi, ki združuje najstarejši disciplini: skok in tek na smučeh (na programu že na prvih ZOI V Chamonixu leta 1924) - tako visoko ni uspelo nikomur. »Neverjetno. Vse do zadnjega metra sploh nisem vedel, ali sem tretji ali četrti. Sploh nisem sanjal o kolajni, zato sem je izredno vesel. Še vedno ne verjamem, da mi je uspelo!« se je po tekmi pred mikrofoni veselili uspeha Pittin, ki je svoj krstni olimpijski nastop opravil že v Turinu pred štirimi leti (takrat je na dan tekme praznoval 16. rojstni dan in bil 46.), pred odhodom v Vancouver pa je napovedoval, da bo na kolajno ciljal šele v Sočiju 2014. Na prizorišču so ga tudi v nedeljo spremljali starši, ki naj bi vselej pozitivno vplivali na razplet tekem. O sinu pravita, da je zelo tih, na tekmova-lišču pa zagrizen in vztrajen. Ob športnih uspehih sta ga vedno spodbujala tudi k učenju, tako da se je lani po diplomi vpisal tudi na fakulteto. Pit, kot ga poimenujejo prijatelji in so-tekmovalci, je bil po skokih na virtualnem šestem mestu, 10-kilometrsko preizkušnjo pa je začel z 48 sekundami zaostanka od prvouvrščenega Finca Ryynaena. Prav kmalu se je pridružil vodilni skupini, obdržal tretje mesto pred napadom Japonca Koba-lyashija in v končnem sprintu prismučal Italiji 102. olimpijsko kolajno. Prvi je bil Francoz Lamy Chappuis, drugi pa Američan Johnny Spillane. Tekmovalci Furlanije Julijske krajine so z nedeljskim bronom skupno osvojili že 16 olimpijskih kolajn, med temi pet zlatih: po dve zlati sta osvojila brata Manuela in Gorgio Di Centa, eno pa prispevala Ga-briella Paruzzi. Pittin je letos eden izmed sedmih tekmovalcev iz naše dežele: vsi prihajajo iz videmske pokrajine, ki je po pokrajini Trento in Sondrio tista, ki je prispevala največje število letošnjih olimpijcev. Uspeha so se veselili seveda v Van-couvru vsi vključno s predsednikom CO-Nl-ja Petruccijem, v naši deželi pa so med drugim mlademu Pittinu čestitali tudi predsednik dežele Tondo in podpredsednik Ciriani. Alessandro Pittin (desno) je bil nekaj časa pred kasnejšim zmagovalcem, Francozom Chappuisom, ki pa je na koncu silovito »potegnil« in v šprintu prehitel tudi Američana Spillanea ansa Izidi nordijske kombinacije (95-metrska skakalnica in tek na 10 km): 1. Jason Lamy Chappuis (Fra) 25:47,1; 2. Johnny Spillane (ZDA) + 0,4; 3. Alessandro Pittin (Ita) 0,8; 4. Todd Lodwick (ZDA) 1,5; 5. Mario Stecher (Avt) 13,6; 6. Bill Demong (ZDA) 17,9; 7. Norihito Kobajaši (Jap) 21,9; 8. Anssi Koivuranta (Fin) 29,8; 9. Magnus Moan (Nor) 35,6; 10. Eric Frenzel (Nem) 36,1 ... ; 31. Mitja Oranič (Slo) 1:51,2; 37. Gašper Berlot (Slo) 2:32,4. prosti slog Bilodeau kanadski junak Kanadi je z zmago med smučarji prostega sloga na grbinah v Cypress Mountainu privozil prvo zlato (26,75 točke). Tesno je ugnal Avstralca Da-leja Begg-Smitha (26,58) in Američana Bryona Wilsona (26,08). Bilo-deau je prvi, ki mu je uspelo na domačih olimpijskih igrah osvojiti zlato medaljo. Kanada je namreč že leta 1976 gostila poletne igre in nato leta 1988 v Calgaryju še zimske, a so takrat domači športniki ostali brez zlate medalje. Sablikova: petkrat svetovna prvakinja, prvič še olimpijska Petkratna svetovna prvakinja Iz Češke je na tekmi hitrostnega drsanja na 3000 m upravičila status favoriti-nje, dobila prvo olimpijsko medaljo v karieri in s časom 4:02,53 postavila tudi nov rekord steze. Brez medalje pa je ostala domača adutinja Clara Hughes, aktualna olimpijska prvakinja na 5000 metrov, ki ima v bogati športni zbirki tudi dve medalji v kolesarstvu s poletnih OI v Atlanti 1996. Tokrat je osvojila peto mesto. Svojevrsten rekorder Argentinski sankač Ruben Gonzalez je na igrah v Vancouvru s 15 sekundami zaostanka za zmagovalcem Felixom Lochom osvojil zadnje mesto, vendar se je že s svojim nastopom izenačil s smučarjem Hubertusom von Hohenlohejem. Sedeminštiridesetletnik je namreč tako kot Mehičan nastopil na zimskih olimpijskih igrah v štirih različnih desetletjih.Gonzalez je pred Vancouvrom namreč nastopil že na igrah v Calgaryju leta 1988, štiri leta kasneje v Albertvillu ter leta 2002 v Salt Lake Cityju. sankanje - Armin Zoeggler se je zapisal v legendo Srečni bron Še noben »azzurro« petkrat zapored na stopničkah - Slovenec Pociecha: zakaj sta zmagala Nemca WHISTLER - Južnotirolski »azzurro«, 36-letni Armin Zoeggler, ki je po zmagi na OI v Turinu 2006 razburil italijanske medije, ker je povsem naivno in v dobri veri izjavil, da ne poje italijanske himne, ker »te pesmi ne poznam« (non conosco questa canzone), je v sankaški tekmi enosedov prepustil prestol mlademu, komaj 20-letnemu Nemcu Felixu Lochu, vendar se je z osvojitvijo bronastega odličja (drugi je bil Nemec David Moeller) kljub temu z zlatimi črkami vpisal v zgodovino italijanskega športa, saj je prvi olimpijec sploh, ki je osvajal kolajne na petih igrah zapored. Prvič je na- Izidi sankanja, moških enosedov: 1. Felix Loch (Nem) 3:13,085 (48,168 + 48,402 + 48,344 + 48,171); 2. David Möller (Nem) 3:13,764 (48,341 + 48,511 + 48,582 + 48,330); 3. Armin Zöggeler (Ita) 3:14,375 (48,473 + 48,529 + 48,914 + 48,459); 4. Albert Demčenko (Rus) 3:14,405 (48,590 + 48,579 + 48,769 + 48,467); 5. Andi Langenhan (Nem) 3:14,629 (48,629 + 48,658 + 48,869 + 48,473); 6. Daniel Pfister (Avt) 3:14,726 (48,583 + 48,707 + 48,883 + 48,553) ... ; 27. Domen Pociecha (Slo) 3:17,746 (49,340 + 49,457 + 49,587 + 49,362) mreč na olimpijski zmagovalni oder stopil leta 1994, ko je bil tretji v Lilleham-merju na Norveškem. Štiri leta kasneje je v Naganu na Japonskem osvojil srebrno odličje, zlat pa je bil v Salt Lake Ci-tyju (2002) in Turinu (2006). Tekmovanje na progi, ki je še pred začetkom iger, zahtevala življenje mladega Gruzijca Kumaritašvicija, je minilo brez nadaljnjih zapletov. Ker so organizatorji skrajšali progo (star je bil izenačen z ženskim, ženski pa bo še nižji) so bile največje hitrosti precej manjše kot na treningih, slovenski tekmovalec, Domen Pociecha (osvojil je 27. mesto) pa je pojasnil, da je to šlo Nemcema na roko, saj so daleč najboljši na startu, v ta element veliko vlagajo že pri otrocih, na skrajšani progi pa je bil prav start daleč najpomembnejši, kar sta Loch in Moller znala izkoristiti. »Vsekakor sta Zoggeler in Rus Albert Demčenko boljša sankača na progi, toda tokrat sta se lahko borila le za tretje mesto,« je razplet na vrhu komentiral 23-letni profesor telovadbe Pociecha. biatlon - Jakov Fak osvojil bron Bo Hrvat naslednjič nastopal za Slovenijo? WHISTLER - Jakov Fak, hrvaški biatlonec, je na »veliki« tekmi ponovno presenetil. 22-letnik, ki se je le enkrat v karieri uvrstil med 30 v svetovnem pokalu, ima že dve bronasti kolajni iz velikih tekmovanj: prvo je osvojil na svetovnem prvenstvu, drugo pa v nedeljo na najelitnejšem športnem dogodku. Na 10 kilometrski preizkušnji je dobitnik prve letošnje hrvaške olimpijske kolajne potrdil, da je Valentinovo za Hrvate srečen dan. Na isti dan je pred osmimi leti v Salt Lake Cityju Janica Kostelič osvojila prvo hrvaško olimpijsko kolajno v zgodovini ZOI, 14. februarja 2006 pa se je zlata veselil brat Ivica. Hrvati so v nedeljo z 8 kolajno na ZOI izenačili s Slovenijo. Na prvi biatlonski preizkušnji - krojilo jo je vreme, saj je bil začetek v dežju, nadaljevanje v sneženju, konec pa v soncu -je bil najboljši Francoz Jay, drugi Norvežan Svendsen, nehvaležno četrto mesto pa je osvojil Slovenec Klemen Bauer. Čeprav je bil zelo blizu zmagovalnemu odru (če ne bi zgrešil strela, bi bil olimpijski prvak), pa so se v slovenskem taboru nasploh zelo veseli. Hrvat Fak je namreč že tri leta član slovenske reprezentance (trenira pod vodstvom Uroša Velepca), večino sezone preživi v Sloveniji in že tekoče govori slovensko, le tekmuje še pod drugo zastavo. Prav zato so osvojeni bron praznovali tudi v slovenskem taboru, kjer pričakujejo, da bo Fak že v naslednji sezoni nastopal za Slovenijo. Tak je bil vsaj dogovor, meni trener Velepec, ki se je uspeha veselil prav tako, kot da bi bil slovenski. Sam tekmovalec pa tega po os- Izidi tekme v biatlonu na 10 kilometrov: 1. Vincent Jay (Fra) 24:07,8/0; 2. Emil Hegle Svendsen (Nor) + 0:12,2/1; 3. Jakov Fak (Hrv) 0:14,0/0; 4. Klemen Bauer (Slo) 0:17,4/1; 5. Andrej Derižemlja (Ukr) 0:40,7/2; 6. Jean Philippe Luguellec (Kan) 0:49,8/1; 7. Pavol H u raj t (Slk) 1:07,2/1; 8. Bjorn Ferry (Sve) 1:12,4/0; 27. Janez Marič (Slo) 2:04,7/2; 44. Markus Windisch (Ita) 2:34; 56. Lukas Hoef (Ita) 3:11; 57. Vasja Rupnik (Slo) 3:13,0/3 58. Peter Dokl (Slo) 3:13,2/0; 60. Mattia Cola (Ita) 3:17; 61. Christian de Lorenzi (Ita) 3:18. Jakov Fak ansa vojenem bronu ni potrdil. Fak je namreč za hrvaško televizijo že prej izjavil, da ne bo vzel slovenskega državljanstrva. Skušal bo doseči še kakšen dober rezultat in s tem izboljšati razmere za delo na Hrvaškem. Hrvat je že dalj časa opozarjal na slabe delovne razmere. Hrvaški štab mu je že po lanskem bronu na SP obljubil boljše pogoje, vendar so to ostale le obljube. V nedeljo so spet zatrdili, da se bodo delovne razmere po olimpijski kolajni spremenile in da bo Fak dobil vse, kar bo zahteval, in ostal v hrvaški reprezentanci. Bodo to spet samo obljube? Slovenija »povohala« zlato Na prvi biatlonski preizkušnji je s številko 19 startala Anastazija Kuzmina, bodoča olimpijska tekmovalka. Tisti, ki je niso poznali, pa so mislili, da je Slovenka, saj jo je tako predstavil uradni napovedovalec. Napak se slabih 20 minut kasneje ni ponovila: ko je Kuzmina postala olimpijska zmagovalka so na uradnem zapisniku točno zapisali, da je kolajno osvojila tekmovalka iz Slovaške. 1 S Torek, 16. februarja 2010 ODBOJKA / tekma kroga - Slovenski moški derbi C-lige v Sovodnjah Slogaši pokazali boljšo pripravljenost Soča okrnjena, popustila pa je tudi fizično - Trenerjevo okreganje se je obrestovalo P zadnji krog Pust ustrezal D-ligašem Pustni krog je bil še posebno uspešen za naše D-ligaše, saj so vsi trije slavili brez izgubljenega niza. Pustovanje pa ni pozitivno vplivalo na rezultate naših predstavnikov v najvišjih deželnih ligah, saj so, če izvzamemo derbi med Sočo in Slogo, vsi ostali brez točk. V moški C-ligi najbolj preseneča gladek poraz Vala Imse v Trstu. Lepi zmagi nad S. Giovan-nijem, s katero je napovedal, da se resno misli potegovati za mesto v play-offu, je sledila prava hladna prha. Po slabi igri so valovci slabše postavljenemu Ferro Alluminiu prepustili vse tri točke (skupno pet, če upoštevamo še prvi del prvenstva), tako da znaša zdaj njihov zaostanek za četrtouvrščeno ekipo že enajst točk, kar bo v nadaljevanju zelo težko nadoknaditi, saj to pomeni, da si v bistvu skoraj ne smejo več privoščiti porazov. V tem prvenstvu se je Olympia Fer Style spet dobro upirala prvouvrščeni Prati, na koncu pa ostala brez osvojenega niza, saj je v določenih trenutkih naredila preveč naivnih napak, da bi lahko presenetila močnejše nasprotnike. Za Jerončičeve fante bo vsekakor veliko bolj pomembno srečanje naslednjega kroga proti Cusu, ki sodi med glavne konkurente v boju za obstanek. V ženski C-ligi je Sloga List spet zaigrala manj učinkovito, tako da je višje postavljeni Pordeno-ne brez večjih težav iz Repna odnesel vse tri točke. Prednost sloga-šic pred konkurenti v boju za obstanek se je tako še rahlo zmanjšala. Položaj bi lahko bil zaskrbljujoč, če se bo število izpadov povečalo na 4. Združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka je po pričakovanju izgubila proti Talmassonsu, lahko pa bi mogoče osvojila vsaj točko, saj so nasprotnice na splošno igrale pod svojimi sposobnostimi. Na koncu pa so plave osvojile le set, žal pa jim je lahko za uvodnega, v katerem so dolgo vodile, a nato kot že večkrat letos popustile v sprejemu in napadu, tako da so jih Fur-lanke v končnici brez težav prehitele. Možnosti Smotlakovih varovank v boju za obstanek pa so iz kroga v krog manjše, saj njihovi nasprotniki v glavnem igrajo bolj uspešno. VD-ligi so se Kontovelke pošteno oddolžile dvanajstouvrščene-mu Il Pozzu za poraz iz prvega dela prvenstva, ko so nastopile okrnjene in bile še premalo samozavestne. Tokrat so zaigrale zelo agresivno, tako da so bile domačinke stalno v podrejenem položaju. Go-volley Kmečka banka pa se je s pričakovano zmago protipepelki Fin-cantieriju na lestvici povzpel za dve mesti, njegov položaj pa še vedno ni najboljši, saj za devetouvrščeno Alturo zaostajajo šest točk. Peteja-nove varovanke vsekakor ne smejo vreči puške v koruzo. V moškem delu tega prvenstva pa je kar na varnem Naš prapor, ki se hitro približuje zgornjemu delu lestvice. Tokrat je premagal nevarno Reano (skupno je proti njej letos dosegel 4 točke), ki bi jo lahko v nadaljevanju prvenstva še prehitel, če bo, kot pričakujemo, dosegel boljše rezultate kot v prvem delu. Igra je bila raztrgana, tako da gledalci niso prišli na voj račun bumbaca V petkovi vnaprej odigrani tekmi 2. kroga povratnega dela tretjeliga-škega odbojkarskega prvenstva med domačo Sočo in Slogo so se končne zmage veselil gostje. V petem skrajšanem nizu so namreč brez težav premagali odbojkarje iz sovodenjske občine. Srečanje je bilo v svojem poteku zrcalno, v prvih dveh nizih premoč in zmaga domačinov, nato pa preobrat v znamenju Peterlinovih varovancev. Odbojkarji Soče, kljub pomembni od- SEDMERKA TEDNA sotnosti najučinkovitejšega napadalca Roberta Testna, so v prvih dveh nizih predvajali hitro napadalno igro in bili zelo pozorni pri postavljanju bloka. To je nekoliko zmedlo goste, ki morda niso pričakovali takšnega odpora. Potreben je bil odločen poseg trenerja, ki je po poraznem začetku tretjega niza odločno okregal svoje in jih prebudil iz dotedanje apatičnosti. Ob koncu srečanja se je trener sam sicer zavedal pomembnosti sličnega ravnanja do svo- NAŠE ŠTEVILKE Na derbiju v Sovodnjah je pri domačinih zelo dobro napadal Ivan Cernic, ki je tokrat igral kot korektor, pri Slogi pa je bil zelo zanesljiv v sprejemu in na mreži David Cettolo. Med Valovimi odbojkarji je bil v napadu najboljši Michele Ombrato, pri Našem praporu, ki se je izkazal z zelo dobro skupinsko igro, pa bi izpostavili nastop Lukeša, ki se je pred kratkim spet pridružil ekipi. Med ženskami bi tokrat omenili dve tolkačici in eno podajalko. Kontovelka Vero Balzano, ki je srečanje začela na klopi, je nato zelo dobro opravila svojo nalogo. Zelo učinkovita na mreži in natančna v sprejemu je bila mlada odbojkarica Govolleya Alek-sija Antonič, pri Slogi pa je tokrat zelo dobro igrala Karin Crissani. Top scorerji tedna Moški: I. Černic (So) 24, Cettolo (Sl) 20, Ombrato (V) 18, J. Černic (So) 15, Lukeš (Np) 13, Kuštrin (Np) in Romano (Sl) 13, Braione (Np) 12. Ženske: Bukavec (K) 15, Della Mea (B-B) 14, Bressan (G) in Lisjak (K) 13, Cella (G), Vodopivec (B-B) in Pučnik (B-B) 11, Antonič (G) 10. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 300, Va-lentinčič (O) 214, Cettolo (Sl) 200, Testen (So) 193, I. Černic (So) 165, D. Fa-ganel (V) 157, Terčič (O) 154, Taučer (Sl) 122, Kante (Sl) 120, Juren (So) 118. Moška D-liga: Kuštrin 143, Braione 118, Boschini 97, Juretič 51. Ženska C-liga: Fazarinc (Sl) 189, Ba-budri (Sl) 178, Vodopivec (B-B) 175, Flago (B-B) 130, Spanio (Sl) 125, Spe-tič (B-B) 121, Della Mea (B-B) 115. Ženska D-liga: Bukavec (K) 255, Ver-ša (K) 167, Mania (G) 156, Cella (G) in Lisjak (K) 92, Micussi (K) in Bressan (G) 84. jih igralcev, obenem pa je bil nekoliko zaskrbljen, da ni bil njegov nastop napačno interpretiran s strani publike. Vsekakor je poseg obrodil zaželene sadove in prinesel svojim pomembni dve točki na poti ohranitve statusa tretje-ligaša. Trener Lucio Batisti je doživel poraz dokaj umirjeno zavedajoč se pomembnosti odsotnih igralcev. Mnenja je pač bil, da v takšnem sestavu in ob dejstvu, da nekateri igralci iz razno raznih razlogov niso redno trenirali, je bila osvojitev točke že pravi uspeh. Dejansko se nam je zdel usodnejše za iztek srečanja v prvi vrsti pomanjkanje prave kondicije s strani nekaterih igralcev. Gostje so bili v tem vidiku bolje pripravljeni in so zato ob koncu tudi uveljavili svojo premoč. Srečanje samo pa, na katerem smo sicer lahko cenili, da se trenerja pogovarjata s svojimi igralci izključno v slovenščini, je bilo s tehničnega vidika nekoliko pod pričakovanji. Dejstvo, da je dobri igri enega botrovala slaba razpoloženost drugega in obratno, ni ustvarilo pri ekipah in gledalcih, nekaterih že pustno naravnanih, vzdušja napetosti, ki je dokaj običajno na doživetih srečanjih, kot naj bi bilo petkovo. (J.P.) 1. ženska divizija Slogašice so se Omi upirale samo v uvodnem nizu Soča je imela lahko nalogo Na Tržaškem Sloga Dvigala Barich - Oma 0:3 (24:26, 18:25, 14:25) SLOGA: Goruppi 3, M. Spangaro 9, Maurovich 16, Cernich 1, T. Spangaro 4, Milkovich 0, Žerjal 1, Pertot 1, Malalan 3, Valič 0, Kralj 1, Barbieri (L). Trener: Martin Maver. Slogašice so se Omi dobro upirale samo v uvodnem nizu. Vodila so vse do končnice niza, nato pa jih je Oma dohitela in tudi s kančkom športne sreče osvojila niz. V nadaljevanju slogašice niso uspele prevzeti začetnega ritma. Višjeu-vrščena Oma je bila boljša v obrambin na servisu. Ostali izidi: S. Andrea - Cus 0:3, Virtus - Killjoy 3:0, Volley Oma - Altura 3:1, tekmi Breg Alta Informatica - Coselli in Libertas - Volley 3000 so preložili. Vrstni red: Cus 36, Virtus 34, Oma 33, Coselli* 22, Sloga Dvigala Barich in S. Andrea 20, Volley 3000* 19, Killjoy 13, Libertas* 10, Breg Alta Informatica* 9, Altura in Volley Oma 6 (* s tekmo manj). Na Goriškem Monfalcone - Soča Pizzeria Frnažar 1:3 (19:25, 25:21, 10:25, 17:25) SOČA PIZZERIA FRNAŽAR: Beuciar 11, Brumat 0, Camauli 5, Černic 11, Gabba-na 8, Marussi 1, Nanut 4, Povšič 7, Zavadlav 5, Uršič, Turus (L). Trener: Paola Uršič Sočanke so po pričakovanju premagale zadnjeuvrščene Tržičanke. Prepustile so jim sicer drugi set, v katerem jih je povsem zme-del izredno negotov sodnik, v ostalih treh nizih pa so bile prepričljivo boljše, tako da ni bila njihova zmaga nikoli pod vprašajem. Za uspešen nastop zasluži pohvalo celotna ekipa, ki je igrala zelo borbeno. Ostali izidi: Grado - Cormons 2:3, Mossa - Millenium Lucinico 2:3, Morarese - Villesse 0:3, Staranzano - Millenium Az-zurra/Farra 0:3, Turriaco - Pieris/Vivil 1:3. Vrstni red: Millenium Azzurra/Farra 40, Ronchi* 37, Villesse 35, Cormons 34, Morarese 30, Pieris/Vivil 29, Capriva* 25, Grado 22, Turriaco 18, Soča Pizzeria Frnažar 17, Millenium Lucinico 15, Staranzano 5, Mossa 4, Monfalcone 1 (* s tekmo manj). Moška C-liga KROGA Basiliano - Il Pozzo Buia 1:3, FerroAlluminio Natisonia - Porcia 3:0, Prata 3:0, Soča ZBDS - Sloga 2:3 IZIDI 14. 