Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto - • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ■I Li The largest Slovenian Daily fa' the United States. lined every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* TSLSTOK: CORTULKDT 2876 NO. 146. — ŠTEV. 146. Entered m Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress oX March~ ^— w NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 23, 1926. — SREDA, 23. JUNIJA 1926. 1879. TELEFON: 00BTLANDT 8876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV, IZ DELAVSKEGA SVETA Angleški ministrski predsednik Baldwin namerava podaljšati delavni čas premogarjev. — Tozadevni zakonski osnutek je bil vložen v poslanski zbornici. — Protest čeških komunistov. — Duhovniške plače. LONDON, Anglija, 22. junija. — Angleška y!ada je zabranila prihod holanskima delavskima voditeljema, Edo Fimmenu in Vaan Oudegeestu, ko sta se hotela napotiti semkaj, da se udeležita mednarodne strokovjie konference, ki se peča z .vprašanjem izseljevanja. Fimmen je predsednik mednarodne zveze transportnih delavcev, Oude-jgeest je pa voditelj holandske strokovne zveze. Na vprašanje Arthur Hendersona, zakaj ne puste delavskih voditeljev v deželo, je izjavil minister za notranje zadeve Hicks, da sta se skušala tekom zadnje generalne stavke vmešavati v angleško trgovino. Parlamentu je bila predložena predloga, ki določa izpremembo obstoječe postave, da se zviša delavni čas premogarjev od sedem na osem ur. Potom te predloge bo skušal ministrski predsednik Baldwin končati stavko premogarjev. Baldwin predlaga, da naj se podaljša delavni čas, da pa naj trajajo še naprej obstoječe mezdne lestvice. Pre-mogarji so ostro nasprotovali predlogi in vsled tega je pričakovaiti vročega boja v poslanski zbornici. Tudi če bi bila predloga sprejeta, ni s tem še rečeno, da bodo premogarji sprejeli podaljšani delavni dan. I ajnik premogarske unije Cook je naslovil na lastnike premogovnikov svarilo, da bo poklical varnostna moštva iz rovov, kakorhitro bodo lastniki premogovnikov izrabili navzočnost teh moštev za to, da spravljajo na dan premog ter zlomijo s tem stavko. Komitej mednarodne premogarske zveze se bo sestal v sredo v Londonu, da razpravlja o gotovih predlogih za podpiranje angleških stavkujočih premogarjev. Do živahnih spopadov bo najbrž prišlo v petek, ko se bodo sestali predstojniki v strokovno linijskem kongresu zastopanih organizacij. Ta konferenca je bila sklicana, da se natančnejše preišče vodstvo generalne stavke ter nato sledeče razve-ljavnje povelja za generalno stavko. Obdolžitve, katere je ponovno dvignil Cook proti desnim voditeljem strokovnega sveta, da je pomenjala njih akcija direktno izdajstvo izvršeno nad podrejenimi delavci, bodo tvorile brez dvoma jedro debat. Voditelja premogarske organizacije, Cook in Smith gotovo ne bosta molčala. V njih izvajanjih jih bodo podpirale še nadaljne organizacije. PRAGA, Cehoslovaška, 22. junija. — Do burnih protestnih prizorov je prišlo včeraj v češkem parlamentu tekom debate glede plač za katoliških duhovnike, ki dobivajo, kot v večini ostalih evropskih držav, plače od države. V pričetku debate so pričeli komunisti prepevati pesem, ki je satira na delovanje duhovnikov. Pozneje je prišlo do dejanskih spopadov, v teku katerih so navalili komunisti na ministrske klopi ter potegnili poslujočega predsednika z njegovega sedeža. Nato je bila poklicana parlamentna straža. Pod njenim varstvom so sprejeli pristaši vlade predlogo glede duhovniških plač. Glasovanju pripisujejo velik pomen raditega, ker je prišla do veljave novo stvorjena češko-nem-slca koalicija. Vladni organ opisuje glasovanje kot "prvi praktični poskus, da se odpravi okoreli sistem koalicij po narodnostih." Po premaganju par težkoč bo prihodnji češki kabinet vseboval nemške in češke člane. PAPEŽEV ODPOSLANEC IN KARDINAL - HAYES mmm a UNOCRWOOO t UNDIKWC6B. N V. Xa Eulta-ristieni kongres, ki se vrši v Ohicagu, II!.. je po*l®] papež svojega posliuica, kardi nala Bouzana (na levi). Xa desni jo newyonfiki kardinal Hayes. Nova izzivanja v Garfieldu, N. J. V Garfieldu so vprizorili .podjetniki nove provo-kacije stavkujočih tekstilnih delavcev. — Botany uradnik se zavzema za vmešavanje šerifa. Minimalna plača za ti več pozornosti plačam hipnih n«*ižbnos stavkar-vki ko m hej, -o «e zbrali mošk/i in ženske v GarfieiUlu, kot je njih pravica, ko jih je hotfla *po!ljeija na povelje župana s salo razpršiti. Stvar is«' je tikala povsem naupra vičenejja napada. Ko so policisti planili na množico, jim je bila na poti neka ženska, ki je imela pri sebi tri male otroke. Žensko so policisti najpadli ter jo z otroci vreid od ved H v patrolnem voz«. Ta drzni in brutalni nastop poli cije je »seveda od!o/no senatu. Generala Lassiterja smatrajo odgovornim. Odstop gen. Hallerja. VARŠAVA, Poljska, 22. jun. — Predsednik Koscicki je sprejel domki jo generala Josepha Hallerja ter generala grofa Szeptyckija. Gemera»l HaJller je stal Tia -cela poznanjskih čet, ki «*> nekaj easa pretile, da bodo « silo nassrtoprle proti režimu, 'katerega je ustanovil maršal PLlsindski. WASHINGTON, D. C.( 22. join. Vlada republike Obile je objavila včeraj potom svojega poslanika izjavo ,v katetri tsmatra generala Lassiterja, člana Taena-Arica iple-biseitne komisije odgovornim za to, da ni pmšel ob plebiscitu v vporno ozemlje in da so bila po-gaja.nja tl* Mi iMtitiiiiilMflniilli I Marjif ta 47 Matov. —i GLAS NARODA, 23. JT7N. 192S I pride enkrat k meni da se bova vfeaj spoznala. I Sedaj moram sporočiti tudi žalostno novico, da je 2. j*inija 1926 ubilo tukaj ri Ma4ovž »roftini, katerega ni blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-I hi,° tem *asu' Po ma,em kor, proximo, da se nam tudi prejšnjo bivaliiče naznani, da hitreje '°ddihn se P«rf,ovira ^ njegove ____najdemo naslovnika. ! *elu' m ^ P0*13"1 Fwrtk Nova- ... T . . J. _________, ka, katerega dobim doma. Pri- •G L A S N A E O D A", 82 Cortlandt Screet, New York, N. Y. DRUŽI Ij-azno nu je razkazoval svojo farmo. Ima vse v pravem redu, -samo škoda, da Fr. Novak ni prav trdnega zdr:avija kn izato ima svojo le|Hj farmo na prodaj. Xato se «po-| slovim od Novaka in po petih mi-|i:utaJi «e ustavim na Frank Žur-' manovi farmi, pri katerem je bi-!la na obisku tudi Mihael Prazni-žena. Žurman mi je poka- vim od njega, ko me pride moj ^in Tone klicat naij se wnem takoj domov; so me obiskali iz Center, Pa. H rov at o vi. Jvo pridem dom-ov. v veliko Veselje zagledam Hrovatovo famlli-jo, njega, njegovo ženo mlado \ nobeni vojni, v Stari ali moderni, niso pravice člo- bčenko in njegovega sina. Skoda era list va prišle V poštev. |da ni nam ča* dopuščal, da bi bi- v vojni govoriti o pravici je bedasto, ker je vojna že 7» n pose bi višek in krona krivičnosti. n< vod. kakoršaiega Siovenci in dru-jii graduant vtšjv* šole). ,Zelo nege narodnosti še niso doživeli-v srečna /e bila Mrs. A. Mejak. 10. 