STRAN 6 NAROČILA KURILNEGA OUA tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 Letina njivskih pridelkov in travinj Debel krompir in dober pridelek koruze, krma slabše kvalitete Tudi naša dolina v primežu hitrega širjenja novega koronavirusa V Nazarjah postavili dodatno covid ambulanto za ločeno obravnavo pacientov BSH Hišni aparati Nazarje tovarna leta 2020 ŠTEVILKA LETO Lil. 30. OKTOBER 2020 CENA 1.80 EUR MINI MARKETING d.o.o. Stran«* BENCINSKI SERVIS STRANICE STRAN 6 STRAN 8 p Oglasi www. trgo vi ncj agcr. com * ^ > & --- SLOVENSKO ¿3Q*t DRUŽINSKO PODJETJE Vi/ r "lAGER " I/. J,n mU Uko \fjm TRADICIJE ODDAMO V NAJEM LOKAL ZA FRIZERSKO/LEPOTILNI SALON V etaži novega centra ob vhodu v tekstilno trgovino. Velikost: 44 mz Vaša povpraševanja pričakujemo na e-naslov: Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 30 Iz vsebine: Zdravstveno postaja Mozirje V želji po dodatnem zdravniku bodo kmalu začeli urejati ambulanto . Občina Solčava Plaz Robnik uspešno sanirali................... Krnica Preplet glasbenih uspešnic vseh Avsenikovih generacij...................... Tretja stran .......10 ........12 .......16 Matevž Reberčnik Leseni avtomobilček Woody CAR luč sveta ugledal v Ljubiji................. ........18 Zlati maturant Rok Mazej Izobraževanje bo nadaljeval na ekonomski fakulteti................... ,. 19 Lokostrelski klub Gornji Grad Tim Jevšnik večkratni državni prvak v lokostrelstvu.............. Strateški cilj za prihodnje desetletje: povečati prehransko samooskrbo Slovensko kmetijstvo je lahko zadovoljno z izkupičkom pogajanj o večletnem finančnem okvirju Evropske unije, paketu za okrevanje in skupni kmetijski politiki. V prihodnjem sedemletnem obdobju bo naša država za kmetijski sektor in razvoj podeželja dobila 1,6 milijarde evrov evropskega denarja, seveda pod pogojem, da ga bomo znali porabiti. Slovenija si je v pogajanjih uspela zagotoviti več denarja, kot ga je v prvem predlogu za naše kmetijstvo predlagala Evropska komisija, še posebej pa je pomembno, da je ohranila obseg sredstev za neposredna plačila in razvoj podeželja, kajti pri slednjem nam je grozil 15-odstotni izpad evropskih sredstev. Za razvoj podeželja bo v prihodnjih sedmih letih na voljo 796 milijonov evrov in dodatnih 75 milijonov iz sklada za okrevanje. Načrta za porabo denarja iz tega sklada še ni, ministrstvo za kmetijstvo je napovedalo porazdelitev med sektorje, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela. Omenjajo se krepitev verig preskrbe s hrano v najbolj šibkih sektorjih, krepitev odpornosti pridelave na vremenske vplive v sektorju sadja in zelenjave, pomoč za izboljšanje socialnega položaja žensk na podeželju ter spodbude za prilagoditev kmetijstva ambicioznim strategijam za trajnostne prehranske sisteme. Pandemija koronavirusa je pokazala, kako ranljive so verige preskrbe s hrano na notranjem trgu Evropske unije in kako hitro se lahko pretrgajo, če države uvedejo ukrepe, s katerimi se prekine čez-mejni pretok blaga, storitev in delovne sile. Slovenska vlada je zato oblikovala stališče, da je potrebno okrepiti produktivnost slovenskega kmetijstva, zlasti na področjih, kjer smo z vidika samooskrbe šibki in izrazito odvisni od uvoza. Pri tem se moramo zavedati naravnih omejitev, ki nam realno onemogočajo popolno samooskrbo na vseh področjih. Po mnenju vlade mora Slovenija v prihodnjem programskem obdobju okrepiti samooskrbo s sadjem in zelenjavo, žiti in določenimi vrstami mesa ter okrepiti plemensko vzrejo tudi v prašičereji. Hkrati je treba izboljšati predelavo oziroma dodajanje vrednosti tem proizvodom in načine trženja. Bistveno večji poudarek je treba nameniti kolektivnim naložbam, kot so skupni zbirni centri, skladišča in hladilnice, s katerimi se proizvodi pripravijo za prvo prodajo oziroma za trg, saj takšne naložbe prinašajo racionalizacijo proizvodnje in doseganje ekonomije obsega, hkrati pa omogočajo oskrbo trga v daljšem časovnem obdobju. Kakšna je bila letošnja kmetijska letina v naši dolini, poročamo v tokratni temi tedna. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ........ 21 ISSN 0351-8140, leto LII, št. 44, 30. oktober 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 44,30. oktober 2020 3 Tema tedna, Anketa KAKO DOBRA JE BILA LETOŠNJA LETINA NJIVSKIH PRIDELKOV IN TRAVINJ? Nadpovprečno debel krompir in dober pridelek koruze, krma slabše kvalitete Kmetje so v teh dneh naredili zaključek, kako dobra je bila letina. V povprečju je bil po podatkih statističnega urada za Slovenijo pridelek pšenice boljši kot lani, dobra naj bi bila tudi pridelek koruze in pridelek poznega krompirja. Stanje zgornjesavinjske letine vrtnih in njivskih pridelkov ter pridelavo krme spremljajo strokovne delavke mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Podrobneje podatke je podala Štefka Goltnik. LETOS BOLJŠA LETINA ŽIT, KORUZE IN KROMPIRJA Pšenice in pire, ječmena in triti-kale so slovenski kmetijski pridelovalci pridelali več kot lani, ovsa in rži pa manj. Skupni pridelek zgo- Letos so bile za koruzo dobre rastne razmere. (Foto: IS) dnjega krompirja je večji za približ- ze naj bi po stanju 31. julija pospra-no petino, pridelek poznega krom- vili za približno 12 % več koruze za pirja naj bi bil za okoli 30 % večji zrnje in podobno količino koruze od lanske letine. Pridelovalci koru- za silažo kot v 2019. DOBRE RASTNE RAZMERE ZA KORUZO V naši dolini so bili po ocenah Goltnikove pridelki strnih žit nekoliko pod povprečjem, saj je spomladansko pomanjkanje vlage zavrlo rast žit, asimilacijska površina rastlin je bila manjša, zato so bili pridelki zrnja slabši. Pri žetvi je nagajalo pogosto deževje, pridelki pšenice so se gibali med 6 in 6,5 t/ha, ječmena pa slabih 6 t/ha. Letos pa so bile dobre rastne razmere za koruzo. »Vlage pa tudi toplote je bilo za rast koruze dovolj, tako da so pridelki koruzne silaže med 55 t in 60 t/ha. Na nekaterih manjših območjih je v jeseni klestila toča. Koruza je bila takrat že v fazi zorenja oziro- C> Naša anketa Kakšna je bila letina pridelkov? Vanč Blatnik, Žlabor Pridelujemo koruzo, ječmen in travinjo. Nekaj je tudi krompirja, a ta je bolj za domače potrebe. Po količinah je bila letina odlična, po kvaliteti pa se mi zdi, da so bili storži koruze malo manjši kot navadno. Pridelkov nisem nikoli zavaroval, tako da na ekonomske rezultate glede vremenskih dejavnikov nimam vliva. Ker imamo velike kmetijske površine, se ne trudim intenzivno izkoriščati posameznih površin. Gnojim le z domačim gnojem in gnojevko. Če se bomo odločili za intenzivnejše kmetovanje, pa bomo posegli tudi po umetnih gnojilih. Ivan Tesovnik, Nova Štifta Pri nas imamo v večji meri travinjo in za to lahko rečem, da je bila tako po količini kot po kvaliteti letos zelo dobra. Od poljščin smo imeli krompir, ki je zelo dobro rodil. Nekaj ga je bilo gnilega zaradi velike količine padavin. Kar se zelenjave in vrtnin tiče, pa nimam ocene. Za vrt namreč pri nas skrbijo ženske. Mateja Polak, Kokarje Čeprav je letos zelo težko leto, je narava tista, ki nam je dala veliko. Kljub veliki količini dežja lahko rečem, da smo imeli dobro letino. Veliko je bilo tudi krompirja. Tega že po tradiciji pobi- rajo z nami tako sorodniki kot tudi sosedje. Potem si naredimo »likof« in imamo krompirjev praznik. Kar je na njivah, nismo nikoli zavarovali proti toči, ob domu pa smo postavili nekaj mreže. Tadej Brgles, Savina V hribovskem delu imamo travnike in pašnike, ki jih popasejo ovce, in lahko rečem, da je bila letošnja paša zelo dobra, saj ni bilo suše. Obdelovalne površine imamo v nižini in na njih pridelamo poljščine in sadje za lastno uporabo ter za hrano živini. Tudi tu je bil pridek, lahko rečem, zelo dober. Ko je »špica«, si pogosto sosedje med seboj pomagamo. Kakšnih zaščit proti toči nimamo, saj je na našem območju zelo malo tovrstnih neprilik. Za večji pridelek tako na njivah kot na travnikih uporabljamo le domači ovčji gnoj in tako pridobimo zdravju prijazne pridelke. Da imamo dovolj krme za živino, imamo tudi nekaj travnatih površin v najemu. Silva Letojne, Mozirje Na kmetiji imamo nekaj poljščin pa tudi povr-tnine ter travinjo. Lahko rečem, da je bila letina dobra. Tudi travinje je bilo dovolj, le da je ta bila zaradi obilice dežja malo slabše kvalitete. Tudi pri krompirju lahko rečem, da smo imeli srečno roko in smo ga pridelali dovolj. Medsosedska pomoč je v naši okolici še kako živa, tako da si med seboj pomagamo pri spravilu poljščin. Letos je tudi povrtnina dobro obrodila. Sicer pa si sadike zelenjadnic sama pripravim. Pri pridelavi imamo ekološko kmetovanje, tako da uporabljam domači gnoj in domače pripravke za zatiranje plevela. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 1229 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Tema tedna, Aktualno ma pred spravilom, zato ni bilo bistveno zmanjšanega pridelka.« Vreme je ponagajalo tudi pri prvi košnji trave, naslednji odkosi so bili količinsko sicer dobri, vendar po ugotovitvah Goltnikove slabše kvalitete. DEBEL, A TUDI NAGNIT KROMPIR Tudi krompir je na zgornjesa-vinjskih njivah letos dobro obrodil. Kot je dejala Goltnikova, so bili gomolji nadpovprečno debeli. »So pa pogoste padavine zahtevale dosledno varstvo pred krompirjevo plesnijo. Ta ima v mokrem in toplem vremenu idealne pogoje za razvoj. Zaradi mokrote so se pojavljale težave z bakterijskimi boleznimi, ki povzročajo gnitje krompirja. Sorazmerno precej je bilo nagnite-ga krompirja že ob izkopu.« Kot je opozorila, je zato še vedno potrebno redno pregledovanje skladiščenega krompirja. Pridelki poznega krompirja so znašali preko 30 t/ha. ZELENJAVI PONAGAJALI VREME, BRAMOR IN POLŽI Slovenski kmetje so v letu 2019 pridelali 120.000 ton zelenjave, letos pa je, vsaj zgornjesavinjskim kmetom, pri pridelavi zelenjave vreme precej ponagajalo. Kot pravi Goltnikova, v naši dolini prevladuje pridelava zelenjave za samooskrbo gospodinjstev. »Takšna samooskrba je priporočljiva, saj ima pridelana doma prednost glede sve-žosti in večje notranje vrednosti v primerjavi z zelenjavo, ki je že dalj časa v transportu in pogosto neprimerno skladiščena.« Težave je bila tudi v tem, da se je spomladi na njivah in vrtovih zelo razmnožil bramor, ki je uničeval mlade sadike zelenjadnic in je bila potrebna kar večkratna saditev novih sadik. »Mokro leto je oteževalo obdelavo tal, bolezni, ki se hitreje razvijajo v vlagi, so zniževale pridelek. Pa kljub temu ocenjujem, da OBČINSKI SVET NAZARJE 2e večkrat smo poročali, da center za socialno delo od 1. januarja 2021 dalje ne bo več izvajal javne službe pomoči družini na domu. Soočeni z nastalo situacijo so se župani in županji zgornjesavinj-skih občin dogovorili, da v vseh sedmih občinah sprejmejo identičen odlok o podelitvi koncesije za to področje, ki bo podlaga za skupni javni razpis za izbor koncesio-narja. Nazarski občinski svet je na zadnji seji omenjeni odlok sprejel v končni verziji. POMOČ NA DOMU ZA OBČANE, KI SE NE MOREJO OSKRBOVATI SAMI Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za je bil pridelek in s tem samooskrba gospodinjstev z različnimi vrstami zelenjave, ki na našem območju uspevajo, dober. Letošnje vremenske razmere so omogočale dobre življenjske pogoje za razvoj Za okoli 30 % večji naj bi bil po ocenah v Sloveniji pridelek poznega krompirja od lanske letine. polžev, ki skoraj vsem vrtičkarjem povzročajo velike preglavice. Veliko je nasvetov, kako se obvarovati pred to nadlogo. Kombinacija različnih ukrepov, predvsem pa pobiranje in skrb, da polžem ne omogočimo zavetja, obrodi sadove.