PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	ri« 1.
- Lena 40 lir
........ F*ovoiicl V fiV
Abb. postale 1 gruopo
V POSLANICI VLADNIM PREDSEDNIKOM ŠTEVILNIH DRŽAV
Leto XX. Št. 3 (5686)
TRST, sobota 4. januarja 1964
Hruščov predlaga sporazum proti sili zaradi ozemeljskih sporov
Poslanica je bila izročena tudi španski vladi - Velesile naj bi dale zgled z razorožitvijo - Odpravijo naj se vojaška oporišča na tujih ozemljih - Negativna ocenitev v ZDA
MOSKVA, 3. — V poslanici, ki jo je Hruščov poslal vladam številnih držav in ki so jo danes objavili v Moskvi, predlaga sporazum v štirih točkah, ki naj prepoveduje uporabo sile za reševanje spornih ozemeljskih vprašanj. Hruščov predlaga naslednje štiri točke:
1.	Sklenitev mednarodnega sporazuma, s katerim bi se vlade obvezale, da se odpovedujejo uporabi sile za reševanje ozemeljskih ali obmejnih sporov.
2.	Priznanje dejstva, da ozemlja držav ne bi smela biti niti začasno predmet invazije, napadov, vojaških zasedb ali drugih nasilnih ukrepov, ki bi jih neposredno ali posredno začele druge države iz katerega koli političnega, gospodarskega, strateškega in obmejnega razloga ali pa iz drugih razlogov.
3.	Odločna izjava, da različni socialni sistemi, pomanjkanje diplomatskega priznanja in pomanjkanje diplomatskih odnosov ne smejo biti opravičilo, da neka država krši meje druge države.
4.	Obveznost, da se bodo ob-
mejna vprašanja reševala z miroljubnimi sredstvi v skladu z listino OZN.
Poslanico so danes izročili še drugim vladam. V Parizu jo je izročil sovjetski poslanik Vinogradov predsedniku de Gaullu, s katerim se je razgovarjal petindvajset minut. Sovjetska delegacija v OZN je v New Yorku izročila tudi španski delegaciji besedilo poslanice. Španska delegacija je poslanico poslala zunanjemu ministru v Madrid.
Hruščov pravi dalje, da «ne bo prav težko sporazumeti se; seveda če hočejo prizadete države pokazati željo v tem smislu. SZ bo s svoje strani storila vse mogoče, da olajša rešitev teh vprašanj. »Lahko z zaupanjem rečemo, da bi novo ozračje, ki bi se ustvarilo s pogodbo, s katero bi se države pogodbenice odpovedale sili za reševanje
morebitnih obmejnih sporov, rano-

DANES
Kakor vsako leto ob novem le-so tudi letos tajniki vseh italijanskih sindikalnih organizacij naslovih na delavce svoje novoletne poslanice. Tajnik najmočnejše in najnaprednejše sindikalne organizacije CGIL Agostino Novella je naštel naslednja nerešena vprašanja: prejemki uradnikov, industrijskih in kmetijskih delavcev; učinkovitejši in pravičnejši sistem pokojnin in bolniške oskrbe; sindikalne pravice in pričanje sindikatom širših funkcij; sprostitev nadvlade interesov najmočnejših privilegiranih skupin; nujnost programiranja in demokratične gospodarske politike.
Glavni tajnik demokristjanske CISL Storti pa je v poslanici poudaril važnost udeležbe sindikal-nih organizacij pri pripravljanju Programa za razvoj gospodarstva, kakor tudi rešitev vprašanja draginje.
Za nadaljnji mednarodni razvoj 'n za popuščanje napetosti je brez dvoma nadvse važna vsebina poslanice, ki jo je Hruščov poslal številnim vladam velikih držav in ki vsebuje predvsem štiri točke:
L Sklenitev mednarodnega sporazuma, s katerim bi se vlade obvezale, da se odpovedujejo uporabi sile za reševanje ozemeljskih oli obmejnih sporov. 2. Priznanje dejstva, da ozemlja držav ne bi smela biti niti začasno predmet invazije, napadov, vojaških zasedb ah drugih nasilnih ukrepov. 3. Odločna izjava, da različni socialni Sistemi ne smejo opravičevati kakršne koli kršitve meja druge države. 4. Obveznost, da se bodo obmejna vprašanja reševala z miroljubnimi sredstvi v skladu z listino OZN. — Hruščov poslanico takole zaključuje: «Sporazum o odpovedi uporabe sile pri reševanju ozemeljskih sporov bi pripeljal do nadaljnje širše razjasnitve v mednarodnem ozračju in bi bil dobra podlaga za razvoj vzajemnega zaupanja med narodi.» Toda Predstavnik državnega departmaja ZDA ni pokazal prevelikega navdušenja za predloge Hruščova *n je dejal, da njegov načrt «ne
>||iiiiiiiiiiiii,|l,llnlltlll|ll|(||)t||||||||||||||)||)|l)llllllllllllllllllllll,ll,l||,|||l|,IIIIIIIMIIIIII,l1Illlllllllllltlllllllllllll)lllltMlllllllllllllllllllllll)IIIHIllllllllMIIII||llll(llll
NOVOLETNE POSLANICE SINDIKALNIH VODITELJEV
Tajnik CGIL Novella poziva delavce na enotnost in bratsko solidarnost
predstavlja objektivnega prikaza vprašanja ozemeljskih sporov ter je zaradi tega razočarajoč odgovor na poziv predsednika Johnsona za. napredovanje na poti miru*. Vsekakor je bila reakcija na poslanico Hruščova v britanskem Foreign Officeu bolj ugodna; njegov predstavnik je izjavil, da je najvažnejša točka predlog, naj bi se odpovedali uporabi sile za reševanje ozemeljskih sporov, vendar pa da se zdi, da nota ponavlja že znane teze.
Na Cipru je napetost včeraj ponovno popustila, predvsem zaradi sporazuma o konferenci, k. bo v tretjem tednu januarja v Londonu. Tudi turška mornarica je dobila ukaz, naj se umakne v svoja oporišča. V Nikoziji so začeli odstranjevati španske jezdece, ciprski Turki pa so izpustili 13 Grkov. Britanski minister Sandys se je vrnil v London. Turčija pa še vedno dela težave, in njen zunanji minister je izjavil, da bo zahteval razdelitev otoka, če bodo propadli vsi poskusi za drugačno rešitev krize.
V Amanu, glavnem mestu Jordanije je vse pripravljeno za zgodovinsko romanje papeža Favla VI. in za njegov današnji sprejem: jordanske in vatikanske zastave. slavoloki, slike papeža in kralja Huseina v izložbah, generalna vaja za sprejem itd. Na sprejem se pripravljajo tudi v Izraelu: v Tel Avivu bodo jutri zjutraj sprejeli’ papeža predsednik izraelske republike, predsednik vlade in zunanja ministrica. Predstavnik Palestine v Arabski ligi pa je izjavil, da arabski narod in palestinsko ljudstvo pripisujeta papeževemu potovanju veliko važnost ter da je treba obsoditi, da hoče Izrael to izkoristiti v politične namene. Med pravoslavnimi poglavarji pa je zaradi sestanka patriarha Anthenago-re s papežem nastal spor z grškim pravoslavnim primasom, ki je sestanek obsodil in prepovedal dvema grškima metropolitoma, da bi patriarha spremljala v Palestino.
go olajšalo reševanje drugih temeljnih vprašanj, med katerimi je prvo razorožitev.«
Hruščov poziva velike države, naj dajo zgled o razorožitvi vsem drugim državam, ter dodaja: «Jasno, da tedaj ko države ne bodo imele nobenega razloga več, da bi se medsebojno sumile glede svojih meja, bodo prav gotovo narastle možnosti miroljubnega sodelovanja med temi državami. Razen tega bo to dalo nov polet za razvoj trgovine, komunikacij, kulturne izmenjave in raznih stikov v korist narodov.«
Nato omenja Hruščov, da obstaja na desetine (če ne na stotine) področij, ki so danes sporna, in s tem v zvezi omenja Formozo, obe Nemčiji, Korejo in Vietnam. Glede For-moze pravi: «Ta otok je bil dolgo časa sestavni del kitajske države. Nezakonita ameriška okupacija Formoze mora prenehati. Otok je sestavni del Kitajske ljudske republike in že zdavnaj bi se pridružil tej, če ne bi bilo prišlo do zunanje intervencije neke druge države.«
Zatem zahteva likvidacijo vojaških oporišč na tujih ozemljih in pravi: «Nikogar ne bi smele varati trditve, češ da so bila na podlagi tega ali onega sporazuma svoj čas odstopljena ozemlja, na katerih so danes tuja oporišča, v katerih so tuje čete.«
Glede združitve Nemčije, Koreje in Vietnama pravi Hruščov: «Jasno Je, da bi vprašanje združitve morali rešiti narodi teh držav brez vmešavanja in pritiska od zunaj in seveda brez vojaških intervencij ali zasedb, kakor se n.pr. dogaja na Južni Koreji in v Južnem Vietnamu. Prizadete države bi morale imeti možnost, da se združijo na miren način, in vse druge države bi morale olajšati to združitev.«
Hruščov odločno zavrača sleher-no morebitno ozemeljsko revizijo mej, ki so bile določene po zmagi nad Nemčijo in Japonsko. S tem v zvezi obsoja «zahteve nekaterih krogov, ki se želijo maščevati, in nekaterih držav, ki so zakrivile napad v drugi svetovni vojni«. «Ti krogi, ki iščejo maščevanje in nadomestilo za izgubljeno vojno, sanjajo o načrtih, da bi predložili v revizijo pravično urejena ozemeljska vprašanja v povojni dobi. Ti krogi bi hoteli v prvi vrsti doseči vrnitev ozemelj, ki so jih dobile druge države pri likvidaciji posledic napada, t.j. pri tisti likvidaciji, ki jamči za varnost v prihodnosti. Te ozemeljske zahteve bi se morale odločno zavrniti kot neskladne z interesi miru. Te zahteve lahko povzročijo samo novo svetovno vojno.«
»Vendar pa, dodaja Hruščov, najštevilnejši in najobičajnejši primeri ozemeljskih sporov niso odvisni od druge svetovne vojne, temveč od ,tez, ki temeljijo na zgodovini, na etnografiji, na krvnem nasledstvu, na veri itd.’«
«Mislim, dodaja Hruščov. da se boste strinjali z mano in priznali, da bi bil skrajno nevaren za človeštvo oborožen spopad zaradi mej na tistem delu sveta, kjer sta se začeli obe svetovni vojni in kjer sta sedaj skoncentrirani glavnini čet in oborožitve držav, ki pripadajo dvema vojaškima grupacijama, ki si nasprotujeta. Nedvomno je Evropa eno teh področij. Vendar je prav tako nevarno stanje v Aziji.«
Med potencialno nevarnimi področji omenja Hruščov tudi Latinsko Ameriko in Afriko.
Hruščov poudarja tudi absurdnost zahtev, ki temeljijo na izgovoru »življenjskega prostora« in na povečanju števila prebivalstva. «Ogromen razvoj znanosti in tehnologije, ki je odprl ogromne možnosti za povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje na vseh de-
RIM, 3. — Glavni tajniki sindikalnih organizacij so nocoj govorili po radiu in sporočili voščila vsem italijanskim delavcem Svoje poslanice so prebrali Agostino Novella za CGIL, Bruno Storti za CIS1L in Italo Viglianesi za UIL.
Tajnik CGIL Novella drugim poudaril, da je
je med
, — o—*	ua je preteklo
jeto «bilo težavno in polno hudih **gub za prijatelje miru, toda tu-r1.1 bogato važnih uspehov na po-ti razorožitve ter na poti socialnega napredka«. «Lahko gledamo * zaupanjem naprej, je dodal No, ''ella, prepričani, da bomo mogli napraviti iz leta 1964 leto novega napredovanja in novih socialnih, demokratičnih in miroljubnih zmag za vse italijanske delavce.«
Novella je zatem poudaril, da je bilo napredovanje delovnih sil v Zadnjih letih zelo važno, in je dodal, da je treba sedaj iti naprej zavedajoč se vloge, ki Jo morajo delavci izpolnjevati s svojo pobudo in sindikalno akcijo ter za zaščito Svojih bližnjih interesov, z večjim smotrom, da se doseže splošna blaginja dežele.
Nato omenja, da ostajajo še številni nerešeni problemi, ki terjajo nujno rešitev. Med prvimi je vprašanje prejemkov uradnikov, industrijskih in kmetijskih delavcev, ki je še bolj pereče zaradi stalnega naraščanja cen. Razen tega Je nuj-
no potreben učinkovitejši in pravičnejši sistem pokojnin in bolniške oskrbe ter vprašanje sindikalnih pravic in priznanje sindikatom širših funkcij v demokratičnem življenju dežele.
Odločilne važnosti je tudi gospodarska politika, ki naj se sprosti nadvlade interesov najmočneje privilegiranih skupin v deželi, in torej nujnost programiranja in demokratične gospodarske politike, ki naj enotno in dosledno reši vprašanje gospodarskega razvoja ter socialnega in demokratičnega napredka	\
Na koncu je Novella izjavil, da ss CGIL aktivno in stalno trudi za uresničenje teh velikih smotrov ter poziva na enotnost in bratsko solidarnost vseh delavcev, posebno med sindikalnimi akcijami.
Glavni tajnik CISL Storti je izjavil v svoji poslanici, da je bilo leto 1963 zelo zanimivo za življenje italijanskega sindikalnega gibanja in za delavski razred, zlasti zaradi priznanja načel razčlenjenih pogajanj, ki jih prvi-
krat uradno uzakonjuje pogodba kovinarjev.
Nato je Storti omenil številne druge delovne pogodbe, ki so bile obnovljene v preteklem letu, in je glede perspektiv sindikalne politike CISL poudaril, da bo splošen gospodarski in socialni in tudi politični razvoj izvedljiv v tolikšni meri, kolikor bodo delavci mogli izboljšati svoje delovne pogoje in bodo mogli imeti primerno vlogo pri političnih odločitvah, ki se jih tičejo. Zatem je poudaril, da so številna vprašanja še nerešena.
Glavni tajnik UIL Viglianesi je poudaril v svoji poslanici, da pomeni začetek leta 1964 »ne samo političen, temveč tudi socialni pre-okret za delavce«, in je omenil s tem v zvezi programiranje gospodarskega razvoja. Dalje je izjavil, da tolmači UIL politiko načrtovanja kot politiko, ki se ne da izvajati brez aktivne udeležbe sindikata in da sindikati sedaj končno lahko programirajo svojo sindikalno akcijo. Dalje je izjavil, da je ta v namen potrebno, da vlada v prihodnje učinkovito nastopa proti naraščanju cen in za zadostitev bistvenih potreb.
Po radiu sta govorila tudi glavni tajnik sindikatov CISNAL in predsednik ACLi Labor.
lih sveta, vedno bolj očitno dokazujejo lažnost teze tistih, ki skušajo opravičiti svoje ozemeljske zahteve s tem, da jih utemeljujejo s preobljudenostjo ali s pomanjkljivo gospodarsko proizvod nostjo svojega ozemlja.«
Kot primer absurdnosti in nevarnosti teh »zgodovinskih zahtev« omenja Hruščov zahteve, ki jih je postavljal Mussolini na podlagi meja rimskega imperija.
Dalje poudarja, da Sovjetska zveza ne bo nikoli priznala sile za reševanje ozemeljskih sporov,
Predstavnik ameriškega državnega departmaja Robert • McClos-key je danes izjavil, da načrt Hruščova «ne predstavlja objektivnega prikaza problema ozemelji skih sporov in je zaradi tega razočarajoč odgovor na poziv predsednika Johnsona za napredovanje na poti miru«.
Predstavnik Foreign Officea pa je nocoj izjavil, da dokument še proučujejo in da se zdi, da nota «ponavlja že znane teze«. Izjava se nadaljuje: »Najvažnejša točka je predlog, naj bi se odpovedali uporabi sile za reševanje ozemeljskih sporov. Videti hočemo, v kakšni meri vsebuje nota predloge za raztegnitev zadevnih obveznosti, ki smo jih že podpisali na podlagi listine OZN.«
Papež Pavel VI, odpotuje danes
na obisk v Palestino
V	Amanu ga bo sprejel jordanski kralj Husein ■ Jutri in pojutrišnjem se bo papež sestal s patriarhom Athenagoro Izjava predsednika izraelske vlade m palestinskega predstavnika v Arabski ligi - Grško-pravoslavni primas Krizostomos ne odobrava potovanja Athenagore in kritizira papeževo
pobudo za združitev cerkva
RIM 3. — Na letališču Fiumicino bodo ob današnjem odhodu papeža Pavla VI. v Palestino ter na letališču Ciampino ob njegovem povratku navzoči predsednik republike Segni, pred-sednik senata Merzagora in predsednik poslanske zbornice Bud. ciarelli Ducci, predsednik vlade Moro, predsednik ustavnega sodišča Ambrosini ter predstavniki diplomatskega zbora v Vatikanu in na Kvirinalu, italijanski ministri ter številne druge politične, civilne in vojaške osebnosti.
