PRIMORSKI DNEVNIK Jljjtnina plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 137 (8230) TRST, sobota, 10. junija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «L>oberdot)» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.___________________________________________________________________________ ANDREOTTI SE JE POSVETOVAL Z VOLKSPARTEI, PRI IN PLI Socialisti so odločno zavrnili predlog o sodelovanju z liberalci Vedno jasnejši obrisi centristične in nazadnjaške vladne koalicije - Nadaljevanje zasedanja CK PSI , SIM, 9. — Socialisti so danes Andreottiju jasno povedali, da ne /Najo na kakršnokoli centristično obliko vlade in da zavračajo "kln lo na ln° večino z liberalci. sestanku med Andreottijem in l Cistično delegacijo, ki je tra-®n-bivši predsednik SPZ dr. s .rt Hlavaty. «Kako naj človek dejal med drugim — dovolj Ljrino poveliča in z besedo pri-|J;*.lik tega značajnega, zvestega *aUca in borca in obenem aktiv- nega ustvarjalca našega slovenskega kulturnega zaklada. V imenu vseh nas naj se ob tem težkem slovesu poklonim njemu in njegovemu bogatemu in dragocenemu delu. njegovi odlični slovenski besedi! njegovi veri v zmago njegove misli, njegovemu skozi vse življe- nje neupogljivemu značaju in pogumu in njegovemu požrtvovalnemu prizadevanju za lepšo bodočnost našega človeka. Lik prof. Budala bo ostal v zglednem spominu nam starejšim, ki smo delili z njim usodo našega naroda v tej težki polpretekli dobi naše najtežje zgodovine, in -tudi mlajšim generacijam, ki bodo segale do njegovi književni zapuščini. Ohranili bomo lik visoko kulturnega vzora človeka v borbi za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji*. (Nadaljevanje na 3. strani) Zadnje slov« Tržačanov od pokojnega Andreja Budala ganim, je že več tednov ustavljena samo nekaj kilometrov proč od mesta v obroču osvobodilnih sdl. Po včerajšnjih »incidentih*, ko so sajgonska letala streljala na ko-laboracionistične čete ter povzročila pravi pokol, je zmeda zajela tudi Američane: ameriški phantom je po pomoti bombardiral sajgon-sko enoto nedaleč od An Loca ter ubil deset vojakov, 19 pa ranil. Vojaško poveljstvo ZDA je sporočilo, da so o incidentu uvedli preiskavo. Ameriška letala so tudi danes obstreljevala severnovietnamsko o-zemlje. Letalske misije so bile naperjene predvsem proti severnemu delu demilitariziranega pasu ter južnim pokrajinam Severnega Vietnama. Že drugi dan zaporedoma pa so phantomi bombardirali tudi Hanoj in pristanišče Haiphong. Radio Hanoj je sporočil, da so včeraj sestrelili ameriško letalo v bližini demilitariziranega pasu. Pilot je bil zajet. Predsednik sa.iganskega režima Van Thieu je danes izjavil, da pričakuje novo zaostritev partizanske ofenzive v prihodnjih treh mesecih. Dejal je, da je država v nevarnosti, po drugi strani pa napovedal, da bo njegova vojska ob obletnici ustanovitve oboroženih sil 19. junija osvobodila An Loc in Quang-Tri. Sajgonski režim zatira katoličane šestnajst voditeljev katoliške delavske mladine nezakonito zaprtih v južno-vietnamski prestolnici PARIZ, 9. — »Gibanje vietnamskih katoličanov v službi naroda*, ki ima svoj sedež v Parizu, je spo- ročilo, da je šestnajst voditeljev južnovietnamske katoliške delavske mladine nezakonito zaprtih v Saj-gonu že od 1. maja. Poročilo gibanja trdi, da so katoliške mladince v zaporu mučili in jih puščali brez hrane. 17. maja so začeli gladovno stavko, ki še traja. Katoliški predstavniki so skušali posredovati pri Van Thieuju za njihovo osvoboditev, vendar brez vsakršnega uspeha. LJUBLJANA, 9. — Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Tone Tri-bušon je sprejel danes italijanskega predsednika Siemensa inž. Rava-lica. Ob navzočnosti glavnega ravnatelja združenega podjetja Iskra iz Kranja Vladimira Logarja so se pomenili o večletnem uspešnem sodelovanju med Iskro in Siemensom posebno na področju telekomunikacij in elektronike. Sestanek predsednikov mešanega odbora o londonskem sporazumu BEOGRAD, 9. — Predsednik mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora za izvajanje posebnega statuta londonske somenice o soglasju dr. Zvonko Perišič in Gian Luigi Milesi Feretti sta danes na Plit-vicah končala dvodnevni sestanek, na katerem sta proučila vprašanja šolstva, dvojezičnosti, kulture in druga vprašanja, ki bodo na dnevnem redu 19. plenarnega zasedanja jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora za manjšinska vprašanja, ki bo oktobra letos v Rimu. MOSKVA, 9. — V Moskvi so se danes kmalu po 18. uri (po moskovskem času) končali sovjetsko-jugoslovanski razgovori. Na tem sestanku sta se delegaciji pod vodstvom Tita in Brežnjeva dogovorili o skupnem sporočilu o razgovorih, ki bo objavljen jutri po kon čanem obisku Tita v Sovjetski zvezi. Pred sestankom obeh delegacij sta se Tito in Brežnjev sama razgovarjala eno uro in pol. Predsednik Tito, ki se je včeraj popoldne vrnil iz obiska glavnega mesta Letonske Rige, je danes dopoldne obskal prvo tovarno kroglič nih ležajev v Moskvi in govoril na veliko, i zboru delavcev tovarne Tito je obiskal tovarno v spremstvu članov jugoslovanske delegacije, člana politbiroja CK KP Sovjetske zveze in prvega tajnika mestnega komiteja Grišina, tajnika CK KP Sovjetske zveze Katu-ševa, podpredsednika sovjetske vlade Novikova, ministra avtomobilske industrije Tarasova, namestnika zunanjega ministra Rodjonova in drugih visokih sovjetskih osebnosti. Po razgovorih z zastopniki tovarne, ki so ga seznanili z dosedanjimi ra-zultati in razvojnimi načrti tovarne, ki zaposluje 24 tisoč delavcev, si je Tito ogledal nekatere obra te, zatem pa je govoril na mitingu jugoslovansko - sovjetskega prijateljstva. Tu so Tita najprej pozdravili zastopniki partije, sindikata in mladine. V svojem govoru je Tite prikazal osnovna načela jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja, gospodarski, in družb-ni razvoj Jugoslavije, neuvrščeno politiko Jugoslavije Nocoj je CK KP Sovjetske zveze, prezidij vrhovnega sovjeta in sov jetska vlada v veliki Georgijevski dvorani Kremlja priredili velik slovesni sprejem v čast predsednika Jugoslavije. PISMO IZ RIMA Mehiška parlamentarna delegacija v Beogradu BEOGRAD, 9. — Predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič je sprejel danes parlamentarno delegacijo Mehike, ki je včeraj na vabilo zvezne skupščine prispela v Beograd. Med prisrčnim in prijateljskim razgovorom sta obe strani poudarili, da narodi Mehike in Jugoslavije goje medsebojne prijateljske občutke in da jih vežejo revolucionarne tradicije. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIimiimillllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlIllllllHIIIHItlllllllllMIIIIIUIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Vse kaže, da je centristična vlada postala stvarnost. Iz dosedanjih posvetovanj predsednika Andreottija sicer še ni mogoče izvajati dokončnih zaključkov, vendar pa so prve indikacije zelo jasne. Vodstvo KD se je poslužilo pretveze o sestavi vlade v petih z očitnim namenom, da bo lahko krilo dejansko odločitev o centristični vladi štirih, ko so iz vladne kao-licije izključili socialiste in jih nadomestili z liberalci. Na to politiko so včeraj pristali socialdemokrati, ki sicer zelo mnogo govore o obnovitvi ' levega centra, istočasno pa tudi pravijo, da so pripravljeni sodelovati v drugačni vladni koaliciji, v kolikor levi center ne bi bil možen. To je bistvo politične odločitve republikancev, ko govore o vladi izjemnega stanja in končno za takšno vladno formulo je navdušen liberalec Malagodi, kateremu je po desetletju uspelo, da se ponovno približa oblasti. V tem ozračju je zasedanje CK PSI preraslo okvir običajnega sestanka vrhovnega vodstva stranke in je šlo že za uvod v strankin kongres, ali bolje rečeno za prve priprave tega kongresa, V ' ; m* * * tem okviru je opaziti novo razmeščanje sil v stranki, prelom med De Martinom in Mancinijem, govorice o možnostih novega tajnika ter povratek Nennija na politično pozornico socialistov. Vse kaže, da grozi težko priborjeni enotnosti dežele Furlanije - Julijske krajine kočljivo vprašanje videmske univerze, o-ziroma cepitve fakultet tržaškega vseučilišča. Spor med videmskimi in tržaškimi političnimi ter akademskimi krogi razjeda odnose v večinski stranki, v Vidmu pa grozi z ustvarjanjem »nove Reggio Calabrie*. O tem živahno razpravljajo vsi izvoljeni organi v Trstu, zadnjo besedo pa bo izrekel deželni svet v torek zjutraj, na pokraji-tržaški politični krogi, na pokrajini pred dvema dnevoma, na občini včeraj, obsodili kampanili-stično gonjo in zahtevali, naj univerza pripravi svoj razvojni na- črt, da bo vsem jasno, kako namerava okrepiti deželno vlogo univerze in znanstveno raziskavo v njej. Medtem pa je akademska uprava prišla do kompromisa s tem, da bodo razcepili na dvoje strojno fakulteto (bienij), čeprav še ni znano, s kakšnimi strukturami bo razpolagala. Zdi se, da je to kompromis, skupaj z jamstvi, da bo formalno ostalo pri nazivu »edine deželne univerze v Trstu*, ki ga bodo večinske stranke sprejele tudi v okviru deželne uprave. Če ne bo prostih strelcev... Zamejski Slovenci in predstavniki iz matične domovine so se včeraj poslovili od pokojnega pisatelja in neutrudnega narodnega borca prof. Andreja Budala. SKGZ je v počastitev njegovega spomina imela žalno sejo, popoldne pa je pogrebni sprevod krenil iz Trsta v pokojnikov rodni kraj štandrež pri Gorici, kjer so krsto s posmrtnimi ostanki pokojnika pričakali njegovi ožji rojaki in kjer so se od njega poslovili številni govorniki in predstavniki slovenskih organizacij iz zamejstva in matične Slovenije. SRBENJE IN MAŽA Temu, kar je Almirante dejal v Firencah, se ne čudimo; čudimo se, da so se nekateri začudili zaradi njegovih besed. Torej se je le našel kdo, ki je nesedel Almirantejevi predvolilni <(dobromislečnosti», čeprav so v istih dneh italijanska sodišča priznavala misov-skega prvaka za podpisnika protipartizanskega progiasa sa-lojske republike, ki ga hranijo v muzeju odporništva v Gros-setu. Čudno je tudi, da se nihče ni spomnil znamenitega zgodovinskega precedensa, ko je Mussolini oblekel redingot ter si nadel cilinder. Takrat si je «duce» zaslužil ne samo italijansko zaupanje, ampak tudi tuje, opravičilo pa je bilo v bistvu enako, kot za Almirante ja: antikomunizem. Francoski list «Gaulois» je takrat zapisal, da je fašizem «prirojeni pojav dežele Savonarole in svetega Frančiška» (in mogoče se ni veliko zmotil); po pisanju uglednega «Ti-mesa» je bil fašistični program sicer «nejasen in grozeč», vendar pa «izraz zdrave reakcije proti bolševizmu v ItalijU. Neki drug angleški list, «Mor-ning post», pa je v celoti podprl pohod na Rim, medtem ko je prav neki britanski diplomat, bivši poslanik v Rimu Rennel Rodd, ocenil kot «pomirjujoče.» dejstvo, da se je Mussolini «poklonil tradiciji» z redingotom in cilindrom. Nič novega pod soncem, torej. In medtem ko si je Mussolini zbiral pozitivne ocene v tujini, je doma sam Giolitti, po sestavi Mussolinijeve «na-cionalne» vlade, govoril o "pomiritvi)), Einaudi pa je glede fašističnega gospodarskega programa zapisal v «Corriere della Sera»: «Vse to je klasični liberalizem)). Kot kaže, gre za kronično bolezen meščanskega vodilnega razreda, in ne samo italijanskega: simptom je protikomunistično srbenje, o katerem menijo, da ga je moč zdraviti s fašistično mažo. Analogij s sedanjim položajem je toliko, da moramo biti upravičeno zaskrbljeni ter se resno zamisliti: začudenje nad Almirantejevim predlogom, da bi «nadomestili državo», pa ne pomaga. Resnici na ljubo, časopis krščanske demokracije «11 Popo-lo» ni padel v past ter je pravilno ocenil izjave misovske-ga kolovodje kot «izredno hude, ki pa ne morejo vzbuditi začudenja v tistih, ki so venomer opozarjali, da je MSI v volilni funkciji zavzela stališča, ki so v diametralnem nasprotju z njeno reakcionarno, nasilno in fašistično naravoz. To je vsekakor točno. Kaj pa naj si potem mislimo o duetu smehljajev med Andreottijem — ministrskim predsednikom in sedaj tudi mandatarjem za sestavo nove vlade — in Almirantejem na televizijskih ekranih, pred očmi 20 milijonov gledalcev? Ko bi Andreotti «venomer opozarjali), kot trdi glasilo KD, bi mu lahko v obraz zabrusil, da ga njegova krinka ne vara. Očitno je predsednik vlade pozabil «o-pozarjati» prav ob tej priložnosti, ko bi njegovo opozorilo bilo najbolj učinkovito! In ko smo že pri Andreottiju, ali bi ne bilo primerno, da bi v program, ki ga mandatar predlaga sogovornikom «možne večine», vključili pri točki, ki govori o «krepitvi demokratičnih ustanov, nepopustljivi zaščiti republiške zakonitosti, odločnem odgovoru nasilju in kriminalu», še majhen dodatek: prepoved neofar šizma, kot določa ustava? MARIO DEZMANN Kissinger v Tokiu TOKIO, 9. — Nizonov zunanjepolitični svetovalec Henry Kissinger je prispel danes v Tokio na obisk, ki je sicer zasebnega značaja, med katerim pa se bo pogovarjal z japonskimi voditelji o nadaljnjem razvoju ameriško - japonskih odnosov, ki preživljajo trenutno dokaj delikatno fazo. Ob prihodu ameriškega gosta je policija organizirala izredno varnostno službo v pričakovanju protiameriških demonstracij. ŽALNA SEJA SKGZ ZA POKOJNINI DR. ANDREJEM RUDALOM Zgled premočrtnosti in zvestobe svojemu narodu in ideji človečanstva Spomin pokojnika so počastili predsednik SKGZ Roris Race, predsednik SPZ Klavdij Palčič in direktor SSE Filibert Renedetič ■ Sožalne brzojavke slovenskih in jugoslovanskih gledališč ter ustanov Slovenska kulturno - gospodarska zveza se je včeraj opoldne poklonila spominu dr. Andreja Budala, uglednega slovenskega profesorja, pisatelja, prevajalca, kulturnega in javnega delavca in neutrudnega borca za narodne pravice primorskih Slovencev. Na žalni seji v «Gregorčiče-vi dvorani* v Ul. Geppa se je zbralo veliko število predstavnikov slovenskega kulturnega, javnega in političnega življenja, med katerimi so bili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž s konzulom Dragom Žvabom in kulturnim atašejem Sašom Grudnom, predsednik Društva pisateljev Slovenije Ciril Kosmač, predstavnika Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije Marjan Gabrijelčič in Miha Mate, tajnik Društva dramskih umetnikov Slovenije Arčon, upravnik Stalnega slovenskega gledališča Jo6ip Tavčar, bivši predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Robert Hlavaty, predsednik društva »Pravnik* v Trstu dr. Frane Tončič, tajnik Sindikata slovenske šole dr. Frane Škerlj, nekateri ravnatelji slovenskih srednjih šol in številni šolniki, člani Slovenskega gledališča ter drugi tržaški slovenski kulturni in javni delavci Prisotna sta bila pokojnikova sin prof. Gojko in hčerka prof. Breda. Žalno sejo je začel predsednik SKGZ Boris Race: «Stopil je v javnost — je dejal o pokojnem prof. Budalu — pred več kot 60 leti, ostal ob strani primorskemu ljudstvu v njegovih najtežji urah in mu s peresom vlival poguma, da vzdrži hudo uro, ki jo je fašizem priklical nadenj. Po zmagovitem boju se je aktivno zavzemal za izpolnitev temeljnih teženj svojih rojakov, nato je stopil na čelo naših kulturnih organizacij in ustanov. Njegova trda logika in prepričljivi argumenti so zahteve spremenili v nujnost, da se naši neenakopravni skupnosti priznajo vse pravice. Zopet je bodril sveje rojake, jim vlival poguma, jih pozival, naj vztrajajo kot skupnost in kot posamezniki, naj prav tako vztrajno terjajo vse tiste ukrepe, ki bodo ustvarili razmere, ki nam bodo zagotovile bodočnost*. Na povabilo predsednika SKGZ so vsi prisotni počastili spomin prof. Andreja Budala z enominutnim molkom, nato pa se je od njega poslovil v imenu Slovenske prosvetne zveze njen predsednik Klavdij Palčič. »Usoda nam je, malemu in večkrat življenjsko ogroženemu narodu — je dejal Palčič —'skovala čudovite ljudi, ki so znali poiskati in izluščiti smisel ter pokazati smer naše poti. Tak človek je bil dr. Andrej Budal, ki ni za svojega življenja zamudil nobene zgodovinske etape svojega primorskega ljudstva. Ta sinhronija z narodovim življenjem in odzivnost za živo stvarnost sta ga postavili na ključna mesta v naši manjšinski skupnosti. Slovenska prosvetna zveza se poslavlja od svojega bivšega dolgoletnega predsednika, borca za naše pravice, umetnika, s čustvom globoke hvaležnosti. Ostal nam bo kot svetel zgled premočrtnosti in zvestobe. V njem se je strnila podoba našega ljudstva, ki hoče z ljubeznijo do svojih izročil in kulture, spoštovanjem do drugih, nepopustljivo vztrajnostjo, z ustvarjalnostjo in fantazijo doseči vse tisto, kar mu pri-tiče». O življenju in delu pokojnega dr. Andreja Budala je nato spregovoril direktor Stalnega slovenskega gledališča Filibert Benedetič. «Dr. Andrej Budal je bil tisto, čemur pravimo zavest naše narodnostne biti — je dejal Benedetič — Ta zavest se je v njem odražala po širokem razponu vitalnih interesov primorskega Slovenca, ki se začenjajo z osnovnim motivom brezkompromisne predanosti svojemu rodu. Dr. Andrej Budal spada med tiste, ki so posvetili svojo eksistenco naravnemu boju za dosego takih človeških pravic, ko bo človeku dano biti človek med ljudmi. Boj za dosego teh osnovnih pravic zaobjema največje razsežnosti duha, v njem se razvija človeštvo, v njem se sproščajo elementarne sile življenja. V težkih pogojih naše slovenske narodne biti je dr. Andrej Budal našel v sebi tisto silo, ki nas edina lahko vodi v pravo smer. Kadar so besede podprte z dejanji, pride do izraza človek, ki pomeni zvestobo, poštenost, ljubezen. Vsaka njegova pridobitev ie rezultanta Poziv za Cerkno Delovni odbor za postavitev osnovne šole - spomenika NOB v Cerknem predvideva, da bo nova šola odprta za pouk v septembru leta 1972. Zato prosimo ponovno vse tečajnike ki so bili na partijskih tečajih I, in II. partijske šole za Primorsko in Gorenjsko v letih 1943/45, če še niso poslali svojih osebnih podatkov s točnim naslovom sedanjega bivališča, naj jih pošljejo čimprej. Dalje prosi odbor vse partij ske tečajnike, da sporočijo, če razpolagajo s spomini na par tijske tečaje. Ves zh ani mate rial oz. dokumentacija bo vklju čena v muzej NOB v Cerk nem. Sporočila poslati na naslov Odbor za postavitev šole-spomenika NOB v Cerknem, Republiški odbor /ZB NOV Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10. silnih naporov, ki opredeljujejo dimenzije človeka borca. Tak je bii dr. Andrej Budal, ki j^ zavestno in dosledno prehodil dolgo pot bor ca za človeške pravice. Pot se vije dalje, pa ne samo kot logična konsekvenca gonilne sile življenja in zgodovine, temveč tudi kot rezultanta vloženih duhovnih sil naših velikih mož, sinov iz ljudstva. Tako nam dr. Andrej Budal pomeni Slovenca, ki je svojemu narodu verjel, ki ga je ljubil, spoštoval, ki mu je bil zvest in ki je bil ponosen nanj, ki nj nikoli niti za trenutek podvomil o njegovi bitnosti. Težko je narodu, ki samega sebe ne ljubi in ne spoštuje. Dobro je to vedel dr. Andrej Budal, zato je bil oblikovalec vznemirljive zavesti človeka borca, čigar srce utripa z zemljo, iz katere izhaja elementamost domačega rodu in globoka pesem življenja. To je osnovna pravica človeštva. Vsako nasilje proti tej osnovni pravici izničuje vrednosti človeškega duha. Te so bile velike teme življenjskega opusa dr. Andreja Budala.