« Tatiana Golob določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. IZBRAN BO EN KONCESIONAR ZA VSEH SEDEM OBČIN Odlok o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči družini na domu definira, kakšne pogoje mora izpolnjevati koncesio- 10.000 evrov na leto namenja Občina Nazarje za pomoč družini na domu. nar, katera dokazila mora predložiti pri prijavi na razpis, kakšna so merila za izbor koncesionarja in kakšen je postopek za podelitev koncesije. Cilj skupnega javnega razpisa je izbor enega koncesionar-ja, ki bo opravljal dejavnost pomoči družini na domu na območju celotne Zgornje Savinjske doline, kar bo prispevalo k bolj racionalni organizaciji izvajanja omenjene javne službe. NK OKREVANJE KMETIJSTVA PO EPIDEMIJI MORA BITI ZAGOTOVLJENO Konec septembra, še pred hudim poslabšanjem epidemiološke slike naše države, je potekala 1. izredna seja strokovnega odbora za kmetijsko politiko in poslovno organiziranost pri KGZS v znamenju protikoronskih ukrepov. Na njej so obravnavali vsebino možnih ukrepov namenjenih okrevanju po epidemiji. Udeleženci seje so prišli do enotnega zaključka, da mora biti kmetijstvo vključeno v mehanizem za okrevanje in odpornost in da je treba zagotoviti dovolj sredstev. Med možne vsebine podpor so uvrstili investicije v govedorejske objekte, vzpostavitev vzajemnega sklada za upravljanje s tveganji v kmetijstvu, investicije v zbirne, skladiščne, dodelovalne in distribucijske centre, socialne inovacije za revitalizacijo spečega potenciala marginalnih skupin (kmetov, mladih, žensk) ter digitalizacijo strokovnih služb v kmetijstvu in jih podprli. Štefka Goltnik, koordinator II, Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, izpostava Mozirje: »Letošnje pridelovalno leto se je pričelo s spomladanskim dokaj sušnim obdobjem, ki je povzročilo nižji pridelek prvega odkosa na tra-vinju. Trava je pozno začela z rastjo, kar je imelo za posledico za okoli 50 odstotkov nižji odkos. To se je še posebej odražalo na površinah s tanj-šo plastjo rodovitne prsti in površinah z manjšo vsebnostjo humusa. Boljši pridelek so kmetje dosegali na površinah, ki so redno gnojene z živinskimi gnojili, saj ta večajo delež organske mase v tleh, ta pa zadržuje vlago. Kasneje padavin ni primanjkovalo, rast trave je bila dobra, a so bila obdobja lepega vremena zelo kratka. Količinsko so bili naslednji odkosi dobri, kvaliteta pa je marsikje slaba. Marsikateri odkos je zmočil dež ali trava ni bila pokošena v fazi, ki daje kvalitetno krmo. Ob krmi slabše kvalitete je potreben večji dokup krmil, kar pa ob katastrofalno nizkih cenah govejega mesa pomeni čisto izgubo na kmetiji. Če živalim ne ponudimo ustreznega krmnega obroka, ne moremo pričakovati dobre mlečnosti krav in niti dobrih prirastov živali za zakol.« Pripravljena osnova za izbor koncesionarja za izvajanje v« I v« • I pomoči družini na domu Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 1230 Aktualno V NAZARJAH VSTOPNA TOČKA ZA OTROKE S SUMOM NA COVID 19 IN POTRJENO OKUŽENE PACIENTE Pred zdravstveno postajo postavili zabojnik za nujne preglede obolelih V preteklem tednu so v Zgor-njesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje izvedli ponovni strokovni pregled protokolov za obravnavo in preglede tako pacientov s simptomi bolezni covid-19 kot tudi potrjeno obolelih s to boleznijo ter sprejeli vse potrebne dodatne ukrepe za zagotovitev optimalne zdravstvene oskrbe občanov, je sporočila direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog. VSE VEČ OBOLELIH Glede na silovito širjenje epidemije tudi v Zgornji Savinjski dolini in vse večje število obolelih so se dodatno pripravili tudi na povečanje potreb po pregledih teh pacientov. 2e od marca je za te preglede urejena covid ambulanta v mozirski zdravstveni postaji. Večino pa so jih doslej uspeli opravljali zdravniki s hišnimi obiski, kar je tudi za paciente bistveno bolj ugodno. Zaradi vremenskih razmer v na- Zabojnik pred nazarsko zdravstveno postajo za nujne preglede obolelih s covid-19 in otroke s sumom na bolezen. (Foto: BH) zarski zdravstveni postaji pričakujejo predvsem porast števila otrok s simptomi covid-19, ki jih je treba pregledovati ločeno od ostalih pacientov pediatrične ambulante. V ta namen so s pomočjo Občine Na- zarje in Civilne zaščite pred zdravstveno postajo uredili dodatno covid ambulanto. Služi dvema namenoma: pregledom otrok s simptomi in nujnim pregledom pacientov s potrjeno boleznijo covid-19. S tem so bistveno izboljšani pogoji za njihovo hitro in varno obravnavo. Covid ambulanta za odrasle ostaja organizirana v Mozirju. ŠOTOR ZA LAŽJE ČAKANJE Pred vhodom v nazarsko zdravstveno postajo so postavili vstopno točko, ki pripomore k lažji organizaciji triaže. Pacienti vstopajo skozi šotor, triažno točko z medicinsko sestro, ki prva sprejme paciente, pa so prestavili v vetrolov, pred stopnice. S tem so pacientom omogočili čakanje na vstop v suhem oziroma pokritem prostoru, seveda z obvezno razdaljo in drugimi ukrepi. S tem ukrepom so preprečili vstop pacientov s simptomi v notranjost postaje in na hodnik pred čakalnico prve splošne ambulante, kar je bila velika šibka točka. ŠMS TUDI ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA V PRIMEŽU HITREGA ŠIRJENJA NOVEGA KORONAVIRUSA Vlada sproti odloča o ukrepih, odvisnih od števila okužb v državi Po vsem svetu se po državah trudijo z raznimi ukrepi zmanjšati širjenje novega koronavirusa. Z njim se je okužilo že več kot 44,5 milijona ljudi, skoraj milijon in 200 tisoč ljudi je umrlo z boleznijo covid-19. Cela Evropa se prav tako kot Slovenija spopada s pandemijo, v nekaterih državah so ukrepi, podobni kot pri nas, drugje hujši ali milejši. So pa omejitve povsod z namenom, da se virus preneha širiti. V DOLINI SE VEČA ŠTEVILO OKUŽENIH V Zgornji Savinjski dolini se število potrjenih okužb s covid-19 dnevno povečuje. V torek, 27. oktobra, je bilo okuženih 142 oseb. Za primerjavo, 11. oktobra je bilo oku- ženih le 33 oseb. Iz Zgornjesavinj-skega zdravstvenega doma Nazarje, kjer tudi opravljajo teste za covid-19, so sporočili, da so v preteklem tednu testirali skupno 200 pacientov, 71 oseb oziroma 35 odstotkov je bilo pozitivnih. POZITIVNA TUDI ZAPOSLENA OSEBA V CENTRU STAREJŠIH V DEOS Centru starejših Gornji Grad je bilo pretekli teden opravljeno preventivno razkuževanje kuhinje zaradi suma na obolelo osebo. Eden izmed zaposlenih centra je bil pozitiven na testiranju za covid-19. Zaposleni je bil pravočasno izločen iz delovnega procesa, prav tako so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe. GASILCI PRIPRAVLJENI NA POMOČ Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar je povedal, da so v rednih stikih s predstavniki Civilne zaščite po občinah in župani. Zaenkrat se ni pokazalo, da bi bila potrebna kakšna pomoč. Gasilci bodo naročili zaščitno opremo, saj je možno, da bo potreben kakšen iznos okužene osebe iz stavbe. Za enkrat je opremljena le enota za posebne potrebe v Nazarjah. Potrebno pa bo tudi poskrbeti za izobraževanje na tem področju. Največja težava je, da ne najdejo prostovoljcev, ki bi pomagali v gornjegrajskem centru starejših. Pomembno je tudi, je povedal 2un-tar, da bi ljudem v stiski, ki jih ni malo, omogočili psihološko pomoč, za kar naj bi poskrbele občine. Po podatkih sledilnika covid-19 je bilo v Sloveniji po 7.471 testiranjih na novi koronavirus v torek, 27. oktobra, potrjenih 2.605 okužb. S covidom-19 je umrlo 14 bolnikov. V bolnišnicah se je zaradi covida-19 zdravilo 612 bolnikov, 99 na intenzivni negi. Delež pozitivnih testov je znašal skoraj 35 odstotkov. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev (incidenca) je 872. Skupno je z boleznijo covid-19 umrlo 278 bolnikov. 1231 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Aktualno i UKREPE SPREJEMAJO TEDENSKO Vlada je konec preteklega tedna sprejela številne nove ukrepe - v torek je začela veljati omejitev gibanja na občine, pri čemer so določene izjeme. Pri sprehodih na zelenih površinah od takrat ni več treba nositi zaščitne maske, če je mogoče vzdrževati razdaljo treh metrov. Večina občin je zaprla svoja vrata in obiskovalce sprejemajo le po predhodnem dogovoru, enako upravne enote. S tem tednom se je začelo tudi okrnjeno delovanje vrtcev in javnega potniškega prometa, zaprli so se študentski in dijaški domovi, knjižnice, Število obolelih po zgornjesavinjskih občinah v torek, 27. oktobra: Mozirje 46, Ljubno 33, Luče 18, Gornji Grad 19, Rečica ob Savinji 10, Nazarje 10, Solčava 6. avtomehanične delavnice in razne druge storitvene dejavnosti. Ze teden prej so gostinci zaprli lokale razen za dostavo ali osebni prevzem hrane. Zaprli so se frizerski in kozmetični saloni. POLICIJSKA URA ŠE NAPREJ Se naprej je začasno omejeno gibanje med 21. in 6. uro. Tudi pri tem je določenih nekaj izjem. Prepovedani so vse prireditve, shodi, komemo-racije, poroke in verski obredi ter kakršnokoli zbiranje več kot šest oseb, razen če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva. Lastnik oziroma plačnik najemnine za grob ima pravico, da gre v drugo občino v primeru nujnega vzdrževanja groba. Vlada pa že- Skupno aktivno potrjenih okuženih oseb v 14 dneh v Zgornji Savinjski dolini po dnevih. li, da se, kdor le more, odreče obisku grobov tudi v lastni občini. NENUJNI OPERATIVNI POSEGI ODPOVEDANI Zupani izdajajo odredbe o organiziranju in delovanju vrtca v minimalnem obsegu. Država bo za tiste starše, ki ne bodo mogli v službo, zagotovila 80-odstotno nadomestilo plače. Prav tako je prekinjeno izvajanje vseh preventivnih zdravstvenih storitev ter nenujnih operativnih posegov, kadar njihova opustitev nima neposrednih negativnih posledic za pacienta. Izjeme so onkološke storitve ter obravnave nosečnic in novorojencev, cepljenja in medicina športa. POGREBNE SLOVESNOSTI OMEJENE Občine odločajo tudi o izvajanju pogrebnih Vir: covid-19,sledilnik,org V prvem tednu cepljenja proti gripi se je v Zgornji Savinjski dolini izvedlo rekordno število cepljenj proti gripi - preko 600. Cepiva imajo za zdaj na razpolago dovolj tudi za prihodnje tedne. slovesnosti. Zaradi preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom se na primer na območju nazarske občine pogrebne slovesnosti izvajajo v ozkem družinskem krogu. Slovo od pokojnika in pogrebna slovesnost se izvede pred grobnim prostorom v skupnem trajanju največ 30 minut. ŠMS 53. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN PODJETNOSTI Spletni MOS kot približek običajnemu sejmu Septembra bi moral Mednarodni sejem obrti in podjetnosti že 53. odpreti svoja vrata, a ker to zaradi ukrepov ob pojavu novega koronavirusa ni bilo mogoče, so v družbi Celjski sejem razvili interaktivni Spletni MOS, kot približek pravega sejma. Med 8. in 22. oktobrom je tako potekala digitalna oživitev tradicionalnega dogodka, ki je bil za obiskovalce popolnoma brezplačen. LE KLIK DO RAZSTAVLJAVCEV Organizatorji so v dani situaciji izpostavili tudi kakšno prednosti spletnega sejma. Zainteresirani so lahko do sejemskih vsebin dostopali samo z nekaj kliki in ponudnike našli na spletnem portalu razdeljene po običajnih kategorijah: MOS turizem, MOS tehnika in najobsežnejši MOS dom. Spletni obiskovalci so si lahko po vnaprej določenemu urniku v živo ogledali predstavitve razstavljavcev in se z njimi povezali s pomočjo klepetalnika in video konferenc. V družbi Celjski sejem so se s Spletnim MOS-om želeli približati novim ciljnim skupinam in hkrati ohranjati stik z zvestimi obiskovalci, ki so lahko ponudnike kon-taktirali preko spleta, jih povprašali po ponudbi in bili deležni sejemskih ugodnosti. ZA BIOMASO POMEMBEN OSEBEN STIK Sašo Črešnik iz podjetja Biomasa je povedal: »Na sejmu letos nismo sodelovali. Sejmi so za nas sicer zanimivi predvsem zaradi možnosti osebnega stika z večjim številom potencialnih kupcev in možnosti predstavitve naših produktov v živo. Na sejmih je pomemben tudi obisk obstoječih uporabnikov, saj tako vzdržujemo odnos, jim lažje predstavimo novosti in dobimo njihove povratne informacije. Tega je žal letos zaradi virusa manj, zato se bolj osredoto-čamo na individualno obravnavo. Pri poslovanju je zaznati delni izpad v pomladnih mesecih, ko je država zaradi virusa obmi-rovala. So bili pa preostali deli leta uspešni, tako da so rezultati na letnem nivoju vseeno spodbudni.« ZA GLIN OKNA MOS NI KLJUČEN Predstavnica družbe Glin okna Darija Vrhovnik pa je dejala: »V preteklih letih smo sicer redno razstavljali na sejmu MOS v Celju, vendar glede na to, da ta sejem ni ključen za naše poslovanje, se letos nismo odločili za novo nepreizkušeno spletno različico. Koronavirus je vplival na naše poslovanje predvsem v Spletni MOS je letos poskrbel za digitalno oživitev tega dogodka s tradicijo. Potekali so pogovori in informacije iz prve roke s pomočjo klepetalnikov, svetovalnice v živo, ekskluzivne sejemske ugodnosti, predstavitev aktualnih novosti, hitra primerjava ponudnikov ... pomladanskih mesecih, ko smo zaradi vladnih ukrepov začasno ustavili proizvodnjo. Poleti in v jeseni se je stanje izboljšalo in trenutno imamo proizvodne kapacitete do konca leta zasedene. Kaj bo v bodoče, je težko predvideti, upamo pa, da bo koronavirus čim manj vplival na naše poslovanje.« Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 1232 Gospodarstvo, Iz občin BSH HIŠNI APARATI NAZARJE TOVARNA LETA 2020 Nagrada sovpada s 50-letnico delovanja tovarne v Nazarjah Časnik Finance je tretje leto zapored organiziral izbor tovarne leta. Po novomeški Krki, ki je ta laskavi naziv osvojila leta 2018, in Ljubljanskih mlekarnah, ki so ga dobile lani, je priznanje tovarna leta 2020 pripadel podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. »To družbo smo izbrali, ker se poleg po vseh procesih, ki jih izvaja v skladu z zahtevami industrije 4.0, odlikuje še po tem, da se oskrbuje z zeleno energijo,« je povedal predsednik komisije Anton Papež. 