Časnikarji so si danes ogledali na rimskem letališču letalo, s katerim bo papež potoval.
Letalo je napravilo tudi poizkusen polet in nato so ga prevzeli funkcionarji vatikanske varnostne službe ter letalska policija in karabinjerji. Gre za letalo «DC-8».
Davi je papež maševal v baziliki Sv. Petra ob navzočnosti dva tisoč oseb. Ob tej priložnosti je imel papež kratek govor.
V	Amanu, jordanski prestolnici, je' vse pripravljeno za sprejem papeža Pavla VI. Povsod plapolajo jordanske in vatikanske zastave.
Postavili so tudi številne slavoloke po poti, po kateri bo šel papežev sprevod z letališča do prestolnice.
V izložbah so velike slike papeža in kralja Huseina. Danes so na amanskem letališču napravili generalno vajo za sprejem papeža.
Varnostna služba je že začela delovati, zlasti na poti, ki pelje iz Amana v Jeruzalem. Vojaške patru-
Častno razsodišče je suspendiralo dvanajst socialističnih senatorjev
De Martino je sprejel delegacijo levice PSI, razgovor pa ni prinesel nič novega - Togliattijev članek o socialistični stranki
RIM, 3. — Podtajnik predsedstva vlade Salizzoni je sprejel danes senatorja Parrija, poslan Boldrinija in dr. Argerjtgna v zvezi z vsedržavnimi proslavami 20-letnice odporniškega gibanja in v zvezi z ustreznim zakonskim osnutkom.
Predsednik republike Segni
mračne metode reakcionarnih sil, ki ne izbirajo sredstev v naporih, da se zaustavi emancipacija Afrike in afriških narodov.«
bo odpotoval v ZDA 13. trn. Prvi dan bo dopotoval z letalom v Filadelfijo, kjer bo prenočil; naslednjega dne bo odpotoval z vlakom v Washington, kjer ga bo dočakal Johnson. 16. t. m. bo odpotoval v Norfolk, kjer bo obiskal atlantsko poveljstvo. 17. bo odšel v New York, naslednjega dne pa se bo vrnil z letalom v Rim.
Častno razsodišče PSI je suspendiralo za eno leto senatorje Albarella, Di Prisca, Lussuja, Mil-lilla, Passonija, Rodo in Schia-vettija. za šest mesecev pa senatorje Bermanija, Bernardija, Pic-chiottija, Sellittija in Tomassini-ja. Zadevo senatorja Tibaldija je odložilo, ker je bil opravičeno odsoten zaradi bolezni. Razsodišče je suspendiralo prav tako za eno leto tudi poslanca Bassa in Cur-tija, ki nista bila suspendirana na prvi seji častnega razsodišča, ker sta bila odsotna zaradi bolezni. Pet senatorjev (Tibaldi je 'opravičil svojo odsotnost) je prejelo milejšo disciplinsko kazen, ker so s pismom glasilu PSI izjavili, da nočejo razkola v stranki.
Tajnik PSI De Martino je sprejel danes delegacijo levice, ki je včeraj zaprosila za razgovor z njim, da bi mu ustno obrazložila svoje pismo, v katerem zahteva sklicanje centralnega odbora stranke, ki bi moral razpravljati o preklicu disciplinskih ukrepov proti levičarskim parlamentarcem in sprejeti sklep o sklicanju izrednega kongresa stranke. Delegacija je predložila tajniku PSI dokumentacijo, ki vsebuje zapisnike sej vodstev 34 federacij stranke, v katerih se zahteva sklicanje izrednega kongresa PSI.
Po razgovoru z De Martinom je Corallo izjavil novinarjem, da iz diskusije med delegacijo in tajnikom stranke ni moč razbrati nobenega elementa, ki bi napovedal neko spremembo v zadržanju večine stranke. Spričo tega je položaj »izredno dramatičen«. Po mnenju Coralla je edini izhod sklicanje izrednega kongresa. De Martino pa je izjavil novinarjem, da je že vodstvo samo nameravalo sklicati sejo centralnega odbora stranke, vendar pa da ne verjame, da bi seja centralnega odbora mogla biti pred 11. januarjem, ko bo vsedržavno zborovanje levičarske struje. Na vprašanje, kaj meni o današnjem razgovoru z delegacijo levice, je De Martino dejal, da ta razgovor ni pokazal nič novega. Dokumentacijo zahtevd po sklicanju izrednega kongresa pa bo proučilo vodstvo stranke, ki se bo sestalo 8. t.m.
Pismo, ki ga je levica poslala De Martinu, in ki ga je njena delegacija danes obrazložila, zahteva sklicanje centralnega odbora stranke, da bi preklical disciplinske ukrepe in odredil sklicanje izrednega kongresa, da bi to bil »kongres enotnosti stranke«.
Voditelj KPl Togliatti je napisal članek za tednik »Rinascita«, v katerem precizira stališče KPI nasproti PSI. Najprej poudarja, da je v socialistični stranki prišlo do »ponavljajočih« se razkolov, medtem ko so komunisti vedno ohranili svojo enotnost, ker so se znali gibati v delavskem gibanju /. »enotno dialektiko«, nato pripominja, da so »naprednejši odredi J delavske organizacije že pred več
kot dvajsetimi leti premagali’ opozicijski pridržek glede sodelovanja v vladi« in da se je marsikaj spremenilo v usmeritvah vodilnih razredov in strank (zlasti spričo, »ogromnih pozitivnih, pa tudi negativnih izkušenj upravljanja oblasti, ki je bila pridobljena po revolucionarni poti«), le nekaj pa se ni spremenilo, namreč »namen, da bi sile delavskih slojev ostale razdvojene, da bi pospeševali in neposredno spodbujali k razkolu njihovih sindikalnih in političnih organizacij, da bi se posluževali stikov, koncesij in celo sodelovanja znotraj ali izven vlade za dosego tega smotra«. Togliatti pravi. da so ti nameni prišli do izraža na neapeljskem kongresu KD, pozneje pa da so jih poudarili še bolj izrecno; da vse to »podčrtava na dramatičen način veliko odgovornost socialistične desnice« in da gre pri tem za «temeljno vprašanje, ki zadeva usodo gibanja delavskih slojev«.
V	nadaljevanju svojega članka Togliatti zameri predstavnikom socialistične desnice, da niso hoteli obravnavati politično, pač pa disciplinsko, zadržanje svoje levice in pripominja, da «oni nudijo na ta načih meščanskim vodilnim razredom kot novoletno darilo nov razkol svoje stranke«. Voditelj KPI nadaljuje, da so komunisti obsodili razkol socialistične stranke, in dodaja, da to ne pomeni, da komunisti ne bi razumeli »velike vrednosti, ki jo ima akcija socialistične levice za vse delavsko in demokratično gibanje, ko uveljavlja življenjsko važne načelne in politične pozicije, ki se jim ni moč odpovedati, ne da bi se predali nasprotnikom«. Togliatti nato vabi socialistično levico, naj zapusti PSI, ker je njeno mesto »zgodovinsko in politično določeno med delavskimi sloji, ki hočejo napredovati k socializmu«, in dodaja, da se v tem. kar bo ostalo od PSI, lahko »formirajo nove skupine, ki bodo odločno nasprotovale politiki, ki jo upravičeno obsojajo«.
V	tem položaju pa se je po mnenju Togliattija treba izogniti dvojni napaki: prva bi bila v tem, če bi menili, da je proces socialdemokratske degeneracije socialistične stranke neizbežen in usoden, druga napaka pa bi bila v tem. če bi menili, da je «ob postopnem cepljenju socialistične stranke edina enotna perspektiva okrepitev naše stranke z novimi prispevki, ki bi prišli iz vseh smeri«. Ne: perspektiva KPI je: »Hočemo obdržati odprto v vseh smereh in težimo k ostvaritvi mož. nosti srečanja, vzajemnega razumevanja in sporazuma med vsemi organiziranimi silami, ki se gibljejo v smeri napredovanja k socializmu z demokratično obnovo in reformo gospodarskih in političnih struktur naše dežele.«
Tito Nkrumahu
BEOGRAD, 3. —■ Predsednik republike maršal Tito je po neuspe lem atentatu poslal predsedniku republike Gane dr. Nkrumahu naslednjo brzojavko: »Z ogorčenjem sem prejel vest o poskusu atentata na vas, gospod predsednik. Iskreno me veseli, da ste ubežali posledicam tega zločinskega dejanja sovražnikov napredka naroda Gane. Želim istočasno obsoditi
Italijanski . komunistični mladinci na razgovorih v Ljubljani
LJUBLJANA, 3 — V Ljubljani so se začeli danes razgovori zastopnikov federacije Komunistične mladine Italije in CK Zveze mladine Jugoslavije. Z italijanske strani sodelujejo pri razgovorih prvi tajnik CK federacije Komunistične mladine Italije in trije člani federacije, a z jugoslovanske strani predsednik CK Zveze mladine Jugoslavije Tomislav Badovinac, predsednik CK Zveze mladine Slovenije Tone Florjančič, predsednik CK Zveze mladine Hrvaške Milan Zjalič, več članov predsedništva CK Zveze mladine Jugoslavije, CK Zveze mladine
Slovenije in glavni urednik časopisa «Naše teme« Vekoslav Mikacin. Predmet razgovorov je jugoslovanska ustava in vloga mladine, italijanska pot v socializem, vprašanje mednarodnega delavskega gibanja, sodobni problemi borbe za mir in miroljubno sožitje in vrsta drugih vprašanj.
KANSAS CITY, 3. r Neko ameriško izvozniško podjetje je prodalo Sovjetski zvezi 13 milijonov bušljev trdega žita v vrednosti 25 milijonov dolarjev (15 milijard lir). Ameriško ministrstvo za trgovino je danes odobrilo izvozna dovoljenja za prodajo žita in moke Sovjetski zvezi v vrednosti 85 milijonov dolarjev.
PHOENIX, 3. — Republikanski senator Barry Goldvvater je uradno javil, da bo kandidiral za republikansko stranko kot predsedniški kandidat.
Newyorški guverner Rockefeller je včeraj izjavil, da bo Johnsona teže poraziti kakor Kennedyja.
lje krožijo po cesti in nadzorujejo vsa vozila. Na vsej poti iz Amana v Jeruzalem bodo razmestili jordanske vojaške straže.
Grško-pravoslavni patriarhat, v Jeruzalemu javlja, da bo patriarh Athenagoras odpotoval prav gotovo jutri iz Carigrada na Rodos, kjer bo prespal in bo nato nadaljeval pot v Palestino. V krogih patriarhata potrjujejo, da se bosta papež in Athenagoras sestala dvakrat. Jeruzalemski patriarh Benediktos se bo tudi sestal s papežem, čeprav ne bo navzoč na letališču v Amanu ob prihodu papeža.
Predsednik izraelske republike, predsednik vlade in zunanja ministrica skupno s številnimi visokimi funkcionarji bodo odpotovali v nedeljo s helikopterjem iz Tel Aviva v Megiddo, kjer bodo sprejeli papeža. Izraelska policija, ki bo skrbela za varnost papeža, bo jutri še zadnjič pregledala kraje, ki jih bo papež obiskal. 2idovskim verskim skrajnežem so prepovedali sleherno manifestacijo.
Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je objavil izjavo, v kateri izraža upanje, da bo papežev prihod prispeval k okrepitvi »teženj po miru na tem področju in na vsem svetu. Izjava dodaja: »Ko pozdravljamo papeža ob prihodu na našo zemljo, se zavedamo posebnega zanimanja, ki ga papež ima za nenehne napore za svetovni mir. V naši generaciji predstavlja mir bolj kakor kdaj prej najglobljo željo človeštva. Ko bo prispel na izraelska tla, bomo papeža Pavla VI. toplo in s spoštovanjem pozdravili ter s starim pozdravom našega ljudstva:	naj
bo blagoslovljen vaš prihod v miru».
Predstavnik Palestine pri Arabski ligi Ahmed Sukeiri pa je na tiskovni konferenci v Alžiru izjavil: »Arabski narod in palestinsko ljudstvo pripisujeta veliko važnost potovanju papeža v Palestino. Toda obsojati je treba, da hoče Izrael izkoristiti to poto-vanje v politične namene. Želimo, da bi potovanje svetega očeta nudilo novo priložnost, ki bo omo-gočila nov poudarek pravic palestinskega ljudstva«
Grško-pravoslavni primas za Gr. čijo nadškof Krizostomos je pre-povedal dvema grškima metropolitoma, da bi spremljala patriarha Athenagoro v Palestino, kjer se bo sestal s papežem. Nocoj je nadškof Krizostomos poslal patriarhu Athenagoru pismo, v katerem pravi, da ne odobrava njegovega načrta za sestanek s papežem. pismo dodaa: «Pobuda papeža za združitev cerkva in spretna sredstva, ki jih je uporabil, težijo za tem, da poveličujejo prvenstvo rimskokatoliške cerkve in da zmanjšajo ugled pravoslavja.«
llllllllllllllllllllllllllllllllll!ll||||||IHIIIIIIIIIIIllllllirTfHlliiiliiiiii|||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||ii||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||mi||||||||mm||||||B
Napetost na Cipru polagoma popušča Še ta mesec konferenca v Londonu
Turčija je umaknila vojne ladje ■ Izjave Makariosa in turškega zunanjega ministra
NIKOZIJA, 3. — Napetost na Cipru polagoma popušča zaradi sporazuma o konferenci, ki jo bodo sklicali v Londonu, in tudi zaradi poročil, da je turška vojna mornarica, ki je krožila ob obalah Cipra, dobila ukaz, naj se umakne v svoja oporišča v Marmarskem morju. V političnih krogih v Atenah poudarjajo, da je grška zahteva na zadnji seji sveta NATO o umiku te mornarice «imela uspeh«.
Britanski visoki komisar na Cipru Arthur Clark je izjavil, da bo konferenca v Londonu, o kateri so se včeraj sporazumeli, v tretjem tednu januarja. Dodal je, da bo namesto Duncana Sandysa vodil on odbor za povezavo na Cipru, in da se bo ta odbor sestajal vsak dan, dokler bo potrebno.
Ciprska vlada je danes uradno sporočila, da je sprejela predlog Velike Britanije, Grčije in Turčije za sklicanje konference v Londonu. Sporočilo pravi:	»Ta-
koj po prvi seji se bo ustanovil odbor grških in turških predstavnikov na Cipru pod predsedstvom angleške osebnočti, ki bo skupno proučeval ustavno vprašanje ter vprašanje pogodb o zavezništvu in jamstvih*. V Nikoziji poudarjajo, da bodo v tem odboru samo predstavniki ciprskih Grkov in Turkov, da se s tem poudari, da je ustava notranje politično vprašanje Cipra.
V Nikoziji je danes popolnoma mirno, začeli so odstranjevati španske jezdece, ciprski Turki pa so- izpustili trinajst ciprskih Grkov (med katerimi devet žensk in eno deklico), ki so jih bili zajeli 1. januarja.
Predstavnik odbora za povezavo je izjavil, da bodo ustanovili pododbore, ki bodo obravnavali specifična vprašanja, kakor npr. dobavljanje živil in zdravil in obnovitev komunikacij ter radijskih in telegrafskih oddaj. Odprli bodo tudi urad,, ki bo imel nalo-
za pogrešanimi
go poizvedovati osebami.
Britanski minister za Common-wealth Duncan Sandys, ki se je davi vrnil v London, je pozneje poročal na seji vlade, kateri je predsedoval Home. Minister San-dys je ob prihodu v London izjavil v zvezi z londonsko konferenco:	»Konferenca bo potekala
v senci nedavnih hudih dogodkov. Hodimo po tanki plasti ledu, toda je vsaj led, po katerem lahko hodimo*. Pripomnil je, da je red vzpostavljen, in to «zaradi navzočnosti britanskih čet*. Dalje je dejal, da je Ciper »otok, poln govoric, ki prihajajo z vseh strani*. Pred sejo je Sandys devetdeset minut poročal predsedniku vlade Homu ob navzočnosti namestnika zunanjega ministra. Seja vlade je trajala eno uro dvajset minut. Po seji je Duncan San. dys izjavil, da se za sedaj ne bo vrnil na Ciper.
Po seji se je zvedelo, da bo britanska vlada poslala uradno in popolno poročilo o ciprski krizi Varnostnemu svetu OZN in da se tej vladi ne zdi za sedaj potrebna seja Varnostnega sveta in tudi ne zahteva, naj bi OZN poslala svoje opazovalce na otok.