1:S, CUS Trieste -- Val Imsa S:0, Olympia FerStyle Prata 14 12 2 40:11 SS Il Pozzo 14 1S 1 40:15 S7 Buia 14 11 S S7:15 S4 PAV Natisonia 14 11 S SS:16 SS Val Imsa 14 8 6 30:28 22 Fincantieri 1S 7 6 26:20 21 Basiliano 14 6 S 26:2S 19 Soča ZBDS 14 S 9 24:32 17 Ferro Alluminio 1S 5 S 21:2S 15 Sloga 14 S 9 20:33 13 CUS TS 14 S 10 14:SS S Olympia Fer-Style14 2 12 12:37 7 Porcia 14 2 12 12:S9 6 PRIHODNJI KROG: Buia - l Pozzo, Val msa - Prata (20.2. ob 20.S0), Olympia Fer Style -CUS TS (20.2. ob 20.00), Sloga - Basiliano (20.2. ob 2030), Porcia - Soča ZBDS (20.2. ob 20.S0). Moška D-liga izidi 14. KROGA Naš prapor - Reana 3:0, Cordenons - Travesio 2:3 Altura San Sergio S:0, Cervignano - Lignano 0:S, Volley club - Vivil 3:0, Pippoli in Broker nista igrala Lignano 1S 12 1 S7:7 S6 Volley Club 1S 9 4 S5:15 S0 Vivil 12 9 S 2S:1S 26 Altura 12 S 4 27:17 2S Pippoli UD 12 S 4 27:21 22 Reana 1S 7 6 25:26 19 Travesio 1S 6 7 24:25 19 Naš prapor 13 6 7 21:2S 18 Cordenons 1S 4 9 19:SS 12 San Sergio 1S 4 9 16:S5 10 Cervignano TS 1S 1 12 14:S7 7 Broket TS 12 2 10 10:S0 6 PRIHODNJI KROG Altura Pippoli, Travesio - Reana, Broker - Cordenons, Vivil - Naš prapor (20.2. ob 20.00), Lignano - Volley club, San Sergio - in Cervignano bosta prosta alenka verša O play-offu še ne razmišljamo Za Kontovelo-ve odbojkarice pravilo o začaranem pustnem krogu res ne velja. Tako je bilo tudi letos, ko so po dobrem nastopu gladko premagale II Pozzo in se mu tako maščevale za poraz iz prvega dela prvenstva. «Čeprav pustujemo, dobro vemo, da nas čaka ob sobotah zvečer tekma, zato se nanjo dobro pripravimo in se raje veselimo po njej,» je povedala korek-torica Kontovela, Alenka Verša, ki bo letos dopolnila enaindvajset let, a je v ekipi med bolj izkušenimi igralkami. Kontovelke so letos pripravile skupno masko s prijatelji košarkarske ekipe njihovega društva. Z njimi so se udeležile Kraškega pusta na Op-činah, zvečer pa so se zabavale pri Briščkih. «Skupaj s košarkarji nas je pustovalo enajst od skupno trinajstih igralk.» Alenka in soigralke so letos v prvenstvu zelo uspešne, mlada tol-kačica pa opozarja, da je liga zelo izenačena. «Če je res, da lahko pravzaprav premagamo skoraj vse nasprotnike, velja tudi obratno. Če ne igramo dovolj zbrano, nas lahko marsikatera ekipa preseneti. Zato je trenutno naš cilj le ta, da vsako tekmo igramo čim boljše. O uvrstitvi v play-off še nismo razmišljale.» Med bolj nevarnimi nasprotniki z zgornjega dela lestvice pa Alenka omenja Cordenons, s katerim se bodo pomerile v soboto. «Morale bomo zelo dobro servirati in sprejemati, predvsem pa igrati konstantno, saj so odbojkarice Cordenonsa zelo borbene in nikoli ne popustijo.» V isti ligi kot Kontovel nastopa letos tudi goriški Govolley. «Še vedno lahko doseže obstanek. Med ekipami iz zgornjega in spodnjega dela lestvice ni tako velikih razlik, zato lahko zaostanek še nadoknadijo.» Alenka je sicer študentka matematike. Študij se ji zdi zelo zanimiv, vsak opravljeni izpit pa je zanjo veliko zadoščenje. Poleg tega pa je v letošnji sezoni obiskovala tudi tečaj za trenerje in se zdaj pripravlja na izpit, pomaga pa že pri ekipi, ki nastopa v kategorijah U13 in U14. (T.G.) Ženska C-liga IZIDI 15. KROGA Martignacco -System Volley 3:1, Volleybas - Sangiorgina 2:3, Chions - Tarcento 3:0, Rojalkennedy - S. Andrea 3:0, Sloga List -Pordenone 0:3, Blu Volley - Millenium 0:3, Bor Kmečka banka - Talmassons 1:3 Martignacco Millenium Talmassons Sangiorgina Chions Pordenone System Volley S.Andrea Sloga List Volleybas Tarcento RoyalKennedy Bor Breg KB Blue PN PRIHODNJI KROG Rojalkennedy - Volleybas, Tarcento - System Volley, Sangiorgina - Sloga List (20.2. ob 20.30), S. Andrea - Blu Volley, Millenium - Chions, Talmassons - Martignacco, Pordenone - Bor Breg Kmečka banka 15 14 1 4S:1S 41 15 14 1 42:14 S9 15 12 S 40:1S SS 15 10 5 S5:20 S0 15 10 5 S4:1S 29 15 9 6 S4:2S 29 15 6 9 26:29 20 15 7 S 2S:S4 17 1S S 9 24:37 16 15 4 11 21 :S4 16 15 6 9 24:S5 15 15 4 11 16:S9 11 1S 3 12 17:38 9 15 2 1S 9:41 7 Ženska D-liga izidi 15. KROGA Volley Gemona - Azzano S:2, Buia - Volley Carnia S:0, Govolley Kmečka banka - Fincantieri S:0, I Pozzo - Kontovel 0:S, Vivil- Rizzi S:0, Cordenons - Mossa S: 1, Altura - Trivignano 1:3 Vivil 15 14 1 44:4 4S Trivignano 15 1S 2 4S:14 SS Cordenons 15 11 4 S7:17 S4 Buia 15 11 4 S6:15 SS Kontovel 1S 11 4 34:21 30 Rizzi 15 9 6 2S:21 26 Volley Carnia 15 9 6 S0:25 25 Volley Gemona 15 S 7 27:27 2S Altura 15 5 10 24:S5 17 Azzano 15 4 11 22:S7 14 Govolley KB 1S 4 11 1S:37 11 Il Pozzo 15 2 1S 17:40 10 Mossa 15 S 12 14:SS 9 Fincantieri 15 1 14 4:44 2 PRIHODNJI KROG: Il Pozzo - Buia , Fincantieri - Azzano, Volley Carnia - Vivil, Kontovel - Cordenons (20.2. ob 20.15), Mossa - Govolley Kmečka banka (20.2. ob 18.30), Trivignano - Volley gemona, Rizzi - Altura / ODBOJKA Torek, 16. februarja 2010 19 pokrajinska prvenstva - Začenja se finalna faza ženskega prvenstva under 18 na Tržaškem Borovke proti starejšim V povprečju dve leti mlajše igralke našega društva proti Libertasu in Virtusu pred težko nalogo za finale - 2. ženska divizija: Kontovel/Sokol blizu senzacije UNDER 18 ŽENSKE Na Tržaškem V petek se začenja druga faza pokrajinskega prvenstva mladink, v kateri nastopa šest najboljših tržaških ekip. Med temi so tudi odbojkarice Bora Kinemax, ki so uvrstitev v neke vrste play-off dosegle, čeprav so povprečno dve leti mlajše od nasprotnic. Plave se bodo za nastop na finalnem dnevu, na katerem sta predvideni polfinalni tekmi ter finala za 3. oz. 1. mesto, po dvakrat pomerile z Libertasom in Virtu-som. Slednji je bil njihov konkurent v kvalifikacijah in jih je dvakrat premagal (borovke pa so mu enkrat odščip-nile set), Libertas pa je skupaj z Altu-ro favorit za končno zmago. Naloga naše ekipe bo torej zelo težka, saj proti starejšim nasprotnicam nimajo veliko možnosti za uvrstitev na prvo oziroma drugo mesto. Bor Kinemax se bo v drugem delu najprej pomeril z Virtusom. Prvo srečanje bo v petek, ob 20.30, v Tržaški športni palači, pri Libertasu pa bo gostoval v sredo, 24. februrja, ob 20.30. Tekmo bodo odigrali v telovadnici Co-bolli v Ul. della Valle. Povratni srečanji bosta na sporedu marca. V sredo, 3., se bodo borovke ob 21. uri v telovadnici Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maj pomerile z Virtusom, v nedeljo, 21. marca, ob 11.30, pa z Libertasom. V drugi skupini play-offa nastopajo Altura, Triestina Volley in Killjoy, ostale ekipe, med katerimi so tudi Breg, Sloga in Kontovel/Sokol, pa se bodo med sabo pomerile v tolažilni skupini. 1. MOŠKA DIVIZIJA Na Goriškem Soča Lokanda Devetak - Fincantieri 3:0 (25:17, 25:23, 25:22) SOČA LOKANDA DEVETAK: Butkovič, Černic, Cotič, I. Devetak, Fiorelli, Juren, Kovic, Levpušček, Uljan, T. Devetak (L). Trener: Boris Jelavič Sočani so po pričakovanju premagali zadnjeuvrščeni Fincantieri, ki pa jih je v drugem setu skoraj presenetil. Gostje so namreč že vodili 23:20, ko se je naša ekipa končno predramila in jih prehitela. Prvi in zadnji niz pa sta bila v bistvu enosmerna, saj so imeli So-čani stalno vajeti igre v svojih rokah, Tržičani pa so le proti koncu omilili svoj zaostanek. Vrstni red: Mossa 18, Soča Lokanda Devetak 14, Turriaco 11, Olympia 8, Fincantieri 0 (Soča Lokanda De-vetak s tekmo več, Mossa in Turriaco s tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Kontovel/Sokol - Hammer 2:3 (16:25, 25:20, 25:23, 10:25, 9:25) KONTOVEL/SOKOL: Zavadlal, Ferluga, Ghezzo, Gregori, Starc, Šker-lavaj, Cibic, M. in J. Briščik, Turco, Bembi, Paoli. Trener: Veronika Zuzič Združena ekipa Kontovela in Sokola je bila na pustni petek proti prvouvrščenemu Hammerju že na pragu presenečenja, saj se je predala šele po tie-breaku. Domačinke so kljub odsotnosti Ravbarjeve, ki jo je na centru odlično nadomestila Carol Ghez-zo, igrale zelo borbeno in učikovito in v setih povedle 2:1. V četrtem setu je prišlo do black-outa, tako da so jih izkušene nasprotnice nadigrale, v petem pa so naše odbojkarice že vodile 7:3, a je na koncu Hammer vendarle ohranil svojo nepremaganost. Kontovel/So-kol je vsekakor prva ekipa, ki je Trža-čankam v zadnjih dveh sezonah od-ščipnila točko. Prevenire - Bor Zadružna kraška banka 0:3 (13:25, 13:25, 13:25) Bor Zadružna kraška banka - Prevenire 3:0 (25:12, 25:21, 27:25) BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Pugliese /+2, Carciotti 4+6, Virgilio 4+7, Piccinino 1+3, Richiardi 4+10, Cossutta 8+10, Veronesi 0+2, Baronio /+0, Martincich 5+0, Viviani /+0, Luxa 12+/. Trener: Marko Colo-ni Borove odbojkarice so se ta teden dvakrat pomerile z zadnjeuvrš-čenim Prevenirejem, ki je šele v prejš- njem krogu osvojil svoje prve točke. Na prvi tekmi je naša ekipa brez večjih težav uveljavila svojo premoč in bila predvsem v napadu, kjer je bila zelo učinkovita Nina Luxa, za razred boljša. Slabše pa je Bor igral na povratnem srečanju, ki ga je sicer prav tako osvojil brez izgubljenega seta. Plave so se razen v prvem setu povsem prilagodile igri svojih nasprotnic in so večji del tekme igrale zmedeno in premalo odločno. Kljub okrnjeni in spremenjeni postavi bi morala biti njihova zmaga veliko bolj gladka, zaradi velikega števila napak pa so celo tvegale, da izgubijo zadnji niz, v katerem so morale Prevenireju tudi izničiti set žogo. Ostala izida: Poggi 2000 - Virtus 3:0, Triestina Volley - Poggi Oma 3:0, Coselli - Roiano Gretta Barcola bo v četrtek. Vrstni red: Hammer 32, Bor Zadružna kraška banka 29, Kontovel/Sokol 22, Roiano Gretta Barcola 17, Virtus 15, Triestina Volley 11, Coselli 9, Poggi 2000 8, Poggi Oma 7, Preve-nire 3 (Triestina Volley z dvema, Pre-venire, Coselli, Roiano Gretta Barcola in Virtus z eno tekmo manj). Združena ekipa Kontovela in Sokola se je v 2. diviziji na pustni petek prvouvrščenemu Hammerju predala šele po tie-breaku. Hammer, ki ga sestavljajo nekdanje odlične igralke (Zimmerman, Patuzzi, itd.) v zadnjih dveh sezonah pred tem niso izgubile niti seta, zdaj pa celo točko Borovke so se z ekipo šestnajstletnic že uvrstile tudi v finalno fazo prvenstva under 18 kroma j im UKJ41---jpiUb-IIU d U UK 111H- kroma UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Bor A Kinemax - Volley Oma 3:0 (25:9, 25:12, 25:6) Bor A Kinemax - Coselli 3:0 (25:15, 25:18, 25:15) BOR A KINEMAX: Pučnik 9+14, Petejan 12+5, Antonič 15+3, Kneipp 4+9, Miloševič 8+11, Cella 8+7, Vi-sintini, Žerjal, Zonch, Hauschild (L). Trener: Betty Nacinovi Združena ekipa Bora in Govol-leya je prejšnji teden odigrala dve srečanji in obakrat gladko slavila. Najprej je povsem nadigrala Volley Omo, ki ji v bistvu ni nudila nobenega odpora, v nedeljo pa je odpravila še mlajše nasprotnice Cosellija. Do zmage je prišla veliko lažje kot v prvem delu, ko je izgubila točko. Tokrat pa so plave nastopile v popolni postavi in zaigrale bolj zbrano. Pučnikova in soigralke so tako razen na začetku tretjega seta stalno vodile, njihova zmaga pa pravzaprav ni bila nikoli pod vprašajem, čeprav je Coselli igral zelo borbeno v obrambi, bil pa je na splošno premalo konstanten. Altura A - Bor B 3:0 (25:14, 25:10, 25:14) Volley Oma - Bor B 3:0 (25:6, 25:6, 25:12) BOR B: Pozzo, Costantini, Zonch, Olivo, Ghersi, Furioso, Quaia, Pučnik, Russo, Pillepich, Rabak, Giannotti. Trener: Mitja Gombač Mlade borovke so prejšnji teden dvakrat ostale praznih rok. Proti Alturi so sicer igrale zelo borbeno, tako da so lahko s svojim nastopom zadovoljne, saj proti precej boljšim nasprotnicam niso mogle računati na kaj več. Zelo slabo pa so se odrezale na tekmi proti Volley Omi. Gombačeve varovanke so naletele na pravi črn dan, tako da se domačinkam sploh ni bilo treba truditi, da so prišle do novih treh točk. Ostali izid: Virtus - Volley 3000 3:0. Vrstni red: Bor A Kinemax 20, Virtus 18, Altura A in Volley Oma 12, Coselli 7, Volley 3000 3, Bor B 0 (Altura A s tekmo manj). Na Goriškem Staranzano - Soča Rast 3:0 (25:18, 25:23, 25:17) SOČA RAST: Braini, Cotič, M. in S. Devetak, Mosetti, Malalan, Pertot, Čajič (L). Trener: Štefan Cotič Kljub porazu so lahko odbojkarice združene ekipe Soče in Sloge s svojim nastopom zadovoljne. Boljšim nasprotnicam so namreč nudile dober odpor, v odločilnih trenutkih pa so bile premalo odločne in so naredile kako napako preveč. Vrstni red: Fincantieri 29, Millenium Farra 28, Mossa 21, Staranzano 17, Cormons 11, Soča Rast 8, Millenium Lucinico in Ronchi 7, Torriana 1 (Staranzano s tekmo več, Millenium Lucinico in Torriana z eno, Ronchi s tremi tekmami manj). UNDER14 ŽENSKE Na Goriškem Soča - Capriva 0:3 (16:25, 21:25, 18:25) SOČA: Berlot 7, Celikovič 0, Černic 0, Cotič 13, F. Malič 5, M. Ma-lič 1, Mermolja 0, Peressini 1, Selini 0. Trener: Štefan Cotič Sočanke so igrale v glavnem dobro, a so morale na koncu vseeno prepustiti vse tri točke boljši Caprivi. Seti so bili na splošno izenačeni, v končnicah pa so bile odbojkarice iz Ko-privnega prisebnejše, naše igralke pa so naredile preveč napak. Olympia Bandelli Rože Fiori - Soča 1:3 (9:25, 26:24, 9:25, 22:25) OLYMPIA BANDELLI ROŽE FIORI: Bergnach, Cargnel, Diongue, Keber, Kosič, Marassi, Pahor, Srebrnič, Stella, Terčič, Terpin, Winkler. Trener: Meta Okroglič SOČA: Berlot 5, Celikovič 0, Černic 7, Cotič 25, F. Malič 17, M. Ma-lič 7, Mermolja 0, Peressini 4, Selini 0. Trener: Marko Cotič Slovenski derbi je po pričakovanju osvojila Soča, odbojkarice Olym-pie pa so se ji dobro upirale le dva seta. V prvem in tretjem so veliko grešile, tako da so Sočanke z lahkoto osvojile, precej boljše pa je domača ekipa igrala v drugem in četrtem nizu. V drugem so varovanke trenerke Okrogli-čeve svoje nasprotnice dohitele šele v končnici in jih nato tudi presenetile, v zadnjem pa je bila Soča vendarle pri-sebnejša in je tako zasluženo osvojila vse tri točke. Vrstni red: Delfino blu 33, Cor-mons 30, Capriva 27, Staranzano 24, Grado 19, Soča 16, Millenium 15, Ronchi 13, Fincantieri 6, Olympia Bandelli Rože Fiori 3, Moraro/Maria-no 0 (Olympia Bandelli Rože Fiori, Ca-priva in Soča s tekmo več, Cormons in Moraro/Mariano s tekmo manj). UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Sloga Dvigala Barich - Sokol 3:0 (25:23, 25:22, 25:23) SLOGA DVIGALA BARICH: Čufar, Donato, Gornik, Kocma, Košuta, M. in U. Petaros, Racman, Vitez. Trener: Martin Maver SOKOL: Kojanec, Pahor, Peric, Pertot, Tomasini, H. in L Zidarič. Trenerka: Norči Zavadlav V četrtek je bil v Repnu povratni derbi naših najmlajših ekip. V prvem delu prvenstva je zmago osvojil Sokol, tokrat pa so se mu Slogašice oddolžile. Igralke Sokola so bile tokrat manj prodorne, domačinke pa so zaigrale bolj urejeno, predvsem pa se je poznalo, da nekatere med njimi nastopajo tudi v prvenstvu U 14 in so torej igralsko bolj "izkušene" kot na začetku prvenstva. Tekma je bila vsekakor stalno izenačena, praktično nikoli ni bilo velike razlike v točkah, tako da je bil zmagovalec znan šele v končnici posameznih setov. (Inka) Vrstni red: Kontovel 8, Coselli M 7, Sokol in Sloga 3 (Kontovel in Coselli M s tekmo manj). Na Goriškem Soča Hrast - Grado 0:3 (17:25, 13:25, 13:25) SOČA HRAST: Cosani, Cotič, Gergolet, Gerin, Peric, Sovi-gnano. Trener: Štefan Cotič Sočini trinajstletniki so tokrat nastopili v močno okrnjeni postavi in gladko izgubili proti sicer boljši ekipi iz Gradeža. Boljše so se ji upirali le v prvem setu, ostala dva pa sta bila povsem enosmerna. Vrstni red: Cormons 23, Fin-cantieri in Mossa 22, Stranzano 19, Grado 16, Soča Hrast 9, Torriana 8, Millenium 7, Monfalcone 0 (Grado s tekmo več, Cormons, Mossa in Tor-riana z eno, Fincantieri z dvema tekmama manj). Mešana ekipa under 13 ŠZ Soča 20 Torek, 16' februarJa 2010 NOGOMET / elitna liga - San Luigi je v Repnu premagal s 3:2 Z zmago v pokrajinskem derbiju ohranja Kras stik s Torviscoso V prvih desetih minutah od 0:1 na 2:1 - Dva gola Kneževiča (osemnajst v sezoni!) 20. krog Pustni krog brez hujših posledic Pustni krog v naših klubih pričakujejo s trepetanjem. Večkrat se namreč dogaja, da ekipe naših društev v tem obdobju »nerazumljivo« igrajo nekoliko manj prepričljivo. Zlasti v klubih v nižjih ligah, kjer je profesionalen pristop manj občuten, in tam, kjer je število slovenskih nogometašev precejšnje, se nikoli ne ve, če bodo ekipe igrale na običajnih standardih. Letos je izkupiček skoraj uravnovešen, saj beležimo tri zmage (Kras, Breg in Primorje) in štiri poraze (Vesna, Juventina, Primorec in Zarja Gaja). Kras je premagal mestnega tekmeca San Luigi, žal pa je slavila zmago tudi Torviscosa, tako da se pri vrhu stvari niso spremenile, do konca prvenstva pa manjka še krog manj. Pri Krasu treba znova izpostaviti nastop dveh posameznikov, ki so dodana vrednost letošnje sezone Repencev. Kneževič je z nedeljskima goloma postal »polnoleten«. Na lestvici strelcev, kjer je seveda premočno prvi, je namreč dosegel mejo osemnajstih doseženih golov v sezoni. Vratar Contento pa je branil 11-metrovko in svoje prispeval s še tremi izjemnimi posegi. Manj uspešne so bile naše ekipe v promocijski ligi. Sovo-denjci niso igrali in so tako edini, ki v tem krogu niso izgubili. Vesna in Juventina sta potegnili krajši konec. Zlasti boleč je poraz Vesne, ki je v Vilešu celo vodila, nato pa prepustila pobudo nasprotniku, ki je v drugem polčasu spreobrnil rezultat in zmagal. Vesna kljub porazu ostaja prva na lestvici, medtem ko se štandreška Juventina najbrž dokončno odpoveduje boju za končnico. V naslednjem krogu pa bo slovenski derbi med Vesno in Juventino veliko povedal o možnih ciljih dveh ekip v končnem delu prvenstva. (I.F.) V tržaškem pokrajinskem derbiju proti ekipi iz Sv. Alojzija je Kras po zelo napetih 90 minutah izenačene in zanimive tekme le iztržil celoten izkupiček. Z novimi tremi točkami je ohranil stik z vodilno Torviscoso, ki nikakor ne popušča. Tudi tretja sila prvenstva Pro Cervigna-no je slavil, tako da gre zdaj resnično za boj med temi tremi ekipami. Za nedeljsko zmago se morajo soigralci zahvaliti vratarju Contentu, ki se je virtualno našemil v »supermana« in poskrbel za nekaj res vrhunskih obrambnih posegov, ki so preprečili San Luigiju, da bi z Repna odnesel celo kožo. Prvih deset minut tekme je bilo skoraj nepozabnih. Po samih dveh minutah igre je San Luigi zadel. Protinapad gostov je s prekrškom v kazenskem prostoru zaustavil Pa-ravan, sodnik pa je pokazal na belo točko. Simeunovič je precizno izvedel strel, a prednost San Luigija je trajal le nekaj več kot šestdeset sekund. Na drugi strani igrišča je podajo Viglianija preusmeril v gol Kneževič za takojšen 1:1. A šest minut zatem je Kras celo poskrbel za preobrat, potem ko je po kotu Viglianija z glavo streljal Cipracca. V nadaljevanju polčasa sta obe ekipi ustvarili nekaj nevarnih priložnosti, a stanje se ni spremenilo. V drugem polčasu je Kras po devetih minutah znova zadel, in znova je bila odločilna os Vigliani-Kneževič. Prvi je podal, drugi dosegel gol, že osemnajstega sezone. Dve minuti kasneje bi lahko San Luigi znižal zaostanek, a tokrat je Si-meunovičev strel z bele točke Contento izvrstno branil. Vendar San Luigi se ni predal in v 63. minuti znižal na 3:2 z Zigo-nom, slovenskim nogometašem iz Milj. Gostje so poskušali do konca tekme izenačiti, a Kras se ni dal. Uredil je obrambno vrsto, ki do tedaj ni bila brezhibna, tudi zaradi odsotnosti Giacomija v zvezni vrsti, in do konca tekme v bistvu preprečil San Luigiju, da bi se nevarno približal Contentovim vratom. ©Torviscosa vztraja Kras vztrajno teče za vodilno Torviscoso, ki ne kaže znakov popuščanja. Furlanska ekipa je v nedeljo osvojila še štirinajsto letošnjo zmago. Z 1:0 so premagali tržiški Fincantieri. Odločilni zadetek pa je padel v zadnjih minutah. V prihodnjem krogu bo Torviscosa igrala v Trstu. Kras bo seveda navijal za San Luigi in hkrati poskušal zmagati v Fagagni. Medsebojni obračun s Torviscoso bo 21. marca. Krasov branilec Michele Banello je pred nekaj sezonami igral tudi v Sovodnjah kroma 1. al - Gladek poraz Črn dan Primorca, konec pozitivne serije V Medeji se je zaključila serija tekem brez poraza Primorca. Trebenci so proti ekipi, ki se bori za obstanek, popolnoma odpovedali, oziroma so stopili na igrišče brez pravih motivacij, morda že prepričani, da bo skromnejši nasprotnik lahek plen. Drugače je težko si razlagati, kako lahko proti ekipi, ki je imela pred to tekmo enajst točk manj na lestvici, po nekaj več kot tridesetih minutah igre že izgubljaš s 3:0. Šele takrat je Primorec reagiral, a bilo je prepozno, tako da so Goričani le obdržali prednost in zasluženo slavili. Domača ekipa je nujno potrebovala točke v boju za obstanek in tekmo začela s primerno borbenostjo. Po samih 13 minutah igre je bilo že 2:0 za Medeo. Najprej s strelom z roba kazenskega prosto- ra in nato s strelom z glavo po kotu. A dvojna prednost ni zadovoljila Goričanov, ki so vztrajali in še tretjič zadeli v 37. minuti. Nato so se pomirili, kar pa je izkoristil Moscolin, ki je najprej zadel iz 11-metrovke in nato s strelom s kratke razdalje tik pred dvojnim sodnikovim žvižgom. Vendar v drugem polčasu je Medea dobro upravljala gol prednosti in sredi polčasa izkoristila najstrožjo kazen, da bi postavila na varno tri točke. V taboru Primorca se lahko sicer tolažijo z ugodnimi izidi na ostalih igriščih. Od prvega mesta jih loči le šest točk, prav v naslednjem krogu pa prihaja v Trebče na obisk vodilni Pro Romans in Mos-colin ter ostali imajo odlično priložnost, da se z zmago občutno približajo vrhu. 2. amaterska liga - Z izidom so zadovoljni tako v Bregovem taboru kot v taboru Primorja Breg končno zadihal Proti Beglianu jim je uspel preobrat - Oddaljili so se od dna lestvice - Primorje z novo zmago do 6. mesta Postave in izidi V skupini D 2. amaterske lige postaja situacija vse bolj jasna. Po zmagi proti Fiumicellu se je Primorje približalo mestom, ki vodijo v končnico prvenstva. Breg se je s tremi točkami (zadnjič so Brežani zmagali 22. novembra!) oddaljil od dna lestvice. Zarja Gaja pa je v soboto izgubila proti vodilnemu Pierisu. Rumeno-modri so zdaj v »limbu« med mesti, ki vodijo v play-off (-5 točk) in v play-out (-4 točke). Primorje je v nedeljo s tesnim 1:0 odpravil Fiumicello. Edini gol na tekmi je s kazenskega strela dal Matteo Pipan. »Nismo igrali briljantno. Prvi polčas je bil zelo dolgočasen. Obe ekipi sta igrali slabo in dejansko nismo videli lepih priložnosti za gol. V drugem polčasu smo le igrali malo bolje, čeprav so bili gostje po našem golu bolj dejavni,« je ocenil predsednik Primorja Roberto Zuppin. Primorje je tudi v nedeljo igralo z novo obrambno postavitvijo. Na sredini je igral Ferro, Merlak pa je igral na boku. Tudi tokrat (drugič za- pored) Primorje ni prejelo gola. Zasluge za to ima tudi vratar Manuel Zuppin, ki je moral na koncu odločilno posredovati. Pri Bregu so se oddahnili. »Tri točke so za nas pravi kisik, saj je postajal položaj na lestvici vse bolj kritičen,« je priznal trener Euro Petagna, ki je še dodal, da še ni zadovoljen z igro svojih varovancev: »Igrali smo bolje v prejšnjih krogih. Tokrat so bile pomembne le tri točke. Begliano je po-vedel in nato smo mi tudi ostali z desetimi igralci. Sodnik je izključil Lorenza Degrassija. Bal sem se, da fantje ne bodo reagirali. Še dobro, da se se uštel. Fantje so igrali dobro in so zasluženo spreobrnili izid v našo korist. Zdaj želim, da bodo fantje nadaljevali tako. Treba se je čimprej oddaljiti od dna lestvice. Že v nedeljo bomo igrali proti Romani, ki je predzadnja na lestvici. Na papirju so torej Tržičani slabši od nas. To bo treba tudi dokazati na igrišču in osvojiti vse tri točke,« je zaključil Petagna. ELITNA LIGA Kras - San Luigi 3:2 (2:1) STRELCA ZA KRAS: v 3. in 9. dp Kneževič, v 9. Cipracca. KRAS: Contento, Paravan, Tomizza, Centazzo, Sessi, Banello, Cipracca, Bertocchi, Kneževič (Bernabei), Vigliani, Orlando (Mosca). Trener: Musolino. IZKLJUČEN: Paravan. PROMOCIJSKA LIGA Villesse - Vesna 2:1 (0:1) STRELEC ZA VESNO: v 8. Gulič. VESNA: Carli, Bertocchi, Bibalo, Gulič, Stradi, Debernardi, Cheber, Donda (Spadaio), Ronci (Salice), Leone, Cappai (Radivo). Trener: Veneziano. Juventina - Lumignacco 0:1 (0:1) JUVENTINA: Furios, Trevisan (Cadez), lansig, Gerometta, Giannotta, Furlan, Radovac, Pantuso, Catanzaro, Kovic, Stabile (Pittia). Trener: Tomizza. 