* Potem ko je v strnjenih besedah opisal pokojnikovo življenjsko pot in s citiranjem njegovih lastnih besed še dopolnil lik tega velikega člo- veka, ki ga je krasila ideja humanističnega socializma, je zaključil: «Kaj drugega reči še o njem, zdaj, ko žalujemo za človekom, ki nam je dal vse, kar je imel? Kakšne besede še poiskati tik pred zadnjim slovesom zanj, protagonistom zgodovine, ki je izoblikoval podobo naše narodne zavesti s pravimi besedami in dejanji? Dragi profesor! Vaša pot je sklenjena, a narod, ki ste ga tako ljubil, ki ste mu bil tako zvest, vas bo ohranil v večnem spominu* S prečitanjem sožalnih brzojavk, ki so jih poslali Skupnost slovenskih dramskih gledališč iz Ljubljane, delovna skupnost Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora, delovna skupnost Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, kolektiv Mestnega gledališča Ljubljanskega, Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije, kolektiv Jugoslovanskog dramskog pozorišta iz Beograda, Narodno ka-zalište «Ivan Zajc* z Reke in skupščina občine Nova Gorica ter njen predsednik Rudi Šimac, je bila žalna seja zaključena. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na včerajšnji seji počastil spomin na pokojnega zamejskega pisatelja, prevajalca in profesorja na slovenski šoli dr. Andreja Budala. Prav tako je odbor počastil spomin in delo ravnateljev slovenskih šol v Trstu Ferdinanda Ferluge ter Josipa Porente, ki sta v teh dneh sklenila svojo zemsko pot. Z včerajšnje žalne seje SKGZ v Ul. Geppa S ČETRTKOVE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA V Mitjah bo pokrajina uredila krajevno zdravstveno enoto Predsednik Zanetti je ocenil politični položaj po volitvah in obsodil nasilje — Pri tem je poudaril trajno veljavo vrednot odporniškega gibanja V začetku predvčerajšnje seje pokrajinskega sveta, preden je prebral svoje stališče do vprašanja videmske univerze, je predsednik dr. Michele Zanetti podal krajšo oceno volilnih izidov. Ugotovil je, da predčasne volitve niso privedle do tistega razčiščenja stališč, kakršnega so si pričakovali poborni-ki razpusta parlamenta. To dokazuje, v določeni meri, tudi dejstvo, da sta dve največji stranki vladne koalicije — KD in PSI — sklenili počakati do kongresov za dokončno formulacijo nove vladne politike. S tem v zvezi je Zanetti obžaloval, ker je ponovna vladna kriza povzročila odložitev ukrepov finančnega značaja v korist krajevnim upravam. Javne ustanove, pokrajine, občine in drugi krajevni organi pričakujejo čimprejšnje finančne reforme, ki naj izvoljenim telesom omogoči resnično učinkovito upravljanje javnega denarja. Žal ni tako in vse kaže, da se bodo morale krajevne ustanove o-mejiti pri zgolj redni upravi že obstoječih zmogljivosti. Zanetti je nato omenil verigo nasilja, ki jo je kronal zločinski a-tentat pri Sovodnjah. Izrekel je sožalje pokrajinske uprave priza- iiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui V POKRAJINSKI PALAČI V VIDMU Danes zaključek 2. znanstvenega zasedanja z naslovom «Alpe-Adria» Včeraj v Trstu tri- predavanja - Na vrsto pridejo še prof. Bach, Sartorati in Mulej Na tržaški univerzi se je včeraj nadaljevalo 2. mednarodno znanstveno zasedanje z naslovom Alpe A-dria. Kakor smo zabeležili v prejš njih dneh, to zasedanje organizirajo izmenično v Trstu, Mariboru in Linzu, in sicer po prizadevanju e-notnega organizacijskega odbora, v katerem so predstavniki gospodarske fakultete s tržaške univerze, visoke ekonomsko - komercialne šole iz Maribora in visoke šole za socialne in trgovinske vede iz Linza. Letošnjega posvetovanja se u-deležuje tudi večja skupina slušateljev- VEKŠ is Maribora, ki-je izkoristila to priložnost, da bi se pobliže..spoznala s slušatelji tukajšnje gospodarske fakultete in izmenjala z njimi svoje izkušnje in mnenja o visokošolskem študiju na področju ekonomije. Mariborski študentje so si včeraj v spremstvu nekaterih tukajšnjih visokošolcev o- iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiPniiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimmiuu PO ODOBRITVI V DEŽELNEM SVETU Sindikati odločno nasprotujejo deželnemu zakonu o prevozništvu Delegacija CGIL, CISL in UIL predložila odborniku Variscu svoje zahteve Ni bilo treba čakati dolgo na prve reakcije na zakon o prevozništvu, ki ga je predvčerajšnjim odobril deželni svet z glasovi vseh političnih skupin, razen komunistov, socialproletarcev in Slovenske skupnosti. Včeraj so se deželna tajništva CGIL, CISL in UIL sestala z odbornikom za prevoze Variscom. Predstavniki sindikalnih organizacij so mu izrazili svoje nasprotovanje in nerazumevanje do vzrokov, ki so privedli do odobritve tega zakona prav v trenutku, ko vodijo delavci obsežno sindikalno pobudo, da bi dosegli boljše pogoje za prevoze. Deželni odbor je tako dokazal delavcem in vsem prebivalcem dežele, da nima namena, da bi resno rešil vprašanja prevozov. Tajniki treh sindikatov so tudi izrazili svoje zahteve odborniku Variscu, prva zahteva je, naj se iz prvega člena zakona izvzame odstavek, po katerem bodo prispevali s 70 odst. stroškov za prevoz delavcev na delo. Po mnenju sindikalnih organizacij je prav, da ostane del, po katerem bodo krili stroške študentov, za delavce pa zahtevajo, naj se stroški naprtijo delodajalcem ne pa deželi, to je vsej skupnosti. Po odobrenem zakonu bodo imele največjo korist velike tovarne, kot na primer pordenonska Res, Id bo prihranila nad 120 milijonov lir letno, ki bi jih sicer morala potrošiti za prevoz svojih delavcev. Poleg tega bo deželna podpora, ki bo krila samo za prevoze po cesti, preusmerila velik del prometa z železnic na avtobusne proge. Od tega bodo seveda imeli veliko korist industrija avtomobilov, gum in cementa — največji italijanski monopoli — ter bo še bolj otežkočilo cestni promet, ki je že sedaj slabo urejen. Druga zahteva sindikatov je, naj iz drugega člena zakona odpade odstavek, po katerem bodo finansirali tudi nakupovanje novih avtobusov zasebnih prevoznih podjetij. Obenem pa naj se poviša prispevek za javne prevoze. Sindikalni predstavniki so predvsem ostro kritizirali odbor, ker se ni posvetoval z delavskimi orga nizacijami, čeprav je sam odbornik Varleco pred časom zagotovil, da se bodo predhodno dogovarjali. »Deželni odbor je s svojo tradicionalno politiko še eknrat razočaral delavce in vse tiste, ki so vezani na prevoze. Jasno je, da bo tako stališče naletelo na takojšen in jasen odgovor.* Tako se zaključi poročilo o sestanku, ki ga je izdelal deželni tajnik prevozniške stroke CGIL Da-rio Varin. Kaže torej, da bo v kratkem res prišlo do mobilizacije in verjetno tudi do deželne stavke prevozov kot prvi odgovor delavcev na odobritev zakona s strani večine, ki je tokrat obsegala tudi liberalce in misovce gledali turistične zanimivosti v 0-gleju in v Gradežu, snoči pa so odpotovali iz našega mesta domov. V avli Venezian so bila dopoldne tri predavanja. Nastopili so strokovnjaki prof. Samtoro, prof. Ber-nini in prof. Borruso s skupnim predavanjem «Medregionalno načrtovanje prometnih sistemov*; sledilo je predavanje prof. D. Požarja o »Prometnih infrastrukturah Slovenije v prostoru Alpe Adria*, nakar je prof. Rotschild razvil te-mo o »Regionalnih političnih problemih v novejši ekonomski diskusiji*. Predavanjem je sledila razprava. Udeleženci zasedanja so se opoldne srečali s tržaškim županom Spaccinijem, popoldne pa so si skupno ogledali tovarno Grandi Motori pri Boljuncu. Zvečer jim je tržaška avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova priredila večerjo na Gradu sv. Justa. Danes se bo zasedanje nadaljevalo v prostorih pokrajinske palače v Vidmu. S tem, da so del predavanj prenesli v Videm, je organizacijski odbor želel poudariti pomen furlanskega središča na področju znanstvenega delovanja v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Danes so na vrsti še zadnja tri predavanja, in sicer o sodobnem načrtovanju v kmetijstvu v luči ekoloških zahtevkov (prof. Bach), predavanje o davčnih in finančnih olajšavah v zvezi s teritorialnim nameščanjem gospodarskih pobud (prof. Sartorati) in predavanje o optimalizaciji gospodarskega razvoja v posameznih deželah s posebnim poudarkom na Slovenijo (prof. Mulej). Jugoslavije in iz tujine. Na prireditvi nastopa tudi nekaj podjetij iz naše dežele. Skupno le na Gospodarskem razstavišču prisotnih 37 razstavljavcev iz Italije, iz Zahodne Nemčije Pa jih je nad 100. JUTRI NA KATINARSKI ŠOLI Odkritje spominske plošče F. Milčinskemu Danes v Ljubljani jubilejni lesni sejem Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo danes dopoldne ob 11. uri slovesno odprli 10. jubilejni mednarodni lesni sejem, na katerem prikazuje svoje izdelke in porizvode več sto razstavljavcev iz milili Hiiiuii mini n im m umili ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitii mini m n Hiiiiiiiii mm n n iiiMiMiiiiiiiiiiiiii DEŽELNI ODBOR BO ODGOVORIL NA PEREČE VPRAŠANJE V TOREK RAZPRAVA O VIDEMSKI UNIVERZI Včeraj to v deželnem ivetu nadaljevali z razpravo o postopku za izvajanje urbanističnega načrta V deželnem svetu so včeraj dopoldne nadaljevali z razpravo o zakonskem predlogu štev. 301, po katerem bodo vpeljali novi postopek za izvajanje deželnega urbanističnega načrta. Že predvčerajšnjim je o tem zakonskem predlogu spregovoril svetovalec KPI Bosari, ki je obdelal predvsem politično usmeritev, na podlagi katere je deželni odbor izdelal osnutek. To je tista neredna in neresna politika, zaradi katere zelo verjetno ne bodo izdelali urbanističnega načrta letos in tako bo treba čakati na prihodnjo zakonodajno dobo. Včeraj je demokristjan EM Biasio pohvalil zakon, o katerem razpravljajo, ker je to prvi resni korak za uveljavitev načrtovanja na urbanističnem področju. Orisal je tudi nekaj težav pri razmerju, ki nastaja med podeželskim in mestnim okoljem, med kmetijskimi in gradbe nimi področji. Po posegu mlsovca Ghefterja VVondricha, ki je kritizira! razlaščanje zasebne lastnine v socialne namene, le socialdemokrat D’Anto ni dejal, da je treba čimprej sprejeti urbanistični načrt, ker je naravno okolje že tako pokvarjeno, da bo čez nekaj let prepozno. Urbanistični napredek pomeni po mnenju D’Antonija splošni napredek, ker z obvarovanjem okolja ustvarimo tudi temelje za gospodarski razvoj. Baracetti (KPI) .je predvem zahteval večjo upravno in politično oblast za krajevne organe, vodstvo deželnega odbora pa temu nasprotuje. je dejal, ker se krajevne usta-nove postavljajo vedno bolj kritično do nazadnjaške politike osrednjega deželnega vodstva. Baracetti (KPI) je predvsem za-Puppind je orisala težave gorskih krajev Furlanije, zatem pa je predsednik sveta Ribezzl prekinil sejo. Prihodnja seja bo v torek. Seja bo dokaj zanimiva: svetovalci bodo razpravljali o odgovoru, ki ga bo dal deželni odbor v zvezd z vprašanjem o videmski univerzi. Seje ne bodo prekinili do zaključka razprave. Razpravo o zakonskem predlogu štev. 301 bodo nadaljevali v naslednjih dneh. Osnovna šola Frana Milčinskega na Katinari bo jutri, 11. t. m., počastila pisatelja, po katerem je bila z ministrskim dekretom poimenovana Dopoldne ob 11. uri bo s krajšo slovesnostjo odkritje spominske plošče Franu Milčinskemu, popoldne ob 17. uri pa bo kulturna prireditev. Jutri, 11. junija, bo v rojanski osnovni šoli razstava ročnih del in risb. Razstava bo odprta od 9. do 12. ter od 17. do 19. ure. Vljudno vabljeni. LETOS NA TRŽAŠKEM SEJMU Vidni strokovnjaki o problemih kave V sredo tiskovna konferenca dr. Slocovicha Predsednik tržaškega velesejma odv. Piero Slocovich bo prihodnjo sredo na posebni tiskovni konferenci predstavil letošnjo 24. mednarodno prireditev zastopnikom domačega in tujega tiska. Konferenca bo v sejni dvorani na velesejmu, in sicer ob 11. uri. Poleg dr. Slocovicha bo spregovoril tudi predsednik Italijanskega odbora za kavo dr. E. Hly, ki bo podrobneje obrazložil program VIII. zasedanja o kavi, ki je na sporedu v okviru letošnje prireditve. V zvezi s specializacijo tržaškega velesejma na področju kave je vodstvo velesejma sporočilo, da se bosta letošnjega zasedanja o problemih tega poživila udeležila tudi predsednik izvršnega sveta londonske Mednarodne organizacije za kavo G. Surquin in prof. F. Forte s torinske univerze. Strokovnjaki s področja kave se bodo srečali v našem mestu v dneh 21. in 22. junija, sestanek pa bo toliko bolj pomemben, ker se bodo avgusta letos v Londonu pričela pogajanja za obnovitev mednarodnega sporazuma o kavi. detim karabinjerjem in poudaril, da je ta solidarnost tembolj občutena, ker so žrtve možje, ki izhajajo iz najrevnejših slojev italijanskega prebivalstva. Obsodil je nasilje in prevratniške načrte, ki se preko nasilja uveljavljajo v Italiji ter pri tem poudaril trajno veljavno vrednost odporniškega gibanja, katerega nema priča je v Trstu Rižarna. V nadaljevanju seje je odbornik Pacor (PRI) odgovoril na več vprašanj misovske svetovalke Ma-rinelli o pogojih v šoli «Palutan», nato pa komunističnima svetovalcema Colliju in Fontanotu v zvezi z nesmiselno presenetljivim dogodkom, ki je pred dvema mesecema razburil Milje. Gre namreč za primer otroka, čigar mater so odpeljali v bolnišnico. Zato so člani občinskega odbora ONMI sklenili, da otroku dodelijo večerni obrok hrane. Tega pa pravilnik nj predvideval. Razvila se je dolga «pravda», v katero so posegli pokrajinski odbor ONMI in končno, na protest komunističnega svetovalca Collija, sama pokrajinska uprava. Pacor je Colliju povedal, da mu je uspelo rešiti kočljivo vprašanje, medtem pa je otrokova mati prišla iz bolnišnice in sta oba, mati in sin (skupaj z novorojenčkom) v oskrbi neke krajevne dobrodelne ustanove. Zadnje vprašanje, ki so se ga lotili v pokrajinskem svetu, pa je zelo zanimivo. Sprožila sta ga svetovalca Colli in prof. Costa (KPI), ' vendar je pozitivna rešitev plod sporazuma pokrajinske uprave z miljsko občino. V Naselju sv. Roka je miljska občina oskrbovala srednjo šolo. Zgradba, v kateri je bila šola, pa je pokrajinska last. Medtem je miljska občinska uprava zgradila novo šolsko poslopje pri Zindisu, kar je sprož;!o zahtevo ookrajine, naj ji poslopje pri sv. Roku vrnejo. Nameravali so namreč urediti v tej zgradbi «krajevno zdravstveno enoto*, ki naj bi skrbela predvsem za psihiatrično pomoč (Center za mentalno higieno). Miljska občinska uprava je s poslopjem pri sv. Roku imela druge načrte. V njem so nameravali ohraniti šolske prostore in uvesti «šolo za poln čas*, se pravi preko vsega dneva. Zato so pokrajini predlagali, nai bi krajevno zdravstveno enoto in center za mentalno higieno uredil; v drugem občinskem poslopju, nakar bi si obe uoravi zgradbi vzajemno oddali v najem. To je pokrajinska uprava cnr-ojela, kar dejansko omogoča Mdiam. da bodo razpolagale z dvema pomembnima dosežkoma: zdravstveno enoto in celodnevno šolo. Svetovalci Dragan (KD), Costa in Fomtanot (KPI) so ob tem izrekli svoje zadovoljstvo. Prof. Costa pa je pokrajinski upravi priporočil, naj pri izbiri osebja (zdravniškega in uradniškega) za krajevno zdravstveno enoto ter center za mentalno higieno upošteva narodnostno sestavo miljskega prebi-bivalstva, kar skratka pomeni, da morajo uslužbenci zdravstvenega centra popolnoma obvladati slovenščino, oziroma biti Slovenca. Costovemu predlogu ni nihče nasprotoval Važno za gostince Slovensko gospodarsko združenje obvešča vse svoje člane gostince, da je tržaška občina izdala dne 7. 6. t.l. posebni odlok štev. 21-4-71, s katerim preklicuje obveznost tedenskega počitka za javne lokale v razdobju od 25. 6. do 16. 9 1972. Odlok je bil sprejet upoštevajoč veliki turistični promet, ki ga beleži naše mesto v omenjenem obdobju. Z novim odlokom postaja torej tedenski počitek za javne lokale fakultativnega značaja In je prepuščeno posameznim gostincem, da se držijo določenega tedenskega počitka ali pa ne. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do H. aro) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Dtaz 2; Ul. Giulia 1; Picdola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura H. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giu- stizia, Trg Libertž 6; Testa d Gre Ul. Mazzini 43. Šolske vesti ŠOLSKE PRIREDITVE IN RAZSTAVE DEL V okolišu nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva bodo v pri- norlmllK .-.L* Čf Aitrllnn nr.lrl £—1 hodnjih dneh številne zaključne šolske prireditve in razstave ročnih del in risb Te oodo kakor sledi: DANES MEDJA VAS — Prireditev ob 20. uri, razstava od 19. do 21. ure in jutri od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. MAVHINJE — Prireditev ob 11.45, razstava bo 17. t.m od 16. do 19. ure in 18. t.m. od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. ZGONIK in SALEž (v Zgoniku) — Prireditev danes ob 17. uri, razstava danes od 17. do 20. ter jutri od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. JUTRI, 11. t.m. bodo razstave v NABREŽINI (od 9. do 12. in od 16. do 19. ure). STIVANU (od 9. do 12. in od 16. do 19. ure). DEVINU (od 9. do 12. in od 16. do 19. ure) in v SLIVNEM (od 9. do 12. in od 16. do 19. ure). Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 10. junija MARJETA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob 3.48 in zatone ob 20.15 Jutri, NEDELJA, 11, junija SREČKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 28, najnižja 19,4, ob 19. uri 24,5 stopinje, zračni tlak 1010,6, rahlo pada, veter 9 km na uro. Jugozahodni, vlaga 58 - odstotna, nebo 3/10 poohlačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,9 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. junija 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 6 oseb. UMRLI SO: 73-letni Giuseppe Mi, hailo, 63-letni Vittorio Dekleva, W letna Maria Bencich vd. Bermč, 40-letni Luigi Craraqrstettar. 