200 novih zaposlitev je prinesla proizvodnja naprednih aparatov za vodeno pripravo hrane. NAJVEČJA TOVARNA MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV BSH V EVROPI BSH Hišni aparati Nazarje, ki so lani izdelali več kot pol milijona samostojnih in vgradnih kavnih avtomatov srednjega in višjega cenovnega razreda ter 5,3 milijona aparatov za pripravo hrane, so po obsegu proizvodnje največ- Aparat za pripravo hrane Cookit predstavlja novo kategorijo izdelkov, v katero so letos vstopili BSH Hišni aparati. (Foto: Gutewahl.de) ja od štirih tovarn BSH za male gospodinjske aparate v Evropi. Kavni avtomati so najkompleksnejši izdelek v proizvodnem portfelju podjetja. Vsebujejo lahko do 550 sestavnih delov, kar je polovica več, kot jih lahko najdemo v pralnem stroju. STOMILIJONSKI PROJEKT PRINESEL 200 NOVIH ZAPOSLITEV V tovarni tekom proizvodnje zbirajo veliko podatkov - tako o funkciji in obliki aparatov kot o procesu sestavljanja, prek aplikacij in umetne inteligence pa v zadnjem obdobju beležijo tudi določene trende, kar jim omogoča, da v kratkem odzivnem času prilagodijo oziroma spremenijo konstrukcijo aparata ali postopek sestavljanja. Letos so s proizvodnjo vstopili v novo kategorijo izdelkov, to so napredni aparati za vodeno pripravo hrane. Projekt, vreden sto milijonov evrov, je v Nazarje prinesel 200 novih zaposlitev. Takole se je vodstvo BSH Hišnih aparatov razveselilo nagrade tovarna leta 2020. (Foto: Finance.si) NAGRADA ZAVEZUJE K ISKANJU NOVIH REŠITEV Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje, je ob prejemu nagrade dejal: »Nagrada tovarna leta je v slovenskem prostoru zelo pomembna, mi pa smo še posebej ponosni, da smo jo dobili v letu, ko praznujemo 50. obletnico ustanovitve, in da smo jo dobili kot prva od vseh Boschevih tovarn. Pomeni priznanje našemu dosedanjemu delu in nas zavezuje k iskanju novih rešitev. Kot je povedal ustanovitelj Boscha Robert Bosch, vsi si moramo priza- devati za izboljšanje obstoječega stanja.« »S projektom Tovarna leta se predstavljajo dobre prakse slovenskih industrijskih podjetij na področju digitalizacije proizvodnje in poslovanja, tehnološke naprednosti, učinkovitosti proizvodnje, energetske učinkovitosti ter skrbi za varstvo okolja in skrbi za zaposlene. Želimo pomagati, da bodo naša proizvodna podjetja bolj trajnostna, dobičkonosna, učinkovita in do ljudi bolj prijazna,« je povedala vodja projekta Sabina Petrov. Nastasja Kotnik JVIZ MOZIRJE, DE TULIPAN MOZIRJE IN DE LIPA REČICA OB SAVINJI Vrtec v času epidemije odprt za nujne primere Od torka, 27 oktobra, je v DE vrtca Tulipan Mozirje in DE Lipa Rečica ob Savinji organizirano nujno varstvo otrok, katerih starši so s potrdilom delodajalca dokazali nepogrešljivost na delovnem mestu. VRTCI ZAPRTI Z NEKAJ IZJEMAMI Zaradi poslabšanja epidemiološkega stanja v državi so z vladnim odlokom od ponedeljka do preklica zaprti vsi vrtci. Za otroke staršev, ki opravljajo delo, pomembno za delovanje družbe in države ter dela ne morejo opravljati od doma, so dovoljene izjeme. Župani občin lahko sprejmejo sklep in omogočijo delovanje vrtca v minimalnem obsegu. S SKLEPOM ŽUPANA VRTEC ODPRT ZA NUJNE PRIMERE Za otroke staršev, ki so zaposleni v zdravstvu, civilni zaščiti, vojski in policiji ter v službah, ki so pomembne za oskrbo prebivalstva, sta po sklepu mozirskega župana Ivana Suhoveršnika in rečiške županje Ane Rebernik od 27. oktobra za nujno varstvo odprta vrtca v Mozirju in na Rečici. Potrebna so dokazila za oba starša o nujnosti na delovnem mestu, ki so podlaga za izkazovanje potrebe po nujnem varstvu otroka in podpisana izjava staršev, da je otrok zdrav in da v obdobju zadnjih 10 dni ni bil v stiku z okuženimi osebami. Po besedah ravnateljice JVIZ Mozirje Mateje Glušič takšnih vlog od razglasitve aktualne epidemije niso prejeli. V primeru, da je eden od staršev doma (porodniška, bolniška, dopust, brezposelnost, možnost varstva zaradi nenujnih del), drugi pa v zgoraj navedenih poklicih, mora otrok ostati doma. Barbara Rozoničnik 8 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 Politika, Gospodarstvo, Iz občin NADOMESTNE VOLITVE V DRŽAVNI SVET Franjo Naraločnik prvi državni svetnik iz Savinjske doline Zgornje Kot smo že poročali, je bil na nadomestnih volitvah za državnega svetnika izvoljen ljubenski župan Franjo Naraločnik. V državnem svetu je nasledil avgusta preminulega Bojana Kontiča. Naraločnik je prvi kandidat iz Zgornje Savinjske doline, ki mu je uspelo zediniti in prepričati dovolj občinskih elektorjev tako v Zgornji Savinjski kot Šaleški dolini. PRIORITETE OSTAJAJO LOKALNE Skupaj imajo elektorji 15 glasov, od tega je sedem glasov iz Zgornje Savinjske doline (po en elektor na občino) in kandidati iz Šaleške regije so zato vedno v prednosti. Kljub izvolitvi v državni svet mu je prioriteta še vedno občina Ljubno in županovanje tej občini ter sodelovanje z občinami v Zgornji Savinjski dolini in SAŠA regiji. POMEMBEN ZNAK ENOTNOSTI Franjo Naraločnik: »Moja kandidatura je temeljila na tem, da smo zgornjesavinjski župani enotni, da želimo ta mandat in da nastopam kot nestrankarski kandidat. S svojo predstavitvijo sem prepričal tudi veliko večino občinskih elektorjev iz Šaleške doline, kar mi pomeni zelo veliko. Dejansko smo se vsi Ljubenski župan Franjo Naraločnik je bil v državni svet izvoljen za preostanek mandata. (Foto: osebni arhiv) držali tega, kar smo se zavezali in NA RECICI OB SAVINJI PRENOVLJEN MARKET KEA Na voljo tudi izdelki okoliških ponudnikov Svoj prostor v marketu so našli tudi lokalni ponudniki izdelkov. zame to pomeni veliko odgovornost, da zastopam interese obeh dolin Savinjske in Šaleške v državnem svetu. Na prvi seji bo treba še urediti formalnosti glede moje potrditve, potem pa me že čaka delo. Državni svet daje mnenja, pobude in tudi veto na vse zakonodajne aktivnosti, ki jih sprejema državni zbor. Je drugi dom, kjer se obravnavajo pomembne zadeve.« VELIKO PREDLOGOV IN IZZIVOV Naraločnik je še povedal: »Želim si prinašati čim več informacij v našo dolino in SAŠA regijo. Izziv mi je priprava pokrajinske zakonodaje in umestitve naših občin v pokrajino, priprava strateškega na- OBCINA LUCE črta za obdobje 2021-2027 in skupnega nastopa pri oblikovanju premogovne regije. Ena najpomembnejših stvari je izgradnja tretje razvojne osi s primerno navezavo na ceste v Zgornji Savinjski dolini. Kot ena od pobud je tudi hitra cesta od kamnoloma v Podgori do prvega križišča v Soteski. Potem sta tu še obvoznici Luče in Gornji Grad, podpora gospodarstvu in še marsikaj. Želim si tudi, da bi ustanovili nove time mladih strokovnjakov, ki bi na nek način prinašali nov veter in pomagali pri iskanju virov mednarodnih financ ter potem pri sami realizaciji projektov.« TRIJE KANDIDATI ZA DRŽAVNEGA SVETNIKA »Všeč mi je, da sem bil toliko »povšeči« tudi elektorjem iz Šaleške doline, da so me podprli. Si pa zelo želim delati naprej v smeri povezovanja. Ker so volitve v državni svet posredne volitve, si želim in upam, da bomo tudi v prihodnje našli sožitje in bi to funkcijo opravljal enkrat kandidat iz ene, drugič druge doline.« Poleg Naraločnika sta bila kandidata za mesto državnega svetnika še Jožef Jelen iz Mozirja in župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar. Naraločnik je bil izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov v volilni enoti Velenje. Državni svet v sedanji sestavi je petletni mandat začel konec leta 2017. Naraločnik je bil izvoljen za preostanek mandata. ŠMS Na Rečici ob Savinji so bogatejši za prenovljen market Kea z živili in galanterijskimi izdelki. Šentjurskemu družinskemu podjetju je v tednu dni v rečiški poslovni enoti uspelo zamenjati zamrzovalne omare, hladilne vitrine in prodajne police ter namestiti novo LED razsvetljavo. Vrednost naložbe je ocenjena na dobrih sto tisoč evrov. V prodajnem prostoru, velikem nekaj več kot 200 kvadratnih metrov in polovico toliko skladišča, se bo sedaj našel bogatejši asortiman različnih artiklov. Dodali so tudi polico z izdelki okoliških ponudnikov. Po besedah direktorja podjetja Boštjana Ku-kovičiča je v vsaki njihovi poslovalnici čutiti lokalni pridih, kar jih loči od velikih trgovskih verig. Tekst in foto: Marija Šukalo Občasne popolne zapore cest Zaradi obnove so občasne popolne zapore občinske ceste Sv. Anton-Funtek-Rosc, Zgornji Voler in lokalne ceste Čeršek-Grab-ner. Obnova poteka med 7.30 in 17., končana pa bo predvidoma do 21. novembra. V času del promet po navede- nih cestah ni mogoč, prav tako ni možnosti obvoza. Na omenjenih odsekih se v teh dneh ureja od-vodnjavanje in pripravlja podlaga za asfaltiranje cestišča. V času del je omogočen dostop za intervencijska vozila. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 9 Iz občin, Oglasi OBČINA MOZIRJE Z novim letom bo šola imela večjo knjižnico Šolska knjižnica v Osnovni šoli Mozirje je že dolgo časa premajhna, zato je občinski svet sklenil, da bodo četrtino večnamenskega prostora, kjer je bila včasih tudi telovadnica, namenili za knjižnico. Ta bo imela skupno površino dobrih 100 kvadratnih metrov. KOTIČKI ZA BRALCE V sklopu knjižnice bodo urejeni bralni kotički, prostor za skupinsko branje, prostor za individualno delo in razstavni prostor. Dela v večnamenskem prostoru se že izvajajo, končana naj bi bila do novega leta. Investicijo v vrednosti okrog 300 tisoč evrov bo občina pokrila po 23. členu zakona o financiranju občin in iz lastnega proračuna. Finančno bo sodelovala tudi šola. PROSTOR ZA PRIREDITVE Preostali del večnamenskega prostora bo namenjen raznim prireditvam in vsebinam, kot so vadbe, ples, predavanja in podobno. Dosedanjo knjižnico bodo preuredili v učilnico, saj se je število šolskih otrok in s tem oddelkov na mozirski šoli povečalo. ŠMS Četrtino večnamenskega prostora, kjer je bila včasih tudi telovadnica, bodo namenili za knjižnico. (Foto: Benjamin Kanjir) ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE V želji po dodatnem zdravniku bodo kmalu začeli urejati ambulanto Občina Mozirje vsako leto nameni nekaj sredstev za ureditev zdravstvene postaje v kraju. V zadnjih letih so zamenjali streho, obnovili fasado in uredili nekaj notranjih prostorov. Stavba je bila deležna popolne energetske sanacije. Lani so uredili del prostorov za zaposlene v nujni medicinski pomoči. AMBULANTA ZA NOVEGA ZDRAVNIKA Letos so prenovili čakalnico v zgornjem nadstropju za namene splošne ambulante in zobozdravnika. Uredili so tudi nove prosto- re za psihologinjo, ki se je zaradi pomanjkanja prostora v nazarski zdravstveni postaji preselila v mo- zirsko. V teh dneh pripravljajo projekt prenove prostorov čakalnice za splošno in dežurno ambulanto ter prenovo dežurne ambulante v ambulanto za splošnega zdravnika in referenčno ambulanto. V Mozirju bodo prostore za novega zdravnika pripravili, saj si ga že dolgo želijo, je povedal župan Ivan Suho-veršnik. Dokončali bodo tudi urejanje prostorov za reševalce. TUDI ZA POTREBE VDC SAŠA Urejanje in prenavljanje prostorov pripravljajo na predlog in po dogovoru z direktorico Zgornje- savinjskega zdravstvenega doma Nazarje Boženo Herzog ter kon-cesionarjev. Herzogova si zelo pri- zadeva za dodatnega zdravnika v Mozirju, ki ne bo koncesionar. Potreba je velika, saj naj bi zdravnika potrebovali tudi v VDC Saša za potrebe varovancev bivalne eno- te. Dela se bodo začela izvajati v tem letu, saj želijo v primeru prihoda zdravnika imeti prostore pripravljene. ŠM Občina Mozirje je v zdravstveni postaji že uredila prostore za psihologinjo. (Foto: arhiv Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje) 1235 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo ADAPTACIJA CESTE NA VRHE V MOZIRJU Naslednji teden že po novem cestišču Občina Mozirje ima na svojem območju kar nekaj cest, po katerih se okoliški prebivalci pripeljejo do centra oziroma Mozirja. Kar nekaj jih je že najedel zob časa oziroma dolgoletna uporaba in so nujno potrebne obnove. Med njimi je tudi Cesta na Vrhe, ki pa ravno v tem času doživlja modernizacijo. CESTA DO NEKATERIH VEČJIH KMETIJ Med domačini je bolj poznana kot mlečna cesta, saj vodi do nekaterih večjih kmetij, ki so se ali se še ukvarjajo s pridelavo mleka. Domačije predstavljajo hrbtenico kra- RAZDELITEV ZAŠČITNE OPREME GASILCEM V RECISKI OBČINI Zaradi epidemi e niso pripravili s ovesnosti Z izvedbo modernizacije ceste med Mozirjem in Hudobrezniki bo sanirana dobra polovica mlečne ceste. ja, saj skrbe za pridelavo različnih vrst hrane, domače in vedno bolj cenjene. KMALU ZAKLJUČILI Z DELI Po javnem razpisu je bilo za izvedbo investicije izbrano kot najugodnejše Remont obrtno gradbeno podjetje d. d. Njihovi delavci so z deli pričeli sredi oktobra, projekt pa mora biti zaključen v prvem tednu novembra. UREDILI INFRASTRUKTURO ZA OSKRBO DOMAČIJ Z VODO Cestišče bo na več delih med Mozirjem in domačijo Hudobreznik v skupni dolžini 1.700 metrov popolnoma