1. AMATERSKA LIGA Medea - Primorec 4:2 (3:2) STRELEC ZA PRIMOREC: v 39. iz 11-m in v 46. Moscolin. PRIMOREC: Barbato, Boccuccia (Mercandel), Ojo, Meola, Rossoni, Leghissa (Carli), Di Gregorio, Bertoli,Moscolin, Snidar, Lanza (Lodi). Trener: Sciarrone. 2. AMATERSKA LIGA Primorje - Fiumicello 1:0 (0:0) STRELEC ZA PRIMORJE: v 12.dp iz 11m Pipan. PRIMORJE: Zuppin, Merlak, Emili, Tomasi, Ferro, Ravalico (Mihic), Pauletic (Novakovič), Mescia, Puzzer, Pipan, Siccardi (Zidarich). Trener: Gulič. Breg - Begliano 2:1 (1:1) STRELCA ZA BREG: v 42. iz 11m Esposito, v 11.dp Krevatin. BREG: Trevisan, Sovic (Farra), Celigoi, Laurica, Gargiuolo, L.Degrassi, Coppola, Suttora, Esposito (Pastorino), D.Degrassi (Petranich), Krevatin. Trener: Petagna. IZKLJUČEN: L. Degrassi. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV 18 golov: Kneževič (Kras), 10: Micor (Primorec) Pipan (Primorje), 9: Puzzer (Primorje); 7: Moscolin (Primorec), Satti (Zarja Gaja); 6: Portelli (Sovodnje), Lanza (Primorec), Siccardi (Primorje); 5: Vigliani (Kras), Catanzaro (Juventina), M. Leghissa (Vesna), Reščič (Sovodnje), Gagliano (Mladost); 4: Cipracca (Kras), Kovic (Juventina), (Sovodnje), Bečaj (Zarja Gaja), Krevatin (Breg), Černe (Mladost); 3: Degrassi, Monte (Vesna), Milič (Zarja Gaja), Peric (Mladost). Elitna liga izidi 20. kroga Kras - San Luigi 3:2, Monfalcone - Pro Cervignano 0:1, Muggia - Virtus Corno 2:0, Sarone - Rivignano 2:1, Sevegliano - Pro Fagagna 1:0, Tolmezzo - Fontanafredda 0:0, Torviscosa - Fincantieri 1:0, Tricesimo -Azzanese 3:1. Torviscosa 20 14 3 3 27:8 45 Kras Koimpex 20 13 1 6 37:19 40 Pro Cervignano 20 10 6 4 25:15 36 Fontanafredda 20 8 6 6 21:16 30 San Luigi 20 7 7 6 31:26 28 Virtus Corno 20 6 10 4 20:20 28 Tricesimo 20 7 6 7 17:20 27 Azzanese 20 7 5 8 25:27 26 Tolmezzo 20 6 7 7 21:19 25 Monfalcone 20 6 7 7 16:16 25 Muggia 20 6 7 7 23:24 25 Fincantieri 20 5 8 7 21:21 23 Pro Fagagna 20 4 10 6 16:20 22 Rivignano 20 5 4 11 16:28 19 Sevegliano 20 4 7 9 16:29 19 Sarone 20 2 6 12 12:36 12 PRIHODNJI KROG Pro Fagagna - Kras Promocijska liga IZIDI 20. KROGA Juventina - Lumignacco 0:1, Martignacco - Trieste Calcio 0:0, Ponziana -Centro Sedia 2:2, Pozzuolo - Buttrio 1:1, San Daniele - Gemonese 1:2, Villesse - Vesna 2:1, Sovodnje - Staranzano prel., Union - Pro Gorizia 0:0. Vesna 20 11 5 4 27:22 38 Gemonese 20 11 4 5 41:21 37 San Daniele 20 9 9 2 30:16 36 Lumignacco 20 9 7 4 23:20 34 Buttrio 20 9 6 5 24:18 33 Trieste Calcio 20 9 5 6 37:23 32 Juventina 20 9 5 6 24:19 32 Martignacco 20 8 8 4 21:21 32 Union 20 7 6 7 28:27 27 Ponziana 20 6 7 7 18:20 25 Pro Gorizia 20 5 6 9 26:20 21 Staranzano 19 3 10 6 15:21 21 Villesse 20 4 7 9 12:21 19 Pozzuolo 20 3 7 10 12:27 16 Sovodnje 19 2 7 10 21:40 13 Centro Sedia 20 2 5 13 9:32 11 PRIHODNJI KROG Vesna - Juventina Ponziana - Sovodnje 1. amaterska liga IZIDI 20. KROGA Azzurra - Isonzo 2:0, Capriva - Domio 1:0, Costalunga - San Lorenzo 1:2, Medea - Primorec 4:2, Ronch - Gradese 1:3, San Giovanni - Pro Romans 1:1 Turriaco - Mariano 0:1, Zaule - Fogliano 2:1. Pro Romans 20 10 6 4 32:19 36 Zaule 20 9 8 3 33:28 35 Fogliano 20 9 7 4 32:20 34 San Lorenzo 20 9 7 4 31:23 34 Domio 20 9 5 6 30:23 32 Primorec 20 8 6 6 31:25 30 Azzurra 20 8 6 6 27:23 30 Ronchi 20 7 8 5 27:22 29 San Giovanni 20 7 7 6 23:21 28 Turriaco 20 6 5 9 22:36 23 Gradese 20 6 4 10 24:26 22 Medea 20 4 10 6 24:27 22 Isonzo 20 5 7 8 18:23 22 Capriva 20 6 3 11 15:28 21 Costalunga 20 4 4 12 19:32 16 Mariano 20 2 9 9 14:26 15 PRIHODNJI KROG Primorec - Pro Romans 2. amaterska liga IZIDI 20. KROGA Primorje - Fiumicello 1:0, Breg - Begliano 2:1, Zarja Gaja - Pieris 0:2, Cormonese - Esperia 1:2, Opicina - Chiarbola 0:0, Piedimonte - Muglia 1.2, San Canzian -Romana 2:0, Sant'Andrea - Sistiana 2:1. Pieris 20 13 5 2 36:14 44 Muglia 19 12 3 4 30:13 39 Esperia 20 11 6 3 45:20 39 Piedimonte 20 8 8 4 27:21 32 San Canzian 20 9 4 7 24:21 31 Primorje 20 8 6 6 33:26 30 Sant'Andrea 20 8 4 8 28:28 28 Sistiana 20 7 6 7 23:25 27 Zarja Gaja 19 8 2 9 26:30 26 Cormonese 20 6 6 8 29:32 24 Breg 19 3 11 5 17:16 20 Opicina 19 5 6 8 22:34 21 Begliano 20 5 6 9 22:38 21 Fiumicello 20 4 7 9 23:29 19 Romana 20 3 4 13 18:38 13 Chiarbola 20 1 9 10 14:33 12 PRIHODNJI KROG Begliano - Primorje, Romana - Breg, Zarja Gaja - Cormonese 3. amaterska liga IZIDI 20. KROGA Aurisina - Terzo 1:2, Cgs -Torre 3:2, Lucinico - Roianese 3:1, Montebello - Villa 1:1, Mossa - Sagrado 1:0, Poggio - Audax 4:1, Ruda - Campanelle 1:1, Mladost je bila prosta. Terzo 19 13 3 3 43:18 42 Ruda 19 11 5 3 32:19 38 Mossa 18 11 2 5 36:24 35 Roianese 18 11 2 5 36:24 35 Montebello 19 9 7 3 30:18 34 CGS 19 9 5 5 39:30 32 Villa 19 8 5 6 28:20 29 Torre 19 7 4 8 30:33 25 Mladost 18 6 6 6 27:30 24 Sagrado 19 5 7 7 28:30 22 Lucinico 19 5 7 7 25:30 22 Aurisina 19 4 5 10 17:31 17 Poggio 18 4 3 11 18:31 15 Audax 19 2 4 13 23:49 10 Campanelle 18 0 5 13 20:41 5 PRIHODNJI KROG Mladost - Lucinico / ŠPORT Torek, 16. februarja 2010 21 nogomet - Negativen krog v promocijski ligi Pri Juventini (znova) razočarani Vesna dobro le v prvem delu Kljub porazu Vesna še prva - Juventina zamudila priložnost - V soboto derbi V šestih točkah je prava gneča ekipa. Kar osem ekip se bo v zadnjih desetih krogih borilo za napredovanje in za uvrstitev v play-off. Med temi bosta tudi Vesna, ki je kljub porazu ubranila prvo mesto, in Juventina. Izenačenost prvenstva je potrdil poraz San Danieleja, ki je na domačem igrišču izgubil proti Gemoneseju. Slednji so se zdaj Vesni približali na -1 točko. Prav v prihodnjem krogu bo bolj jasno, kam lahko ciljata Vesna in Juventina. V Križu bo namreč medsebojni obračun, ki so ga v prvem delu zmagali nogometaši kriškega društva (0:2). Prvouvrščena Vesna je v nedeljo izgubila v Vilešu. Nepričakovano? »Niti ne, saj je Villesse dobra ekipa. Povrh tega krvavo potrebujejo točke za obstanek v ligi. Že pred začetkom tekme smo dobro vedeli, da nas bo čakala težka naloga,« je dejal trener Roberto Ve-neziano, ki je pozitivno ocenil Vesnin nastop v prvem polčasu. Ekipa kriškega društva je namreč povedla z Gu-ličem in vodstvo obdržala do odmora. Gostitelji, ki jih vodi tržaški trener Aldo Corona (v Vilešu igra tudi nekdanji Krasov nogometaš Pohlen), so oba gola dali v drugem polčasu. »Prve pol ure smo igrali precej dobro. Všeč mi je bila akcija, ko je Gulič zatresel mrežo. Izpeljali smo jo zelo dobro. Proti koncu polčasa sem že opazil prve znake popuščanja, ki so bili v drugem polčasu še bolj očitni. Na igrišču smo imeli zelo mlado in neizkušeno postavo. Od senatorjev sta igrala le Bertocchi in Leone. Priznati moram še, da se vsi niso maksimalno potrudili. Nekateri niso tudi v najboljši formi. Za poraz je bil kriv splet okoliščin,« je komentiral Veneziano, ki se psihološko že pripravlja na sobotni derbi proti Juventini. Saša Gulič je dosegel svoj prvi zadetek v dresu kriške Vesne kroma »Treba se bo dobro pripraviti. Fantje bodo motivirani. Na razpolago bom znova imel Degrassija in Grgiča. Še vedno bo odsoten Monte. Leghisse pa najbrž ne bomo videli na delu še vsaj dva meseca.« Zelo razočarani so pri Juventini. »Po zmagi proti Buttriu smo bili prepričani, da smo vlak utirili na pravo pot, ampak smo se zmotili. V nedeljo smo igrali slabo in smo zasluženo izgubili. Nihče ni razumel, zakaj je prišlo do takega padca koncentracije. Celotna ekipa je delovala nezbrano,« je bil oster športni vodja Gino Vinti. Juventina dejansko ni ustvarila nevarnih priložnosti za gol, medtem ko so gostje povedli po edinem strelu proti vratom. »Čimprej moramo pozabiti na tekmo proti Lumignaccu. Upam, da bo ekipa reagirala in že v soboto proti Vesni igrala kot je treba. Skrbi me predvsem ta nekontinuiteta,« je še dodal Vinti, ki je pozitivno ocenil le Maria Pantusa. Pantuso je v nedeljo igral v obrambi in dobro opravil svojo nalogo. Vsi ostali niso dali običajnega doprinosa. (jng) JUTRI V STANDREZU Sovodenjci morajo premagati Staranzano Sovodenjci bodo tekmo 20. kroga igrali šele jutri. V nedeljo je bil namreč v So-vodnjah pustni sprevod in belo-modri so tako ekipo iz Štarancana zaprosili za preložitev. Ker v Sovodnjah ni razsvetljave, bodo tekmo igrali v Štandrežu (začetek ob 20. uri). Sovodenjci bodo skušali premagati Sta-ranzano, ki ima šest točk več na lestvici (19). Sodil bo Videmčan Gallas. r. bertocchi »Navezan sem na kriško Vesno« Za Vesninega branilca Riccarda Bertocchija je letošnja sezona že deseta v dresu kriškega društva. Na to je 30-letni »Berto«, kot ga kličejo prijatelji, posebno ponosen. »Malo je takih igralcev, ki so kot jaz navezani na isto društvo. V Križu sem res našel odlično okolje in številne prijatelje,« pravi Bertocchi, ki je k Vesni prišel od Muggie, pred tem pa je igral za mladinske ekipe Triestine, zaposlen pa je v tržiški ladjedelnici. Katera je bila doslej tvoja najlepša sezona pri Vesni? Ko smo iz promocijske napredovali v elitno ligo. Treniral nas je Rug-gero Calo, z nami pa so igrali še Tom-izza, Cermelj, Castiglione. Nepozabna je bila tudi sezona, ko smo napredovali v promocijsko ligo. Kateri so bili najboljši igralci, ki so zaznamovali zadnje Vesnine sezone? V prvi vrsti bi omenil Massima Marchesana, ki je bil med najboljšimi v deželi. Vsekakor dobrih igralcev je bilo veliko. V zadnjih sezonah so te snubili tudi drugi klubi. Imel sem kar nekaj povabil, ki pa sem jih zavrnil. Navezal sem se na Križ. Tvoja hiba so številne izključitve. Velja. Na igrišču sem pač zelo agresiven, tako da me sodniki že poznajo in včasih tudi prehitro kaznujejo. V vseh teh letih sem tudi videl, da sodniki oškodujejo tržaške ekipe. Furlanska moštva so bolj zaščitena. Do konca prvenstva manjka še deset tekem in Vesna je prva. Za prvo mesto imamo mogoče preozek izbor igralcev, čeprav se bomo za sam vrh borili vse do zadnjega. Playoff pa je v našem dometu. mladinski nogomet - Pokrajinsko prvenstvo Pust tokrat ni prekrižal načrtov naraščajnikom Pomladi hokej na rolerjih - A1 -liga »Gusarji« so bili bolj spretni od »konjev« Naraščajniki Pomladi so na uradni lestvici drugi kroma Montebello Don Bosco - Pomlad 0:5 (0:3) STRELCI: Bonetta v 32., Poaletti v 36., Kuret v 39.; Carli v 75. in Celin v 80. min. POMLAD: Vidoni, Cerkvenik (Tanteri), Rossone, Vallon, Žerjal, Brass, Viviani (Alessio Verni), Carli, Paoletti (Pegan), Kuret, Bonetta (Celin). Trener: Tommasi. Sobotna pustovanja in zgodnja nedeljska jutranja ura le niso negativna vplivala na naraščajnike Pomadi, ki so visoko premagali tržaškega tekmeca. »Začetek tekme sicer ni bil najbolj obetaven, nato pa smo se le zbrali in je šlo vse kot po olju,« je komentiral trener Dino Tommasi. Pomlad je povedla v 32. minuti. Nasprotnikovo mrežo je prvi zatresel Bonetta. Za 2:0 je poskrbel čvrsti Paoletti. Pred odmorom je tretji gol dal še Kuret, ki je izkoristil zelo lepo podajo Bonette (v nedeljo med boljšimi na igrišču). »V drugem delu je bila tekma vse prej kot lepa. Obe ekipi sta popustili, čeprav smo dosegli še dva gola,« je do- dal Tommasi. Pomlad bo v nedeljo na Ervattiju pri Bri-ščikih gostila vodilno Ponziano. Ostali izidi: Opicina - Roianese 10:0, Ponziana -Esperia 3:0, San Luigi B - S. Andrea 2:0, Trieste Calcio B - Sistiana 2:2, Zaule - Domio 3:3. Vrstni red: Ponziana 36, Pomlad, Esperia 25, Sistiana 24, Mont./d. Bosco 16, Opicina 14, S. Andrea 13, Zaule 9, Domio 8, Cgs 4, Roianese 3. NAJMLAJŠI - Pomlad je tekmo proti vodilnemu Cgs A preložila na kasnejši datum. Ostala izida: Domio - Esperia 2:3, Sistiana - Fani Olimpia 11:0. DEŽELNI MLADINCI - Kras bo tekmo proti tržiškemu Fincantieriju igral v četrtek ob 18. uri v Pierisu. Vrstni red: San Luigi in Trieste Calcio 38, Kras 35, Muggia 34, Mon-falcone 29, San Giovanni, Ponziana 25, Opicina 22, Vesna 21, Pro Gorizia, Fincantieri 15, Juventina 13, Staranzano 12, Aquileia 11. Pirati Civitavecchia - Polet Z KB Kwins 6:1 (3:1) POLETOV STRELEC: Ferja- nič. POLET: Gallessi, Bilucaglia, Strašnik, Sironich, Montenesi, Ferja-nič, S. Kokorovec, Berquier, Fabiet-ti, Cavalieri, De Jaco, Poloni, Battisti. Poletovci so se v nedeljo iz Civitavecchie vrnili domov praznih rok. V 17. krogu A1-lige v hokeju na rolerjih so visoko s 6:1 izgubili proti nasprotniku iz Lacija. Že po prvem polčasu je bilo 3:1, za poletovce je edini gol na tekmi dal Jure Ferjanič. V drugem delu so gostitelji še povišali vodstvo. V prihodnjem krogu čaka open-ske »konje« pomembna tekma. Na Pikelc prihaja Ferrara. Ostali izidi: Vicenta - Monlea-le 5:2, Milano 24 Quanta - Asiago Vipers 2:3, Draghi Torino - Ferrara 1:4, Arezzo - Modena 8:2. Vrstni red: Edera 39, Asiago Vipers 37, Lions Arezzo 32, Vicenza 29, HC Milano 24 Quanta in Pirati Civitavecchia 25, Ferrara 20, Monleale 11, Polet ZKB Kwins in Modena 10, Draghi Torino 6. Prihodnji krog: Polet ZKB Kwins - Ferrara. 2 2 Torek, 16. februarja 2010 ŠPORT jadranje - 33. Pokal Amerike BMW Oracle zasenčil Alinghi VALENCIA - Ameriška jadrnica Oracle BMW Racing je zmagovalka 33. pokala Amerike, s 159 leti tradicije najstarejšega športnega pokala na svetu. Izzivalci so v drugi regati na morju pred Valencio premagali branilce naslova švicarski Alinghi. Druga regata, ki se je začela po več kot še-sturnem čakanju na ugoden veter in potem, ko so prireditelji obe jadrnici že poslali nazaj v pristanišče v Valencii, je bila mnogo bolj tesna in napeta kot prva petkova, v kateri so Američani zmagali z več kot desetimi minutami prednosti, kar je bila druga najbolj prepričljiva zmaga v 159 letni zgodovini pokala Amerike. Oracle BMW Racing je sicer bolje štartal in si hitro nabral 600 metrov prednosti, toda izbira levega regatnega polja se je izkazala za napačno, saj je Alingi, ki je jadral po desni strani, na prvem obratu prevzel vodstvo. Prav dolgo pa ga niso držali niti Švicarji, oziroma krmar Ernesto Ber-tarelli, biotehnični milijarder, tvorec zgodbe o uspehu Alinghija, ki je na pokalu Amerike slavil leta 2003 in 2007. Razlika v primerjavi s prejšnjimi izvedbami je bila pač prevelika, čeprav jo je predstavljal le en človek, dobro znan najboljši krmar na svetu Russell Coutts. No-vozelandec, oče štirih otrok, ki živi v Švici, se je namreč po zmagoslavju leta 2007 razšel z lastnikom Bertarellijem in v tem času spoznal slovenskega navtičnega arhitekta Andreja Justina, s katerim sta oblikovala jadralni razred RC44. Russell Coutts, ki je s svojimi jadrnicami že večkrat tekmoval v tržaškem in slovenskem morju, je v nadaljevanju regate povsem zasenčil Švicarje. V navezi z Jim-myjem Spithillom, ki je bil uradno prvi krmar Oracla BMW Racing, sta v drugem delu regatnega polja «poletela» mimo James Spithill dviguje pokal. Na krovu jadrnice mu je pomagal tudi Russell Coutts ansa Alinghija, tako da je bilo po treh četrtinah regate več ali manj jasno, da bodo Američani osvojili pokal Amerike prvič po letu 1992, ko je America 3 pred San Diegom premagala italijanski Il Moro. Očitno so bili Američani že pred štar-tom druge regate tako prepričani v svojo moč, da so na palubo sprejeli tudi lastnika Larry Ellisona, ki je lahko na trimara-nu, ki ima 68 metrov visok jambor, kar je dvakrat več, kot znaša razpon kril Boein-ga 747, jadra pa zavzemajo površino neverjetnih 650 kvadratnih metrov, užival v hitrostih do 33 vozlov ali dobrih 61 kilometrov na uro. Tokratna izvedba pokala Amerike je bila zaradi dolgotrajnih pravnih nesoglasij močno okrnjena in prikrajšana za dvobo- je izzivalcev, saj je ameriško jadralno združenje Golden Gate Yacht Club, matični klub Oracla, sprožilo pravno vprašanje o načinu tekmovanja. Ameriško vrhovno razsodišče je dveletni spor končalo z razsodbo, da morata Alinghi in BMW Oracle opraviti 33. pokal Amerike na dve zmagi brez dodatnih izzivalcev. Američani so tako že po dveh rega-tah devetindvajsetič postali zmagovalci pokala Amerike. Po dvakrat so slavili Novo-zelandci in Švicarji, enkrat pa Avstralci. Tekmovanje je premiero doživelo leta 1851 z regato med floto angleških jadrnic in ameriške posadke America za pokal «stotih gvi-nej», kolikor je bil vreden čajnik oziroma pokal, ki ga je ob prvi izvedbi zmagovalcem predala angleška kraljica Victoria. liga prvakov V Milanu spopad med »hudiči« Po daljšem zimskem premoru bosta v tem tednu znova na sporedu evropski klubski tekmovanji. Že danes bodo odigrali prvi dve tekmi osmine finala lige prvakov; drugi dve bosta jutri, preostale tekme pa bodo odigrali naslednji teden. Od treh »preživelih« italijanskih ekip v najkakovostnejšem pokalu bo danes igral Milan. Črnor-deče »hudiče« čaka zelo zahteven obračun proti Manchesterju Utd. Vrhunska angleška ekipa poimenovana »red devils« v domačem prvenstvu zasleduje vodilni Chelsea. Lani poleti se je sicer morala odpovedati Cristianu Ronaldu, ki je odšel k Realu, a ostaja strah vzbujajoča in z odličnim igralskim kadrom. V taboru Milana imajo še nekaj težav s postavo. Trener Leonardo do zadnjega ne bo vedel, če bo lahko razpolagal z branilcem Thiago Motto in napadalcem Borriellom. Ferguson pa bo le brez zgodovinskega kapetana Ryana Giggsa, ki pa je zadnje čase le luksuzna rezerva. SPORED - danes (ob 20.45): Lyon - Real Madrid, Milan - Manchester Utd; jutri (ob 20.45): Porto -Arsenal, Bayern - Fiorentina. / i Mikko Hirvonen Finec (Ford Focus), svetovni podprvak, je zmagal na 58. reli-ju po Švedski, prvem za letošnje svetovnoprvenstvo. Na cilj v Hagfors je drugi pripeljal Francoz Sebastien Loeb (Citroen), branilec naslova in šestkratni zaporedni prvak. Nekdanji voznik formule ena Kimi Raikkoenen je končal v snegu in z 10. zdrknil na 50. mesto. Danilo Gallinari Na tekmi zvezd NBA je sodeloval na tekmi meta za tri točke in bil takoj izločen. Res pa je, da je za mladega Italijana pomenil velik uspeh že sam nastop i Dwayane Wade Košarkar moštva Miami Heat je bil MVP igralec tekme zvezd NBA-lige. Na stadionu v Dal-lasu je Vzhod pred 108.713 gledalcev s 141:139 premagal Zahod. SPOMINI Kako smo na Borovem plesu po kleti lovili podgano ter neobičajni dres našega nogometaša Branko Lakovič V tem pustnem obdobju se med našimi športnimi privrženci poraja že skoraj običajno in mučno vprašanje: je pust zares "kriv" za neuspešne rezultate naših ekip, ki jih doživljajo v tem "norem času"?Mnenja so deljena. So tisti, ki zatrjujejo, da pust absolutno ne "škodi" našim ekipam. Drugi, da je pustno obdobje prava tragedija za naša moštva. Spet drugi, da ta nori praznik celo blagodejno vpliva na naše igralke in igralce. Vliva jim optimizem in zato igrajo bolj sproščeno ter z večjo zagnanostjo. Kot igralec prej, potem pa kot trener in časnikar nisem bil nikoli posebno navdušen nad pustom. Sprejemal pa sem ga kot pristno zabavo in "zdravo norost" za večino naše skupnosti in, kajpak, tudi za športnice in športnike. V letih šestdeset-sedemdset smo pri Boru prirejali pustne plese. Na Prvem maju se je kar trlo mladine pa tudi manj mladih ni manjkalo. Ob bučni rock glasbi, povsem zakajeni dvorani ter ob litrih piva in vina se je vse "noro vrtelo", pelo in vzklikalo ži-vio pust. Ker sem bil še mlad, so mi zaupali manj zahtevno nalogo: garderobo, kjer smo nekateri košarkarji in odbojkarji spravljali plašče, jopiče, razno obleko in celo torbice. Za vsak komad obleke in tudi za več oblek skupaj smo seveda dali listek s številko, da lahko posameznik po plesu dvigne svoj plašč ali drugo obleko. Da naloga ni bila prav nič lahka, sem