86-letni Giuseppe Orel, 76-letria Maria Luigia de Baseggio vd Duriava. Socialistična stranka Italije organizira 11. junija v Prosvetnem domu na Opčinah LJUDSKI PRAZNIK s sledečim sporedom: Ob 16.30 koncert godbe iz Trebe Ob 17.00 finale za prvo in drugo mesto ženskegg odbojkarskega turnirja »Inter 1904» Ob 17.45 nagrajevanje Ob 18.00 nastop pevskega zbora «Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela Ob 18.30 nastop pevskega zbora «Tabor» z Opčin Ob 19.00 govorita Lucijan Volk in Amaldo Pittoni. Od 20.00 do 24.00 brezplačen ples z ansamblom The Lords. Poslovali bodo dobro založeni kioski VABLJENI! Kulturni krožek Devin - štivan ter Glasbena matica Trst priredita danes, 10. junija ob 21. uri v slovenskem otroškem vrtcu v Devinu NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE iz Devina-Nabrežine s klavirskimi, harmonikarskimi in violinskimi skladbami. Opozarjamo, da je to prvi nastop gojencev glasbene šole v Devinu, zato smo prepričani, da bo udeležba množična. Vstop prost — Vabljeni PD «1. GRUDEN* — Nabrežina priredi jutri, 11. t. m. ob 18. uri KONCERT domačega pevskega zbora. Na sporedu so narodne in umetne pesmi. Vljudno vabljeni! Danes bo od 20. ure do 22.30 v Dijaškem domu v Trstu MLADINSKI PLES Igrajo The Fox iz Briščkov Izleti Slovensko planinsko drnštvo organizira 18. t. m. izlet na Mokrine v Avstrijo (Passo Pramollo — Nassfeld) ob priliki cvetenja Wulfemie, z vzponom na Gartnerkofel v višini 2.195 metrov (m ne na Roskof kot pomotoma javljeno). Vpisovanje pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9, nepreklicno do 12. t. m. Cena 1200 lir za osnovnošolske otroke, 2.000 lir za člane in 2.200 lir za nečlane. Slovenski klub priredi v nedeljo, 25. junija izlet v Pulj. Prijave sprejema gospa Kufersin od 18. do 20. ure in SPZ na telefon 31-119. Rok prijave do 10. junija. Prosvetno društvo »Ivan Grbec* priredi 29. junija 1972 izlet v Rakek. Ribnico in Kočevje. Vpisovanje v društvenih prostorih. Škedenjska ulica 124, od 17. do 19. ure vsak dan. PD «FRANCE PREŠEREN* — Bol junec obvešča izletnike, da bo odhod avtobusov na Koroško danes, 10. junija ob 13. uri s trga na Gorici v Boljuncu. DRUGE VESTI na šesti strani Razna obvestila PD »Kraški dom* Repentabor priredi v torek, 13. t. m. ob 21. uri v prostorih občinske kopalnice predvajanje dveh filmov iz serije VOS. Vljudno vabljeni. V nedeljo bodo v Ricmanjih odprli novi Baragov dom. Otvoritvi doma, ki bo ob 18. uri, bo sledil kratek kulturni program. VERD1 Danes bodo za red B ponovili Haen -lov oratorij v originalni angleški n vedbi «Mesija». Zbor in orkester O®-dališča Verdi bo vodil Luigi Toffo o, v solističnih točkah pa bodo nas £ pili Annabelle Bernard, Marga n gen, John van Kesteren in Rafta«6 Pri gledališki blagajni (tel. 319f’ so na razpolago preostale vstopni Koncerti Kino giudizio*. Barvni film. Alberto in Elga Andersson. KINO «IRI$» PR&® predvaja danes ob 19.30 8'arna tični barvni film <1 SENZA NOME* Igrajo: Alain Delon, Gian Volontč, Yves Montand. Mari8 KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 19. un: «NON E’ TEMPO Dl ER° . Henri E’ TEMPO Igrata Michael Caine to Fonda. OSMICA , Pri Hrvatih št. 36 je nr\M Razstave rnese«8-,, navzočnost*. 0 V galeriji Tergesle razsla.V'!J!)dprls rino Aita. Njegova razstava oo do 16. t. m. Prispevki Minka spomina _icr r-anor aaruje v ravnatelja Eer‘'1 did. P106? Ferluge 2000 lir za spominsko i" |j, -ski # Franu Milčinskemu na katina1 Minka in Drago Pahor NOB lir za spomenik padlim v f$e-Skednja, s Kolonkovca in od ^ Ob 28. obletnici tragične sm> ^s(re gega moža in 4. obletnici smrt‘ ^ lit Kristine daruje Ema Tomažič ■ ^s-za Dijaško matico in 5.000 lir 1 beno matico. K M' V počastitev spomina naP gjič dreja Budala daruje Ema j° ,,gg v Ll—x ,j- — l-1 spornem* tisoč lir za šolo Cerknem. Vsem, ki so jo poznali, sporočamo žalostno vest, da nam umrla naša nepozabna sestra, teta in svakinja MILENA MISLEJ slovenska učiteljica Pogreb drage pokojnice bo v Sežani Iz hiše žalosti danes. t. m. ob 18. uri, kjer jo bomo na tamkajšnjem pokopališču P®" 'ošili v družinsko grobnico. Žalujoče sestre to drago sorodstvo Seta«, kfcMta*. Perugia, Pariz, Reka, 10. Junija 1972 Nazionale 16.15 «1 leoni di B®'’'0*’ go*. Barvni film. Mark Damo® na Schurer. Barbara O Neli, toel Peicev. - p_ Fenice 15.45 «L’uomo del Rio*-Belmondo. Barvni film. ,, Eden 16.30 «11 letto della sore® • čmobeli film. Bibi Andersen, Oscarsson. Prepovedano mlad®1 18. letom. , ,,‘Ave Grattacielo 16.30 «1 quattro -r.iji Maria*. Barvni film. Terene Bud Spencer in Eli Walacn. Excelsior 16.15 »R sanguinario*. ^ ni film. Oliver Reed m J® ^ John. Prepovedano mladim Ritz 16.30 «11 faro in capo al m«*’; Kirk Douglas, Yul Brjmner, tha Egger. Barvni film. Prepove®* mladini pod 14. letom. . . Aurora 16.30, 19.00, 22.00 »Mimi m tallurgico*. Giancarlo Giannuu. Melato. Barvni film. p-jj Impero 16.00—18.45—21.30 «My Lady». Barvni film. Audrey bum in Richard Harrison. Capitol 16.30 »Per amore, bo rato una spia russa*. Kir® ,1oahan, Cristallo 16.30 «Ispettore cau. il caso Scorpio e tuo*. Barvni Clint Eastwood. j; Moderno 16.30 «Quattro mosche velluto grigio*. Barvni fi'm- „tt. cael Brandon, Mimsy ^napovedano mladini pod 14. e, jja>. Vittorio Veneto 16.00 «La morta® Barvni film Rnfia Tziren. LUlg' Barvni film. Sofia Loren, ietti. Režira: Monticelli- _rlnl Ideale 16.30 «11 barone rosso*. f® . , Hust°n' film. John Philip Lav, Karen i ^ Abbazia 16.30 «11 solitario di Ri«> Barvni film. Gregory o jj Astra 16.30 «Detenuto in atffSgpr(ii -------------------36 je Anuj.w ofistrto odprl osmico, v kateri toči v domače belo in črno vino. V Kraški hiši v Repnu raZS!^sta-Zora Koren škerkova. Njena r va bo trajala do konca d® V Tržaški knjigarni razstavU«^ * šivani ivujigarui u«*- konca meseca svoja najnovejsa Franko Volk. . ne V občinski galeriji razstavlja delje, 11. t. m. Graziella Petra ]5. V galeriji Mignon razstavlja t. m. slikar Princi dela s s naslovom «Mali svet*. .. . . |0 V galeriji Cartesius v Ul- -j in razstavljajo štirje goriški slika J sicer Mocchiutti. Monai. Malirl roncoli dela pod naslovom počastitev prof Andreja i* GORIŠKI DNEVNIK V TRSTU, GORICIIN V GODNEM ŠTANDREŽU Slovo zamejskih Slovencev od pisatelja in narodnega borca prof. Andreja Budala Žalni sprevod skozi štandrež (Nadaljevanje s 1. strani) v Pogrebnem sprevodu so za svoj-J stopali najvidnejši predstavniki j&venskega zamejskega javnega, 'Mitičnega in kulturnega življenja * predstavniki jz matične dežele, ^dstavniki italijanskih naprednih ^ Protifašističnih strank in • gibanj velika množica naših ljudi, ki so ■teli še poslednjič spremiti na 3dnji poti tako uglednega sina svo-a rodu. jjJez s krsto je obdajalo cvetje in jvilni venci z narodnimi barva-ki so jih poleg svojcev in so-izmikov poklonili pokojniku gene-‘g* konzulat SFRJ v Trstu. SKGZ, Stalno slovensko gledališče, J^stvo slovenskih pisateljev. Sin-7*at slovenske šole. Primorski Savnik in Mestno gledališče Ljub-P^ko, prijatelji in znanci. . ,. fvdeče rože iz otroških rok so od SrjMčku pogrebne svečanosti v. .^•ktrežu zakrile krsto s posmrt-{rjl ostanki profesorja Arakejat ki odslej počivajo na štan-l^kem pokopališču. Bilj so po-'!*)i in ganljivi pozdrav, ki je iz otroškega srca. Godba na i® otožno igrala, ko so se ** stev^ni pogrebci še po-Poklonili-ob odprtem grobu. :?hdreška zemlja, iz katere je kiel eden izmed njenih najbolj s --jitih in ustvarjalnih ljudi, je človeka, ki je s tem skle-®voj duševno bogat življenjski V sprevod se je nekaj po 'V*! ustavil na Pilošču v štan-kjer si bodo domačini ure-I* novi prosvetni dom in ga po-(J^ovali po Andreju Budalu. Od d? 50 ie sprevod zvrstil proti po '°P9lišču. Na čelu so hodili šolarji ,’^vnc šole iz štandreža s cvetli-domačini so nosili vence in številnih organizacij, po-jJ^kov znanec Fran Lupin pa vi-odlikovanje Red jugoslovanske ^2^e z zlatim vencem. Pred kr-3 ki so jo nosili na ramenih do-fantje, je godba na pihala iz Lahovega igrala žalne koračnice, njo pa so najprej stopali po-[Jnjkovi svojci, potem pa številni Delavniki slovenskega kultumo-^votnega in političnega življe-(£*• Med njimi so bili predsednik JJ^tva književnikov Slovenije Ci-»ij^osmač, predsednik Slovenskega d?ališča 'z Trsta prof. Josip Tav-3 občinska odbornika tržaške ob-3 Hreščak in Dolhar, deželni ^"kvalec Drago Štoka, predsednik 3*2 Boris Race, predsednik Tr-kreditpe banke Angelo Ku- Damjan Pavlin, občinska sve •3a, predsednik Kmečke banke iz ?,ce Verij Leban, podpredsednik (Kajine iz Gorice Marko Walt-občinski odbornik iz Goričar ,3ka iz štandreža Vilma Braj-. ’ svetovalca Sanzin in Bratina, i^aiclj Rožič, ravnateljica Lojk, .pktičnj ravnatelj Brešan in dru-. fogreba so se nadalje udeležili stilni nrnfocnrii in nttt.pl ii 17. (rO- rica je predstavljal predsednik Rudi Šimac, jugoslovanski generalni konzulat v Trstu pa konzul Žvab in tiskovni ataše Gruden. Na pogreb so prišli tudi številni pokojnikovi znanci in učenci iz Primorske in iz Slovenije. Pri odprtem grobu je učenka osnovne šole iz Štandreža Katarina Tabaj deklamirala pesmico, otroci te šole pa so zapeli pod vodstvom prof. Bolčine. Prvi se je poslovil od prof. Budala predsednik domačega prosvetnega društva Danilo Nanut, ki je dejal, da danes izpolnjujemo pokoj- nikovo poslednjo željo, da ga položimo k zadnjemu počitku v domačo, štandreško zemljo. «Ta zemlja vam je dala življenje, vas je videla rasti in vam odprla pot v širni svet, vas prepojila, da ste v zrelih letih v svojih delih odkrivali njeno pravo podiobo*. Predsednik kulturnega društva iz Čedada Izidor Predan se je spomnil Budalovega velikega prijatelja iz videmskih let, msgr. Ivana Trinka. «Vedno ste se radi srečavali z Benečani — je dejal Predan, strmeč v odprti grob — nas spodbujali, nas učili, kako se moramo boriti za svoje pravice. Uspešno ste opravili svojo dolžnost do naroda in prepričani smo, da takšni borci za narod kot ste vi, v narodu ne bodo nikoli umrli». V imenu Slovenskega narodnega gledališča in vseh ostalih slovenskih gledaliških hiš, je spregovoril Mirko Mahnič. «Bil je dopolnjena osebnost — je dejal — silna je bila njegova študijska učenost, nič manjša njegova naravna modrost, njegov okus je bil čist in izbran... Zdaj toliko usodneje občutimo leganje naših dobrih starih hišnih gospodarjev v grob, saj smo vendar vse doslej živeli in še živimo od žuljev njihovega vernega in zvestega duha. Vendar čemu strah ob tej častitljivi gomili? Ali nas niso vsi naši veliki in med njimi vi, naučili, da nikoli ne kaže obupati in da je zmeraj sonoe nad najbolj temnimi oblaki. V bogat prid si obrnimo njihovo dediščino in jim kličimo zahvalo», je dejal Mahnič ob gomili slovenskega gledališkega staroste. Tajnik Slovenske prosvetne zveze Edmund Košuta je dejal, da je zamejstvo še enkrat prizadeto: izgubilo je svojega velikega človeka, vendar bodo kulturne vrednote in mentorstvo, ki ga je zapustil v zamejskem javnem in kulturnem življenju, trden porok, da nam bo vedno ostal v spominu, kot živa slika požrtvovalnega ustvarjalca slovenske kulture v najtežjih časih primorskega ljudstva. Košuta se je poklonil pokojnikovemu spominu v imenu vseh prosvetnih društev SPZ, kateri je prof. Budal predsedoval polnih 13 let. »Če bo nanila solza na ta grob, ne bo to solza žalosti, ampak sol- štandreški učenki se poslavljata od pokojnika za hvaležnosti, je dejal prof. Rado Bednarik, ki se je pri odprtem grobu poslovil v imenu starejše generacije Goričanov, ki se je s pokojnikom pogostoma srečavala. «Ne pada le list za listom, kruta usoda ruje tudi trdne hraste iz naših tal. Bil je pokonci mož, kakršnih srečuješ danes le malo. Pisatelj, vzgojitelj, organizator in kulturni delavec je gnetel in klesal podobo našega naroda. V Vidmu se je Budal večkrat srečal s Trin-kom. Zrla sta proti Matajurju, ki ga je zlata sončna zarja obsevala. To je znak bodočih svetlih dni, sta si dejala in si segla v roke». Predsednik upravnega sveta Slovenskega gledališča prof. Josip Tavčar se je z hvaležnostjo v srcu spomnil pokojnega prof. Budala. Obsešno je govoril o pokojnikovem liku, o njegovi zanesljivi roki pri vodenju gledaliških hiš in izbiranju gledaliških del, pri tem pa se je spomnil, da je pred toliko leti Budal odločil, da postavijo na o-der SG v Trstu prvo Tavčarjevo delo. »Takrat si niti misliti nisem mogel, da vas bom kdaj nasledil*, se je poslovil prof. Tavčar. Pisatelj Ciril Kosmač, ki je izre kel zadnje besede v veliko zahvalo in težko slovo v imenu Društva slovenskih književnikov, je dejal, da je bila Budalova pot, ki jo je začel in sklenil v Štandrežu, trnova, kamnita, toda po njej je hodil neutrudno, zravnano in vztrajno, trmasto, z neomajeno vero v svoj cilj, ki je bil cilj njegovega ljudstva, njegovega naroda. Zato ni nikdar zašel s poti, nikdar ni zabredel v zmote, nikdar ni zdrknil v malodušje, kaj šele v obup. V svojem pisanju ni blestel po tujih modernističnih vzorih, ni ga omamljalo prazno leporečje, ni se zvišeno in z viška votlo poglabljal v razglabljanje o nesmislu življenja, ni prazno modroval po narodni zavesti — saj je od otroških let videl, da življenje je, da ga njegovo ljudstvo živi in mora živeti, da je bridko in da je še bolj bridko, ker je to ljudstvo narodno zavedno*. Predsednik SKGZ Boris Race je dejal, da je pokojni Andrej Budal v svojem dolgem življenju šel skozi vse preizkušnje, ki so jih doživljali goriški, beneški in tržaški Slovenci. »Odhaja človek, ki je imel lastnosti, ob katerih smo se zgledovali in je prav, da se ob njih zgledujejo tudi mladi ljudje — je dejal. Bil je neutruden, vesten in temeljit delavec, toda hkrati skromen, skoro neopazen, čeprav je zasedal najbolj odgovorna mesta. Ni napisal samo tistega, kar je izšlo v knjigah, revijah in člankih, zapustil je za debele knjige zapiskov, ki bodo v marsičem osvetlile naše bolj preteklo obdobje*. S premestitvijo v Videm, ki je za slovenskega pisatelja in izobraženca pomenilo na pol pregnanstvo, je med obema vojnama vzdrževal stike z Bevkom in Fajglom ter izdajal tiskano besedo, ki je pomagala med primorskimi ljudstvi buditi željo po svobodi. «Boj za narodnostne pravice ge. ni odvrnil od socialnih problemov — je dejal Race, in razlikoval je zatiralce od italijanskih množic, ki so nam bile blizu*. Pevski zbor domačega pevskega društva Oton Župančič je pod vodstvom pevovodje Siliča z dvema otožnima slovenskima narodnima j sklenil pogrebno svečanost. Domačin Danilo Nanut Predsednik DSK Ciril Kosmač PO SKLEPU TRGOVINSKE ZBORNICE Za 30-letno delo pri isti tvrdki nagrade številnim uslužbencem Med njimi tudi Sloventi ■ Nagradili bodo tudi nekaj trgovcev Občinska seja v Števerjanu Pred časom je goriška trgovinska zbornica razpisala natečaj za uslužbence, ki so najmanj trideset let v službi pri enem podjetju, za trgovska, obrtna in kmetijska podjetja, ki vršijo svojo službo neprenehoma dolgo vrst let. V prvo kategorijo ljudi, ki so najmanj trideset let v službi pri enem in istem podjetju, so naslednji prebivalci goriške pokrajine: Giuseppe Clede (zlatarna Fuchs - Gorica), Franc Tabai (trgovina z železnino Krainer & C - Gorica). Giusepoe Cosoli (Italcantieri • Tržič), Alfredo Lui (Ansaldo San Giorgio - Tržič), Italico Belli (Italcantieri - Tržič), Rolando DellTnno-centi (Italcantieri - Tržič), Mirko Rogelja (pekarna Viatori - Gorica), Oreste Zanki (Safog - Gorica). Lui-gi Ninin (Safog - Gorica), Emilio Spamghero (Ansaldo San Giorgio -Tržič), Ermenegildo Resen (Azien-de municipalizzate - Gorica), elemente Furlan (Ansaldo San Giorgio-Tržič), Guglielmo Danelut (Italcantieri - Tržič), Giovanni Coselli (trgovina Bigot - Gorica), Severina Bertossi (Ansaldo San Giorgio -Tržič). Edoardo Zottd (Italcantieri-Tržič). Leone Tuni (Safog - Gorica), Alfideo Braini (Offidne meccand-che goriziane - Gorica), Romano Braini (Officdne meccaniche goriziane - Gorica), Renato Mania (Italcantieri - Tržič), Aliče Goriup in Lalli (Enel - Gorica). V kategoriji, v kateri so trgovd, obrtniki, industrija, kmetje, z najmanj petdeset let dela na Goriškem, so naslednja podjetja: TRGOVINA: Marega Guerrino. tekstilna trgovina, Tržič; Angelo Kodrič, trgovina jestvin, Gorica OBRT: Giuseppe Brumat, pekarna, Tržič: Ferdinande Fioretto in sin, mlin, Turjak: Simeone Gimo-na, brivec Gradež. KMETJE: Evaristo Lutman, Gorica. Posebno nagrado so dali tudi prof. Marsanu v svojstvu predsednika upravnega sveta kmetijskega posestva Russiz v Caprivi. ker se je to posestvo pod njegovim vodstvom precej moderniziralo. Nagrade bodo podelili na posebni svečanosti. Sklep o tem so sprejeli na četrtkovi seji odbora trgo- uiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiHiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiimimiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiNUumiHiiiniiiii V ZVEZI S STAVKO USLUŽBENCEV POLEMIČNO STALIŠČE GORIŠKEGA ŽUPANA V pismu tisku župan trdi, da nerešene stvari preučujejo vinske zbornice. Na tej seji so sprejeli tudi sklep, s katerim podpirajo čimprejšnji začetek del na avtocesti Videm - Trbiž. Holandska novinarja Jošta ustanove ESA Prejšnje dni sta se v naši deželi mudila dva novinarja iz Holandske. Novinarja sta bila goste ustanove za razvoj obrtništva ESA, ki ju je povabila, v ta namiv, \a bi v tujini razširila poznanje obrtništva in turističnih lepot naše dežele. Novinarja sta obiskala vse štiri pokrajine v naši deželi in sta si ogledala umetniške, turistične in druge zanimivosti. Svoje potovanje sta dopolnila z mnogimi fotografskimi posnetki. Sestanki PSIUP o položaju v stranki V vseh sekcijah socialproletarske stranke so v teh dneh sestanki, na katerih čl arh razpravljajo o predlogu razpusta stranke in o pristopu v komunistično partijo. Tajnik goriške federacije Rizzi zagovarja to stališče, ki je dobilo večino glasov v centralnem komiteju PSIUP. Po sestankih, ki so bili v Ron-kah, Tržiču, Gorici, Gradežu. Fo-ljanu, Krminu in v drugih krajih, bo nocoj v Gradišču sestanek zastopnikov vseh sekcij na Goriškem. Na njem bodo razpravljali o bližnjem pokrajinskem kongresu. Posvet gradbenih delavcev V Gradišču so imeli zastopniki treh sindikatov gradbenih delavcev širši posvet, na katerem so govorili o zahtevah za novo delovno pogodbo, ki zapade letos jeseni, V vsedržavnem merilu se sindikati pripravljajo na to, da bodo zvezi V zvezi s tiskovnim poročilom sindikatov občinskih uslužbencev, ki je precej polemično do občinske uprave in ki napoveduje za prihodnji teden stavko občinskega osebja (poročilo smo objavili včeraj), nam je goriški župan De Simone poslal naslednje pojasnilo. Upoštevajoč svobodno izbiro in odločitev sindikalnih organizacij, trdi župan: 1. 21. aprila so sindikati, po dolgem preučevanju, izročali svoje predloge za ureditev staleža občinskega osebja, za kar se je občinska uprava že obvezala v proračunih let 1971 in 1972 in s tem, da ie omenjenim uslužbencem priznala predujme; 2. 29. aprila je župan dejal prizadetim, da bodo te predloge pričeli preučevati brž ko bo občinska uprava uredila nekatera pereča vprašanja; 3. 10. maja so sindikati na to odgovorili in zahtevali, da bi prišlo čim prej do sestanka; 4. sestanek je bil 18. maja Ob tej priliki je župan dejal sindikalistom, da načelniki oddelkov preučujejo te predloge in da bo prišlo do ponovnega sestanka, ko se bo to preučevanje končalo. Ob zaključku trdi župan, da je občinski svet v šestih sejah, ki so bile v zadnjem mesecu in pol dni. odobril 64 sklepov, ki zanimajo občinsko osebje in da ie v teku delo komisij, ki preučujejo kandidate, ki bi bili morali zasesti v sedanjem staležu prazna mesta. Blagovni promet v Portorosega V tržiško pristanišče Portorosega je v maju prispelo 72 tovornih ladij, od katerih jih je bilo 15 pod tujo zastavo. Prav teh 15 ladij je pripeljalo v pristanišče 60 odst. vsega blaga, ki ga je bilo skupno 113 tisoč 637 tonn. Od tega je bilo 8.500 ton premoga, 16.986 lesa, 6.460 celuloze, 1.200 moke, 782 predelanega železa, 69.505 gorilnega olja in 1.858 ton raznih drugih izdelkov. Iz tržiškega pristanišča jeodplu-lo samo 1.750 ton predelanega železa. Na Goriškem preveč «črnega dela» Na Goriškem je preveč »črnega dela*. To so ugotovili na sestanku med zastopniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter zveze obrtnikov. Ugotovili so. da je precej ljudi, zlasti zaposlenih v drugih podjetjih in tovarnah, ki v prostem času dela na črno roko. pri čemer ne upoštevajo zavarovalne ali varnostne predpise. Sindikati ugotavljajo v tiskov nem poročilu, da je imela borba za dosego 40. ur tedenskega dela globok pomen, da se v času počitka delavec zares odpočije, ne pa da dela na lastno pest za tretje osebe. Zveza obrtnikov in sindikati so se domenili, da bodo zainteresirali o stvari prizadete oblasti in inšpektorat za delo, da bi te preprečile prakso »črnega dela*. Vpisovanje v otroške vrtce Občinska uprava v Gorici obvešča zainteresirane družine, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce za prihodnje šolsko leto, pričela 15. junija in se bodo nadaljevala do 28. junija, vsak dan od 10. do 12. ure na sedežih otroških vrtcev. Med temi so tudi slovenski občinski otroški vrtci v Ulici Ran-daccio 24. v Ulici Croce 5 in v Ulici Ponte del Torrione. Ob vpisu je treba prinesti s seboj rojstni list otroka. Starši iz Šentmavra bodo vpisali svoje otroke v slovenski vrtec v Ulici Ponte del Torrione. Prednost pri vpisu bodo imeli otroci rojeni v letu 1967. delodajalcev postavili nove zahteve za obnovo sedanje pogodbe. Prihodnji teden bo vsedržavni posvet o tem vprašanju. Nanj bodo svoje predloge poslali tudi goriški sindikalisti. V zvezi s procesom sindikalne e-notnosti so delegati gradbincev goriške pokrajine poudarili, da bodo sicer sprejeli težnjo po morebitnih počasnejših fazah združevanja, zavračajo pa vsak Doizkusi, ki bi hotel to enotnost odpraviti Amalija Hvala vd. Pahor, 72-let-na, doma iz Tržiča, Ul. Benforte 2, bo morala zaradi ran na glavi in na levi nogi, ostati v bolnišnici 10 dni. Žensko je med prečkanjem Ul. Romana podrl mopedist. V ponedeljek, 12. maja ob Sl. uri bo v Števerjanu občinska seja. Med prvimi točkami dnevnega reda bodo svetovalci odobrili natečaja za izid pomožnega uradnika ter proglasili zmagovalca. Župan bo nato predložil svetovalcem v odobritev nekatere sklepe občinskega odbora. Nocoj s« začne «Praznik špargljev» S pohodom godbe na pihala z Vogrskega po vasi se bo danes zvečer začel v Štandrežu »Praznik špargljev*. Ob isti uri, to je ob 20., bodo odprli tudi kioske, ki bodo dobro založeni s pristno domačo jedačo in pijačo. Deloval bo tudi bogat srečolov. Godba na pdhala z Vogrskega bo ob 21. uri imela koncert, za tem bo nastopila mladinska skupina prosvetnega društva «0. Župančič* z recitalom narodnih pesmi in popevk. V PRIREDBI DOMAČINOV IN SEKCIJE ANPI Partizanski praznik v Podgon še danes, jutri in v ponedeljek Jutri popoldne tekmovanje v briškoli Vse tri dni ples z dvema ansambloma Danes, jutri in v ponedeljek se bo v Podgori nadaljevalo praznovanje, ki ga je s pomočjo dom-' činov pripravila krajevna sekcija ANPI iz Podgore. Kot je znano bi se moralo praznovanje zaključiti že prejšnji ponedeljek, vendar je slabo vreme preprečilo normalen potek te manifestacije. Samo v nedeljo in ponedeljek so Podgorci v celoti izvedli program, dočim je bil vse ostale dni dež, tako da niso morali odigrati niti nogometne tekme, niti tekmovanja v briškoli. V soboto zvečer je odpadel tudi ples, ker je zaradi smrti treh orožnikov bilo v Gorici splošno žalovanje. Zaradi vsega tega je sekcija AN Pl sklenila, da ponovi praznovanje še za tri dni. Ob zvokih ansambla »I Leggendari* bo nocoj in jutri zvečer ples. Jutri, v nedeljo popoldne ob 18. uri bo na programu tekmovanje v briškoli z bogatimi dobitki. V ponedeljek zvečer bo prav tako ples z ansamblom »I Nobili*; tega dne bodo izvolili tudi lepotico. Vse tri dni bo deloval dobro založen bife s čevapčiči", piščanci in pristnim domačim vinom, deloval bo tudi srečolov, kjer je še mnogo zanimivih dobitkov. Podgorci vabijo vse, še posebno bivše partizane, katerim je praznovanje posvečeno, da se udeležijo zaključnega, tridnevnega partizanskega slavja. Šolske vesti Učenci slovenske nižje srednje šole v Gorici priredijo v šolski telovadnici v Ulici Randaccio 10 od 10. do 15. junija razstavo likovnih del. Otvoritev bo danes, v soboto, 10. junija ob 17. uri. Malčki, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Ulici Croce, bodo imeli danes zjutraj ob 10. uri zaključno prireditev. Na programu bodo deklamacije in pesmice. Ob tej priliki bodo otvorili tudi razstavo ročnih del in risb, ki bodo staršem in drugim na ogled tudi jutri in v ponedeljek ves dan. Danes se v Števerjanu poročita BRANKA KOREN in VILKO FRANDOLIČ Prosvetno društvo «Jezeroi> iz Doberdoba želi svojemu odborniku in pevcu ter njegovi soprogi obilo sreče in zadovoljstva v bodočem skupnem življenju. •iimiiiiiHuimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE V okviru mlekarne Kobarid bodo v kratkem začeli graditi nov obrat za proizvodnjo mlečnega nadomestka za teleta. Gre za proizvodnjo, ki jo v Jugoslaviji komaj uvajajo ter bo lahko močno spodbujala napredek živinoreje. Mlečni nadomestek bo v prehrani oziroma pri krmljenju telet zamenjal mleko, ki ga sedaj uporablja večina slovenskih živinorejcev. Teleta se sicer morajo deset dni po rojstvu hraniti z mlekom, pozneje pa ga lahko zamenjamo s posebnim nadomestkom, ki je prav tako hranljiv, vendar pa mnogo cenejši. Ta nadomestek v bistvu dobimo tako, da mleku odvzamemo maščobo, le to pa nadomestimo z drugimi cenejšimi maščobami, kot so na primer rastlinska olja ter loj in druge živalske maščobe. Racionalnost in gospodarska smotrnost takega postopka je očitna že iz primerjav med cenami mlečne maščobe ter omenjenih nadomestnih maščob. Kilogram mlečne maščobe stane recimo okrog 33 dinarjev (novih), kilogram nadomestnih maščob pa le približno 6 do 7 dinarjev. Proizvodnja mlečnega nadomestka bo znašala okoli 5.500 ton letno. Mlekarna v Kobaridu bo seveda potem potrebovala mnogo več osnovne surovine, to je mleka, vendar ima te dodatne količine že zagotovljene iz raznih krajev na Primorskem. Zelo pomemben je uspeh, ki ga pričakujejo. Medtem ko kmetje sedaj pitajo teleta največ do petih tednov starosti, ker je mleko za rejo drago, se bo z uporabo mlešnega nadomestka čas pitanja lahko podaljšal na 10 do 12 tednov. Strokovnjaki so izračunali, da bodo z uporabo tega nadomestka v Sloveniji lahko prihranili okoli 25 milijonov litrov mleka letno, zaradi podaljšane reje pa bi lahko pridobivali tudi približno 1.800 ton telečjega mesa več kot doslej. Zgraditev novega obrata v Kobaridu bo stala okoli 9 milijonov dinarjev (seveda novih). Sredstva so zbrali iz Sklada za naložbe v slovenskem gospodarstvu, posojila Ljubljanske banke ter iz virov samega kolektiva. Opremo za ta prvi obrat za proizvodnjo mlečnega nadomestka, bo mlekarna dobila iz Danske. M. D. Razna obvestila Goriška trgovinska zbornica je raz pisala natečaj z izpiti za dve mesti ravnatelja oddelka vodilne kariere (parameter 307). Rok za vlaganje nejša pojasnila na sedežu Trgovinske prošenj traja do 16. junija. Podrob zbornice, Ul. Crispi 10. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi jutri v nedeljo, 11. junija izlet na Tolminsko z vzponom na Kobilno glavo. Odhod ob 5. uri zjutraj z lastnimi prevoznimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 2495. Kino Gorica VERDI ob 17.15—22.00: «All’onorevole piacciono le donne*. L. Buzzanca in L. Stander; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO ob 17.00—22.00 «Per amore ho catturato una spia russa*, K. Douglas in M. Jobert; barvni film. MODERNISSIMO ob 16.00-22.00: »D sindacalista*. I. Biagini in L. Buzzanca. Barvni film. CENTRALE ob 17.30—21.30: «La preda e 1’avvoltoio*, P. Lee Lavvrence in O. De San tis; barvni film. V1TTORIA ob 17.30-22.00: »Domenica, maledetta domenica*, P. Fynch in G. Jackson; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 18.00 : «11 sergente Klent*, T. Aumont in P. Capponi; barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: «11 braccio vio-lento della legge*, G. Hackman; barvni film. PRINCIPE ob 18.00: «Lelefante afri-cano*. dokumentarni film v barvah. SAN MICHELE ob 19.00: «Fuga dal pianeta delle scimmie*. R. Montal-ban; barvni film. Movu i,urica SOČA (N. Gorica): »Naši rojaki*, a-meriški film — ob 18. in 20. SVOBODA: »človek zakona*, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: «Bojišče», ameriški film — ob 20. DESKLE: »Pozabljeni revolveraš*. a-meriški barvni film — ob 20. ŠEMPAS: «Mož, katerega je težko ubiti*, ameriški barvni film — ob 20. KANAL: »Jastreb iz Kastilije*, španski barvni film — ob 20. PRVAČINA: Danes zaprto. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel 25-76. Dežurna cvetličarna v Gorici Jutri bo odprta cvetličarna Florarte di Londero, Ul. XXIV. Maja 7. Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna »Al Redentore*. dr. De Nor-dis. Ul. Rosselli 23, telefon 72-340. NOVI VOZNI RED VLAKOV Zaradi poletne ure, ki se bo pričela danes, 27. maja ob polnoči, bo z jutrišnjim dnem stopil v veljavo tudi novi vozni red vlakov. ODHODI Za Trst: 5 44 (L), 6.26 (L), 7.33 (D), 7.55 (L), 9.09 (D), '3,27 (D), 14.10 (L), 16.26 (D), 17.06 (L), 18.31 (L), 19.06 (DD), 19.50 (L), 21.42 (L), 22.54 (D), 23.03 (DD), vozi samo ob praznikih od 29. fini ja do 3, septembra, 23.43 (D). Za Videm: 4.32 (L), 6.27 (L), 6.55 (D), 7.21 (L), 7.56 (D), 9.35 (D), 11.12 (L), 1305 (D), 13 58 (Ll, 14.43 (D), vozi samo na dan pred praznikom od 28 pinija do 2. septembra, 15.15 (L), 15.54 (D), 17.58 (L), 19.07 (L), 20.04 (D), 21.13 (L), 22.23 (D), 23 44 (L) Za Jugoslavijo: 8 25 (L), 13.35 (L), 20.15 (L) PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (L), 6.23 (L), 6.53 (D), 7.19 (L), 7.54 (D), 9.34 tD), 11.08 (L), 13.04 (D), 13.56 (L), 15.13 (D), 17.56 (L), 19.03 (L), 20.02 (D), 21.11 (L), 22.22 (D), 23.41 (L). Iz Vidma: 5.41 (L), 6.24 (L), 7.31 (D), 9.08 (D), 11.09 (L), 13.25 (D), 14.08 (L), 16.25 (D), 17.04 (L), 18.29 (L), 19.04 (DD1, 1948 (L), 21.40 (L), 22.52 (D), 23.42 (L). Iz Jugoslavije: 9.55 (L), 15.05 (L), 21.43 (L). PROF. TONE PENKO: Tržaški dnevnik RAZGOVOR Z UPRAVNIKOM SOVODENJSKE RIBOGOJNICE Dosedanji rezultati dokazuje jo dveh botanikov iz 1.1816 !(}a je tre]ja dejavnost razširiti Istrska zemlja je dobra in trud se izplača • Mimo Vrsarja V Pulju ni ene same gostilne - Nabiranje rastlin po mestu Od moža srno Izvedeli dostikaj zanimivega, predvsem pa mislim, da nam je kar pošteno razložil, kje tiči vzrok, da ni v deželi nobene varnosti. Po njegovem mnenju ni vzrok te nezaslišane, v drugih deželah neznane nadloge, revščina dežele, temveč lenoba ljudi. Istran živi iz dneva v dan im nikoli ne dela več, kolikor mu je pač potrebno, da se tisti dan preživi. Ker je Istran len, je v deželi vedno enaka beda, pa naj bo letina dobra ali slaba. Dokler kaj ima, pase lenobo, ko nima nič več kaj v roke vzeti, skuša pač živeti na tuje rame. če bi ljudje bili samo bolj delavni, bi imeli vsega, raj na zemlji bi imeli. Zemlja je dobra, trud se obilo poplača in vse, kar se pridela, se z lahkoto po morju proda v veliki mesti Trst im Benetke. Talko pa raje beračijo in kradejo. Vlada bi morala ljudi primorati k delu. Oblast bi morala biti stroga in neizprosna. Vsako krajo, vsak rop bi morali hudo kaznovati. Toda oblast se ne zmeni. Tudi če hoče kdo delati in je priden in sposoben, se mu malo izplača. Ta goji gozd, oni mu krade les. Kdo mu zato kaj more in hoče. Ta zaseje in obdeluje njivo, drugi mu popase s čredo ovac obdelano polje. Nič, niti las se mu ne skrivi. Kdo bo delal? Kako je bil v deželi red, ko so bili tod Francozi, kako se je takrat v Istri živelo. Francozi so vsak najmanjši prekršek hudo kaznovali. Takrat si lahko nosil po vsej Istri zlato na rokah ali na glavi, podnevi in ponoči. Nisi srečal roparja in tolovaja in razbojnika v Istri. Vsemu tolovajstvu v Istri je kriva sedanja premila oblast. Okolica Poreča je čudovita. Sami grički in po njih gozdovi. V gozdovih prelepe cvetlice. Ko smo jadrali iz Poreča proti Pulju, sem videl na bregu cel gozd samih javorjevih dreves. Vsa drevesa so cvetela, bila so posuta z rdečimi mačicami. Trdno sem sklenil, da si na povratku ta drevesa ogledam. Na žalost pa iz te moke ni bilo kruha. Poleg Poreča je otok svetega Nikolaja. Tam se, iz zdravstvenih razlogov, ustavljajo ljudje, ki prihajajo iz sumljivih dežel. Na otoku pravijo, da se je zelo razrasel nek grm, ki ga je ameriški kapetan prinesel iz Amerike. Mi se na tem o-toku nismo ustavili in zato grma nisem videl in o njem zato nič povedati ne morem. Vel je nad vse ugoden veter. Breg je bil ves v cvetju in vso pot se je čulo zaljubljeno žgolenje slavčkov. Pluli smo mimo Fontane in Vršarja. Tu lomijo ogromne klade pekrasnega belega kamna, ki ga vozijo za zgradbe v Benetke. Pri Vrsarju se zajeda globoko v kopno limska draga. Opoldan smo bili že v Rovinju. Mesto stoji na dolgem jeziku. Ima okoli 12.000 duš. Pristanišče je dvojno, ni pa povsem zavarovano pred vetrovi. Vse mesto obdaja eno uro daleč, okoli in okoli, prekrasen oljčni gaj. Tu je še obala zelo skalovita in ob viharjih menda kar nevarna. Od Rovinja proti jugu pa se obala zniža. Ni ne mest, ne vasi le tu pa tam se vidijo posamezne hiše. Toliko je na bregu in po bližnjih gričih cvetja, da je čuti o-mamen vonj tudi tri do štiri ure daleč ven na odprto morje. Pa čudovito petje slavčkov. Vozimo mimo Fažane, ki je ob morju, notri v deželi pa vidimo vas Peroj, v kateri žive sami Grki. Nato je kraj Stanj an. Med Stinjanom in Fažano vozimo med kopnim in dvema večjima otokoma. Kakšen vonj dehti s teh otokov. Z obeh o-tokov prihaja do ladje ubrano petje. Nisem še v življenju preživel lepšega, spokoj niškega večera kot danes. Brez vetra, morje mimo, jasno, vedro nebo, vonjava cvetja, petje slavčkov. Zapeljali smo za hip na odprto morje, obkrožili večjo čer in zavozili v čarobno puljsko pristanišče. Bilo je sedem zvečer, ko smo zagledali v zlateoih žarkih zahajajočega sonca Pulj in amfiteater. Pol ure smo vozili po pristanišču, da smo se končno zasidrali. Takoj smo šli na Saruth, kjer smo pokazali svoje potne liste in dokazali, da ne prihajamo iz zdravstveno sumljivih, oziroma okuženih krajev. Pozanimali smo se za prenočišče. Povedali so nam, da ni v Pulju niti ene gostilne, pač pa se dobe ljudje, ki postrežejo popotnemu človeku in ga tudi na stanovanje vzamejo. Dobili smo tako družino, bili so dobri ljudje, ki so nam dali lepo sobo, dobro posteljo in dobro hrano. 17. april. Zjutraj smo šli najprej k areni. Občuduješ jo, zamisliš se ob njej in še ti vzbuja neko spoštovanje. Nato smo si o-gledali mesto, naredili nekaj korakov v okolico. Obiskali svetišči Augusta in Diane. No, od prvega svetišča so že odstranili kočuve in hleve, ki so stali tam okoli. Svetišče Diana je pa še vedno v tej nič sveti in posvečeni druščini. Pa pravijo, da bodo tudi to uredili. Ogledali smo si nato še Porto aureo, ki je lep spomenik ženske ljubezni. Tudi na njem se vidijo, se opažajo žalostni sledovi časa in sledovi človeške razdiralne sle. Po kosilu sva šla spet v areno. Gospoda G^iinlinga je zanimala zgodovina, mene pa rastline in živali. Pod grmovjem je prekrasno cvetela vrtna vetrnica. Sklenil sem, da pridem še ponjo, tik preden odpotujemo. Drugega kaj posebnega tam ni rastlo. No, pa sem se lotil živali. Je bilo precej živalskih črevesnih iztrebkov, kar cele kupe. Brskal sem po tistem, iskal sem seveda žuželke. Vse, kar je šlo mimo, se je ustavljalo in me z zanimanjem gledalo na različne načine in znake svojega čudenja. Posebno nek duhovnik se ni mogel načuditi mojemu početju, kar je dokazovalo njegovo kimanje z glavo. Kakšne čudovite žuželke sem našel. Zvečer je prišel iz Trsta guverner Rossettd. Puljski magistrat mu je šel nasproti do arene, kjer so ga slovesno sprejeli med grmenjem topov in zvonenjem zvonov iz vseh cerkvi. 18. april. Ves dan je bil posvečen cvetlicam. Zjutraj sva šla na trdnjavske razvaline, ki so še od vojskovanja ostale. Nato spet v areno. Na poti h kosilu sem še po mestnih zidovih rastline obiral. Povsod veliko rastlinja. Po kosilu smo se odpeljali na otok svetega Andreja, ki je nekak čuvaj vhoda v puljsko luko. Poleg- trdnjave same ovce in pastirji. Bedno rastlinstvo. Odpeljala sva se na Sco-glio degli olivi. Tu se pa izplača raziskovati rastlinje, le da midva nisva imela več časa. Nocoj odpotujemo. Moral sem še v areno po vrtno vetrnico in nato po potne liste. Gospoda policijskega sekretarja sva povabila na večerjo in kupico punča. Ponoči ob 11. uri smo odpluli. Krasna noč, veter pa je bil prešibak, da bi se kaj prida hitro jadrati dalo. Tam nekje v okolici mesta smo čuli hrepeneče podoknice, ki so jih fantje peli svojim dekletom. Bog s teboj Pulj. 19. april. Ob zori smo bili že mimo Fažane, opoldan pa v Rovinju. Ker so bili naši mornarji doma iz Rovinja, smo se tu ustavili do večera, pa še je po navadi zvečer bolj ugoden veter. To je od daleč lepo in slikovito, v resnici smo pa našli same u-mazane ulice in še bolj zamazane prebivalce. Posebno se v nesnagi odlikujejo ženske. Spraševala sva se, če lahko prištevamo k lepemu spolu tista ženska bitja, ki so pred hišami predla vlakna ali pa šivala in popravljala mreže, kajti na njih ni bilo niti malo opaziti tako značilnih ženskih kreposti — sramežljivosti in snage. Po dolgih laseh, ki so Jim razmršenl in razkuštrani obkrožali glave in padali po ramenih, so si med dogločasnim prepevanjem medsebojno iskale in obirale med lasmi in po glavi ležeče živalice. Bile so kot furlje, želodec se nama je obračal. Morala sva iz mesta. Odšla sva v prekrasen oljčni gaj, ki kot zelen pas ovija mesto. Ko sva se vrnila v mesto, sva se napotila v kavarno. Zopet sva dobila dokaz o nizkosti in pokvarjenosti teh ljudi. Komaj sva sedla za mizo v kavami na trgu in si naročila kavo, nas Je obkrožila drhal v cape odetih mladcev, cvet pokvarjene mladine. Z raznimi bedarijami so naju hoteli prisiliti, da bi jim kaj dala. Tako brezmejna Je bila njih nesramnost, da so z mize pokradli jabolka. Bežala sva iz zavrženega in nesramnega mesta Rovinja. Ob sedmih smo odpluli. (Nadaljevanje sledij Ker je sedanja ribogojnica dosegla svoj plafon, predvidevajo načrti gradnjo drugega obrata - Beneški Sloveniji so potrebni taki ljudje š«lill£E£l v . Upravnik sovodenjske ribogojnice Romano - Foščarjev Prebivalci goriške, tržaške in furlanske pokrajine se po napornem delovnem tednu radi odpravljajo na izlete v zelene in mirne kraje Beneške .Slovenije. Često v večjem številu obiskujejo Sovodenjsko dolino, od koder drži ena cesta na Ceplešišče do Tršnkove domačije na Trčmunu, druga pa na Jeronišče, v Strmi-co in naprej v Matajur, kjer dobiva kraj in hrib Matajur zmeraj večjo turistično razsežnost. Dober kilometer pred Sovod-njem je majhen zaselek Cedron in prav tu so na levem bregu rečice Abome zgradili pred petimi leti obsežen ribnik, ki je postal privlačna vaba za domače in tuje turiste. Da bi zvedeli kaj več o tem, smo že v zgodnjem nedeljskem jutru obiskali upravnika »lovišča* Romano. Čeprav smo ga sklicali iz postelje Še pred šesto uro, nas je sprejel poln tople gostoljubnosti in je začel takoj pripravljati tisto »obvezno* jutranjo kavico. Zraven nam je ponudil cigareto in že je stekel pogovor. Upravnik sovodenjske ribogojnice Romano se suče nekje pod »četrtim križem*, je srednje rasti, temnega, precej oguljenega lasišča, sicer pa energičen možakar, poln nepotešljivih ambicij, katerim potrjuje še velikanska delovna dinamika. Gospod Romano, kako je prišlo do ustanovitve vaše ribogojnice? »Po svoji vrnitvi iz belgijskih rudnikov 1959 leta, sem po Man-zanu in okolici 6 let prodajal na drobno sadje in zelenjavo, kar sem nabavljal na čedadskem trgu in pri Anselmu Brusmiju, ki ima v Čedadu tovrstno trgovino veliko. Kot vnetega ribiča špetrske družine me je 1965 povabil na svoj dom kolega Dario čer-noja iz Trčeta, da si ogledam njegovo ribogojnico z majhno površino kakih 20 kv. m. Ob tem sem pomislil: če uspevajo postrvi v Trčetu, bodo živele tudi v naši dolini. Nekaj dni za tem sva šla z ženo za botra novorojenemu nečaku Mavriciju v Kobarid, kjer sem kar s ceste strmel v kobariško ribogojnico. Saj me je žena Karla »vlekla* stran, češ da si bom drugače gotovo omislil kaj takega tudi jaz. Njene slutnje So se uresničile. Omislil sem si prav to. Svoje namene sem takrat obra-njiali sodelovanje. Zato sem se o Sovodnjem a s svojim nerazumevanjem so mi kategorično odklanjali sodelovanje. Zato sem se o stvari posvetoval z Renatom Vi-vianijem z Manzana, ki je vnet ribič, saj sva večkrat skupaj lovila v naši Abomi. Viviani, ki je tudi eden izmed petih solastnikov velike stolarske industrije ILCAM na Manzanu, je brez pridržkov pristal na sodelovanje. Iz finančnih razlogov je bil nama potreben še tretji član in tega sem našel v Čedadu. Je to Anselmo Brusini. Zbrali smo se, šli k notarju, da smo po zakonu registrirali novonastalo družbo «SAT - NATISON - VALLI* (Societš allevamento trote) ali Beneška družba za gojitev postrvi. Načrt za korita nam je izdelal gradbeni tehnik Celedoni iz Foj-de, medtem ko smo veliki in mali bazen za športni ribolov izdelali po moji zamisli. Celedonijev načrt, ki je predvideval v tistem času 24 milijonov stroškov, smo s prošnjo predložili Upravi vodnih skupnosti v Vidmu. Rešitev nam je prišla šele po 18 mesecih. Tako smo leta 1967 zgradili prvo veliko ribogojnico v Benečiji in dobro uspeva že peto leto. Na športni ribolov prihaja k nam vedno več turistov. Konec ma ja letos smo imeli celo že drugo otroško tekmovanje v ribolovu, katerega se je lansko leto udeležilo 150, letos pa 240 otrok iz občine Manzano, zraven njih pa čez 500 sorodnikov in več kot 300 drugih turistov*. Katerih obiskovalcev imate največ? »Če bi ne prihajali k nam Slovenci iz Gorice in Trsta, bi lahko takoj zaprl ribnik. Nekoliko jih prihaja tudi iz Furlanije a izrazito premalo za naš obstoj. Od tega velikega števila turistov v naši dolini imajo promet gostinski in trgovski obrati vseh naših vasi od Ažle do Ceplešišč in Matajurja. Ko so bili moji načrti še v povoju, me ni razumela niti žena, verjetno zato ne, ker nisem imel sredstev*. Kaj mislite, gospod Romano, da je potrebno napraviti, da bi se še močneje razmahnil turizem v So-vodenjski dolini? »Mislim, da je pri nas nujno potreben avtokamp z ustreznimi kioski in specialitetami na žaru, kjer ne bi smele manjkati niti tipične beneške gubanjce. Zraven takega res urejenega avtokampa je potrebno tudi po današnjih normah urejeno igrišče za otroke in odrasle turiste, ki se že več let igrajo z žogami in drugače kar ob cesti, stalno izpostavljeni nevarnostim cestnega prometa. Na ta način bi postala Sovo-denjska dolina za turizem še mnogo privlačnejša in pri tem bi se za naše domačine odprla tudi nekatera nova delovna mesta. So-vodenjci bi od vsega tega lahko imeli samo koristi. Kaj vaša družba «SAT» predvideva koristnega v bližnji bodočnosti? «Povečati tega ribnika ne moremo, kajti izkoristili smo vodne zmogljivosti Abome do poslednje možne meje. Pač pa smo že pred poldrugim letom predložili Upravi vodnih skupnosti v Vidmu načrt in prošnjo, da bi nam dovolili zgraditi novo, še večjo ribogojnico v Tulinu ob Nadiži, to je v bližini Hotela Natisone. Izvedba tega načrta nas bo stala najmanj 30 milijonov lir a splačalo bi se, ker je tam mnogo ugodnejša lega za beneško «ribjo industrijo*. Z lastnikom zemljišča smo se dogovorili tako, da ga odkupimo takoj, brž ko nam oblasti odobrijo načrt, a na to čakamo že več kot poldrugo leto. Če nam bo uspelo osnovati tudi to ribogojnico, se bo turistični promet vidno povečal za vso Nadiško in precej tudi za Kobariško dolino*. * * * Upravnik sovodenjske ribogojnice pod Matajurjem se poleg napornega dela v ribniku ukvarja amatersko tudi z umetniškim slikanjem. «Naredil sem kakih 25 slik, katere so rastrešene po BeJgiji, Anton Birtič Mečana (Nadaljevanje na 6. strani) MAKS ZADNIK: OB 30. OBLETNICI FAŠISTIČNEGA POKOLA IN POŽIGA Požig prvih sedmih vasi na Primorskem Seznam žrtev - Skopo in suhoparno sporočilo karabi' n/erskega poveljstva ■ Odkod razlika v številu ustreljenih - Kdo je še padel 6. Samo s tem si lahko razlagamo njihovo bliskovito koncentracijo ^ množično intervencijo 4. 6. 1942. Potem pa so le čakali na povod in prav napad v Merčah jim je kot nalašč poslužil za sprostitev desetletja nakopičenega besa. Niso iskali krivcev, ker je bdi po njihovem mn6" nju kriv vsakdo, ki se je čutil Slovenca, sleherni, kj jim je prišel tisti dan v krvave pesti. Že med 10. in 11. uro se je pripeljalo s kamioni iz Ilirske Bistrice, z Reke, iz Pivke, Sežane, Postojne in Trsta na stotine pijanih fašistov, razsrjenih vojakov in mrkih karabinjerjev ter se besno pognalo ob Reki proti Topolcu, Dolenji in Gorenji Bitnji, od tam pa so po strmih poteh in bregovih navalili proti Kilovčam, Mere-čam, Postenjam in Postenjšku, Pristavici in Ratečevem brdu. Fašisti so vzeli na piko Gorenjo in Dolenjo Bitnjo ter Kilovče, vojaki pa ostale vasi, jih obkolili, začeli na surov način — z grožnjami in udarci izganjati ljudi iz njihovih domov. K0 je bilo to opravljeno, so pobrali, kar jim je ustrezalo, zlasti so stikali za mesom, denarjem in dragocenostmi, potem so odgnali prestrašeno živino in začeli požigati vasi. Škvadristi niso dovolili prebivalcem v Bitnjah in Kilovčah ničesar odnesti, razen tistega, v kar so bili oblečeni, medtem ko so bili vojaki na Ratečevem brdu in v Postenjah nekoliko popustljivejši. Med 11. in 13. uro so že vse domove v orne-njenih vaseh zajeli plameni. 36) Sočasno s to se je odvijala pod Kilovčami in v Bitnjah druga, še okrutnejša tragedija. Škvadristi so pripeljali iz Neverških zaporov s kamionom do Klobučarjeve hiše v Gornji Bitnji približno 30 ljudi, jih tam razložili in pognali peš po poti proti Kilovčam. vasjo so jih močno zastražene postavili na travnik ob poti, ji* povedali, da gredo požigat vas ter jim zagrozili s streljanjem, če bo kdo skušal bežati. Ko so se fašisti vrnili, so tam postrelili 25 moških, enega na poti pri Pristavici, tri pa v Bitnjah. 37) ŽRTVE FAŠISTIČNEGA DIVJANJA Po ljudskem štetju iz leta 1931 je živelo v Dolenji Bitnji 150 prebivalcev, v Zg. Bitnji 78, v Kilovčah 161, v Merečah 121, v Postenjah 177, v Postenjšku 46 in na Ratečevem brdu 86 ljudi. Skupno je bilo 1931. leta v teh vaseh 819 prebivalcev, ob prvem povojnem ljudskem štetju je tam živelo le 454 ljudi 38) ali 55,43 odst. Posledice tedanjega uničevanja še nbo v celoti odpravljene. Tistega dne — 4. 6. 1942 — so fašisti požgali po vaseh naslednje število his in gospodarskih poslopij: v Dolenji in Gorenji Bitni' ■TiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniinninninnnummu AMERIŠKA VOJNA MORNARICA V JUŽNEM VIETNAMU Tudi delfine so vpregli v svojo «umazano vojno» V oporišču Cam Ranh je «patrulja» delfinov varovala ameriške ladje pred vietnamskimi potapljači - Sedaj so «junake» ponovno spravili v domovino SAN FRANCISCO, 9. - Naravoslovci so že zdavnaj ugotovili, da spada delfin med najbolj inteligentne živali. Zato smo se mogli z delfinom srečati že v marsikaterem cirkusu in se navduševati nad njegovimi sposobnostmi, ponekod v ZDA pa imajo velike bazene, ki privlačujejo veliko občinstva, ker v njih delfini tako rekoč tekmujejo med seboj v svojih sposobnostih. In ko se je moglo v ameriških revijah in drugih publikacijah veliko brati o posameznih uspehih dreserjev, ki so pripravili delfine do izrednih rezultatov, še nismo nikjer zasledili niti kratke novice, da bi ameriška vojna mornarica vpre- gla delfine v svojo službo, celo v sedanjo «umazano vojno* v Vietnamu. Šele sedaj se je zvedelo, da je «patrulja» zdresiranih delfinov sodelovala v vietnamski vojni kot poseben oddelek. Tiskovna agencija UPI je v zvezi s tem objavila vest, da je ameriška vojna mornarica odpeljala spet v ZDA «določeno število dresiranih delfinov*, ki so služili kot straža velikega ameriškega pomorskega oporišča v Južnem Vietnamu in sicer za to, da bi preprečevali južnovietnam-skim silam, da bi prišle do ladij, ki so bile v tem oporišču. Agencija UPI sporoča, da so te delfine spravili v ZDA «v vsej lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllMlIlllllllllllllllllllllllllllllltlllllHIUIIIIIIIIIUH, IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Ottone Griselli je razstavil pri Russu Z mnogimi razstavami, ki so si sledile v minulem desetletju v kratkih presledkih tako v Trstu kot v drugih mestih Italije, je Ottone Griselli nadoknadil zamujena leta mladostnega likovnega ustvarjanja in si uspešno utrl pot na raven dobrega pokrajinarja in marinista. Je pa Griselli eden redkih slikarjev naših dni, ki ne sledijo spremembam po modnih tokovih likovnosti. Kot naši impresionisti, katerim je končno tudi blizu po svojem načinu ustvarjanja dosledno vstraja pri njemu najprimernejšem slikarskem izrazu. Vendar pa zasledimo na zadnji razstavi v galeriji Russo med 28 olji nekatera, ki kažejo premik v svetlejšo barvno lestvico prozornih odtenkov. Verjetno pa to izhaja predvsem iz same značilnosti prikazanih krajev in dnevnega na-strojenja prirode, kot se to kaže v slikah «Lov na školjke* in sGradeška laguna*, kajti Graselli je dober opazovalec in si ne izmišlja barv. Zato se barvno razlikuje v slikah Jezerskega od onih z Goriškega in Plitvic od istrskih mestec in Benetk. Tudi tokrat so seveda tu velike podobe viharno razburkanih morij in ne manjkajo tihožitja cvetlic in rib, v katerih obiluje ljubezen do lepote barv in drobnih stvari narave. M.B. Princijev «Mali svet» v Mignon V galeriji Mignon je razstava oljnatih podob, ki jih njih ustva-ritelj Princi označuje s skupnim geslom »Mali svet* ter še pojasnjuje, da so to poskus predlaganja dekorativnih motivov za okras in opremo bivališč mladih ljudi. Če to zares v celoti ustreza za nekatera platna, v katerih se jasno čuti utrip humoristične žilice v bizarnosti zasnov, saj je Princi nekdaj slovel kot odličen karikaturist tržaškega »Mara-mea* in ilustrator drugih listov, pa odkrivamo v nekaterih kot npr. v slikah »Petelin*. »Zaseda* in »Grafični zametek*, že višje u-metniške vrednote, ki jih dvigajo skoroda na raven znamenitih no-vatorjev sodobnega slikarstva. Končno je Princi vendarle sli-kar, ki je imel svojo zadnjo razstavo leta 1968 v galeriji Barisi ter je pred tem prebredel nekaj likovnih tokov od realizma do sedanjega shematizma ostrih o-blik in ploskih čistih barv. Ga pa žene njegova iskateljsko intelektualna narava, da najraje vnaša v svoje zasnove slik nekaj satirično humorističnega simbolizma. zdaj za odrasle, kot to pronica v podobah «Hrepenenje po alkoholu* in »Igralec šaha*, zdaj za skoroda najmlajše v slikah »Maček* in »Mačka*, iz katerih nas živalici zreta z malo ne človeškim posmehom, medtem ko sta »Adam in Eva* kar pravi konstrukciji, namreč za premis Ijanje. MILKO BAMBIČ tajnosti*. Te zares zelo inteligentne živali so prebile v Južnem Vietnamu leto dni in so služile kot skrajno tajna straža v oporišču Cam Ranh, ki so ga ameriške oblasti pretekli teden izročile saj-gonski vladi. Delfine so Američani ponovno odpeljali v San Diego, kjer so jih zdresirali za njihovo nalogo »čuvanja pristanišča in opazovanja na nevarnost*. Neki glasnik ameriške vojne mornarice je potrdil, da je osebje centra za podmorska raziskovanja v San Diegu odpotovalo s svojimi delfini v domovino, potem ko je v celoti opravilo svojo nalogo v Vietnamu. Poveljstvo ameriške vojne mornarice je izjavilo, da za sedaj ne bo dalo podrobnejših podatkov glede dejavnosti te »patrulje*, vendar se je iz drugih virov zvedelo, da namerava poveljstvo ameriške mornarice spraviti te delfine v Florido, da bi jih bolj izvežbali in preizkusili tudi za druge naloge, pa čeprav se je «patrulja» v pomorskem o-porišču v Cam Rahnu odlično izkazala, Pomorsko oporišče v Cam Rahnu v letu dni, kar so ga ščitili delfini, ni imelo niti enega obiska «sovražnih ljudi žab*, medtem ko so južnovietnamski borci osvobodilne fronte in sicer njeni potapljači v bližnjem oporišču Lui Nonh potopili več ameriških ladij, ki so pripeljale sem orožje in strelivo. Logično, da tem delfinom ne očitamo kolaboracionizma v tej »umazani vojni*, toda zanimivo je, česa se razna poveljstva že ne lotevajo. Sicer pa jim niti to v Vietnamu ne pomaga, saj prav te dni beležimo vedno nove in nove uspehe vietnamskega odporniškega gibanja, pa čeprav so še pred nedavnim odgovorni a-meriški vojaški in politični krogi zagotavljali, da je «vietnami-zacija* povsem uspela. Jože Čeligoj, 19-Ietni aktivist, ki so ga fašisti skupaj z Jakob«* I ecmanom vso noč mučili nato obesili na kostanj v liirski Bistrici 19, v Kilovčah 21, v Merečah 31, v Postenjah 24, v Postenjšku 8 * na Ratečevem brdu 14 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij-39) Na spomeniku, postavljenem na kraju ustrelitve, so vklesana naslednja imena žrtev fašističnega nasilja: Franc Avsec, Alojz Avsec, Anton Avčin, Jože Barbo, Jože Curk Jože Dolgan, Anton Fabec, Ludvik Fabec, Jože Fabec, Ludvik Grl" Jože Jagodnik, Franc Kastelic, Jože Muha, Jože Penko. Alojz Ro1*’ Anton Samsa, Jože Šlocel, Anton Tomšič, Jože Tomšič, Josip Va' lenčič, Rudi Valenčič, Andrej Valenčič, Anton Vičič, Anton Vrh’ Ivan Vrh, Viktor Vrh, niso pa vklesana imena pobitih, ki niso bili ‘z tistih vasi, čeprav so jih fašisti tisti dan pobili. Se okrutnejši teror, preračunan na zastraševanje prebivalstva 'n njegovo odvračanje od NOB, so fašisti «uprizorili» naslednji dan. kj so na trgu v D. Bistrici obesili na kostanj prejšnji dan v Srn1?3 ujeta in vso noč zverinsko mučena Jožeta Čeligoja, starega 19 jr’ doma iz zaselka Mežnarija pri Topolcu, mladinskega aktivista od 1^*‘ leta. in Jakoba Pecmana, kmeta iz Smrij. Istega dne so na Mali Bukovici obesili na balkonu Lovrenčičeve hiše brata Franca in Joze j* Grka ter nekega Rečana, ki je bil natakar v bifeju pri Boschetiju II. Bistrici. Viseli so tri dni v opozorilo ljudem, da utegnejo podobnega doživeti, če bodo podpirali partizane. 40) O teh zločinih storjenih 4. 6. (morda tudi za 5. 6.) je P°stZ dovala karabinjerska komanda reške grupe Tržaške legije 5. 6. 19 pod št. 5/452-XX° komandi OC RR XI. armijskega korpusa in ^ gim forumom skopo telegrafsko sporočilo ilirsko-bistriške karabi"Je ' ske tenence. ki ugotavlja: »Glede na obvestilo št. 27/373 - tajno. Poboj vojakov je izzVf reakcijo, ki je v usmrtitvi 70 (settanta) ljudi in požig naslednjih sehj v reški provinci: Mereč, Postenj... Prebivalstvo in živina 8 bili izseljeni v II. Bistrico. Pričakujemo nadaljnjih ukrepov.* 41) Horoskop 36) Ustna izjava Alojza Boštjančiča - Ivanca piscu. 26. 5. 1972. 37) Krajevni leksikon I. izd. DZS, 1968, str. 88, 89, 92, 93, 97, 98. 38) Isto kot pod 37). «& **»• vec, Uporni svet pod Snežnikom, str. 197. 41) Č. Šinkovec, Uporni svet, fotokopija, str. 197. (Nadaljevanje sledi) ...................................."'"»''»■■<..■............................IMIIIII.IHIIIII.il,,,............................. dol*0 seči uspeh, kakršnega že ne. Prejeli boste neko vabilo- _jg STRELEC (od 22.11. do 20.12-1 * zapravljajte več denarja za n vr ne, ki nimajo nič skupnega z Šim delom. Ljubosumni boste- .g KOZOROG (od 21.12. do 20.1) ^ rešujte svojih poslovnih zadev ^ danes do jutri, marveč boJJa, ganizirano. Nepričakovan USK najmlajših. gj- VODNAR (od 21.1. do 19-2-) ^ dite bolj previdni v poslovna slih. V čustvenem pogledu P* razmišljate in malo ukrepate- ^ RIBI (od 20.2. do 20.3.) K«« j s klinom zbija. Ne bodite ^ premehki z nasprotniki. Ma'° življenjske volje. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Podprl vas bo prijatelj, s katerim ste najmanj računali. Uspešen zaključek nekega spora. BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes ne boste naleteli na posebne tež-koče pri izvajanju svojega načrta. Zadoščenje v zvezi z neko žalitvijo. DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Ne potegujte se za položaj, na katerega niste strokovno pripravljeni. Izpolnite moralni dolg, ki ga imate do neke osebe. RAK (od 21.6. do 22.7.) Priporo čljiva je največja previdnost v jatelj vas bo razočaral. LEV (od 23.7. do 22.8.) Prejeli boste vsoto denarja, katere pošiljatelj vam bo ostal neznan. Na potovanje boste morali. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne garajte sami, ko se vaši sodelavci pretegujejo od lenobe. Ne razburjajte se preveč. TEHTNICA ( do 23.9. do 22.10.) Še enkrat premislite, če se vam izplača tveganje, ki ste se zanj odločili. Ne zavrnite prijateljske ponudbe soseda. ŠKORPIJON (od 21.10. do 22.11.) odnosih do nekega tujca. Neki pn | Danes se vam bo posrečilo do PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. junija 1971 18. ETAPA DIRKE GIRO D’ ITALIA Tretji etapni uspeh De Vlaemincka £ Merckx dejansko že zmagovalec Danes bosta na sporedu dve poletapi (druga na kronometer) g>j in je preprečil vsak ne-^ 'Jši poskus bega. To je poskušal ^“Panec Fuente, toda danes mu J0*1® ni uspela. Kot predstraža dir-1 J® napredovali skupaj vsi najbolj-ft"1 so se tako predstavili tudi na jLv Asiagu, kjer je bil najhitrejši ^»laeminek. Lasa se mu je posku-b?*cer postaviti po robu, a je^ML , ;a wmNmMŠ§ zmagovalec Belgijec Roger De Vlaeminck .^lAGO (Vicenza), 9. — Roger De j.^nck je že tretjič zmagal na kolesarski dirid po Italiji. V ^^šnji etapi je ponovno osvojil prvo j 10 Po daljšem sprintu, v katerem 'takazal, da je trenutno najboljši. j.es se je pri kolesarjih poznala ■ klenost po včerajšnjem težkem vzpo- ^ ^ Stelvio, ki je marsikomu od-j. še zadnje moči. je bila nezanimiva in dolgo-jjjjj • kljub temu, da so morali koie- i^Preko dveh prelazov. Nekateri so je skrbno nadzoroval potek sicer ubežati glavnini, toda moral odnehati in prepustiti p: • Ig (,*>esto hitrejšemu-. T^av manjkata do kom dneva, se je ta dvajsi ^Praktično že zaključila. Le malo je namreč, da bi Merckx zgu-teh zadnjih kilometrih roza ma-itJ ®aj ga ločijo od drugega skoraj ■ “tinute. Poleg tega pa ima jutri t^zpolago še 18 kilometrov na Jf 7. Lasa 12’42” 8. De Vlaeminck 13' 05” 9. Gimondi 13' 17' 10. Lazcano 14’31’' 11. Bergamo 15' 55” 12. Schiavon 1614'’ 13. Ritter 17’51” 14. Pesarrodona 18'52” 15. Houbrechts 23’02” Lestvica za gorsko nagrado na prelazu La Fica (1110 m); 1. Lazcano 30 točk 2. Bergamo 20 3. Merckx 10 Gorska nagrada na sedlu Vezzena (1402 m); 1. Merckx 30 točk 2. Bergamo 20 3. Fuente 10 Skupna lestvica za gorsko nagrado 1. Fuente 490 točk 2. Merckx 320 3. Galdos 220 4. Panizza in Lopez Carril 100. Jutrišnja devetnajsta etapa bo razdeljena na dva dela. Najprej je na sporedu Asiago — Arco (163 km), nato pa dirka na kronometer okrog Arca (18 km). KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Bosna premočna za ekipo Bora Bosna Sarajevo — Bor 110:56 (63:21) BOR: Fridrih 13, Koren, Fabjan 26, Rudež 2, Zavadlav, Ambrožič 9, Klobas 1, V. Hrvatič 4, Kapič, S. Hrvatič, Barazutti, Desco. BOSNA (Sarajevo): Icovanac 4, Giogič 13, Dumič 4, Pejovič 10, Na-datrijin 12, Soče 18, Varajič 8, Ter Žič 18, čečur 13, Milavič 10. SODNIKA: Kaluža in Lakovič. PROSTI METI: Bor 24:12, Bosna Sarajevo 20:10. Snoči je Bor odigral v Padričah prijateljsko tekmo proti ekipi Bosna iz Sarajeva, ki bo v prihodnji sezoni nastopala v prvi jugoslovanski ligi. Gostje so bili premočni za naše igralce (ki so se sicer požrtvovalno borili). Najboljši v Borovih vrstah je bil Boris Fabjan, ki je bil obenem tudi najboljši strelec srečanja s 26 točkami. Sodil je priznani jugoslovanski sodnik Kaluža. b. I. Canciami 4, Ambrožič, Tremul, Šta-var, Pahor, Lokar, Baldassi, Polšak, Schillani. Borovci so prav proti organizatorju iztržili svojo prvo zmago. Tekma je bila zelo izenačena vse do poslednjih sekund, ko so borovci dosegli odločilni koš in s tem tudi zmago. b. 1. ODBOJKA V okviru Interjevega ženskega odbojkarskega turnirja je sinoči v Bazovici Sloga premagala Inter z 2:1, Bor pa UGSS z 2:0. MLADINSKE IGRE Danes nagraditev najboljših v Trstu Danes ob 18. uri bo na stadionu «Pino Grezar» v Trstu zaključna slovesnost občinskega dela mladinskih iger. V okviru te prireditve bodo nagradili najboljše udeležence posameznih disciplin. Pred slovesnostjo bodo tekmovalci nastopili še v nekaterih športnih disciplinah. Ob tej priložnosti bodo opravili tudi štafetni tek po mestnih ulicah od Gradu sv. Justa do stadiona «p. Grezarx>. Med slovesnostjo pa bosta igrali godbi bersaljerjev in mestnih rikreatorijev. MUNCHEN, 9. - 28. junija se bo pričel v Munchnu mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo nastopale Sovjetska zveza, ČSSR, Egipt, Nemčija in Italija. BOČEN, 9. — Plavalni reprezentanci Italije in Nemčije se bosta pomerili v Bocnu 17. in 18. junija. Obe državi bosta nastopili ^ najboljšimi plavalci. PRIMORSKE NOGOMETNE ENAJSTERICE V SLOVENSKIH LIGAH Pomembna zmaga Pirana nad Litijo V obalnem derbiju slavje Izole - Nezavidljiv položaj Tolmina Izola — Koper Tekma med Izolo in Koprom, za katero so Izolani spet pripravili svoje igrišče, je v polni meri opravičila naziv derbija. Rekordno šte vilo gledalcev (nad 1500), igra, kot jo redko vidimo in veliko zadetkov so stvari, ki bodo ta derbi še dolgo ohranile v spominu gledalcev. Kljub slabim igram v zadnjem času se je Izoli uspelo maščevati za jesenski poraz v Kopru, obenem pa je tudi dosegla drugo spomladansko zmago, potem ko je od prve preteklo kar 8 kol. Junak tekme je bil nenadkriljiv Vinko Gregorič, ki je dosegel vse tri gole za Izolo, medtem ko sta bila za Koper u-spešna Ambrožič in Ivetac. Na vrhu lestvice SNL prvo mesto še vedno ni oddano. Vodeča sta spet zmagala, pri čemer je pomembnejšo zmago dosegel trboveljski Rudar na gostovanju v Lendavi. Tako bodo o prvaku v veliki meri odločali koprski nogometaši, ki bodo v nedeljo gostili Ilirijo. Na dnu lestvice so zadnji trije, Branik, velenjski Rudar im Slivnica, tudi teoretično obsojeni na najnižjo uvrstitev. Izola se je dvignila z devetega na sedmo mesto, medtem ko je Koper ohranil peto. Če želi Izola ostati v sredini lestvice, bo morala vsaj v zadnjih tekmah (v nedeljo v Celju s Kladivarjem in čez štirinajst dni doma z Branikom), zaigrati bolje, vsaj tako kot proti Kopra. Zahodna conska liga V 20. kolu ZCNL so Pirančani premagali vodečo Litijo in s tem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin MOTOCIKLIZEM NA OTOKU MAN Tržačan E. Parlotti se smrtno ponesrečil Pred časom je tekmoval tudi za koprski Tomos DOUGLAS. 9. — Tržačan Gil- j na lestvici za svetovno motoci-berto Parlotti, ki je trenutno vodil | klistično prvenstvo v kategoriji 125 com motorjev', se je danes med DOMAČI ŠPORT . * * V nadaljevanja 'turnlhja v fhinl-_ u- M g* SABA le Bor protT organizatorju dosegel svojo prvo zmago. Proti ekipi Fer-roviario pa so morali «plavi» predati orožje. Tudi Polet je bi poražen, a le z dvema točkama razlike. FERROVIARIO — BOR 30:18 BOR: Pegan 10, Baldassi 2, Can-ciani 6, Lokar, Ražem, Polšak, Tremul, Devvaldestein, Zubalič, Šta-var, Schillani, Pahor, Husu, Kravos, Posega. Ekipa Ferroviaria je bila premočna za naše požrtvovalne košarkarje, ki pa so, kljub porazu, zapustili dober vtis. Fenroviario je tudi proti Boru potrdil, da povsem zasluži prvo mesto lestvice. SABA — POLET 22:20 POLET: Hrovatin, Benčina, A. Piccini, Bratoš, M. Piccini, Brišček, Malalan. Poletovci so se do zadnjega upi rali domačinom in bi lahko tudi zmagali, če bi ne zagrešili v poslednjih minutah nekaj lažjih košev. Prizadevanje igralcev, zlasti Hrovatina, pa ni zadostovalo. BOR — SABA 16:14 BOR: Husu, Pegan 10, Ražem 2, ^meter, kjer je trenutno najboljši. vsem prizadevanjem nasprotni-• ’ Predvsem pa španskih kolesar- fc’ je dirka zaključila tako, kot J8* Predvidevali: z zmago belgij-84 asa. ^rstm red na cilju 18. etape Solda-^ago (223 km): j^ger De Vlaeminck (Bel.) 6 or iS poprečno hitrostjo 36,441 j ***) na uro J r®sa Miguel Maria (Šp.) t^erts Roger (Bel.) j JJarcello Bergamo (It.) 2" zaost. | Gimondi (It.) 1,5* (Švica) {w?n Vlierberghe (Bel.) Jlritens (Bel.) j J \ N Schil (Bel.) {"Phani (Bel.) Sfcano (šp.) 5“ter (Dan.) £ ^SiaU (It.) ‘loinas Pettersson (šve.) plombo (It.) gripna lestvica po 18. etapi (3.359 h^metrev): Merckx 92.55'U”, s popreč (5,° hitrostjo 36,151 km na uro. ( *ente 3'44” t paldi v, —“Os 8'51” i Carril 10'02' jrtnizza 11'20" ettersson G. 11’57” JUTRI NEDELJA, 11. JUNIJA 1972 NOGOME7 MLADINCI 11.00 v Padričah Primorje — S. Giovanni NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Muggesana — Breg 11.30 v Trstu, stadion «1. maj» CGS — Gaja ODBOJKA MLADINSKE IGRE 8.30 v Vidmu Nastopa tudi Breg T SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST priredi dne 11. junija 1972 ob 10. uri v Bazovici ČETRTO MLADINSKO ŠPORTNO SREČANJE za otroke osnovnih šol iz Doline, Boljunca, Mačkovelj, Prebenega, Domja, Boršta, Ricmanj, Katina-re in Bazovice Popoldne ob 14.30 bo tekmovanje med finalisti vseh 4 mladinskih srečanj, to je ekip Proseka, Sv. Frančiška in Sokola (Patricija Škrk, Darij Zidarič in Peter Gulič). Danes sta si v Števerjanu obljubila večno zvestobo BRANKA KOREN in VILKO FRANDOLIČ Svoji bivši odbojkarici želi Športno združenje Dom veliko sreče v bodočem življenju. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 1 1 X 1 X 1 2 I X 1 X tekmovanjem na otoku Man smrtno ponesrečil. 32-letni dirkač je bil v trenutku nesreče na čelu tekmovalcev. Prevozil je dva od treh krogov te dokaj nevarne proge (v šestdesetih letih se ie na njen smrtno ponesrečilo že 99 dirkačev), ko je pri hitrosti 160 km na uro zdrsnil na nekem o-vinku in padel. Težko ranjenega so s helikopterjem takoj peljali v bolnišnico, vendar je izdihnil že med prevozom. Do nesreče ie pnšlo v slabem vremenu, Bila je megla, vmes pa je tudi deževalo. Tržačan, ki je pred časom vozil na 50 cem motorjih za koprski Tomos, zapušča ženo in sina. Zaradi Parlottijeve nesreče je prevzel vodstvo dirke v tej kategoriji Anglež Mortimer. ki je tudi zmagal. Parlotti, ko je še tekmoval za koprski Tomos NA MLADINSKIH IGRAH Jutri mlade igralke Brega v medpokrajinskem finalu Z zmago bi se Brežanke uvrstile v vsedržavni finale Jutri se bodo mlade Brežanke podale v Videm na medpokrajinski finale mladinskih iger. To bo za dolinska dekleta nedvomno do sedaj najbolj zahtevna naloga v njihovi izredno kratki odbojkarski poti. Ko so se pred dobrim letom začele baviti s tem športom, ni nihče mislil, da Do njihov vzpon tako hiter. Nedvomno gre glavna zasluga za to trenerju Jurkiču, ki jim je posredoval od vsega začetka vse svoje znanje in navdušenje za odbojko. Obenem ima precej zaslug tudi vodstvo Brega, ki je premostilo marsikatero težavo, da so dekleta redno trenirala. Upi za nedeljski finale so velika neznanka. Moči drugih ekip ne [»-znamo. V veliki meri bo odločala sreča, kajti vse bo odvisno od žreba pri sestavi skupin. V Vidmu bo poleg Brega nastopilo še šest ekip: zmagovalke iz Gorice, Vidma, Pordenona, Trevisa, Belluna in Benetk ter Padove. Ekipe bodo razdeljene v tri skupine: dve skupini po dve ekipi, ena pa iz treh ekip. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 9. uri s kvalifikacijami. Zmagovalke skupin se bodo potem pomerile v ožjem finalu ob 16. uri. Vse tekme bodo odigrali v telovadnici na Trgu Ospedale Vecchio 9. V ekipi Brega bodo igrale te igralke: Trenta, Olenik, Svetina, Pavletič, Kosmač, Meneghetti, Ludvik, Kofol in Žerjal. S. K. OLIMPIJSKE VESTI MONCHEN, 9. — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage je najavil neki svoj načrt, po katerem naj bi skrčili število olimpijskih disciplin. Po njegovem so nekatere športne discipline preveč pod vplivom denarja, da bi jih bilo mogoče še obdržati na spisku tekmovanj na olimpijskih igrah. Nastopati bi morali le v tistih panogah, za katere se zanimajo najmanj v 40 državah. S tem bi tudi skrčili velike stroške za organizacijo iger. NOGOMET odločilno vplivali na končni vrstni red, za katerega kaže, da je že dve koli pred koncem znan. Prvi bo bržkone kranjski Triglav, ki bo moral zbrati za prvo mesto še največ tri, mogoče pa tudi manj točk. Kranjčani so zasluženo prvi, saj so posebno v spomladanskem delu dokazali, da so najboljša ekipa. Naslov prvaka bi si lahko zagotovili že pred tem, vendar so imeli v jesenskem delu nepotrebna poraza v Hrastniku in s Tolminom doma. Ajdovci bodo verjetno drugi, Litija pa tretja. Litijani so vodili kar 18 kol, od drugega do dvajsetega, kljub temu pa za končni triumf še niso zreli, tako da se jim, sedaj že skoraj zanesljivo, ne bo uresničila velika želja — uvrstitev v SNL. Na četrtem mestu bodo pristala Vozila, na petem pa Zagorje. Manj jasen je položaj v spodnji polovici. Zanesljiv potnik v pod-zvezno ligo je le Hrastnik, medtem ko se za obstanek še borijo Tolminci, Jeseničani, Škofjeločani in Vrhničani, teoretične možnosti za izpad pa imajo tudi Mirenci. Po nedeljskem porazu na Jesenicah je padel v zelo težaven položaj Tolmin, ki je sedaj z dvema točkama minusa (in ne samo eno, kot smo prvotno javili) na predzadnjem mestu. V nadaljevanju lahko računa na točki v tekmi s Piranom doma, medtem ko bo na gostovanju v Zagorju le s težavo kaj iztržil, tako da je pravzaprav med omenjenimi kandidati najbližje izpadu, saj imajo Jeseničani, ki so le točko pred njim, v zadnjih tekmah lahka nasprotnika (Hrastnik in LTH), ostali kandidati pa bežijo že za tri ali več točk. Zanimivo je tudi, da še ni jasno koliko moštev bo izpadlo, čeprav že precej časa kaže, da najbrž le dve. To je namreč odvisno od dogajanj v višjih ligah, Maribor je že izpadel v 2. zvezno ligo - zahod. Če se iz te lige ne bo nihče uvrstil v 1. zvezno ligo, bodo od tu izpadla kar štiri moštva, med katerimi bi bil lahko poleg mariborskega Železničarja in Ljubljane tudi Mercator. V tem primeru bi se morale iz SNL posloviti štiri ekipe in med njimi lahko tudi Izola. Šele če bi se vse to zgodilo, za kar pa ni mnogo verjetnosti, bi iz ZCNL izpadla tri in ne dve moštvi. V NARAŠČAJNIŠKI LIGI oso ortsmoE Gaja v dveh tekmah osvojila tri točke Naraščajniška nogometna ekipa Gaje je v tem tednu odigrala dve zaostali prvenstveni tekmi, in sicer v sredo z Olimpijo z Grete, v petek pa z Libertasom iz Rocola. V petek je Gaja po dolgem času premagala Olimpijo z 2:1. Strelca sta bila Križmančič Darko in Angeluc-ci. Tokrat je dobro zaigral napad, pa tudi obramba. V petek pa je Gaja igrala z okrnjeno postavo zaradi odsotnosti Bruna Križmančiča. Kljub temu so gajevci igrali zelo dobro in so odnesli točko. Lahko bi tudi zmagali, če ne bi Ražem v zadnjih minutah zgrešil že skoraj gotov gol. Dobro sta zaigrala Milkovič in Moro, slednji je z lepimi posegi ohranil rezultat pri 0:0. BRK FRANKFURT, 9. — V zahodni Nemčiji so izključili še trinajst profesionalnih nogometašev, obtoženih, da so sprejemali podkupnine Med njimi so kar štirje nekdanji državni reprezentanta Gross, Steffenha-aen, Weber in Brungs. * * # RIM, 9. — V ponedeljek bodo znana imena italijanskih nogometašev. ki bodo odšli na turnejo z državno reprezentanco po Romuniji ln Boleariii Primorje Igralci ajdovskega Primorja nadaljujejo s serijo zmag in še vedno gojijo vsaj majhne upe na prvo mesto, s katerim pa žal letos najbrž že ne bo nič, kar pa je po drugi- -strani- -tudi—ppaviona, saj--je Triglav tudi v obeh medsebojnih srečanjih dokazal, da je boljši. Vprašanje pa je tudi, kako bi Ajdovci s sedanjim načinom igre in tem igralskim kadrom uspeli v slovenski ligi. V tekmi na Vrhniki so se Ajdovci bolj namučili kot prejšnje nedelje in slavili le minimalno zmago, ki pa zaradi tega ne zgublja na važnosti. Strelec Primorja je bil obakrat Blanuša. Vozila Gledalci so še enkrat in verjet no še bolj kot kdajkoli razočarani zapuščali igrišče v Novi Gorici, saj je domača ekipa zaigrala izredno slabo, morda najslabše v vsem prvenstvu. Tako je zelo poprečna škofjeloška ekipa LTH, ki bi ji moral bivši kandidat za prvo mesto kar nasuti golov, osvojila iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiniH Brescia - Ternana Catania - Foggia Genoa - Lazio Livorno - Reggina Modena - Bari Monza - Arezzo Novara - Como Palermo - Cesena Perugia - Taranto Sorrento - Reggiana Legnano - Pro Vercelli 1 Venezia - Savona 1 Viareggio - Maceratese 1 X 2 pomembno točko v boju za obstanek, s tem pa so Novogoričani na pravili tudi slabo uslugo Tolmincem, katerih možnosti, da ujamejo Ločane, so se še zmanjšale. S slabe tekme omenimo le še zadetka. Gostje so že v 25. minuti celo povedli, k sreči pa je Marušič že čez pet minut izenačil in tako vsaj malo potešil gledalce. Piran Pirančani so se v nedeljo oddolžili za številne neuspehe v tem prvenstvu. Dosegli so veliko zmago nad vodečim moštvom, kar v tem prvenstvu še ni uspelo nobeni primorski enajsterici. Litijani so v zadnjem času zašli v krizo, ki jo je znal Piran izkoristiti in ji s tem zadal odločilni udarec. Glavna nosilca zmage sta bila spet izvrstna Morato in Lokaš. Morato je dosegel prva dva gola (najprej že v 3. minuti in tako tik pred odmorom), nakar so gostje znižali vodstvo in si ustvarili priložnost za izenačenje. No, njihovih upov je bilo konec, ko je dobrih deset minut pred zaključkom tekme Lokaš še tretjič zatresel njihovo mrežo. Adria Mirenska Adria je letos najdlje zdržala brez poraza v gosteh, na nedeljskem gostovanju v Zagorju pa je tudi ona prvič klonila. Tudi v Zagorju so začeli Mirenci tekmo oslabljeni, brez istih štirih igralcev kot preteklo nedeljo. V slabi tekmi je igrala obramba še dokaj dobro, medtem ko je napad popolnoma odpovedal in bil skoraj nenevaren za nasprotnikov gol. Kljub temu bi se tekma skoraj končaia neodločeno, saj tudi domačini, katerih visoka uvrstitev je v precejšnji meri plod grobe igre in naklonjenosti sodnikov na njihovem igrišču, niso i-meli velikih priložnosti, vendar je dobrih dvajset minut pred koncem žoga nesrečno zadela Čarga v roko in sodnik je dosodil enajstmetrovko. Slednja je pripeljala Zagorjane v vodstvo, ki so ga čez tri minute ob zmedenosti Adrie še povišali in tekma je bila odločena. Tolmin V življenjski tekmi so Tolminci na Jesenicah zgubili, čeprav so dobro začeli. Zorč je namreč že v 10. minuti dosegel vodstvo, ki pa je žal trajalo samo štiri minute. Takrat so domačini izenačili, pred odmorom pa še povedli. Vsa kasnejša prizadevanja Tolmincev, da bi vsaj izenačili, so bila zaman. Že točka bi Tolmincem sedaj veliko pomenila, tako pa so se znašli v še težavnejšem položaju, v katerem v zadnjih-letih‘Se niso bili. Veliko- vpzav šanje je, če se bodo izvlekli, o čemer pa ne bodo odločali več sami, temveč tudi zadnji rezultati njihovih konkurentov. Precejšnja verjetnost pa je tudi, da se bodo morali prvič, odkar nastopajo v ZCNL, vrniti v primorsko ligo. V nedeljo: Adria - Primorje V predzadnjem kolu ZCNL bomo spremljali zadnja primorska derbija: Adria — Primorje in Tolmin — Piran. Nedvomno bo derbi v Mirnu pritegnil precej več zanimanja in pričakujemo lahko veliko število gledalcev, med katerimi ne bo manjkalo ajdovskih navijačev. Spo padi med Mirenci in Ajdovci so že od nekdaj ognjeviti, nedeljski pa bo imel nekaj svojih privlačnosti. Ajdovci lahko še vedno zasedejo prvo mesto ob morebitnem spodrsljaju Triglava, Mirenci pa jim ne bodo želeli ostati ničesar dolžni, rabijo pa tudi vsaj še točko za mimo pričakovanje konca prvenstva, še dva motiva stojita v ozadju tekme. Primorje ima v medsebojnih srečanjih v okviru ZCNL zelo negativno bilanco in še ni zmagalo (2 poraza, 1 remi), Adria pa je v spomladanskem delu še brez zmage na domačem igrišču in lahko samo še v nedeljo prekine to serijo neuspehov. Derbi v Tolminu pa bo velikega pomena za domačine, saj morajo na vsak način zmagati. V Novi Gorici gostuje Usnjar, ki tudi še ni brez skrbi,, tako da znajo Vozila ob neprizadevni igri doživeti novo neprijetno preseneče-"je- B. P. ''one SVETINA VIIASA Hill IIIII! 