Pottntaa piaiana v gotovini Leto LVM. V Liubllani. v nedelio. dne 21. jullla 1929 St. 163 2. izdaja st. 3 Din celoletno T>00 uiti za inozemstvo mese-no 4<. Oin nedel)»ltii !rri veOem O F>nroc*.uu pcousl slovuA™ Dln^ C C1 --------Izlile ob 4 zjutraj Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« s^po^^ *- anava po posvzrdKU Uredništvo /c v Kopita ifevl ulici «1. 6/IIi Rokopisi se ne vračato, nelranhlrana pisma se ne aprefemajo — Uredništva telefon St. 2050. uprcvnlStva St. 2329 Uprava /e vKopltarfevl ul.At.G ^foKovnl račun,- L/ubl/ana Stev. JO.GSO ln 10.349 xa lnaciate, Sara/evoSt.7563, Zagreb St. 39.0U. Praga In Duna/ S/. 24.797 Nevarnost z vzhoda Zgodovina politike ruskih sovjetov napram Kitaju je naravnost tragična. Nagli dvig Kitaja v teku zadnjih trideset let je delo Sunjatsena. Sunjaisen je začel preporod Kitaja v znamenju nacionalne ideje v smislu nekega prosvetljenega liberalizma. Ko se je pojavil na obzorju Ljenin, se mu je Sunjatsen takoj pridružil, toda le kot glasniku osvoboditve vseh nebelokožih narodov od jarma peščice belokožih evropskih osva-jačev. Dočim Sunjatsen, ki je ustanovil južno-kitajsko vlado v Kantonu, odkoder se je začelo delo nacionalnega združenja vsega Kitaja, ni imel smisla za socialni program boljševizma, se je učinkovito posluževal ljeninskih gesel in pomoči v borbi tako zoper inozemce in njihove predpravicc v Kitaju kakor proti lokalnim patriotom in regionalnim separatistom, ki so v svojem konservativnem egoizmu prečili nacionalno zedinjenje. Sovjeti so organizirali in oborožili ter opremili nacionalno kitajsko armado, dali na razpolago svoje, oziroma nemške inže-nerje in posodili Kantonu velik politični agita-cijski aparat, s pomočjo katerega je Kuomin-lan, narodna kitajska stranka, širil svoje ideje po vsem velikem Kitaju, po katerem so hara-čili razni generali, banditi in vlastodržci, ki so j vzdrževali tisočletno anarhijo, brezpravje in samovoljnost. Kanton je imel kot glavnega svetovalca sovjetskega eksperta, komisarja Boro-dina. Sovjeti so videli že uresničene sanje o azijskih narodih, združenih pod moskovskim vodstvom, ki bodo zanetili revolucijo po vsem svetu, da sc ustvari komunizem. Čim bolj so se zavozljevalc notranje razmere v Rusiji sami v nerazvozljivo konstantno krizo, tembolj so komisarji kazali na Kitaj kot porok bližnje in sigurne zmage ljeninizma. Toda v desetih letih so se razmere v Kitaju samem temeljito preokrenile. V Kuomintanu sta se začeli ločevati dve krili, komunistično in meščansko, oziroma inteligenčno. Prvo je zajemalo industrijsko delavstvo in del kmetov. Podlaga za komunizem je v Kitaju dana v pro-letarijatu, ki se v inozemskih tovarnah zelo izrablja, zlasti ženska moč in otroci. Kar se tiče kmetov, obstoji polovica kitajskega kmet-sikega prebivalstva iz najemnikov, ki so časih v naravnost tlačanskem razmerju do veleposestnikov. Res se je tudi 1. 1925 začelo po Kitaju organizirano delavsko osvobodilno gibanje, generalni štrajki in ponekod zelo nevarni izgredi in nacionalne vstaje, zlasti v pristaniščih. To je izzvalo reakcijo narodnega vojaštva, buržuazije in velike večine kitajske inteligence ter seveda tudi veleposestva. Pogoji za to so pa v Kitaju veliko bolj dani nego za komunističen prevrat. Industrijsko delavstvo tvori v štiristomilijonskem kitajskem narodu kapljo v neizmernem oceanu in vrhtega se da njegova borba z lahkoto usmeriti nacionalno, ker je skoro ves industrijski kapitalizem, kolikor ga sploh je, v inozemskih rokah. Dežela pa je čisto konservativna, kmet-najemnik je navajen pa-triarhaličnega družabnega reda, vera ga vseskozi navaja k solidarizmu. Moderne strokovne in razredne organizacije ne najdejo razumevanja in večina organiziranega delavstva se združuje še v srednjeveških gildah, ki imajo kakšno božanstvo za svojega variha. Inteligenca pa je usmerjena vsa v to, da ustvari nacionalno edinstvo, trdno državnost in splošno nairodno prosveto pa narodno industrijo, radi česar je komunistično propagando že od začetka le nejevoljno trpela. Ko se je v borbi zoper domače separatiste pokazala potreba največje narodne discipline, je desno krilo Kuo-mintana postavilo za načelnika