kaj kmalu spoznal na lastni koži. Sredi noči se predstavita fant in punca z listkom. Izročil sem jima kra- sen in dragocen krznen plašč. Nato sta izginila. Zgodaj zjutraj se je predstavila prava lastnica plašča, v torbici pa ni našla listka. Očitno so ji ga ukradli. O plašču pa ne duha ne sluha. Planila je v jok in komaj smo jo pomirili. Poklicali smo policijo, ne vem pa, kako se je zadeva potem končala. Neko drugo leto se mi je starejši gospod približal in zašepetal na uho: "Pazi naj moj plašč, v žepu imam rezervno zobno protezo. Saj veš, v temi in prerivanju jo lahko tudi izgubiš ... " Ko se je ta človek v zgodnjih jutranjih urah komaj prigugal do garderobe, bil je trd kot mina, je vprašal za plašč. Da bi se nam zahvalil za opravljeno delo, nas je hotel vse poljubiti, nato je segel v žep, da bi nam dal "mančo", privlekel pa je protezo. "Ke škifo!" so vzkliknili vsi, ki so čakali na svoje obleke In še tretja zgodbica. Na Borovih pustnih plesih je bilo toliko ljudi, da ni bilo dovolj obešalnikov, zato smo plašče in drugo obleko spravljali v sosedno klet. Ko je po plesu brhka gospodična šla v klet, da bi kar sama poiskala svoj plašč, je pritekla skozi vrata, prebledela je in komaj zajecala: "Podgana!" Komaj smo jo spravili k sebi in potem smo s hišnikom Miljotom lovili po kleti ostudno žival. Kot časnikar sem večino pustnih sobot presedel v športni redakciji našega dnevnika. Ko smo v pustnem obdobju pisali napovedi naših ekip za sobotne in nedeljske tekme, smo članke skoraj vedno sklenili s pripisom, da je ta ali ona naša ekipa sicer favorizirana za zmago, ker pa je pust, je vsak izid možen. In res, ko smo v soboto zvečer zbirali rezultate, je bil obračun skoraj vedno klavrn. Ko pa se je zgodilo, da je kaka naša ekipa zmagala, smo hudomušno pristavili: "Verjetno so jo nasprotniki bolj zganjali kot naši... " Tudi nedeljski obračun naših nogometnih ekip ni bil nič kaj spodbuden. Posledice sobotnega pustova-nja so očitno pustile svoje posledice. Spominjam se dogodka na enem od naših igrišč. Naš nogometaš (imena seveda ne bom navajal) se je, kljub mrazu, z vespo pripeljal na tekmo. Ošemljen je bil v žensko in verjetno ga je imel kar precej pod kapo. Ustavil je vespo, nekaj sekund ostal nepremičen, pozabil pa je položiti nogo ob tla in se skupaj z motorjem zgrudil v ledeno lužo ob igrišču. Komaj smo ga spravili na noge. Trener je bil obupan, sa je bil ta nogometaš steber ekipe, zato ga je kljub ne prav idealnem fizičnem stanju uvrstil v enajsterico. Igralci obeh ekip so bili že na igrišču, našega nogometaša pa od nikoder. Končno se je le prikazal in pritekel na igrišče, toda ne v društvenem dresu, temveč v kratkih hlačkah, v ženski bluzi in z navadnimi čevlji. Sodnik ga je seveda nagnal z igrišča, ob splošnem krohotu vseh igralcev obeh ekip in nekaj desetin premraženih gledalcev. Trener pa je bil ob živce in bi se skoraj zjokal. Obupani in skoraj zgraženi so bili tudi nekateri italijanski in trenerji iz Slovenije, ki so v tistih letih vadili naše ekipe. Spominjam se velikega košarkarskega zanesenjaka Janeza Drvariča, ki je do pičice pripravljal vsak Jadranov trening, da o tekmi sploh ne govorimo. Drvariča je skoraj šokiralo, ko se je nekaj igralcev za časa pusta predstavilo na trening ošem-ljenih. "Moč ekipe je tudi v tem, da se fantje skupno zabavajo in ko je pust, da pustujejo in se veselijo.Tako se ustvari klapa, kar je tudi na tekmi zelo pomembno", sem ga skušal prepričevati. Ne vem, če sem ga prepričal, sprijaznil pa se je z našo stvanostjo. Kot trener, sicer v malem, sem tudi sam doživljal podobne Drvari-čeve težave. Vzgodnjih letih sedemdeset smo pri Bregu začeli s košarko. Na treningih se je zbiralo vedno več mladih košarkarjev. Pridno smo vadili, sicer le dvakrat tedensko, kar je bilo za tiste čase povsem dovolj. Nisem pa vedel, da sta pust in Majenca v dolinski občini več kot "sveta praznika". Že teden dni pred pustom je bil osip na treningu velik, nekaj dni prej pa sta se v telovadnico predstavila le dva fantka. Ostali so rajali po vasi in nekateri so v maskah celo prišli v telovadnico iskat ostala dva. Bojazljivo so kukali skozi priprta vrata in se nato opogumili ter stopili v telovadnico. "Gospod učitelj, mislili smo, da zaradi pusta trening odpade," so me nagovorili. "Že stokrat sem vam dejal, da nisem noben gospod učitelj, za prijatelje sem Lako. Treninge bomo prekinili, vi pa uživajte ob pustu!" sem dejal. Mladi košarkarji so zavriskali in me obmetali s "korjandoli". Na tekmah smo še dolgo časa izgubljali, še danes pa smo ostali prijatelji, kar je zame še najbolj pomembno. / PRIREDITVE Torek, 16. februarja 2010 23 glasba - Nova turneja na območju bivše Jugoslavije Vrača se Plavi orkestar 26. in 27. februarja koncerta v Ljubljani - 27. februarja bo skupina Prijavo kazalište nastopila v Sežani Zadnji konec tedna v mesecu februarju bo v znamenju vrhunske balkanske glasbe. Še posebno zanimanje vlada za začetek turneje zgodovinske skupine Plavi orkestar, ki se po večletnem molku vrača na glasbeno prizorišče. Eden izmed najbolj priljubljenih pop ben-dov v nekdanji Jugoslaviji bo leto 2010 zaznamoval z novimi skladbami in veliko turnejo, ki bo zaob-jela celotno območje nekdanje skupne države. V Ljubljani bo skupina prvič po desetih letih nastopila na velikem dvojnem dvoranskem koncertu v hali Tivoli v petek, 26., in v soboto, 27. februarja. Vstopnice so na razpolago le še za sobotni koncert (začetek je predviden za 20. uro): cena v predprodaji je 29 evrov. Skupina Plavi orkestar je bila ustanovlejna leta 1983 v Sarajevu, v okviru gibanja Nju primitivs, katerega del so bili tudi skupina Zabranjeno pušenje, Elvis J. Kur-tovič in še nekateri drugi kultni sarajevski glasbeniki. Kritiki imajo skupino za enega največjih kulturnih pojavov osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki je blizu tako starejšim kot mlajšim generacijam poslušalcev. »Plavci« so doslej izdali osem albumov, jih prodali vsega skupaj pet milijonov izvodov, svet pa večkrat obkrožili s turnejami, ki so obsegale več kot 1500 koncertov. Zadnjič so nastopili leta 2000, letos pa so za ogrevanje pred vrnitvijo na velike odre izvedli le nekaj intimnih koncertov v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani. Ob priložnosti prve turneje po povratku je pričakovanje izjemno. Saša Lošič Loša in ostali člani so se odločili, da prvi del turneje omejijo na izključno tri mesta: Ljubljano, Zagreb in Beograd. Prvi koncert bo prav v slovenski prestolnici 26. februarja, zanj pa je vladalo tako veliko zanimanje, da so bili zaradi razprodanih vstopnic prisiljeni organizirati dodaten koncert dan pozneje. Sledila bosta nastopa v zagrebški in beograjski Areni 13. oziroma 27. marca. Najbrž bo v kratkem padla tudi odločitev, kdaj bo Plavi orkestar nastopil v domačem Sarajevu. Med drugim so v teh dneh vsi ljubitelji te skupine, ki so člani njihove strani na Facebooku, soudeleženi pri »ustvarjanju« koncerta, saj glasujejo za pesmi, ki jih želijo poslušati v živo. Sočasno z vrnitvijo na odre pripravlja Plavi orkestar tudi nov studijski album. Za »predjed« je sarajevska skupina oboževalcem ponudila skladbo Amerika, ki že kraljuje na lestvici najbolj poslušanih uspešnic, v kratkem pa bo izšel še celoten album. V soboto, 27. februarja, bo v bližnji Sežani v ogrevanem šotoru nastopila še ena od legendarnih glasbenih skupin z območja bivše Jugoslavije. Gre za hrvaško zasedbo Prljavo kazalište, ki neprekinjeno nastopa od leta 1977. V več kot tridesetih letih delovanja je zagrebška skupina izdala trinajst studijskih albumov ob številnih albumih v živo oziroma kompilacijah in žela uspehe tako po Evropi kot tudi po svetu, kjer je večkrat nastopala v živo. Skupina pod vodstvom vokalista Mladena Bodaleca in tek-stopisca Jasenke Houre bo tudi v Sežani zapela celo vrsto vrhunskih skladb: Mojoj Majci - Ruža Hrvatska, Crnobijeli svet, Mi plešemo in Sve je lako kad si mlad so le nekateri naslovi pesmi, ki so postale zgodovinske uspešnice. Na koncertu bodo posebno pozornost namenili uspešnicam iz zadnjega albuma Tajno ime, ki je izšel leta 2008. Obeta se torej večer v znamenju kakovostne glasbe. Vstopnice (cena znaša dvanajst evrov) bodo v prodaji samo na dan koncerta. (I.F.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče V petek, 19. februarja ob 20.30 / Fausto Paravidino: »Bolezen familije M«, (Red A) z italijanskimi podnapisi. / Ponovitve: V soboto, 20. ob 20.30 (Red B), v četrtek, 25. ob 20.30 (Red K) in v petek, 26. februarja ob 20.30 (Red F). V nedeljo, 21. februarja ob 16.00 / Rob Becker: »Jamski človek«. Stalno gledališče FJK Rossetti Jutri, 17. febraurja ob 20.30 / Garinei & Giovanni: »Aggiungi un posto a ta-vola«. Režija: Pietro Garinei in Sandro Giovanni. Nastopajo: Gianluca Guidi in Enzo Garinei. / Ponovitve: v četrtek, 18. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 19. ob 20.30, v soboto, 20. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 21. februarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 16. februarja ob 21.00 / Dario Tomaselli: »Ultimo giorno«. Režija: Antonio Calenda. Nastopajo: Maurizio Marchetti, Maria Serrao, Angelo Campolo, Orazio Corsaro. / Ponovitve: do petka, 19. ob 21.00, v soboto, 20. ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 21. februarja ob 17.00. OPČINE Prosvetni dom V petek, 19. februarja ob 20.30. / »Prešerno lep dan« s predstavo »Presneto lep dan«. v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kon-tovela. BAZOVICA Dvorana Športnega centra AŠD Zarja V soboto, 20. februarja ob 20.30osred-nja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa / Prešerno skupaj ... na večeru / Vzemi me Prešerno - France Prešeren ... poezija ... erotika. Nastopajo: Jožef Ropoša - igralec, Trio triForma (Gabrijel Lipuš - tenor, Roman Pechmann -harmonika, Ulrike Mattanovich - harfa). COL Kulturni dom V nedeljo, 21. februarja ob 17.00 / osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa. GROPADA Zadružni dom Skala V četrtek, 25. februarja ob 20.00 / osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa. TRŽIČ V petek, 19. februarja ob 20.45 / Luca Bizzarri in Paolo Kessisoglu: »La pas-sione secondo Luca e Paolo« režija: Giorgio Gallione GORICA V četrtek, 25. februarja ob 20.45 / Lui-gi Pirandello: »Il fu Mattia Pascal«. Na- stopa gledališka skupina "Il Carro dei Trespi" iz Milana. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 17. februarja ob 20.00 / Milena Markovič: »Barčica za punčke«. / Ponovitve: v od četrteka, 18. do sobote, 20. februarja ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 16. februarja ob 19.30 / Bernard Marie Koltes: »Roberto Zucco«. Mala drama Jutri, 17. februarja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. / Ponovitve: v četrtek, 18. februarja ob 20.00. V petek, 19. februarja ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. / Ponovitve: v soboto, 20. februarja ob 20.00. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 16. februarja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. V četrtek, 18. februarja ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v petek, 19. ob 19.30, od ponedeljka, 22. do srede, 24. februarja ob 19.30. Mala scena Danes, 16. februarja ob 20.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. V četrtek, 18. februarja ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. orgle, klavir in harmonika; Vanja Ke-vrešan - kitara; Wolfi Rainer - bobni in učinki; Robert Jurkič - bas in učinki; gost: Miles Griffith - glas. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V četrtek, 18. februarja ob 20.30 / »Romeo et Juliette«. Glasba: C. Gaunod. / Ponovitve: v petek, 19. ob 20.30, v soboto, 20. in v nedeljo, 21. ob 16.00, od torka, 23. do četrteka, 25. ob 20.30 ter v soboto, 27. februarja ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 25. februarja ob 20.45 / »Ensamble Sentieri selvaggi«. Nastopajo: Karina Oganjan - sopran; Paola Fre -flavta in flavta bas; Mirco Ghirardini -klarinet in klarinet bas; Andrea Dul-becco - vibrafon in bobni; Andrea Re-baudengo - klavir; Piercarlo sacco - violina in Aya Shimura - vilončelo. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev Dom Danes, 16. februarja ob 20.30 / »Robert Jurkic Radio«, nastopajo: Daniel Noe-sig - trobenta in učinki; Tonč Feinig - FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Slovensko Stalno Gledališče: je na ogled slikarska razstava Megije Pepeu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. Narodna in študijska knjižnica: je na ogled fotografska razstava Biserke Cesar pod naslovom »Pogledi afriških otrok«. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. Glasbena točka: Jari Jarc -harmonika. OPČINE Bambičeva galerija: do 26. februarja je na ogled razstava akverelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Prosvetni dom: v petek, 19. februarja ob 20.30 bo otvoritevrazstave »Marja So-sič in njegove skulpture«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. COL Kulturni dom: v nedeljo, 21. februarja ob 17.00 bo otvoritev kiparske razstave Jadrana Strele pod naslovom: »Vklesano v kamen«. VIDEM Knjižnica Einaudi (Ul. Vittorio Veneto 49): do 6. marca je na ogled razstava pod naslovom: »Di segni in segni« neapeljskega slikarja Francesco de Marco. Predstavil ga bo arhitekt Marianna Ac-cerboni. Urnik: razstava bo na ogled od 9.00 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00, zaprto ob ponedeljekih ob jutranjih urah. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Urnik: od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, do 5. marca ob prireditvah. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): je na ogled slikarska in kiparska razstava Davideja Verziagija z naslovom »Fuoriluogo«; na ogled bo do 27. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro. Kulturni dom: v četrtek, 18. februarja bo otvoritev razstave goriškega slikarja Ivana Rutarjan iz Kopra. ■ Goriške razstave o futurizmu Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2: je na ogled razstava »Futurismo. Filippo Tommaso Marinetti, l'avanguardia giuliana e i rap-porti internazionali«; v dvorani Deželnih stanov goriškega gradu je na ogled »Futurismi Giuliani. Gli anni Trenta. Omaggio a Tullio Crali« do 28. februarja vsak dan med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, Enzo Te-deschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna Galerija Nova Gorica (na Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Bernik, Jasmina Cibic, Ivan Fi-jolic, Ištvan Išt Huzjan, Jaša, Gorazd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Tadic; na ogled bo do 26. februarja, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Galerija Frnaža (Erjačeva ulica): je na ogled razstava slik Ivana Jelinčiča z naslovom »V objemu gora in Soče«. Na ogled bo do 26. februarja. ŠMARTNO Galerij Hiša Kulture v Goriških Brdih: do 1. marca je na ogled razstave slik Lenče Mitevske z naslovom: »Simboli«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Kino Šiška: je na ogled fotografski projekt: »Otroci Evrope (Children of Eu-rope)«. V projektu sodelujejo fotografi Jure Breceljnik in Petro Giodani. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Živio pust!!! Začel se je pust!!! S seboj vzemi fotoaparat in poslikaj »svoj« pust ... V svoj objektiv ujemi pustne šeme in nasmejane obraze, ki jih boš srečal, pa seveda sprevode, ki jih boš spremljal. ► Najlepše fo-c tografije pa - . nato pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu, da jih boš v « 9 ogled po- j ' nudil tudi ši-' rokemu krogu ljubiteljev fotografije in seveda pustaaaaaa ... 1 S Torek, 16. februarja 2010 ODBOJKA / ssg - Glasbeni izbirni program Posrečen glasbeni dogodek z Big Bandom RTV Slovenija Tržaški koncert so neposredno prenašali po prvem radijskem programu RTVS Veselimo se, da je tržaški Kulturni dom ponovno zaživel in da je novo vodstvo SSG vključilo v gledališko ponudbo tudi nekaj glasbenih dogodkov. Z neba ne pade prav nič, za vsako prireditvijo stoji trud organizatorjev in smisel za pravilne izbire, ki je tokrat zadel v črno: Big Band RTV Slovenija je v dvorano privabil polnoštevilno občinstvo in večer je dobil prav slovesen prizvok z neposrednim radijskim prenosom, ki je na valovih 1. programa RTVS v Slovenijo poleg živahnih zvokov razigranega ansambla ponesel tudi toplino in navdušenje tržaškega občinstva. Koncert je uvedla odgovorna urednica 1. programa RTVS Tatjana Pirc, ki je predstavila bogato zgodovino ansambla ter izrazila svoje zadovoljstvo ob tržaškem gostovanju. Petinšestdeset let neprekinjenega in zelo uspešnega muziciranja pod vodstvom najuglednejših slovenskih mojstrov, ki so ansambel obogatili tudi s svojim skladateljskim doprinosom je curriculum, s katerim se Big Band lahko upravičeno ponaša. Z ustanoviteljem Bojanom Adamičem, ki je glasbenike združil še pred koncem 2. svetovne vojne ter jih oblikoval v ansambel, ki se je najprej posvečal tako imenovani plesni glasbi, nekako po zgledu Glen-na Millerja, se je začela dolga umetniška pot, ki se je oplemenitila z doprinosom odličnih solistov in se širila na področja, ki zaobjemajo tako jazz kot bolj žlahtne izdelke svetovne pop glasbe. Člani Big Banda RTV Slovenija so pravzaprav solisti, ki igrajo skupaj kroma Tržaški večer je bil oblikovan kot poklon Jožetu Privšku, dirigentu, ki je ansambel vodil dobrih trideset let in zanj spisal nešteto priredb ter izvirne glasbe. Pod vodstvom mladega in zelo nadarjenega dirigenta Tadeja Tomšiča je orkester odprl večer s Križankami Jožeta Privška, ki so takoj izpostavile vrline nekaterih solistov: sam dirigent se je večkrat odlično izkazal tudi kot saksofonist, v spletu izbranih pesmi pa so si skoraj vsi člani banda izrezali solistični trenutek, zato je seznam glasbenikov v tem primeru obvezen, kajti vsi posamezniki so dokazali odličen nivo ter si za svoje muziciranje prislužili obilo aplavzov: saksofonisti Adam Klen, Aleš Suša, Primož Fleischmann, Blaž Trček in Miha Hawlina, pozavnisti Klemen Repe, Matjaž Mikuletič in Rok Štirn, trobentača Dominik Kranjčan in David Jarc, kitarist Primož Drasič, pianist Blaž Jurjevčič, kontrabasist Martin Djakonovski, bobnar Aleš Rendla ter tolkalec Goran Moskovski so zablesteli kot ubrana celota, ki je z dirigentom utripala v živahnih ritmih, popestrila muziciranje z izvirnimi improvizacijami ter vseskozi obdržala visoko temperaturo naelektrenega poustvarjalnega veselja. Zablestela je tudi mlada pevka Kristina Oberžan, ki je razkrila svojo ekspresivnost ter interpretativno samozavest v Privškovih priredbah Ellingtona - Do nothing till you hear from me, Williamsa - Basin Street Blues (v prikupni slovenski različici) in Robertsove Into each Life some Rain must fall. Pravo lirsko oazo je Kristina poustvarila v Privškovi Samo nasmeh je bolj grenak, nato se je razvnela v scat slogu slovite Sweet Georgia Brown ter ponovno ubrala romantične strune v prelepi Bacharachovi Alfie. Ansambel je nanizal pester venček starejših in novejših hitov, od Spain Chicka Coree, ki je zazvenel v vročih latinsko-ameriških barvah, preko Stingove Fragile, poklonil solistično vlogo bobnarju v skladbi Nekaj za Aleša, se spustil v pop-rock dimenzijo Carlosa Santa-ne z vžgano Oye como va in program dopolnil s Priv-škovimi Rožnik, We need Time ter That's for Ending. Dirigent Tadej Tomšič je ansamblu vseskozi vlival svoj poustvarjalni zanos in obdržal neprekinjeno pozornost občinstva v poldrugournem programu: en sam dodatek je podaljšal večer z občuteno interpretacijo Privškove Nocoj, ki je z glasom Kristine Ober-žan sklenila res posrečen glasbeni dogodek. Katja Kralj trst - Harfistka Grainne Hambly Spoštljiv in sodoben pristop do bogate zapuščine irskega glasbenega izročila Harfistka Grainne Hambly je ena od najbolj znanih poznavalk in izvajalk irske tradicionalne glasbe v svetovnem merilu. Bila je učenka harfist-ke Janet Harbison, članica edinstvene skupine Belfast Harp Orchestra in je sodelovala tudi s priznano irsko skupino The Chieftains. Z mednarodno koncertno kariero in kot pedagoginja že več let pro-movira bogato literaturo svojega naroda. Glasbenica je bila na začetku meseca v Trstu, kjer je posredovala svoje dragocene nasvete udeležencem tečaja o keltski harfi, ki se je odvijal v prostorih Doma glasbe. Glasbena šola 55 je namreč z navdušenjem sprejela predlog prof. Tatiane Donis, ki je želela ponuditi svojim učenkam kot tudi profesionalnim harfistom iz raznih krajev Italije enkratno možnost izpopolnjevanja. Tečajniki so sedeli tudi med publiko uvodnega koncerta, na katerem so pred začetkom lekcij, takoj ugotovili, kaj lahko pričakujejo od mentorice in so prav gotovo dobili veliko spodbud za morebitna poglabljanja aspektov izvajanja in repertoarja. Harfistka je uvedla vsak sklop skladb z razlago o njihovem izvoru, anekdotami in zgodovinskimi podatki, da je koncert postal v določenem smislu prva lekcija o zgodovini irske tradicionalne glasbe. Priznala je, da najraje igra živahne žige, katerih je podala več zanimivih primerov, obenem pa je pokazala svojo spretnost in izredno koordinacijo pri izvedbi ritmično zahtevnih priredb hornpipe plesov, muzikaličnost pa pri najbolj spevnih melodijah. Strune so ekspresi-vno zaigrale skladbe, ki so jih napisali anonimni ali slavni mojstri kot je bil irski bard in potujoči harfist O'Carolan, a tudi dudarji in violinisti. Skladbe iz časov, ko so male harfe s kovinskimi strunami zvenele kot čembali so se v programu soočile s sodobno ustvarjalnostjo avtorjev, ki znajo izkoristiti potencial modernega glasbila. Ko je tradicija irske glasbe in plesa presegla v preteklih stoletjih meje Irsko glasbenico (levo) je v Trst povabila prof. Tatiana Donis zelenega otoka, je postavila osnove za razcvet zelo popularnih zvrsti, od tip-tapa do raznih izrazov lahke glasbe. Zunanje kontaminacije, ponosna ohranitev tradicije znotraj države in obenem nujna posodobitev glasbene govorice so osnove sodobnega obravnavanja žive snovi irske ljudske glasbe. Meja med antičnim, starim in novim je skoraj nevidna in različna obdobja sobivajo tudi v isti skladbi, kar je zelo značilno za priredbe Hambly-jeve, kjer desna roka igra tradicionalno melodijo, medtem ko leva ustvarja kompleksne, sodobnejše ritmične kontrapunkte. Sugestije mojstrskih izvedb so očarale občinstvo, ki je lahko odkrilo brezčasno, pristno dušo irske tradicije brez pravljično-epskih dodatkov, s katerimi jo širše občinstvo navadno nadgrajuje. Kot je ugotovila Hamblyjeva, so tudi ljubitelji te glasbe v inozemstvu včasih vezani na določene stereotipe: »Veliko ljudi povezuje keltsko harfo predvsem s pevskim nastopom in jo postavlja v okvir neke staromodne, psevdohistorične rekonstrukcije, kjer dame v dolgih oblekah pojejo ob spremljavi tega glasbila. Svet harfe pa je veliko bolj raznolik in obsega razne zvrsti, med katerimi je po krivici najbolj zapostavljena plesna glasba.« Irci so že v osnovi posebno zavedni in ponosno na svojo glasbeno tradicijo, ta raznolik glasbeni svet pa je v zadnjih letih pritegnil veliko mladih: »Ljubezen do ljudske literature je zelo razširjena na celotnem državnem teritoriju. V zadnjih letih doživljamo nov folk-revival pri mlajših generacijah, kar je tudi spremenilo pedagoško ponudbo. Kot mlada harfistka sem se morala v preteklih letih veliko premikati; danes pa je možnost izpopolnjevanja na tem področju veliko bolj dostopna.« (ROP) rossetti Dobra uprizoritev drame Yasmine Reza Enajstletna dečka se stepeta v parku in eden zbije drugemu prednja zoba; njuni starši se zato sesta-nejo, da bi umirjeno in omikano uredili stvari in se morebiti tudi dogovorili o vzgojnih posegih, ki naj bi koristili žrtvi in predvsem krivcu. Toda po prvih stavkih je omikanosti konec in na dan privre agresivnost, ki so jo meščanske dobre manire le površinsko prekrile; srečanje ob srebanju kave in po-kušanju doma narejenega peciva se sprevrže v splošni spopad vsakega proti vsem: to je tema drame sodobne francoske igralke in avtorice Yasmine Reza Le Dieu du Carnage, z italijanskim naslovom Il dio della carneficina, ki je bila prejšnji teden na sporedu v veliki Rosset-tijevi dvorani v Trstu v okviru abonmajskega niza alternativne scene Stalnega gledališča FJK. Drama je svetovna uspešnica, ki je pritegnila pomembne in celo slavne igralce, denimo v Franciji Isabelle Huppert, v Londonu pa Ralpha Fiennesa, in tudi v italijanski zasedbi nastopajo uveljavljeni igralci Silvio Orlando, Anna Bonaiuto, Michela Cescon in Alessio Boni, medtem ko je režijo podpisal Roberto Ando. Ob odličnih interpre-tih in učinkoviti režiji je delo tudi v Italiji doživelo velik uspeh in je že drugo leto na državni turneji. Yasmine Reza je nadvse priljubljena in uspešna francoska avtorica gledaliških del, filmskih scenarijev in romanov; njene drame uprizarjajo povsod po svetu in zanje je prejela nešteto prestižnih nagrad, tako francoskih kot mednarodnih, kar nekaj tudi za dramo Le Dieu du Carnage, ki je že doživela vrsto mednarodnih uprizoritev, leta 2007 tudi v Sloveniji z naslovom Bog masakra, takoj po krstni uprizoritvi v Zurichu in celo pre-miero v Franciji. Tema drame je odkrivanje nasilnosti, ki tli v človeku in ki jo pravila dobre vzgoje v meščanski družbi le slabo prikrivajo, saj bog masakra preži v vsaki človeški duši, kot ugotavlja eden nastopajočih likov v drami. Predvsem pa gre za spretno napisano besedilo, ki v prikazovanju konfliktnih odnosov med štirimi osebami in stalnega spreminjanja zavezništev med njimi nudi igralcem priložnost, da dajo duška celotnemu razponu svojega talenta. Priložnost so pograbili tudi interpreti italijanske postavitve in ob pozorni režiji Roberto Andoja, ki je zlasti učinkovito odmeril pavze v dogajanju, ustvarili štiri vsestransko oblikovane like, ki nazorno, a ne stereotipno prikazujejo značilne predstavnike sodobne družbe. Silvio Orlando je praktični Michel Houille, trgovec s hišnimi potrebščinami, ki so mu ženina umetniška in intelektualna stremljenja nekako odveč; Anna Bonaiuto je njegova žena Veronique, ki se ji zdi moževa preprostost skoraj ponižujoča in hoče stalno dokazovati svojo omikano osveščenost; Alessio Boni je Alain Reil-le, odvetnik, ki brez najmanjšega moralnega trzljaja brani farmacevtsko družbo, ki je prodajala zdravila s hudimi stranskimi učinki, kot njegovi sogovorniki natančno izvejo, saj stalno govori v svoj mobilni telefon, in Michela Cescon igra njegovo ženo Annette, ponosno na svoj status malomeščanske gospe, a nezadovoljno zaradi premajhne pozornosti, ki je je deležna. K učinkovitosti predstave prispeva tudi scena Giannija Carluccia, ki je dogajanje osamil na okroglem, privzdignjenem in močno nagnjenem prizorišču. (bov) Torek, 16. februarja 2010 2 5 o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Na županstvu o sobotnem odkritju Trubarjevega obeležja Majhna plošča za veliko osebnost evropske teže č Ceretta:»Delajmo na tem, da utrdimo odnose med večino in manjšino v mestu« k proračunu /-Primorski ~ dnevnik sovodnje Opozicija ponuja predloge Namen odkritja kamnite plošče v spomin na Trubarjevo pridiganje v Gorici je ovrednotenje in obogatitev mesta tako iz kulturnega kot iz zgodovinsko-turi-stičnega vidika, je včeraj povedal Ivo Co-tič, predsednik občinske konzulte za vprašanja mestne etnične manjšine. »Plošča ni velika, a bo postavljena velikemu človeku, osebnosti evropske teže,« je pristavil Damjan Paulin, ki je bil med Cotičevimi predhodniki na čelu slovenske konzulte. »Trubar pripada goriški kulturi,« jima je pritrdil še občinski odbornik Stefano Ceretta na včerajšnji predstavitvi odkritja plošče, ki je ob udeležbi še nekaterih članov konzulte in slovenskih kulturnih delavcev potekala na županstvu. Občina je namreč pokroviteljica sobotne ceremonije na Trgu Cavour, na nekdanjem Stolniškem trgu, kjer je trijezična plošča iz nabrežinskega kamna - po načrtu arhitekta Davida Faganela - že vzidana v stransko steno nekdanje Eckove hiše, na številki 11. Odkrili jo bodo ob 11. uri z govoroma Silvana Cavazze in Nadje Marin-čič ter nastopom združenega pevskega zbora pod taktirko Bogdana Kralja. Uvodoma bosta pozdravila župan Ettore Romoli in predsednik konzulte Cotič. Med gosti bo novogoriški župan Mirko Brulc. Organizacijsko plat pobude je prevzel odbor osrednjih slovenskih ustanov iz Goriške, in sicer Svet slovenskih organizacij, Slovensko kulturno gospodarska zveza, Kulturni dom, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske katoliške prosve-te in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice, je navedel Cotič. Pristopile so tudi nekatere vidne italijanske ustanove; to so Inštitut za socialno in versko zgodovino, Inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja ICM, državna in posoška knjižnica, Evro-peistična akademija iz FJK, nazadnje še študijski center Rizzati, iz Slovenije pa KUD Primož Trubar in javni zavod Trubarjevi kraji. Pokroviteljstvo so prevzeli občina Gorica, goriška pokrajina, dežela FJK in generalni konzulat Republike Slovenije iz Trsta. Cotič je k opisu plošče dodal, da je se je njena postavitev zavlekla dlje od načrtovanega zaradi zamude pri prenovitvenih delih Eckove hiše. »Pobudo za ploščo je dala konzulta. Takoj sem jo osvojil. Z izjemo prenovitvenih del na hiši drugih težav ni bilo,« je zagotovil odbornik Ceretta in dodal: »Rušenje miselnih meja mora biti sporočilo tu- Včeraj na goriškem županstvu Igor Komel (z desne), Ivo Cotič, Stefano Ceretta, Damjan Paulin in Silvia Paoletti (zgoraj); načrt spominske plošče (levo) bumbaca di sobotnega odkritja plošče. Delajmo na tem, da utrdimo odnose med večino in manjšino v mestu.« Paulin je dejal, da zaslugo za postavitev plošče ima vztrajnost konzulte, in poudaril, da se bo Gorica tako vključila v širši srednjeevropski prostor, ki se je Trubarju, očetu slovenske književnosti, ob 500-letnici rojstva poklonil z odkritjem obeležij in s poimenovanjem ulic, trgov, šol ... zlasti v Nemčiji in Sloveniji. Igor Komel, ravnatelj goriškega Kulturnega doma, je sobotno odkritje postavil ob bok še nekaterim drugim goriškim dogodkom s slovenskim pečatom. Omenil je stoletnico Trgovskega doma (2004), odkritje Gregorčičevega kipa v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu (2006), postavitev Trubar- jevega kipa pred Rubijskim gradom (2008) in stoletnico prvega poleta bratov Rusjanov v lanskem letu. Povedal je tudi, da je Trubarjev kip v Rubijah postal atrakcija zlasti za turiste iz Slovenije in Nemčije, s podobno privlačno silo pa bo delovalo tudi goriško obeležje. »Trijezična plošča izraža več-jezičnost našega mesta in goriškega prostora. Obenem je tudi znamenje vloge, ki jo je Gorica imela pred petsto leti,« je zaključil Komel. Naj še povemo, da je goriška občina pokrovitelj ceremonije ob odkritju Trubarjeve plošče, finančno breme zanjo pa so prevzeli izključno tisti, ki so k pobudi slovenske konzulte pristopili kot soorganiza-torji in sodelavci. (ide) gorica - Birokracija deluje moreče na pričakovanja V roku desetih dni vrnitev delavcev na travniško gradbišče primož trubar Naslov »pridigar grofije Goriške« mu je bil v ponos Trubarjevo bivanje in pridiganje na Goriškem - »v hiši gospodov Eckov in na gradu v Rubijah« - je trajalo štirinajst dni, o njem pa vemo v glavnem le to, kar je napisal sam. Po odhodu je svojim naslovom dodal še »pridigar grofije Goriške v Rubijah«, kar pomeni, da je bilo zanj pridiganje na Goriškem vredno omembe. Lutrov nauk se je v goriški grofiji začel širiti v prvi polovici 16. stoletja. V avstrijskih deželah se je plemstvo nagibalo k protestantizmu, na Goriškem pa je bilo razdeljeno: nemško se je tudi tu navduševalo za novo vero, italijansko pa jo je po večini odklanjalo. Leta 1563 je Trubarja povabil na Goriško deželni glavar in svetokriški gospod Jurij Thurn skupaj s plemičema Hanibalom Eckom in Andrejem Attemsom. Gorica je tedaj štela nekaj tisoč prebivalcev slovenske, nemške in italijanske narodnosti, Trubar pa je bil edini slovenski protestant, ki je lahko pridigal v vseh treh jezikih. Med goriškimi plemiči mu je bil najbližji Hanibal Eck iz rodbine Eck-Un-grispach. Trubar je bil v Gorici gost v njegovi hiši, ki jo je rodbina Eck dobila v last po poroki med Henrikom Eckom in Margerito Ungrispach ob koncu 15. stoletja. Na poslopju je že napis, ki priča, da je tam živel rod Eck-Ungrispach, sedaj pa bo še plošča z navedbo, da je tu pridigal Primož Trubar. Na zasedanju sovodenjskega občinskega sveta bodo jutri vzeli v pretres triletni načrt javnih del, proračun za letošnje leto in proračun za obdobje 2010-2012. Da bi spodbudili razpravo o osrednjih občinskih upravnih dokumentih, sta opozicijski svetniški skupini Slovenska skupnost in Skupaj za Sovodnje pripravili letak, ki ga že delijo med občani. Na njem so zbrani predlogi, ki bi po mnenju opozicije prispevali k boljšemu upravljanju občine. »Pozdravili smo večkrat poudarjeno pripravljenost županje, da prisluhne predlogom in dopolnilom iz vrst opozicije. Priprava proračuna in večletnega načrta javnih del je neposredna priložnost, kjer se tako sodelovanje lahko uresniči,« je zapisano na letaku Slovenske skupnosti in občanske liste Skupaj za Sovodnje, ki upravo pozivata, naj pripravi sveženj preventivnih ukrepov, da se preprečijo poplave in druga škoda zaradi klimatskih sprememb. Za opozicijo je treba tudi preveriti potresno stabilnost javnih zgradb, zlasti osnovne šole na Vrhu, in zagotavljati pravočasno oskrbo s soljo in peskom za posipavanje cest v zimskem času. »Osebam s posebnimi potrebami je treba omogočiti dostop do uradov na županstvu in zagotoviti dostojne pogoje za delo v zdravniški ambulanti. V proračunu naj dobi mesto večletni stvaren načrt za postopno prenovo cest, vsem interesentom pa je treba omogočiti čimprejšnjo povezavo na širokopasovni hitri internet ADSL,« predlagajo opozicijski občinski svetniki in poudarjajo, da je v proračun treba vključiti tudi strošek in začetek načrtovanja prostorske ureditve, začenši z območjem ob bodoči avtocesti. Po mnenju opozicije uprava bi morala prevzeti aktivnejšo vlogo v vidiku priprav na pobude v okviru projekta Kras 2014+, hkrati pa bi upravitelji morali jasno povedati, kako nameravajo dokončno urediti Butkovičevo domačijo. Iz vrst opozicije prihaja več predlogov tudi za področje gospodarstva in upravljanja občinskega premoženja. »Ker se je vendarle rešil zaplet okrog obrtniške cone, je zdaj na potezi občina, da nadoknadi zamudo,« poudarjajo svetniki opozicije in sovodenjsko županjo Alenko Flore-nin opozarjajo, da je občina zakonsko zavezana k pripravi inventure celotnega občinskega premoženja. »Poleg že uvedenih posegov je treba poskrbeti za prenovo najbolj kritičnih delov vodovodnega omrežja, ker bo drugače treba čakati na obdobje po letu 2020,« poudarjajo občinski svetniki Slovenske skupnosti in občanske liste Skupaj za Sovodnje ter opozarjajo, da z glavnim ciljem dobrega upravljanja je treba urediti odnose glede uporabe športnih in drugih javnih objektov. ROBERTO ANTONAZ Azbest: sodni postopki v nevarnosti Sodni postopki o smrti delavcev zaradi vdihovanja azbesta v tržiški ladjedelnici so v nevarnosti. Deželni svetnik Komunistične prenove Roberto Antonaz opozarja, da bi zakonski predlog o skrajšanju procesov dejansko prekinil vse obravnave, ki so vezane na azbest. Zaradi tega je Antonaz vložil svetniško vprašanje, v katerem je predsednika deželne vlade Renza Tonda vprašal, kako namerava ukrepati, da bi bil zakonski predlog spremenjen in da bi se procesi o azbestu lahko nadaljevali. Po navajanju Antonaza je namreč na goriškem sodišču v teku več sodnih obravnav, sorodniki umrlih delavcev pa upravičeno zahtevajo nadaljevanje sojenja. Gradbišče na Travniku bumbaca V roku desetih dni se bodo delavci vrnili na gradbišče na goriškem Travniku. Tako zagotavljajo na županstvu, kjer pojasnjujejo, da so uredili še zadnje birokratske obveznosti. Funkcionar pristojnega urada je podpisal sklep, s katerim je uresničitev posega zaupal gradbenemu podjetju ICI Coop iz Ronk. Pred začetkom del se bo goriški župan Ettore Ro-moli srečal s trgovci s Travnika, ki jim bodo direktor del in občinski tehniki pojasnili glavne značilnosti posega. Po drugi strani v občinskem tehničnem uradu pripravljajo dokumentacijo za ostali del posega na Travniku, do 25. februarja pa bodo določili odprli kuverte s ponudbami podjetij, ki si prizadevajo za namestitev nove električne napeljave in drogov za javno razsvetljavo, vredne 178.000 evrov, za kovaška dela, vredna 160.000 evrov, in za postavitev urbane opreme, vredne 78.000 evrov. Dalje bodo 3. marca določili podjetje, ki bo obnovili drogove za zastave. »Postopek smo skušali izpeljati čim hitreje, čeprav je birokratskih ovir kar nekaj,« pravi Romoli in pojasnjuje, da pripravljajo razpis za prekvalifikacijo predora Bombi in za uresničitev vzpenjače na grad. gorica - Bolnišnica Janeza od Boga Podvojitev stroškov ni prekršila zakonov Ugotovitvam računskega sodišča oporeka Cingolani S podvojitvijo stroškov za uresničitev goriške bolnišnice Janeza od Boga niso bili kršeni zakoni. Tako ugotavlja javni tožilec računskega sodišča Maurizio Zap-patori, ki je prevzel preiskavo od pokojnega Giovannija De Luce. Zappatori napoveduje, da bo v kratkem zaprl fascikel, saj ni ugotovil nobene nepravilnosti. Kot znano je prenova bolnišnice sprva veljala 50 milijard starih lir, dejansko pa je bilo za gradbena dela potrebnih 50 milijonov evrov, kar je v bistvu dvakrat več od začetno predvidenega zneska. Po mnenju Zappatorija je med gradnjo oz. načrtovanjem prišlo do sprememb v zakonodaji, na podlagi katerih so se stroški za prenovit- vena dela povišali. Zaradi tega naj bi se na računskem sodišču nagibali k arhiviranju preiskave, saj med gradnjo bolnišnice naj ne bi prišlo do kršitev zakonov. Nad možnostjo, da bi postopek arhivirali, je nezadovoljstvo izrazil občinski tajnik Demokratske stranke, Giuseppe Cin-golani. »De Luca ni pripeljal do konca preiskave, saj je prerano umrl. Bil je prepričan, da je dežela z nakupom bolnice od ustanove Fatebenefratelli oškodovala deželno blagajno za 20 milijonov evrov,« pravi Cingo-lani in opozarja, da je dežela leta 2004 namerno kupila poslopje od ustanove Fate-benefratelli, saj ni hotela skupnega zdravstvenega središča s šempetrsko bolnišnico. 26 Torek, 16. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI gorica - Pred 35 leti ustanovna skupščina Slovenske skupnosti Iz političnih razhajanj je vzklila nova stranka Posledica je bilo osnovanje SSk na deželni ravni - Ob obletnici pripravljajo publikacijo in slavnostno sejo | | ssk - Tajnik Julijan Čavdek »Je skupna slovenska lista utvara?« Včeraj je minilo natanko 35 let od shoda volivcev »lipove vejice«, ki je potekal v spodnji dvorani nekdanjega Katoliškega doma, danes Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici. Na njem so se prisotni - teh je bilo nekaj manj kot sto - odločili, da bodo politična načela samostojnega nastopanja odslej uresničevali z novo stranko, in sicer Slovensko skupnostjo (SSk), ki je na Tržaškem delovala že od leta 1962. Dotlej je bila na Goriškem dejavna Slovenska demokratska zveza (1947-1975), ki je kot koalicija dveh skupin združevala katoliško in libe-ralno-narodnjaško dušo. V 60ih letih je prišlo v njenih vrstah do političnih, pa tudi generacijskih razhajanj. Kamni spotike so bili potreba po tesnejšem sodelovanju s Trstom, teritorialna in notranja reorganizacija stranke, odnos do Jugoslavije. Skupina mlajših predstavnikov prevzame najprej vodilno mesto v katoliškem delu stranke (Slovenska katoliška skupnost), kar nekako sovpada z njenim preimenovanjem v Slovensko ljudsko gibanje (1970), pet let kasneje pa SLG skliče omenjeni shod volivcev, na katerem prisotni odločijo, da SLG izstopi iz SDZ, kar avtomatično prinese propad koalicijske stranke in prenehanje njenega političnega nastopanja. Formalne etape nastanka SSk na Goriškem so tri. Omenjenemu shodu volivcev 15. februarja 1975 sledi prvi strankin kongres 1. marca v Katoliškem domu, na katerem odobrijo strankin statut. Dne 13. marca pa je prva seja novoizvoljenega 27-članskega pokrajinskega sveta, na katerem izvolijo prvo vodstvo SSk na Goriškem. Prvi pokrajinski tajnik je Damjan Paulin, podtajnik Marjan Terpin, prvi strankin predsednik Andrej Bra-tuž, podpredsednik Rado Bednarik. Po seji delijo tudi prve članske izkaznice, letna čla- Prvi strankin predsednik Andrej Bratuž na pogovoru s podpredsednikom Radom Bednarikom leta 1975 foto arhiv ssk narina znaša 2.000lir. Sedež SSk je v ulici Santa Chiara 2, glasilo pa Naša pot (1974-1987). Kmalu pride do ustanavljanja sekcij po celotni Goriški, od Števerjana do Krmina, Štan-dreža, Pevme, Oslavja in Štmavra, Sovodenj, Doberdoba, Podgore, mesta Gorica in do osnovanja mladinske sekcije. Nastanek SSk na Goriškem omogoči osnovanje Slovenske skupnosti na deželni ravni. Dne 24. maja 1975 poteka v Devinu prvi deželni kongres SSk, ki se ga udeležijo zastopniki iz vseh treh pokrajin v FJK, kjer živi slovenska narodnostna skupnost. Bogomir Špacapan iz Gorice je izvoljen za prvega deželnega predsednika SSk, Drago Štoka iz Trsta pa za prvega deželnega tajnika. Za goriški del stranke nastopi prva volilna preizkušnja že 15. junija istega leta z upravnimi volitvami za pokrajino, občino Gorica in okoliške slovenske občine. Volilni rezultati ne beležijo velikega osipa glasov; na osnovi tega pri SSk ugotovijo, da volivci SDZ v glavnem sledijo novi stranki. Na Goriškem se je od leta 1975 do danes zvrstilo petnajst pokrajinskih kongresov SSk; zadnji je bil 14. junija 2008. Pokrajinski tajniki SSk so bili Damjan Paulin (1975-1976), Maqan Terpin (1976-1989), Mirko Špacapan (1989-1991), Hadrijan Corsi (1991-1994), Aleš Figelj (1994-2001), Mirko Špacapan (2001-2007) in Julijan Čavdek (2007-); pokrajinski predsedniki pa Andrej Bratuž (1975-1976), Gradimir Gradnik (1976-1988), Branko Černic (1988-1990), Marjan Brescia (1990-1991), Štefan Bukovec (1991-1998), Hadrijan Corsi (1998-2001), Ivan Černic (2001-2008) in Silvan Primosig (2008-). Ob 35. obletnici bodo izdali publikacijo in priredili slavnostno sejo pokrajinskega sveta SSk, ki bo 1. marca ob 19. uri v mali dvorani centra Bratuž v Gorici. »Obuditi spomin na 15. februar 1975 in na to, kar je temu dnevu sledilo, pomeni izreči priznanje vsem tistim, ki so verjeli v projekt slovenske zbirne stranke.