obnovljeno. Razpokano asfaltno prevleko so odstranili in navozili material za spodnji ustroj. Uredili so odvodnjavanje. Hkrati se je zaradi pogostih težav tega dela občine s pomanjkanjem pitne vode položila infrastruktura, ki bo po kasnejši gradnji črpališča omogočila oskrbo domačij z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Položen optični kabel bo prinesel povezavo s svetovnim medmrežjem. Nova asfaltna prevleka bo zaokrožila projekt. Investicijska vrednost modernizacije je okoli 133.000 evrov, a se je med izvedbo pokazalo še nekaj dodatnih potrebnih del. SANIRANA BO DOBRA POLOVICA MLEČNE CESTE Z izvedbo modernizacije ceste med Mozirjem in Hudobrezniki bo sanirana dobra polovica mlečne ceste. Drugi del, ki bo Hudobre-znike povezal s Trnavčami, še čaka na izvedbo. Med podobnimi perečimi problemi je tudi tako imenovana zgornja cesta v Lepi Njivi, ki bo po načrtih boljše čase dočakala v prihodnjih letih. Tekst in foto: Benjamin Kanjir USTANOVNA SEJA SVETA KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE V Novi predsednik Roman Žveglič Županja Ana Rebernik je zaželela gasilcem čim manj intervencij in da bi opremo uporabljali le v izobraževalne namene. (Foto: US) Županja občine Rečica ob Savi- pas so prejeli tudi v PGD Grušovlje. nji Ana Rebernik je v sredo, 21. oktobra, razdelila zaščitno opremo in pripomočke gasilskim društvom. Zaradi epidemije niso pripravili skupne slovesnosti, temveč so jih gasilci prejeli v svojih gasilskih domovih na Rečici, Spodnjih Pobrež-jah in v Grušovljah. Rebernikova jim je zaželela čim manj intervencij in da bi opremo uporabljali le v izobraževalne namene. Na Spodnjih Pobrežjah so se delovnih oblek razveselili pionirji, člani pa čelad za gašenje gozdnih požarov. Delovne obleke, čeladi in Na Rečici pa so med drugim bogatejši za čelade, spojke in sesalni ključ. Vrednost opreme je nekaj manj kot sedem tisoč evrov. V pogovoru z županjo so gasilci izrazili željo po obnovitvi voznega parka. Tako rečiški kot pobreški gasilci bi ob jubileju radi novi vozili, Grušoveljčani pa morajo poskrbeti za popravilo kombija. Poveljnik občinskega poveljstva Jože Žerak je med drugim omenil, da tudi njihove aktivnosti letos omejuje korona. Marija Šukalo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je dobila novega predsednika. Ta je po ponovljenem glasovanju postal podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič, ki je za štiri glasove premagal Marjana Podobnika. Na ustanovni seji, ki je potekala v živo in preko spleta, sta prejela enako število glasov. Žveglič bo zbornico, ki je s skoraj 106 tisoč člani največja nevladna kmetijska organizacija, vodil prihodnja štiri leta. Volitve v organe zbornice so potekale v začetku oktobra. Za članstvo v svetu KGZS se je za 41 mest potegovalo 278 kandidatov s 14-ih list, za 13 mest v skupini pravnih oseb pa 46 kandidatov. Na volitvah se je izmed 703 (fizične osebe) in 39 (pravne osebe) kandidatov izvolilo tudi člane v posamezne svete trinajstih območnih enot. Predsednik Sveta Območne enote Slovenj Gradec, kamor sodijo tudi občine naše doline, je postal Matej Skrivalnik. V svetu enote bodo štiri leta tudi Jože Lenko iz Nizke na listi Društvo forum za kmetijstvo in podeželje SDS, Primož Budna z Ljubnega ob Savinji na Kmečki listi - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja ter Primož Žunter iz Okonine na listi Društvo Slovenski kmet. Marija Šukalo Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 11 Iz občin, Organizacije OBČINA SOLČAVA Plaz Robnik uspešno sanirali Na območju pod kmetijo Robnik v Podolševi se je pred leti sprožil obsežen zemeljski plaz, ki je sedaj dokončno saniran. V prvi fazi, leta 2018, sta bila urejena oba hudourniška pritoka Robni-kovega grabna. Druga faza, izvedena v letu 2019 in 2020, pa je zajemala izvedbo globokih drenaž za zajem talne vode. INTENZIVNEJŠE PLAZENJE PO POPLAVAH 2012 Na prisojnem travnatem pobočju pod domačijo Robnik se je pred leti sprožil obsežen zemeljski plaz, ki se je ob vsakem deževju premikal in s tem ogrožal objekte domačije, intenzivneje pa se je začelo plaziti po poplavah leta 2012. Poleg sestave zemljine na strmem pobočju je plazenje povzročalo več izvirov talne vode na območju kmetije in nad njo. Plaz širine okrog 300 metrov in dolžine okrog 450 metrov se nahaja med dvema hudourniškima pritokoma hudournika Robnikov graben, ki sta zamakala robove plazu in še dodatno pripomogla k plazenju. 600 METROV DRENAŽ V prvi fazi sta bila urejena oba hudourniška pritoka Robnikovega grabna. Na levem prito- Na levem pritoku Robnikovega grabna so površinske vode zajete in speljane po kanaletah, desni pritok je urejen kot drča iz kamnite zložbe. (Foto: arhiv Občine Solčava) ku so bile površinske vode zajete in speljane po kanaletah, desni pritok pa je bil urejen kot drča iz kamnite zložbe. V drugi fazi leta 2019 in 2020 so gradbena dela zajemala izvedbo globokih drenaž za zajem talne vode. Skupna dolžina drenaž znaša 600 metrov, glavni drenažni kraki pa so narejeni do globine devetih metrov. 600 metrov je skupna dolžina drenaž, glavni drenažni kraki so narejeni do globine devetih metrov. DRŽAVNA SREDSTVA ZA ODPRAVO POSLEDIC NARAVNIH NESREČ Občina Solčava je za sanacijo plazu Robnik prejela sredstva ministrstva za okolje in prostor v okviru odprave posledic po naravnih nesrečah, nekaj sredstev pa je zagotovila iz proračuna. Uspešno zaključen projekt in sanacijo plazu so si ogledali tudi občinski svetniki z županjo Katarino Prelesnik ter občinsko upravo. Lastniki kmetije so zadovoljni, da je sanacija plazu uspešno zaključena, in hvaležni občini Solčava ter ostalim vpletenim. Barbara Rozoničnik LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Promocija kolesarstva ob evropskem tednu mobilnosti LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline je v programskem obdobju 2014-2020 preko instrumenta CLLD črpal tudi dodatna sredstva iz po-dukrepa Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, in sicer preko javnih razpisov ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline se je tako izvedlo oziroma se izvaja devet projektov sodelovanja. PROMOCIJA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI Ena od teh operacij sodelovanja je Trajnostna mobilnost in turizem na kolesih. V želji po večji razvitosti kolesarskih shem oziroma sistemov izposoje mestnih koles v Sloveniji so bili k partnerstvu povabljeni tudi LAS Mežiške doline, LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, LAS Goričko 2020 in partnerstvo okrožja Kilkenny iz Irske. Za pomemben del ozaveščanja in promoviranja traj-nostne mobilnosti so poskrbeli promotorji kolesarstva, ki so bili izobraženi med operacijo. SISTEM BICY V sklopu evropskega tedna mobilnosti so se predstavniki LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline udeležili dogodka, ki ga je organizirala Mestna občina Velenje. V dogodek so bile vključeni dijaki in učenci, ki so na trgu pred občino ustvarjali mozaik na temo Moje mesto - moja izbira!, Vrtec Velenje pa je pripravil gibalni poligon za svoje otroke. Obiskali so jih tudi partnerji iz LAS Mežiške doline, s katerimi so si ogledali sistem kolesarstva Bicy v Velenju. PROMOCIJSKA BROŠURA Promotorje, ki so bili izobraženi v sklopu operacije Trajnostna mobilnost in turizem na kole- sih v Velenju, pa je mestna občina peljala na ogled dobre prakse v LAS Goričko 2020 in LAS Mežiške doline. Preko operacije je nastala promocijska brošura, ki je na voljo na Zavodu za turizem Šaleške doline, MO Velenje in na sedežu LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline in na spletni strani https://www.savinja.si/novice/. ŠMS Člani LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline so se udeležili dogodka ob evropskem tednu mobilnosti, ki ga je organizirala Mestna občina Velenje. (Foto: arhiv Zavoda Savinja) 12 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 PETER WEISS Ko si ogledujemo zgodovino podružničnih cerkev po župnijah v Zgornji Savinjski dolini ali v gornjegrajski dekaniji, naletimo v objavljenih zapisih na mnoge datume, letnice in dejstva, ki jim ni mogoče oporekati. Kot razmišlju-joča in radovedna bitja pa nas vznemirja tisto, kar ni zapisano, saj ni moglo biti, ker ni bilo tako pomembno, da bi si zaslužilo ohranitev letnic in zgodb, in ker so bile takratne priče dogodkov večinoma nepismene. Celo danes, ko znamo pisati skoraj vsi, se ogromno datumov in zgodb porazgubi in o kakih dogodkih sklepamo iz drugih, ki so bili v tistem času bolj odločilni - če je bilo kaj recimo pred drugo svetovno vojno (vojsko, kot pravimo v zgornjesavinjskem narečju), med njo ali po njej. Marsikaj iz nejasne preteklosti so že od nekdaj poskušale razložiti legende ali zgodbe, ki so se ohranile v ljudskem izročilu, recimo o nastanku kake božje poti ali o propadu kakega gradu ali o Turkih na našem področju - ali o pobožnem življenju svetnikov in njihovi smrti med verniki drugod po svetu, kjer so se rojevale legende. Podobne, le da v manjšem merilu in ne ravno povezane s kako konkretno osebnostjo, imamo v naših krajih, recimo v zvezi z nastankom cerkve v Kokarjah, do katere bomo še prišli, ko bo govor o njej. Zgodovinar Ignac Orožen (18191900) je mnoga dejstva iz arhivov ohranil v knjigah, ki jih je objavil, ob tem pa ni razmišljal o nejasni preteklosti, ker bi o njej moral prevečkrat samo ugibati. Presenetljivo naravnost je kdaj zanikal pristnost kosti kakega svetnika v naših cerkvah, recimo svete Radegunde v Radegun-di, kot duhovnik pa seveda ni načel zanj nepremakljivih resnic o Bogu in svetnikih. RADEGUNDA: SVETNIK Z BRANO Ob levi strani poti iz Smihela k cerkvi svete Radegunde je pri mežnariji (v narečju: mežniji) kapela, v kateri je upodobljena Marija z Jezušč-kom na rokah in z našega stališča desno od nje sveti Krištof: prepoznamo ga po starodobni gasilski opremi in miniaturno narisani goreči stavbi na njegovi desni, katero gasi. Levo od Marije stoji neki drugi svetnik, ki v desnici drži nekaj takega, kar je še najbližje brani, in v levici neko rastlino. To naj bi bila svetnikova atributa, kot je na primer prašiček, ki ga na upodobitvah drži v rokah sveti Anton Puščavnik. Vse te ose- Zgodovina in narodopisje i Svetnik z brano in zazidani Krištof čisto blizu nas be v kapeli je narisal kak samouk, pri katerem je bilo veselje do slikanja večje od njegovih sposobnosti. Ker je svetnikov veliko in ker se z njimi povezane legende od dežele do dežele tudi razlikujejo, imamo v umetnostnozgodovinskih priročnikih (leksikonih in enciklopedijah, pa tudi na internetu) popisano, katerega svetnika določa kak tak predmet, atribut. Iskanje presenetljive brane ni dalo rezultata, zato je bilo treba pogledati upodobitve, izmed katerih je še najbližja tista, ki predstavlja svetega Lovrenca z ražnjem ali žarom. Sveti Lovrenc z brano v kapeli pri mežnariji v Radegundi (foto: Peter Weiss) Po legendi je bil Lovrenc kot papežev služabnik v Rimu zaprt, ker rimskemu načelniku ni hotel izročiti zakladov, ki da jih ima: to so bili za Lovrenca verniki, načelnik pa je od njega zahteval denar in zlato. Zaradi tega nesporazuma ga je oblastnik dal mučiti nazadnje na razbeljenem ražnju. Muči-teljem je, kot pravi legenda, Lovrenc v šali celo rekel: »Ena stran je že pečena; obrnite me!« Nato je molil in izdihnil, kar naj bi se zgodilo 10. avgusta 258. (Mimogrede: sveta Radegunda ima god 13. avgusta.) Zato svetnika zdaj upodabljajo s pravokotnim železnim ražnjem v eni in palmovo vejico, ki označuje mučence, v drugi roki. (O svetem Lovrencu, katerega ime pomeni »z lovorjem okrašen«, in o drugih svetniških legendah lahko preberemo več v knjigi Leto svetnikov, ki je večkrat izšla v nekaj zvezkih v zadnjega pol stoletja.) Sveti Lovrenc na banderu v cerkvi v Radegundi (foto: Peter Weiss) Neznani slikar je najbrž prepovršno poznal usodo svetega Lovrenca, upodobitev ražnja pa je bila zanj uganka: v naših celinskih krajih pred stoletji ni bilo ražnjev in na njem pripravljene pečenke ob nedeljah popoldne tudi ne. Zato je on ali kak njegov naslednik tistemu nadrealističnemu okvirju dodal zobe, kakršne ima brana, to pa so na kmetih dobro poznali vsi. Prilagoditev krajevnim razmeram je genialna, mi pa imamo zaradi slikarjeve manjše razgledanosti v kapeli v Radegundi upodobljenega svetega Lovrenca z enkratnim atributom, ki drugod ni znan. - V cerkvi v Radegundi je svetnik upodobljen na sorazmerno novem banderu, kot smo vajeni: z dolgočasnim ražnjem, kakršen naj bi bil v času pred slabima dvema tisočletjema. ŠENTJANŽ: ZAZIDANI SVETI KRIŠTOF Na severni zunanji steni cerkve svetega Janeza v Šentjanžu je (bil) upodobljen sveti Krištof, ki čez vodo nese na rami Kristusa kot otroka. Cerkev, ki je stala vsaj že leta 1347, prvotno ni imela zvonika; tega so tu prizidali najbrž v 15. stoletju in s tem v sili zakrili sliko svetega Krištofa, ki pa je iz notranjosti zvonika delno še vidna. Ko še ni bilo zvonika, se jo je dalo videti s tedaj edine ceste, ki je vodila iz Mozirja proti Ljubnemu severno od cerkve, tik ob zidu, ki obdaja šentjanško cerkev. (O tem lahko izvemo več v knjigi Dekanija gornjegrajska Avguština Stegenška iz leta 1905.) Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 13 Nasveti Razmnoževanje rastlin s potaknjenci DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev. Biologija razlikuje med nespol-nim ali vegetativnim in spolnim razmnoževanjem. SPOLNO RAZMNOŽEVANJE Pri spolnem razmnoževanju pridobi potomec dedni material in lastnosti obeh staršev - očeta in matere. Spolno se razmnožuje večina rastlinskih vrst. NESPOLNO RAZMNOŽEVANJE Pri nespolnem razmnoževanju se organizem lahko razmnožuje, ne da bi potreboval še en organizem. Primer je deljenje bakterij. Seveda velja podobno tudi za večcelične organizme, tako se lahko razmnožuje kar nekaj rastlin. Pri nespolnem razmnoževanju se potomec razlikuje od starša samo po morebitnih mutacijah. Podoben rezultat doseže postopek klonira-nja. Sem štejemo potaknjence, cepljenje ... Tokrat se bomo osredotočili na razmnoževanje s potaknjenci. To so deli rastline, ki se od-režejo za razmnoževanje. Poznamo stebelne, listne in koreninske. STEBELNI POTAKNJENCI se delijo na neolesenele, zelene, polzrele in olesenele. Neolesenele potaknjence se odreže z mladega, nezrelega poganjka med rastno sezono. Te potaknjence režemo spomladi, ko so novi poganjki matične rastline skoraj popolnoma razviti in začenjajo že leseneti. Navadno so to vršički poganjkov. Neoleseneli potaknjenci so lahko tudi novi, mladi poganjki, ki rastejo iz osnove stebla, zato jim pravimo tudi osnovni potaknjenci. Osnovnim potaknjencem pravimo tudi potaknjenci iz osnove. Zeleni potaknjenci so odrezani del rastline, ki se režejo zgodaj poleti ali v pozni pomladi, ob osnovi že nekoliko olesenelih poganjkov. Z ze- lenimi potaknjenci se razmnožujejo vsi grmi, ki se lahko razmnožujejo tudi z neolesenelimi potaknjenci. Te potaknjence se reže s členki ali s peto. Polzreli potaknjenci so še mehki na vršičku in trdni pri osnovi. Z njimi razmnožujemo zimzelene in tudi nekateri listopadne grme. Oleseneli potaknjenci so odrezani z dozore- lega poganjka tekočega leta, in sicer iz listopa-dnih ali zimzelenih rastlin, ko se konča rastna doba. Režemo jih od sredine jeseni do zgodnje zime. Pri listopadnih grmih režemo zrele potaknjence takoj, ko odpadejo listi. LISTNI POTAKNJENCI S temi potaknjenci rastline razmnožujemo tako, da liste potaknemo v prst ali vodo, kjer tvorijo korenine. Pri drugih je treba zarezati listne žile in list ali del lista plosko položiti na prst. Kjer so bile listne žile prerezane, tam se bodo tvorile nove rastline. S celimi listi se po navadi razmnožujemo rastline, ki imajo mesnate liste. KORENINSKI POTAKNJENCI so odrezani deli korenine. S koreninskimi potaknjenci razmnožujemo trajnice, ki imajo debele, mesnate korenine. Ob rezanju koreninskih potaknjencev pazimo, da se čim manj poškoduje matična rastlina. Razmnoževanje je temeljna lastnost življenja samega, saj omogoča obstoj posamezne vrste. IZ NAGRAJENE RAZISKOVALNE NALOGE Pravilno umivanje rok - kdaj in kako ter zakaj? Se sprašujete, zakaj toliko pozornosti namenjati umivanju rok? Preprosto zato, da ne zbolimo mi ali ljudje okoli nas, še posebej v času, ko se širijo številne okužbe. KDAJ SI JE NUJNO POTREBNO UMITI ROKE? Roke si umijemo takoj, ko se umažejo. Posebej skrbno pa: • ob prihodu domov (iz šole, trgovine, odrasli iz službe, javnih in-štitucij ...); • po stiku z različnimi površinami, zlasti takšnimi, ki se jih dotika več ljudi (računalniške tipkovnice, telefonske slušalke, mize, kljuke, stikala ...); • pred in po pripravi hrane, pred in po jedi; • po uporabi stranišča; • po smrkanju, kašljanju in kihanju; • po vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi; • pri igri z otroki in po uporabi otroških igral; • po vsakem stiku z denarjem ... Sicer pa naj bi to delali tako pogosto, kot je glede na naša opravila potrebno, predvsem ob pravem trenutku in seveda pravilno. KAKO SI PRAVILNO UMIVAMO ROKE? Za pravilno umivanje rok sta nujno potrebna milo in topla, tekoča voda. Z drgnjenjem rok milo razgradi maščobo in umazanijo, ki vsebujeta večino mikrobov. 14 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 Nasveti, Iz občin Pri pravilnem umivanju rok je pomembno, da se držimo pravilnega zaporedja postopka in da roke pod tekočo, toplo vodo najprej zmočimo in šele nato namilimo. Roki umivamo z drgnjenjem minimalno 20 do Zakon o športu, v osnovni različici sprejet pred tremi leti, je lokalne skupnosti zavezal, da z odloki uredijo upravljanje in sofinanciranje športa na lokalni ravni. V občini Nazarje so to naredili lani, redni inšpekcijski nadzor pa je letos razkril pomanjkljivost v določbah veljavnega odloka, zato je potrebna dopolnitev. Na seji občinskega sveta predzadnji četrtek v oktobru je bil dopolnjeni odlok sprejet v prvem branju. CELOVIT VPOGLED V POGOJE IN MERILA ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTA Uvodoma omenjeni zakon o športu določa, da mora občinski odlok o sofinanciranju letnega programa športa v lokalni skupnosti obvezno vsebovati tudi pogoje in merila za izbiro 40 sekund. Drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbtišče druge roke s prepletenimi prsti, dlan ob dlan s prepletenimi prsti, konice prstov z nohti, posebej zdrgnemo oba palca in tudi zapestje. Z umitih rok temeljito speremo milo in roke dob- in sofinanciranje, česar doslej v občini Nazarje iz praktičnih razlogov niso upoštevali. Občinska uprava je skladno z ugotovitvami iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru pripravila nov odlok, ki zajema celovit vpogled v pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje letnega programa športa. NOVI ODLOK BO UPORABLJEN V LETU 2021 Občinski svetniki so novi odlok potrdili v prvem branju in ga, skladno s poslovnikom, posredovali v javno obravnavo, ki bo trajala 30 dni. Ker je bil javni razpis za sofinanciranje športnega programa za leto 2020 že izpeljan, bo novi odlok po sprejetju v drugi obravnavi uporabljen v praksi v letu 2021. NK ro osušimo. Najbolje, da jih obrišemo do suhega s papirnato brisačo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito golo roko, še posebej če nismo doma. Veliko ljudi seže po milu s suhimi rokami. Vendar, če si roki najprej dobro zmočimo, odplaknemo kar precejšne število mikroorganizmov s površine rok, zato je miljenje, ki sledi, bolj učinkovito, postopek umivanja rok pa v celoti odstrani več mikroorganizmov. POMEMBNA DEJSTVA O HIGIENI IN UMIVANJU ROK Nekaj najpomembnejših dejstev o naših rokah: • Ljudje se vsakih 30 minut dotaknemo do 300 različnih površin. • V eni uri se povprečen človek vsaj 16-krat dotakne svojega obraza (eni tudi do 100-krat), pa se tega po navadi niti ne zavedamo. • Na rokah povprečne osebe se nahaja okoli 3000 različnih mikrobov, tudi nevarnih. • S pravilnim in rednim umivanjem rok zmanjšamo okužbe prebavil za 44 %, okužbe dihal pa za 30 %. • Prek umazanih rok (posrednega ali neposrednega dotika) se prenaša okoli 80 % nalezljivih bolezni (pljučnica, salmonela, prehlad ...). • Približno 2,2 milijona otrok, mlajših od 5 let, vsako leto umre zaradi okužbe prebavil ali pljučnice. Predeli rok, ki si jih najbolj pogosto pozabimo umiti. • 60 % žensk in 38 % moških si po uporabi stranišča umije roke (a zgolj 5 % od teh si roke umije ustrezno). • Kar 95 % ljudi si rok ne umije pravilno. • Večina ljudi si roke umiva le 6 sekund, čeprav bi si jih morali vsaj 3-krat toliko. • Nekateri virusi in bakterije lahko na površinah, kot so mize, pulti, stoli, kljuke, preživijo tudi več ur. • Na mobilnem telefonu se nahaja 10-krat več škodljivih bakterij kot na domači straniščni školjki. Ko govorimo o higienskih ukrepih proti širjenju številnih nalezljivih bolezni, tudi koronavirusa, je umivanje rok prvi in najosnovnejši ukrep. Je pomemben postopek, a se tega večina ljudi premalo zaveda. Roke si je potrebno umivati po pravilnem postopku ter z milom in toplo vodo. Predvsem pa je treba ta preprost postopek dejansko uporabljati, ne pa zgolj poznati teorije. Ali Ernecl in Gašper Repše OBČINA NAZARJE Dopolnjen odlok o sofinanciranju športa Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 15 Kultura INTIMNO Z ANSAMBLOM SASA AVSENIKA V KRNICI Preplet glasbenih uspešnic vseh Avsenikovih generacij V tretje gre rado, pravijo v Društvu za kulturno, družabno in športno dejavnost Gričar, ki je po dveh neuspelih poskusih zaradi dežja v petek, 9. oktobra, v Krnici le gostilo Ansambel Saša Avsenika. Člani ansambla so ob upoštevanju določil NIJZ in odredb zaradi korone pripravili koncert pod naslovom Intimno. PROGRAM Z GLASBENIMI ŽELJAMI SOOBLIKOVALI TUDI POSLUŠALCI Dogodek pod Rogatcem je bil preplet glasbenih uspešnic vseh Avsenikovih generacij. Sašo pa je na humoren način odstrl kak trenutek iz njihovega življenja, učenja in nastopanja. Program so z glasbenimi željami sooblikovali tudi obiskovalci. VEČER, KI SE BO DOLGO POMNIL Nastopajoči so navduševali s Če vinček govori, Štajerka frajerka, Veter nosi pesem mojo, Lepe ste ve Karavanke, Jadraj z menoj, Mladi smo in številnimi drugimi skladbami. V skoraj dvour-nem programu so poleg Avsenikovih viž na Gri-čarjevi domačiji v Grušovem kotu odmevale tu- Občinstvo je kljub omejitvam zaradi določil NIJZ in vlade uspelo uživati v melodijah. Ansambel Saša Avsenika je pripravil dvourni program, v katerem so poleg Avsenikovih viž odmevale tudi viže Lojzeta Slaka in Franca Miheliča. di viže Lojzeta Slaka in Franca Miheliča. To je bil glasbeni večer, ki se bo dolgo pomnil. DOPOLNILI PROJEKT GLASBENA ZMEŠNJAVA Dogodek sodi v sklop projekta Glasbena zmešnjava, ki ga pripravljata gonilni sili organizatorja Beno Mlačnik in Mihela Lekše. V njem so do sedaj obiskovalci lahko uživali v glasbeno-reci-tatorskem večeru, koncertu klasične glasbe, večeru slovenske popevke. Z nastopom Ansambla Saša Avsenika pa sta dodala večer narodno-zabavnih melodij. Za slednjega je svoj kamenček v mozaik prispeval tudi moderator Franci Podbrežnik - Solčavski, ki se je kot pevec nastopajočim priključil v podaljšku. Tekst in foto: Marija Šukalo RAZSTAVA VODNI VIRI - VIRI ŽIVLJENJA V GALERIJI MOZIRJE Predstavitev posebnih izvirov Rečice ob Savinji V mozirski galeriji je gostovala razstava Vodni viri - viri življenja, ki je zaključila aktivnosti projekta, ki je povezal številne partnerje v SAŠA regiji in bil financiran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na območju Lokalne akcijske skupnosti (LAS) Zgornje Savinjske in Šaleške doline je v letih 2018-2020 potekal projekt, financiran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Pri projektu so sodelovali Občina Rečica ob Savinji, Visoka šola za varstvo okolje Velenje, Javno podjetje Komunala Mozirje, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Plastika Skaza Velenje ter Društvo prijateljev mladine Rečica ob Savinji. V okviru projekta so izvedli raziskavo, katere namen je bil preveriti ustreznost Zegnanega studenca in zalednih vodnih virov za pitje v občini Rečica ob Savinji. Raziskava je prinesla spoznanje, da je praktično v vseh občinah v naši dolini prisoten žeg-nani studenec. Na razstavi Vodni viri - viri življenja sta prikazana Zegnani studenec in Zup-nekovo žrelo. Krstno predstavitev je dočakala v začetku septembra v Medgen borzi na Rečici ob Savinji, nato je bila v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje na ogled v Galeriji Mozirje. Tekst in foto: Roman Mežnar Na razstavi Vodni viri - viri življenja sta prikazana Žegnani studenec in Župnekovo žrelo. 