stranke in vlade generala Čankajšeka, ki je po Sunjatsenovi smrti prevzel vodstvo kitajskega narodnega preporoda, prepovedalo vsako združevanje v politične ali socialne in strokovne cilje, vzelo socialne reforme v svoje roke in se izjavilo za solidarizem v zgradbi nacionalne proizvodnje ter obrodilo razredno borbo. Obenem se je začela obračati borba za osvobojen je kitajskega naroda proti ruskim učiteljem! Sovjeti so pač učili boj zoper vsak imperializem, vse inozemske privilegije in proglašali absolutno pravo narodne samoopredel-be, so pa pri tem pozabili na — ruski imperializem. Sibirija je tem bogatejša, čim bolj osiromašuje evropska Rusija. Sibirija je ogromna zakladnica sirovin za Rusijo. Izvoz sibirskih produktov tvori edino aktivno postavko v ruskem državnem proračunu. Njena gozdna in rudninska bogastva presegajo ameriška. Ta Sibirija je zvezana po eni strani s svetom po Vladivostoku, do katerega pelje najkrajša železniška zveza skozi kitajsko Mandžurijo. Ta Mandžurija se je že carski Rusiji zdela »življenjsko potrebna«; brez nje je Vladivostok, oziroma. velik del ruskega Jugoslavija in vojna odškodnina Proti Jounghovemu načrtu - Naše utemeljene zahteve Belgrad, 20. jul. (Tel. Slov.) Zunanje ministrstvo je izdalo sledeče obvestilo: »Poslanika naše kraljevine v Parizu in Londonu sta predala v imenu kraljevske vlade respektivnim vladam note, v katerih so navedene vse nepravilnosti, ki bi jih utrpela naša kraljevina, če bi bilo poročilo odbora ekspertov za definitivno rešitev reparacijskega problema, objavljeno 7. julija, sprejeto. Po tem poročilu odbora strokovnjakov bi naš del pri nemških anuitetah v času prve periode (1929-1966), ki je po dosedanjem sporazumu bil zagotovljen s 5-odstotki vseh nemških reparacij, padel na 4.2 do 4.3 odstotka. Še več škode bi utrpela naša država s predloženo delitvijo onega dela nemških anuitet, ki bi se mogel v tej prvi periodi vnovčiti. Za sedaj sc po poročilu ekspertov ne more trditi, koliko bi točno moral znašati naš del v vnovčljivem delu nemških anuitet, ki v celoti znaša 598.8 milj. zlatih mark letno in ki predstavlja najsigurnejši del nemških plačil, ker se more mobilizirati in koinercializirati. Po naših trditvah bi naš delež v zajamčenem delu reparacij moral znašati 26 milj. zlatih mark. Po poročilu ekspertov pa se predvideva francoski delež na 500 milj. zlatih mark, italijanski na 42 milj., tako da odpade na vse ostale države samo 56 milj .zlatih mark ter tako obstoja bojazen, da se naš delež po tem ostanku procentualno zmanjša na 5 do 6 milijonov zlatih mark letno. Po poročilu odbora ekspertov bi se pri delitvi nemških anuitet v drugi periodi (1966-1988) naši državi napravila še večja krivica. Medtem, ko bi naš današnji zajamčeni odstotek dal naši državi v tej periodi pravico na 70 do 80 milj. zlatih mark, bi po predlogu ekspertov dobili mi vsega 22.6 milj. zlatih mark. Eksperti se v tem slučaju niso držali načela, katero so sami postavili, da se morajo namreč pri nemških anuitetah v tej drugi periodi izplačati medzavezniški vojni dolgovi. Ostalim državam je dodeljena cela vsota, ki jim je potrebna, da izplačajo svoje vojne dolgove, za našo kraljevino pa so vpoštevane samo dogovorjene anuitete za njene dolgove Zedinjenim državam Sev. Amerike in Veliki Britaniji. Naš vojni dolg Franciji ni vračunan. V pogledu organizacije banke za mednarodna izplačila položaj naše države ni nič boljši od položaja Belgije, Japonske in Zedinje-nih držav Severne Amerike, katerih položaj v reparacijski komisiji je ravno tak kot naš, medtem ko dobijo v upravi te banke za mednarodna plačila po dva člana, se lahko pričakuje za našo kraljevino, da dobi eno od devetih mest v upravnem odboru po tem, kolikor je predvideno za vse ostale zavezniške in nevtralne države. Z ozirom na vse to zahteva kraljevska vlada v notah, ki sta jih predala naša poslanika v Parizu in Londonu. 1. Da bo naša kraljevina zastopana na politični konferenci na reparacijah zainteresiranih držav, ki bo reševala o sprejemu poročila odbora ekspertov. 2. Da se naši kraljevini zagotovi njen za-garantirani odstotek v nemških anuitetah za čas, prve periode (1929-1966). 