1?M-letnem obstoju mesteca Am- junija, ko je stopila pregloboko bridge, ki rstcje od 25 do 30.000 ker -«110 pokopadi Mrs. kem ko-t.ičikiu. da ibi se na»pisak>., Leno Ernest, roj. Re*ek, članico pa da dam prostora tudi drugim društvo Mauija Čistega Spočetja. ilopUom. moram prenehati. Se pa >t. 85 K. i?. K. J. Ker nas pa smrt zop<»t kmalu kaj oglasbn. "prikrajša na enem koueu. nas ro- Tebi vrli list G>las Naroda, že-lim mnogo uspeha in naročnikov. jeuice obdarijo na drugem. Tako so pri dilužmi in tajnik 1 Želim ipa tudi, da nam vedno pri- (društva .sv. Alojaija .T. S. K. J. naša* do.«tfi ivovic iz stare domo-jMax K raged j u dobidh 12. junija dolgo časa -skupaj. Po parur-nem pogovoru o danih avtomobilov ibrez posebno najetih 12. Bili so iz bližnjih in daljnih krajev, celo iz Ohao. Pokojnik je bil član drrušt.va žt 41 S. S. P. Z. in Arbeiter Unter-stiitzimgs Bund Diit. Xo. 1. h Abridge, Pa. Pri pogrebu so nastopila 3 društva. društvo «t. 33 S. N. P. J. 7. regalijami in zastavami. Pred hišo žalosti je biio na stoli ne izbranega ljudstva soltnnih o-či, ko so videli slavnostni apre- t- vine, katere jako radi <čitamo. Niečleini naročnik Martkn Blažič. Lorain, Ohio. Mesec maj, čas zelenja je za nami. OdevWele so vijolice, tiulfpe, šmamiee, španski bezek; v cvetju so potenke, rožni g-Pin. zgodnje cvetlice kot nagelj, mačehe, marjetice. sirski itd. To vidite o kotli svojih in sosedovih hiš, je pa še do >ti. kar se ne vidi v mestu ali okolici, to je gozd. v katerem so naravne ^lepote, 'ki se same s pomočjo soWa in dev. j a raavijajo. NaVava je n^kaj kratoiega. nepojmljivega. kar si mansikdo želi včasih ogledati ter uživati. Ker pa sam o r.nubačev in svatb. Zedimo vsem zdravje in Srečo Pozdrav! Vida Kumse. S pota. Pred kratkim so pttirefdili Hrvatje t Sheboygan, Wis., šaljivo igio v "V haremu". Igra je vzeta iz zgodovine, ko je naš ruuod preganjali kruti Turek. Mi smo i'ili sploh vedno zatirani. Ko smo se Turka ianebili, so prišli drugi na vmfro. Precejšen dol našega naroda teptajo Ita/liijami v sedanjem času. Prireditev se jc vršila v dvorani rojaka Fludeimika. Igralci >?o izborno rešili svojo njiilogo. Posebno nami je uga jal »prizor, ko so žene, oblečene v fine turške obleke, z vodile svoje može za nos. Slovenci v Šhebovganu precej napredujejo. Odkar je ^tinnesota pričela 7. odprtimi rudniki ter se ootlzemski n-ml»iiki zapirajo, se st-. lije ljudje v vse kraje. V Shebov •;anu .je mnogo rojakov, ki imajo lepa posestva, nekateri pa u-7X»rne kmetije. V družbi svojih ožjih rojakov Planincev »sem obiskal Mr. Škvančo na farmi, kjer mi je jako ugajailo. Kmalu kaj v*eč o C'hicAgi in o EvharUtičnem kongresu. Matija Pogorele. Novice iz Jugoslavije« Morilec Gradiček obešen raždinn. v Va- bam. ki jih je izvnšil davčni urad jnilc Kudolf Korošec rodom iz Rad-V Varaitlinu je .bil na dvorišču "one- JP ugotovljeno na tamkajšnjega sodnega stola ol>e-; Adamih priznanic da i šen 21-let.ni neomenjeni delavce' ok-°lli 330.000 Din., svo- Anton Gradiček, ki je pred mese- .ta Pa ^ narašča, k^r še vedno ci umoril Adolfa Lampla. sek^e-il'rifflasajo stranke :: novimi pri st.ra nad imetjem bwi*ona Oskarja /1,anil'{;,ni- ki soglašajo 7. glav-Pongratiza, zaito, (lva dnevnika. CJavne- fika.-iji ost ail povsem miren. Obe- na P dni izi°r'ii <1en«r glavni blagajni. ter tajni dnevnik, v katerega je pri vplačevanju davkov ro"-110 zapisoval plačane svole. LjiuMvo je imelo v njega po- Peter Zgaga jeva. Samomor policijskega stražnika. V Xovem Sadu je ustrelil po- licijski stražnik Boža NediČ. Po- l'°,nn zaiujvinje in nihče ni niti gnal si je kroglo v usta in ostal r'a.i,1,an.j >'ii,mil. vot n tnjne?'1 dnevnika v glav-zaradi nc-kega prestopka nn lle?a pa ^ Korošec zmanjševal .straži. pvote. kakor .>e hotel, tako da je 1 imel pri rzročevanju denarja plav-Otroški jok preprečil smrtno ne- 711 ^gajni vedno knjige v redu. srečo. Xa vogalu Ril oljske in Poinča-"ejevH- ulice v Beogradu se je ponoči zrušita enonads-t.ropna hiša. Polog te hišo so kopali temeilj za nevo poslopje in pri tem podko- . pali zid sosednje hiše. ki je vsled 111 nokl tesa postala labilna in s«? je zrušila. V hiši ?o stanovale tni sitrain-ke. vendar — na ^sre«o — ni nikdo ponesrečil. V kritičnem času. ko Ko je odšel 7. maja nr» 20-dr.ev-ni dopust pa sio prišli kmalu r.n .«-!ed njegovim poneverbam. Pri kontroli blagajne so našli zavarovalno pok -i°kal in zbudil master. ki je opazila nevarnost in sk'dcala bolj zabavno in se še ločiti ne hote mogli Lz dvorane. GotovO (povprašate. kaj takega (bodo pa ime-*i?! Rada vam 'bi .povedala, pa se Se ^ 7 Proznim bojim, da zsveido, da sem njih šepetanje slišala. Kar na semenj pri-lite c.a(gotovo in sami Ke načndi-fe, kaj Mse si zmbdijo. Saj veste, da tjno v 20. stoletju in age«.tje • edino ikaj r.oveiga pi inesejo nci o-gled. Ne smemo soseavo (party) v mali dvo-*aake govore veasi reomico, včasi neresnico, ko* vsi drugri ljudje. Zadnjič sem* silišal eno. ki je trašaio ^iaigiaia. Povedala je nekaj takega, 'kar sploh ni mo-goee, kar ni nikdar bilo in nikdar ne bo. Slišal sem, ko je pripovedovala svoji prijateljiei: ''.Tako sem bila pa jezna, da še jrovoa iti nisem mogla!" Da bi ženska ne mo^rla govoriti: In posebno takrat ne, ko je jezna. To je največja laž, kax sem jih slišal na svetu. * Poincare je ju 'tirni minivter v francoskem kabinertiiL Poincarejeva zagrizenost je splošno iznana. Kakšna bo j>otem- takem pravica, iki jo bo zaMtop< * V New Yorku je mika šestnajstletna deklica dala zapreti svojega oeetrt in mater eeš. da pijeta in da se ponoči vtaeita. naokoli. Ce je res tako, kar je hči povedala sodniku, sita tak oče in talka mati vredna vsega olxsojanja. Pri tem je pa treba še nekaj druseera pomMiti. newyoirake ječe in kaznilnice bi bile nabito polne, če bi dali ne\vyoršk 1 ^tariši zajweti vse one šestam j^t in sedemnajstletne hčerke. ki pijejo, lkade in se ]>onoči vlačijo naokoli. * Takoizvnna visoka družilia je vzonia v vseli ozira h. Ko .se je pred kratkim pral o nmaizano j^eiilo neke ne\vyorške bogat ink e pred «odie^em, .se je dognalo, da je najela posebne detektive. ki >0 ji apioti poročali, če jo je njen mož izaileeoval in se skušal tem rcalezovanjam 1]prepričati kakšne Ijnbimee in koliko ljubimcev ima. * Včasih pride ka\k poifnik v na-še nredništvo ter pravi: "jZgago bi rad videl". Jaiz ise nikomiir ne izdam, peniavada me pa izdajo mo-| ji tovariši. 