Na seji so podrobno govorili o vprašanjih, ki so povezana s konferenco, ki bo v Londonu. Angleška vlada je že stopila v stik z grško in turško vlado ter s predstavniki ciprskih Grkov in Turkov, da določijo program za sklicanje konference. Za sedaj ne misli britanska vlada poslati novih čet na Ciper. Do sedaj se
sploh ni postavilo vprašanje, da bi stopili v stik z NATO zaradi umika nekaterih enot britanskih čet iz Zahodne Nemčije.
Glavni predmet, ki so ga na seji obravnavali, je bilo poročilo, ki ga je podal Duncan Sandys o svojem razgovoru z Makariosom glede morebitne razveljavitve pogodb o zavezništvu in jamstvu. Govorili so tudi o vseh vprašanjih, ki so povezana z bivanjem britanskih čet na otoku.
Turški zunanji minister je v intervjuju londonskemu »Timesu* ponovil, kar je že bil izjavil predsednik Gursel, in sicer, da bo Turčija zahtevala razdelitev otoka, če bodo propadli vsi poskusi za drugačno rešitev krize. Minister dodaja, da Turčija ne-bo nikoli sprejela ukinitve pogodb o zavezništvu in jamstvih, kakor zahteva predsednik Makarios. Gle. de revizije ustave pa je turški zunanji minister izjavil, da je ta revizija mogoča samo v smislu »okrepitve jamstev glede varnosti turške manjšine*.
Predsednik Makarios pa je na tiskovni konferenci izjavil, da bo moral biti namen londonske konference ustvariti res enotno in neodvisno državo, sproščeno sleherne oblike vmešavanja ali intervencije od zunaj. »Če ne bo londonska konferenca dosegla te pravične rešitve, je dodal Makarios, smo odločeli delovati za to rešitev z vsemi miroljubnimi sredstvi, ki so nam na razpolago*.
Makarios je poudaril, da je treba zaradi tega temeljito revidirati pogodbe o jamstvu in zavezništvu ob spoštovanju demokratične in zakonite vlade Cipra in ob zaščiti pravic turške manjšine. Dalje je Makarios izjavil, da pravična rešitev prav gotovo ni razdelitev otoka, kakor hoče podpredsednik Kučuk, in je poudaril, da obe skupnosti na otoku prav lahko skupno živita.
•			— . , . -				 — 1 —					4. januarja 1964
^ 1 •	•	1	0	9 *	~l	::::::::::i;;:;:::-?!::::::::::	:::				•	f	§	§•* »
lahko - «naslednji Kennedy»?
Z novoletnih voščilnic

V pariškem Expressu 2« njegov stalni sodelavec Michel Bo-squet v nekaj poantah pretehtal notranje politični položaj, ki je nastal po nasilni smrti predsednika Johna F. Ktnnedyja in pri tem karakteriziral njegovega brata Roberta Kennedyja, vrhovnega državnega pravdnika in političnega organizatorja. V svojem članku pravi:
Pokrov je odskočil. Amerika se je zgrozila. Na dnu košare se zvija klobčič gadov. Prvi, ki se bo upal vmešati, bo sprožil reakcijo sil, ki jih ne bo mogoče kontrolirati. Po manj ko sto letih se ponavlja velika državljanska vojna med Jugom in Severom. Nedvomno se je vsi spominjajo. Vse njene priče še niso mrtve.
Krhko nacionalno ravnovesje, ki se je ohranilo kljub svetovni vojni, korejski vcjni ter fašističnemu valu, ki ga je sprožil Joseph McCarthy, to ravnovesje sta zrušila predsedništvo Johna F. Kennedyja in njegov pogum. Zunanja nevarnost je izginila, sovražnik je postal sobesednik, partner v boju za mir.
Tako so se ameriška notranja nasprotja nevarno zaostrila: spopad med belci in črnci; med malimi farmarji in veleposestniki; med mestom in deželo; med avtomatizacijo in nezaposlenimi; med veliko moderno liberalno industrijo in med starimi posli, ki jih vodijo možje, prekaljeni v dobi pionirjev, protekcionistov, nepopustljivi, ukazovalni, katerih največji fevd je Teksas.
»Brutusl* »Koeksistenca je kapitulacija*,' so pisala letala na teksaškem nebu, ko je John Ken-nedy stopil na ta sovražna tla. Guverner zvezne države je opozoril predsednika: «Ko bi bile jutri volitve, bi vas Goldwater porazil*.
Današnji Teksas je Alžirija 1959: kolonialna dežela, ki skriva v mračnih predmestjih svojih mest v glavnem Mehikance in črnce; dežela, kjer teksaški petrolejski magnati, tihi privrženci desničarskega ekstremizma, srdito branijo — s korupcijo, terorjem in oborpženo silo — stare privilegije in nizke plače, ki jih ogroža množični dotok industrijskega kapitala z atlantske obale; dežela, ki tako močno sovraži Atlantik, njegove banke, njegovo denarno aristokracijo in politiko (katere inkarnacija so Kennedy), kot so Alžirci sovražili francosko liberalno buržoazijo.
Vse se lahko zgodi v Teksasu. In vse se je tudi zgodilo: umor predsednika; zločin nekega pre-napeteža Leeja Osvvalda, ki ga je vsa policija poznala in ki ga kljub temu ni odstranila; nekaj dni pozneje so s pomočjo iste policije izginile priče, ki so baje na petdeset metrov razdalje videle, da je Oswald ubil nekega policaja; nato je izginilo zločinsko orožje in običajne analize, ki naj bi jih izvršili pri zopet najdenemu orožju ;p projektilih, so zanemarili; in končno še umor domnevnega morilca pred očmi policije, ki ga je v zanosu pravičnosti izvršil cvtduh.
Teksas je včerajšnja Alžirija.
V Dallasu se je kot včeraj v Alžiriji vsak dan r.ajmanj šest ljudi, ranjenih od strela, zglašalo na nezgodnem oddelku parkland-ske bolnice Strelno orožje je v prosti prodaji. In teksaška policija, ki raziskuje umor Johna Kennedyja, je močno podobna alžirski policiji, ko je raziskovala umore OAS. Dokazati, da je morilec Johna Ke.ineayja komunist; omogočiti, da se odstrani vse, kar bi lahko diskreditiralo dokaze; usmeriti ljudsko jezo proti *ca-stro-komunizmu*; likvidirati Kubo in obtožiti veleizdaje liberalce vseh krajev in vseh smeri, ki jih privatne oddajne postaje v Teksasu v svojih programih vsak dan obtožuieio, da so rdeči, da so se prodali Sovjetski zvezi. Kako radi bi teksaški magnati in njihova policija vse to dosegli!
Toda ali morejo? Ali lahko zajamejo Ameriko, kot je januarja 1933 požar v Reichstagu zajel Nemčijo in dal Hitlerju vso oblast?
Ne. Leta 1933 je bil Goering notranji minister Prusije; SA so
IHIIIIlUllIllIll II Hill lili ■■lllllllllllllllltllllllllllllllllll
POJASNILO
Podpisano uredništvo izjavlja, da se s člankom, ki je izšel v našem dnevniku 20. junija leta 1961 in ki je obravnaval določena vprašanja m vidike krajevne slovenske šole, nikakor ni hotel žaliti ugledv prof. Artura Cronie, te manj ocenjevati njegov^ moralnost, pristojnost in sposobnost, ki so izven diskusije.
Z omenjenim člankom se je hotelo, nasprotno, prispevati h kritičnemu pretresu položaja slovenske šole v Italiji v mesecu juniju leta 1961, ko zakon o šolah s slovenskim učnim jezikom še nt bil odobren; kar se je zgodilo šele 21. oktobra istega leta.
Kot dokaz navajamo naše kronike o maturitetnih izpitih na slovenskih šolah.
Zato odpade sleherna domneva •li sum, da je prof, Arturo Cro-nia lahko v kakršni koli zvezi s »programom, ki ga predvideva znano Palamarovo pismo«.
Kolikor pa bi vsebina našega članka utegnila biti povod, da bi se prof. Cronia čutil užaljen, se opravičujemo in obžalujemo, če so se v omenjenem članku mogle najti zgrešene ocene o njegovem znanstvenem delovanju kot srbo-hrvatista.
UREDNIŠTVO
I zmagi Kennedyjev, *je predvsem 1 moralist, čigar gloooka prepričanja bi bila lahko izražena v vsaki izmed obeh velikih strank in se celo v YMCA (Zvezi krščanske mladine). Vulgarnost in šibkost ameriškega življenja, brutalno nasilje TV, korupcija, ki jo je spoznal že not glavni svetovalec senatskega preiskovalnega komiteja, psihično slabištvo in navidezna mehkužnost ameriške mladine so ga osebno žalili. Puritanec, čeprav katoliške vere, Robert Kennedy misli, da mora človek trdo delati, zgodaj v posteljo, zgodaj pokonci, da mora dati od sebe vse sile in da ga lahko brez usmiljenja pobijejo, če mu spodleti*.
Joseph Kenned/, oče, je napisal: *Bob je bolj neposreden kot Jack (ubiti predsednik). Jack se je vedno trudil, da bi ljudi prepričal. Bob jim ukazuje. Izmed vseh otrok mi je najbolj podoben. Sovraži na enak način kot jaz*.
Vendar se tu podobnost neha. Ko se je povzpel v poslanstvu senatorja McCarthyja (katerega je dovolj hitro zapustil) v gonji proti komunistom; nato v poslanstvu senatorja McClellana, v gonji proti sindikalnim voditeljem (posebno proti tistim, ki jih je vodil Jimmy Hoffa), se je glavni pravni zastopnik Robert Kenne-dy obrnil proti ljudem, ki so bili često bližnji ali daljni prijatelji njegovega očeta: leta 1961 proti magnatom jekla, ko so se ti zedinili, da bodo dvignili cene; proti družbi General Electric zaradi zlorabe sporazumov in nedopustne dražitve delnic; proti 67
I družbam in 154 posameznikom, ' vse leta 1962, zaradi kršitve zakonov proti trustom. Kovinarske magnate je FBI pognala z njihovih ležišč, zasegla njihove poslovne knjige, predsednika General Electric so zaprli.
• Pustite tisk, naj rjove*, je rekel nekemu sodelavcu. «To, kar je pravično, je pravično. Vse drugo ni važno«.
Da bi uveljavil volilno pravico za črnce, je glavni pravni zastopnik Kennedy sprožil kakih šestdeset pravd proti južnim »grofijam*, to je štirikrat več, kot katerikoli pravosodni minister; vendar še ne dovolj, kot so menili nekateri črni voditelji in nedvomno tudi sam Bob Kennedy. Ce pa naj ima kak Kennedy možnost, da bo na volitvah izvoljen, potem ga morajo veliti vsi črnci.
Z osemintridesetimi leti je Bob Kennedy postal prvi sodelavec predsednika. Kadar se je pojavil kak nujen problem, je John Ken-nedy poklical na posvet najprej odgovornega ministra, nato pa Boba. Po neuspehu v Zalivu des Cochinos (Zalivu svinj) na Kubi, je pooblastil Boba, da v imenu CIA opravi preiskavo in da reorganizira ves kompleks obveščevalnih služb (vključno finančnih).
Po berlinski krizi zaseda Bob v Svetu državne varnosti (najvišja politična instanca), kjer pa se ni vedno strinjal s predsednikom.
»Robert Kennedy je človek, ki združuje veliko sposobnosti za uspešnega voditelja v zunanji politiki. Je odločen, hiter, inteligenten, ima čudovito voljo, da bi uspel* je dejal Richard Nixon.
...............m,.............................................................................mn
NEKAJ STATISTIK ZDA
DARILO ZA KOZMONAVTKO
kovali zakone in nacisti so upravljali policijo. JLeta 1963: V Združenih državah je ubit predsednik irski katolik; vsa zvežna policija je v rokah irskih katolikov; in pravosodni minister je Irec in katolik. Ime mu je Robert Kenne-dy, brat ubitega predsednika.
Ali bo Robert Kennedy lahko maščeval svojega brata? To vprašanje visi zdaj nad Združenimi državami.
Ce prebivalcem Teksasa uspe zatreti vse dvorne o krivdi Leeja Oswalda in o njegovem domnevnem komunizmu, bo hurikan pometel ameriško demokracijo in postavil ekstremiste na oblast.
Ce zvezna policija v Washing-tonu in njen glavni zastopnik Robert Kenndey lahko dokažeta, da je bil uboj predsednika organiziran, potem ameriško ljudstvo tvega, da poveča vse pregrade, ki jih lokalni politiki in njihovi tihi privrženci ter obe veliki stranki postavljajo proti obnovitvi ameriške družbe.
2e prvi teden po uboju so si začeli prizadevati, da bi se izognili obema možnostima. »Zmerneži demokratske in republikanske stranke se povežejo, da bi depolitizirali vso afero in da bi javnost pomirili. »Ne odpirajte*, pravi newyorški republikanski He-rald Tribune, »Pandorine škatle antikomunističnega in rasističnega sovraštva; nihče ne ve, kam bi nas to pripeljalo*. Ce bi se preiskava lahko omejila na dejstvo, da je bil umor Johna Ken-nedyja dejanje nekega posameznika, norca, Robert Kennedy svoje protipreiskave morda ne bo privedel do viška. Lahko, da mu ponudijo kompromis:	»Mi pre-
prečimo ekstremni desnici, da bi pobesnela; vi pa se vzdržite, da bi jo zasačili pri kaki napaki. So stvari, ki jih je bolje pustiti nepojasnjene«.
Recimo, da Kennedyjeva smrt ne bo povzročila velikih javnih prepirov, a je vendar velik dobitek za tradicionalne politike. Kajti John Ken.ne.1y je bil to, kar je Amerika imela najbolj »na levi*. Ekstremistični .desničar, kot Goldwater, bi o:l za republikance na volitvah 1964 najboljši kandidat proti njemu,
Johna Kennedyja, žrtev umora, je zamenjal zmerni Johnson. Kateri zmernež pa je med republikanci najidealnejši kandidat: Rockefeller, Scrant.on, morda Nixon, ki mu bodo demokrati postavili nasproti Johnsona ali kakega drugega »zmerneža*.
V interesu obeh strank je, da ni nobenega škandala in da na grobu Kennedyja ne izbruhne ne resnična niti simbolična državljanska vojna. John Kennedy mora ostati meteor na ameriškem političnem nebu. Preveč stvari se je spremenilo ali pa skoraj spremenilo za časa njegovega predsedovanja.
Toda izpolniti je treba dva pogoja: da se desničarskim ekstremistom — John Birch Society, ki ima glavni sedež v Dallasu in petsto milijonov dolarjev v blagajnah — onemogoči raziskovanje umora predsednika ter da glavni pravni zastopnik, Robert Kennedy, ne poskuša maščevati svojega brata in dvigniti njegove zastave. *
Robert Kennedy ali Bob se je pričel udejstvovati leta 1956. Takrat je imel trideset let. Bil je pomočnik direktorja Stevensono-ve kampanje. Sledil je kandidatu povsod; Boba ni nihče spraševal za svet. Tako je imel dovolj časa, da je vse zabeležil: napolnil je debele zvezke o r.ačinu vodenja predsedniške kampanje.
In te iste izkušnje je Bob uporabil leta 1960. Njegov starejši brat ga je izbral, da bi vodil prvo kenriedyjevs.iO predsedniško kampanjo.
Bob Kenneiy je bil tvorec zmage svojega brata nad možmi, ki bi lahko bili njegovi očetje. Vedno jo presenečal svoje sodelavce 3 svojo neupogljivo voljo, »Kajti Robert Kennedy», pravi Ted White v svoji knjigi o
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
(Božidar Jakac za Splošno bolnico Koper)
Tereškova je dobila ogrlico iz cekinov
Zlati kovanci iz 46 držav, ki so v diplomatskih odnosih s SZ
skvi. Predaji daru je prisostvova-
MOSKVA, 3. — Agencija Tass
je sporočila, da so soproge tujih diplomatov, akreditiranih v Moskvi, darovale ogrlico in zapestni, co Valentini Tereškovi, prvi »ženski vesolja«. Ogrlica ih zapestnica sta sestavljeni iz zlatih kovancev 4S držav, ki imajo diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo.
Darilo je na sedežu švedskega veleposlaništva Valentini Tereško-vi izročila gospa Sohlman, žena švedskega veleposlanika, ki je dekan diplomatskega zbora v Mo-
la tudi Nina Hruščova.
NEW YQRK, 3. — Zupan New Yorka Robert Wagner je odredil, naj ostanejo vsa božična drevesa v 25 javnih parkih New Yorka e-krašena in osvetljena do 7. januarja, ko je pravoslavni božič. To zato, da ne bi bili pravoslavci žalostni — kot je navedla neka Židinja, ki je zadevno prošnjo poslala Wagnerju — ker so božična drevesa že opustošena, ko pravoslavci praznujejo božič.