16 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 Ljudje in dogodki Mojca Černivšek iz Ljubije je rokodelka, ki jo kot zadnjo predstavljamo v tej rubriki. Rokodelce in mojstre smo predstavljali po zaslugi pobudnice Zdenke Zakrajšek iz gornjegrajskega Zavoda Stanislava, Savinjskih novic in Brinečeve-ga kmečkega mlina, kjer so z domačimi izdelki in moko obdarili vse, ki smo jih predstavili. UMETNIŠKA DUŠA Čut za lepe stvari Mojco spremlja že iz otroštva. Občudovala je slike priznanih umetnikov, nikoli pa si ni mislila, da bo nekoč sama ustvarjalka umetniških izdelkov, še manj, da si bo le-te upala predstaviti javnosti. A v življenju je z veliko truda in volje vse mogoče, in to dokazuje tudi Mojca. Ze od malega riše zase, za svojo dušo, rada peče torte, ki so drugačne po videzu, a tudi zelo dobre. ČAS ZA ODKLOP Z mozaikom se je Mojca začela ukvarjati pred dvema letoma. Bila je na ženskem odmiku, duhovno ustvarjalnem vikendu v Šmihe-lu. Ob ogledu dokumentarca o patru Ivanu Marku Rupniku in njegovih mozaikih je začutila, da Miza z mozaikom popestri vsak vrt ali teraso. ji je mozaična umetnost usojena. Risanje, polaganje koščka za koščkom, ustvarjanje celote je tudi čas, ki jo osrečuje, čas za popolni odklop in meditacijo. Učila se je pri Aljažu Vidrajzu, ki je mojster te umetnosti. HIŠNE ŠTEVILKE Po tečaju je izbrala svojo smer in začela ustvarjati iz keramičnih ploščic, lesa, savinjskih prodnikov. Po določenem času dela je ugotovila, da je lahko to tudi njena poslovna priložnost, saj ROKODELCI IN MOJSTRI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Izdelki v mozaik tehniki Mojce Černivšek našli pot v svet di za večje projekte in vesela je, da ljudje cenijo njeno delo. PODPORA DRUŽINE Dve leti je bilo potrebno, da je dosegla nivo znanja, s katerim se je lahko začela pojavljati v javnosti. V veliko pomoč ji je bila vključitev v socialno aktivacijo, kjer so ji različni ljudje sveto- Moka iz Brinečevega kmečkega mlina bo ravno pravšnja za kakšno torto, ki jih Mojca rada peče. so ljudje pokazali, da cenijo njena dela. Izdelke prodaja doma in na ameriški platformi Etsy. Zeli uresničiti projekt v Mozirju, za vse hiše na trgu bi rada izdelala hišne številke. Le-te so najpogostejši izdelki, izdelani po željah strank. SVEČE IZ RECIKLAŽE Izdeluje tudi nagrobne sveče iz recikliranih granitnih kock, obdelane v mozaik tehniki. Vsi materiali, ki jih uporablja, so že uporabljeni in reciklaža je pri njenem delu stalnica. Izdeluje še vrtne mizice z različnimi motivi, okvirje za ogledala. Mozaik postaja za ljudi zelo zanimiv tudi v prostorih - kopalnicah, predsobah, kot okras zunanjih sten. Pred časom je izdelala mozaik za kapelico na Dobrni in že ob postavitvi so bili komentarji zelo spodbudni. Dogovarja se tu- Hišne številke v mozaik tehniki so izdelane po željah in naročilu strank. Mojčin mozaik krasi kapelico na Dobrni. vali in pomagali na začetku njene poslovne poti, sedaj svoje izdelke trži preko osebnega dopolnilnega dela. Pri delu ima tudi veliko podporo družine, brez katere ne bi šlo. Mož in njuni štirje sinovi so njena največja podpora. DELAVNICE MOZAIKA Mojca je po poklicu poslovni sekretar. V zadnjih letih je ugotovila, da največ zadovoljstva najde v kreativnem delu, zato se je odločila, da najde svojo pot. Pogumno je zapustila službo in se podala v svet umetnosti. Izvaja tudi delavnice za izdelavo mozaika preko Ljudske univerze Velenje. Je tudi humanitarna in že 15 let v župnijskem uradu vodi vsa administrativna dela. Štefka Sem Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 17 Ljudje in dogodki, Organizacije LESENI AVTOMOBILČEK WOODY CAR LUC SVETA UGLEDAL V LJUBIJI Konstruktor Matevž Reberčnik projekt lansiral na Kickstarter platformi Matevž Reberčnik iz Ljubije je že od otroštva zaljubljen v avtomobilčke. Njegova otroška prevozna sredstva so bila, kot je povedal, narejena iz plastike. Sinovoma je zato želel izdelati igračo iz traj-nostnih materialov, ki bi predstavljala alternativo plastičnim. Tako je leto dni razvijal leseni avtomobilček Woody. Prvi prototip je bil izdelan avgusta. SKRBNO NAČRTOVANA LESENA KONSTRUKCIJA Avtomobilček sestavljajo skrbno načrtovana lesena konstrukcija, ustvarjena tudi za grobo otroško uporabo, in napihljiva kolesa z zračnico, ki ponujajo mehkejšo in bolj tiho vožnjo za otroka ter Matevž Reberčnik iz Ljubije je svojima sinovoma izdelal igračo iz trajnostnih materialov. zagotavljajo dober oprijem na vsa- di po svojih žejah z izbiro barvnih ki podlagi. kombinacij in dodatne opreme, kot »Woody CAR lahko vsak prilago- je paket luči in oblazinjen sedež,« je predstavil svoj inovativni izdelek Reberčnik, medtem ko sta se oba »njegova voznika« želela popeljati po domačem dvorišču. PREKO PLATFORME ŽELI ZBRATI 30 TISOČ EVROV A ker sta še premajhna, je izdelal upravljalec za daljinsko vodenje. Daljinec je v njegovih rokah in korenjaku preprečuje, da bi nenadzi-rano odšel na cesto ali se izpostavil kakšni drugi nevarnosti. Ker želi Reberčnik svojo inovacijo predstaviti tudi drugim staršem, tako v Evropi kot preko luže, je projekt lansiral na Kickstarter platformi, kjer želi zbrati vsaj 30 tisoč evrov za zagon izdelave. Marija Šukalo TEKMOVANJE GROF NA KOKARSKI JASI Zabavne igre in orientacija s srednjeveško tematiko Društvo tabornikov Rod II. grupe odredov Celje je pripravilo deveto tekmovanje Grof. Šaljivo in sproščeno dogajanje s srednjeveško tematiko, sestavljeno iz dveh delov - zabavnih nalog in iger ter orientacije, sicer vsako leto poteka na Celjskem gradu, letos pa so ga v petek in soboto, 10. in 11. oktobra, zaradi trenutne epidemiološke situacije izjemoma izvedli na Kokar-ski jasi in njeni okolici. Tekmovanja se je udeležilo preko 350 udeležencev iz vse Slovenije, starih od 11 do 30 let in več. ZGODBE O CELJSKIH GROFIH Navdih za zelo dobro obiskano tekmovanje taborniki črpajo iz zgodovine Celja in z njo povezanimi zgodbami o Celjskih grofih. Taborniški vodi skozi orientacijo, miselne izzive, preizkuse ter šaljive igre tekmujejo po hribih in dolinah in tako združujejo taborništvo, Tekmovanja Grof, ki je potekalo na Kokarski jasi in ga sestavljajo zabavne naloge in orientacija, se je udeležilo več kot 350 tabornikov. (foto: arhiv društva) zgodovino in zabavo v eno celoto. se prebili skozi izzive in uspešno Tekmovanje Grof je pripravilo Društvo tabornikov Rod II. grupe odredov Celje. Po zaključku orientacije sledi na prvotni lokaciji, tokrat na Kokarski jasi, kosilo v stilu srednjeveških gostij, nato razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in uradni zaključek tekmovanja. ZMAJI RDEČA NIT TEKMOVANJA Letos je tekmovanje Grof potekalo na temo zmajev. Udeleženci so bili dovolj pogumni, da so zaključili vse preizkušnje. Tekmovalci so razdeljeni v starostne kategorije, zmagovalne ekipe so bile iz različnih koncev Slovenije. Iz Društva tabornikov Rod sotočje Nazarje se tekmovanja tokrat niso udeležili, razglasitev rezultatov pa je z nagovorom pospremil župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Barbara Rozoničnik 18 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi ZLATI MATURANT ROK MAZEJ Izobraževanje bo nadaljeval na ekonomski fakulteti Rok Mazej iz Smartnega ob Dreti je še eden letošnjih zlatih maturantov. Sedaj že študent ekonomije je dejal, da ima zelo lepe spomine na srednjo ekonomsko šolo, kjer ga je najbolj pritegnilo področje financ in računovodstva, med šolanjem pa je izkoristil tudi možnost delovne prakse na Irskem. Povedal je, da mu izvrsten uspeh na maturi pomeni več kot le dosežene točke, saj je rezultat trdega dela in nagrada za vložen trud. LEPI SPOMINI NA OSNOVNOŠOLSKA LETA Rok je za Šmartno dejal, da je to prijetna vas, kjer se vedno kaj dogaja. Tam je obiskoval podružnično osnovno šolo in nato Osnovno šolo Nazarje, kjer je dobil dobre osnove za naprej. »V osnovni šoli nisem blestel po ocenah in sem se vedno gibal nekje v povprečju. Bolj kot ocene so mi bili pomembni prijatelji in dobra družba, s katerimi imam stike še danes,« je dodal. Sicer pa sta ga zanimali zgodovina in tehnika, predmeta, ki sta po njegovih besedah v nazarski osnovni šoli zelo dobro pokrita. 26. LUTKOVNI ABONMA MOZIRJE Rok Mazej ima lepe spomine na srednjo ekonomsko šolo, kjer sta ga najbolj pritegnila strokovna predmeta finance in računovodstvo. DELOVNA PRAKSA NA IRSKEM Tudi na srednješolska leta ga vežejo lepi spomini. Povedal je, da se je v Celju odlično počutil in tudi tam spoznal veliko dobrih prijateljev. Poleg rednega šolskega dela se je udeleževal tekmovanj iz strokovnih predmetov finance in računovodstvo, kjer je dosegal dobre rezultate in pridobival nova znanja. Izkoristil je tudi možnost izmenjave v projektu Erasmus in odšel na delovno prakso na Irsko, kjer je poleg stroke spoznaval tamkajšnjo kultu- Novembrska predstava premaknjena na marec Zaradi ukrepov vlade, ki prepovedujejo druženje več kot šestih oseb, bo lutkovna predstava, ki bi morala biti v Mozirju novembra, prestavljena na mesec marec prihodnjega leta. Decembrska predstava zaenkrat ostaja v planu, če pa bi zaradi istih razlogov prišlo do odpovedi, bo organizator lutkovnega abonmaja KD Jurij abonente obvestil pravočasno. ŠMS ZAHVALA Ob nedavni delovni nesreči v Melišah se iskreno zahvaljujemo Alojzu Ermencu ml., ki je bil prvi na kraju nesreče in nesebično nudil prvo pomoč ponesrečencu, zahvaljujemo se tudi celotni reševalni in zdravniški ekipi, gasilcem ter Slovenski vojski. Družini Čopar in Lazar Naročnik objave: Karolina Lazar, Meliše 9, 3333 Ljubno ob Savinji ro in čudovito naravo. Zanj je bila ta izkušnja nekaj posebnega in bi jo vsakomur priporočal. PRI ŠOLANJU NA DALJAVO NIŽJI NIVO ZNANJA Rok je dejal, da je karantena zelo vplivala na potek mature, priprave so bile neprimerljive s tistimi iz prejšnjih let: »Od marca naprej smo imeli samo en teden priprav v živo, na koncu pa je odločala zgolj disciplina pri učenju.« Po dolgih počitnicah na prehodu iz srednje šole je sedaj študent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Izbral si jo je, ker je največja in najbolj renomirana tovrstna fakulteta v Sloveniji, ker imajo dobre akre-ditacije in vrhunske predavatelje. Tudi sedaj na fakulteti imajo predavanja na daljavo. Takšen način dela se mu zdi bolj zahteven. Meni, da tako pade nivo znanja, kar bi se lahko poznalo na daljši rok. Se pa seveda strinja z dejstvom, da je zdravje na prvem mestu. ŠPORT, DRUŽENJE IN DOKUMENTARNE ODDAJE Svoj prosti čas rad nameni športu, druženju s prijatelji in gledanju dokumentarnih oddaj. Na koncu je dodal: »Vesel sem, da nas je kar nekaj zlatih maturantov iz Zgornje Savinjske doline. To je za nas potrditev, da smo sposobni. Hvala tudi vsem prijateljem, sosedom in družini za izkazano podporo.« Barbara Rozoničnik, foto: osebni arhiv GT INŠTALACIJE vodovod | ogrevanje | toplotne trpaike | kopalnice •vodovodnih,, - plinskih In * ogrevalnih napeljav in naprav Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 19 Šport ČLANSKI NOGOMETNI DERBI MED ND MOZIRJE IN NK LJUBNO OB SAVINJI Primat najboljše ekipe v dolini ostal v Mozirju V soboto, 17. oktobra, je na Ljubnem ob Savinji potekal zgornjesavinjski članski derbi med NK Ljubno in ND Mozirje. Po preobratu v drugem polčasu in po zagrizenem boju za vsako priložnost je šla zmaga v roke članom ND Mozirje pod vodstvom Vikija Uršnika. Ker prisotnost navijačev zaradi prepovedi zbiranja ni bila mogoča, so prvič v zgodovini zgornjesavinjskih nogometnih derbijev organizatorji poskrbeli za »live« prenos tekme, ki si ga je ogledalo več kot 2.200 navijačev. PREOBRAT V DRUGEM POLČASU Lokalni derbi so najprej pospremili blagi sončni žarki, v nadaljevanju pa so morali nogometaši poleg nasprotnikom kljubovati še dežju in celo toči. V prvem polčasu se Mozirjani na specifičnem ljubenskem igrišču niso najbolje znašli in so po zadetku Simona Ciraja zaostajali z 1:0. V nadaljevanju so kljub težkim vremenskim pogojem žogo »spustili« na tla in v drugem polčasu derbi po zadetkih Davida Bezovnika in Marka Brinjovca obrnili v svoj prid. Tako je na koncu z rezultatom 1:2 primat najboljše ekipe v dolini ostal v Mozirju. V SELEKCIJI U15 ZMAGA PRAV TAKO V MOZIRJE Po besedah kapetana članske ekipe Davida Bezovnika so dan pred to tekmo na Ljubno v izvidnico poslali igralce U15, ki so prepričljivo premagali vrstnike NK Ljubno. S tem se je nogometno dogajanje v dolini zaenkrat zaključilo. Vsi treningi in liga so se tik pred zaključkom jesenskega dela z vladnim ukrepom v duhu omejevalnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa predčasno končali. Treningi v vseh selekcijah so do nadaljnjega odpovedani, že delegirane tekme v vseh tekmovanjih Medobčinske nogometne zveze Celje pa so preložene. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Na nogometni tekmi članov NK Ljubno ob Savinji in ND Mozirje nobena žoga ni bila prepuščena naključju. ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Širjenje covida-19 ustavilo odbojkarska tekmovanja Zaradi epidemije novega koronavirusa po marca prekinjenem prvenstvu v odbojki so igralke OK KLS Ljubno nadaljevale s treningi konec poletja na mivki in pripravami, oktobra pa so začele tekmovati. Odbojkarska zveza Slovenije je dovolila začetek tekmovalne sezone, ki pa se je zaradi ponovne epidemije spet prekinila. LJUBENKE PREMAGALE EKIPI PTUJA IN MEŽICE, A NE ŠOŠTANJA Igralke OK KLS Ljubno so tedaj začele s turnirji starejših deklic, ki so gostovale v Prevaljah in Lenartu ter nanizale tri zmage in poraz. Kade-tinje so gostovale v Mariboru, a so morale priznati, da sta ekipi Nove KBM in Formisa iz Hoč trenutno močnejši nasprotnici. Pomlajena članska ekipa OK KLS je uvodno tekmo za pokal Slovenije začela na domačem terenu in z borbeno igro premagala favorizirano ekipo Ptuja z rezultatom 3:1 ter si s tem omogočila tekmo tudi v naslednjem krogu na gostovanju v Šoštanju. Igralke 2OK Kajuh Šoštanj so bile boljše nasprotnice, saj so zmagale z rezultatom 3:0. Na prvi letošnji ligaški tekmi, ki so jo Ljuben-ke odigrale v domači dvorani, so z zmago 3:0 proti ekipi Mežice osvojile prve tri prvenstvene točke. Trener članske ekipe Rok Matek: »Najprej bi radi izboljšali lansko, nekoliko skromnejšo sezono. Je pa seveda želja po tem, da bi se borili za mesta v zgornji polovici lestvice, kar bi pomenilo, da bi si kljub zmanjševanju števila ekip v naši ligi zagotovili obstoj v tem rangu tekmovanja tudi v prihodnji sezoni. Sedaj smo prisiljeni prekiniti tudi proces treniranja, kar zna zelo negativno vplivati na pripravljenost igralk, sploh teh mlajših, ki jim še primanjkuje rutine. A ko na situacijo pogledamo v širšem pogledu, vendar uvidimo, da je to pravilna odločitev. Navsezadnje je zdravje le na prvem mestu.« Franjo Atelšek Članice OK KLS Ljubno so pred prekinitvijo tekmovanj zabeležile dve zmagi in en poraz. (Foto: arhiv kluba) 20 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 Šport, Oglasi LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD Jevšnik večkratni državni prvak v lokostrelstvu Član Lokostrelskega kluba Gornji Grad Tim Jevšnik s Polzele, po starosti še kadet, je na državnih prvenstvih v vseh treh disciplinah v tarčnem lokostrelstvu postal državni prvak med mladinci. V disciplini tarčno lokostrelstvo je premagal tudi vse člane in postal absolutni državni prvak. Prav tako je postal absolutni državni prvak v arrowhead lokostrelstvu. S hladnejšimi dnevi so se zaključila lokostrelska tekmovanja na prostem. Kljub omejitvam je bil tu- Tim Jevšnik je kot kadet premagal tudi vse člane v tarčnem lokostrelstvu. (Foto: osebni arhiv) di letos velik del lokostrelskih tekmovanj na prostem uspešno izveden. V septembru so potekala tri državna prvenstva: v tarčnem lokostrelstvu (streljanje na tarčo z razdalje 50 oziroma 70 metrov), v 3D lokostrelstvu (streljanje na tarče, ki so imitacija živali v naravni velikosti po razgibanem terenu na neznane razdalje) in v arrowhead lokostrelstvu (streljanje na tarče po razgibanem terenu na znane in neznane razdalje). ŠMS SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Podelili medalje za uspeh v zimski sezoni 2019/2020 Novi koronavirus je preprečil številna športna tekmovanja in tudi podelitve raznih priznanj. Ker se situacija nič ne izboljšuje, je najboljšim mladim smučarskim skakalcem in skakalkam ljubenskega kluba medalje za dosežke v zimski sezoni 2019/2020 ob ljubenski lepotici podelil generalni sekretar kluba Rajko Pintar. POKAL COCKTA V zimski sezoni so bili ljubenski skakalci zelo uspešni v pokalu Cockta. Med člani je zmagal Matevž Samec, med mladinci do 20 let je bil skupno drugi Zak Mogel, Med najboljšimi mladimi skakalci ljubenskega kluba so Nika Zamernik, Nika Krašovic in Gašper Presečnik (spredaj z leve) ter Jaka Kramer in Taja Terbovšek (zadaj z leve), v družbi trenerja Tomaža Murka. (Foto: SMS) tretji Luka Robnik. Med mladinci do 18 let je bil drugi Gorazd Zavr-šnik, tretje mesto si je delil Jernej Presečnik. Med deklicami do 15 let je tretje mesto osvojila Nika Krašovic, med deklicami do 13 let je bila tretja Nika Zamernik. REGIJSKI POKAL V štajersko-koroški regiji je med dečki do 13 let drugo mesto osvojil Gašper Presečnik. V isti kategoriji pri deklicah je skupno zmago osvojila Nika Zamernik, tretja je bila Tinkara Zehelj. Zmagovalka kategorije deklic do 11 let je bila Taja Terbovšek. ŠMS KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Korona prekinila novo košarkarsko sezono Košarkarska sezona 2020/2021 se je za nazarske košarkarje komaj dobro začela, že jo je po nekaj krogih prvenstva in odigrani tekmi pokala Spar prekinila epidemija novega koronavirusa. Do nadaljnjega so odpovedane vse tekme in treningi za vse selekcije. PREPOVEDANI TUDI TRENINGI Košarkarski klub Nazarje je na svoji spletni strani sporočil, da so od 21. oktobra dalje do nadaljnjega odpovedane vse tekme na katerih sodeluje klub, prav tako so pre- povedani treningi za vse selekcije. Člani so sezono začeli s tekmami 3. slovenske košarkarske lige pred praznimi tribunami v skladu z ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni covid-19. Tretji krog prvenstva je prinesel nekaj optimizma, saj so 10. oktobra prvič zaigrali pred gledalci na tribunah v nazar-ski športni dvorani. EPIDEMIJA PRESTAVILA POVRAČILNO TEKMO Se 14. oktobra so odigrali tekmo 2. kroga pokala Spar, v kateri so v svoji dvorani pričakali ekipo Cedevita Olimpija mladi tudi tokrat pred gledalci. Ljubljanski košarkarji so bili boljši in so si z rezultatom 94:98 priigrali prednost pred povratnim obračunom, ki bi moral biti teden dni kasneje v Lju- bljani. Obračun, v katerem so Na-zarčani imeli priložnost izničiti majhno prednost, je »odpihnil« razmah epidemije, saj je bila tekma prestavljena. Roman Mežnar Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 21 Kronika, Pisma bralcev, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • HUDA POŠKODBA PRI DELU Z OBRAČALNIKOM Meliše: 21. oktobra v popoldanskem času je domačin v Meli-šah opravljal dela na travniku s traktorjem, na katerega je imel pripet obračalnik. Med delom se je ustavil in stopil v delovno območje stroja, ki je v tem času deloval. Obračalnik ga je udaril in mu hudo poškodoval nogo. S helikopterjem je bil odpeljan v UKC Ljubljana na zdravljenje. • VINJENEMU PREPOVEDALI VOŽNJO IN ODVZELI VOZNIŠKO Radmirje: 26. oktobra okoli enih zjutraj so policisti v Radmir- ju obravnavali voznika osebnega vozila, ki mu je alkotest pokazal, da je imel 0,64 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so prepovedali nadaljnjo vožnjo in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Sledi obdolžilni predlog. Zaradi kršitev določil zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 so ga policisti še dodatno oglobili. • ODKRILI NASAD KONOPLJE IN LASTNIKE Policisti PP Mozirje so z zbiranjem obvestil in pregledom terena na Planini pri Ljubnem ob Savinji na strmem pobočju odkrili nasad konoplje, v katerem je bilo okoli 50 sadik, ki so bile že po-žete. Kljub temu je mozirskim policistom uspelo zavarovati nekaj delcev rastlin, za katere je bilo ugotovljeno, da gre dejansko za prepovedano drogo - konopljo. Nasad je bil ograjen z mrežo proti toči. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil in z nadgrajevanjem le-teh so pridobili informacije o osebah, ki so imele ta nasad. Na podlagi vseh zbranih obvestil so nato policisti PP Mozirje v sodelovanju s policisti PP Žalec, PP Velenje in policisti PP VSP Celje na območju Žalca in Velenja na podlagi izdane odredbe sodišča opravili hišne preiskave pri osumljencih. Pri tem so bile zasežene prepovedane droge in najden posebej prirejen prostor za gojenje konoplje z vsemi pripomočki. Z zasegom prepovedanih drog in pripomočkov za gojenje so policisti pripomogli k zmanjševanju ponudbe prepovedanih drog na trgu, kar je eden izmed prioritetnih ciljev PU Celje in slovenske policije. Prisilno parcelacija v Lučah - odgovor V teh dneh je minilo 10 let odkar je država sprejela državni prostorski načrt (DPN) za obvoznico Luče in jo s tem po dolgoletnem postopku dokončno umestila v prostor. Po normalni dinamiki bi v tem desetletju obvoznico tudi že morala zgraditi in tako razbremeniti stoletje staro regionalno cesto skozi center Luč, ki je prometno popolnoma neprimerna in tudi nevarna. Za izgradnjo nove lučke obvoznice ni predvideno nobenih rušitev obstoječih objektov, pa še Luče bi z nasipom za obvoznico trajno zaščitili pred poplavami. Žal je civilna iniciativa nekaterih vplivnih posameznikov v tem desetletju uspešno blokirala izvedbo. Teh težav očitno nimajo v Gornjem Gradu, kjer nas pri izvedbi obvoznice prehitevajo (obvoznico jim sicer iskreno privoščim) in tudi v Letušu, kjer tudi že tečejo intenzivne priprave. Je pa res trenutna vlada prva, ki je dovolj resno pristopila k izvedbi lučke obvoznice in že večkrat javno obljubila pospešene postopke, ki bi končno pripeljali do težko pričakovane izvedbe. To je verjetno tudi eden od razlogov za tako žolčni napad na župana Luč v pismih bralcev vašega časopisa. Očitno sem med drugim kriv tudi za to, da se je država končno zmigala in začela resno izvajanje projekta, ki si ga je pred desetimi leti s sprejetjem DPN zadala in ki smo ga mimogrede Luča-ni pred leti na referendumu, ob visoki udeležbi podprli s plebisci-tarno podporo 92,4 % glasov ZA, kar se prepogosto pozablja in kar je zaveza za katerokoli (tudi lokalno) oblast. Dolžan sem tudi pojasnilo, da pisci mnenja pravne službe proti izvedbi referenduma, kljub večkratnim pozivom s strani naše občine, niso znali konkretno utemeljiti neskladja z našim statutom, kar so nam sicer očitali. Je pa v osnovi že samo po sebi dovolj zgovorno tudi dejstvo, da je bilo s strani nasprotnikov obvoznice vložene toliko energije, da bi se preprečila izvedba referenduma, kjer smo občane samo vprašali za njihovo mnenje o gradnji lučke obvoznice in to na najbolj demokratičen način, ki obstaja v našem sistemu. Ne z občnimi zbori, kjer dostikrat najbolj glasni preglasijo manj glasne in pogumne, temveč s tajnim glasovanjem občanov na referendumu. Verjetno tudi ni moja krivda, da je pobudo za gradnjo 'županove' obvoznice v Lučah po katastrofalnih poplavah leta '90 in še preden so bile nove občine sploh ustanovljene (sam sem takrat bil še študent), na prometno ministrstvo podala takratna krajevna skupnost. Moja krivda verjetno tudi ni, da je v desetletju pred sprejemom DPN stroka pripravila več variant in po predpisanem postopku izbrala najoptimalnejšo, ki so jo potrdili občinski sveti naše občine v več mandatih in v različnih sestavah, praktično brez glasu proti. Prav tako župan tudi ne jemlje občanom zemlje, kar se mi očita, ampak bo država odkupovala potrebna zemljišča za izgradnjo obvoznice po pošteni ceni. Je pa res, da sem sam že večkrat javno povedal, da je občina tistim, ki bi želeli v bodoče to zemljo samooskrbno obdelovati (sedaj že kakšno desetletje na večini teh zemljišč bližnji kmet kosi travo), pripravljena po svojih močeh ponuditi enakovredna zemljišča v bližini. Za konec pa želim poudariti, da sem ponosen in hkrati brez slabe vesti, čeprav sem očitno s sodelavci (so)kriv, da smo v petih mandatih mojega županovanja v Lu- ZAHVALA Iskrena hvala poštenemu najditelju moje denarnice, gospodu Francu Sovinšku iz Gornjega Grada, in za trud obema policistoma iz Mozirja. Prisrčna hvala še enkrat! Erika Stiefel iz Lačje vasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 22 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 čah uspeli zgraditi asfaltne ceste praktično do vseh kmetij v občini (tudi do številnih nad 1.000 m), da smo med drugim zgradili številna parkirišča in pločnike z javno razsvetljavo, obnovili vodovodni in kanalizacijski sistem, obnovili zdravstveno in zgradili zobno ambulanto ter nov čebelarski center v Raduhi. Sokriv sem verjetno tudi, da smo elektrificirali kočo na Loki, pa vstopili v prestižno mednarodno združenje Gorniških vasi ter zgradili 'staro vas pozablje- nih poklicev'. Nenazadnje pa verjetno sokrivdo nosim tudi pri izgradnji nove osrednje čistilne naprave in novega Športnega centra Luče, kar smo vse uspeli zgraditi brez zadolževanja občine (oz. posredno občanov) ter ob pridobitvi skoraj milijona € dodatnega denarja samo pri športni dvorani, ki ga sicer nikoli ne bi bilo v Luče. Mea culpa. Ostanimo zdravi! Ciril Rosc župan Občine Luče Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA Ob slovesu ljube mame, babice in prababice Jožefe KOLENC 18. 9. 1925 - 15. 10. 2020 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala vsem v DEOS Centru starejših Gornji grad, hvala župniku za pokop, hvala za zaigrano pesem na citrah - njeno ljubo - cvetje v jeseni. Vsi njeni Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami... tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Franca ERMENCA iz Florjana pri Gornjem Gradu 4. 8. 1936 - 22. 10. 2020 Iskrena zahvala vsem, ki ste nam ob boleči izgubi kakorkoli pomagali in izrekli sožalja. Hvala bolnišničnemu osebju Topolšica, posebej Suzani Fale, patronažni službi in zdravnici Blažičevi ter reševalni službi. Posebna zahvala gospodu župniku Ivanu Šumljaku za opravljeno maziljenje in pokop. Žaluj'oči žena Pepca, sinova Matij'a in Ivo ter hčerke Olga, Joža in Dragica z družinami Ni res, daje odšel -nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Franc NADLUČNIK 1941 - 2020 Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so kljub trenutnim razmeram našli način, da nam stojijo ob strani. Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana in vsem ostalim, ki so nam bili v pomoč. Iz srca hvaležni pa smo zdravnici Diani Ramšak in osebju Bolnišnice Topolšica, ki so nam omogočili, da je Franc svojo zadnjo uro preživel v krogu družine. Nj'egovi domači Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 23 Pogrebna služba - cvetličarna >fif MORANA N/^ Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 lAnjviAi.morarvj.ii t-mail: informa ra na. ji Aleksfci"der S,ABOfiHCA. ¿1ÉS3 HÍlCJDIPfc ■1JSKAVE v uR vr tVAÍbfcXL □ RA£ PÍO PTVJU LCKW UfifrjLJL-N.E IhHlSTWJ-■KiiUBig V DH1U. ZCA ItffVAÍlUk ÜAFTT4A DRUÍEA KDOR DELA ÍHA¿X, ÍRUATELJ «IH SrAlJÍV CiL PR3 WUEHJU Vftljflfc CREPCiT SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi Ana, študentka umetnostne zgodovine, se odpravi v Firence raziskovat in pisat magistrsko nalogo o baroku. Med raziskovanjem mesta in potikanjem po galerijah spozna skrivnostnega zapeljivca Alessandra ter postane njegova lahka tarča. Po strastni, neprespani noči Ana izve, da je Alessandro svojo dušo že davno predal hudiču, njo pa umoril, ne da bi se tega res zavedala. Ljubezenska zgodba se tako obrne v dramatičen vrtinec dogodkov, katere ne veže zemeljski kraj in čas. Lucija Stepančič v romanu erudit-sko povezuje žanre detektivke, kri-minalke in ljubezenskega romana z ironijo, sarkazmom in obešenjaškim humorjem. Stovjrček: ARETE ■ vrlina kneposr ASTRAGAL ■ ubrcifi^iJ it-jlnu i ii i kj|jLl'i-lcri, aom. - gred pr. Piuju Rcšiicv prejšnje križanke (vodoravno)l VALOVITOST. ATOMfZATCR. IKK A. ELEMI. LAK STiX'AK F$hF, NATO. ERAL>LfcY L Ob, COE, AttfOSOL. ZAOOKEi;, MAKI, O*. MILO. UURA KAKGO. EKtPA. RANG MEFR. r^EVERNJK. ORESJE.ANARHFJA UENTAL KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 45. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 25 Mali oglasi, Oglasi ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodamo prašiče, težke od 120 do 170 kg; gsm 031/832-520. Prodamo pujske, 25 - 50 kg. Sprejemamo naročila za mesec december; gsm 041/878-135. Prodam bikca čb/ls, starega 10 dni; gsm 031/295-770. Telico simentalko, brejo 8 mes. prodam; gsm 041/783-440. Prodam bikca limuzin, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam bikca in teličko, stara 6 mesecev, za zakol ali nadaljno rejo; gsm 041/843-995. Prodam 6 ovc in ovna; gsm 031/249963. Prodam meso telice, stare 3 leta, eko, zakol v novembru; gsm 041/324-377. ŽIVALI - KUPIM Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Prodam rdeče in rumeno korenje, zelje, suhe fige; gsm 051/825-988. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo, z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam zimske gume fulda, 195/65/15, na platiščih; gsm 041/324-352. Prodam zimske gume z litože-leznimi platišči 185/55 R15; gsm 068/691-924. Prodam krmni krompir in korenje; gsm 041/696-802. Prodam krmni krompir, možna dostava; gsm 031/821-129. Za simbolično ceno prodam traktorski obračalnik muta; gsm 051/631-190. Prodam neškropljena jabolka na drevesu, sorta bobovec, mošanc; gsm 031/774-520. Prodam bale in jabolka (bobovec, carjevič, krivopecelj, mošancelj); gsm 031/663-462. Prodam suha bukova drva, dolžine 1 m, ali narezana na 33 cm, možna dostava; gsm 041/510-219. Prodam zelo malo rabljen LCD TV samsung LE32E420E2W, cena 69 eur; gsm 031/ 642-353. Prodam domačo pirino moko in rabljen hrastov sod, cca. 160-litrski; gsm 031/800-852. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Prodam hobl mašino michael weinig, 4-strana, 7 frezerjev, zelo malo rabljena; gsm 041/647-661. Prodam zimske gume fulda 195/65/r15, vožene dve zimi; gsm 031/800-852. Mlin za poljščine na elektro oziroma kardanski pogon, malo rabljen; gsm 070/870-321. Prodamo dobro klaftro cepljenih, metrskih, suhih drv - bukev, gaber; gsm 031/229-154. VOZILA - PRODAM tovorno vozilo, l. 5/2014, 195.000 km, servisiran, možna tudi menjava; gsm 040/684-238. Traktor imt 577 dv, 4x4, 77 km, l. 1985, odlično ohranjen, prodam, 6.500 eur; gsm 041/767-805. Prodam ford fusion, l. 2006, registriran do 12/2020, 238.200 km, lepo ohranjen, cena po ogledu; gsm 041/783-818. Landini powerfarm 95 klima, kompresor, polovičke, 2006, 6.200 ur, original stanje, 16.790 eur; gsm 051/707-097. Prodam mercedes 180c. l. 1994, 156.000 km, dobro ohranjen; gsm 041/974-895. Prodam mercedes benz vito 122, črne barve, avtomatik, 5 sedežev, DRUGO - KUPIM Kupim stare mopede in motorje tomos, puch, dele in štirikolesnike; gsm 068/692-652. ZAKAJ BSH? TO JE RES SUPER Dela! bi LAŽJE DELO, rra^f gospodinjske aparate, nifcoti ne bi bil sam, obkrwen s prijaznimi sodelavci m nadrejenimi. VISOKO bolnico bi imel. dvbi«L b, VISOKE NAGRADE za dobrti opravljeno delo v službo bi me peljal njihov avtobus. poteq lega pa n. rud it- POLETNO VARSTVO ^ OTROKE, VISOK REGRES n POPUST pri nakupu vrhunskih gospod miskili aparatov p Nii, najbolj datarfoHifc" na 051»»9« m se dogovorim ia iwgovoi v sodelovanju z T B/S/H/ 26 Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 Oglasi N A Z A R J E - OBČINA NAZARJE LJ Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, na podlagi 51. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 16. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) in Načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2020, objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin v lasti Občine Nazarje NAZIV IN SEDEŽ ORGANIZATORJA JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, MŠ 5883822000, ID za DDV: 43645151 PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB IN IZHODIŠČNA CENA Predmet prodaje so parc. št. 1141/5, 1141/6, 1141/16, 1141/21 in *520, vse k.o. 936 Prihova. Parcele ležijo v kraju Zavodice in v naravi predstavljajo travnik in gozd. Na parcelah so stanovanjski objekt in gospodarska poslopja; manjša stanovanjska hiša, mali hlev, klet in garaža. Prodaja se kot celota. Prodajna cena je 90.330,00 EUR. Zemljiško stanje je urejeno. Prodaja se nepremičnina na naslovu Zavodice 14, Nazarje: Nepremičnina je sestavljana iz parcel parc. št. 1141/5 v izmeri 3.719 m2, 1141/6 v izmeri 2.713 m2, 1141/16 v izmeri 1.227 m2, 1141/21 v izmeri 451 m2 in *520 v izmeri 22 m2, vse k.o. 936 Prihova; skupaj v izmeri 8.182 m2. Izhodiščna cena 90.330,00 EUR (z besedo: devetdeset tisoč tristo trideset evrov in 00/100). Navedena cena ne vsebuje davka. Plača se davek na promet nepremičnin (2 % od vrednosti nepremičnine), ki ga plača prodajalec. POGOJI PRODAJE: Nepremičnina se prodaja po načelu »videno - kupljeno«; Nepremičnina se prodaja kot celota; Prodajno pogodbo bo pripravila Občina Nazarje; Nepremičnina bo prodana ponudniku, za katerega bo imenovana Komisija ugotovila, da je oddal najugodnejšo ponudbo in bo s sklepom župana izbran za najugodnejšega ponudnika; Izbrani ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v roku 15 dni po uspešno opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika. V kolikor ponudnik pogodbe ne po sklenil v predpisanem roku, se bo štelo, da od nakupa odstopa in ima Občina Nazarje pravico zadržati vplačano varščino; Po plačilu celotne kupnine se bo kupcu nepremičnine izročila v last in posest s pravico vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo; Plačilo celotne kupnine v roku 8 dni po sklenitvi prodajne pogodbe je bistvena sestavina pogodbe; Kupec bo poleg ponujene kupnine dolžan plačati stroške vknjižbe lastninske pravice na svoje ime v zemljiški knjigi.; Zupan lahko postopek prodaje zemljišč ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije. POGOJI ZA UDELEŽBO V POSTOPKU JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Ponudnik je dolžan plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene nepremičnine, ki jo je potrebno plačati na podračun EZR Občine Nazarje št. 0128 3010 0018 921, sklic na številko: 0075825-4780001-19. Ponudbe so zavezujoče in morajo vsebovati: Podatke o ponudniku (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko, številko transakcijskega računa z nazivom banke (za vračilo varščine) in navedbo nepremičnine, na katero se ponudba nanaša - Priloga 1; Ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne cene nepremičnine - Priloga 2; Izjava ponudnika o sprejemanju razpisnih pogojev - Priloga 3; Ponudniki morajo ponudbi priložiti: potrdilo o plačani varščini, fotokopijo potrdila o državljanstvu, fotokopijo osebnega dokumenta - fizične osebe, overjen izpis iz sodnega registra (pravne osebe), ki ni starejši od treh mesecev in priloge k ponudbi Ponudniki oddajo popolno ponudbo z vsemi prilogami. V primeru, da ponudba ne bo oddana v skladu z določili tega razpisa, je komisija ne bo upoštevala. Ponudniki morajo oddati ponudbo priporočeno po pošti v ovojnici z označbo »Ne odpiraj - ponudba Zavodice« na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje ali osebno na občini. DODATNE INFORMACIJE Vsa pojasnila v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnin v času razpisa lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Občini Nazarje, tel: 03 839 16 00. Ogled nepremičnin je možen po predhodni najavi na navedeni telefon oziroma preko elektronska pošte: obcina@nazarje.si POSTOPEK IZBIRE NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA Postopek je odprt do 31. decembra 2020 do 12.00 ure. Odpiranje ponudb bo: Prvo odpiranje ponudb bo v četrtek, 03. decembra 2020, ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 30. novembra 2020 do 12.00 ure. Drugo odpiranje ponudb bo v četrtek, 07. januarja 2021, ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 31. decembra 2020 do 12.00 ure. Komisija bo odpirala prispele ponudbe v prostorih Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Odpiranje ponudb bo javno. V primeru, da bo prispelo več najugodnejših ponudb, bo Komisija ponudnike, ki so ponudili enako kupnino, v roku 8 dni pozvala k oddaji nove ponudbe oziroma bo z njimi izvedla pogajanja. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za javno zbiranje ponudb. Besedilo javnega razpisa - zbiranja ponudb je objavljeno v lokalnem časopisu Savinjske novice, na spletni strani Občine Nazarje: www.nazarje.si in na oglasni deski na sedežu občine, Savinjska cesta 4, Nazarje. Številka: 478-0009/2020 Datum: 26. oktober 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 27 C Ime meseca Zgornje Savinjske doline tednik tujske H0vittnn(i:tEFO|( ii: ■ I biten,! nii.HOCLi ijurajt saeinjsfce : 11 i-J i 11 Ob kom n .. bisji mrJ vsemi iiiioni me^feS bralci in bmLKe iiteal i ime lou Tj-oftijc Savlu jske doltnp Kandidati '/:a tm* meseca oktobra (po nbe^dncirt vrsinem red« prtimJiov); UUBV?^ (Hariika H t-iisLhik »JbHC |i pi "i krijeta Kb prvtt stnveiiskii medalja i i. i f krnskem «i jtM^h iviiiovncm prutnitvltv sp n^to 7 n<'r*kim i Jtatesl, N« IB^jMl tilifttl V IVStri iktfln 1.Mi;:.ir,iv. I.: ;Ii h' spremilo -inFicHii|o in hlaio. |t usvojili! hrnitnSIn kolajno :> nK^vf r ive!"v neio pokalu y spBStiti ^orikririi koieiJ 03 jiflfc » Mari bucikam Pohorju Je |Kn bit i:'inj meim J e mi o i Mminipk I? n-iitopil Uvlii lAalulat iiii fllKtll ravnatelja IIlK&btiii šoli Mazaije Nfc^m' riüfvrí ¡¡ tllj Je preícti I ■iraOnjo liíive !>ktíi5i?ne in k. Številni uiepici i i vseh pbf¡n pni! hodnim ...................... vslnjwjd vswt Ktasbt , rtíullat pa su odm- nttJtmi eftl ih ilr 111),h priin.i i Hlh [odi rta iriedri.iriMlncjii j asvcj-iu. Pranj o \iir.iloiiiLb ije bil aa nadomestnih volitvah izvoljen is sveliiikil v 11 rijivn I KVilt, ljllbrnski í upan Ji pivi kandidat u 7&fli Savinjska doline, ki mu ju usp-n-Nh zediniti in 1111-1111 ili 11 i.i 11. -i i oiifniíidh j'i.'ktur |fv tako v Xgniii|i Svinjski kot S^ileíki JoltrtL iiani tih, (U ou taildpd l ulvrui e ti bi' I] dolin v državnem svetu, pomeril VflikD nd povorhoHt. \t.itij.i ¡ViriLi |e direktor, utgovomn ía TehtriftlD podiTiiie lovjrnc EiSf I 111 s ¡ 11 mgvirjti v Niiíjqah U |í dsw|ILi pninanic tuNjnv let« .LÚJÚ na ulkirii v grjpmbJKiJi i;Miik.5 Fiiunn, kar (e sovpadlo s SO-tttlÜOO delovanja tov.i i ■ ■ Fo družbo «Ü1 (¡¿braJi, Ker se pik^ ^'l1 praetsJh. ^' 111 i7v.ij;l v sJd.itlu v zl^vntni industrije 4.f iKflikttjh1 te |>o tan, Jj sí' oskrbuje / zelino awqflfc M Li kih Straiok 11- (¡cummIim dlrekti» druíbe KLS I.Juhoo, ki le Igomjesavlnjskemo idrairatveoenra domui fíjjjrtfl donir.iin n pa ra t in fUrimeraplja ,nlnrnnoE S;1 v vmdjsüíti 1 u.lOí) t'vj'nv. SkJ,niuo / družbeno ndg(t)vtirtio«[n podfL-tjj dd dohodka n.imcnMin Luimmiitjrnim, ^jioHniio 10 hulítirrtmi dejavnnslhm v ddllntjV dobri nitLlni.' namene; Irjr 7dravsrviLnHLinu dümti. ^polnite spodnja glasovnica n fp ■■ ■ inrki, bovemlna ^U^U, pošljite na naslov: S.iv .1 iiuvicc-, Šiniholsk.t ccsm 2r 3330 Moiirj«. I^fcd praviifasnti prispetimi giaiDvnicami bomo [/¿ifh.i !j dobitnika prakUCn« nagrade. Natisnjenih ali kap I ranili glasovnic ne upoštevamo! Zaimernesecaoktobra2020glasujemza 1 Moje Ime in priimek: Moj naslov: TeL/GSM: