Poštnina oiafana v cro*evrn> letO LW1. V 1'ubl'f ni, v toreK. anc 5 ?€bruar?a 1929
St. 30
2. »ida^ s«. 2 Din
Naročnina
Dnevna udaja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno 190 Din celoleino Sto Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nede Uka izdala ceiole no v Jugo-slavil! 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 sto«p. peui-visio mali oglasi po 130 in 2D,veC|i oglasi nad 43 mm v-fclne po !>tn veliki po 3 «n 4 Din, v uredn ikrmdelu vršilca 00 IU DId □ Pr. \/e»~'am O naroriiu i.opust
Izide oo ■» ziui>al
rožen ponaeliKa in dneva do DroznlKu
t/reonMiKo /e v Koplianevt ulic*«. 6 III Kohoplsl se ne vračalo, net rankl rana pisma se ne sprelemalo * UreanlSlva Melon SI. 2050, upravnISIva SI. 2328
Upravo ie vtkopllarievi ul.ii.to * Cehornl račun: L/ubilana Siev. Io.«>50 ln 10.34T za inseiole, Saiale 10Si.7563, Zagreb SI. 39.0I1, Praga In liunar SI. 24.797
Podrobnosti o španski vstaji
Primo de Rivera obvlada položaj • Voditelji vstaje aretirani
Največjemu sinu
našega roau
Včeraj, 4. februarja, so Hrvati slavili dan, ko se je pred 114 leti rodil največji genij, kar jih je božja Previdnost naklonila jugoslovanskemu rodu, škof Josip Juraj S t r o s s -mayer. Mož, ki je našel sebi edino dostojnega uvekovečitelja v Meštroviču, je kljub svojemu ogromnemu delu za jugoslovanstvo kot oseba v vsej svoji globini še danes premalo poznan in ocenjen.
Josip Juraj je vekovna osebnost ne samo kot narodni voditelj Hrvatov in jugoslovanstva, ampak tudi kot človek in knez cerkve Imel je srečo, da je bil rojen v oni prvi polovici 19. stoletja, ki je obilovala na samih velikih možeh v političnem in kulturnem življenju tvrope in je tudi katoliški cerkvi ter krščanstvu sploh dala sloveče duhove: Pija devetega, Newmana, Du. panloupa, Solovjeva in druge, s katerimi je Strossmayer bil v prijateljskih stikih. Sploh kaže že njegova izredno bogata korespondenca z vsemi velikani svoje dobe, politiki, cerkvenimi in kulturnimi delavci, duha največjega »tila, univerzalnega znanja in umetniške sprejemljivosti. Bil je pa tudi srečen slučaj, da se je Franc Jožef na predlog bana Jelačiča 1. 1849 odločil, da imenuje slovitega dvornega pridigarja in docenta cerkvenega prava na dunajskem vseučilišču, potomca hrvatskega graničar-skega častnika Strossmayerja za škofa bogate djakovačke stolice.
Josip Juraj, mojster lepega sloga in visokih misli, je že v svoji prvi poslanici, sklicujoč se na Pavla in Bossueta, naglasil velik nacijo-nalen pomen svojega škofovskega poslanstva, dobro vedoč in naravnost povdarjajoč, da ga je »Bog pozval za velike stvari.« Potem ko je preživel dobo črnega absolutizma od 1850 do 1861, se je kot osnovatelj Narodne stranke tako v Reichstagu kakor v regnikolarnih deputaci-jah in hrvatskem saboru postavil na čelo onim, ki so zahtevali federalizacijo države, v kateri naj bi se Hrvatska, Slavonija in Dalmacija združile v samostojno kraljevino. Prijatelj Kotfra, Palackega in Riegerja je napovedal, da »more samo federalizem, ki edino odgovarja raznolič-nim narodnim elementom države, izceliti grdo rano cesarstva in ga rešiti velike opasnosti, kateri gre nasproti, da, celo osvoboditi ga od očividne propasti.« Le po hudih borbah, ki so zrušile vse nade velikega škofa, se je Stross-maver udal v usodo, ki je Hrvatsko po nagodbi podredila ogrski polovici države, ne imajoč sam nobenega deleža na tej nesrečni rešitvi.
Prevaran po usodnosti zgodovinske realnosti je Strossmayer iskal zdaj v smer jugoslovanstva, ki je bilo že preje v njem tiho dozorelo v vero bodočnosti iz njegovega etično najgloblje fundiranega slovanstva. Josip Juraj je bil prvi glasnik verskega zedinjenja Slovanov in cirilmetodijske ideje, ki jo je v svojih poslanicah Izrecno označil kot neobhodni pogoj za kulturno zedinjenje in politično zbližanje vseh slovanskih rodov. To mu je ob priliki čestitke ruskemu narodu za 900 letnico pokristjanjenja sv. Vladimira in Olge prineslo srd in grajo Franca Jožefa, ki jo je zavrnil s pogumom cerkvenega kneza in superiornega duha. Od Pija devetega je izposloval prvo novo izdajo glagolskega mi-sala 1. 1893 Kot prisrčen prijatelj kneza Mihaj-la in njegovih naslednikov, je prepotujoč v letih 1852, 57, 63, 65, 68, 78 in 86 Srbijo kot apostolski vikar, sejal seme jugoslovanske misli v bodoči Piemont jugoslovanstva, pomagal ustanoviti prvo tiskarno na Cetinju in razširiti Vukov besednjak ter bil med ustanovniki Matice Srpske kakor tudi Skvenske. Bil je prvi, ki je čisto jasno zarisal kot dejansko možnost in končen cilj pred našimi očmi tako politični kakor kulturni program v eno zajednico združenih Jugoslovanov, med katerimi ni pozabil Bolgarov, s katerimi so ga vezali najtesnejši duhovni in osebni stiki.
Spomenik aere perennius pa si je postavil t ustanovitvijo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti 1. 1860, s svojim predlogom v hrvatskem saboru, da se ustanovi hrvatsko vseučilišče, za katerega je daroval ustanovni fond 50.000 for. in pozneje 20.000 for. za medicinsko fakulteto ter z zgraditvijo djakovske katedrale. ki je stala 1,200.000 for., od katerih je Josip Juraj sam iz svoje šatulje dal 772.000. V svojih tozadevnih ustanovnih poslanicah je zapustil svojemu narodu testament za nacionalno kulturno delo za vse veke. Tiste njegove besede so neizčrpen zaklad za vsakega, ki se hoče ne-
>*<i sk/inr ftrmlMnunllmla in mn. 3CU1V1IU UUUHI fc« «"8, |-wr"-•-"•J^. ... ...v
ralni preporod jugoslovanstva. Akademijo si je zamislil kot središče ene same skupne književnosti Hrvatov, Srbov in Slovencev v enem jc-ziku in duhu. Ob ustanc. /itvi vseučilišča in de-
Madrid, 4. febr. (Tel. »Slov.«) V Valenciji sicer res ni prišlo do odkritega upora, gotovo pa je, da se je v vojašnicah godilo marsikaj. Vojaški guverner v Valenciji Gastrogirona ie bil odstavljen, ker je Sanchez Guerra izpovedal zanj obtežilno in je bil gotovo udeležen v komplotu, dasi je obenem ravno zaradi njegove neodločnosti propadlo revolucionarno gibanje.
Sedaj je v Valenciji mir, tako da se je celo tam odigralo prvenstveno tekmovanje v španskem nogometu. Iz raznih mest prihajajo vesti o nemirnem razpoloženju in o posameznih stavkah.
General Primo de Rivera je bil včeraj tri ure pri kralju in dosegel, da mu je podpisal vse predložene listine o novih imenovanjih v vojski in mornarici, pa tudi druge važne dekrete. Protivladni državni in mestni uradniki bodo takoj odstavljeni. Novo, direktno notranjemu ministrstvu podrejeno stalno sodišče se bo ustvarilo izključno za zarote in bo sodelovalo s komisijo. Člani patriotičnih lig m krajevnih bramb, imenovanih somati, so dolžni naznaniti vse vesti, ki jam pridejo do ušes o nameravanih nemirih itd. Listi, katerih 90% je po lastni Izjavi Prima de Rivera sovražnih diktaturi, so dolžni, dati vladi na razpolago eno šestnajstirko obsega za vladne objave. O zaroti se čuje, da je v vsrkem večjem mestu obstojal triumvirat, katerega so tvorili po cn
Belgrad, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Radi velikega in silnega nira;a je naravno v prvi vrsti trpel železniški promet. Železniški promet v naši državi je silno izpostavljen sedanjim vremenskim nezgodam. Največ trpe tiste proge, ki so izpostavljene viharjem, in tiste, ki imajo precejšnjo stopnjo vzpona. Liška proga je stalno izpos.avljena silnim viharjem ter se kljub nečloveškim naporom promet ni mogel vzpostaviti. Promet na progi Sušak—Zagreb se le s težavo vzdržuje. Proge v južni Srbiji ter v okolici Zaječara so radi žametov stalno izpostavljene nevarnosti. Trenutno vlaki vozijo. Mnogo vlakov, ki so odpeljali par kilometrov s kolodvorov, se je moralo vrniti na'.aj. Drugod so se primerili slučaji, da so poslali za njimi druge, reševalne vlake, ki pa niso mogli nazaj. Naravno je, da radi tega Irpi železniška blagajna. Posamezna ravnateljstva so kasirala namesto milijona samo 130.000 Din za osebni promet.
Iz posameznih krajev prihajajo sledeča poročila: Na progi Goslivar—Telovo so ogromni zameti. Pri postaji Lokve je obtičal vlak v
Belgrad, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade in notranji minister je izdal štiri naredbe, ki se nanašajo na splošno delo v državnih uradih. Odreja se, da se v državnih uradih dela dopoldne in popoldne. Za natančnost dela v uradu in za pravilno izvrševanje službe odgovarja vodja odseka. — Druga odredba določa, kako naj se dela. Dotika se praznikov. Določajo se ti-le prazniki: pravoslavni: sv. Sava, božič 2 dni, velika noč 2 dni, binkcšti 2 dni in zasebna slava; katoličani: božič 2 dni, velika
jal, da je njegova zamisel ta, »da bi prestali med nami vsi predrazsodki, da bi se bratje zlili v eno dušo in eno sveto namero.« Najlepše pa so ob tej priliki tele njegove brezsmrtne besede: »Narodnost je poleg svete vere najdragocenejši dar božji, toda po mojem globokem prepričanju je treba narodnost, ako naj odgovarja svoji svrhi, v duhu krščanstva in svetega evangelija oplemenititi, povzdigniti in posvetiti, inače se nacionalizem rad izprevrže in izpači v oholost in postane izvor nestrpnosti, sebičnosti ter vsakršne nepravičnosti.«
To prepričanje je potekalo Strcssmayerju iz njegovega krščanskega bistva in nič ni bolj neopravičenega kakor če je kdaj kdo smatral velikega djakovskega vladiko za liberalizujo-čega. Proti papeževi dogmatični nepogrešljivo-sti ni bil načeloma, ampak je le smatral njeno proglasitev za neoportuno, boječ se, da se ne bi s tem odbili pravnalavei od »edinjenja Bil je pač zelo samosvoj duh, velik v krepostih in v zmotah, pa ves zasidran v katoličansivu kakor vsi njegovi cerkveni sodobniki takratnega krščanskega preporoda. To naisijajnejšc izpričuje
vojak, en delavec in en republikanec. Pokret je bil izrecno republikanski in £e bi bil uspel, bi bila Španija danes že republika.
Ker pa se Španci plaše besede republika, bi imel Sanchez Guerra dati pokretu na zunaj potrfeben monarhističen videz. Številne osebnosti so bile aretirane v Madridu in na deželi, nekateri pa so bili zopet izpuščeni. V Madridu je policijsko nadzorstvo nadvse strogo. Sedaj se kaže, da je imel komplot izreden obseg.
Madrid, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Aretirani poveljujoči general v Valenciji Gastrogirona jo bil prepeljan v madridske vojaško zapore. Dalje je bil aretiran v Madridu general Aguilera, ki je bil že prej enkrat pred vojnim sodiščem obsojen, ter general Oabanillas in več drugih visokih vojaških osebnosti, med njimi nekateri z zelo znanimi imeni in ki so igrali vlego na dvoru. Aretiranci so zelo mirni in pravijo, da vedo natančno, da je njihovo postopanje na najboljšem polu k uspehu.
Madrid, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Primo de Rivera je izjavil časnikarjem, da je morala diktatura ojačiti svoja akcijska sredstva, da >o mogla vbda nemoteno pripraviti bodočo politično strukturo države. Nova zgradba Španije, katere originalnost bo vzbudila pozor-i, bf». kakor upa, stopila v iiv-, Ijenje lota 1931. — Meje proti Franciji so her-| melično zaprte.
snegu. 50 delavcev je trajno pri kidanju. Pri Prahovem je radi ledu skočil vlak s tira. Pri Ravni reki so z velikanskimi napori vzpostavili promet. V Nišu so skočili s tira vagon za premog in dva vagona. Več osebnih vlakov, ki br morali odpeljati, je bilo odpovedanih.
Značilen primer, kako silne so prometne ovire, je včerajšnji, oziroma današnji ljubljanski brzovlak. Že iz Ljubljane je odšel s petčetrtumo zamudo. V Belgrad je prispel ob četrt na 5 popoldne mesto ob pol 9 dopoldne.
V	Zagrebu je pet lokomotiv poskušalo vlak premakniti. To se je posrečilo zju.raj ob pol 5.
V	Sisek je prispel vlak ob pol 9, torej ob času, ko bi moral biti že v Belgradu. Potnikov je bilo zelo malo. Ogrevalne naprave so odpovedale, tako da so vsi vlaki zelo mrzli in olede-neli. Potniški promet je malenkosten.
Vsled silnega mraza so se davi pojavili v belgrajski okolici in v mestu samem volkovi.
Železniško osebje z nadčloveškimi napori in požrtvovalnostjo izvršuje svoje naloge, vendar silnim vremenskim silam ni kos.
noč 2 dni, binkošti 2 dni, vsi sveti, praznik sv. Rešnjega Telesa; muslimani: kurban-bajram 3 dni, ramazan bajram 3 dni, mevlud 1 dan. Določba vsebuje praznike tudi za druge veroizpovedi. Vsi državni uslužbenci morejo praznovati samo svoje praznike. — Tretja odredba prepoveduje, da bi državni uradniki stanovali v državnih poslopjih. Na vsa ministrstva se je izdala okrožnica, da naj gospodarsko postopajo s prostori in naj takoj odpovedo nepotrebne zakupe.
veličastna djakovska katedrala, ki vsa razodeva Strossmayerjevega duha. Zgrajena v romanskem slogu, mirna, čudovito harmonizirana do najmanjše podrobnosti, diha najgorečnejše dobe krščanske nabožnosti in s svojo profinjeno preprostostjo, poslikana z deli Overbeckove romantične šole, vliva v sleherno dušo molitveno razpoloženje kakqr malokateri drugi umotvor krščanskega stavbarstva. Je to tudi edina cerkev katoliškega sveta, ki je posvečena razen »Slavi božjoj te ljubavi i slogi naroda svoga« tudi »jedinstvu Cerkava«, kakor bereš v notranjosti nad njenim monumentalnim portalom. Kajti Strossmayer je liki Mercier tudi že predvidel zedinjenje vsega krščanskega sveta in je imel tozadevno zveze tudi z Angličani, stremečimi za cerkveno vesoljnostjo.
V tajnostno-somračni, obširni kripti, kjer se ves pogrezneš v one velike misli, ki so v tem edinstvenem hramu božjem prišle do izraza, pa počiva že štiriindvajset let in čaka vstajenja truplo genija, kakršnega narodom Bog ne poklanja vsako stoletje. Duha, kakršnih nam tako 7p\n manjka ...	F. T.
Dr. Pitamic novi poslanik v Washingtonu
Belgrad, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Za posla-nika kraljevine SHS v Washlngtonu je bil imenovan vseučiliški profesor dr. Leonid Pitamic
Z zadoščenjem in ponosom bo pozdravil vsak Slovenec to imenovan:e. Z zadoščenjem, ker je to imenovanje priznanje vzglednega kulturnega dela slovenskega znanstvenika in s ponosom, ker je to imenovanje v čast vsemu slovenskemu narodu.
Vsak patriot bo to imenovanje pozdravil še iz drugega vzroka, ker je s tem imenovanjem prebit led in ker je tu podan prvi silen dokaz, da bo v bodoče odločevala Ie kvalifikacija, ne pa rodbinski ali kaki drugi ozirL
Poseben pomen pa ima novo imenovanje, ker je izvršeno v zunanjem ministrstvu. Vsai jc že skoraj kazalo, ko da je zunanje ministrstvo izključna domena gotovega ozkega kroga in da je za Slovenca v tem ministrstvu samo podrejeno meto. Sedaj je tudi tega zapostavljanja konec in na važno mesto poslanika v Washingtonu, prestolici svetovne sile, je v dobro države in bLagor slovenskega naroda imenovan Slovenec dr. Pitamic.
Veseli smo tega imenovanja, ker vemo, da se nam ni bati nobenega razočaranja in da ne bomo nikdar več v nepri;ctnem položaju, če bi se med diplomati govorilo o naših ljudeh. Ir da je to naše mnenje pravo, nam dokazuj« vse življenje dr. Pitamica.
Rojen 1. 1885. kot sin odvetnika v Postojni, je obiskoval gimnazijo v Gorici, nato pa prave na Dunaju. V izpopolnitev svojih študij je odšel nato v Mtinchen in Heidelberg ter nato še v Pariz in London, kjer izpopolnil tudi svoje obširno znanje jezikov. Po dokončanih študijah je bil imenovan za privatnega docenta na dunajski univerzi, nato pa za izrednega profesorja v Černovicah. Ko je bila ustanovljena univerza v Ljubljami, je postal dr. Pitamic njen redni profesor in v šolskem letu 1925.-26. njen rektor. V letih 1920. in 1921. je bil poverjenik in predsednik deželne vlade in ni treba nagla-siti, da je bilo njegovo predsedstvo vzor korektnosti.
Mnogo se je udejstvoval dr Pitamic tudi na književnem polju in obdaril slovenski narod s svojim pomembnim delom »Država«, ki bo vedno v ponos slovenskemu narodu, pa tudi njegovi založnici Mohorjevi družbi.
Toda ne samo po svojih strokovnih kvalifikacijah je naravnost poklican dr. Pitamic z t poslanika, temveč tudi v vsakem drugem pogledu. V mednarodnem kulturnem svetu ima dr. Pitamic najboljše osebne zveze in ko jc bil 1. 1924. član jugoslovanske delegacije v skupščini Zveze narodov, se je spoznala vrednost teh zvez.
In še eno moramo poudariti! Naj je bil dr. Pitamic doma ali v tujini, na tem ali onem mestu, vedno je bil podpornik in zvest pristaS slovenske politike, one velike politike, ki ima samo en cittj, da utrdi našo državo in v nje* omogoči slov. narodu čim večji napredek. J« pa dr. Pi;amic tudi globoko veren kaMičau ki to svoje prepričanje tudi javno izp iveduje
Z vso iskrenostjo pozdravljamo dr. Pita-mica na njegovem novem mestu im z globoke hvaležnostjo se spominjamo Nj. Vel. kralja, ki je to imenovanje izvršil.
Led je prebit, možje sposobnosti zavzemajo njim pripadajoča mesta.
Katoliška časnikarska agentura
Kakor poroča »Semaine rsligious de Pa ris«, se bo v kratkem uresničil načrt kardi nala Duhoisa o ustanovitvi katoliško časni korake ajreuture
Oviran železniški promet
Delovni čas v uradih
Alzaški problem
Pariz, dne 31. januarja 1929.
Slovenska banka
Izjava konkurznega upravitelja Slovenske banke g. Niče Kovačeviča
Alzaško vprašanje je znova izbruhnilo na dan z vso svojo silo in tudi z vso svojo bridkostjo. Zadnja tri leta se je pojavljalo kot kronična bolezen brez znakov življenjske nevarnosti in za katero misli vsak zdravnik, da j<> je upravičen zdraviti. Danes je kriza postala tako preteča, da je po.rebno, da se iz-Sisti in da se zdravljenje preda v roke specialistom. Po desetih letih tavanja in pada-rovanja, je to za Francijo bridko spoznanje. Simpatije ji od strani našega naroda ne manjkajo kakor tudi želje ne, da bi našla v pravičnem proučevanju težav v Alzaciji in v pravični rešitvi ono notranjo solidnost, katere si želimo pri dobrem prijatelju.
Predsednik vlade je včeraj v prvem delu j svojega velikega govora o Alzaciji in proble- : mih, ki so vezani na to ime, podal s številkami v rokah dokaz, da Francija za svoje nove porenske dežele ni bila mačeha, osobito kar se tiče gospodarskih ugodnosti, gospodarske opore in socijalne pomoči. Francija je 1 dala Alzačanom dve milijardi frankov, da so si revalorizirali svojo marko, Alzačani so dobili najprvo in pred vsemi drugimi izplačano vso vojno odškodnino, z ugodnimi trgovskimi pogodbami s sosednimi državami in osobito z Nemčijo samo se je alzaški industriji omogočil žilav pokret in zdrav razvoj, ki je izbrisal vsak najmanjši sled o brezdelju, ki je drugod sekalo tako globoke rane v gospodarsko življenje narodov, Francija je dala 95 odstotkom vseh alzaških občin električni tok in vse, kar je z njim v zvezi, razširila železno omrežje, zvišala plačo vsem uradnikom in državnim nastavljencem nad nivo notranjih plačilnih tarifov. Vse to je samo dolga vrsta dobrot, ki so se v desetih povojnih letih iztekale v porenske dežele. Človek se čudi, da je kljub tem dejstvom, katerih nihče ne za-nikuje, nezadovoljstvo vendar le raslo in do-vedlo do kritičnega položaja, ki je te dni našel svoj odmev v francoskem parlamentu.
II.
Herriot-ova vlada je izzvala prvi val nezadovoljstva leta 1924. in sicer nezadovoljstva v javnosti znanega. Morebiti se bodo reformatorji, ki so prišli na vlado 11. majnika 1924 branili pred tem očitkom, češ, da so le hoteli služiti patrijotični misli popolnega ujed<nje-nja novih provincij s staro domovino, dejstvo vedno ostane, da je pod njihovo vlado odpor izbruhnil na beli dan ter dobil definitivno obliko »alzaških zahtev«. Potem so se vršili razni pomirjevalni akti, od strani centralne vlade in od strani lokalne administracije, vmes senzacijonelni procesi proti alzaškim voditeljem, ki so nehali nted petjem Marseil-leise in patrijotični mi vzkliki. Zatem neprevidno izzivanje političnih krogov, inkvizicije, preiskave, zapiranje, odpuščanje iz državne službe vseh onih, ki so udeleženi pri »avto-nomističnem« pokretu, zatiranje časopisja v nemškem jeziku razpuščanje občinskih svetov, vrsta vznemirjajočih ukrepov od strani vlade, ki so dosegli le ravno nasprotno. Vse se je zopet končalo v znamenitem procesu v Kolmaru leta 1928, ko so se avtonomistične stranke pozvale pred sodnijo, da se zagovarjajo proti obtožbi veleizdajstva. Proces se je zopet končal na klavern način, ker se veleizdajstva nikomur ni moglo dokazati. Nato so prišle državnozborske volitve, ki so stare pa-trijotične stranke popolnoma razcefedrale in poslale iz osvobojenih provinc celo vrsto avtonomističnih poslancev v francoski parlament. Dvema poslancema Ricklinu in Rossu se mandat ni priznal; nove veli.ve so se razpisale. ki so potrdile le verdikt prvih.
Poleg tega in spričo te alzaške tragedije se je pa veliko časopisje v notranjosti Francije obnašalo nevredno. Dolgo časa sploh o tem vprašanju ni hotelo pisati, in ko je "bilo prisiljeno, ko so imenovani procesi dali problemu senzacijonelen značaj, potem se je žur-nalistika sicer podala na študij vprašanja s pomočjo anket, ki so jih vršili ali neiskreni ljudje ali pa taki, kateri sploh pojma niso imeli o alzaški duši.
III.
Za nas ni nikakega dvoma, da bi bilo veliko časopisje z iskrenos.jo več doseglo kakor pa procesi in pa parlamentarne interpelacije.
Spričo dejstev, ki jih je naštel ministrski predsednik in ki resnično govore v prilog centralne vlade v svojih odnošajih z odrešenimi provincijami, ostane dejstvo, da je položaj danes bolj kritičen kot pa je bil kedaj preje. Zakaj? Zato, ker se rešitve alzaškega vprašanja ni nikdar postavilo na pravo stališče. Na dnu nezadovoljnosti je strah, da narod izgubi vero in da izgubi svoje tradicije. Duša se ne da odkupiii z gospodarskimi ugodnostmi. Ko se je Francija približala Alzaciji in jo hotela v iskreni ljubezni privezati nase, je ta Francija pozabila, da je treba dvojne geste: skrbeti za materijalni dobrobit odrešenih pokrajin in varovati ob enem njih duševne zaklade. Vera in ljubezen do materinega jezika, do tradicij, ki prepletajo versko in kulturno zgodovino alzaške rase, to so stebri,
—m balo,« ia oc7iHann ^ivtfonic AlTn^nnov
li u i1h.viv jv	--------- —	' - " —------- "
Dolgo se je domišljevalo, morebiti nalašč, morebiti iz pregrešne nevednosti, da je Alzačan sam aase, zaprt vase le zato, ker hoče biti v
N« odprto pismo, priobčeno v Jugoslaven-skem Lloydu« aa naslov ministra pravde dr. SrskiCa s strani upnikov Slavensk« banke, je odgovoril konkurzni upravitelj g. Ivica Kovačevi« v
»Novostih« z izjavo, ki jo v informacijo slovenske javnosti objavljamo dobesedno. Na odprto pismo odgovarja g. Ivica Kovačevič takole:
»Naravno, da ne morem nič imeti proti temu, če vsak zahteva zaščite in pomoči, kjer ve in more, vendar pa se mi zdi, da ni bilo nepodpisanim vlagateljem do tega baš posebno mnogo, ker bi morali sicer podvzeti druge nujne korake in drugod; zato smatram, da sem dolžan in pooblaščen, da na to odprto pismo javno reagiram. To moram tem bolj storiti, ker je odprto pismo sestavljeno tendenciozno in z očitnim namenom, da z navajanjem izmišljenih in svojevoljno postavljenih konkurznih stroškov zavede v zmoto i javnost in gospoda justičnega ministra in zato moram kot konkurzni upravitelj Slavenske banke objaviti v pomirjenje javnosti gola dejstva, dočim je ju-stično ministrstvo dobilo že preje od pristojnega sodnega stola o stanju konkurza podrobne informacije.
Najprej konstatiram, da sem od dne 9. maja 1928 za vodstvo tega ogromnega konkurza, kateremu sem posvetil vse svoje delo, dobil do danes predujm v znesku 400.000 Din,
dočim sta mi soglasno odobrila za izredno ugodno prodajo palače (za 9,000 000 Din), kar je samo moja zasluga, upniški odbor in upniiki zbor soglasno nagrado v znesku 300.000 Din. Na tej skupščini je bilo prisotnih nad 80 odstotkov upnikov Slavenske banke.
Dosedanji stroški upniškega odbora, ki je imel blizu 90 sej, znašajo 527 000 Din, katera vsota z ozirom na dejstvo, da je trojica od njih iz Ljubljane, seje pa se vrše v Zagrebu, in ker so člani upniškega odbora odvetniki ter z ozirom na činjenice, da so trajale seje po več ur in da so se na njih reševale stvari zelo težke in zapletene prirode, ne nagraja niti primeroma izdatke in delo upniškega odbora. Uračunajoč sem pokojnemu dr. Antonu Horvatu izplačani honorar,
dočim je proti posebni nagradi v znesku od 150.000 Din vložen ugovor,
ni niti govora o tem, da bi dosedanji stroški konkurza, namreč upravitelja in upniškega odbora znašali preko 5 in pol milijona Din, kakor se to naglaša v omenjenem odprtem pismu.	* r ■
Moram tu naglasiti, da je konkurz Slavenske banke edinstven v naši državi, a tudi daleč izven njenih mej.
Edinstven po svoji zapletenosti, po svojem mnogovrstnem poslovanju, ki se je vršilo na petih raznih pravnih področjih, pa je zato v resnici bilo potrebno mnogo truda in znanja ter volje in dela, da so 'se vsi ti posli likvidirali in da se je realiziral ogromen del kon-kurznega premoženja, in to v primeroma tako kratkem času, kakor se je to zgodilo v tem konkurzu. Vsak dobro misleč poznavalec teh razmer mi bo brezpogojno pritrdil.
Zlonamerno se v odprtem pismu navaja, da je znašala konkurzna imovina okoli 280 milijonov Din, dočim da jo je konkurzna uprava realizirala komaj s 37,000,000 Din. Dejstvo pa je,
da so aktiva Slavenske banke po poročilu strokovnjakov znašala 111995.717.83 Din, pasiva pa 209,707.289.15 Din.
Če bi znašala imovina teh omenjenih 280 milijonov Din, potem bi proti pasivi od okoli 20C.000.000 Din ne bi bilo niti treba otvoriti konkurza. Toda ta imovina od okoli 112 milijonov Din je cifra samo knjižne evidence, ki je kot taka izvedena v knjigah Slavenske banke. Evo dokazov:
Nepremičnine so bile izkazane s 16,942.560 Din, dočim smo jih mogli komaj realizirati
za nekaj nad 11 in pol milijona Din.
Jugoslavenska industrijska banka in Sardina v Splitu
sta dolgovali blizu 11,000.000 Din,
pri realizaciji pa smo prejeli komaj 3,600.000 Din. Industrijsko trgovsko d. d.
je dolgovalo 6,803.860 Din
(samo podjetje kot tako), dočim smo prodali
svoji hiši svoj gospodar, ker se smatra za bolj metodičnega, za bolj discipliniranega, za bolj delavnega kot so pa drugi in da je njegov lokalni patrijotizem izšel le iz teh ozkosrčnih potez njegovega značaja. Zakaj se pa ni hotelo razumeti, da je Alzačan videl v francoski administraciji »lajika«, ki hoče narodu dati belega kruha v odkup njegove duše?
Če se hočejo razpok line, ki so se brez dvoma pokazale, in ki »o povzročile nevarno infiltracijo antlpatrijotičnega mišljenja, popraviti, se bo treba ozirati predvsem na ver-sko-etične ozadje alzaškega problema.
Vaš dopisnik je prehodil mnogo alzaških
In laroiuliih liralati Sni o* tia uli mnnon
— -------..... .....p... —i — -j- ---- ——e"
naše slovenske krvi. Oovoril Je z duhovniki in z lajiki. Povsod se je obžalovalo le, da se oficiielna Francija	razumeti stvari k«.
objekte za 2,000.000 Din. Dolg Železnog rudnika in topilnice v Topuskem
mala 13,974.509 Din,
a z realizacijo smo dobili skupno 2,000.000 Din. Dolg Žitnega zavoda snaša 8,177.348.77 Din, veliko vprašanje pa je, če bomo v korist kon-kurzne mase sploh kaj realizirali. »Vinea« d. d. v Ljubljani ie dolgovala 6,793.810
dinarjev,
ni pa še sigurno, če bomo rešili 1,000.000 Din.
Zahteva konkurzne mase Slavenske banke proti Križevski industriji v Križevcih pri Ljutomeru
v znesku 6,393.676 Din
je plačana s prodajo posestva komaj z 1,000.000 Din; zahteva proti »Transformatorju« v Ljubljani
od skoraj 2,000.000 Din.
je poravnana s 450.000 Din, a ona proti »Alomi Company« d. d. 2 in pol milijona je poravnana s prodajo posesti za 150.000 Din v gotovem.
Spominjam tudi, da so v »imovino« spadali
tudi razni efekti v vrednosti od 65,000.000 Din,
ki so jih strokovnjaki ocenili z okoli 41,000.000 dinarjev.
Med temi eiekti pa so se v polni nominalni vrednosti vodile delnice»»Koranita«, »Topaska«, »Žitnega zavoda«, ki so bile že takrat brez vsake vrednosti.
Tako mora biti vsakemu jasno, da je z ozirom na tako stanje stvari bila v resnici pomembno delo današnje uprave, da je zbrala gotovino 27,000 000 Din, med tem ko je izplačala nad 6,000 000 Din konkurznega dolga upnikom prvega razreda.
Upniški odbor je po svojem načelniku na zboru upnikov v Ljubljani razložil vse stanje konkurzne mase, strogo ocenjujoč postavko za postavko, ne morda radi tega, da proži pomožno roko upravnemu odboru za ponudbo nagodbe, a še manj zato, da se to ajegovo poročilo samovoljno krivo tolmači, pač pa zato,
da pokaže, da je prišla doba, da se konkurz konča,
a ne, da zaradi realizacije likvidne desetine milijonov dinarjev traja konkurz še naprej in s tem tudi novi stroški za konkurzno maso, ki so v vsakem in tudi najbolj enostavnem konkurzu precej znatni, a kaj šele v tako velikem konkurzu, v katerem so pa ti stroški še vedpo zelo daleč od pravljičnih zaslužkov, kakor se to govori v odprtem pismu.
Upniškemu odbora in meni kot kon-kurznemu upravitelju se ae more in ne sme šteti v greh, da se proti krivcem poloma in konkurza Slavenske banke ni postopalo.
Meni — pa tudi javnosti — je dobro znano,
da so poizvedbe bile započete in da so strokovnjaki pričeli izvrševati očivid. katerega so radi proračunske nemožnosti kazenskega nadomestila sodnega stola v Zagrebu morali ustaviti.
Nihče pa ne bo zahteval, da bi morala konkurzna uprava plačevati tudi za sodno strokovno poročilo predujm, dočim se državna oblast ni smatrala poklicana, da ona krivce prime za ta polom z vsemi svojimi sredstvi.
Apel odprtega pisma v tem pravcu bi smatral vsakdo za razumljiv in dobro mišljen ter bi imel tudi ostati samo pri tem, dočim naštevanje »pravlji{hih zaslužkov«, ki so še v zraku, daje slutiti, da je bila oškodovanim vlagateljem bolj pred očmi »zarada«, kakor pa interes vlagateljev in kazensko preganjanje krivcev poloma Slavenske banke. Mirne duše morem trditi,
da se bo kljub vsemu temu konkurz Slavenske banke končal za upnike mnogo ugodneje od vseh konkurzov, ki so v sedanji dobi zadeli vlagatelje in upnike.
Upniškemu odboru in meni je glavna skrb, da bo — če pride do nagodbe z ravnateljstvom Slavenske banke, ta takšna, da jo bo mogel upniški zbor sprejeti.	'■'
V Zagrebu, dne 2. februarja 1929.
Ivica Kovačevič,
odvetnik in konkurzni upravitelj Slavenske banke.
koršna je.« Očita se nam brezdomovinstvo, nehvaležnost, protifrancosko mišljenje, lju-bimkovanje z Nemčijo, kadar mi govorimo samo o veri in o našem jeziku. Vrže se na nas plašč nepatrijotičnega delovanja in politične odijoznosti, blati se nas g podkupljivostjo, očita nemški denar, kadar mi ne zahtevamo kot pa samo, da se nam obvaruje vera in naš jezik poleg državnega. Tako so nas prisilili da moramo molčati in s strahom v srcu gledati, kako se naša mladina spravlja «b vero v znamenju patriotizma.« Tako mi ie tožil zaslužni duhovnik velike župnije ob meji sar-skega teritorija, ln vendar si od teh tako na-
najln« • ravnnjavansk u .imnalilnlj, karijmv
ne ieli niti eden nazaj nemškega režima. Niti eden. Saj se je sdrutenje ivriilo v prekipe-vanju veselja in giajenosti. Sai ie Aliaeiia
Jagoslov.-itatljanska pogajanja
Rim, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Pogajanja med Belgradom in Rimom za novo ureditev razmerja med obema državama so zopet zaostala, kalor se zdi, iz neznanih vzrokov. Italijanska vlad« postavlja hladen demanti nasproti optimizmu, ki ga izražajo belgrajski listi.
Rimsko vprašanje
Rim, 4. febr. (Tel. »Slov.«) Danes se jo zelo govorilo o tem, da bo rimsko vprašanje prav kmalu rešeno. Zagotavljalo i<e je celo, da se bo slovesni akt sporazuma praznoval 12. februarja, na dan papeževega kronanja, kar pa ni verjetno. Verjetno je, da se ne bo raz-pravljalo o »rešitvi« rimskega vprašanja, temveč o konkordatu. Začetek pogajanj o kjn-kordatu bi pomenja! sam, da italajinska vlada molče priznava suverenost papeža na vatikanskem ozemlju, kakor je obstojala v času zasedbe Rima in plebiscita. Gotovo je toliko, da se vedno bolj množijo vesti o skorajšnjem raz. čiščenju razmerja med obema Rimoma.
Obrtniki sestavljajo spomenico
Belgrad, 4. februarja. (Tel. >Slov.<) Vse gospodarske organizacije v naši državi so se pokazale v preteklem tednu zelo aktivne. Ni sejah so obravnavale predloge za spomenico, ki se naj v novem stanju vzame za podlago za izboljšanje naših razmer. Trgovska, obrtna in inženjerska zbornica so to spomenico že izdelale. Nekatere so jih že objavile bodisi v celoti ali v izvlečkih.
Drobne vesti
Semacionalen proces v Belgradu. Pred
belgrajskim sodiščem se je danes pričel eden največjih procesov v naši državi. Pred sodišče je prišla znana afera angleške trgovinske banke s ponarejenimi pismi na vsoto 11,316.000 dinarjev. Ta bančna afera s popolnoma kriminalnim ozadjem je zainteresirala ves Belgrad, bankirje, pravnike in kriminalu te. Obtoženih je cela -rsta vodilnih uradni-iov angleške trgovinske banke in drugih oee>v Proces bo trajal več dni. Vanj so zapleteni najuglednejši belgrajski krogi.
V pravosodnem ministrstvu se pripravlja načrt zakona za izvedbo kazenskega zakonika. Kazenski zakonik bo stopil v veljavo obenem s kazensko pravdnim redom. Prav tako se izdelujeta zakon o osrednji upravi in zakon o urad-ništvu. V kmetijskem ministrstvu je dogotov-ljen zakon o vodnih zadrugah, ki bo veljal za celo državo.
*
Vihar na črnem morju. Po poročilih ii Carigrada je izostal ruski parnik »Krasnyfkd«, ki ima n& krovu Trockega. Na Črnem morju divjajo silni viharji, ki so razbili mnogo ladij.
Plastiras pred izrednim sodiščem. General Plastiras in drugi voditelji revolucije iz leta 1922 se bodo morali sedaj radi izvršne smrtne obsodbe nad voditelji monarlmtov zagovarjati pred izjemnim sodiščem.
Napetost med Grčijo in Turčijo. Grška vlada bo radi nepopustljivosti Angore v gr-ško-turških pogajanjih in radi prizaaevaujk Turčije, da bi čim več Grkov »dslranila iz Carigrada, storila v Angori energ.čne korake in eventuelno revidirala vse svoje postopanje nasproti Turčiji.
Za šefa generalnega štaba italijanske v o j. ske je imenovan namesto odstopivšega generala Gualtierija general Bonzani.
»Slovenska Straža« v Ljnbljani vabi vse člane, da čimprej obnove članarino, ki znaša samo deset dinarjev. Številka poštnohraniL.ič-nega računa 11.827.
Borze
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 87.30, Wiener Bank. verein 25.20, Bodencredit 10925, Creditanstall 59, EscoinptORes. 23.G0, Zivno 140.50, Slavonia 0.60, Sla. vex 12.50, Mundus 190.75, Alpine 41.15, Trboveljska 58, Kranj. ind. 36, Leykam 9.20, Rima Muranj 118.20.
Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.48(va. luta) 12.455, v Londonu 276.25, v Newyorku 175.50, v Pragi 59.35.
Budimpeila. Tendenca: zelo čvrsta. Pšenica« marec 2R26—25.85, zaklj. 25.33—25.34, maj 26.04 do 26.15, zaklj. 26.13—2614, oktober 25.98—26.14, zaklj. 26.13—26.14; rž: marec 23.20—23.36, zaklj. 23.34-2356, maj 23.94-24, zaklj. 24.12-24.14, oktober 23.80, zaklj. 23.95—23.98; koruza: maj 28 00 do 28.62, zaklj. 28.58-28.60, julij 28.58, zaklj. 28.55-28.57.___
Dunajska vremenska napoved. Jasno, hud mraz zjutraj, posebno v srednjih Alpah. Podnevi nekoliko milejše.
vzradoščena prišla nazaj k svoji materi. Saj je duhovščina, kateri se danes očita »plačani klerikaliiem« pod pruskim režimom stanovitne branila francoski značaj teh provinr. Samo, ako hočemo, da bo ljubezen med dvema bratoma trajala, problem je vedno isti in se povsod ponavlja, potem mora ljubezen bk' naslonjena na medsebojno spoštovanje.
In če se hoče imeti ljubezen alzaške rase, potem se mora spoštovati njene duševne zaklade. Kadar bo francoska vlada razumela to in kadar bo to spoznanje dobilo praktično ob-liko v konstituciji, potem bo alzaško vprašanje zginilo iz sveta brez duha in sluha. In to
v vabaMa otnm Franriio na&o nritatatiiM in
-----. —	-	r*-	iu
v razočaranje nekaterih agentov onstran Rena, ki mislijo idejni boj izrabiti za politična namene.