3. Da se vsi vojni dolgovi naše kraljevine stavijo v celoti na račun nemških plačil, kakor je to napravljeno z vojnimi dolgovi ostalih zavezniških držav. 4. Da se pri delitvi nemških anuitet, ki sc lahko takoj vnovčijo, zagotovi tudi naši kraljevini delež v njenem polnem odstotku, tako da iz še razpoložljive svote 56.8 milj. zlatih mark prejme letno svoj polni iznos (okoli 26 milj. zlatih mark). 5. Da se naši kraljevini zagotovi v upravi projektirane banke za mednarodna plačila sodelovanje. Že mnogo preje jekraljeva vlada takoj po objavi komunikeja, izdelanega v Ženevi dne 26. septembra 1928, s strani predstavnikov vlad zainteresiranih velesil o sestavi odbora ekspertov za definitivno rešitev reparacijskega problema, obrnila največjo pažnjo interesom naše kraljevine pri reparacijskih delih in zaščiti naših zagarantiranih pravic. Tako je 7. decembra 1928 predala naša vlada noto vladam Velike Britanije in Francije, v kateri je naša vlada obrazložila svoje pravice na zastopstvo v odboru ekspertov. Razen tega je v tej noti razloženo tudi stališče kraljeve vlade, da smatra ona že s prejšnjim sporazumom kot definitivno regulirano vprašanje enega dela bodočih nemških odplačil in vprašanje načina izplačila svojih dolgov za odstopljeno imetje od bivše Avstro-Ogrske in za dolg osvoboditve. Ker je pa vendar sklep na konferenci šest zainteresiranih velesil od dne 16. septembra 1928 ostal v veljavi in po tem sklepu naša kraljevina ni dobila pravice sodelovanja v odboru strokovnjakov, je kraljeva vlada v toku dela odbora strokovnjakov naoravila pri prijateljskih vladah v Franciji iii Veliki Britaniji korake z namen^n, da za- ščiti pravice, zajamčene naši kraljevini tako s posebnim sporazumom, ki ga je naša kraljevina sklenila s Francijo in Veliko .Britanijo (13. januarja 1920 in 29. junija 1921), kakor tudi po sklepu mednarodne konference od 13. junija 1922 ob pristopu naše kraljevine k aranžmanu v Spaa 16. julija 1920 in 14. januarja 1925 ob priliki sprejema Davvesove-ga načrta. Ko je 7. junija 1929 odbor strokovnjakov objavil svoje poročilo (Youngov načrt) in ko se je zvedelo, da ta načrt ni dovolj vpošteval naših pravic in interesov, ni kraljeva vlada opustila prilike, da bi obrnila pozornost vlad Francije in Velike Britanije na krivico, ki so jo napravila naši kraljevini s predlogom Youngovega načrta. Kraljeva poslanika v Parizu in Ivondonu sta poleg nekoliko ustmenih korakov predala 1. junija t. 1. note, v katerih med ostalim zahtevamo prijateljsko posredovanje teh dveh zavezniških vlad, da se nam na vsak način zagotovi udejstvovanje v predstoječi mednarodni politični konferenci, ki bo reševala o sprejemu poročila odbora strokovnjakov. Medtem ko smo mogli pristati na to, da nismo sodelovali v odboru strokovnjakov, ko so izdelovali ta svoj novi načrt, ker smo bili prepričani, da bosta Francija in Velika Britanija po obve-zah od 13. januarja 1920 in 20. junija 1921 zaščitili tudi naše koristi, sedaj po takih rezultatih načrta strokovnjakov, ki bi našim koristim prizadejal znatno škodo, zahtevamo, da se nas povabi k predstoječi politični konferenci, da dobimo možnost, braniti svoje pravice neposredno. Gospodarska vprašanja in dela Belgrad, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Snoči se je vršila v kabinetu kmetijskega ministrstva konferenca med ministri Frangešem, Srski-čem, Uzunovičem in Švrljugo, na kateri so pretresali zakonski načrt, s katerim naj se definitivno likvidira agrarno vprašanje. — Trgovinski minister je na predlog oddelka za kreditne ustanove odobril ustanovitev delniške družbe »Ruda in kovina d. d.« v Ljubljani z delniškim kapitalom 1 milij. Din. Nadalje je odobril ustanovitev Prve jugoslovanske filmske družbe »Adria National Film d. d.< s sedežem v Belgradu. Osnovni kapital znaša 1 milij. Din. Velik narastek našega izvoza Belgrad, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Meseca junija t. 1. jo znašal naš izvoz 420.516 ton v vrednosti 530,234.508 Din. Od tega odpade na žilo in koruzo 32,000.000 Din, na živo živino 50 milj. Din, na meso in mesne izdelke 13 milj., na jajca 50 milj., na kože 5 milj., na drva 10 milijonov, na stavbni les 168 milj., na železniške pragove 22 milj., na ostale lesne izdelke 15 milj., na cement 11 in pol milj., na razne rude preko 50 milj. Din. V juniju lanskega leta pa je znašal celokupen izvoz 378.302 tone v vrednosti 454,360.310 Din. Povečanje našega izvoza se opaža v celem prvem polletju letošnjega leta, kar najbolje dokazujejo statistični podatki. Medlem ko jc znašal izvoz v I. polletju I. 1928 2,047.858 ton v vrednosti 2.687,036.407 Din, znaša v I. polletju letošnjega leta 2,196.401 tono v vrednosti 2.989,072.997 Din. Povečanje znaša torej za prvih šest mesecev t. 1. 148.5441 ton v vrednosti 302,036.590 Din, kar znaša, povedano v odstotkih teže, 7.25%, v odstotkih vrednosti pa 11.25%. Kralj v Topoli Belgrad, 20. julija. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je danes ob 11 v spremstvu maršala dvora Dimitrijeviča odpotoval v Topolo, kjer ostane več dni. Nato se vrne na Bled, da prisostvuje krstu najmlajšega kraljeviča. tihooceanskega Primorja brez pomena za Rusijo in zapade Japonski. Če Rusija izgubi v Mandžuriji svojo postojanko, ki je vzhodno kitajska železnica, bi bil velik del komunističnega programa: Azija azijskim narodom! uresničen... Kitajska vlada se je čutila tembolj močno, čimbolj se je Kitaj zedinjeval in čimbolj so se slabšale notranje razmere v Rusiji. Brez dvoma pa stoji za Kitajsko tudi Anglija, ki vodi v Aziji, pa povsod po svetu čisto drugačno politiko ko Rusija. Dočim ta dela z visokimi gesli in velikim šumom, se angleška diplomacija komaj čuti. Čim so se začeli po moskovski propagandi azijski narodi probujati, jim je Anglija v izvestni meri dovolila prosti tek, napram Kitaju pa je postopala naravnost žene rožno, odpovedujoč se skoro vsem svoj'111 predpravicam. Da ji pa na razpolago vso svojo ogromno diplomatično podporo v boju zoper ruski imperializem. Leta 1928. je izgnal Čankajšek Borodina. Sedež kitajske vlade se je prenesel v Nanking. Severni Kitaj poslaja počasi organičen del celokupnega Kitaja ^in in naslednik Čansolina, ki upravlja Maudžu rijo, je zdaj položil svojo roko na vzh ;dao-kitajsko železnico. Svoječasna pekinška vlada je že 1. 1919. anulirala, seveda brez praktičnih posledic, vse ruske pravice v Mandžuriji. Leta 1924. je pokojni Čansolin Rusiji te pravice vrnil, pa le deloma. Kitaj je dobil več pravic v upravi vzhodnokitajsko železnico, predsednik je ostal Rus. Zdaj je njegov sin v sporazumu s Čankajšekom vse to vnovič anuliral. Kitaj pa ne zahteva samo svoj izključni dominij v Mandžuriji, ki jo s svojimi 2S milijoni prebivalcev vsa kitajska, marveč zahteva tudi, da se Rusija desinteresira za zunanjo Mongolijo, ki jo čisto v nasprotju s pogodbo iz 1. 1924. drži v odvisnosti od sebe. Do vojske ne pride, ker se je vsak boji, najbolj pa sovjetska vlada sama. Treba bo pogodbo glede vzhodnokitajsko železnice temeljito revidirati in veliko vprašanje je, če bo upravo še vodil Rus. Do končnega obračuna radi Mandžurije in Mongolije pa bo v dogled-nem času le prišlo, kajti vstajajoči Kitaj ^c s provizorično rešitvijo ne bo zndo\ olji). /.a en-k'ut smo lahko vc-eli, da se bo -pn mirno p jravnal. Misijonski tečaj v Plitvicah Zagreb, 20. jul. (Tel. Slov.) Danes popoldne so se vrnili v Zagreb udeleženci misijonskega tečaja na Plitvicah, ki ga jc organizirala ljubljanska »Unio eleric pod vodstvom profesorja ljubljanske teološke fakultete dr. Ehrlicha. Misijonskega tečaja sc jc udeležilo iz Slovenije 25, iz Hrvatske pa 15 akademikov. Predavanja, ki so izpolnila tri dni, so se vršila večinoma na prostem v naravi. Uvodno predavanje je iincl dr. Ehrlich, ki jc obrazložil važnost misijonskega gibanja. V sredo zvečer je imel akademik Ludovik Duh iz Ljubljane predavanje o kitajskili misijonih. V četrtek je predaval dr. Gahs, profesor ljubljanske teološke fakultete in akademik Pallua iz Zagreba. V četrtek zvečer sta predavala akademik Stelc iz Ljubljane in dr. če-pulič iz Zagreba o vlogi medicine pri misijonih. V petek sc je vršila sv. maša v taborišču zagrebških in sušaških gozdovnikov, s katerimi so se akademiki sestali. Popoldne je bilo predavanje o vlogi islama v naših krajih, zvečer pa jc dr. Kulenič, profesor iz Zagreba in tajnik društva za razširjanje vere, imel predavanje o organizaciji misijonskega dela pri nas, posebno o zbiranju gmotnih prispevkov za misijone. Ugotovil jc, da jc Slovenija v tem oziru najbolje organizirana ter žrtvuje za misijone več, kakor vsi estali kraji v naši državi. Za časa tečaja je vladalo med udeleženci dobro razpoloženje. Slovenski akademiki so sc izkazali kot dobri pcvci. Komunizem v Avstriji Vsak hip nioremo citati tu ali tam po Evropi, kako dobiva komunizem pobude, na-\odila, tiskovine, denarne podpore rz — Avstrije. Po takih vesteh sodeč, mora biti v Avstriji komunizem naravnost potenca, s katero treba računati. — V resnici pa je koimi-nizem danes še v Avstriji brez politiškega pomena. 'la stranka je tako neznatna, da bi se ne splačalo voditi o njej račun, ako bi ne bilo bas gori označenih senzacij z vseh strani Evrope, ... ki pa niso povsem brez podlage. Kako to dozdevno nasprotje? Komunisti na Dunaju imajo svojo organizacijo jako dobro razvito. Na Alserstrasse imajo celo svoj prekrasen komunističen dom, ki je svojina stranke. Kako so prišli do njega, je samo javna tajnost: to je sovjetsko maslo. — Toda kljub vsemu prizadevanju Sovjetov se stranka v Avstriji ni mogla razviti. Organiziranih članov ima ubogo malo, tako da do-žive javno blamažo vsakokrat, ko morajo javno nastopati. Pri volitvah sploh ne prihajajo v poštev, ker ne spravijo vkup niti pošten drobec količnika. In vendar je res, da so tu komunistične korifeje z vsega sveta, ki imajo svoje zavetje v komunističnem domu na Alserici. — Poleg te centrale imajo pa še zatočišče v sovjetski trgovinski reprezentanci tik Grabna, v palači Hrvatske eskomptne banke, ki so jo Rusi celo vzeli v najem. Tu je ta palača natrpana uradnikov, dasi je težko doznati, kaj ti ljudje sploh tam uganjajo dan za dnem, — kajti posla imajo presneto malo. Tudi njihova bilanca to dokazuje. Kakor v Berlinu tako na Dunaju izdajajo (taevnik »Die rote Fahne«, ki ga dobiva vsakdo, kdor le hoče. V sovjetski trgovski iwNe, nikdar k Švica proti Italiji Ziiridi, 20. jul. (Tel. »Slov.«) švicarski poslanik v Rimu je imel razgovor z Mussoli- ^ !;..... r* itn K i.lll^l-.if.n — v ■ iiijvui ""i"""" i.«..j.m.>i,v((o u»\a ua švicarsko vlado. Mussolini je izjavil, da po njegovem mnenju niso dobri odnošaji med Švico in Italijo ogroženi. ' Posredovanje Amerike London, 20. jul. (Tel. »Slov.«) K aken- se poroča, se 'je vršila včeraj in danes, živahna izmenjava misli med Londonom, Parizom, Tokiom in Washingtonom in siqer na podlagi sklepov glede Kitajske iz washingtonske konference 1. 1921. Državni tajnik S K ni »on je sporočil nazore ameriške vlade glede rusko-ki-tajskega spora. Ameriška vlada ne smatra obstoječi spor za politični konflikt, temveč le za nesporazumljenje tehničnega in gospodarskega značaja. Iz tega vzroka tudi misli Amerika, da ni spor take narave, da bi se mogel rešiti le z orožjem. Saj ni bila v sporu na nobeni strani užaljena narodna čast, niti ne gre za objekte, ki -bi bili za eno ali drugo stranko življenskega pomena. A merilca odločno svari i Kitajsko i Rusijo pred vojno, kajti trpeli bi tudi drugi narodi. Ker Amerika nima diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo, je drž. tajnik Stimšon prosil francoskega zunanjega ministra Brianda, naj on sporoči to ameriško izjavo Moskvi. Briand je to dragevolje sprejel. Stimson in Briand sta se tudi sicer odločila za skupno sodelovanje pri poravnavi kitaj sko-ruskega spora. Amerika je mnenja, da prideta kot posredovalca v poštev le Francija in Amerika, ker imata Anglija in Japonska v severni Mandžuriji materijelne interese. London, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz Harbina se kitajske Čete naglo zbirajo na celi mandžurski moji. Nad Ilarbinoni se je proglasilo obsedno stanje. Newyork, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Dosedaj še ni dospel nikak oficijelen odgovor Kitajske ali Rusije na ameriški opomin, da naj se poravna spor mirnim potom. Po neoficijelnih izjavah sovjetske vlade in kitajskega poslanika v Wasliingtonu je ameriška vlada prepričana, da se bo dala vojna preprečiti. Kitajski poslanik je izjavil, da je kitajska vlada odločena, ravnati natančno po sklepih pri reševanju obstoječega spora. Čeprav Kellogov pakt dosedaj še ni prišel do veljave, hoče Kitajska poravnati konflikt brez nasilnih sredstev. London, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Exohange telegraph«, je ameriški drž. tajnik Stimson v razgovoru z italijanskim poslanikom prosil italijansko vlado, naj intervenira v Rusiji in na Kitajskem. Isti list piše, da je angleška vlada javila v Pariz in Washing-ton svojo pripravljenost in pomoč pri poravnavi kitajsko-ruskega spora. Avtomobilska nesreča p Zagrebu Pred ratifikacijo Pariz, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Danes je imel francoski zunanji minister razgovore z nemškim in angleškim poslanikom v Parizu. Nemški poslanik je ponovno izrazil željo nemške vlade, naj se hiti s predpripravami za mednarodno vladno konferenco. Nadalje je urgi-ral, da naj vendar enkrat organizacijski odbor meddržavne reparacijske banke začne s svojim delom. Angleški poslanik je izročil odgovor svoje vlade na zadnjo Briandovo noto. V tej noti je angleška vlada končnoveljavno odstopila od svoje zahteve, da naj bo London mesto zasedanja meddržavne konference. Na vsak način pa vztraja angleška vlada na tem, naj se vrši konferenca v kolikor mogoče veliki bližini Londona. Na ta način pride v- poštev kako holandsko mesto, nikakor pa ne Švica. Paril, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Ker francoska zbornica želi dokončati do nedelje razpravo o .ratifikaciji, je imela snoči zbornica nočno sejo, ki je v splošnem potekala mirno, razen incidenta med Briandom in poslancem Ikmillonom. Bouillon je zahteval, naj pošlje vlada v Washington na razpravo delegacijo pod vodstvom enega ministra. Nato je odgovoril Briand energično in jezno: »Torej nimate zadosti z dosedanjim ponižanjem Francije, ki ste ga vi zakrivili. Zakaj niste prej predlagali; naj se pošlje v Washington deputacija pod vodstvom ministra. Ne bi bil šel tja, prepustil pa bi vam moje mesto, da greste lahko vi. Danes ne gre več za intervencije, temveč za ratifikacijo. Gre za: (la ali ne!« Na te Brian-dove besede ni Bouillon ničesar odgovoril. Pariz, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Razprava o ratifikaciji dogovora o dolgovih v francoski zbornici se bliža- koncu. Danes se je vršila seja ministrskega srveta v odsotnosti ministrskega predsednika Poincareja. Predlog za francoske pridržke bo vlada sestavila, vpo-števajoč vse dosedaj vložene predloge. Zunanji odsek senata je včeraj imenoval svojega poročevalca ter po njem sporočil, da je senat pripravljen, pristati na ratifikacijo brez pridržkov. Pariz, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Današnji listi pišejo o izjavi Parkerja Gilberta o finančni zmožnosti Nemčije. Parker Gilbert je izjavil, da se je nemški pridnosti posrečilo, da je svoje finance p»o velikih izgubah v svetovni vojni temeljito popravila. Dosedaj je Nemčija lojalno plačala vse obveznosti, in sicer je dala 1800 miljonov 739.800 RM. Pariz, 20. jiul. (Tel. »Slov.«) Po včerajšnji demarši angleškega in nemškega poslanika v\ Parizu je skoraj gotovo, da se bo sestala konferenca za izvedbo Youngovega načrta 16. avgusta in sicer najbrže v kakem nizozemskem mestu. Razsodba v procesu proti ciganom Košice, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Danes zjutraj ob 11 je kazensko sodišče izreklo razsodbo v razpravi proti ciganom, ki so bili obtoženi ljudožrstva, in sicer so bili obsojeni: Aleksander Filke in Pavel Ribar na dosmrtno ječo, Josip Kudak na 16 let težke ječe, Evgen Siscar na 9 let, Rihard Jan na 8, Evgen Ribar na 4, Rihard Ribar na 3 leta 8 mesecev, Josip Grujo na 4 leta, Josip Czega na 4 leta, Josip Ribar na 2 leti 8 mesecev, Evgen Czemer na 2 leti težke ječe. Vsem se šteje v kazen preiskovalni zapor, ki je trajal 2 leti 8 mesecev. Pred češkim odgovorom Praga, 20. jul. (Tel. »Slov.