1 Obiskovalec me zaondeno meri o«l vrha do tail. Slelienni je prese-jnečen. Nekaterim ne ugaja moja ^s»lai'ovt. nekateri bi me radi imeli plešastega in obritega, in eden mi j je enkrat colo reikel v prisit ni Ijub-ljanščini: — Hudiča, sin pa mi-j Slu, de's far, ke tku Kuverta pu-se je postavil predme in ko me je vsega obgile-dal, se je nezadovoljen obrnil v stran rekoč: — "Sem mislil, da s: bolj špas^en kot si . . * Ameriško »eaSsopisje jako dosti piše o Fordu in (njegovih izdelkih. Neki newyorski dne\nik objavlja že dva meseca posebne članke o Fordu in njegovi tovarni. Pred krtakim je odpotoval Fordov sin Edsel v Evropo, da prouči taimošrvje inditstrijiailme raizme-re. Svojemu očetu je brzojavno sporočil: — Tukaj «0 krasne prilike Kolikor sem mogel dosedaj spoznatti. hoče ime.ta vsak E\1rope-jec karo. To je že mogoče res. Res je pa tudi, da hoče imeti karo vsak Amerikanec, fei ima Forda. * Učitelj je viprašal Uičenčka: — Kako je ime tvoji mami? Učenčck: — Moja mami je ime mama. k Učitelj: — Ne, ne, mislim tako. Vedel .bi rad, 'k»iko ji je ime. Kako pravi oče tvoji mami? Učeneek: — Oče ji prarvi: A, to je pa že od sile. Kam iza božjo voljo. si pa dela -tisti dolar, ki sem ti ga včeraj da-H * Včeraj zjutraj je napočilo poletje. V New Yorikm sponVladi sploh nismo imeli. Gorkote ni bilo nobene in tudi moda ni prinesla nobene iapremembe. Ženska moda seveda. Svojeea5tno sta gorko-ta in moda značili prihod polena. Ijetos pa nič. Se predvčerajšnjim 1 bi moškemu suknja prav prišla, jžennkam pa veekno manjka, poleti in pozimi — par inčev do celega jarda. \f GLAS NARODA i (SLOVENE DAILY) - ~ ' - -------T ■ -----« Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank 8akser. president. Louis Benedik, treasurer. Place of buainem of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Borough of Manhattan, New York City. N. Y. "GLAS NARODA" _______" Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list ta Ameriko Za New York za celo leto $7.00 t« Kanado.........................$6.00 Za pol leta .............................. $3.50 Za pol leta..........................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Z« Utrl Uia ................ ....$1£0 Za pol leta_________$3 50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 4,Glas Naroda" izhaja vsaki dun izvzemsi nedelj »n praznikov. | Dopisi brex podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- J kor, proAtmo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ! najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. | _____Telephone: Cortlandt 2876- SJ IV U 1 V Siriji delajo Francozom Druži velike preglavice. Ali pa narobe: Francozi Druaom. Druži so bojevito pleme; ljubijo svojo domovino ter m* poslužujejo pri izvajanju te ljubezni precej balkan-:-kili metod. Dokler so Francoze mlatili, je bilo vse le-po in pošteno. Ko je pa drugačen veter zapihal in ko so jim začeli Franoozi sedati na tilnik, so se obrnili na Ameriko za pomoč. Njihov poziv in prošnjo je objavila neka ameriška časnikarska agent ura. V prošnji navedena dejstva so najbrž resnična in dobro utemeljena: Francozi nimajo v Siriji nobenega opravka; Francozi ravnajo nečloveško s svojimi jetniki; Francozi v vojni ne v]M>števajo temeljnih pravil človečanstva itd. Vse obdolžit ve so resnične, izvzemši zadnjo, glede pravic človečanstva v vojni. V nobeni vojni, v stari ali moderni, niso pravice človečanstva prišle v poštev. V vojni govoriti o pravici je bedasto, ker je vojna že hamnposebi višek in krona krivičnosti. Amerika se ne bo vmešavala. Francozi morajo najprej Ameriki plačati svoj dol«r. Z nekaterimi dolžniki je treba imeti veliko obzirnost, po>cbno s Francozi. T pni k se ne sme brigati za njihovo početje, pa če je pošteno alf ne — poglavitno je, da redno odplačujejo 111 končno poplačajo. Do tistega časa je pa še daleč, daleč. Do takrat ue bo o Druzih najbrž nobenega sledu več. In upati je, da bi bilo že vsaj do tedaj tudi konec irancoske imperijalistične politike. LAŠKO DIVJANJE Italijani hočejo s silo zatreti slovenski živelj na Primorskem. Tam bivajoči slovenski narod so že gospodarski uničili. Slovensko inteligenco so pregnali. Starina se je udala večji del v božjo volj ter v faši-stovske pretnje in obljube. Kdinole mladina je še ostala. Vzeti ji hočejo največji dar — slovensko govorico. Iz šol so slovenščino popolnoma odpravili. Iz cerkev deloma. Toda Slovenci so po naturi in značaju različni od Lahov. Vse Se da prej izpremeniti kot naturo in značaj. Le naj nauče našo mladino laško, samo laško. Je-f.ik, govorica, je sicer mogočna vez, pa ni poglavitna. v Vzemimo Irce. Morda zna vsak stoti par besed svoje materinščine. Značaj Irca se pa ni nikdar prilagodil značaju Angleža. Nad štiristo let so vztrajali in slednjič dosegli svoje. Daj Bog, da bi bilo isto v našem Primorju. 'Poda nekaj naj si zapomnijo fašisti. ^ < e jih naš človek ne bo znal preklinjati v slovenjem jeziku, jim bo pač po laški očital grehe in jih bo po laski preklinjal. Dopisi. Claridge, Pa. vV0je vsakdanje delo. Sedaj .v že < urednik Gla* Naroda: nahajam v svrtji trgovini od 18. Dames vmm po&ljetn naročnino junija naprej, ra Ola* Naroda za pol leta $3.00. V Vašem listu kt. 108 sem «tal bi vam ie poprej, pa ne dopis lz Cla-rid^e. Pisal »a je ne- *amerite, mi ni bilo mmpoee. Sem ki Frank Ur»e. Pi»e. da pozna » r! hudo bolan za ptjuenieo od 21. rlariške razmere, pa mUlim, da aprila, (»a «k> 17. junij«. Ko bi bil jih bolj malo pozna. Če bi jih po- •ani bolan, bi že ie 'bilo. toda eez znal. bi mope,l iporočati. da sera i t dni ko arm hil že jaz Kila alab, jaz bolačn in naoja žena. O tem ni i«* moj« Eena zhoK ra.vno za taiko bilo nič. ele«iijo kot jm.. Moja žena je Kot je meni razvidno, so H do- e bolj liolflma. < loč i m Ae pUi pisani od o?ebe in v bližini tii hrfro na boljše obrača, ta- Haridca. ki ne ujmi na dan z ime- |ko d» a«vljij morem že opravljati nem. Jaz povabim dopunilffe, naj im* £■,■-'. ■ r * 1 L > * -1 V Tam preko. Drugače hi reke!, da ni res. Toda je >*alo tudi v novinah in no-vine ne lažejo. Lažejo včasih le novinarji, je dejal Pepe. Pej»e jk>-tuaga nov mam izhajati in nam je *var razložil še bolj natanko, iiejro je stalo v Jkoviirah. Torej v Beogradu, je dejal, je milijon niaHritev, ne dosti manj. V minislnNtrii sede vsake *>rte ljudje. da imajo tam svoj kruh.in um iužek, ki bi ga drugače ne i-meli. in midijo v tem" pogledu ministrstva jako hvalevreden vzgled. kako je uspešno pobijati na-tatčajoeo 'brezposelnost. Je dejal Pepe. Pa »ta sedela v enem teh mini->4 rate v tudi dva poglavita gospoda, brla sta oil različnih partij, toda je biki *i]K»i a~aum, in sta v sporazumu in -dogi >»ede.la fta svojem visokem dobro plačanem klimi — hvala Bogu! Nekega lepega dne pa nenadoma napoči nesporazum. Pog-Iavita dva go«poda sta se pričela gleda- i ti kakor pes in mačka, kajti i4a bila od raizličnrh partij in ni bilo med njunima partijama več »po-; razuma In tdoge in se je druge-! mu poglavitemu zazdelo: — Halo.i oni žepar nekaj mečka, kar ne bo! prav za našo partijo — dajmo .ga! In je poldieal dva detektiva, najbolj premetena, kar jih je imela policija, in jiina je nameziknil: j — Dajta. špegajta za onim lopo- j voin. kaj mečka in mi pribita poročat ! Zgodilo *e je pa. da prvi pogla-viti to reg izve. Bil je ogorčen. Poslal je -po dva bridka oi-oriiika 1 in jima *xka^a-!fc naj aretirata ena bre/.sramna dva detektiva, kadar! in kjer ju zalotita, ali živa ali; mrtva. Treba pa je povedati, da imajo j taki poplaviti gospodje pravico j ukazovati detektivom in orožni- i kom. kaj naj delajo, kjerkoli in , kadarkoli. Dobro! Bridka orožnika stru/m-j no odkorakata po cesti resnično — za vogalom prežrita dva brez-sramna letekltiva in vohata! Orožnika po njih: — Hop! A-rettrana sta v imenu tega in tega ! Detektiva si a zazijala. Potem sta pa završala kakor vihar v to-l>akiri: — Kajf? — Toda, je dejal Pepe, da seveda nista rekla 'Kaj', nego >ata rekla 44Sta?" — Vidva pa naju aretirala? Pasja sinova, mar vesta, kdo uva? Eto, poglej-ta, — majko vama vzel konjač! Odgrnila .sita VKak svoj suknjič: na junaških prsih se jima je edU v blato! Orožnika sta imela čakšire ali hlače, ki jih je 'bilo »kodo -za v blato. zato nista najmanj ustregla pričakovanju gospodov detektivov. Marveč sata -z mirnim dostojanstvom lepo izjavila, da na detektivski znak zeleno kihneta in da bosta brez oklevanja uporabila silo in puškino kopito, če bi se dve detektivski «vinji jedni dnz-tsili in bi se luprli aretaciji. V dokaz in podkrepitev možatih teh besed sta obema detektivoma brez uonljenja in nepreklicno preklela očeta in majko. Toda tudi v detektivskih ne-drijih ni utripala šalobarda. nego sta mogočno zarjuia: — Ne. vidva naju, nego v imenu tetfa in tega. midva aretirava vaju dva! in sta položila roko orožnikoma na rame in ie sta jama, ne da bi trenua z očesom, do korenin in na \ekov veke preklela ne le očeta in majko, nego sploh vso kri do iestega kolena in povrhu še popa in krst. Okoli se je libra la cesta in s ponosom zavednega državljana občudovala požrtvovalno vnemo obeh wtrtoni ob izvrševanju uradnega posla. Kajti -tam preko so ljudje politično dosti bolj zreli kot pri oa$. — je dejal Pepe. In ao fee jned občinstvom našli možje, ki eo položaj pravilno razumeli in so stopila na pomoč. Detektiva na e giilo kaznujejo z zaporom in z robijo in da še batin dobiš povrhu. Pepe nii je moral pritrditi. Rekel je. da sem moder mladenič, in da bolj moder niti mandril ni. tam .kjer sedi. In je povedal, da je resnično bilo zoper paragraf, da so >e omi, ki so bali aretirani, upirali aretiranju in da so jim tovariši še pomigali: zato da se je godilo čisto prav in pp pravici, dn | so policaji napovedali aretacijo vse morožnikom. kar jih je bilo.1 orožniki pa vsem policajem, in da 4overiščino iz vseh ljudskih šol v Julijski Krajini. To pa ji ne zadostuje. — | Njene oblasti nastopajo sedaj tudi s prepovedjo aanebnega pouka i v materinščini. Šolski oskrbnik je ji'/.dal posebno strog »ukaiz, naj se ! natančno na-dzoruje vsak privaten ]>ouk. Diktatič.ni ravnatelji v postojnskem okraju so razglavili sledečo ena tajna šola, ki se največkrat skriva pod krinko zasebne šole, in ki skuša z vsemi sredstvi in na vse način onemogočiti odredbe, ki odpravljajo slovenski jetzik iz nižjih razredov šo-l v novih polcmjinah. To ipa ne zadostuje. Ker je taj»a šoila krčitev zakonskih odredb, ne sme iti mimo brez razsodbe sodne oblasti, in vsak učitelj, ki izve o obstoju take šole. mi mora to pravočasno naznaniti. V zgoraj označeno svt-ho je tudi tednik "Novice" objavil že več številk neke priloge z abecednikom Ln čitanko poti naslovom ;,Za našo deco" in jih daroval svojim čitateljem v novih pokrajinah. Omenjena priloga ne »me prestopiti praga nobene šole. /. nobenim sredstvom in v nobeno svrlio. — Glede tega sratatram za odgovorne gos|>ode učitelje in proti kršiteljem bom postopal zakonitim potoni. — Drugi tak. a še poraznejši document je govor, ki ga je imel kapitan Kino Host-Venturi na velikem fašistovskem >9borova,nju v Puli. Kar pa daje tem izvajanjem ]>osebno pomembnost, je dejstvo, da ni govoril kdorsibodi "neodgovornih", kajti kapitan Host -Ventili i je pokrajinski komwar. V odstavku svojega govora, posvečenem učiteljstvu in duho\Tni-koni, je izvaj/al govornik: — Pod/laga naše kulture in na- NODIER V ZAPORU j Charles Noclier. :ki je bil v Napoleonovem času v Ljubljani knjiž ničar in je med drugim iz naših krajev uapisal roman o blago-tvornem razbojniku Jeanu Stoo-gar ju, je okoli leta 1830 mnogo | ol>čeval z založnikom I>advocatom. Ker je bil Nodier dober slovničar, I a je založnik če^to .prosil, naj mu napiše kak rujvod za to ali ono knjigo, fsicer ga tako suhoparno delo ni veselilo, vendar v denarni .stiski je hote ali nehote opravljal i to delo. Slično ga je Ladvocat nekoč prosil, naj mu za drugo jutro pripravi nekaj Tokopisa. — Ne bo nič, — ugovarja Nodier ,— nisem pri volji. I — No, bomo vkleili. — se .po daljšem pričkanju raar skupno pri kraju, to se pravi, -proslov je bil zaključen, avtor pa zdelan od umskega napora in morda tudi nekoliko od plemenite kapljice. Založnik je stisnil svojemu prijatelju batnkovec za pet sto frankov v dlan in ga spustil na svobodo. feOJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. še moči je v šoli. v učiteljih. Učitelj mora biti fašist, ker le kot tak more vršiti narodno de4o, svetndš-' ko patj-ijotično in obrambno delo na tem obmejnem ozemlju. Tečaji fašizma so trij£: Bog. domovina.' in rodbiua. Fašizem je torej reli-gijozen, brainitelj vere, kajti cerkev ima v Italija vrhu vsega po-seibno velko funkcijo: zgodovinsko - italijansko. Iz tega ra2sloga -o i/.\estni duho\miki, ki arid niso Italijani, ali pa ne razumejo, kako se mora biti to, — t.i trdovratno tajijo, nia je prav. če se funkcije vršijo v -slovaci-skeni jeziku. Mi pa naglašamo. da se mora v Italiji tutli v cerkvi govoriti tsaino italijanski ! Apostol cerkve v teh krajih mKxra torej biti italijanske narodnosti, kajti kakor smo znali pobijali in Kazorožiti stranko ]>o-polarov, tudi ne moremo dovoliti, da bi se pod t ail ar jem uganjala kriva politika, nevarna, nasprotna temu. kar je du.li teh krajev, vlade, fašizma! — Porodilo nagkiša. da je' te "jasne, nedvoumne besede kapitana Venturija podkrepil buren aplavz". Gdč. Berbučeva. hčerka j>okoj-nega profesorja Ivaua Berbuča, je poučevala — kakor se poučuje sicer angleščina, francoščina, kitajščina itd. Ttii željo staršev nekatere slovenske otroke v slovenščini, ki nimajo vee v šoli pridrike, tla bi se naučili tega jezika. Poučujejo se v Gorici še nadalje razni evro-pej-ki jeziki, samo slovcaiščino je šol-k a oblast prepovedala Berlm-čevi poučevati. Šolski itadzornik Rubbia. vprašan v tem otzinu. kje nehajo navadne rnstrukcije in kje začne šola, je dal sledečo lastno definicijo: Kjer se poučil jejo več kot trije otroci, je že zasebna šola in -se mora prositi za to dovoljenje. V Italiji bodo morali torej Marši. ki imajo več nego tri otroke, prositi še za posebno dovoljenje, a ko bodo hoteli sami poučevati svoje otioke doma med štirimi stenami ! KOPELI PRI ČRNCIH Južni narodi, predvsem pa prebivalci tropičnih krajev, so po naših nazorih najbolj nesnažni ljudje. Vendar pa nahaj&mo med temi tudi mnogo častnih izjem, ki jim je snaga natdvse ljuba. Etno-grafa Strniek in Potozkv poročata, da sta pri mnogih afriških plemenih opazila precejšnjo snago. Tako se črnci iz pokrajine Togo kopljejo celo dvakrat na dan. Sicer je res, da o (pri mnogih kopeli y ta namen, da se odtegnejo preveliki vnočini. V okolici jezera Viktorja ipa smatrajo :zopet kopel za nekaj nizkega. V onih krajih se samo nižje ljudstvo koplje, a še ti večinoma samo roke, dočim se boljši sloji sploh nikdar. Pač pa smatrajo kot nekaj posebnega, a-ko si svojo kožo namažejo s sirovim maslom, tako da dobi celo telo sijaj, kot bi ibilo lakirano. Nasprotno pa male otroke pogosto kopljejo. V Kamenanu imajo navado, da^sakega^novorojeneka takoj dajo v kopel, še predno začne vpiti. Ako se pri kopeli zaduši, so veseli, da so rešeni slabotnega otroka, ako pa ne, se vesele, da so dobili tako krepkega otroka. V Ugandi polivajo matere svoje oU roke vsak dian ri njih v enifki časti k»t pni nas. \ bližini vulkanov so zlasti razširjeni žvepleni vrelci, kjer so si nmogi napravili svoja kopališča, ki sk> seveda minogo prhnitivnejša nego naža. , SLONOVA KOST / V prvi vrsti prihaja tu Afrika v po5tev, kjer e«tliino še ži\ijo divji sloni v večjem številu. V Indiji in na Cevkma >o večinoma \-si že \domačeni. ki pa nimajo tako fine in snežmobele kosti, ozimma zob, kot j»h imajo divji. Pod imenom slono^*a kost razumemo namreč samo oba rogova, ki štrlita pod rilcem, ne pravih izob^ ki so umeizano zelenikaste "barve ali ipa' celo ostalih kosti. Slonova kost je že od nekdaj vabila ljudi v Afriko in povzročila, da so posamezne države začele ustvarjati tam svoje ( kolonije. Lov na slonovo kost je bil sličen kot lov na zla*o v Cali-fomijj, AJaski ali pii Antral! j i. V letih 1893 in 1894 so eksportira-li 13.923 s-lonoviih zob. Izvoz se je-daj tako mara^-tel, da izaažajo letno okrog 800.000 kilogramov slo-nove kosti. Ako računamo, da tehta vsak zob oziroma rog povprečno deset kilogramov, tedaj vidimo, da je radi te slonove kosti vsako loto pokončanih 40.000 slonov. Zadnjta desetletja so začeli nastopati proti takemu brezvestnemu i pokonča van jiu slonov, a u«*> dosegli malo uspeha. Ako bo šlo tako naprej, 'bodo kmalu iztreblje-, ni vsi afrišiki sloni. V mnogih o-J krajih južne Afrike, kjer so ipo-prej v največjem številu nastopali. so sedaj že popol'noma izumrli. BLAŽENA GLUHOTA ! Pesnik Soumet. avtor Božanst-! vene epopeje in Ivane Darkove. je bil okoli leta 1824 član Francoske akademije, a se ni kdo ve koliko udeževal njenih sej. Nekega dne je pa vemlair prisostvoval sprejemnemu govoru, ki naj bi ga bil imel novopečeni nesmrtnik. Ta ^i je vzel za predmet kratek rr-vseh stihotvorcev, ki so bili dotlej udje učene akademije. Na nekem j mestu je dejal z globokim prepiri čin.jem : — Očitati bi si moral, ako bi v tem turobnem seznamu pozabil omeniti vašega dičnega, tali ob-žalovanega bla>gopokojnega tova-riaš. gospoda Soumeta. . . Lahko si je misliti, kiko" so se prestrašili akademiki. •Kakor' en mož so use okrenili proti gospodu Sioumetu. ki je bil na srečo na gluh i a je vendar po splošni pozornosti napram njemu uganil, da se je pravkar o njem go\Wilo. Napim-vrl je silcromen in malo zmeden o-briz; po končani «la\"no.sti pa je stopil proti novemu tovarišu, ki je bil 'zbog tega srečanja ves osupel in zbegan, ker je poprej starca štel za mrtvega, in mu je rekel vljudno: — Hvala, gospod, 'hvala vam lepa. . . Voltairova čeljust. Voltaire ni maral Pirona, ki je bil tako ali še bolj duhovit kot on. Ko je bil povabljen na večerjo k nekemu veselajku, je Voltaire postavil za pogoj to, da ne bo Piio-na tpoleg. Piron pa je bil že pozvan. Naito je Voltaire Zahteval, da ne bo smel črhniti nobene besede. med jedjo To je bilo trdo. Začeli so »e pogajati in se domenili, da Piranu ne dovolijo ziniti več kot štiri besede. Tedaj sedejo za mize. Piron molči. Voltaire tpa čeljusta in govoriči o vsem in še o mamičem. Tisti dan se je lotil SamsonoVe zgodbe, češ, da so njegova junaštva prave bajke, in dejal naposled : , ''Navsezadnje bi si tudi jaz upal napraviti toliko kakor on". ''Pa z isto čel juts jo", se je oglasil Piron. Voltaire je odšel od mize. Pri vsem tem ipa je Piron izrekel samo štiri besede. r Za bolezni ia bolečimi PAIN-EXPELLER vpM. «r. Zdx.4*. & Prijatelj v Potrebi Alkoholska niiača. Navadno imamo v mislili samo 1 vino, pivo in žganje, v resnici pa i jih je toliko vrst. da sploh nima- j mo nikakega pregleda, ako niso si- i Vernation o urejene q>o svojstvih i in po pridobljeliih kak ovo%t ih. I i Alkoholne pijače se ločijo v tri t glavne v nste. Prvo v isto predstav > Ija vino. Beseda vino ne pomenja i samo pijače, ki je napravljena i; i I soka vinske trte, temveč je kolek- 1 ti ven izraz sploh za vse pijače, pri i katerih nastane alkohol iz sladkor ] ja. "Drugo vi>to pa predstavlja ; | pivo, kjer se škrob pretvarja v j alkohol. Ljudje pa niso bili zado- 1 voljni z obema vrstama pijač, ker se pri teh ne da doseči dovolj velik procent alkohola. Zato so si izmislili še tre-tjo vr-sto ipijač. žga-nje, kjer potom destilacije nabere mnogo alkohola. Te pijač** pa ločimo zopet v dve vr^ti. v prvo upadajočo vse one pijače, ki < so napravljene že iz poživil samih j kot na primer konjak iz vina, v i druge vrste pa prištevamo vse o-stalo žganje, kjer je prva faza še neužitna, kot na pnnior cncijnno- j j vo žganje, ki ga kuhajo v alpskih i deželah, rum. žganje iz krompirja i in taka dalje. Za (proizvajanje al- i koholnih pijač služijo živalski in ; rastlinski produkti, vendar sled- i nji v mnogo večji meri kot prvi. 1 Od živalskih produktov služi pred < vsem mlekf> Kabardini in kavkaš- i ka plemena delajo njega opojno pijačo kefir. Kalmiki, Bnrjeti in Kirgizi pa kumis. Od rastlin' skih produktov služi med, ki ga štejejo nekateri celo med živalske produkte. Najstarejše opojne pijače. ki so jih ljudje poznali, so bile napravljene iz medu. Maximum Tyrius poroča, da so že Jsciti uživali take pijače. Ta pijača »kem in Japonskem, kjer imajo riža v velikem izobilju, delajo tudi iz njogn , alkoholne pijače. Na Japonskem je zlasti znana, riževa pijača sake. 'ivo varijo večinoma iz takih astlinskih produktov, ki vsebuje-o mnogo škroba. To so predvsem sa žita. Vendar pripravljajo v laših krajih navadno pivo samo z ječmena, v centralni Aziji pa udi iz prosa. V ostalih krajih slu-ijo za pivo celo pšenica, rž in o-es. V tem bi bile podane glavne rste opojnih ipijač, poznamo pa udi še mnogo varijasit, ki so na-tale iz mešanja različnih pijač, ci prevzemajo od ene vrste boljšo iromo. od druge pa boljši okus, n no/i na alkohola pa pri teh še >olj naraste. RAZMAH BUDIZMA Budizem, ki je številčno itak največje svetovno verstvo, po-vtaja zadnji čas ved.po l>olj eks-mnziven. vsaj v besedah in na-rtih. Koncem preteklega leta se ie vršil na Joponskem v Tokiju *elik 'bindistovski kongres, katere-ra se je udeležilo čez tisoč zastop-likov budizma iz Kitajske, Ko-eje in največ iz Japonske same. ^ilj kongresa je bil: tesnejša zve-ut budistov treh omenjenih vzliod-loazijskih pokrajin in razširjenje mdizma. Kongresa se je udeležil >elo neki nemški profesor, ki že IIje časa živi na Japonskem in je postal budist. Glavno točko kon-arresa je. kakor rečeno, t\x>rila azprava o sveto\-nem misijonu t)udizma. Glavni cilj vzhodnoazijskih budistov je. razširiti budizem ■ndi v deželah Zapada. V to svrlio prevajajo budist o vske knjige ill liste v evropske jezike, pošiljajo svoje milijonarje na zapad, v Tokiju ali Pekingu nameravajo ustanoviti celo hvojo misijonsko ;olo. Na zapadu njihovi misijam najbrž ase bodo imeli uspeha, a na probujajočem se vzhodu samem -Katoliška Evropa se menda še vedno premalo zaveda svojega misijonskega poslanstva. Sličen, toda intennacijanalen budistovski kongres se bo vršil v ;par letih v Pekingu. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vatregli vsem. Uprava 'Glas Naroda'. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. ZASTAVE aviLENE ^E^švKAEŠK|LOVENSKE Sigurno 25<>/0 ceneje kot drugod REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO- . VICTOR NAVJLNŠEK, BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITO 331 GREEVE ST, CONEMAUOHT PA - ~ w -———■ ——— Po široki cesti življenja KOMAM IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil Q. p. (Nadaljevau je.) Prenehala je. Dr. >rat je napravil hitro kretnjo z glavo, kot č* jra nekaj tiiči k tlom. — Da. — »■ nadaljevala nekoliko v zadregi, — ne morete me lazumeti. doktor, kajti vi gotovo ni*te Še nikdar ljubHi. — Ali nuvlite ? — je vprašal in njegove besede so zvenele kot roganje. Z<-l»-!a-pa hi, da bi dospeli tudi vi tjakaj, kjer sem sedaj jaz, tli jri 1« ; ; .. kajti nikdo ne za-luži tega bolj kot vi, — je rekla forko. — I' , ,>/:■,<>. — Nastal odmor. — Nekdo d nagi me je prehitel in jaz moram trpeti, — je dobavil zamolklo. — N» kjlo di ugif — je jtonovila in pr|\ikrat se je pojavila v njeni duši miačna slutnja resnice. Ni b< ! -i kot .ia/. — ra\:io nasprotno. — je nadaljeval dr. >rat. kajti lM j»- MMBtdk, da mura »jovoriri za v^ako eeno. ee note da >1 -«1 rit i mIo. — On t uli ne ljubi globlje, resničnejše, iskrc-nejše a nj. trm cvete sreea. kateri W moram jaz odpovedatti. Svo-.!>• življenje bi dal /41 /«mio, ki je bila vladarica moje duše. Sramoto, be !., in e> lo ylo«'i.n bi radi nje naprtil na-e, — a izforala si je t;!jiva »Ja sicer občutim Iju- • m z. n. «la pa moram -mat rat i za njenega pastorka. l"o■•a^i je j>ote«rnila Vera »vojo rolko iz. one spremljevalca. — I botri mož. — rekla oboitav8jajc. — Kdor pa ima svoj poklic — Ni kake toiaibe, prosim. — jo je prekinil ostro, a nato je 'lostavil mime>t»; — Vse, kar bi mi mogli reči iz dobrega srca, po-7r).!iii naiaru-no ter sem ^i že >iiin rekel -tokrat in j>oleg tega sem tu-«h mož. ki nima pruvice, «1« bi mislil izključno le na svoje želje. Ho-«ljte pa /;-tovlj.-na. da bom prišel tudi preko tega. Težko l>o si-e. r k::.,ti /- na kat ro mislim je ravno izjemno bitje, več vredno kot v»»e ostale »kapaj. — 'Moliti* — je rekla Vera pritajeno. — In če bi ne bilo onega drugega, kateremu mu jo moram pri-vo-eiti in vendar ne morem, bi si prav taJvO malo drznil zahtevati kot luno na nebeškem svodu. Prenehal je. kajti na njenem obrazu je natančno čitaJ vzhi- eenje. — Tukaj stojim, ste moren? drugače, pomagaj mi Bog! Amen. — je rekel > slabim posrku*oin, da se nasmehne. Molče mu je prožila roko. On jo je prijel, a Ktisnil le malo. — Iiaziunelt iKwte. tla ne moreni po tem, kar se je zgodilo, še nadalje iti z. vami, milostJjiva go^pa. kajti ikonečno sem tudi jaz le človek. Mirna pa mi lahko podajte roko. kajti varno vas hočem spremiti do vrat vaše hiše. O.l;ia ta naprej, Vera žalostna in potrta, kajti spoznala je, da j«* v tej uri izgubila svojega najboljšega prijatelja. Dva in dvajseto poglavje. Ta |«'?wor. ki je prišel taiko nepričakovano in ki je nudil po-vsem n«-pričakovan vpogl«l v občutke dr. Šrata. je zelo moreče iieinko\al na Vam Conila je ga visoko, nje.gov značaj ji je bil trdni branik, v vseh položajih, v katerih je bila potrebna varstva in misel. ,la je sedaj končno prijateljstvo, je bila tako mučna, da bi so najrajše zjokala. A vendar, v njenem srcu ni živel noben drugi obwitek za njc-^ ga ter je tudi domnevala, da bi nikdar, braz ozira na to. če bi sto-! pil Henrik kedaj na njeno pot ali ne. Dobro je razumela, da bi nik-j dar slutila, kako ji* izgledalo v srcu dr. Šrata. kajti alkdar ni mislila na to. da bi mu mogla pomenjati žemska več kot bitje brca po-1 moči 111 < pore. kateremu je i>odal svojo močno roko le iz sočutja. 1 In sedaj to razkritje! Hil je nesrečen radi nje. tnpel je radi nje, a poleg žalosti, kamero je ubvutila, je imela še olxsutsk. da vidi pred svojimi nogami tlra-gocen zaklad, kojega vrncknont jt. spoznala, preko katerega pa je morala vendar ^topiti brez obzira. V onem večeru ni mogla dolgo časa zacapati in še Aaslednjega dne. ko je obiskala Ter Volpsa je ležala kot senca na njenem obrazu. On je to takoj zapazil ter si razlagal prikazen na svoj način. — Torej se ti je godilo prav kot meni. draga. — je rekel ter .ki prijel za obe roki. — Hrepenela si po meni. Čas sploh ni hotel potekati in ena ura je bila daljša kotU'eki dan. Zakaj sd nala^va to. Vera. ko spadava vendar skupaj! Aili si tndi ti že razmišljala o tem ? — Napočil bo drug. lepši ča<, Henrik. _ je rekla nežno in ko je zrla v njegove oči, je bil dr. Šra.t pozabljen. — Ho. bo. ^ je ponovil nestrpno, — in dotedaj . . . Znano je kako malo imamo v svoji ob law t i bodoče ure. Prestrašeno se je ozrla vanj, kajti spomin na to, kar se je zgodilo. je imel še vedno niogočun upliv nanjo. — Nočem več ločiti od tebe. ne morem se. — je rekel naenkrat odločno in strastno ter položii svojo glavo na njeno ramo. — Koncem tedua odpotujem . . . vročina je neznosna in ti . . . Prenehal je, kajti ena je nehote zaihtela. Ker je bilo to .potrebno za njegovo zdravje, si ni upala zadrževali ga. čeprav je bala samote, ki jo bo nato obdajala. — Ti greš z menoj, — je dovršil pritajeno. Vera se je stresla, rdečica ji je Manila v lica. a še predno je mogda odprti usta, je nadaljeval prepričevalno in neaio: — Razumi me prav, ljubljena. Odpotovala bos s svojo družabnico par dni za menoj in nikomur ni treba vedeti kam. Sedala se bova kje, radi mene v kaki tuji deželi, kjer naju ne bo nikdo poznal in kjer bova lahko živela kot dva srečna. Z neutešer.im hrepenenjem po tebi t*ploh ne morem okrevati, aili ne uvidia tegaf Reci da, ljubljena. ZdrknH je na kolena pred njo ter zrl vanjo. Vera je občutila v tem trenutku -koro mučno silo, katero je imel ta mož nad njo m kateri ne ni mogla ustavljati. Kot mogočna reka, kri preplavi svoje bregove, se je tu elementarna Ijnbzen polastila nje in morala se je ukloniti. Le medlo ae je zavedala tega, da je s tem žritvovfcla vse, tiar ji je bilo preje svto in nedotakljivo. — Kot želiš. Henrik, — je rekla pritajeno. _ Čutim, da bi ty-di jaiz ne mogla prenesti te dolge ločitve. Z vzklikom radosti jo je objel. ) — Sedaj Šele vera,, da me resnično ljubi«. Nini spravila .na dan ugovorov, na katere, sem bil pripravljen, nisi prišla s svojo skrbjo za iraK ret, ki nima ne privošči nreče! Vefcno, večno ti t>om hvale-wnato, Vera. ..... Naklonila je srvojo želo na njegove temne las«. _ j — Mogeoe ^k*i*t6a», Henrik, — je rekla ter «dfcnila. — Te 1 ga ne vem. Ker prideš vpoštev ti, izgubim varni instinkt za to. Me-"* m je le kol da te moram držati, vedno držati, potem ko sera te iz-! trgali Kmrtfi iz rok in tudi te ne morem pogrešati in raditega