Prebivalstvo ZDA narašča za 1 osebo vsakih 12 sekund
Povprečna starost Američanov pada Turizem je za ZDA deficiten
..
m
Ciprski pravoslavni menih, ki je bil ranjen, ko so ciprski Turki napadli njegov samostan, odgovarja v bolnišnici v Nikoziji na vprašanja nekega časnikarja
Modernizacija živega srebra
rudnika v Idriji
Da bi povečali surovinsko ba- | srebra v novo odkritih predelih zo in podaljšali življenjsko dobo | siromašnejša, kot je bila v do se-rudnika so v Rudniku živega srebra — Idrija že pred leti organizirali obsežna raziskovalna in sledilna dela v rudišiu, njegovi bližnji in daljni okolici. Razumljivo je, da terjajo takšne raziskave precejšnja finančna sredstva. Zato je priskočil rudniku na pomoč s sredstvi zvezni ih republiški geološki zavod.
Sledilna dela, ki jih opravljajo v rudišču, imajo namen obdržati ocenjene rudne rezerve — kljub eksploataciji — vsaj na enaki višini, medtem ko pripisujejo raziskavam izven rudišča, posebno v njegovi bližnji okolici perspektivno še večji pomen. Seveda pa zahtevajo tovrstna raziskovalna dela predvsem s pomoč o geofiz kalnih in geokemičnih metod ter s pomočjo globokega vrtanja — večletno dobo intenzivnega dela za dosego kakršnihkoli rezultatov. Zanimivo je, da so bile dosedanje raziskave že zelo uspešne. Tako so odkrili del odtrgane, ga rudišča, in še nadaljnja oru-denja in s tem krepko podaljšali življenjsko dobo rudnika.
Dosedanje geološke, tektonske in stratigrafske raz!s ave pa so
daj odkopavanem rud š u. To dej-stvo pa jih je pripeljalo do novega problema. Potrebno je namreč nenehno večanje zmogljivosti naprav za proizvodnjo in predelavo rude ter za pridobivani živega srebra, če naj bi se ustrezno no-voodkritim površinam zvišala tudi proizvodnja živega srebra. Tako je bila do leta 1961 v celoti opravljena prva etapa moderniza. cije rudnika, ki je obsegala ureditev prevoza in izvoza v jami. Nadalje je bila opravljena uredi, tev zunanjega transporta s po. močjo žičnice, gradnja nove se-, paracije in zgraditev nove rotacijske peči z opustitvijo starih jaškastih peči, S tem so dvignili zmogljivost celotnega podjetja za približno 30 odst. pri proizvedeni in predelani rudi. Ze v letu 1982 pa so pričeli s študijem nadaij-njega dviga zmogljivosti topilnice po požgani rudi s postavitvijo še ene enake rotacijske peči. Nova rotacijska peč je v montaži, končana pa bo predvidoma do 1. maja 1964.
Seveda pa je v zvezi s poveča njem zmogljivosti topilnice nujno, da modernizirajo oziroma me.
vsem nameravajo še naprej urejevati celoten transport z mehaniziranim nakladanjem in zasipanje s pomočjo hitrotekočlh trakov ali zapihovalnih kotličkov. Vsa ta modernizacija pa seveda zahteva znatna finančna sredstva, ki presegajo možnosti lastnih denarnih sredstev rudnika.
V zvezi s perspektivnim razvojem rudnit-a pa se kolektiv sreču. je nenehno še z enim, za proizvodnjo izredno važnim problemom. Gre za problem poklicnih bolezni in nezgod rudarjev. Za zmanjšanje poklicnih obolenj, tj. zastrupitev s hlapi živega srebra in silikoze — so izdelali že precej študij in izvedli vrsto materialnih ukrepov, vendar jim kljub temu še ni uspelo povsem odstra-niti poklicne bolezni te vrste. U-vedli so nova zaščitna sredstva (dihalne aparate na stisn en zrak) razen tega pa preurejajo jamsko ventilacijo, kar bo bistveno vpli-valo na zboljšanje delovnih pogojev na zastrupljenih ' deloviščih Okrepiti nameravajo tudi higien. sko in tehnično varstveno službo nasploh in v tej smeri vzgojno vplivati na celoten kolektiv, kar bo imelo brez dvoma ugodne po-sledice tudi v prizadevanjih za
pokazale, da je vsebina živega j hanizirajo tudi jamska dela. Bred. j nadaljnji dvig produktivnosti
NEW YORI<, 3.	— Prirastek
prebivalstva ZDA je bil leta 1953 majši kot v večini let po vojni. Po statistikah, ki jih je objavil zvezni urad za popis prebivalstva, je znašalo število, prebivalstva ZDA v začetku novega leta 190 milijonov 695.000 s prirastkom 2 milijonov 8113.000 k prejšnjemu le. tu ali 1.4 •odsteka. Leta 1962 je prirastek znašal 1.5 in 1961 pa 1.6 odstotka; v desetletju petdesetih let pa je znašal 1.7.
Na osnovi zadnjih statistik pride v ZDA eno rojstvo na vsakih 7 in pol sekunde in ena smrt na vsakih 17 sekund. Ce se upeštg. va prihodj enega priseljenca vsako minuto in pol ter odhod enega izseljenca vsakih 23 minut, računa urad, da narašča prebivalstvo ZDA za 1 osebo vsakih 12 sekund. V zadnjih letih je belo prebivalstvo počasneje naraščalo kot pa prebivalstvo drugih ras; porast je v prvem primeru 5, v drugem 8 odstotkov.
V	letu 1963 je povprečna starost ameriškega prebivalstva pad-U na 28.6 let; pred tremi leti je še bila 29.5. Vendar pa so preteklo leto prvič Američani starejši od 85 let po številu presegli milijon. Američanov, ki imajo več kot 65 let, je 17 milijonov in pol.
V	začetku leta 1963 je bilo v mestu New Yorku 4.798.371 telefonov. To je eden izmed podatkov iz telefonskega letopisa 1934; ki ga je objavila «American Te-lephone and Telegraph Co.». Številke v letopisu se nanašajo na januar 1963, kajti potrebno je sko. raj celo leto, da se vsi podatki zberejo in uredijo. Število telefonov po vsem svetu je bilo na ta datum okrog 159 milijonov, od katerih jih je bilo 81 milijonov v ZDA. Na lestvici sledi Velika Britanija s približno 9 milijoni, Japonska in Zahodna Nemčija s 7, Kanada s 6, SZ s 5 in pol, Francija in Italija s 5 in Avstralija z 2 milijonoma. Svetovno povprečje je 5 telefonov na vsakih 100 oseb; povprečje v ZDA pa je 43 telefonov na vsakih 103 oseb, na Švedskem 40, v Kanadi in Novi Zelandiji 99 itd. Kar pa zadeva število telefonskih razgovorov, pa je na prvem mestu Kanada s 613 pogovori na osebo; slede ZD.A s 566 ter Islandska s 527 pogovori.
Dober del deficita ZDA v mednarodni plačilni bilanci izhaja iz izdatkov ameriških turistov v i-r.ozemstvu. Ti izdatki so v letu 19*2 narasli za 10 odst. ter dosegli okrog 2 in pol milijarde dolarjev. Tuji turisti pa so v ZDA potrošili 1.1 miParde dolarjev; viden je torej deficit 1.4 milijaHe dolariev, kar predstavlja dve tretjini deficita plačilne bilance za 1962 To pa ni niti nič čudnega, če se upoštevajo ovire, ki jih ZDA same stavijo turizmu. Nič prav lahko namreč ni kar tako dobiti vizum za potovanje v ZDA,
CHICAGO, 3. — «National Safe-ty Council« poroča, da je 232 o-seb izgubilo življenje med cestnimi nesrečami v ijovoletnih počitnicah Domnevajo, da je treba to visoko število žrtev, večje od predvidenega, pripisati slabemu vremenu.
ko je bilo na poletu od otoka Wa. ke na Honolulu. Včeraj zvečer so nekatera izvidniš a letala prejela znake SOS, iz česar sklepajo, da je mogoče letalo pristalo 'na morju in da je moštvu uspelo spraviti v vodo rešilni čoin.
Nekoliko številna carinikova družina
RIO DE JAN El RO, 3. — Po 15 dneh skrbi in brezuspešnega iskanja primernega prevoznega sredstva je zvezni carinski agent Jose De Oliveira Lima le uspel preseliti se z družino iz mesta Rio Grande v državi Rio Grande do Sul v mesto Santos, kamor ie bil službeno prestavljen. Glavna težava pri selitvi je bila carinikova družina:	poleg žene še 29 o-
trok, od katerih je 14 dvojčkov. Treba je bilo najeti avtobus. Gospa Lima pa pričakuje še 30. otroka (za naprej pa se bo še videlo). Poleg plače prejema carinski agent 123.0 O kruzeirov na mesec kot družinsko doklado.
FIAT ne prodaja delnic družbi General Motors
TURIN, 3. — V zvezi z vestjo, ki so jo objavili nekateri listi, o prodaji delnic FIAT družbi Gene. ral Motors, je FIAT v imenu dr. Giannija Agnellija izdala davi kratko poročilo, da gre za vest brez podlage.
Direktor varšavskega gledališča Teatr Dramaticzny Jan Svi-derski je poslal povabilo režiserju ljubljanske Drame Francetu Jamniku, da v prihodnji gledaVški sezoni postavi na njihovem odru kako izvirno slovensko ali jugoslovansko dramsko delo.
g
blikabhtua
^ qlrtbbu
Mladinske povesti Franceta Bevka
V posebni knjigi z naslovom
•	Otroci samote» je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor iz Bevkovih mladinskih del. Tu so natisnjene poveš tiče •Luk ec in njegov škorec», tGrivarjevi o-troci*, •Pastirci*, •Pestema*,
•	Tonček* in pripovedka •Peter Klepec*. Uvodno besedilo h knjigi je napisal pisatelj sam, ki mladim bralcem pripoveduje, da ne gre za nova dela temveč samo za ponatis, ker so bile pač prejšnje izdaje že razprodane. Potem pravi Bevk, da tem zgodbam ni skupno samo to, da pač vse opisujejo otroško življenje, temveč »vse slikajo življenje otrok, ki jim ni bilo samo z rožicami postlano, vmes je bilo tudi trnje. Ti otroci se niso samo smejali, ampak jim je med smehom pritekla tudi kaka solza. In niso se samo igrali, ampak so morali tudi delati, čeprav so bili majhni kot brglezi. Neredko je bilo več trnja kot rožic, užili so več joka kot smeha, več so morali delati, ko so se smeli igrati. Kaj hočete, takšno je bilo nekoč življenje otrok v naših tolminskih samotah. Bilo je trdo tudi za starše. Užili so več revščine kot obilja. In — verjemite — bolj me zanimajo tisti otroci, ki jih ni sam brezskrben smeh, ampak okušajo tudi trnje, solze in delo. Taki smo pač pisatelji,* pravi Bevk ter potem poudarja, kako je bilo tako pri Lukcu kot pri Grivarjevih otrocih, pastirčku Lenartu in drobnem, majhnem dekletcu v »Pesterni» prav trpljenje povod, da je opisal njihovo zgodbo. Potem pravi pisatelj, da so danes boljši časi in nadaljuje svoj nagovor otrokom: *Morda niste čisto mojega mnenja. Slišal sem praviti, da tudi vi doživljate svoje tegobe. Tako mi zatrjujejo vaši starši m jaz jim verjamem. Tegobe gotovo niso tiste sorte kot so bile nekoč, vendar nam težijo srce. To razumem. Skoda, da nisem Več majhen, da bi jih z vami sodoživljal in nazadnje o-pisal. Opisal jih bo kdo izmed vas, ko zraste v pisatelja. Toda — tegobe gor, tegobe dol — ne bodimo mile j ere! Ce nam je kdaj hudo, stisnimo zobe in zasmejmo se skozi solze! Danes' jok, jutri smeh, včasih za prazen nič, drugič za veliko stvar — takšno je življenje. Tudi junaki mojih povestic se niso za dolgo topili v solzah. Vselej jim je zopet posijalo sonce in so se jim v radosti razširila lica. Zrasli so in odšli po svetu, njihove stiske in solze živijo le še v teh povesticah*. Za pojasnilo je pisatelj dostavil še poseben uvod *Tončku» ter kratko sklepno besedo k
• Petru Klepcu*. Posamezne zgodbe so ilustrirali Maksirp, Gaspari, Maksim Sedej, Nikolaj Pirnat, France Mihelič, Miklavž Omersa in Karel Hrovatin (ilustracije so še iz prejšnjih izdaj). Na koncu knjige je kratek avtorjev življenjepis in seznam njegovih mladinskih del. — Knjigo dobite v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20.
»Martin Krpan«
je izšel v madžarščini
Pomurska založba je te dni — v skladu s svojim poslanstvom m skrbjo za prevodno dejavnost v madžarščino m obratno — poslala na knjižni trg novo publikacijo v madžarskem jeziku. Madžarskim bralcem je tokrat predstavila Levstikovega Martina Krpana. Zgodbo o Martinu Krpanu z Vrha je posrečeno in s tenkim posluhom za izvirni besedni zaklad in stil presadil v madžarščino Fran Trdko. H kvaliteti prevoda pa brez dvoma mnogo prispevajo že znane
originalne ilustracije slikarja Toneta Kralja, ki krasijo tudi slo-vensko izdajo. K neoporečnosti barvnih ilustracij je mnogo pripomogla tehnična plat natiska * ljubljanskem Umetniškem zavodu, medtem ko je stavek solidno pripravil novosadki založniški in grafični zavod -Forum*. Madžarski knjižni prevod Martina Krpana je izšel v 5000 izvodih. Glede na tako izjemno visoko naklado bo to priljubljeno 'Levstikovo delo dostopno ne samo šolarjem madžarske narodnosti v Prekmurju, temveč tudi v avtonomni pokrajini Vojvodini in mogoče celo na Madžarskem. V ta namen je po-vsem pravilno ob koncu dela natisnjena spremna beseda o Levstiku in njegovi popularni stoletni zgodbi.
Catherine Spaak
gre vendar v Milan
RIM, 3. — Medtem ko se je včeraj zatrjevalo nasprotno, bo filmska igralka Catherine Spaak danes zvečer ob 23,35 le o dpi*-tovala v Milan, kjer bo ostala do 13. januarja. Igralka je pogodbeno vezana za snemanje filma •L’uomo dei cinque pal-loncini*, ki ga režira Marco Ferreri, glavno vlogo pa ima Marcelin Mastroianni. V Rim se bo igralka vrnila 14. januarja zaradi razprave o ločitvi od moža Fabrizia Capuccija; takoj nato se bo vrnila v Milan. Njeno sodelovanje pri filmu je določeno na 22 dni.
štirje italijanski filmi
med najbolj-imi v 1963
V lestvici, ki jo j? sestavil kritik lista «Financial Times* Patrick Gibbs, so med prvimi desetimi štirje italijanski filmi in sicer (po abecednem redu italijanskih naslovov): •Razporo• ka po italijansko* Pietra Ger-mija, *Mrk* Michelangela An-tonionija, «Leopard• Luchina Vi-scontija in •Salvatore Giulia-no* Francesca Rosiia. •Igralec leta* je za Gibbsa Marcello Mastroianni. Od ostalih šestih filmov v lestvici desetih sta dva ameriška (•The balcong* in *Freaks*), dva angleška (•The. servant* in »Tom Jones*), en sovjetski (•Vstajenje*) ter en indijski (-Dve hčeri*). Angleški kritik dostavlja, da bi marsikdo med prvih deset vključil tudi italijanski film »Osem in pol*, navaja pa še •Morilca* Elia Petrija ter »Družinsko kroniko* Vo)eria Zurliniia. Naslov • igralke leta* pa je Gibbs dosodil Joanni Woodvard za njeno interpretacijo v filmu •Soman of Summer*.
* * *
Mestni svet Maribor je pred nedavnim ustanovil sklad za zgraditev umetnostnega paviljona v Mariboru. Namen sklada je zagotoviti sredstva za zgraditev tega kulturnega objekta, ki bo v mnogočem poživil kulturno življenje v obdravski metropoli.
* * *
Na zaključni slovesnost i ob petdesetletnici literarnega dela književnika Miroslava Krleže je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti podelila slavljencu • Zbornik književne kritike o delu Miroslava Krleže*. Gre za antologijo kritik, esejev, študij in člankov o njegovem delu iz let 1917-1963.
* * *
Na sestanku jugoslovanske komisije za kulturne stike s tujino, ki je bil v soboto v Beogradu, so ugotovili, da se je kulturno sodelovanje Jugoslavije z drugimi državami v minulem letu razširilo, obenem pa se je še pomembno obogatilo. '
""""".......................................iiiiianiuiiiiMimiinmniHmimiiaHimimiiMNNiiiiiinnimii...
Spored letošnjega festivala v Sanremu Pela bosta tudi Paul Anka in Peter Kraus
Izgubljeno letalo
HONOLULU, 3. — Na Pacifiku se je danes nadaljevalo is :anje vojaškega transportnega letala «C-124», ki je včeraj izginilo s šestimi ali sedmimi člani posadke,! dre» (Gino Paoli); Gino Paoli,
.SANREMO, 3. — Družba ATA
je danes uradno objavila, kdo bo pel posamezne pesmi na festivalu popevk v Sanremu. Kot je znano, bodo na letošnjem festivalu sodelovali tudi tuji pevci, in sicer bo vsako pesem pel po en domači pevec (ali pevka) nato pa še tuji. Objavljamo spored festivala; za imenom popevke sta v oklepaju imeni avtor, jev besedila in glasbe (včasih je en sam za oboje), nato sle-dita imeni domačega pevca in dirigenta, potem pa še tujega pevca in dirigenta.
1.	«Come potret dimenticartin (Pallavicini, Leoni); (Tony Dal-lara, Leoni); Ben E. King, Leoni.
2.	«Cosi felice» (Giorgio Gaber); Giorgio Gaber, Patuccint; Patrizia Carli, Pataccini.
3.	«Disperato tango» (Che me ne importa a me) (Domen ico Modugno); D. Modugno, De Martino; Frankie Lane, Pataccini.
4.	«E se domani...» (Calabrese, C A. Rossi); Fausta Cigliano, Ceragioli; Gene Pitney, Gian-Iranco Intra.
5.	nleri ho incontrato mia ma-
Morricone; Antonio P neto, Basalo/.
6.	«/ sorrisi di sera« (Mogol, Testa, Renis); Tony Rents, Cat-vi; Frankie Avalon.
7.	«La prima che incontro« (Pallavicini, Kramer); Fabrizio, Ferretti, Fraternitp Brothers, G. Intra.
3. *L‘inverno cosa fai?» (Nisa, Colonnelln); Piero Focaccta, E. Leuzzi; Bobby Rydell, G. Intra.
9.	«L’u!timo tram« (Calabrese, SciorilH); Milva, Simonetti; Frida Boccara, G, Intra.
10.	«Mezzanotte» (Rossi, Ro-tunn»); Cocky Mazzetti, Kramer; Los Hermanos Riguals, Morrico-ne (ali Bagalof).
11.	»Motivu d'amore* (Pino Do-naggio); Pino Donaggio, Palci; Frankie Avalon,
12.	»Non ho Teti) per amarti« (Panzeri, Nisa); Gigliola Cin-9uetti, Monatdi; Patrizia Carli, G. Intra.
13.	eUgni volta» (Rossi, Robi-fer); Boby Perrante, Morricone; Paul Anka, Bagalof.
14.	ePasso s u passo« (Migliacci, Bindi); Claudio Vitla, Morricone; Litfle Peggy March, Bagalof.
15.	ePiccolo piccolo« (Amurri,
Luttazzi); Emilio Pencoli, Pa-tac cini; Lou Monte, G. Intra.
16.	eQuando vedrai la mia ra-gazza« (E. Ciacci); Little Tony, Cassano; Gene Pitneyl G. Intra.
17.	eSabato sera» (Pallesi, Mal. goni); dirigent Bruno Filippini; Fraternity Brothers, G. Intra.
18.	»Sole, pizza e amore« (Gia-cobetti, Savona); Kvartet Cetra, Cichellero; Lou Monte, G. Intra.
19.	«Sole sole« (Zanin, Časa-dei); Laura Vil!a, Cichellero; Los Hermanos Riguals, Morricone.
20.	«Stasera no, no, no« (Palla-vidni, Roncarati); Rem0 Germani, Leoni; Nino Tempo tn April Stevens, Leoni.
21.	«Tu piangi per mente« (Pallavicini, Soffici); Lily Sonato, Fallabnno; Richard Moser, G Intra.
22.	«Una lacrima sul viso« (Mo-gol, Lunero); Bobby Solo, Pataccini; Frankie Lane, Pataccini.
23.	eUn bacio piccolissimo* (Ornati, Mescoli); Robertini, Me-scoli; Bobby Rydell, G. Intra.
24.	«20 km. al giorno» (Mogol Massara); Nicola Arigliano, Cal-vi; Peter Kraus, Cichellero,
Nepovedovalca bosta Mike Bon-giorno in Giuliana Lojodice,
Z VEČJIM OPTIMIZMOM V LETO 1964
Proces utrjevanja svetovnega miru
Elementi, ki so omogočili osnovo pozitivnejšega razvoja v mednarodnih odnosih ■ Uveljavitev načel miroljubnega sožitja ■ Nadaljnji cilji in možnosti
Popustitev napetosti v mednarodnih odnosih se je prvič začela jasneje kazati na prehodu med letoma 1962 in 1963. Vloženi so bili znatni napori za to, da °i se človeštvo končno otreslo strahu pred novo vojno, stra-hu,. ki je bil povsem upravičen, je ta pošastna nevarnost v času karibskega spora in njegove skrajno nevarne zaostritve bila malone na tem, da se ures-mei. Danes lahko z iskrenim zadovoljstvom ugotovimo, da so bila mednarodna prizadevanja za obvarovanje miru in uveljavitev boljših odnosov med narodi, da so bila stremljenja za dosego tako imenovanega načela miroljubne koeksistence na osnovi popolne enakopravnosti in odkritosrčnega spoštovanja v mednarodnih odnosih, da je bilo vse to kronano z znatnimi in dokaj zadovoljivimi uspehi.
Na vprašanje, kaj je omogočilo, da se je mednarodno ozračje potem ko je v času karibske krize že grozila katastrofa — ta-ko izboljšalo in so se obenem ustvarili tudi osnovni pogoji za nove ugodnejše perspektive mednarodnega razvoja, bo bržkone vsakdo odgovoril, da so to bili moskovski sporazum o delni prepovedi jedrsKih poizkusov, popustitev napetosti v Jugovzhodni A-z'ji itd. Drži, toda to so v resnici samo posledice in ne pogoji. Bistvo je v resnici treba iskati v dejavni prizadevnosti vseh naprednih sil sveta, kjer so se med drugimi posebno izkazale tako i-menovane nevezane države, na-oahe ga je treba iskati v realističnih stališčih SZ in drugih scc.alističnih dežel, v naporih umorjenega predsednika Kenne-dyja in še nekaterih zahodnih orzavnikov, ki so se trudili, da i v svojih deželah onemogočali nevarne akcije reakcionarnih voj-nohujskaških elementov in sil. n končno je to bistvo treba iska-i v skupnih miroljubnih strem-enuh veh "n-ndov sveta, ki S0 se. Preko OZN nenehno zavzemali in borili za utrditev svetovnega miru.
-Z1® Proces, naravno, ni tekel ne gladko in tudi ne povsod enako-v-JZ0'..ker so se mu nujno zoper-avija.i po eni strani sebični olomalni interesi, po drugi pa ePopravljivi poborniki hladne ojne ali neodgovorni pustolovci, i menijo, da predstavlja sila dino in izključno sredstvo sprememb v svetu. Prišlo je v resnici kristalizacije dveh, temu in takemu svetovnemu razvoju nas-Protnin žarišč. Lno se je ustva-_ y Pekingu, kjer instrument in pa načelo medna-dnega sožitja ocenjujejo za Protisocialistično politiko, drugo aksn0 žafjšče pa predstavljajo se reakcionarne desničarske sile Zn»an.otlnem svetu, predvsem v I p*« jn Zahodni Nemčiji.
ni?z€HV0 ie- da so ta stališča v n«?*	etu na'etela ha vse
, trejsi odpor po vsem svetu. ,,fr Xel->a predvsem za Zahod, tem ko se politika Pekinga bist-en° v ničemer ni spremenila.
.Nikakor bi ne nili objektivni, e trdili, da gre zasluga za to Postopno pomirjonje na svetu iz-ijucno nevezanim deželam, is. te-u Je vsekakor v veliki meri pri-v«?u®La	realistična politika
likih sil, ki nosijo največje sveta6 °^^ovornos*t za bodočnost
. Potemtakem lahko na prehodu z 1. 1963 v 1. 1934 mirno priča-, lemo, da se bo razvoi med--•rodnih odnosov še naprej raz-J®!, zakaj politika miroljubneže mednarodnega sodelovanje se j, • kot kaže, dokončno uveljavijo, tudi v odnosih med velikimi silami, kar dokazuje, da jo delavnost miroljubnih sil temeljila na povsem realnih ocenah.
No tako seštejemo vse do.,eže-e uspehe preteklega leta, a pri . m upoštevamo še nerešene
pro-
ui,e:m?f ustvarjeno ugodnejše zousje, kakor tudi zmanjšano ja?c vojnohujskaških elementov, J“Oko po , začrtumi poti usmeri-. o ne samo svoja upanja in že-marveč -- in to Je najvaž-eJse — tudi svojo dejavnost.
Največji uspeh lanskega leta ntovomno predstalja podpis mo-«vsKega sporazuma, ae veeji m eobhodno potreben cilj, ki ga ,', . treba doseči, pa predstavlja Plosna razorožitev. Ni lahko osegljiv, zaradi tega ga bo nuj-,o treba reševati postopno. Ta--? smerna upati, da bo v teko-cem letu nekaj storjenega v zve-z vprašanjem preprečitve izne-nadnega napada na osnovi sporazuma o nenapadanju med var-i ® vs.vim paktom in JAiU, ua oodo nadalje ustvarjena nekatera brezatomska področja, kakor “•di, da se bo sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov razši-•1 na podzemeljske eksplozije.
. S temi vprašanji je povezano neko drugo, ki je za obvaro-Yanje miru in njegovo utrditev •zredne važnosti. Gre za vprašanje ekonomske enakopravnosti, ki n° glavni predmet razpravljanja na skorajšnji svetovni konferenci o trgovini in razvoju.
Potem je tu še proces dekolonizacije. Danes je zeio majhno ‘•tevilo narodov, ki še niso dosegli svdje neodvisnosti. Upati le. da se bo ta proces zaključil v tekočem letu. Na žalost pa se P°lavlja obenem neka druga nevarnost, ki bi — če ne bo pravočasno odstranjena — utegnila Predstavljati resno zapreko za nosego svetovnega miru. Gre za Pojav tako imenovanega neokolonializma. Nedvomno bo tudi ta “mika zatiranja in izkoriščanja arugih narodov doživela poraz, res pa je, da bi vtem lahko znat-bo zavrla proces razvoja že osvobojenih dežel
Afriška konferenca v Adis A-bebi je po drugi plati postavila •emelje afriške enotnosti in bo vsekakor v veliki meri prispe-'rala k naporom dežel tega kontinenta, da se s skupnimi močmi Postavijo po robu neokoloniali-stičnim tendencam.
fn končno bodo — na osnovi nadaljnje krepitve OZN — tudi
vse bodoče vojnohujskaške tendence v mednarodnem dogajanju pravočasno razkrinkane ter odstranjene. To je očitno pokazalo zadnje zasedanje generalne skupščine, kjer so vse dežeie podrple politiko miroljubnih pogajanj. Pa tudi ob priliki zločinskega umora predsednika Ken-neayja se je pokazalo, kako so vsi narodi sveta zainteresirani pri nadaljnjem pozitivnem razvoju mednarodnih odnosov. Atentat na Kennedyja je bil ocenjen kot atentat na politiko pogajanj in sporazumevanja, ki se je zanjo on potegoval in boril. Zaradi tega je ves svet tudi toplo pozdravil izjavko novega predsednika Johnsona, ko je zagotovil, da bo politiko svojega predhodnika nadaljeval.
B. g.
PO D VAJSET1H LETIH OD POTI V JAJCE
Slikar B. Jakac o potovanju na drugo zasedanje AVNOJ
Podpisi vseh delegatov - Pogreb Lote Ribarja in njegovega brata, na katerem je spregovoril sam njun oče - Vrnitev v Slovenijo in uresničene zle slutnje
Papež Pavel VI. gre danes na božjo pot v Sveto deželo. Pot ga bo vodila tudi po teh stopnicah, koder da je Kristus šel, kakor zatrjuje
Sveto pismo
V.
Naša slovenska delegacija je imela prostor spredaj levo od pročelja tovariša Tita. Predsednik OF, Josip Vidmar-Saša, levo poleg Tita, nato Kocbek in Rus. Moj prostor je bil v drugi vrsti, prav blizu Tita, tako da sem ga dobro videl in opazoval.
Pred slavnostno okrašenim odrom je bil na visokem ozkem podstavku še sveži Avgustinči-čev kip Tita. Ta Titov portret je na žalost med ofenzivo propadel.
Navdušeno je bilo razpoloženje, ko je Tito v svojem dolgem oficirskem plašču vstopil v dvorano, miren, resen in bled. Z njim predsednik AVNOJ Ivo
Ribar, ki je junaško zatajeval strašno bolečino, saj je včeraj izvedel za smrt obeh dragih sinov, Lole in Juriče.
Na odru je partizanski zbor zapel Hej Slovani. Stoje smo prepevali in vsa dvorana je grmela od stare budnice. Nato je predsednik Ribar otvoril zasedanje.
Poskušal sem skicirati vse govornike — bila jih je dolga vrsta — vendar mi spričo utrujenosti, vročice in neustreznega materiala na žalost ni šlo prav od rok.
Kot je bil ves potek zasedanja pomemben, saj so se postavljali temelji nove Jugoslavije, vendar je bil eden izmed najmočnejših trenutkov, ko so na pred-
■ lllllllllMIIlIlflllMIIIIIIIIIIIItltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllliiMillllllllllllllilllliilllliiiiiiiliiiiiiitliiiiililillfMIfllllltllllllllllllllllHIMIimillllllllllltlllllllllllllllllluilinilllllllltllllllllllMIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllimf ■■11111111111111111111111111
TUDI V SOVJETSKI ZVEZI NASTAJA USTANOVA VRSTE GALLUP
Zgodba mladeniča iz Omska, bi bi dal domovino za stanovanje
«Razgovori» v listu «Sovjetskaja Rosija» - Zdrava reakcija bralcev - Povprečen sovjetski človek veliko ceni poštenje, bolj kot bogastvo
MOSKVA, januarja. — Zgodba N. Sivohina, prebivalca sibirskega mesta Omska iz Roščinske ulice, bi ne zaslužila toliko pozornosti, če bi se v zvezi z njo ne bil razvil «razgovor», v katerem so sovjetski ljudje razpravljali v listu «Sovjetskaja Rosija«!
Razlog teh «raz.govorov» je bil nevsakdanji. Preden je Sivohin prišel v Omsk, je nekaj časa preživel v zaporu zaradi svojih «podvigov» v preteklosti. Ko se je zaposlil v nekem velikem podjetiju v Omsku, je dobro služil in ljudje so začeli misliti: (■Mladenič se je znašel in kar je bilo. je bilo«.
Sivohin pa je od tovarne' zahteval stanovanje. Pojasnili so mu, da bo kot neporočen in brez družine moral še nekaj časa potrpeti in živeti v tovarniškem domu za samce, kajti v podjetju je še ljudi z družinami, katerim še niso mogli priskrbeti primernega stanovanja.
Ta odgovor pa Sivohinu ni bil pogodu in napisal je prošnjo, naj mu izdajo dovoljenje, da zapusti Sovjetsko zvezo. Težko je v. nekaj vrsticah opisati revolt, ki ga je ta gesta Sivohina povzročila.
Ža sociologe je prav gotovo
najbolj zanimivo, kako so reagirali sovjetski državljani, ko so prečitali članek o zadevi Sivohina. Večina ni rabila veliko besed. Očitno je smatrala, da jih toliko niti ne zasluži. Mnogi so zanj našli tudi poseben izraz ali naziv: «Clovek, ki zamenja domovino za stanovanje«. Nekateri so mu zapisali:	«Kako
drobceno in podlo dušo mora imeti nekdo, da bi mešetaril z najsvetejšim in najdražjim — z domovino!« Ostali so smatrali za svojo dolžnost, da mu pojasnijo: «Niti jaz, sovjetski delavec, niti moji tovariši nikakor ne moremo razumeti tebe-člove-ka, ki zahtevaš dobrine, ki jih enostavno še nisi’ niti zaslužil«.
In če bi Sivohinu bila potrebna pomoč, da dobi ustrezne dokumente, mu je priporočilo prišlo od tam, od koder bi jo bil mogel najmanj pričakovati — od sovjetske javnosti. V 29 odst. vseh pisem, ki so obravnavale njegov primer, je bil zaključek isti: «Naj gre, samo ga je treba opozoriti, da ga ne bomo več sprejeli nazaj...«
V. Novički iz Leningrada piše: ((Sivohinu je treba vzeti sovjetsko državljanstvo brez pravic, da bi ga ponovno pridobil (ko ga tako nizko ceni!) in naj gre.
iiiiimimiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
S. WOLF V BARU «FULVI0»
V preteklem letu smo večkrat omenjali med mladimi slikarji tudi Sigfrida Wolfa. Pojavljal se je kot dober a skromen samouk na raznih skupnih razstavah. Pozneje smo ga srečavali kot soraz-stavljavca, a sedaj je končno dospel do svoje lastne prve osebne razstave, ki jo ima v baru «Fulvio., tam na začetku Ulice Gin-nastica.
Tu se nam nudi točnejši pregled njegove slikarske dejavnosti, ki kaže precej izvirnosti, in je zajeta v 11 oljih, 4 gvaših in 3 mono-tipijah. Tisti, ki je sledil Wolfovemu tipajočemu nastopanju v preteklih letih, ugotavlja danes, da je Wolf popolnoma opustil slikanje fantastičnih hiš in stavb vseh mogočih oblik. Opustil pa je tudi temno žareče barve, ki so se večkrat kričavo prepirale. Vrgel se je ves v ' posebne vrste tolmačenje pokrajine s pomočjo rahlih barvnih prelivov ki se Sirijo preko vse slike kot jutranje megle in deževne zavese. Tudi čopiči ne igrajo več v njih glavne vloge, ker Wolf pušča, da se tekoče nanešene barve razlivajo v vzporednih sragah navzdol po platnu in se združujejo v dele oblik kot niti preprog, katerim so tudi take slike res večkrat podobne.
Pet tu pokazanih olj je bilo izvršenih na raznih ex tempore tekmah. S tiste v Portogruaru je slika, ki ima največ pokrajinskih prvin. Sledi ji slika s kontovelske tekme, ki je bila pohvalno omenjena, dočim mu je slika s tekme v Fiumicella prinesla srebrno kolajno. Svojo srečo, kot vidimo, je Wolf poskušal tudi na slikarskih tekmah v Tržiču, Marianu in na Opčinah. Vse te slike so zelo spontano in neposredno občuteno naslikane, kar najbolje odgovarja vvolfovemu znučaju Nasprotno pa se ostala olja odlikujejo po večji barvni enovitosti in mirnejšem videzu.
Novost na tej razstavi pa so za nas Wol}ove monotipije, v katerih iznajdljivo posnema sragasto zasnovo olj. Posebno dobro mu je uspelo ponazoriti jesensko nastrojenje v dolini RiŽane, kjer topla barva blata podčrtuje svežino zelenja med belim gruščem. V gvaših, katerih tematika je vajontska katastrofa, pa, mislimo, Wolf ni razvil one pristno doživljene preprostosti dojemanja elementarnih pojavov, kar mu pa v njegovih letih nikakor ne moremo zameriti
MILKO BAMBIČ
kamor se mu zljubi. Izdajstva niti v tujini ne cenijo visoko. V to se bo kaj kmalu prepričal.«
Da bi se pa spomnili tudi na staro zgodbo o pšenici in ljuljki, bomo dodali, da se je našel tudi nekdo, ki je v svojem pismu v tej zvezi pokazal svoje razumevanje do Sivohina. Pisec se ni spuščal v bistvo problema, pač pa se v svojem pismu pritožuje, da v Sovjetski zvezi «ni dovolj svobode in demokracije«, kajti «ne negujejo se dovolj rock n’roll. twist in drugi moderni plesi«.
Sivohinov najdemo povsod po svetu »n vsa ta diskusija v listu ((Sovjetskaja Rosija« bi ne zaslužila resnejšega obravnavanja, če bi ne spregovorili še o nečem mnogo važnejšem, in sicer o tem, da sodobni sovjetski človek želi o vsem povedati svoje mnenje, Sovjetski človek se je namreč otresel raznih fe-tišizmov iz dobe kulta osebnosti in reagira povsem zdravo in normalno; »Državljan Sivohin, kar izvolite. En takšen manj, pri nas!«
V sovjetskem tisku se vedno pogosteje proučuje in obdeluje tema o tem, kaj mislijo, kaj želijo, kaj od življenja terjajo sovjetski ljudje, katere so največje vrednote v njihovih očeh. Povprečni državljan, sovjetski človek nasploh se je znašel pod udarcem sociologov, filozofov, družbenih delavcev. Treba je namreč nadoknaditi leta, ko se takšnim «malenkostim» ni posvečala posebna pozornost. Poleg tega pa so tak« v materialnem položaju, kot tudi v povprečnih človeških kvalitetah razlike med sovjetskim človekom izpred leta 1953 in po tem letu.
Časopisne ankete statistične a-nalize, sociološki poskusi akademije znanosti — vse to kaže, da se ustvarja in krepi poseben sovjetski Gallup. Prvi rezultati najnovejše ankete, ki so jo izvedli sociologi iz filozofskega inštituta akademije znanosti ZSSR, nam že povedo, kako se v teh raziskovanjih gre čedalje bolj v bistvo, v globino.
Na vprašanje: «Kaj bi vi želeli, da postanejo vaši otroci?«, je nad 50 odst, anketiranih odgovorilo v smislu:	((Predvsem
človek.« Pri onih, ki so navedli konkretne poklice, se — po Številu glasov — najbolj cenijo: inženirji (20 odst.), znanstveniki in umetniki (7 odst.), kvalificirani delavci (4 odst.) in kozmonavti (3 odst.).
Izvršen je bil tudi svojevrsten plebiscit o glavnem življenjskem cilju. Kot pri vsakem referendumu, se je glasovalo z «za» in s «proti». ((Bogastvo# je dobilo komaj 0,9 odst. «za» in 17,9 odst. «proti». ((Zanimivo delo« je dobilo 22,3 odst. «za» in
.....................................................
kljub počasnemu napredovanju. Debro vzdušje v družinskem
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Niso priporodljivi drzni podvigi, varneje je hoditi po solidnih poteh. V čustvenem pogledu upoštevajte pretekle izkušnje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Za dejanja, ki ne trpe negotovosti, si raje preskrbite primerna zagotovila. Upoštevajte predvsem človeške vrednote.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nastopil je primeren trenutek za vse, ki zavzemajo odgovorna mesta. Dan je ugoden za one, ki streme za duhovno uravnovešenostjo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ce vam prirpanjkuje navdušenja, se pač ne spuščajte v nove podvige. Nastopile bodo nekatere manjše nevšečnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Od ne-I kega spora boste imeli dokajšnje
ugodnosti, če boste v pravem času uporabili ustrezne argumente. O-gibajte se dvoumnih razgovorov.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dji bi se uspešno ognili vsakemu tveganju. pripravite svoj načrt zelo skrbno. Ne vznemirjajte družinskih članov z nepredvidenimi spremembami.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ce hočete premagati nekatere poslovne težave, ohranite svojo hladnokrvnost. Prehodna zaskrblje-i est glede nekega čustvenega razmerja.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Denagli boste postavljeni cilj,
krogu.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Po nekaj zapovrstnih spopadih boste premagali svoje nasprotnike. Otiesite se občutljivosti in ljubosumnosti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Trenutke poslovnega zastoja upo-labite za okrepitev starih zvez. S potrpežljivostjo se boste čedalje bolj uveljavili.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-porabite iznenadno priložnost za to, da uveljavite svojo avtoriteto. Previdnost je najboljše orožje pro-t provokacijam.
RIBI (cd 20.2, do 20.3.) Ne dovolite, da bi vas vznemiril navidezen uspeh nekega nasprotnika. Ostaja nevarnost, da boste podvomili v iskrenost ljubljene osebe.
Hruščov na modni razstavi v Moskvi
0,7 odst. «proti». Pri (imirnem in tihem življenju« se že čuti neodločnost: 2,2 odst. «za» in 8,5 odst. sproti«.
((Družinsko in osebno srečo« je izbralo 17,6 odst. anketirancev, proti njej pa se jih je izreklo 1,8 odst. Rezultat ankete pri vprašanju ((čiste vesti«: 10,6 «za», 0 9 sproti«. ((Nepopustljivost nasproti napakam«; 511 »za« in 0,2 «proti». ((Prijaznost in spoštovanje človeka«: 8,6 »za« in 1,4 «proti». Končno pri vprašanju o ((življenju polnem dogodkov in avantur«:	1,6 «za»
in 4,9 »proti«.
Zanimivi so rezultati ankete sovjetskih sociologov tudi na vprašanje «kaj bi storili, če bi razpolagali z veliko denarja za prosto uporabo?« 9,7 odst. anketirancev se je izrazilo, da bi odšlo na potovanje; 10,5 odst. anketirancev se je izrazilo, da bi si kupili avtomobil; nekaj več se jih je opredelilo za modo, torej za lepo obleko in o-butev: teh je 10,75 odst. anketirancev. Se bolj zanimivi so naslednji bdgovori. Kar 12.25 odst. anketirancev se je opredelilo za nakup glasbenih inštrumentov in knjig. Nekateri si želijo «bogato biblioteko«. Naj-
več — 24,5 odst. — se jih je opredelilo za bogatejše pohištvo. Znano je, da sovjetski človek ljubi dom.
Sovjetski sociologi, ki so izvedli to anketo, so prišli do sklepa, da povprečni sovjetski človek ne sanja o bogastvu, da pa hkrati ni asket. Hkrati so u-gotovili, da so čista vest, spoštovanje in cenjenje človeka dobili prav toliko glasov, kot ((rekorderska želja« — težnja po ((zanimivem poklicu«.
Nad polovico anketiranih ljudi zahteva od prijatelja čast m pravičnost, nad 40 odst. jih terja prijaznost in prisrčnost naspio-ti onim, ki ga obdajajo. Ko je neki metalurg, star 23 let, pojasnil, kako, si želi, da naj bi bilo življenje urejeno, je rekel: «Sem za to, da bi se ljudje drug drugemu bolj obračali z nasmehom na ustih in proti neiskrenosti, ki je je, žal, še vedno.«
Med temi splošnimi podatki, ki služijo za sociološke študije, ter med reakcijo bralcev na ((zadevo Sivohin« obstaja določena podobnost: težnja za boljšim in bolj častnim odnosom in odpor vsemu, kar je temu nasprotno.
P. V.
log slovenske delegacije, ki ga je AVNOJ predal tov. Josip Vidmar, proglasili komandanta NOV in POJ, tov. Tita, za maršala Jugoslavije. Tedaj je pisana množica navdušenih delegatov vzvalovala v nepopisnem navdušenju.
Gledal sem Tita, njegov obraz je bil nepremičen kot kip; vase zazrt je gledal v daljavo, ki se je še grozljivo odpirala pred njim in nami. Tak je bil tudi, ko je stopil na govorilnico, da se zahvali za to visoko priznanje.
Nisem mogel skicirati, prevzelo me je strmenje. Vesel sem bil tega doživetja in srečen, da sem se tako nepričakovano znašel pred to živo zgodovinsko podobo.
Po navdušenem zgodovinskem nočnem zasedanju med 29. in 30. novembrom sem s Krištofom in Petrom šel v Titov bunker. Za vrati sem srečal v somraku novega maršala, vase zamišljenega, odsotnega. V bunkerju smo skupaj prespali na dolgih klopeh ob mizah,
30. novembra sem si zapisal v dnevnik:	((Popoldan je že, za
odhodnjo smo imeli poslovilno kosilo v veliki baraki oficirske šole vsi delegati. Pod svojo sliko in našimi ter zavezniškimi zastavami je na koncu dolge o-srednje mize sedel novi maršal ves razigran, mladosten, topel in domač. Ob desni Ribar, na levi Vidmar, dalje naš narodni komite in vlada, ki smo jo izvolili nocoj. Bilo je izvrstno kosilo:	juha, svinjska pečenka,
pražen krompir, sladko zelje pa še torta na koncu, vse odlično zabeljeno, zraven pa še celo pivo in jabolka. Za ta čas in za partizane pač nenavadne dobrote.«
V	jedrnatih besedah je zbrane pozdravil naš novi maršal. Predsednik Ribar pa je v vznesenih besedah odgovoril v imenu nas vseh. Navdušenje je bilo nepopisno in toplo.
V	odmoru sem stopil od naše sosedne mize, kjer smo sedeli Slovenci, k Titu in mu'predlagal, da bi bilo dobro, če bi dobil podpise vseh delegatov, kar je takoj z veseljem sprejel. Ko je ob koncu pozabil in so delegati že začeli odhajati, sem stopil do njega in ga ponovno spomnil, potem je naglo poklical vse delegate, da se vi-nejo- na svoja mesta v dvorano in počakajo na podpisovanje. Medtem ko je tovariš Moša Pijade iskal primerne papirje za podpise, sem izrabil priložnost in s pomočjo tov, Gašerja Fajfarja dobil v svojo še neuporabljeno drobno skicir-ko dragocene podpise vseh delegatov s Titom na če’u.
Dan po zasedanju (1. XII 1943) sem nekaj časa nadaljeval prejšnji dan pričeto sliko tov. Tita.
Uro pred pogrebom Lole Ribarja je bil z nami v bunkeriu ali tunelu kot smo dejali, tudi predsednik Ribar in je zamišljeno ždel predvse. Pa mi je nenadoma rekel: «Druže Jakec, daj črtaj me.» Presenečen sem bil nad to nenavadno željo v tem težkem trenutku. Razumel sem ga in molče sva si zrla v oči. Njegov razoran obraz pa je bil še bolj razjeden od zadržanih bolečin Tiho sva delala do odhoda.
Ko je legel mrak, smo vsj šli na pogreb 1 ole Ribarja. Snežilo je. Povsod je bilo ogromno blata, spolzko, posebno na poševnem pokopališču Temna množica ljudi se je pomikala Mesto je bilo le slabo razsvetljeno. Bi-
Radio Trst A
7,00:	Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Ameriški odmevi; 12.15: Po obljubljeni deželi; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: «Golden Gate«; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Sebičnež», drama; 17.20: Vatikanski koncil; 17.30:	Glasbeni kalejdoskop;
18.00: «Ribič Martin«, ljudska legenda; 18.15:	Umetnost; 18.30:
Jazz; 19.00: Pianist Feyer; 19.15: Družinski obzornik; 19.30; Pevci, kitare in ritmi; 20.00; Športna tribuna; 20.45:	Slovenski oktet;
21.30: Vabilo na ples; 22.30: Simf. glasba; 22.55: Orkester Billy May.
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran: 13.15: Operetni program; 14.35- V diskoteki; 14.30: Violinist Pacchiori in pianist Gher-bitz; 14.45: Dantejev «Raj».
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Ritmi; 14.00: Popevke; 14.30: Kulturni zapiski; 14.40: Dalmatinske; 15.30: Zabavna glasba; 16.15: Pevci; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Klasiki; 17.00; Izbrali ste; 17.40:	Jazz;
18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Pre-sley; 19.30: Prenos RL; 22.15: Lahka glasba; 23.00: Preno« RL.
SOBOTA, 4. JANUARJA 1964 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital morjih; 8.30; Glasbeni sejem; 8.50: Iz albuma; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Splavitev cisterne «C. Garneli#; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovne umetnosti; 15.30: Ital. pesmi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 17.25: Loterija; 18.45: Dunajska lahka glasba; 20.25: M. Gundermann: «11 taccuino degii impegni«; 21.20; Ital. melodije.
II. program
7.35: Jutranja glasba; 8.35: A. Fierro; 9.00:	Ital. pentagram;
9.15: Ritem in fantazija; 9.35: fino leto v 60 minutah; 10.35: Nove pesmi; 12.05: Orkestri; 14.05: Pevci; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.15:Najnovejše plošče; 15.35: Koncert; 16.00: Rapsodija; 16.50 in 17.40: Plesna glasba; 17.35: Loterija; 18.35: Vaši izbranci; 20.35-Operni program; 21.35:	Pisan
Program
///. program
18.30: Gospodarstvo; 18.40: Prejeli smo; 19.00: Rutini in Sam-martini; 19.30: Koncert; 20.30: Revija; 20.40: Haydn; 21.20: Pesnik B. Bertolucci; 21.30: Koncert.
Slovenija
6.10: Napotki za turiste; 6.40: Pragled športnih prireditev; 8.06: Vedre melodije; 8.55: Radijeke šola; 9.26: Mladi pevci; 9.45: Har-
monika solo; 10.15: Z narodnozabavnimi ansambli; 10.35:	Po
špansko; 11.00: Pozor, nimaš pred nosti; 12.05:	Zabavna glasba
12.25: Lepe melodije; 13.30: Glas beni sejem; 14.35; Naši poslušal ci čestitajo; 15.15: Zabavna glas ba; 15.40:	Zbor Tine Rožanc
16.00: Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35: Pesmi na rodov Jug.; 18.00:	Aktualnosti
18.10: Sopranistka A. Loveberg 18.45:	Novo	v znanosti; 19.05
Glasbene razglednice; 20.00: Novo v studiu 14; 20.20; A. K. Milne Gospod Pim gre mimo; 21.10. Ples; 22.10: Oddaja za izseljence.
Ital. televizija
7.45: Odnod Pavla VI. v Sveto deželo; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: TV igra ((Podjetno dekle«; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 19.50: Jazz; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: «11 Giocondo«; 2215: Pavel VI, v Sveti deželi; 23.15: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Dnevnik; 21.15:	Pisma
stricu Georgeu; 22.10: «XX. stoletje«; 23 10: Šport.
Jug. televizija
18.00: Poročila; 18.05. Kovačič: »Vsak nekaj za domovino«; 19.00: TV obzornik; 19.20: »Pozabljen svet« — film; 19.50: Kaj bo prihodnji teden na sporedu: 20.00: TV dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20,45: »Improvizacije« — zabavna oddaja; 21.20: Revija Gene Kellyja — film; 22.20: Serijski film; 22.50: Poročila.
la je že skoro popolna tema, ko je spregovoril Moša Pijade, stoječ na nekem zidu prav blizu mene. Čudno so zvenele besede čez temno pokopališče in črno množico ljudi.
Nato se je mrki sprevod * pokopališča počasi pomikal nav-kreber v mesto proti kuli. Tam je tov. Kocbek spregovoril resne besede v slovo, Nato pa se je oglasil nad krsto sam oče. Grozljivo je bilo čuti očetove besede mrtvima sinovoma. Kaj takega se ne doživi. Z mahanjem rok je premagoval silno bolečino in govoril, da nam je zastajal dih. Silna moč in samozatajevanje. In s kakšnim bolečim ponosom je iztisnil iz sebe: «Vidva nista mrtva, živa sta v meni. Od danes bom živel trojno življenje. Obljubljam vama, da bom izpolnil vse tisto, kar sta vidva hotela izpolniti.«
V	rdečo zastavo zavito krsto so naložili na kamion. Po strastnem govoru mladinca in potem, ko so odpeli partizansko žalostin-ko ter Internacionalo, je kamion s krsto odpeljal mimo ku-le in luč je izginila v temo.
Ogrožali so nas nova nemška ofenziva pa prihajajoča zima in sneg, ki bi bil za nas oddaljene na povratku usoden. 1, decembra ob 10. zvečer sem moral, čeprav nerad, predčasno zaključiti portretno risbo Maršala. Podpisal jo je. Koliko je še o-stalo neizraženega!
Na povratku smo hiteli, da nas ne bi zalotil sneg. Imeli smo več kot srečo, da smo brez bojev napredovali. Povsod so nas sprejemali kar se da veselo in svečano. Imeli smo mitinge kjer so deiegati poročali ljudstvu o važnih avnojskih odločbah Vendar je bila pot zelo težavna in še danes me v sanjah straši spomin na neskončno ilovno blato, ki je bilo povsod, kamor si slo-pil. Podplati na čevljih so se mi odtrgali, da se j.h moral zvezati z žico
Ko smo prišli čez Uno v Ba-nijo in vsi preutrujeni v Besa-nac, nas je čaaalo prijetno ,z-nenadenje, pravo svečano kosilo. Presenetila pa nas je četna pionirjev — otrok ubitih staršev — iz dečjega doma, ki so ga organizirale partizanke. V strumno četico postrojem, s titovkami na glavicah, so žarečih oči zapeli več partizanskih pesmi. V eni izmed teh dolgih epsmh pesmi so peli tudi o junaKu Camei. Da vidite oči teh pionirjev, ko je stopil prednje sam Camca, ki je bil z nami kot avnojsai deie-gat! Nagovoril jih je, za njim pa še drugi delegat, ijudstci pesnik Gazi, čigar pesmi so tudi peli. Navdušenje je buo nepopisno, marsikatera soiza se je utrnila. Ni majhna stvar, živtti v ljudski epski pesmi.
V	Fermi smo bili obkoljeni od Nemcev. Posloviti smo se morali od hrvaških tovarišev in oditi vsak v svojo smer. brečno smo se prebijali iz obroča in šli 12 km mimo razsvetljenega Zagreba, kjer so gospodovali Krvavi ustasi in Nemci, pri Sv. Jani je začelo snežiti, toda bili smo že na pragu doma.
16. decembra 1943 sem si zapisal v dnevnik; «v Suhorju smo V mali gostilni, kjer je nabito pomo. pri petr> ,ejki končujem risbo pesnika revolucije Mateja Bora. Govoriva o zadnji poti prijatelja od mladosti sem pesniKa Mirana Jarca m njeg-.vi strašni smrti v roški ofenz vi lansko leto, Nato je Bor na izzivanje generala Jake in drug:h predeloval zadnje verze svoje že znamenite pesmi «Hej brigade« Ranjenec, ki je pravkar prišel iz borb pri Novem mestu, pripoveduje o položaju. Dal sem mu cigaret. Prek Gorjancev >e slišijo easplozije granat m min. Ni mi zastonj danes v zgodnnh jutranjih urah bilo čudno no-restno pri srcu. Čutim, da padajo te granate na mojo mladost, na moje mladostno delo v mojem rojstnem kraju. Kot da to uro zamira za vedno moja mladost«. Toliko iz dnevnika.
Čudno, bolestna slutnja ni bila brez podlage, čeprav ni bila v zvezi z Ljubljano, ampak z Novim mestom,
15.	decembra 1943 je izšel «službeni list« kvizlmške uprave v Ljubljani, ves posvečen »zaplembi premoženja upornika Božidarja Jakca in njegovih družinskih članov«, s podpisom generala Rupnika, Takoj nato so kvizlinški hlapci pregnali mojega mladoletnega nečaka in sorodnico iz mojega stanovanja, ki je bil nabito poln kot muzej nenadomestljivih vrednot. Za vse to sem zvedel poi ure pred svojim referatom na kulturniškem kongresu v Semiču 3. januarja 1944, kjer je bila tudi moja prva partizanska razstava. Tako se je tudi slutnja iz Kočevja, žal, uresničila in čutil sem, kako je res umirala moja mla-dost.
16,	decembra 1943, ko smo prišli na Suhor, smo bili naposled na slovenskem osvobojenem o-zemlju, in s tem se je srečno končala 40-dnevna težka m nenavadna, a veličastna pot,' ki ji v zgodovini ni primere nikjer.
(Konec)
Vreme včeraj: naj višja temperatura 7. najnižja 3,8, ob 19. uri 3,8, zračni tlak 1037,6 rahlo raste, veter 20 km vzh.-sev.-vzh, burja, vlage 53 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,9
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 4. januarja
Angela
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33. Dolžina dneva 8.47, Luna vzide ob 22.24 in zatone ob 11.12
Jutri, NEDELJA, 5. januarja
Simeon
REKORDEN OSERNI PROMET MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
Nad 10 milijonov oseb je lani prešlo mejo na tržaških prehodih
S potnimi listi je v I. 1963 prešlo tržaške obmejne bloke 3.638.600 oseb, s pro-pustnicami pa 6.776.000 oseb - Vedno bolj aktualno vprašanje razširitve obmejnih pasov v okviru videmskega sporazuma in vprašanje nadaljnjih olajšav
darskega združenja, ki je že pred časom poslalo odgovornim organom pismeno vlogo s priporočilom, da se veljavnost videmskega sporazuma raztegne po eni plati do Reke, Ljubljane in Bleda, po drugi pa vse do Benetk.
Pri tem splošnem pregledu stanja prehodov v preteklem letu so zlasti zanimivi podrobnejši podatki o številu prehodov različnih državljanov. Kot vedno so bili tudi lani po številu prehodov tujih državljanov na prvem mestu Jugoslovani s 478.334 prehodov (1962. leta 377.442). Nato slede: Nemci 454.755 (1962. leta 260.199), Avstrijci 303.114	(105.058), Fran-
cozi 191.585 (130.980), Švicarji 110 tisoč 259 ( 72.961), Angleži 171.273 (116.856), Švedi 88.969 ( 54.901), A-merikanci 77.482	(49.402), Danci
62.384 (30.559). Grki 59.108 ( 42 tisoč 155), Belgijci 57.845 ( 30.809). Z manj kot petdeset tisoč prehodov pa so zastopani naslednji državljani: Finci 8.549 ( 4.464), Irci 11.032 (5.316), Luksemburžani 5.192 (3.036), Norvežani 39.684 (21.039), Spanci 1.712 (2.109), Turki 39.5C6 (27.512), državljani ostalih evropskih držav 14.696 (8.897), ZAR 508 (297), Južnoafrikanci 3.437. (1.484), Kanadčani 23.932 (11.476). Argentinci 7.505 (10.529), Brazilci 2.730 (3.144), Venezuelci 2.905	(2.231),
Indijci 786 (535). Pakistanci 418 (677), Avstralci 22.106 (9.895), Novozelandci 7.574 (3.935), državljani ostalih izvenevropskih držav 26 tisoč 161 (14.686).
Decembra so po uradnih podatkih zabeležili 108.736 prehodov s potnimi listi in od tega 50.806 prehodov italijanskih in 57.930 prehodov tujih državljanov, med katerimi so daleč na prvem mestu Jugoslovani z 39.300 prehodov.
S propustnicami pa so decembra zabeležili skupno 500.974 prehodov in od tega 245.556 prehodov prebivalcev italijanskega in 255.418 prehodov prebivalcev jugoslovanskega področja.
Promet skozi obmejne prehode tržaškega področja je v lanskem letu dosegel rekordno raven, saj so s potnimi listi zabeležili 3 milijone 638.600 prehodov (medtem ko so jih 1662. leta 2.137.870) in s propustnicami -.776.000 prehodov (1962. leta 5.876.000). Ti podatki ne govore samo o zelo važnem povečanju prehodov, temveč odražajo v bistvu stvaren napredek, ki nima samo turistično-go-spodarskega pomena, temveč je širšega značaja in je tudi temelj nadaljnjega vsestranskega razvoja.
Zelo občutno se je povečal promet s potnimi listi in to tako na račun tujih turistov (1SS3. leta 2.322.789 prehodov, 1962. leta 1 milijon 431.723 prehodov) kot tudi na račun prehodov italijanskih državljanov (1953. leta 1.315.811 prehodov, 1962. leta 706.137 prehodov). To občutno povečanje števila prehodov meje domačih in tujih turistov je v skladu s sploš. nim naglim razvojem zlasti ljudskega turizma, vendar pa ta razvoj v znatni meri prekaša splošni razvoj, ki je bil lani zabeležen v Italiji in na splošno na svetu.
Povečanje obmejnih prehodov v enem letu za milijon in pol prehodov ali za 42 odst. je res rekordno.
To povečanje govori o nadaljnjem procesu pomirjenja in o vedno večji vlogi, ki jo Trst lahko igra kot prometno središče za zelo obsežna področja. Za vse to pa je seveda prvi pogoj mirno vzdušje na meji in s tehnične plati nadaljnje olajšave pri prehodih meie ter ureditev še nekaterih carinskih ter drugih birokratskih zaprek.
O podobnih podatkih prihajajo vesti tudi z drugih obmejnih prehodov med Italijo in Jugoslavijo in torej stvarnost že sama ustvarja dejanski položaj, ko postaja področje Furlanije-Julijske krajine in sosedno jugoslovansko področje turistično enotno ozemlje,-ki se med seboj spopolnjuje in prav s temi svojimi značilnostmi predstavlja pomemben privlačen faktor. Zato je tudi logična želja, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med prizadetimi turističnimi ustanovami s širšega obmejnega področja naše dežele in področja republike Slovenije in Hrvaške. Take predloge je že večkrat sprožilo Slovensko gospodarsko združenje, vendar je z njimi samo delno prodrlo, ker je naletelo na nasprotovanja nekaterih tržaških odgovornih krogov.
Številke pa kakršne koli pomisleke ovračajo, saj je lani prešlo iz Jugoslavije v Trst odnosno od-potovalo iz Trsta v Jugoslavijo kar tri milijone 633 tisoč oseh, kar vsekakor predstavlja glavni delež pri tržaški turistični dejavnosti in istočasno ustvarja tudi pogoje ter krepi ostale tržaške gospodarske dejavnosti.
Napredek, zabeležen pri osebnem prometu z dokumenti, izdanimi na osnovi videmskega sporazuma, je skromnejši, vendar še vedno zelo pomemben, saj je na-rastei za skoro milijon prehodov ali za 14 odstotkov. Pri tem pa je treba upoštevati, da je področ je veljavnosti videmskega sporazuma omejeno in da je bilo že v preteklih letih število prehodov zelo visoko, saj so skoro vsi prebivalci na tej in oni strani meje že imeli propustnice.
Pomembno je tudi dejstvo, da tudi lani ni prišlo v zvezi z izvajanjem videmskega sporazuma do nobenih incidentov, da se promet odvija povsem mirno in v redu brez resnejših težav. Vse to potrjuje veljavnost trditve o najbolj odprti meji in tudi veljavnost ugotovitve, da pomeni videmski sporazum resen korak za pomir-jenje na tem področju Evrope.
Prav zato bi bil tudi čas, da se naredi korak naprej in da se uvedejo postopno nove olajšave: podaljša čas bivanja na sosednem področju, poveča število potovanj !n predvsem, da se razširi področje veljavnosti videmskega sporazuma. Ponovno navajamo zanimive predloge Slovenskega gospo-
•iiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniimtiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiuMiiiiiiiiiiiii
RAZBITE ŠIPE NA VRATIH SLOVENSKE ŠOLE PRI SV. JAKOBU
Nov center za borbo proti srčnim boleznim
V okviru splošne bolnišnice bo začel delovati center za ckardio-revmatologijo«. To je včeraj izjavil primarij prof. Enrico Taglia-
ferro, predsednik tržaškega odse- I re 50, kj je uslužben pri podjetju ka Italijanske lige za borbo proti I Giacomelli jz Ul. Vasari 2. Comelli
boleznim srca in ožilja. Tagliafer-ro je med drugim dejal, da je dandanašnji eno izmed glavnih vprašanj jjloveške družbe vključitev kardiopatov v proizvodno življenje. Primarij je tudi najavil spored delovanja tržaške sekcije za leto 1964. Liga za borbo proti boleznim srca in ožilja je prispevala nad 1 milijon 300 tisoč lir za nakup znanstvenih naprav za splošno bolnišnico. Nadalje je u-stanovila študijske štipendije v znesku 350 tisoč lir.
Dar «Lion CIuba» centru novih tvorb
Sinoči je tržaški «Lion Club» podaril centru za borbo proti rakastim obolenjem zelo koristen instrument, ki bo služil za spo-polnitev njegovih naprav. Dar je sprejel ravnatelj centra prof. Lo-venati. Kratke ceremonije so se udeležili tudi člani vodstvenih odborov centra in «Lion Cluba», ki je že predlanskim daroval centru zelo sodoben mikroskop.
Otrok se je oparil z vročim zdrobom
Eno leto stara Cristiana Del Sal iz Ul. Conti 23 se je včeraj oparila z vročim zdrobom. V trenutku, ko mamica ni pazila nanjo, se je približala umivalniku v kuhinji zraven katerega je na majhni mizici bila skodela vročega zdroba. Cristiana je prijela za skodelo in jo prevrnila ter si polila vročo tekočino po obrazu in prstih leve roke. Z zasebnim avtomobilom jo je v kliniko za dojenčke v Ul. Gambini 8 prepeljal njen 24-letni oče Guido. Ma. lo Cristiano so pridržali na zdravljenju zaradi opeklin druge stopnje. Okrevala bo v desetih dneh.
Z električnim vozilom je podrl delavca
Na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtomobilom RK, se bo moral zdraviti 30 dni 63-letni delavec Virginio Comelli iz Ul. Flavia Strama-
je včeraj okrog 11. ure delal v čistilnici Esso Standard in je porival sode s katranom ter jih potem skladal. Nenadoma ga je od zadaj sunil z električnim vozilom za prevažanje tovorov neki njegov delovni tovariš. Zaradi sunka si je V. Comelli poškodoval peto desne noge in ima verjetni zlom skočnice.
Razbremenitev plačevalcev dopolnilnega davka
V	pričakovanju izvajanja zakona o oprostitvi dopolnilnega davka za dohodke pod 960.000 lir je finančni minister predpisal, naj dohodkov pod to vsoto, prijavljenih v letu 1963, ne vpišejo v letošnje davčne sezname. S tem ukrepom bo oproščenih dopolnilnega davka 230 tisoč davkoplačevalcev, to je okrog ena petina od skupnega števila prijav v lanskem letu. S tem se bo država odrekla okrog 5 milijardam lir davka, kar je enako eni dvajsetini predvidenih dohodkov od dopolnilnega davka.