« Tako pravi pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti, Julijan Čavdek, ki stoji za pobudo, da se s čim večjim poudarkom obeleži njena 35-letnica na Goriškem. »Ustanovitev SSk na Goriškem - tako Čavdek - je pomenila opustitev ideološke ločenosti in korak na poti narodne edinosti, ki pa je danes žal še nismo dosegli. V 35 letih se je SSk znala razvijati v to, kar je bila začetna zamisel o skupni samostojni narodni stranki in o premoščanju politične razdeljenosti Slovencev. Seveda ni šlo brez kriznih obdobij. SSk pa je bila sposobna razviti se v idejno širok politični subjekt, ki svoj združitveni element utemeljuje na slovenski narodni identiteti. SSk je v burnih letih političnih sprememb obstala. V zadnjih dvajsetih letih je stranko vodilo pet političnih tajnikov, kar pomeni, da imamo v stranki primerne kadre in tudi to, da udejanjamo idejni pluralizem, ki je za narodno stranko temeljnega pomena. V zadnjih dveh letih nam je v veliko spodbudo ponovna oživitev mladinske sekcije SSk. Nastala je lepa skupina dvajsetih mladih, ki se navdušujejo nad strankinim poslanstvom. Na svoja srečanja vabijo razne predstavnike goriške SSk in preko njih spoznavajo, kako je stranka angažirana na raznih področjih. To je tudi lepa oblika generacijskega soočenja.« V nadaljevanju Čavdek poudarja, da je SSk pred lanskimi krajevnimi volitvami predlagala sodelovanje pri upravljanju treh slovenskih občin na Goriškem: »V to še zmeraj verjamemo, saj to ni bil naš propagandni konjiček, temveč resen izziv za bližnjo prihodnost. V mislih imam reformo javnih uprav, ki jo načrtuje sedanja deželna uprava in ni prijazna do majhnih občin, kot so Doberdob, Sovodnje ob Soči in Števerjan. Brez skupnega upravljanja in nastopanja nam ne bo uspelo braniti oz. primerno razvijati teritorija, ki je obenem tudi narodno ozemlje.« SSk se bo še naprej borila za izvajanje zakonodaje za zaščito pravic Slovencev, zagotavlja strankin tajnik: »Zavedamo se, da je zakonodaja šibka in da je vse prepuščeno trenutni politični volji uprave. To je da- Julijan Čavdek nes razvidno v občini Gorica. Iz Brancati-jeve uprave, ki je bila Slovencem naklonjena, smo prešli pod desno-sredinsko Romo-lijevo upravo, ki si dosledno prizadeva, sicer zelo vljudno, da ostaja izvajanje pravic Slovencev omejeno le na določene okvire. SSk pa skrbi predvsem prihodnost mestnih rajonov, ki jim tokrat resno grozi ukinitev, kar bi predstavljalo znižanje ravni zaščite. Kako se bomo temu zoperstavili?« Med zahtevne izzive današnjega časa vključuje Čavdek šolstvo: »V zadnjih tednih se je na Tržaškem razvila živahna razprava o uvajanju pouka slovenščine na italijanskih šolah. Na Goriškem o tem ni bilo vidnejših posegov. Vsekakor bo potrebno, da razčistimo osnove, na katerih mora sloneti slovenska šola. Zdi se mi, da smo glede tega nekoliko zbegani. Nujno potrebno bo, da se naša šola oklene poslanstva ohranjanja in razvijanja slovenske narodne skupnosti, kar ni samo vprašanje znanja jezika. Pri tem mora šola upoštevati tudi pomen, ki ga ima njena prisotnost na narodnem ozemlju.« »Pred nami je leto, v katerem ni volitev, se pa že kažejo manevri v vidiku pokrajinskih volitev prihodnjega leta,« zaključuje Čavdek svoje razmišljanje ob obletnici: »SSk spada v levo-sredinsko koalicijo, zato bo odigrala pomembno vlogo v pripravah na volitve. V ta namen bo potekal tudi strankin pokrajinski kongres v mesecu juniju. Na minulih pokrajinskih volitvah smo vedno nastopali v okviru Oljke. Sedaj bo verjetno drugače, odvisno bo pač od izvajanja deželnega dogovora med SSk in Demokratsko stranko na pokrajinski ravni. Nastopi z lastno listo so se skoraj povsod obrestovali, lahko pa bi tudi pomislili na skupno listo vseh Slovencev v goriški pokrajini. Bi bila to utvara?« Zahtevajo primarne volitve Med praznikom včlanjevanja v Demokratsko stranko (DS) so se v Tržiču zavzeli za organizacijo programske konference, ki naj bi potekala jeseni. Poleg tega so člani DS predlagali tudi izvedbo primarnih volitev, s katerimi bi določili županskega kandidata leve sredine, ki se bo predstavil volivcem na občinskih volitvah prihodnje leto. Po mnenju članov stranke bi bile primarne volitve pomemben trenutek parti-cipativne demokracije. »S predlogom o primarnih volitvah presegamo stare politične dinamike,« pravi tržiški občinski svetnik DS Fabio Del Bello. Ponesrečena krosista V soboto kmalu po 15. uri je na urejeni kros stezi za gorske kolesarje na Biljenskih gričih padel in se poškodoval 29-letni kolesar iz okolice Nove Gorice. Po nudeni prvi pomoči na kraju so ga prepeljali na nadaljnje preiskave v šempetrsko bolnišnico. Istega dne malo pred 16. uro pa je na mo-tokros progi v gramozni jami v Vrtojbi padel 31-letni italijanski motorist. Zlomil si je levo nogo, po prvi pomoči na kraju pa so ga z rešilnim vozilom odpeljali na italijansko stran, v goriško bolnišnico. (nn) Potegujejo se za poletno šolo Gorico je včeraj obiskala delegacija združenja evropskih dežel ARE, ki izbira lokacijo, kjer bo potekala mednarodna poletna šola za mlade. Delegacijo je v občinski palači sprejel župan Ettore Romoli, ki je pozval njene člane, naj izberejo Gorico, saj malokate-ro drugo mesto ima tako bogato zgodovino in tako specifične značilnosti, ki so vezane na lego na stičišču narodov in na iskanje skupnih poti s sosednjo Novo Gorico. ICM, zapuščina svetih bratov Inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja (ICM) iz Gorice je v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice izdal knjigo, posvečeno zapuščini svetih bratov Cirila in Metoda. Zajetno publikacijo z naslovom »Leredita di Cirillo e Metodio. Omaggio a Vittorio Peri«, v kateri so zbrana predavanja z 41. mednarodnega posveta iz leta 2007, bodo predstavili jutri, 17. februarja, ob 17.30 na sedežu fundacije v Ulici Carducci 2 v Gorici. Govorila bosta Mario Capaldo, docent Univerze La Sapienza v Rimu, in goriški zgodovinar Sergio Tavano. V Verdiju Neapeljsko zlato V gledališču Verdi v Gorici bo dre- vi ob 20.45 gledališka predstava z naslovom »L'oro di Napoli«, v kateri nastopata Gianfelice Imparato in Luisa Ranieri. Vstopnice so na prodaj pri blagajni goriškega mestnega gledališča (tel. 0481-383327). Na Prešernov dan odkrivali Benečijo Učenci osnovne šole Alojza Gradnika iz Števerjan so 8. februarja medse povabili kulturnega delavca in likovnega umetnika Hijacinta Jusso. Z njegovim obiskom so proslavili dan slovenske kulture. Prof. Jussa se ukvarja s slikarstvom, fotografijo in z ilustriranjem otroških knjig, učencem pa je spregovoril tudi o Nadiških dolinah, kjer se je rodil. S pomočjo fotografij je prikazal lepoto Benečije: njene pisane rože, umetniško bogate cerkvice, Lan- Učenci števerjanske osnovne šole z gostom po rodu iz Benečije Hijacintom Jusso darsko jamo in kamnite hiše. Otroci so spoznali tudi »blu-marje«, pisane beneške pustne maske, ki odganjajo zimo. Otroke pa so najbolj pritegnili liki iz nadiških pravljic: »ba-ladanti«, ki ponoči vstopijo v hišo, te raztrgajo, ti poberejo vse kosti in se z njimi igrajo vso noč. Zjutraj pa te spet sestavijo. Ko se prebudiš, te zato bolijo kosti. Števerjan-ski šolarji so spoznali tudi Rendo babo, Krivepete in Tor-ko, tako da jih je bilo ob poslušanju legend že nekoliko strah. V aprilu bodo šolarji pobliže spoznali lepote Benečije, saj se bodo tja odpeljali na celodnevni izlet. gorica - Policisti in oddelek Sert Šolarje opozarjajo na nevarnost mamil Policisti so skupaj s službo za odvisnosti zdravstvenega podjetja Sert pripravili informativno akcijo, med katero bodo o nevarnosti mamil poučili učence tretjih razredov nižjih srednjih šol. »Projekt vodimo že četrto leto zapored; preko obiskov na šolah in preko pogovorov skušamo učencem pojasniti, kako so škodljive razne vrste droge. Mladim razlagamo, kako grdo je biti fizično in psihično odvisen od opojnih substanc, povemo jim, kaj tvegajo, če se odločijo za uživanje mamil tako iz zdravstvenega kot kazenskega vidika,« so sporočili z goriške kvesture in pojasnili, da so se prva srečanja s šolarji začela že januarja. Na njih niso spregovorili samo o nedovoljenih drogah, kot so lahko marihuana, hašiš, heroin in kokain, pač pa tudi o tobaku in alkoholu, ki sta v naših krajih velik socialni problem, saj sta prekomerno kajenje in pitje alko- Simbol informativne kampanje holnih pijač zelo razširjena. Policisti so - ali pa bodo - obiskali vse šole v pokrajini, zato pa pozivajo ravnateljstva, ki to še niso storila, naj se prijavijo in postavijo v stik z goriško kvesturo. Za informacije sta na voljo telefonska številka pristojnih urado kvesture 0481-595502 in naslov elektronske pošte urp.go@poliziadistato.it. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 16. februarja 2010 27 sovodnje - Uspela trinajsta pustna povorka Karnivala Rekordna množica spremljala sprevod Med vozovi zmagal Berlusconi iz Praprota, med skupinami štmavrsko pleme Rekordna množica je zaznamovala trinajsti pustni sprevod, ki ga je društvo Kar-nival uspešno izpeljalo v nedeljo v Sovod-njah. »Še nikoli nismo imeli toliko gledalcev. Avtomobile so parkirali do semaforja pri Štandrežu, tudi vsa ostala parkirišča v vasi so bila polna. V Sovodnje je prišlo veliko ljubiteljev pustnih norčij iz Slovenije, ne samo iz Nove Gorice in sosednjih krajev, pač pa tudi iz Ljubljane in Kopra. Seveda je bilo veliko gledalcev s Tržaškega Krasa, kar nekaj pa je bilo tudi Goričanov, ki so skupaj z ostalimi uživali ob res enkratnem sprevodu,« pravi predsednik društva Karnival Luka Pisk in poudarja, da so za uspeh zaslužni prav vsi pustarji, ki so oblikovali sprevod, in vsi društveni odborniki in člani, ki so priskočili na pomoč za organizacijo tridnevne prireditve. Zmagovalca trinajstega sovodenjske-ga pusta sta sicer Berlusconi iz Praprota med vozovi in štmavrsko pleme med skupinami. Skupno se je sprevoda udeležilo skoraj tisoč pustarjev, na čelu katerih je igrala godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. Žirija, ki so jo sestavljali tudi člani Šempetrskega, Posoškega in Kraškega pusta, je na drugo mesto med vozovi uvrstila Prosek-Konto-vel, ki so v Sovodnje pripeljali Franca Fab-ca in lisico, na tretje pa Sovodenjce, ki so pivce opozarjali, naj se držijo daleč od policije. Na četrto mesto se je uvrstila baletna šola iz Šempetra, peti so bili palčki in Sne-guljčica iz Štandreža, gabrska Prasica party je bila šesta, dalje je na sedmem mestu pristal Barrack Obama iz Kobarida, na osmem gasilci iz Nove Gorice s paradnim konjem Primorske Mipom, na devetem pa gasilci iz Šempetra s svojim Šempolom. Med skupinami so drugo mesto zasedle domino ploščice iz Romjana, tretje so bile šempolajske pikapolonice, četrto je bilo združenje staršev osnovne šole Virgila Ščeka iz Nabrežine, peti pa so bili novici iz Osmice pri mačku. Na šesto mesto so se uvrstila strašila iz Vrtojbe, na sedmo pa z gripo okuženi prašiči iz Oseka. Da je bilo letos gledalcev izjemno dosti, so potrdili tudi sodelujoči v povorki. »V določenih točkah je bilo ljudi toliko, da nismo uspeli tekati okrog voza. Gledalcev je bilo ogromno že na odseku pri lekarni, v zaključnem delu sprevoda pa jih je bilo toliko, da se je povorka nadaljevala do kasarne karabinjerjev,« je povedal štandreški lovec, po drugi strani pa so organizatorji poudarili, da so zelo zadovoljni tudi s sobotnim koncertom Kingstonov. Šotor je bil pretesen, tako da so pustarji zasedli tudi ves zunanji prireditveni prostor. Večji del udeležencev praznika je prihajal iz Slovenije, kjer je sovodenjski pust vedno bolj poznan. Šotor je bil natrpan tudi po nedeljskem sprevodu, ko se je praznik nadaljeval do poznih ur s skupino The Maff. Sovodenjski pust se bo sklenil z žrebanjem loterije, ki bo v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Zmagovalec bo odpotoval na počitnice v Hammamet v Tuniziji. (dr) več fotografij na WWW.primorski.eu 2 8 Torek, 16. februarja 2010 GORIŠKI PROSTOR Razglasili doljansko federativno republiko V Dolu so včeraj vaški pustarji razglasili doljansko federativno republiko. Trajala bo še danes in jutri, v tem obdobju pa bo Zgorajzačasno zamrznjena oblast, ki jo nad Do-doljanski pusti lom izvaja doberdobski župan. Namesto pri Bonetih; njega bodo za Doljane poskrbeli pustar- |evo Frank0 ji, ki so včeraj v spremstvu tria Marjeti- Peric poziva ca obiskali prav vse doljanske zaselke. Ob- pUStarje, naj hod se je pričel dopoldne pri Bonetih, za- ZapUStijo ključil pa se je pod večer na Čukišču, do obloženo miZo kamor so dospeli le najbolj trdni pustar-in Stopijo na ji. Zvečer so Doljani zaplesali na Palkiš- VoZ; včeraj So ču, kjer so se pustom končno pridružile mU iZročili tudi ženske. Pustni obhod vaških doma- priZnanje Za čih je namreč predstavnicam nežnega štirideSetletno spola prepovedan, saj se nanj lahko od-Sode|oVanje na pravijo samo moški, ki so plačali fantov-doljanSkem ščino. Včerajšnji obhod je bil posebno slo- pUStU vesen, saj so pustarji izročili priznanje Franku Pericu, ki se udeležuje pustnih ko-foto s v. ledovanj po Dolu že celih štirideset let. pust - DaneS 126. pUStni Sprevod v TržičU Vrhunec norčij V goriškem Kulturnem domu otroško rajanje - V Jamljah, Doberdobu in na Vrhu plesi in koledovanja Sedemindvajset skupin, vozov in godb na pihala bo danes popoldne poživilo Tržič, kjer bo potekal 126. pustni sprevod, sicer največji in najglasnejši v pokrajini. Okrog tri tisoč pustarjev se bo odpravilo na obhod mesta ob 14. uri iz Ulice Matteotti, potem pa bodo korakali po Drevoredu San Marco, po Ulici Garibaldi, Oširku Anconetta in Ulici Duca d'Ao-sta. Na čelu sprevoda bodo v ritmu sambe plesale Brazilke iz plesne šole Ipanema, za njimi pa bodo slovenske barve branili skupina Združenja staršev iz Romjana ter vozovi iz Sovodenj, Praprota, Medje vasi-Štivana, Bazovice in s Proseka-Kontovela. Brezplačen avtobus bo od 13. ure vozil v središča mesta s parkirišča pri veleblagovnici Emisfero. V Kulturnem domu v Gorici bo danes med 15. in 18. uro otroško pustno rajanje. Kot v prejšnjih letih ga tudi letos prireja ZSKD v sodelovanju s Kulturnim domom. Otroke bodo zabavali čarodej Alex, Andrea Pahor s poslikavami obrazov in ani-matorke, ki bodo z malčki plesale, pele in se igrale. Novost bo delavnica Roke - Rokice, med katero bodo najmljaši rezali in lepili različne pustne okraske. Mamljive so tudi nagrade loterije; vstopnina znaša 1 evro. Tradicionalna koledovanja bodo danes potekala v Jamljah, Doberdobu in na Vrhu. Vaški pustni koledniki se bodo danes ob 13.30 zbrali v večnamenskem centru v Jamljah, kjer bo ob 20.30 ples z ansamblom El Cocomero. Na Vrhu se bodo na obhod vasi odpravili že dopoldne, zvečer bo v centru Danica igral harmonikar Štefan. V Doberdobu bodo vse vaške domačije obiskali poročeni pustarji, potem ko so se včeraj na obhod vasi podali neporočeni pusti. Bevkov trg v Novi Gorici bo danes dopoldne poln najmlajših pustnih šem. Krajevna skupnost Nova Gorica organizira od 10. do 12. ure tradicionalno maškarado za otroke iz vrtcev in osnovnih šol. Za glasbo in zabavo bodo poskrbela dekleta iz skupine Foxy Teens. Mesto bodo obiskali tudi ptujski kurenti. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 18. februarja, ob 21. uri predstava »Die Panne - La notte piu bella della mia vita«, igrajo Gian Marco Tognazzi, Bruno Armando in Giovanni Argante, Franz Canta-lupo, Lydia Giordano, Lombardo For-nara; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 19. februarja, ob 20.45 v sklopu niza »contrAZIONI« »La pas-sione secondo Luca e Paolo« napisala in nastopata Luca Bizzarri in Paolo Kessisoglu; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Paranormal Activity«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Lour-des«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Dieci inverni«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 -22.10 »Amabili resti«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Scu- sa ma ti voglio sposare«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il con- certo«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Welcome«. M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta v sredo, 17. februarja, ob 20.15 nastopila pevka Neža Trobec in ansambel Godalika; informacije na tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia clas-sica«: v soboto, 20. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo koncert pianista Ferdinanda Mussutta; vstop prost. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Gra-bizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. ZAČETNI TEČAJ RUSKEGA JEZIKA (STOPNJA A1) (40 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum ob ponedeljkih in sredah med 18.30 in 20.30; prvo srečanje bo 1. marca in bo potekalo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije po tel. 048181826, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da do 27. februarja poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisujejo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. M Izleti IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE do Osla (od Kopenhavna do Osla s slikovito zgodovinsko ladjo) prireja KRUT od 29. aprila do 2. maja; informacije in vpisovanje v tržaškem uradu v Ul. Cicerone 8/B (tel. 040-360072). H Čestitke V Jamljah se pusta veselimo, še lepše pa VANDINIH 50 let slavimo. Trojčki in mož ji iz iskrenega srca vse dobro želimo. □ Obvestila ONAV (VSEDRŽAVNA ORGANIZACIJA POKUŠEVALCEV VIN) prireja tečaj za pokuševalce vin, ki bo potekal v osemnajstih srečanjih in se bo začel 18. februarja na sedežu Videmske univerze v Krminu, Ul. S. Giovanni 79; informacije in rezervacije po tel. 3389490408 (Bruno Fortunato), tel. 3385908287 (Claudia Culot), gorizia@onav.it. KMETIJA ALEŠ KOMJANC prireja skupinske vodene degustacije večsortne-ga lastnopridelanega kvalitetnega oljčnega olja; informacije po tel. 0481390238. SPDG obvešča, da bo informativni sestanek za tiste, ki se nameravajo udeležiti dne 20. in 21. februarja zimskega vzpona na Kredarico-Triglav (v sodelovanju s PD Benečija) v četrtek, 18. februarja, ob 19. uri na sedežu društva; informacije na naslov elektronske pošte boris@kinoatelje.it ali po tel. 3397047196. SPDG obvešča, da bo društveno tekmovanje v nedeljo, 28. februarja, v kraju Forni di Sopra. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164); prijave tekmovalcev pri odbornikih društva do 21. februarja. 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN iz Štmavra prireja tradicionalno praznovanje sv. Valentina: v četrtek, 18. februarja, ob 20.30 na sedežu društva v okraju Znorišče 4 bo kulturni večer z odprtjem razstave Okno v svet. Nastopila bosta domači moški pevski zbor in komorni pevski zbor Grgar. V petek, 19. februarja, bodo v ogrevanem šotoru za zabavo v večernih urah poskrbele skupine Kanalje, Radiowave in The Maff. V soboto, 20. februarja, bo v ogrevanem šotoru ob 18. uri revija otroških pevskih zborov in ples s skupino Happy day. V nedeljo, 21. fe- -/ bruarja, bo ob 14.30 maša v štmavrski cerkvi, sledila bo zabava v ogrevanem šotoru z briškim kvintetom Osminka. Prireditelji bodo pripravili jedi na žaru in domače štmavrske štruklje. PREŠERNOVE PROSLAVE društev, ki so včlanjena v ZSKD na Goriškem: 18. februarja ob 20.45 Kinoatelje v goriškem Kinemaxu (Film video Monitor, predvajanje filma Aleksandrija, ki odhaja); 19. februarja ob 20.30 KD Skala - Ga-brje; 20. februarja ob 20.30 KD Kre-menjak - Jamlje (Beneško gledališče: Weekend na morju). SIMPOZIJ O GORIŠKI PESNICI LJUBKI ŠORLI ob stoletnici njenega rojstva, v organizaciji Fakultete za humanisti-ko Univerze v Novi Gorici in konzorcija Slovik bo v petek, 19. februarja, v goriškem Kulturnem domu. AŠKD KREMENJAK prireja dan slovenske kulture v soboto, 20. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah. DRUŠTVO FIPEF (Formacijsko izobraževalni projekt) prireja v soboto, 20. februarja, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici, nad Katoliško knjigarno, srečanje z evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom. SKGZ pod pokroviteljstvom občine Gorica in mestne občine Nova Gorica prireja javno srečanje z županoma Etto-rejem Romolijem in Mirkom Brulcem v torek, 23. februarja, ob 18. uri v dvorani goriškega sedeža Tržaske univerze v Ulici Alviano 18. JAVNO OMIZJE NA TEMO »Misliti slovensko Gorico - Med izzivi in razvojnimi priložnostmi« prireja uredništvo 1001 Solkanskega časopisa v sodelovanju z Agencijo Glas ter podjetjema Sun in Business Solutions prireja. Potekalo bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri v Dimenziji napredka (Velika pot 15, obrtna cona Solkan). Govorili bodo Boris Peric, predsednik upravnega odbora finančne družbe KB 1909, Igor Ko-mel, ravnatelj goriškega Kulturnega doma, Benedikt Kosič iz trgovskega podjetja K-Stores in zgodovinar Branko Marušič; pogovor bo vodil novogoriški novinar Mitja Marussig. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ, SCGV Emil Komel, ZCPZ in ZSKP vabijo na spominski večer z naslovom Uporno sem viharjem kljubovala, ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli, v četrtek, 25. februarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. INŠTITUT ZA SOCIALNO IN VERSKO ZGODOVINO IN FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE prirejata v četrtek, 25. februarja, ob 17.30 na sedežu Fundacije v Ul. Carducci v Gorici predstavitev publikacije »Cultura tedesca nel Goriziano (Fonti di cultura št. 4«), ki jo je uredila Liliana Ferrari. Z avtorico se bosta pogovarjala Hans Kitzmueller in Sergio Tavano. Hi Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Mali oglasi PRODAJAM stanovanje v Štandrežu, Ul. Abetti, prvo nadstropje, dnevna soba s kuhinjo, spalnica, otroška soba, kopalnica, garaža; tel. 349-3975338. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Rosetta Croz-zolo vd. Vendola iz bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Domenico Alt (iz krminske bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Maria Lon-dero vd. Pascolo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V F R ATT I PRI ROMANSU: 11.30, Ivano Zoff v cerkvi in na pokopališču. / ITALIJA Torek, 16. februarja 2010 29 politika - Po izbruhu korupcijske afere in pritisku opozicije Vlada umaknila določilo o privatizaciji civilne zaščite Za zdaj ne bo delniške družbe Protezione civile servizi - Novi podatki o vpletenosti Bertolasa RIM - Korupcijska afera okrog civilne zaščite bo po vsem sodeč imela tudi oprijemljive posledice na izrazito političnem, točneje zakonodajnem področju. Vse namreč kaže, da bo vlada revidirala svoj odlok o preureditvi civilne zaščite, ki ga je senat že odobril in ga zdaj obravnava poslanska zbornica. Po vsej verjetnosti bo umaknila člen št. 16, ki predvideva ustanovitev delniške družbe Protezione civile ser-vizi, po kateri naj bi oddelek za civilno zaščito segel v posebnih primerih. Proti temu členu je že odločno nastopila opozicija. Kot so v zadnjih dneh večkrat poudarili predstavniki Demokratske stranke, Italije vrednot in UDC, bi to civilni zaščiti omogočilo, da bi delovala, kadar bi si ji zahotelo, dejansko brez sleherne politične kontrole, kar pomeni, da bi se še potencirale tiste nevarnosti, ki so privedle do sedanje korupcijske afere. Vztrajna opozorila opozicije niso bila zaman. Da bi bilo primerno zakonski odlok s tega vidika popraviti, sta v vladni večini prva priznala podsekretar Gianni Letta in minister Umberto Bossi, ki je sicer tudi voditelj Severne lige. Letta je dejal, da vlada ni pravzaprav nikoli nameravala privatizirati civilno zaščito, Bossi pa je brez dlak na jeziku povedal, da civilna zaščita ne sme postati delniška družba in da mo- ra ohraniti svoj sedanji značaj javne ustanove. Naposled se je oglasil še predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini in napovedal, da bo člen 16 korenito spremenjen. Med tistimi, ki naj bi se posebno ogrevali za člen 16, naj bi bil vodja civilne zaščite Guido Bertolaso, ki je v škandal, kot znano, tudi osebno vpleten. Danes bo predvidoma pojasnil svoje stališče pred komisijo za okolje poslanske zbornice. Bertolaso je doslej vztrajno trdil, da je nedolžen. Toda v javnost prihajajo tudi nekatere podrobnosti, ki bodo vodjo civilne zaščite po vsem sodeč spravile v težave. Tako so nekateri časniki objavili posnetke telefonskih prisluškovanj, iz katerih dokaj jasno izhaja, da se je Bertolaso 14. decembra 2008 v rimskem centru za dobro počutje Salaria sport village srečal z brazilsko prostitutko po imenu Monica, in to s posredovanjem podjetnika Diega Anemoneja, ki je po mnenju preiskovalcev odigraval osrednjo vlogo v aferi. Medtem je Anemone še vedno v priporu skupno s tremi državnimi funkcionarji. Sodniki so četverico že zaslišali, do jutri pa naj bi sprejeli odločitev, ali bodo še naprej ostali v zaporu. Sinoči so sodniki zaslišali tudi koordinatorja Ljudstva svobode poslanca Denisa Verdinija, ki je prav tako vpleten v afero. Center, v katerem naj bi se Bertolaso srečal s prostitutko priseljenci - Po sobotnih izgredih, v katerih je umrl 19-letni Egipčan Potrebna nova integracijska politika Bossi proti preiskavam od vrat do vrat MILAN - Po sobotih izgredih med priseljenci, ki so terjali smrtno žrtev, je v Italiji velika napetost. Na mestnem avtobusu sta se v soboto namreč sprli skupini severnoafriških in latinskoameriških priseljencev in 19-letni Egipčan je obležal mrtev. Dogodek je zadobil še širše razsežnosti, saj so severnoafriški priseljenci stopili na ulico in priredili dokaj divji in glasen protest - razbijali so izložbe trgovin, k jih upravljajo Južnoameričani, poškodovali avtomobile na ulicah in sežigali zabojnike za smeti. Policija je v izgredih prijela več egiptovskih državljanov, medtem ko morilce 19-letnika še vedno iščejo. Nemudoma so se razvnele polemike. Do priseljencev sovražno nastrojena Severna liga je zahtevala, naj iz Italije iz-ženejo vse sodelujoče v izgredih, v občutljivi četrti (sodu smodnika, kot jo je imenoval namestnik milanske županje Ric-cardo De Corato) pa naj opravijo preiskavo od vrat do vrat. Lider Severne lige in hkrati minister za reforme Umberto Bossi se s takimi ukrepi ni strinjal. »Levica dovoljuje vstop priseljencev v državo: samo v zadnjih letih jih je v Italijo prišlo izredno veliko in nastali so geti. Preiskave od vrat do vrat pa niso rešitev.« Proti policijski represiji se je izrekel tudi notranji minister Roberto Maroni, ki je izjavil, da se je treba izogibati prevelikim koncentracijam posameznih narodnosti na istem območju, saj lahko vodijo v nastanek geta. »Italijanski socialni model jasno ni več uspešen in potrebno bi ga bilo oblikovati na novo,« je dejal Maroni. Integracijski pogoji po njegovem mnenju ne zadoščajo več in poleg dovoljenja za bivanje, dela in doma potrebujemo danes različne integracijske politike. Napovedal je, da bo sklical sestanek s predstavniki ministrstva, dežel in občin, na katerem bi preučili morebitne rešitve. Sinoči je Ljudstvo svobode priredilo baklado na Ul. Padova, kjer se je v soboto razvnel protest, v znak solidarnosti s trgovci in prebivalci, ki so »talci« priseljencev. V Milan se bo v prihodnjih dneh pripeljalo 170 dodatnih agentov, kot je od Maronija zahtevala milanska županja Le-tizia Moratti. Izgredi v Milanu ansa napoved stavk Na obzorju nemiren teden v prevozih Za uporabnike letalskih, železniških ter avtobusnih in drugih javnih prevozov se napoveduje nemiren teden. Za danes je namreč napovedana stavka pilotov in letalskih asistentov družbe Alitalia, ki so jo oklicali sindikati Filt-Cgil, Ipa, Avia in Anpac, ki družbo obtožujejo nespošto-vanja dogovorov glede seznamov osebja, plač, premestitev, zaposlovanja oseb v dopolnilni blagajni, združevanja med družbama Alitalia in Airone ter usklajevanja pogodb in bo trajala od 10. do 14. ure. Od 12. do 16. ure pa bo trajala stavka osebja družbe Meridiana-Eurofly, ki so jo oklicali sindikati Filt-Cgil, Sdl, An-pac, Avia in Zveza pilotov. Vodstvu družbe očitajo številne enostranske odločitve in poslovni načrt, ki predvideva odpuščanja. Za petek pa je napovedana vse-državna stavka osebja železnic in javnih krajevnih prevozov, ki so jo oklicale sindikalne organizacije Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti, Ugltrasporti, Orsa Tra-sporti, Faisa in Fast v podporo nadaljevanju pogajanj o novi pogodbi o mobilnosti, trajala pa bo od 10. do 14. ure. Lanski italijanski uvoz in izvoz najslabša od leta 1970 RIM - V letu 2009 sta italijanski uvoz in izvoz zabeležila najslabši rezultat od leta 1970, se pravi od začetka statističnega spremljanja zunanjetrgovinskih gibanj. Italijanski statistični zavod Istat namreč ugotavlja, da je v primerjavi z letom 2008 izvoz upadel za več kot 20 odstotkov, uvoz pa za 22 odstotkov. V številkah pomeni, da je trgovinska bilanca zabeležila upad za dobre štiri milijarde evrov, medtem ko je leta 2008 beležila upad dobrih enajst milijard evrov. Podobne podatke je zavod Istat zabeležil v zvezi s trgovinsko izmenjavo z državami EU, kjer je v primerjavi z letom 2008 izvoz padel za dobrih 22 odstotkov, uvoz pa za skoraj 18 odstotkov, kar je najslabši rezultat od leta 1993, se pravi odkar statistično spremljajo trgovinsko gibanje z EU. Trgovinska bilanca z državami EU je bila negativna za skoraj dve milijardi evrov, kar je močan upad v primerjavi z letom 2008, ko so v Italiji zabeležili aktivo v višini skoraj deset milijard evrov. Loiero zmagovalec primarnih volitev DS v Kalabriji REGGIO CALABRIA - Dosedanji predsednik deželne uprave Kalabrije Ignazio Loiero bo kandidat Demokratske stranke za to isto funkcijo na volitvah 28. marca. Loiero je namreč s 65 odstotki glasov zmagal na primarnih volitvah. S tem pa se nikakor noče sprijazniti Italija vrednot, ki se bo na deželnih volitvah po vsej verjetnosti predstavila s svojim predsedniškim kandidatom, in sicer s podjetnikom Pippom Calippom. Sanremo: danes začetek Morgan ostaja neznanka SANREMO - V dvorani Ariston San-remu se bo drevi začela 60. izvedba slovitega festivala italijanske pesmi, na katerem se bo do sobote za zmago potegovalo petnajst pevk in pevcev. Ob festivalu bo potekalo tudi tekmovanje za glasbenike mlajše generacije z osmimi nastopajočimi, prav tako osem pa bo velikih imen italijanske in mednarodne glasbene scene, ki bodo zapeli njim najbolj priljubljene sanremske uspešnice s prejšnjih festivalov. Neznanka pa ostaja pevec in sodnik v oddaji X factor Morgan, ki so ga izključili iz tekmovanja, ker je javno priznal, da je užival kokain. Po besedah voditeljice festivala Antonelle Clerici in umetniškega vodje Gianmarca Mazzija Morgana na festivalu fizično sicer ne bo, prav tako se ne bo pojavil na kakem video posnetku, vendar kaže, da organizatorji želijo dati določeno mesto njegovi pesmi. Na kakšen način, ni znano, je pa zadeva kot po navadi sprožila vrsto odzivov znotraj italijanske politične srenje. sicilija - Po močnem deževju v nedeljo in včeraj Zaradi zemeljskih usadov v okolici Messine evakuirali več kot 2 tisoč ljudi MESSINA - V okolici Messine na Siciliji se je v nedeljo in včeraj zaradi močnega deževja sprožilo več plazov oz. zemeljskih usadov. Zato je moralo svoje domove doslej zapustiti več kot 2 tisoč ljudi. Najbolj prizadeto naj bi bilo območje kraja San Fratello zahodno od Messine, kjer živi kakih 4.000 ljudi, ki po besedah tamkajšnjega župana Salvatoreja Sidotija Pinta zaradi obsežnih zemeljskih usadov »izginja pred našimi očmi«. Ogromne gmote blata so zasule že številne zgradbe, ki so jih predtem sicer uspeli še pravočasno izprazniti. A prizadeti so še drugi kraji tega območja. Oblasti so v kraju Raccuja odredili izpraznitev 440 poslopij, v krajih SantAngelo do Brolo in Tusa pa izpraznitev po 20 poslopij. Marsikje so hiše in druge zgradbe izpraznili kar sami prebivalci. Zemeljski usadi so sicer prizadeli tudi okolico Enne na Siciliji, kjer pa so povzročili predvsem motnje v prometu. Med drugim so zasuli glavno cesto, ki povezuje Enno z avtocesto A19 Palermo-Catania. Oktobra lani so plazovi, ki jih je prav tako povzročilo močno deževje, nedaleč od Messine terjali kar 37 življenj. Očitno gre za kroničen problem. Združenje neposrednih obdelovalcev Coldiretti je včeraj objavilo podatek, da je v pokrajini Messina 84%odstotkov občin hidrogeološko ogroženih, in to tudi zaradi divjih gradenj. Položaj je slabši kot v povprečju na Siciliji in na vsedržavni ravni, kjer hidrogeološka ogroženost zadeva v večji ali manjši meri okrog 70 odstotkov vseh občin. Zemeljski usad pri kraju San Fratello ansa kultura - Kip atleta Sodišče odločilo, da mora Muzej Getty vrniti umetnino RIM - Sodišče v Pesaru je pred dnevi odločilo, da mora Muzej Getty v Los Angelesu Italiji vrniti bronasti kip atleta, ki je že dolgo jabolko spora med muzejem in italijansko državo. Sodnica Lorena Mussoni je naložila zaplembo kipa, ki »je trenutno v Muzeju Getty ali kjerkoli pač je«. Kip zmagoslavnega atleta iz 4. stoletja p.n.št. velja za enega najlepših grških bronastih kipov, kar se jih je ohranilo. Izdelal naj bi ga kipar Lizip, eden od trojice velikih grških kiparjev tega obdobja. Kip, imenovan tudi »Gettyjev bron«, so leta 1964 potegnili iz morja italijanski ribiči iz mesta Fano, ki leži v bližini Pesara. Po nekaj mesecih so ga prodali anonimnemu kupcu, ki je zanj odštel 3,5 milijona lir, denar pa so si razdelili med seboj. Muzej Getty je na dražbi leta 1977 za kip odštel skoraj štiri milijone dolarjev. V muzeju, ki ga je ustanovil ameriški milijarder in zbiratelj J. Paul Getty, zatrjujejo, da ob nakupu niso vedeli, da gre za ilegalno pridobljeno umetnino. Muzej Getty je sicer leta 2007 po dve leti trajajočem sporu na podlagi posebnega sporazuma Italiji vrnil več ducatov umetnin. Tedaj sta se obe strani strinjali, da usodo omenjenega kipa odložita na pozneje, do dokončanja sodnega postopka, ki je potekal na sodišču v Pesaru. 3 0 Torek, 16. februarja 2010 SVET / eu - Včeraj so razpravljali ministri evroskupine Finančni ministri povezave o grški krizi Juncker in Rehn na različnih stališčih o potrebi po dodatnih ukrepih BRUSELJ - Šef skupine držav z evrom Jean-Claude Juncker je včeraj v Bruslju dejal, da EU od Grčije za zdaj ne pričakuje dodatnih ukrepov za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Izvajanje grškega načrta bo EU prvič ocenila marca in takrat bomo videli, ali je Grčija na pravi poti, je povedal ob prihodu na evroskupino. Po drugi strani pa je evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn ob prihodu na evroskupino menil, da bi Grčija morala sprejeti tudi dodatne ukrepe za zmanjšanje svojega dolga. Med morebitnimi dodatnimi ukrepi - poleg programa stabilnosti - je Grčija napovedala zamrznitev plač in zvišanje davkov na gorivo, cigarete in alkohol. O grškem programu stabilnosti - načrtu za zmanjšanje primanjkljaja in dolga, bodo danes razpravljali finančni ministri EU, potem ko ga je Evropska komisija v začetku meseca ocenila kot ambicioznega. Obenem je komisija predlagala strog nadzor njegovega izvajanja, ki naj bi ga ministri danes potrdili. Grčija naj bi v lanskem letu beležila 12,7-odstoten primanjkljaj, medtem ko pakt o stabilnosti in rasti dopušča tri odstotke pri- manjkljaja bruto domačega proizvoda (BDP). Njen javni dolg naj bi v letošnjem letu po nekaterih ocenah dosegel 125 odstotkov BDP, medtem ko pakt o stabilnosti in rasti dopušča mejo 60 odstotkov BDP. O Grčiji so minuli četrtek govorili tudi voditelji EU, ki so ji v posebni izjavi izrazili polno moralno podporo pri javnofinančni konsolidaciji, finančne pa za zdaj še ne, češ da ni potrebna. Države območja evra pa so se zavezale k odločnim in usklajenim ukre- pom za ohranitev stabilnosti denarne unije, če bo to potrebno. V skladu s to izjavo je grški finančni minister George Papakonstantinu včeraj v Bruslju menil, da bi moralo območje evra opredeliti mehanizem pomoči za primer potrebe, saj bi prav to pomirilo finančne trge, ne pa dodatni ukrepi Grčije. V medijih se je po četrtku ugibalo, ali bi lahko bila ta odločitev sprejeta te dni, a viri pri EU to možnost zavračajo. Iz Berlina so sicer včeraj prišle novice, da Nemčija zavrača zamisel vzpostavitve posebnega mehanizma za pomoč državam z evrom, kakršna je Grčija. Nedavne nemške javnom-nenjske raziskave so tudi pokazale, da številni Nemci menijo, da bi bilo treba Grčijo nagnati iz območja evra, ne pa ji pomagati. Na nemškem finančnem ministrstvu po navedbah nemških medijev menijo, da je fiskalne probleme treba reševati pri izvoru. Evropski model Mednarodnega denarnega sklada, ki se v medijih omenja kot možnost pomoči, tako po navedbah ministrstva ni rešitev. Zdravilo za slabo javnofinančno stanje v Grčiji so namreč po njihovem mnenju le boleči in strogi ukrepi. (STA) eu - Represalija proti Švici Libija prekinila izdajanje vizumov za območje Schengena BRUSELJ - Libija je enostransko prekinila izdajanje vizumov državljanom EU iz schengenskega območja. Za to naj bi se odločila, ker je članica schengena Švica zavrnila vizume njenim visokim predstavnikom. Evropska komisija je to odločitev že obžalovala, bodo pa ukrep do konca tedna preučili in se ustrezno odzvali, so včeraj sporočili v Bruslju. Libija je tako včeraj prekinila izdajanje vizumov državljanom EU iz schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, poleg pa tega so libijske oblasti državljanom EU, ki so vizume pridobili pred to odločitvijo, zavrnile vstop v državo. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström ocenjuje, da je ta ukrep libijske vlade "prekomeren". Libijske oblasti so omenjeno odločitev sprejele v nedeljo, "strožje ukrepe" pa so sicer napovedale konec januarja. Takrat so visoki predstavniki libijskih oblasti pojasnili, da se bodo zanje odločili, ker je večina libijskih prošenj za vstop v schengensko območje zavrnjenih. Libijska vlada sicer včeraj odločitve uradno ni pojasnila, vendar pa naj bi bila dejanski razlog za prekinitev izdajanja vizumov "afera Hanibal". Gre za libijsko-švicarski diplomatski spor, ki se je razplamtel po aretaciji sina libijskega voditelja Moamer-ja Gadafija, Hanibala, in njegove soproge v Švici leta 2008. Vizumska vojna med Libijo in Švico se je namreč začela po aretaciji Hanibala Gadafija in njegove noseče žene v ženevskem hotelu julija 2008. Švicarske oblasti so ju prijele zaradi pritožb, da naj bi grdo ravnala s hotelskim osebjem. Gadafi je bil po dveh dneh v priporu izpuščen po plačilu varščine v višini pol milijona švicarskih frankov (330.000 evrov). Obtožbe proti Gadafijevemu sinu so nato opustili, vendar pa se je Gadafijeva družina zaradi incidenta umaknila iz švicarskih bank in prekinila dobavo nafte, Švica pa je omejila izdajanje vizumov libijskim predstavnikom. (STA) belgija - Do nesreče je prišlo okoli 8.30 kakih 15 km jugozahodno od glavnega mesta Januk°vK pNSeZe 251» ffl, KIJEV - Novoizvoljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič bo zaprisegel 25. februarja, je včeraj sporočil predstavnik njegove stranke. Premierka Julija Timošenko sicer še vedno ne namerava priznati poraza, njena stranka pa je včeraj vložila tudi uradno pritožbo na sodišču. Janukovič sicer vztraja pri pozivu Timošenkovi, naj odstopi, ali pa bo odstavljena. Razmišljal naj bi tudi o novem premieru, ki bi lahko bil bančnik Sergej Tigipko, eden izmed njegovih tekmecev na predsedniških volitvah 17. januarja. V trčenju regionalnih vlakov pri Bruslju okrog 25 mrtvih in kakih 150 ranjenih BRUSELJ - V trčenju potniških regionalnih vlakov v mestu Halle blizu Bruslja je včeraj umrlo najmanj 20 ljudi, je medijem sporočil župan Halleja Dirk Pieters, ki pa ni navedel, koliko ljudi je bilo poškodovanih. Vlaka sta kilometer od železniške postaje v Halle-ju, ki leži jugozahodno od Bruslja, čelno trčila sredi prometne konice. Podatki o številu žrtev se zaenkrat sicer razlikujejo. Ameriška tiskovna agencija AP tako poleg podatka župana Pietersa o 20 mrtvih povzema informacije belgijskih državnih železnic, da naj bi v nesreči umrlo kar 25 ljudi, navaja pa tudi guvernerja province Flamski Brabant Lodewijka De Witta, da je mrtvih kakih deset ljudi. Zanesljivih podatkov o poškodovanih zaenkrat še ni, francoska tiskovna agencija AFP pa piše, da naj bi jih bilo okoli 150. Obenem navaja belgijskega državnega sekretarja za mobilnost Etienna Schouppa, da so mnogi potniki huje ranjeni, mnoge naj bi celo čakale amputacije. Nesreča, do katere je prišlo na poledenelih tirih sredi sneženja - vzrok zanjo še ni znan, flamska televizija VTM pa je poročala, da je morda strojevodja enega od vlakov spregledal stop znak -je v Belgiji povzročila velike zamude v železniškem prometu, prekinjen pa je tudi mednarodni železniški promet s Francijo in Veliko Britanijo. Kot je sporočil francoski državni železniški operater SNCF, so za včeraj ustavili vse povezave z Belgijo. Ze pred tem je operater vlakov Eurostar, ki Belgijo pod Rokavskim prelivom povezujejo z Veliko Britanijo, sporočil, da je odpovedal vse svoje vlake, zaenkrat pa tudi še ni jasno, ali bodo lahko danes že vozili kot običajno. Vsaj začasno so ustavljene tudi povezave z Nemčijo in Nizozemsko. Belgijski premier Yves Leterme je zaradi nesreče skrajšal svoj obisk na Kosovu in je že na poti v Bruselj. Kot so sporočili z vlade, so bila vsa načrtovana srečanja s kosovskimi predstavniki odpovedana, saj je premier za nesrečo izvedel že ob prihodu na prištinsko letališče. Leterme naj bi sicer na Kosovu začel svojo turnejo po Balkanu, v okviru katere naj bi do srede obiskal še Albanijo, Črno goro in Srbijo. Trčenje, do katerega je prišlo okoli 8.30 zjutraj kakih 15 kilometrov jugozahodno od Bruslja, je bilo tako silovito, da so lokomotivi obeh vlakov in vsaj en vagon iztirili. Druge vagone je prevrnilo, v njih pa je ostalo ujetih več ljudi, ki so jih reševali gasilci. Poškodovane - številni med njimi so v šoku - oskrbujejo na kraju nesreče, vozijo pa jih tudi v bolnišnice. Oblasti so že vzpostavile krizni center in nujno telefonsko linijo. Leta 2008 je bilo pri kraju Hermal-le-sous-Huy v osrednji Belgiji 40 ljudi ranjenih, ko je potniški vlak med vožnjo v napačno smer trčil v tovorni vlak. Marca 2001 sta pri kraju Pecrot vzhodno od Bruslja čelno trčila dva potniška vlaka, pri čemer je bilo osem ljudi mrtvih, 12 pa ranjenih. Vzrok nesreče je bila takrat človeška napaka - med drugim dejstvo, da uslužbenci dveh železniških postaj niso govorili istega jezika. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so za STA povedali, da po doslej dostopnih podatkih, ki so sicer skopi, med žrtvami naj ne bi bilo Slovencev. Ministrstvo je sicer v stiku z belgijskim zunanjim ministrstvom in slovenskim veleposlaništvom v Bruslju, ki sta v stalnem stiku z lokalnimi oblastmi. Prav tako kaže, da med žrtvami ni italijanskih državljanov. Vlaka sta čelno trčila ansa Netanjahu v Rusiji o Iranu MOSKVA - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je skušal včeraj ob obisku v Moskvi rusko vodstvo prepričati, naj zaostri svoje stališče do Irana. Rusija ima od vseh svetovnih velesil z oblastmi v Teheranu najboljše odnose in je načeloma nasprotovala zaostrovanju sankcij zaradi spornega jedrskega programa Irana. Srečanje Netanjahuja z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom je potekalo v luči vse večje nestrpnosti mednarodne skupnosti, ki z Iranom nikakor ne more doseči dogovora o rešitvi jedrskega spora. V zadnjem času je bilo več znakov, da svoja stališča do Irana končno zaostrujejo tudi v Kremlju. vatikan - Govor bo predvsem o »strategijah«, kako preprečiti, da bi se zlorabe nadaljevale Irski škofje po razkritju spolnih zlorab otrok na dvodnevnem srečanju s papežem Papež Benedikt XVI. VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj v Vatikanu začel dvodnevne "krizne pogovore" z irskimi škofi, ki sledijo razkritju številnih spolnih zlorab otrok s strani katoliških duhovnikov na Irskem. Po besedah predsednika irske škofovske konference, kardinala Seana Bradyja, je srečanje s papežem prvi korak irske Cerkve na njeni poti "pokore, sprave in prenove". V Vatikan je na izredni vrh prispelo 24 irskih škofov, ki se bodo v teh dveh dneh ločeno sestali s papežem ter izmenjali svoja stališča in vedenje o desetletja trajajočih spolnih, fizičnih in psihičnih zlorabah na stotine irskih otrok, za katere so odgovorni katoliški duhovniki ali pa so se dogajale znotraj nekdanjih katoliških sirotišnic in šol. Kot piše ameriška tiskovna agencija AP, bo imel vsak škof sedem minut časa za pogovor s papežem, poleg tega pa sta predvideni še dve skupinski srečanji papeža z irskimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki. Eden od irskih škofov, škof Clogherja Joseph Duffy je po poročanju AP v nedeljo zatrdil, da odstopi škofov niso na dnevnem redu pogovorov. Po besedah kardinala Bradyja bo govora predvsem o "strategijah", kako preprečiti, da bi še kadarkoli prišlo do tovrstnih zlorab, poleg tega pa naj bi Benediktu XVI. tudi prvič doslej predstavili stališča žrtev zlorab. Te od Cerkve zahtevajo odškodnine v višini približno milijarde evrov. S strani Svetega sedeža bo na pogovorih med drugim sodeloval ameriški kardinal William Levada, vodja kongre-gacije za doktrino vere, ki preučuje obtožbe o zlorabah na račun duhovščine po vsem svetu. V preteklosti je to kongre-gacijo vodil sam Benedikt XVI., takrat še kardinal Joseph Ratzinger. Škof Duffy je v nedeljo zatrdil, da bodo pogovori škofov s papežem odkriti. Kot je še dodal, je Benedikt XVI. zelo dobro seznanjen s vprašanjem zlorab v katoliški cerkvi na Irskem, saj je imel že pred imenovanjem za papeža dostop do vse dokumentacije v zvezi s tem in je natančno vedel, kaj je v njej, ter nikakor ni živel v "deveti deželi". Kardinal Tarcisio Bertone, številka dve v Va- tikanu, je včeraj v pridigi pred začetkom težko pričakovanih pogovorov ocenil, da "so najtežja in najbolj ponižujoča tista sojenja, ki prihajajo od znotraj". Hkrati je dodal, da "lahko vsako sojenje postane motiv za očiščenje in posvetitev", če je le grešnik razsvetljen z vero in priznava svoje grehe. Posebna preiskovalna komisija, ki jo je oblikovala irska vlada, je maja lani objavila obsežno poročilo, v katerem je razkrila, da so katoliški duhovniki in nune na Irskem v minulem stoletju spolno, fizično in psihično zlorabili na tisoče otrok, ki so jim bili zaupani v številnih posebnih šolah, vzgojnih zavodih, sirotišnicah in drugih zavodih. Novembra je sledilo še eno obsežno poročilo, prav tako rezultat večletne preiskave, o več sto spolnih zlorabah, ki so jih v letih 1974-2004 zagrešili številni duhovniki dublinske nadškofije. Vodstvo nadškofije je za zlorabe vedelo, a jih je namerno prikrivalo ter ščitilo storilce pred roko pravice s ciljem zaščititi ugled Cerkve. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 16. februarja 2010 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Tiger in princeska 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vrem. napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Glasb.: 60° Festival della Canzone italiana (v. A. Clerici) 1.05 Nočni dnevnik in vrem. napoved ^ Rai Due 6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.20 Dok. odd.: In Oman lungo la via dell'incenso 6.35 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.50 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.05 Variete: L'albero azzurro 9.00 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 23.35 Dnevnik 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Aktualno: Il lotto alle otto 21.05 Nan.: Cold Case 21.45 Nan.: Senza traccia 22.30 Nan.: Criminal Minds 23.25 Šport: 90°Minuto Champions 0.50 Aktualno: Protestantesimo Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda, sledi Zorro 15.40 Variete: Melevisione 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.30 Šport: Zimske olimpijske igre 1.40 Glasb. odd.: Prima della Prima 7.30 7.40 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.15 16.50 17.00 19.35 20.30 21.10 Dok.: Sai Xche? Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Ultime dal cielo 17.30 Dnevnik in prometne informacije Nan.: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no Nad.: Sentieri Film: Sella d'argento (western, It., '78, i. G. Gemma) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Vita da camper (kom., ZDA, '06, r. B. Sonnenfeld, i. R. Williams) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Barry Lindon (dram., V.B., '75, i. R. O'Neal) Dnevnik - Pregled tiska Canale 5 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.40 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Film: Notthing Hill (kom., V.B'99, r. R. Michell, i. J. Roberts) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.40 8.15 8.40 9.10 9.20 11.45 12.25 13.40 14.05 14.35 15.00 16.00 16.50 19.30 20.30 21.10 22.10 23.50 1.40 # 7.00 8.05 9.00 10.00 10.50 12.00 13.15 14.05 14.35 15.30 17.00 19.00 20.00 17.25 Risanke Nan.: Lizzie Mc Guire Nan.: Friends Dok.: Capogiro Variete: Polpette Aktualno: Jekyll 18.30 Dnevnik in športne vesti Risanka: American Dad Risanka: I Griffin 20.05 Risanka: Simpsonovi Nan.: Smallville Nan.: I maghi di Waverly Nan.: Zoey 101 Nan.: La vita secondo Jim Kviz: Cento per cento (v. E. Papi) Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie) Nan.: The Closer 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Il mistero del dopo 21.30 Dok. odd.: La grande storia 22.45 Videomotori 23.35 Dnevnik - Montecitorio - leto 2010 23.40 Košarka: Basket Reggioemilia -Basket Snaidero Ud LA 6.00 7.00 10.10 10.25 12.30 13.00 14.05 16.05 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.45 1.50 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: 84 Charing Cross Road (dram., ZDA, '86, r. D. Jones, i. A. Bancroft) Nan.: Mac Gyver Šport: Forza 7, America's Cup Nan.: Relic Hunter Nan.: Murder Call Dnevnik 1.10 Aktualno: Otto e mezzo Film: Soldati a cavallo (dram., ZDA '59, r. J. Ford, i. J. Wayne) Film: Chi protegge il tetimone (polic., ZDA '87, r. R. Scott, i. M. Rogers) Nočni dnevnik Nan.: Stargate SG-1 Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu: Kristina Brenkova 10.20 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko (pon.) 10.35 Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) 10.45 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.10 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.25 Nan.: Linus in prijatelji (pon.) 11.55 Večerni gost: Viki Grošelj (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Pisave (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak: potepanja 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.05 Otr. nan.: Sejalci svetlobe: Kugel glava 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine: skrivnostna morska bitja 16.50 18.40 Risanke 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.30 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.00 50 let kurentovanja na Ptuju 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dosje: Ko strese stres 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Dok. odd.: Iran - Nova velesila 0.45 Zgodovina arhitekture 1.15 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 16.02.1992 (pon.) 1.35 Dnevnik (pon.) 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 Variete: Chiambretti Night - Solo 7.00 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik per numeri uno 16.02.1992 Nočni dnevnik in Pregled tiska 7.20 Dober dan, Koroška 7.50 Prisluhnimo tišini (pon.) ' Tele 4 8.20 Na lepše (pon.) 8.50 Glasbeni spomini z Borisom Kopi- tarjem (pon.) 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 9.45 Razvedrilna odd.: NLP s Tjašo Že- Dnevnik leznik Pregled tiska 13.30 Zimske olimpijske igre Vancouver Aktualno: L'eta non conta 2010 Nan.: Daniel Boone 14.30 Nordijsko smučanje Formato famiglia 15.30 Olimpijski studio in posnetki 16.00 Dnevnik - kratke vesti vrhuncev Aktualno: 15.40 Sankanje Dai nostri archivi, 15.50 Hitrsotno drsanje na kratke proge sledi Si fas par di 16.10 Umetnostno drsanje Variete: ...Nel baule dei tempi 18.55 Alpsko smučanje Ski magazin 20.25 Biatlon: zasledovalna tekma (Ž) Dok. odd.: Borgo Italia - 2010 21.40 Biatlon: zasledovalna tekma (M) Risanke 22.25 Alpsko smučanje Aktualno: Expo Mittel School 23.30 Drsanje na snegu Športne vesti 0.10 Hokej na ledu 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.35 Levante 14.50 Avtomobilizem 15.00 Artevisione 15.30 Vancouver: teki, 15 km (m), povzetek 16.30 Vancouver: drsanje, pari, povzetek 17.30 Zimske Olimpijske igre, pregled 18.00 Evropski magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.35, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vancouver: biatlon, zasledovalna (ž), prenos 20.30 Vancouver: superkombinacija, smuk, (m), posnetek 21.45 Vancouver: biatlon, zasledovalna (m), prenos 22.30 Vancouver: superkombinacija, slalom (m), prenos 23.30 Biker explorer 0.15 Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino 18.00 Videofronta 18.40 Pravljica (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo 22.00 Sodobna umetnost 22.30 Gea 0.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Križem kražem po Primorski; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika,OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Nova zgoščenka baritonista Marka Kobala; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.45 -24.00 Olimpijski na(val), Vancouver; 19.05 Superkombina-cija, moški smuk; 19.30 Biatlon, ž, 10 km zasl.; 20.00 Olimpijski gost Janez Ožbolt; 21.45 Biatlon, m., 12,5 km zasl.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Superkombinacija, moški slalom. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 16. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan süs sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 STOCKHOL 7/-3 O „ V K0BENHAVN V-2/-2 O VARŠAVA O -6/-3 O KIJEV -3/i DUNAJ -3/-1 O LJUBLJANA 0 -3/-1 BEOGRAD ° -4/3 ¿3 C LIZBONA O 6/9 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O 0/5 O SOFIJA D/4 C Nad našo deželo bodo prevladovali sredozemski tokovi, ki bodo postopoma bolj topli in vlažni. V četrtek in v petek nas bodo prešle dve fronti, od katerih bo druga izrazitejša. K • „„ATENE ^ , J3/1S DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.34 Dolžina dneva 10.30 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 19.11 A Nad zahodnim Sredozemljem nastaja območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta se iznad Italije počasi pomika nad Jadran in južni Balkan. Nad naše kraje doteka z jugozahodnikom toplejši zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo imeli občutljivi ljudje manjše vremensko pogojene težave. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.34 najnižje -21 cm, ob 11.04 najvišje 25 cm, ob 17.20 najnižje -41 cm, ob 23.58 najvišje 39 cm. Jutri: ob 6.11 najnižje -21 cm, ob 11.37 najvišje 18 cm, ob 17.39 najnižje -33 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................290 Vogel.................130 Kranjska Gora........120 Krvavec..............150 Cerkno...............130 Rogla.................120 Mariborsko Pohorje .110 Civetta...............180 Piancavallo..........150 Forni di Sopra........150 Zoncolan ..............85 Trbiž..................150 Na Žlebeh ...........230 Mokrine..............170 Podklošter...........110 Bad Kleinkirchheim .120 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -7/2 CELOVEC O -9/1 TOLMEČ O -4/7 TRBIŽ O -7/3 o -1D/2 KRANJSKA G. O -9/2 S. GRADEC VIDEM O -2/9 ČEDAD O -i/B O PORDENON -i/B GORICA O 2/9 O N. GORICA i/7 o< TRŽIČ -8/2 _ O KRANJ O LJUBLJANA -4/3 POSTOJNA O-5/0 KOČEVJE CELJE -B/4 O MARIBOR o-7/4 PTUJ O M. SOBOTA O-9/3 N. MESTO -7/3 O ___ ZAGREB -7/3 O _ o ČRNOMELJ REKA 2/8 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Ob V zahodni Sloveniji bo oblačno, drugod pa delno jasno. Zju- obali bo proti večeru morda spet zapihal burin. traj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -4, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem do 7 stopinj C. O GRADEC -6/3 Ai TOLMEČ O -2/B VIDEM O D/1D O PORDENON i/9 TRBIŽ O -6/4 o -9/3 KRANJSKA G. CELOVEC O -6/4 O TRŽIČ -4/2 ČEDAD O 1/9 GORICA O 3/1D O KRANJ -6/3 S. GRADEC CELJE -3/4 O MARIBOR O-4/4 M. SOBOTA O-4/4 PTUJ O O N. GORICA 7/4 o 1-i LJUBLJANA -1/3 POSTOJNA O-2/1 KOČEVJE (M ^^ T, N. MESTO -2/3 O ____ fit ZAGREB -2/4 O c&b- _ o ČRNOMELJ REKA 5/9 (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo spremenljivo oblačno. V četrtek se bo vreme Danes ponoči in jutri dopoldne bo oblačno. Predvsem v začasno poslabšalo z možnostjo padavin po ravninah in ob južni in jugovzhodni Sloveniji bo občasno naletaval sneg. V obali, v gorah bo snežilo nad približno 700 metri. četrtek bo oblačno. braziliJa - Svetovna prestolnica pusta Obiskovalce karnevala v Riu znova navdušile šole sambe RIO DE JANEIRO - Na "karnevalu vseh karnevalov" v brazilskem Riu de Janeiru je v noči na ponedeljek ob vročih ritmih sambe potekal tradicionalen mimohod najboljših šol sambe. Na začetku 800 metrov dolge parade na slovitem Sambodromu je bila šola "Uniao da Ilha" s kar 3500 plesalci in sedmimi bogato okrašenimi vozili. Plesalci šole sambe "Uniao da Ilha" so se tokrat odločili uprizoriti dogodivščine slovitega Don Kihota, njegove oprode Sanča Panse in Don Kihotovega mršavega konja Rosinanta. Na enem od vozil je tako stal ogromen mlin na veter, s katerim se je Don Kihot, naslovni junak romana španskega pisatelja Miguela de Cervantesa, tako neumorno boril. Noč na ponedeljek so leta 1984 zgrajeni stadion, delo znanega brazilskega arhitekta Oscarja Niemeyerja, preplesali plesalci šestih šol sambe, v noči na torek pa jim bodo sledili plesalci še šestih šol. Vseh dvanajst se bori za naslov najboljše šole tega brazilskega plesa številka ena. Komu bo pripadla "krona karnevala", bo žirija sporočila na pe-pelnično sredo. Glavno atrakcijo karnevala v Riu je ponoči na Sambodromu s tribun v živo spremljalo več kot 80.000 ljudi, milijoni pa so si jo ogledali po televiziji. Zvezdniški gostji letošnjega karnevala sta sicer kraljica popa Madonna in razvpita dedinja Paris Hilton. (STA) Predstavnica šole sambe Uniao da Ilha ansa V Rusiji hotel iz ledu ARHANGELSK - V ruskem smučarskem središču Malinovka v okolici Arhangelska so odprli prvi hotel iz ledu. Nenavadni hotel, ki so ga odprli na valentinovo, ima obliko srca, narejen pa je iz več sto tovornjakov snega in najmanj dveh tovornjakov ledu. Pri gradnji hotela, velikega 60 krat 60 metrov, so sodelovali številni ruski kiparji in arhitekti, vsaka soba v njem pa je drugačna. Ena od sob je dobila ime po dedku Mrazu. (STA) AZIJA - Za kitajski horoskop v znamenju tigra Začelo se je lunarno novo leto PEKING/PJONGJANG - V številnih deželah Azije so v nedeljo vstopili v novo leto po lunarnem koledarju, ki je po kitajskem horoskopu v znamenju tigra. Na Kitajskem so prihod novega leta proslavili z ognjemeti ter sprevodi s pisanimi zmaji in levi, v Severni Koreji pa z otroškim spektaklom v čast voditelju Kim Jong Ilu. Kitajsko oz. lunarno novo leto praznujejo tudi na Tajvanu, v Hong-kongu, Macau, deželah jugovzhodne Azije s številčnim kitajskim prebivalstvom - Singapur, Indonezija, Laos, Malezija, Filipini in Tajska, ter seveda Kitajci povsod drugod po svetu. Kitajsko novo leto oz. praznik pomladi je najpomembnejši tradicionalni kitajski praznik, ko se enkrat na leto ob domačem ognjišču zbere vsa družina. Novoletno slavje se konča 15. dan prvega meseca novega leta s praznikom luči. V Severni Koreji so po poročanju korejske državne tiskovne agencije KCNA ob novem letu v Pjongjangu priredili veličasten pevsko-plesni spektakel v čast severnokorejskemu voditelju Kim Jong Ilu, v katerem so nastopili otroci. Kima na prireditvi sicer ni bilo. Severni Korejci ob novem letu polagajo tudi košare s cvetjem na spomenike nekdanjega voditelja Kim Il Sunga, očeta sedanjega predsednika. Tibetanci pa so se odločili, da v spomin na trpljenje tibetanskega ljudstva letos že drugo leto zapored ne bodo praznovali kitajskega novega leta, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočil tibetanski duhovni vodja dalaj-lama. "Tibetanci se zgolj udeležujejo verskih obredov, novega leta pa ne praznujejo," je v Indiji dejal dalajlama več tisoč Tibetancem v izgnanstvu. Tibetanci v izgnanstvu so se praznovanju kitajskega novega leta odpovedali že lani. (STA) Last Minute Center9 (00386 5 730 12 10 Sežana • 00386 5 333 24 16 Nova Gorica •WWW.lastminutecenter.si TENERIFE DOMINIKANSKA REPUBLIKA 27.2. Hotel Celuisma Paraiso 3* 14 dni, vse vključeno 1.089 € letalo iz Münchna TERME VIVAT MORAVCI do 26.4. Depandansa Hotela Vivat 4* 2 dni, polpenzion 86 € lastni prevoz NOVA GORICA Gradnikove brigade 7, tel.: 00386 5 333 24 16 SEŽANA Kosovelova ulica 4b, tel.: 00386 5 730 12 10 KOPER Pristaniška ulica 17, tel.: 00386 5 663 05 81