1: 11111111MIIIII11111IIM 11 rRtl JA KNJIGA nacionalni ep (zgodovinsko-vojnd roman pa ni nič dru-kot nacionalni ep moderne družbe) je zgodovinska pod-sile pomembna in prav razmerje med zgodovino in 11-(romanom) le tisto ki m hdstveno določa. (romanom) je tisto, ki ga bistveno določa, smo morali povedati zategadelj, ker soglašamo z Lu-^ v tem, da poetike ni moč spreminjati za vsak posa-HiCj Primer. Vsaka literarna zvrst ima neke določene zako-1ki se, ne glede na to, da so se časi bistveno spremenili, ‘‘‘el j n i h Teikrvniih nttrfn.r ne c-rtremene V 5*. So’ 'Ijndh zakonih nikdar ne spremene. l , r nam prostor ne dopušča, smo vprašanja le odprli, ne Jih lahko docela rešili ali utemeljili, j'^go takšno vprašanje pa je nedvomno razmerje med *vtoio in epom. W Zgodovinskem romanu — epu modeme družbe — Je zgo-(Wak°st od sile pomembna, še zlasti, ko gre za vojni Res je, da oba atributa označujeta določeno speoifič-Širši pojem družbeni roman. Svetinovo delo bi naj- v OtoiAAMii vn \ nrv-7. mri n n i ^.hPirri roman, aai crro označili kot vojno-zgodovinsko-družbeni roman, saj gre 1^-janu za več kot zgolj vojni spopad, gre tudi za spopad ‘1^ družbenih sistemov, starim, ki je v razpadanju, in no-'[nastajanju. Zato Je očitno velika škoda, ker zgodovina ^M^usa ta zgodovina osvobodilnega boja, revolucije ln o-e h® Slovenskem v celoti in Primorskem ter Goorenj-Posebej kot sinteza še ni napisana. V tem primeru bi *vtor veliko lažje stališče, veliko bolj svobodno in spre ščeno bi se lahko gibal v prostoru in času dogajanja. To našo trditev bi lahko podkrepili zlasti z ugotovitvijo, da je imel avtor na voljo zelo kvalitetne vire, kar zadeva nacistični policijski sistem ter vzpon in razpad III. rajha, pa je zategadelj tudi umetniška obdelava tako generala, ki spominja na Kreona v antični tragediji, in Wolfa, ki bi mu težko našli primerjave v domačem ali tujem slovstvu, zelo uspešna. Wolf je klasičen primer človeka, ki ni pristal na svet in ni v celoti sprejel odgovornosti zanj, pa naj bo to v smislu odgovornosti za totalitarni sistem, ki mu služi bolj po sili razmer kot iz resnične notranje potrebe, bodi za preobrazbo sveta v demo-kratdčno-humanistični viziji, kot jo je zasledovalo gibanje, ki mu je pod vstopom v nacistični stroj pripadal. Je tipičen proizvod totalitarnega sistema, v katerem ostajajo samo močni individualisti in prekanjeni lisjaki, sicer ba jih zmlel, kot je zmlel milijone drugih. Wolf in general (avtor je napravil iz generala sintezo Himmlerja kot personifikacijo in utelešenje policijske države in samodrštva, in Rosenerja, poveljujočega SS generala v Ljubljani) sta bolj plastična in tridimenzionalna, medtem ko so liki v partizanskem taboru manj reliefni, dvodimenzionalni. So pa še drugi razlogi, da so junaki iz senčne rebri romana bolj uspeli kot oni iz sončne. Pozitivni junak je v popolni indentifikaoiji s cilji revolucionarnega gibanja. Drugačen tudi biti ne more. Proces iz problematične v neproblematično, gibanju povsem predano (ne pa prodano) osebnost se je v junaku že izvršil, pred njim je zgolj revolucionarni cilj — osvoboditev slovenskega naroda in preobrazba življenja na novih osnovah, ki se že porajajo in o katerih junak nikdar ne podvomi, saj je zgodovinska logika in nujnost dogajanja na njegovi strani kot grški bogovi na strani Ahajcev pred Trojo. Zato se pojavlja kot nosilec družbene in moralne kritike problematični negativni junak, če, denimo, Wolf kot sodelavec poveljujočega generala zavzema skeptično-kritičen odnos do totalitarnega sistema, v katerega je tudi sam vključen kot vijak v stroju, deluje na bralce bolj prepričljivo kot junak, ki se bori proti temu gibanju. V podobi generala, Wolfa in še nekaterih je pisatelj po- kazal notranjo logiko moralnega dogajanja v totalitarnem sistemu v kontrastu s partizanskim kolektivom od čete do štaba korpusa, ki mu je toga institucionalnost tuja in se neprestano izničuje, saj so vsi nivoji od čete do korpusa neprestano obkoljeni in bijejo boj za obstanek. V času pa, ko je avtor začel roman snovati, se je bdrokratsko-etatistična institucionalnost začela podirati, namesto nje pa prihajajo na višji ravni v življenje odnosi, značilni za prvo obdobje revolucije, ko partizanski kolektivi in tudi drugi osvobodilni organizmi neposredno sprejemajo odgovornost za svojo usodo in ko se tudi v naši družbi porajajo klike, grupe, ki bi si rade kot posebna elita prisvojile privilegij odločanja, ne pa tudi odgovornosti za odločanje. Medtem ko smo na ernii strani priča procesu nastajanja države z vsemi institucijami in tendencami po birokratizaciji in upodobljenem nesmislu totalitarnega sistema, kot ga predstavlja general, doživljamo hkrati zavest potrebe po afirmaciji pristnih človeških odnosov v našem svetu, ki ga v romanu predstavljajo Primož, Pajk, Vojko in še cela galerija drugih likov. Obe logiki — preprost bralec se jih menda sploh ne zaveda — se tako dialektično dopolnjujeta. V tem smislu menimo, da je resnična duhovna vrednost romana v drugem in ne v prvem planu. Tu dobiva problematika osvobodilnega boja ponovno svojo moralno pomembnost, ker s svojo pristnostjo presnavlja tudi življenje naših dni, in s tem svojo reafirma-cijo, roman pa pristen stik s sedanjostjo, saj se bralec seznanja s ((predzgodovino sedanjosti)), kot bi dejal Lukacs, da bi se znašel v sodobnosti in jutrišnjem dnevu, ki po avtorjevem mnenju ne bo »pripadal niti zmagovalcem niti premagancem, pač pa človeku«, — veselilo nas bo, če vsaj človeku. Roman, ep, epopeja imajo svojo lastno resničnost, torej tisto, ki jo je vanjo položil avtor — umetniško resničnost. In naj bi šlo še za takšne anahronizme, ki z zgodovino NOB ne bi imeli pravzaprav nobene zveze pa bi ob njih doživljali umetniško resndoo NOB, ali bi umetnina kaj izgubila na vrednosti? Nasprotno, lahko bi le pridobila. Ta tolikokrat ponovljeni a ugotovitev, ki je domala nihče med filozofi umetnosti ne zavrača, govori pravzaprav zato, da je delo tembolj umetn' ško, kolikor manj se naslanja na golo faktografijo. Umetnost mora prepričati s svojimi lastnimi sredstvi o tistem, o čemer nas lahko na svoj način in s svojimi sredstvi in metodami prepriča znanost. če se je avtor Ukane navkljub vsemu odločil za kronistič-no-logi6no-vzročno zaporednost, se ni odločil zavoljo tega, da bi zadovoljil takšnim zahtevam pač pa zategadelj, ker obstaja notranja objektivno-vzročna zveza med zgodovinskim dogajanjem, ki določa usode ljudi znotraj različnih družbenih grup v medsebojnem spopadu in ker naposled zakonitost družbeno zgodovinskega dogajanja določa usodnost in usodo individualnih eksistenc. Glede na to pa, da Slovenci vojnega epa spričo naše neheroične zgodovine sploh nismo imeli, da je bil osvobodilni boj prva stvarna možnost, da se epopeja dejansko ustvari, pa je Svetina ravnal popolnoma prav, ker je svoje junake peljal in razvijal vzporedno z boji, bitkami in borbami na vseh treh frontah, da bi tako ohranil zanamcem kar največ neposrednih in živopisnih prizorov dejanj in nehanj te naše edine vojske, ki smo jo imeli Slovenci v zadnjem tisočletju in po zaslugi katere se je slovenstvo dokončno afirmiralo tudi kot državno-politični pojem. Posebnost Svetinovega besedila se pokaže, brž ko pogledamo nazaj v slovenske literarne programe. Levstikov program zajame vas in našo neslavno preteklost, meščanskega romana v pravem pomenu besede sploh nimamo. Naše meščanstvo je bilo tolikanj nerazvito in meščanska era tako kratka, zlasti pa neslavna, da o velikem meščanskem besedilu ni duha ne sluha. Domala vsa slovenski teksti se omejujejo v prostorskem dogajanju na določen zelo ozek okvir. Svetinov roman se prostorsko dogaja med Celovcem, Triglavom, Ljubljano in Trstom in v tem smislu dopolnjuje Miška Kranjca, ki se je z romanom Za svetiimi obzorji osredotočil na Dolenjsko, Notranjsko, Belo krajino in Štajersko, pa bo bržčas končal kje na Koroškem. Toda Svetina ne ostaja znotraj nacionalnega okvira. (Nadaljevanje sledi! , Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun «ADIT» račun pri Narodni banki v Ljubljani 201-3-270/ l - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon U Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^nan^®. upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali og 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »- Stran 6 PO PREUSMERITVI LETALA V WEIDEN Nemška policija aretirala mlade češke zračne gusarje Med spopadom v pilotovi kabini je bil ubit poveljnik letala • Bonn bo izročilpreusmeritelje češkim oblastem? BONN, 9. — Včeraj pozno zvečer je deset češkoslovaških državljanov preusmerilo majhno letalo družbe Slovair na letališče v Wei-dnu v Zahodni Nemčiji. Med ruvanjem na krovu letala je bil pilot ubit s strelom iz samokresa. Zahodnonemška sodna oblast je danes odredila aretacijo desetih čeških državljanov, sedem fantov in treh deklet, pod obtožbo preusmeritve letala in zračnega gusarstva. Praške oblasti so danes zahtevale od Bonna, naj jim vrne letalo, tovor, ki je bil na letalu in naj izroči preusmeritelje na podlagi mednarodne listine o preusmerjanju letal, ki sta jo podpisali obe državi. Vse kaže pa, da ZRN ne bo izročila desetih mladeničev. Vsaj to je bilo mnenje namestnika državnega pravdnika, ki je odredil aretacijo. Možno pa je, da bi bonsko sodstvo upoštevalo dejstvo, da je bil ubit pilot in da bi zato odredile, naj odpeljejo preusmerjevalce do češke meje. Po pričevanju enega izmed mladeničev, je preusmeritelj sprožil strel, ki je ubil 52-letnega pilota Jana Miciko, čisto slučajno med ruvanjem v pilotski kabini. Kaže namreč, da je eden izmed mladeničev med poletom vdrl v pilotovo kabino. Z orožjem v roki mu je zagrozil, naj z letalom pristane na nemškem ozemlju. Pilot in drugi pilot sta skušala razorožiti mladeniča. Med prerivanjem je ta po pomoti sprožil orožje. Naboj je Miciko zadel v vrat. Drugi pilot je nato vodil letalo do malega športnega letališča v Weidnu. Kaže, da je skupina mladeničev pripravila načrt za beg že pred časom. Najprej so mislili, da bi preusmerili letalo, ki bi odletelo s praškega letališča, nato pa so se premislili, ker je bilo nadzorstvo na tem letališču zelo strogo in so se zato odločili, da preusmerijo majhno letalo, ki je povezovalo Marjanske Lažne s prestolnico. Združenje ameriških civilnih pilotov je danes izdalo sporočilo o preusmeritvi češkega letala. V tem dokumentu piloti zahtevajo, naj nemške oblasti izročijo begunce Čehom, na podlagi mednarodnega sporazuma o preusmeritvi letal. Tri mes«ce zapora za mladeniča, ki ni hotel k vojakom PALERMO, 9. — Vojaško sodišče v Palermu je danes obsodilo na tri mesece zapora 23-letnega Ernesta Polija iz Firenc, ker ni hotel oble- či vojaške suknje iz moralnih razlogov. Sodniki pa so prvič v zgodovini italijanskega vojaškega sodstva obsodili mladeniča na pogojno kazen in so odredili, naj ne vpišejo obsodbe v kazenski list. Poli je zaprosil vojaške oblasti, da bi ga vključile med gasilce, ker pa mu niso izpolnili želje, ni hotel obleči vojaške suknje. Med današnjim procesom je mladeničev odvetnik prof. Pierfranco Buonocore opozoril sodnike, da je nujno potreben zakon, ki bi dokončno uredil vprašanje mladeničev, ki nočejo obleči vojaške suknje ib moralnih razlogov. Dezdemona je zbežala z odra zaradi strahu pred Otelom MOSKVA, 9. — Neka Dezdemona je zbežala z odra, ker je njen delovni tovariš preveč realistično podal lik beneškega temnopoltega generala O-tela. Dogodek se je pripetil v gledališču mesta Orgjonikze, kjer živi in dela sovjetski igralec Vladimir Tkapsajev, ki ga imajo za najboljšega Otela na svetu. Umetnik je zelo znan po vsem svetu, njegova slava pa bi bila še večja, če bi recitiral v ruščini. Umetnik namreč govori na odru le krajevno narečje, ker pravi, da se tako lahko bolj sprosti. Včeraj zvečer je s Tkapsajevom i-grala neka igralka, katere imena niso sporočili, ki ni še nikoli delala s slavnim umetnikom. Igralec je včeraj igral zelo realistično in ko bi bil moral zadaviti svojo lepo ženo, se je igralka zbala in zbežala z odra. Danes konec procesa proti karabinjerjem iz Bergama RIM, 9. — Jutri se bo pred rimskim prizivnim porotnim sodiščem zaključil proces proti petim karabinjerjem iz Bergama, ki so obtoženi, da so s silo prisilili nekatere osebe, da so priznale krivde, ki jih niso zagrešile. Porotno sodišče je že obsodilo agente na kazni od treh let in pol ječe za poveljnika ber-gamskih karabinjerjev polk. Lianija, do devetih mesecev za agenta Pu-glio. Danes so zaključili svoje govore branilci, ki so zahtevali oprostitev za svoje kliente in so trdili, da je obtožba petih karabinjerjev le grob napad proti temu korpusu in proti državi. BREZUSPEŠNI POSEGI ANGLEŠKIH OBLASTI Nove žrtve in atentati v razdvojeni Severni Irski Protestanti napadli angleškega ministra za Severno Irsko LONDON, 9. — Gverila v Ulstru ne kaže nobenega znaka, da bo v kratkem ponehala. Danes so gverilci organizacije IRA ponovno napadli e-nega od največjih hotelov v Belfastu. Gre za «Europa hotel*, ki je v središču mesta ter pripada eni od najpomembnejših angleških družb, ki se ukvarjajo s hotelsko dejavnostjo. Gre za skupino »Grand metropolitans hotelss>, ki je lani poleti odkupila neko kavarno, restavracijo in hotel v Ul. Veneto v Rimu. V belfaškem hotelu je eksplodirala bomba v ženskem stranišču. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Eksplozija je poškodovala ne samo prostore v hotelu, ampak tudi bližnje zgradbe neke železniške postaje in neki drug hotel. Ta atentat v hotelu «Europa» je le zadnji člen v verigi številnih atentatov, ki so se odigrali na njegovem območju. Lani so pripadniki organizacije IRA postavili v hali hotela veliko eksplozivno bombo. Angleški vojski se je posrečilo odstraniti nevarnost eksplozije. V vrsto zadnjih tragičnih dogodkov na Severnem Irskem spada tudi uboj 19-letnega mladeniča, ki je delal na strehi neke stavbe v središču mesta. Domnevajo, da so ostrostrelci streljali nanj, ker so mislili, da gre za kakega pripadnika policijskih oblasti. Danes je prišlo na Severnem Ir- iiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiii 15. JUNIJA SPL0SNA STAVKA ZDRAVNIKOV Boj Kveze zdravnikov za reformo zdravstva Novi delovni pogodbi za zdravnike, ki delajo v zavodih in za podeželske zdravnike, ključni točki zahtevne platforme RIM, 9. — Italijanska vsedržavna zveza zdravnikov je napovedala splošno stavko zdravnikov za 15. junija, danes pa stavkajo pomožni zdravniki in asistenti v bol- češkoslovaško letalo družbe Slovair katerega je preusmerilo deset mladeničev na letališču v VVeidnu ■niiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimimniiiiminiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiininiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHHiiiiininiuiiiiiiiiiunim I , SOBOTA, 10. JUNIJA 1972 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Au- to-radio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Violinist I. Ozim; 19.10 Družinski obzornik: 19.20 Zbori; 20.00 Šport; 20.50 Mahnič: Slovenski satir na Kranjskem; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.20 Pred sto leti v Furlaniji. KOPER 7.30, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 20.000 lir za vaš program; 10.05 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 «Fumorama»; 14,05 Z nosom po zraku; 14.15 Glasbena oddaja; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Progresivna glasba; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zapojmo in zaigrajmo; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Lahka glasba; 19.00 Izbrali ste; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Spored s P. Baudom; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Spored z A. Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Kolesarska dirka po Italiji; 17.10 Ve-lild variete; 19.00 Orkestri; 19.20 Radijska drama; 21.30 Jazz; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta T. Cuc-chiara in P. Mengoli; 8.40 Popevke; 9.35 Radijska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Variete z G. Bramierijem; 11.50 Zbori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 «Alto gradimento*; 16.45 Prenos anglo-italijanskega nogometnega turnirja; 18.50 Odlomki iz glasbenih komedij; 19.55 Kolesarska dirka po Italiji; 20.20 Pojeta F. Bongusto in O. Colli; 20.55 Bellini: Norma. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 It. glasba; 13.00 Medigra; 13.55 Skladbe za klavir; 14.35 Simf. koncert; 16.10 It. sodobna glasba; 17.15 »I solisti di Torino*; 18.45 Na filmskih platnih; 19.15 Vsa-kovečemi koncert; 21.30 Koncert v Rimu. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Mozartovi koncerti; 9.45 It. sodobna glasba; 10.20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšjni in današnji izvajalci; 13.15 Haendlov oratorij. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 11.00 Danes dopoldne; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Dve suiti; 13.20Kmetijski nasveti; 13.40 »Po domače*; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Sobotno popoldne za mladi avet; 16.40 Pojo naši operni pevci; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Glasbena medigra; 18.10 Gremo v kino; 19.15 Iz operetnega sveta; 19.50 Pogovor s poslušalci; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Glasba ne pozna meja; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.30 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 00.05 S pesmijo in ple som v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komični filma; 13.30 Dnevnik; 14.00 Italijanske kronike; 15.30 Kolesarska dirka po Italiji; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke Pokaži kaj znaš; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Mornarji; 19.30 Nabožna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Ri-schiatutto*; 22.15 Posebna oddaja televizijskega dnevnika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 16.45 Prenos športnega dogodka; 21.00 Dnevnik; 21.15 Oddaja o Češkoslovaški; 22.15 Prenos boksarskega srečanja Arcari - Hen-rique. JUG. TELEVIZIJA 17.40 Državno prvenstvo v jahanju; 18.35 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci; 19 05 Obzornik; 19.20 Disneyev svet; 20.15 Humoristična oddaja; 20.45 Kratek film; 21.00 Dnevnik; 21.35 TV križanka; 22.30 Na poti k zvezdam; 22.55 Tekmeca - serijski film; 23.45 TV kažipot; 24.05 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Bobby Solo poje; 21.15 Poročila; 21.30 Obramba ima besedo; Posvetovalnica - film; 22.20 Burleskne variacije. nišnicah v Laziu, Piemontu, Abru-cih, Moliseju in v Pugli. Stavka se bo v prihodnjih dneh razširila tudi na vse ostale italijanske dežele. Osebje je zagotovilo zdravstveno pomoč v izrednih primerih. Stavke asistentov in pomožni!, zdravnikov ter napovedana splošna stavka vseh zdravnikov ponovno dokazujejo, da je italijansko social-no skrbstvo v razsulu. Zdravniška nega, ki jo zagotavljajo ustanove za socialno zavarovanje, je slaba. Splošni zdravniki in specialisti so preobremenjeni z delom, saj morajo v pičli uri vsak dan »pregledati* več desetin pacientov vsak. Podobno je tudi s specialisti. Vsak dan dolge vrste, večkrat je treba čakati tudi mesec ali dva, da lahko prideš do zdravnika. Tudi v bolnišnicah ni položaj nič boljši. Prostora je malo, osebje je preobremenjeno, prostori so stari in nefunkcionalni. Poleg tega pa so bolnišnice preobremenjene z dolgovi. Nekatera farmacevtska podjetja so že zagrozila, da ne bodo več prodajala bolnišnicam medicinskih preparatov, če ne bodo slednje poravnale računov. Uprave bolnišnic pa krivijo ustanove za socialne zavarovanje, ki so že zdavnaj prekoračile mejo 1000 milijard dolgov. Zato je nujno potrebna reforma italijanskega zdravstvenega sistema in socialnega skrbstva, čeprav ji nasprotujejo vsi «baroni*, ki se nočejo kar tako odpovedati svoji oblasti, privilegijem in predvsem dobremu zaslužku. V takem položaju ni čudno, če je zveza italijanskih zdravnikov navedla v svoji zahtevni platformi reformo zdravstvenega sistema kot eno izmed bistvenih točk. Poleg tega pa zahteva, da se pristojne o-blasti lotijo reforme skupno z zdravniškim kadrom, ki edini lahko daje strokovna navodila za nov načrt socialnega skrbstva. Zdravniki poleg tega zahtevajo tudi novo pogodbo za zdravnike, ki dejalo v raznih zavodih in ki se že dalj časa borijo za svoje pravice, ter novo delovno pogodbo za podeželske zdravnike. V dokumentu, ki ga je izdala zveza, italijanski zdravniki poudarjajo nujnost, da se združijo v svojem boju, ker je le enotnost učinkovito orožje. Organizacija pomožnih zdravnikov in asistentov v bolnišnicah je danes objavila koledar stavk. V naši deželi bo zdravniško osebje v bolnišnicah stavkalo 23. in 24. junija. Vzrok protestne manifestacije je, da pristojne oblasti »niso še rešile vseh vprašanj, da bi zagotovile stalno delovno mesto 15.000 pomožnim zdravnikom in asistentom Obsojeni prodajalci časopisov v Palermu PALERMO, 9. — Kazensko sodišče v Palermu je danes obsodilo na 15.000 lir globe osem prodajalcev časopisov, ki so bili obtoženi, da so prodajali pornografske revije. Za ta prekršek je javni tožilec zahteval res strogo kazen, saj je predlagal sodnikom naj obsodijo prodajalce na pet mesecev zapora in na 80 tisoč lir globe. Sodniki pa niso bili istega mnenja. skem tudi do drugih spopadov. Domnevajo pa, da spadajo ti napadi v okvir oboroženega upora proti domači (protestantski) politični skupini, ki se noče sprijazniti z dejstvom, da so minili časi, ko so v Ulstru vedrili in oblačili samo protestantski velmožje. Na kraju je treba še omeniti, da so protestanti nastopili s sUo, ker je angleška vojska opustila poskus, da bi se prebila v katoliške četrti v Londonderryju. Naj omenimo še izreden dogodek: neki taksist je pripeljal na policijsko postajo v Anedresons town mrtvo žensko. Šofer je izjavil, da so ga neznanci ustavili v neki katoliški četrti ter so mu v-lili truplo neke ženske, ki je bila umorjena z več streli v zatilnik. Žensko so sicer prepeljali v bolnišnico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Ubita ženska je stara okoli 24 let. Ne ve se, če je aktivno sodelovala v današnjem pouličnem boju. V zadnjih dneh se opaža večja nestrpnost protestantov do angleške politike v Ulstru. Angleški minister za Ulster W. Whitelaw je bil napaden od protestantov v Lprganu. Policiji se je komaj posrečilo, da ga je rešila iz rok razjarjenih «unionistov». Dosedanji rezultati (Nadaljevanje s 4. strani) Franciji in Italiji. Delam v olju na platno. Najraje se posvečam portretom. Lepo mi je uspel portret hčerke Nadje. Kar poglejte: Tu je prava, živa Nadja, tamle pa naslikana Nadja*. In res, delo je dejansko uspelo, «Ljudje iz Manzana me vabijo, naj na njihov glavni praznik v septembru priredim v Manzanu slikarsko razstavo svojih del, a do tega vsaj letos ne bo prišlo, ker nimam toliko prostega časa, da bi izdelal potrebno število novih slik*. Gospod Romano, kaj pa menite o tečaju slovenskega jezika na špe-trskem učiteljišču? »Mislim, da je to zelo pametno in koristno, samo škoda zame, da ga zaradi prevelike obremenjenosti, ne morem posečati*. V katerem jeziku se pogovarjate z Goričani in Tržačani? «Vsakemu gostu odgovorim v tistem jeziku, kot me vpraša, če ga le vem. Na žalost pa znam samo domače slovensko narečje, francosko, furlansko in italijansko. Težko mi je, da ne znam vsaj še nemško, kajti k nam prihajajo tudi turisti nemškega jezika. Ko so prišli prvikrat, sem se znašel v veliki zadregi. Da se mi to ne bi ponovilo v tolikšni meri, sem bil prisiljen oskrbeti si kakih 60 najnujnejših nemških besed svojega «slovarja* in ko so prišli v drugo, so bili bolj zadovoljni z mano. Naslednjega dne so pripeljali s sabo z italijanske obale še 4 nemške družine na športni ribolov. Nalovili in plačali so čez 30 kg »plena*. Njihova »racija* na ribe se je ponovila še večkrat in med drugimi strankami so postali tudi nemci naši redni gostje. S Slovenci se sporazumevamo brez težav, čeprav govorim samo naše sovodenjsko slovensko narečje. Prav na tem delovnem mestu ugotavljam, da je znanje jezikov v današnjem svetu potrebno nič manj kot vsakdanji kruh*. Naši zapuščeni, utrujeni in o-stareli Beneški Sloveniji so potrebni še mnogi tako prizadevni ljudje kot upravnik sovodenj-ske ribogojnice Romano, da bi jo pomladili in ji vlili novih svežih moči za njeno življenje v nejasni prihodnosti medtem, ko se današnji svet okoli nje razvija z neugnano malone atomsko hitrostjo. 10. junija 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst TRŽAŠKI DNEVNIK PRVA POLETNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Proti pričakovanju občinski svet razpravljal o univerzi Stališča župana Spaccinija in posegi svetovalcev • Odločno zavračanje kampanilističnih špekulacij • Zanimiv poseg liberalca Zimola Marsikdaj so izvoljeni organi, kakor občina, pokrajina, dežela, resonančna škatla, v kateri odmevajo stališča mrzličnih sestankov in pogovorov ter v njih, kot v zrcalu, lahko sledimo razpletu dogajanja, ki se odvija drugje, v glavnih sedežih strank, akademskem senatu, v Vidmu in Trstu. Bralci so razumeli, da imamo v mislih krizo okoli cepljenja tržaške univerze, ki jo akademske oblasti pod pritiskom kampanilističnih krogov v Vidmu razbijajo pod krinko «enotne deželne univerze*, nekako tako, kot so pred šestimi leti zapirali ladjedelnico pod etiketo »glavnega mesta italijanskega ladjedelništva*. Po mrzličnih pogajanjih, tudi in predvsem v okviru večinske stranke, je akademski upravni svet sklenil, da zaenkrat razcepi strojno fakulteto (bienij). O tem bo moral dokončno sklepati deželni svet v torek zjutraj, ko si opazovalci pričakujejo razbeljenih polemik, za katere prevladuje mnenje, da utegnejo ošibiti ne samo položaj deželne vlade, temveč celo enotnost dežele Furlanije - Julijske krajine. O tem je tržaški občinski svet ne- pričakovano razpravljal na svoji snoč-nji seji. Prvotno je bilo mišljeno, da se bodo svetovalci lotili upravnega dela in da bo vprašanje univerze prišlo na dnevni red v torek, toda županu in odboru se je očitno mudilo. Svetovalci in občinstvo so morali zato čakati dve uri na začetek seje, ko je inž. Spaccini prebral daljšo izjavo, ki potrjuje znana stališča tržaškega občinskega odbora. V njem je namreč obsodil akademske oblasti, ker niso izdelale razvojnega načrta, zavrnil kampanilistični spor okoli videmske univerze in med pogoji za decentralizacijo fakultet postavil predvsem priznanje načela «upravne enotnosti deželne univerze*. Popolnoma nasprotnega mnenja so bili predvsem komunisti, za katere je spregovoril Rossetti. Izrekel se je proti razpihovanju nevarnih sporov med mesti, ki preveč spominjajo na dogodke v Reggio Calabrii in dodal, da je politična krivda vladne večine, če danes ni vseučiliške reforme. Ta namreč ustanavlja meddisciplin-ske združene raziskovalno - študijske enote (dipartimenti), medtem ko ga cepljenje fakultet postavlja na glavo. iiiaiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiriii GOSPODARSKA GIBANJA V APRILU Nevarni znaki upadanja v domačem in tujem turizmu Vreme ugodno za kmetijstvo - Malo kupcev iz Jugoslavije - Nekaterim industrijskim dejavnostim gre bolje Tržaška trgovinska zbornica je objavila pregled o razvoju gospodarskih dejavnosti na Tržaškem v preteklem aprilu. Poročilo naglasa, da je aprilsko vreme z normalnimi temperaturami, precejšnjimi padavinami in rahlo vetrovnostjo ugodno vplivalo na razvoj kmetijstva. Dež je nekoliko zadržal cvetenje češenj, kmetje pa so lahko opravili potrebna dela na polju in v vinogradu. Krme je na splošno primanjkovalo in zato je njena cena vidno poskočila. Turizem pa je močno popustil v primeri z aprilom lanskega leta: število nočitev se je namreč skrčilo za 14,7 odst. pri italijanskih državljanih in celo za 21,7 odst. pri tujih turistih. Tudi iz podatkov za prve štiri mesece letošnjega leta je opaziti vidno popuščanje v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta: domači turisti so dali namreč skupno 126.431 nočitev Gani v istem času 135.456), tuji turisti na 62.323 nočitev (lani 73.305) V tržaški trgovini na drobno so bile prodaje prehrambenega blaga večje kakor običajno, kar spravljajo opazovalci v zvezo tudi z o-mejenim prehajanjem tukajšnjih državljanov čez mejo vsled epidemije črnih koz v Jugoslaviji. Na trgu z oblačili in obutvijo pa se je promet nasprotno skrčil, in sicer po enj strani zaradi neugodnega vremena, po drugi pa tudi zaradi manjšega obiskovanja jugoslovanskih kupcev. Drugo blago je šlo le razmeroma počasi od rok in zaloge so bile na splošno več kot zadostne. Trgovina na debelo je zabeležila večje prodaje mlečnih in mesnih izdelkov, popra in drugih začimb. Povpraševanje po domačih jajcih se je zmanjšalo, prekupčevanje s kavo pa se je odvijalo v znaku previdnosti. V industriji je razdobje prvih štirih mesecev zabeležilo povečanje proizvodnje surovega železa in kokil v železarni Italsider pod Skednjem, za 8,3 odst. večjo proiz- vodnjo naftnih derivatov in za 10,1 odst. večjo proizvodnjo papirja. Proizvodnja cementa pa se je skrčila, in sicer za 7,3 odst. v primeri z ustreznim razdobjem lanskega leta. Miljska CGIL zahteva razpust fašističnih organizacij Na kongresu občinske delavske zbornice CGIL v Miljah so prisotni izglasovali resolucijo, v kateri soglasno zahtevajo razpust vseh fašističnih organizacij, kot to predvideva zakon iz leta 1952. Resolucijo so sprejeli spričo provokatorskega Al-mirantejevega govora v Firencah. V Miljah razprava o stanovanjskem zakonu Državna založba Slovenije pripravlja izdajo nove izpopolnjene enciklopedije MALA ENCIKLOPEDIJA SVETA JUGOSLA VIJE SLOVENIJE v 3 KNJIGAH Vse tri knjige bodo natisnjene na najfinejšem brezlesnem papirju. Vsebovale bodo nad — 2000 strani velikega formata — 40.000 gesel — 5000 slik, risb, grafikonov in portretov — 53 črno belih zemljevidov nad besedilom — 54 strani prilog v eni ali več barvah MALA ENCIKLOPEDIJA je posebej prirejena za slovenske razmere. Z njo bomo Slovenci dobili splošno bogastvo znanja z vseh področij človekove dejavnosti in ustvarjalnosti, s posebnim poudarkom na jugoslovansko-slovenskih dosežkih. Za MALO ENCIKLOPEDIJO SVETA, JUGOSLAVIJE, SLOVENIJE sprejema naročila Tržaška knjigarna! Užaika TRST - Ul. sv. Frančiška 20 — Telefon 61-792 V Miljah je bila razprava o novem zakonu za stanovanja, ki ga je priredila tržaška federacija Zveze zadrug in blagajn za gradnjo stanovanj. Srečanje so priredili s sodelovanjem miljske občine in sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. V sejni dvorani občinskega sveta so bili prisotni med drugimi tudi predstavniki deželnega odbor-ništva za urbanistiko in za javna dela ter inž. Costa za Državni inštitut za urbanistiko. Župan Millo je pozdravil prisotne in orisal gradbeni načrt miljske občine, predsednik Zveze zadrug arh. Fattinnan-zi pa .je orisal gospodarski, družbeni in politični pomen zadružništva za gradnjo stanovanj. Sledila je debata, v katero so posegli tudi predstavnik sindikalnih organizacij Mariani in deželni tajnik Zveze zadrug Poletto. Splavitev novega plovnega doka V Tržaškem arzenalu - sv. Marku so te dni splavili zadnja dva dela 40.000-tonskega plovnega doka za pristanišče la Spezia. Prvi del tehta 950, drugi pa 1.150 ton. Oba dela bodo sedaj spojili ter ju dodali glavni konstrukciji doka, ki sestoji iz šest podobnih delov. Računajo, da bo to delo opravljeno še v tem mesecu. Med tem se nadaljuje gradnja raznih naprav na plovilu, ki naj bi ga odvlekli v La Spezio v letošnjem avgustu. • Danes ob 8.30 bo izredni kongres FILCA - CISL, ki se ga bo udeležilo 78 delegatov s področja gradbeništva, lesne stroke in cementarn. Ob koncu bodo izvolili delegate za kongres pokrajinske sindikalne zveze ter za vsedržavni kongres. • V okviru razstave o Kubi, ki je v miljski osnovni šoli, bo v ponedeljek, 12. junija konferenca V. Vidalija o »Kubi danes*, ki ji bo prisostvoval kubanski veleposlanik v Italiji ter skladatelj Luigi Nono. • Prihodnjo soboto bo v občinskem gledališču Verdi nastop gojencev baletne šole »Cittž di Trieste*, ki se ga bosta udeležila tudi Ileana Hiescu in Marinel Stefanescu, prva plesalca bukareške opere. Prodaja vstopnic se bo začela v torek. 13. junij* pci blagajni gledališča. Gospodarski načrt dežele _ in T"u nije bi še posebej dopuščal us vitev samostojnih in funkcionalni« . kultet, oziroma druge furlanske verze (recimo: za agronomijo, *“ nistiko, živinozdravnike itd.) ^ V razpravo so posegli, tj sovcev, ki so skušali spor med še bolj zaostriti, pri tem pa 33 ke pretege hvalili rektorja in akade «barone», še socialist BonicioiU. cialdemokrat Cesare, republikanec ^ giacomo in demokristjan Abate. se v glavnem strinjali s spa jem. Zi* Zanimiv je bil poseg liberalca mola, ki je med neracionalne 11 akademskih oblasti uvrstil tudi . marjanje zahtev slovenskega Prf )0. stva po institutu za preučevanj _____i--.... :—:i.~ -lnvotva. s* ®. venskega jezika in slovstva, v ne PB sedaj oblikujejo v Vidmu, Trstu, kamor bi spadal. ^ V začetku seje je župan SP pred stoječimi svetovalci počas ^ min umrlih inž. Badalottija 10 ^ ciklista Parlottija. Zdi se n3/5tiU bi vsekakor moral na seji P® gu. tudi spomin profesorja Andrej. _ Hnln ki tnliko svoiefJčl ŽIVIJ • dala, ki je toliko svojega otT11. ga truda vložil za ustvarjanj., kanih pogojev sožitja tu iive^ao, rodov. Žal se to tokrat ni zg Predlog za deželno podpor0 izseljencem-volivcem Deželni svetovalski skupuu ^ j in PSIUP sta včeraj predlog . cgljefl- konski predlog za podporo janjj»-cem, ki se bodo vrnili _ v r u,,0jjtve-Julijsko krajino za deželne ^ Zakon, ki ga sestavlja še® nov. predvideva strošek , jema lijonov lir. To vsoto naj bi pre- uprava dodelila upravičence naj ko občinskih ustanov. Prispevja bi’ kril stroške za Potovan£0žji1 bivanje v svojem volilnem gj- in za izgubljene dnevnice dela- mo na tak način je namreč da pravica do d*; vse prebival" ,[i stvarna za vse prebiva*- ^ žele. tudi za tiste, ki m50 dela doma. Verjetno bodo zakon lZ® inja ^ ker se tudi deželni odbor s ^0* vsaj v svojih izjavah — s podpiranja koristi izseljencev- Calabria«sindikalne® položaju v Italiji Na seji tržaškega . sameznih sindikatov CGIL, jjyjo predsedoval tajnik NDZ-CG Saranz, je deželni tajnik ^tro vsedržavnega vodstva CGR- jjtjč-Calabria poročal o splošnem no - sindikalnem položaju v pota ko v zvezi z gospod3/®/:, položajem, kot v vidu pri hodu Ugodil vitev vsedržavnih delovnih Dotaknil se je tudi razvoj jji- za reforme ter omenil zavir^ in čijo centralnega komiteja generalnega sveta CISL, k va proces sindikalnega zem^o^ib Poročal je tudi o novih Pj. zVeZ, CGIL za združenje sindikalrtu #- ki naj bi v točno dolocen**^ sovnem roku privedli do sin Ib k K 51 ga zedinjenja. neV®f Kljub spoštovanju načela šavanja v notranje zadev pd" šotni morali zadržati ških akcijah UIL in zaviral cijah voditeljev tržaške ^rP8 tem okviru je razprava P" refof' nujno potrebo po PO^fLmih P mah ter uresničitvi konkre bud za skupno borbo. Važno sporočilo občinske uprave Občina sporoča, da občani lahko zahtevajo leg' dokumentov in podpisov , na sedežih občinskih ^PlL N mestnih četrtih, kjer b osrednjem anagrafskem legalizirali dokumente samo tistih občanov, ki h^uic* jonih Novo mesto, Nova Kolonja-Skorklja. Občinske izpostave v po^7je mestnih četrtih so na naslovih: — Zahodni Kras Prosek 220, tel. 2252U Križ 274, tel. 225140 — Vzhodni Kras , ,„098 Proseška ul. 28, tel- 2 — Rojan, Greta, BarkoviJ^.048 Ul. S. Ermacora 3, tel- — S. Vito. Staro mesto .-0 rn rvionfti « tel. 741-»®' Ul. Colautti 6, tel. — Sv. Ivan . 744221 Lonjerska cesta 1, 3/f• Rotonda del Boschetto tel. 790802 — Stara mitnica Ul. Foscolo 7, tel. 76853» — Kjadin, Rocol , Ul. Mauroner 2, tel-— Sv. Jakob jgj, Ul. del Vento 13» in 750766 — Skedenj, Čarbola Ul. Roncheto 77 — Sv. Sobota »j Stara istrska ulica. , — Naselje S. Sergio ^ 0F Trg XXV. April* I. **