«) »Lidovc No-viny« poročajo, da je odgovor češkoslovaške vlade na zadnjo madjarsko noto, ki se je pričakoval koncem tega tedna, že pripravljen, toda do danes Se ni bil izročen madjarski vladi. To sc bo zgodilo najbrže šele v ponedeljek ali torek. Dunajska vremenska napoved. Jasno in woče. Zdravstveno stanje angleškega kralja London, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor trdijo danes nekateri listi, je bila operacija kralja veliko resnejša, kakor so zdravniki po operaciji izpovedali. Nameravano zimsko potovanje v južno Afriko ali Zahodno Indijo bo vsekakor odpadlo, ker mora kralj ostati še nekaj mesecev pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Posvetitev škofa Careviča Dubrovnik, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Dubrov-niški župan je dobil od novega dubrovniškega škofa Careviča obširno pismo, s katerim javlja, da se vrši njegova posvetitev 1. avgusta v zagrebški stolni cerkvi. V Dubrovnik pride novi škof 4. septembra. Svečano ustoličenje pa se vrši 8. septembra. Uredba mesečnega dodatka pol uradnikom Belgrad, 20. jul. (Tel. Slov.) Notranji minister je spremenil čl. 102 zakona o notranji upravi, s katerim se z ozirom na značaj službe političnim upravnim uradnikom odreja poseben mesečen dodatek, in sicer dobe uradniki: 1. skupine I. kategorije 3500 Din, 2. skupine I. kat. 3100 Din oz. 2700 Din, 3. skupine I. kat. 2100 oz. 1720 Din, 4. skup. I. kat. 1320 Din, okrajni glavarji, v kolikor niso v 3. in 4. skupini, 1800 Din, uradniki 4., 5. in 6. skupine, razen okrajnih glavarjev 920 Din, 7. in 8. skup. 520 Din, pripravniki za politično upravno službo v I. kat. pa 200 dinarjev. Pravica do invalidnine Belgrad, 20. julija. (Tel. »Slov.«) Vsi oni, ki imajo po novem invalidskem zakonu pravico do invalidnine, morajo do 30. novembra t. 1. dati glede svojih pravic pismeno prijavo onemu sodišču, ki mu je svoječasno prisodilo invalidnino, in zahtevati od njega, da jim izda potrdilo, da imajo vse pogoje za svoje pravi-ce. Poleg prijave morajo invalidi predložiti overovljen prepis invalidskega lista od vojnega okrožja, potrdilo samoupravnega ali državnega zdravnika, da se stanje invalidnosti ni zboljšalo, potrdilo občine o svojem imovinskem stanju, potrdilo, da žive vsi člani družine, za katere sprejema invalidske dodatke, potrdilo, da ni invalid med tem časom izstopil iz državljanstva, oziroma stopil v službo kake tuje države, da ne dela proti interesom naše države, da ni obsojen za delo proti državi in njeni ureditvi, da ni kaznovan za žalitev Nj. Veličanstva, da ni kradel, da ni pijanec, kvar-tač .in da moralno živi. Istotako morajo rodbine, ki prejemajo invalidsko pomoč, predložiti sodišču potrdila, ki jih zahteva invalidski zakon. Drzen rop v Črnigori Podgorica, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Predvčerajšnjim je župan piperske občine Ljubo-vič dvignil 90.000 Din invalidskega denarja in odšel v svojo občino, da ga razdeli invalidom. Spremljal ga je občinski pandur, ki je bil oborožen. Na nekem samotnem kraju se je mahoma pojavil pred njima neznani tujsc ter sta župan in spremljevalec takoj spoznala, da gre za roparja. Neznanec je z eno roko naperil revolver, v drugi pa .je držal bombo. Izvršilo se je to s tako naglico, da se napadena nista mogla znajti, ko pa sta opazila v bližini še enega roparja, ki je naperil proti njima puško, st;; sc udala sili in izročila roparjema denar. Vrnila sta se v Podgorico, kjer sta takoj obvestila redarstvo, ki je začelo zasledovanje, vendar ni za roparji ne duha ne sluha. Belgrad, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Za računskega uradnika v 4. skupini II. kategorije pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani je Imenovan Šporn Ivan, pripravnik iste fi-lijalke. Zagreb, 20. jul. (Tel. Slov.) Danes db 2 poldne je stal na savski cesti v družbi svojih prijateljev Leopold Žilbert, rojen v Krškem leta 1010. Mimo njega so vozili tramvaj, avtomobili in druga vozila. Neki luksuzni avto je peljal proti mestu, kjer so stali omenjeni mladeniči v razgovoru, šofer je dajal znamenja, da bi se pešci ognili s ceste in ni zmanjšal brzine, ker je mislil, da se bodo pravočasno umaknili. Žilber-tov prijatelj je res skočil v stran. Žilbert sam pa ni imel več časa, da bi se rešil, ker ga je med tem že zgrabil avto in ga vrgel 5 metrov od sebe. Dobil je težke notranje poškodbe in so ga prepeljali v zakladno bolnico. Detomor v Zagrebu