ti swedim. — Nikdar se ne bo« kesala tega. Ali bi ona drugače nastopila, tudi ee bi vedela, da se bo zgodila nasprotno? * — Ter Vel p* je izginil, — je rekla Georgina pa* dini pozneje. ko je stopite v sobo Vere. — Pismeno se je ponovil pri nas. Obisk bi mu gotovo ne mogel Škodovati, a ti gospodje umetniki imajo svoje muhe ter domnevaj^ da stoje izven okvira merodajnega in določenega. Kam pa je šel? — Tega ne vem natančno, zaenkrat pač k morju, ker je v skrbeli za svojo roko, — je rekla Vera obotavljaje. Gabilo se ji je lagati Georgini, a še bolj je bila proti temu, da bi ji povedala resnico. Tedaj pa je topila družabnica, vsa vzhičeno od klečanja pred velikimi kovčegi in s kupom perila v roki. Za odipntimi vrotmi je bilo videti v toaletni sobi nered. Sofija je stala nekaj časa in medtem je Georgina kot blisk hitro vse premotrola^ — Pustite me sedaj, _ je rekla Vera hitro služabniei, a ni mogla preprečiti, da je pri tem zardela. _ Pozneje pridem k vam. Ko so bila vrata zopet zaprta, je pričela Georgina radovedno: — Tonej hočeš odpotovati? Zakaj mi ne poveš niti besedice o tem * Ali pa hočeš morda kaj skrivati? — Saj mi niti nisi pustila časa. — se je skušala braniti gospa Konrid. — V resnici, proč faočera, n sama ne vem kam. Tako strašno vroče je v mestu in jaz sem sama in izmučena. Družalbnica me bo spremi jail a. Povsem vseeno je. kjer preživim svoje žalno leto. __(Dalje prihodnjič.) Orlov in njegova žena. "Torej si zadovoljna, kaj?" je vprašal Grigorij, ko se je njegovo navdušenje nekoliko pogleglo. "Jaz naj ne bom zadovoljna? Moj Bog!... Pomisli vendar: dvanajst rubljev dobivam in ti dvajset. .. to je dvaintrideset rubljev na mesec! In poleg tega vse prosto. . . Kaj .si ne bova prihranila, če traja kolera še do zime? Potem bova vendar enkrat.Bog daj!., prišla iz najine kleti!" t4IIm — da, tudi to pride v poštev.je rekel Orlov zamišljen; i in čez nekoliko časa je nadaljeval • s patosom upanja ter potrkljal (Matrono po plečih: "Ah. Matron-J ka, ali nama bo vendar še enkrat sijalo solnce sreče? Poguma ne bova izgubila, kaj ?! Tudi ona je bila popolnoma nav- ! dušena. "Da, če boš le zdržal..." je dejala čez nekoliko časa z dvomljivim ■ glasom. "Ne govori sedaj o tem! Tudi [to je odvisno še od odnošajev. .. Ce bo enkrat najino življenje drugačno, se bo izpremenilo tudi moje obnašanje." "Moj Bog. ko bi se to vendar zgodilo!" je vzdihovala Matrona iz vsega srca. "No, molči že o tem!" "Moj ljubi Grišenka!" Ločila sta se s povsem novimi čutili prešinjena. Bila sta veselo-pogumna in trdno sta sklenila, s podvojenimi močmi posvetiti se delu. Trije, štirje dnevi so pretekli, in Orlov je žel že različno pohvalo za svojo .skrb in pridnost. Obenem pa je tudi opazil, da so mu Pronin in drugi strežaji nevoščljivi in da mu skušajo v*ak trenutek napraviti kakšno sitnost. To je zbudilo tudi v njem jezo — in bil bi rad z vsemi, posebno pa s Proninom v sovraštvu. Odkrito sovraštvo tovarišev ga je resnično bolelo. "Ti nevoščljivci!" si je mislil in skrivaj škripal z zobmi. "Toda prišla bo že priložnost, da jim poplačam njih podlost!" Nehote je zašel s svojimi mislimi k Matroni — s to se vendar lahko o vsaki stvari pogovori. Ona ga radi njegovih u-spehov ne bo zavidala in mu ne bo, kakor ta Pronin, zažgala čevljev s karbolno kislino... Vsak dan je prinašal isto mrzlično glasno vrvenje, ki ga je našel Orlov prvi dan. A sedaj ni bilo zanj več tako utrudljivo, ker se je imel vsak dan bolj v oblasti. Navadil se je, razločevati vonj posameznih zdravil, in cisto posebno mu je ugajal duh iveplenega etra, ki ga je skrivaj duhal, kadar je mogel. Opazil je namreč, da vpliva vonj žveplenega etra ravno tako poživljajoče nanj, kakor kozarec dobrega žganja. Ukaze zdravnika je sedaj popolnoma lahko pojmil, treba je bilo vsakokrat le migljaja* da jrh je razumel. Bil je zgovoren in prijazen in znal je bolnike razvedriti, kar je zdravnikom in dijakom vedno bolj ugaja- i- -. r '' iiiainofcffinriTrVir' 1°- — Vsi vtisi, ki so vplivali nanj v njegovem novem poklicu, so vedno bolj povzdigovali njegovo raz ; položenje in ufrjali njegovo vero v samega sebe. Čutil je v sebi živo požel jen je, storiti nekaj velikega, kar bi obrnilo občno pozornost nanj, nekaj, da bi se čudil ves svet. Bilo je kot da je prišel šele sedaj do spoznanja, da je človek, in kot da čuti potrebo, dokazati to sebi in drugim s kakim nenavadnim dejanjem. Prepojen s tem nesebičnim časti-j hlepjem, .se je lotil Orlov različnih nevarnih stvari, s katerimi je ^skušal vzbujati pri drugih pozornost. Tako je nosil popolnoma 'sam, brez vsake pomoči kakega drugega strežaja, najmočnejše bolnike iz njih ležišč v kopalnico, po nečem večjem, nenavadnejšem. j izmed njih, posmehoval se je za-■ niči j i vo morebitni nalezljivosti in ' z največjim cinizmom se je .sukal . , * okrog mrtvecev. A vse to ga ni , zadovoljilo. Hrepenel je še vedno po nečem večjem, nenavadnej !em. ] Neizpolnjeno hrepenenje ga je sil- 1 no razburi Vt in postal je v resni- ] ci otožen, in ker ni imel nikogar , drugega, s katerim bi se bil po_ razgovoril. razodel se je Matroni. j Nekega večera, ko sta končala de lo in posrebala čaj, sta šla na polje. Baraka je stala daleč za mestom. sredi prostrane zelene ravnine, obdane na eni strani o;l temnega gozdnega roba na drugi ! od mestnih poslopij. Proti severu je ležalo ]>olje daleč tja v daljo, 1 kjer se je združevalo z motno modrim horizontom; proti jugu je mejilo strmo, globoko obrežje reke, ob katerem je peljala s starim, go- ' stim drevjem obraščena cesta. 1 Solnce je ravnokar zahajalo, in 1 pozločeni križi na mestnih stolpih, dvigajočrh se nad teranozelenimi 1 vrtovi, so se jasno bleščali na neb ( in se odbijali'v zlatem sijaju. Tu- ^ di v oknih zadnjih hišic se je sve- ( til rudeči žar zahajajočega solnca. 1 — Nekje je igrala godba. Iz glo- J bočine, obraščene z gostim smreč- * jem ni nahajajoče se ob rekinem 1 obrežju, se je dvigal opojen vzduh ' in od gozda sem je pihljal gorki 1 večerni vetrič v mehkih, božajočih * valovih. — Čudna-mila, melanho- s lično-nežna naslada je ležala nad ] prostrano, samotno dobravo. J Orlova sta korakala molče pre- c ko travnika in vsrkavala z blaže- * nim čustvom sveži zrak, ki jima je v primeri z dušečo atmosfero v * baraki tem bolj ugajal. i* "Ali čuješ?"... Godba igra... ž Ali je to v mestu ali v vojašnici? je vprašala Matrona tiho svojega ^ -— i BJIPV »k*..- < • m ^^^^^ Napravite gi t • i jb ..