Zagreb, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Danes pred-poldne okoli 9 so obvestili zagrebško policijo delavci, ki kopljejo kanale v železniški koloniji pri Maksimira, da so našli pri kopanju truplo mrtvega deteta. Na lice mesta je odšla poiicij-sko-zdravstvena komisija, ki je ugotovila, da je bilo dete živo rojeno in da je bilo zadavljeno. Redarstvo vodi preiskavo, da zasledi zversko mater, ki je umorila lastnega otroka. Aero-promet Zagreb « Belgrad Zagreb, 20. jul. (Tel. Slov.) Od 1. avgusta dalje bodo cene potniškega zračnega prometa na progi Belgrad—Zagreb znižali od 600 na 500 Din za osebo. Državni uradniki in rezervni častniki imajo polovično vožnjo. Kdor vzame naenkrat 12 kart, dobi 30 odstotkov, kdor pa vzame 24 kart, dobi pa 50 odstotkov popusta. Drobne vesti Belgrad, 20. jul. (Tel. Slov.) Predsednik vlade, general Pera Živkovič je snoči sprejel ministra brez portfelja Kumanudija, ki se je iz Mataruške banje odpeljal v Zlatibor, kjer je obiskal skupno s Fotičem zunanjega ministra Marinkoviča. Kumanudi se je danes vrnil v Belgrad. Belgrad, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Snoči se je vrnil iz Mataruške banje gozdarski minister Radivojevič. Istotako sta se vrnila pomočnik notranjega ministra Žika Lazič in načelnik centralnega presbiroja Milan Marjanovih, ki sta šla poročat predsedniku vlade, generalu Živr koviču v Mataruško banjo. Belgrad, 20. jul. (Tel. »Slov.«) Na kongres jugoslovansko-češkoslovaške lige, ki se bo vršil 28, t. m. v Sarajevu, bo prišlo 70 Čehoslovakov, med njimi dr. A. Uhlif, narodni poslanec J. Pe-karek, ministrski svetnik A. Beringar, akad m-ski slikar K. Šlaht, vseuč. profesor dr. Rostohar iz Brna ter drugi. V Sarajevo pridejo 27. t. m. Belgrad, 20. jul. (Tel. Slov.) Trampnž Al., sodniški pripravnik v Mariboru je potrjen za stalnega in je napredoval iz 9. v 8. skupino I. kategorije. Farkaš Maks je postavljen za jetniš-kega pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru. Primorske vesti Smrtna kosa. Na Opčinah so pokopali bivšega deželnega poslanca Štefana Ferlugo, kmalu za njim sta umrla Ferdinand Ferluga in Jožef Daneu s Palte. — Dne 14. t. m. je umrla v Davosu v Švici 32-letna Vida Tomšič, soproga Viktorja Tomšiča, veletržca v Bistrici. V Komnu so spremili k večnemu počitku 25-letno dekle Ivanko Jablonšek, v Ledinah posestnika Janeza Velikajne v Čepovanu, 75-letno Marijo Kofol, roj. Winkler, in na Banjšicah 25-letno Štefanijo Zbogar. Goriški nadškof v gorah. Goriški vladika mons. dr. Fr. Sedej je kljub visoki starosti in radi novih razmer težki službi svež in zdrav in se ne straši niti gora. Te dni je birmoval v Drežnici, Soči, Beli Peči in v Logu pod Mangartom. Obenem je obiskal Žabnice in Lužice. Ljudstvo ga je povsod z navdušenjem sprejelo ter prosilo Boga, da bi mu ga ohranil do najvišje starosti. Prebivalstvo Idrije pada. V prvih šestih mesecih tega leta se je rodilo v Idriji 49 otrok (lani 49), umrlo je 54 oseb (lani 31), poročilo se je 14 parov (lani 23). Število smrti je letos naraslo sicer radi mraza, toda nizko število porok kaže, da gre mesto navzdol. Promocija. Na univerzi v Sieni je bil pro-moviran za doktorja prava g. Ivan Cerkvenič iz Trsta. Napad v Petelinjah. Tržaški listi so poročali, da je bil te dni iz zasede napaden fašistični tajnik Evangelisti, ko se je vračal iz Petelinj v Št. Peter; proti njemu, da je bilo izstreljenih več strelov, ki so ga ranili. Značilno je bilo, da nobeden izmed listov ni vedel poročati, kam je bil signor Evangelisti ranjen. Ranjencu je brzojavno čestital sam generalni tajnik fašistične stranke Turati. Aretiranih je bilo več kmetov, med njimi dva družinska očeta. V vasi se je širila kot javna tajnost novica, da signor Evangelisti sploh ni bil napaden in da je napad fingiral, samo da bi prejel od svojih predstojnikov odlikovanje in da bi se potem lahko znesel nad ljudstvom. Preiskava je ugotovila, da fašistični tajnik sploh ni bil napaden in aretiranci so bili dva dni kasneje izpuščeni. Knjige na ogenj. Neki novinar, vkrcan na neki tržaški ladji, je prinesel iz Odese več slovenskih knjig. Finančni stražniki so mu knjige zaplenili in sežgali.