< • ML soproga, ki-je zamišljen korakal poleg nje. ! "Godba?" je vprašal Grigorij kot da se je zbudil iz sanj. "Vrag vzemi to godbo! Slišati bi morala enkrat, kakšna godba igra v moji duši... To je godba!" "Kakšna godba pa?" ga je vprašala Matrona in mu znemir-jena zrla v oči. 4' Sam ne vem, kakšna .. . Niti popisati ti ne morem, in če bi tudi mogel, ali bi me mogla razumeti? Moja duša je kot v žerjavici... ven bi rad, daleč ven... da bi se mogel razvijati v vsej svoji moči. Ah, jaz čutim moč v sebi — neukrotljivo moč! Ko bi se naprimer izpremenila tale kolera v človeka, v junaka takorekoč, v Ilijo Mu-romea, hočem reči... potem bi se pač kosal ž njo!... Naprej, na življenje in smrt! Ti si močna, in jaz Griška Orlov, sem močan... poskusimo, kdo je močnejši. In vrgel bi jo ob tla tudi sam... Na zeleni dobravi bi mi postavili potem križ z napisom: "Grigorij Andrejev Orlov... ki je rešil Rusijo kolere.' Niti besede več." — Lica so mu gorela, in oči so mu, iskrile, ko je govoril. "Ti moj ljubi, pogumni!" je šepethala Matrona ter se nežno privila k njemu. "Z vso silo bi se vrgel na njo, razumeš? Ne radi moje koristi — samo, da bi bilo ljudem življenje' lažje... Tukaj vidim ljudi, kakor; na primer doktorja Vašeenka, ali Ilohnjakova — ti delajo, da se' moraš čuditi! Že zdavnaj bi mo- I rali umreti od same utrujenosti. .. Meniš li, da delajo za denar? Za danes ne more nobeden človek tako delati. Višji zdravnik ima dovolj, ne potrebuje denarja, je bogat mož. Ko je zadnjič zbolel, ga je doktor Vaščenko zastopal štiri dni in štiri noči, ves ta čas ni bil niti enkrat doma... Denar ne igra tukaj prav nobene uloge; iz usmiljenja delajo. Ljudje se jim smilijo. .. in zato še žrtvujejo.., in za koga ? Za vsakogar... celo za Miško Usova! Ta Miška bi moral po pravici sedeti v sibirski kaznilnici, kajti vsakdo ve, da je Miška tat, ali pa še kaj hujšega.. Toda ozdravili so ga, kakor vsakega dru-zega... in bili so čisto srečni, ko je vstal z ležišča, in smejali so se od samega veselja.. . Ravnoisto veselje, glej, bi raji občutil tudi jaz. .. 1 tako popolnoma... zadušil bi se v takem veselju! Zavist se me loti, če vidim, kako se vesele, vroče mi postaja samega poželjenja, storiti isto kot oni. A kako naj začnem? ... Ah... vrag me vzemi!" Zamahnil je z roko, da bi izrazil svoj obup, nato pa se je zatopil zopet v globoko razmišljevanje. Matrona je molčala, srce ji je burno bilo. Razburjeno razpoloženje njenega soproga je imelo za njo nekaj skrivnostnega v sebi. Slišala je iz njegovih besed natančno doneti žarko strast, s katero je sledil svojemu nenadnemu, za njo nepomlji-vemu nagonu. Potrebovala je soproga, ne pa junaka... Prišla sta do roba strmega obrežja in vsedla sta se drug poleg drugega v travo. Od spodaj so zrli proti njima košati vršički mladih dreves so tiho šumeli, in ves kotel se je napolnil z nekim pritajenim šepetom, kot da bi bila kakšna ljubljena oseba zadremala v varstvu teh drevesc in bi se ta bala, zbuditi jo. Na nebu so sijale zvezdice, in v mestu so bleščale lučke, ki so izgledale v temnem o-strem ozadju kakor žareče cvetke. Molče sta sedela Orlova. Grigorij je bobnal s prsti po svojih kolenih, dočim ga je Matrona motrila in tiho vzdihovala. In naenkrat j e položila roke krog njegovega vratu, naslonila glavo na njegova prsa in piičela šepetaje: "Grišenka, ti moj zvesti, ljubi! Kako dober si zopet z mano, ti moj pogumni sokol!___Sedaj živiva ravno tako kot takrat, po poroki — niti ene hude besede mi ne rečeš, razgovarjaš se z mano, odpiraš mi svojo dušo... Niti enkrat me nisi ozmerjal..." "Ali si pač že zopet želiš?... Če hočeš, te pa enkrat pretepem!" ae je šalil, dočim je čutil v aren edinole le usmiljenje in ljubezen do nje. (Dalje prihodnjič.) . _ ....... . . C... ■ : Kretanje parnikov - Shipping News 26. junija: Franc*. Havre; Belgenland, Cher-bourg. Antwerp. 2*. junija: Reeolut«, Cherbourg, Hamburg, Thuringia, Hamburg; Bremen, Cherbourg. Bremen. 30. Junija: Mauretania. Cherbourg; Pre«. Harding, Cherbourg, Bremen. 1. julija: Homeric, Cherbourg; Luetzow. Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen. 3. julija: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg, Antwerp. C. julija: PRESIDEN'TK WILSOX TRST- _ SKUPNI IZLET.; ColuminiB. Cherbourg, Bremen. 7. julija: Aquitania, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg. Bremen. 8. julija: Olympic, Cherbourg; Deutachland, Cherbourg, Hamburg. 10. julija: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. Yorck. Bremen. Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vaa,— vključno Majettlc "največji parntk na ■vetu", Olympic. Homtrlc, Beloen- land, Lapland, Pennland (prej Pitts- burgti), Zeeland, Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino ter bo vrne t« v Združen«) države c ameriflkim vladnim dovoljenjem. Vpra-ia]c« poobkuttuae agente al! WHITE STAB UNI RED STAR LIME 1 »ROADWAY_NEW VOffK ADVERTISE in GLAS NARODA NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v Chicago, 111, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš tarnaš nji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLISH, katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1926 Gen« 50c • poštnino vred. 9 naročilom poiljite znamke ali money order na: "Gla» Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ADVERTISE in GLAS NARODA J' -- Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". 13. julija: Relance, Cherbourg. Hamburg. I 14. juiijat Berengaria, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. julija: Majestic, Cherbourg; France, Havre; Pennland, Cherbourg. Antwerp. 21. julija: Mauretania, Cherbourg. 22. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Pari«, Havre; Homeric, Cherbourg: Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. Julija: Prea. Harding. Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia, Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. SAMO 6 DNI PREKO| s ogromnimi parniki na olj« FRANCE, 26. jun.; 17. jul. PARIS 3. jnlija. — 24. jtdija. Havre — Pariško pristanišče. Kabla« tretjega rtmte a umivalniki In tekoCo voda za X, 4 ali S oaeb. Francoska kuhinja In pijača. sfreivch Jfre 1« »TATE ST.. NEW YORK all lokalni agentj«. POZOR BO JAKI t Prosti pouk glede državljan, stva in priseljevanja je vsak Četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski ioli Stv. 62 Hester & B&sex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t atari kraj, Je potrebo, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam Jih za moremo dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tndl priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniSke postave ki je stopila v veijavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniškl komisar v Washington, D. C. ProSnjo ta tako do-voljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter ae pofilje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor Sell dobiti aaoodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. Iz Jugosla-vije bo pripuičenlb v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 071 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem Sene In otroke do 1 18. leta brez, da bi biU Šteti v kvoto. Sta rlSl ln otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvotL PlSlte po pojaanlla. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK « CORTLAND? ST.. NEW YORK ^ i Pozor rojaki! V nlogi imamo SVETO PISMO (•tare in nove zavese) Knjiga je krtfcno trdo vezana ter stane $3.00. ,. A . J i ^ .... - r . . Slovenic Publishing Company 89 Ooritaurtt MraM Mvm Tmk, 9. T. 1 * ' Mm i-, m « ikM ' _ . Z_ it