V	pristojnih krogih ugotavljajo, da si bodo na ta način davčni in finančni uradi prihranili mnogo dela ter bodo lahko posvetili več dela in pažnje višjim dohodkom, pri katerih je bilo doslej več davčnih utaj.
Neroden padec priletne ženske
78-letna Maria Pegolo vd. Bol-zicco iz Ul. Timeus 12 je že predvčerajšnjim postala žrtev nerodnega padca. Okrog 10. ure je vstala s postelje, toda komaj je postavila noge na tla ji je spodrsnilo in pri padcu si je zlomila levo stegnenico. Pegolova se ni pobrigala, da bi prosila za zdravniško pomoč, toda ker ji bolečine niso dale spati, se je včeraj zjutraj odločila in poklicala rešilni avto RK. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiifiiiiiiiiiitimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiitfiii
Dnevna služba lekarn (1—5.)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; SanCAnna, Reška cesta 63; Davanzo, Ul. Bernini 4; Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
Nočna služba lekarn (1.—5.)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; SanCAnna, Reška cesta 63.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V AVDITORIJU V TRSTU DANES 4. januarja 1964 ob 20.30
SHAKESPEARE - JAVORŠEK
«lz take smo snovi kot sanje»
Nastopajo;
MIRA SARDOCEVA, JOŽKO LUKEŠ,
STANE STAREŠINIČ
JUTRI, 5. januarja 1964 ob 16.30 premiera JOSIP RIBIČIČ
«V KRALJESTVU PALCK0V»
mladinska igra v treh dejanjih
Scena: MILAN BUTINA	Glasba; IVAN GRBEC
Kostumi: ALENKA BARTLOVA	Plesi: OLGA GORJUPOVA
Režija:	JOŽKO LUKEŠ
Osebe: Kralj palčkov — Edvard Martinuzzi; Prvi svetovalec — Stane Starešinič; Drugi svetovalec — Alojz Milič; Norček — Silvij Kobal; Vratar — Stojan Colja; Prvi stražnik — Janko Furlan; Drugi stražnik — Vladimir Cunja; Anica — Bogomila Kravos; Aničina mati — Zlata Rodoškova; Prva vila — Miranda Ca-harija; Skopuh — Stane Raztresen; Zena z otrokom — Leli Na-krstova; Vedeževalka — ***; Mladenka — Mira Sardočeva; Dedek — Rado Nakrst; Miško — Peter Švagelj.
Kot palčki in kuharčki nastopajo: Edvard Frluga, Zorko Spetič, Marjan Spetič, Fulvij Cok, Boris Pertot, Vojko Medvešček, Samo Sancin, Dušan Udovič.
Kot vile nastopajo: Ina Piščanc, Maja Furlan, Zdenka Trampuž
Orkester vodi: OSKAR KJUDER
Za vse predstave se lahko rezervirajo vstopnice pri upravi SG, tel. 38-236 ob delavnikih od 9. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
KONEC NOVOLETNEGA ZATIŠJA V SINDIKATIH
Devetega januarja zopet stavka tekstilnih delavcev po vsej državi
Zaostritev položaja tudi v kovinarski industriji zaradi spletk ConfIndustrie
Komaj je minilo Novo leto, že se je sindikalno življenje močno razgibalo in na obzorju so že nove stavke. Prvi bodo letos stavkali v vsedržavnem obsegu tekstilni delavci, s katerimi se nočejo delodajalci pogajati za sklenitev nove delovne pogodbe na temelju njihovih zahtev. 9. januarja bo namreč okrog 450.000 tekstilcev cel dan stavkalo, pri čemer pride pri nas v poštev okrog 2.000 delavk in delavcev v Tržaški konopljarni in raznih drugih novih tovarnah v industrijskem pristanišču. Sindikati tekstilcev so napovedali tudi
niiiiiiiiirtiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAMUDA ZARADI NOVIH DIREKTIV IN LANSKE REVIZIJE SEZNAMOV
Šele v drugi polovici meseca seznami tržaških davkoplačevalcev
Po približnih računih pristojnega občinskega odbornika bo občinska uprava letos dobila od družinskega davka 930 milijonov lir
V nekaterih italijanskih mestih so že pred koncem lanskega leta objavili sezname davkoplačevalcev družinskega davka. Pretekla leta je tudi tržaška občinska u-prava pripravila te sezname proti koncu leta, tako da so bili objavljeni v zadnjih dneh decembra.
Letos pa tržaška občinska u-prava še ni pripravila seznamov davkoplačevalcev družinskega davka za leto 1963. Pristojni občinski funkcionarji menijo, da bodo ti seznami objavljeni šele v drugi polovici tega meseca, kar pomeni mesec dni pozneje kot običajno. Letošnjo zakasnitev pripisujejo predvsem novim direktivam, ki so prišle iz Rima glede družinskega davka, kakor tudi velikemu delu, ki ga je zahtevala lanskoletna revizija seznamov davkoplačevalcev. Sicer pa ta zamuda ne bo v ničemer vplivala na normalen potek pobiranja tega davka, kakor tudi ni v škodo davkoplačevalcev in občinske u-
Na Silvestrovo so neznani podleži razbili iipe na vratih vhoda v slovensko šolo v Ul. Frausin pri Sv. Jakobu. Vse kaže, da so v vrata vrgli prazne steklenice, ko so se vračaU pijani domov, ker so na pločniku poleg drobcev razbitin šip našli tudi črepinje steklenic. Isti večer so neznanci razbili tudi šipe neke trgovine pri Sv. Jakobu. Vodstvo šole je takoj obvestilo pristojne oblasti in je poskrbelo, da se postavijo no ve šipe
prave.
Občinski računovodski oddelek je že napravil približen račun, koliko bo občinska uprava dobila letos družinskega davka. Po tej cenitvi, naj bi dobili za družinski davek skupno 930.000.000 lir, in sicer 850.000.000 lir na o-snovi glavnih in dodatnih seznamov februarja letos, 80 milijonov lir pa na osnovi dodatnih davčnih seznamov avgusta letos. Kot torej vidimo, se skupni znesek, ki ga Tržačani plačujejo na družinske dohodke približuje 1 milijardi in se iz leta v leto viša.
Po ugotovitvah pristojnega občinskega odbornika je treba naraščanje skupnega dohodka družinskega davka pripisati izključno večjemu nadzorstvu nad utajami zlasti visokih dohodkov ter splošnemu povečanju družinskih dohodkov v mestu. Pri tem pa poudarjajo, da so bili prav v lanskem letu sprejeti ukrepi, ki gredo v korist družin z nižjimi dohodki. Tako je občinska uprava v lanskem letu posvetila največjo pozornost seznamom davkoplačevalcev družinskega davka in je po mnenju odbornika skoraj popolnoma zaključeno veliko delo o davčni anagrafski evidenci družin. Število družin, ki niso nikoli prijavile občinski upravi svojih dohodkov in ki zato niso vpisane v zadevnem davčnem anagra-fu, se je skrčilo na minimum in se ne nanaša v nobenem primeru na družine z višjimi dohodki. Zato se je sedaj skoraj vse delo občinskega oddelka usmerilo predvsem na ugotovitev dejanskih dohodkov posameznih družin, da se s tem najde resnična obdavčljiva osnova zlasti kar se tiče visokih dohodkov, kar bo omogočilo, da se bo doseglo čimbolj pravično obdavčevanje.
Tako je občinski davčni urad v preteklem letu proučil skupno z veliko večino prizadetih davkoplačevalcev njihove dejanske dohodke ter vzel resno v poštev zlasti družine z nižjimi dohodki. Kljub temu pa se, po zatrjevanju pristojnega odbornika, skupna vsota predvidenega družinskega davka ni zmanjšala, ampak se je celo povečala.
Občinska uprava je od 1. januarja lanskega leta zlasti na dolgoletne zahteve leve opozicije povišala osnovni odbitek od 300 tisoč na 350.000 lir. To povišanje je bilo nujno, saj so se v poslednjih letih življenjski stroški znatno povečali, kar je hkrati zmanjšalo kupno moč dohodkov. S povišanjem osnovnega odbitka bodo tržaški davkoplačevalci družinskega davka prihranili skupno nad 100 milijonov lir. Poleg tega pa je občinski svet, vedno na vztrajne zahteve leve opozicije, sprejel tudi sklep, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem lani, in ki določa za neposredne obdelovalce zemlje in za obrtnike 50-
nadaljnje stavke. 14. januarja bodo delavci dnevne izmene stavkali zadnje štiri ure dela, 15. januarja bo 8 ur stavkala nočna izmena, 16, januarja pa bo nova štiriurna stavka dnevne izmene. Sindikati pa že pripravljajo nove stavke tekstilcev za tretji teden v mesecu. Stavka bo enotna, ker so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije.
Odpor tekstilnih industrijcev in njihovo trdovratno zavračanje delavskih zahtev spada vsekakor v širši okvir politike Confindustrie, ki hoče gavreti vsako izboljšanje mezd in plač ne glede na višanje življenjskih stroškov, Ta politika je že prišla do izraza zlasti v raznih zasebnih podjetjih tudi v kovinarski stroki. Po sklenitvi nove delovne pogodbe za kovinarje proti koncu leta 1962 se je lansko leto pričelo v upanju na ugoden razvoj na tem področju, saj je pomenila nova pogodba precejšnji korak naprej ne le na mezdnem marveč tudi na pogodbenem področju, ker so sindikati pridobili na pogodbeni moči in so bile delavcem priznane nove sindikalne pravice v podjetjih. Pogodba je načelno rešila mnogo vprašanj, ki pa jih je bilo treba proučiti in določiti tudi v podrobnostih, kot so na primer kvalifikacije, a-kordni dodatki in delovni urniki. V začetku je kazalo, da bodo pogajanja glede teh in drugih vprašanj ugodno napredovala, nato pa se je po raznih podjetjih, zlasti v Lombardiji zataknilo in izza tega zastoja se je pokazala nazadnjaška politika tamkajšnje zveze industrijcev. Seveda so jih začeli posnemati tudi v drugih krajih države. Zaradi tega so obravnavali to vprašanje tudi na sestanku vsedržavnega vodstva Zveze kovinarjev FIOM-CGIL, kjer so ugotovili, da so se sindikalni odnosi v poslednjem času poslabšali zaradi jasne politične volje vodilnih skupin delodajalcev. Že jeseni so sindikati naleteli na odpor kovinarskih podjetij, ko so gahtevali pravilno in pravično u-Veljavljenje vsedržavne delovne pogodbe zlasti, kar se tiče sporočil delodajalcev sindikatom o sistemih akordnega dela, dejanskega skrčenja delovnega urnika in prvih pogajanj za obnovitev proizvodnih nagrad. Zadnje čase pa se je odpor podjetij še zao-
iiiiiiiiiniiimiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»«iliiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimimiiiiiiHmmin.m
DVE POBUDI ZA POBIJANJE CEN MESA
10. t. m. otvoritev tržnice za goveje meso na debelo
Goveje meso iz Ligurije, ki bo na debelo za 200 lir cenejše kot doslej. Okrog 15. t. m. bo prišlo na trg zmrznjeno meso
odstotni odbitek na ugotovljene letne dohodke, kot to velja za osebe v delovnem odnosu, in sicer do 1 milijona lir dohodkov. S tem ukrepom bodo neposredni obdelovalci zemlje in obrtniki prihranili letos 30 milijonov lir.
V preteklih letih smo v seznamih družinskega davka videli dohodke bogatinov, ki so bili sorazmerno na njihovo življenjsko raven zelo nizki. Sicer pa je to pojav v vsej Italiji, saj nekateri prijavijo po 2 ali 3 milijone lir letnih dohodkov, čeprav je njihova življenjska raven tako visoka, da so ti prijavljeni dohodki dejansko v posmeh vsem davkoplačevalcem, ki so v delovnem odnosu in ki ne morejo ničesar zatajiti. Po lanskoletni podrobni reviziji prijavljenih dohodkov bomo videli, ali je občinski upravi res uspelo odpraviti velike utaje dohodkov, kot to zatrjuje občinski odbornik za finance.
V prvi polovici tega meseca bosta uresničeni dve pobudi v okviru akcije pristojnih oblasti za pobijanje cene mesa. Do 10. t.m. bodo odprli v občinski klavnici tržnico na debelo za goveje meso. Nek: grosist iz Ligurije je že Zagotovil, da bo v prihodnjih dneh pripeljal v Trst večjo količino svežega govejega mesa, ki ga bo dal v prodajo na debelo mesarjem po ceni, ki bo za 200 lir nižja od običajnih cen govejega mesa na debelo v Trstu. Omenjeni grosist je že imel stike s predstavniki mesarjev in Delavskih zadrug, ki so mu zagotovili, da bodo pokupili meso, ki ga bo pripeljal v novo tržnico.
Zato Je pričakovati, da bo to meso tudi v prodaji na drobno za 200 lir cenejše, kar bo v doglednem času gotovo vplivalo ne samo na cene v prodaji na drobno, ampak tudi na vse cene mesa v prodaji na debelo v našem mestu.
Občinska uprava je že dala na razpolago ustrezne prostore občinske klavnice, kjer bodo uredili tržnico svežega govejega mesa, v kateri bodo lahko prodajali meso vsi grosisti, in kjer se bodo ustvar. jale dejanske cene na osnovi ponudbe in povpraševanja.
Glede prodaje zmrznjenega mesa pa napovedujejo, da bodo to vrsto mesa dali v prodajo pred
15. januarjem, V tej zvezi se je že sestal izvršni odbor združenja mesarjev, ki je razpravljal o določitvi mesnic, ki bodo prodajale zmrznjeno meso.
Kot smo že svoj čas pisali, je bilo ugotovljeno, da so potrošniki v raznih italijanskih mestih, kjer že prodajajo zmrznjeno meso, z zadovoljstvom segli po tej vrsti mesa, ki je mnogo bolj poceni kot sveže goveje meso. Zmrznjeno meso bo v prodaji po naslednjih cenah: pljučna pečenka 1200 lir kg. meso brez kosti prve vrste 1000 lir kg, meso brez kosti druge vrste pa po okrog 600 lir kg. To pomeni, da bo cena zmrznjenega mesa za polovico nižja od cene svežega mesa. Iz higienskega in hranilnega pogleda pa je zmrznjeno meso enakovredno svežemu in je celo bolj mehko kot sveže meso.
Nalezljive bolezni
Občinski oddelek za zdravstvo m higieno sporoča, da so od 21. do 31. decembra 1963 v tržaški občini ugotovili naslednje število primerov nalezljivih bolezni: da-vica 3. škrlatinka 24 (1 izven občine), paratifus 1, meningitis 1, ošpice 62, norice 21, oslovski kašelj 1. priušesna slinavk« 13, infekcijsko vnetje jeter 1.
stril zaradi odkritega vmešavanja združenj industrijcev, ki bi hoteli okrniti pogodbene pridobitve delavcev. Le tem nagibom je treba pripisati prekinitev pogajanj po raznih podjetjih. V zvezi s tem novim pojavom v kovinarskih podjetjih je tudi odločno nasprotovanje tekstilnih in kemičnih industrijcev zahtevam teh strok po dopolnilnih pogajanjih po podjetjih, to je načelu, ki ga je pogodba za kovinarje usvojila. Iz vsega tega sklepa FIOM, da nameravajo industrijci namerno zaostriti sindikalni položaj ter doseči z ustrahovanjem delavcev in javnih oblasti «zamrznjenje» mezd in plač.
Zaradi tega poziva FIOM že sedaj delavce, naj se strnejo in preprečijo spletke delodajalcev. Ker pa hočejo industrijci ustvariti proti delavcem enotno fronto, bodo sindikati storili vse, da se to prepreči ter bodo v bodočih borbah izvzeli tista podjetja, ki se ne bodo podredila politiki Confindustrie in bodo zajamčila pravično in pravilno uveljavljenje delovne pogodbe in redne sindikalne odnose v tovarnah. Na podlagi takšne sindikalne politike so vse tri sindikalne organizacije v Milanu že sklenile, da bodo napovedale stavke samo v tistih kovinarskih podjetjih, ki se ne bodo hotela pogajati za podrobno uveljavljenje splošnih določb de lovne pogodbe glede seznanjanja sindikatov s sistemi akordnega dela, poklicnih kvalifikacij, proizvodnih nagrad ter dejanskega skrčenja delovnega urnika.
Pri nas niso ta nasprotja še pri. šla do izraza, ker so vsa tukajšnja večja kovinarska podjetja v rokah IRI in so zasebna podjetja le manjša. To pa ne izključuje možnosti, da utegne nastati to vprašanje tudi v Trstu. Seveda bj bil tudi tukaj odgovor delavcev enako odločen kot v drugih krajih po državi.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 3, Januarja 1964 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 8 oseb.
UMRLI SO: 854etna Anna de Ga-steiger, 39-letna Adelia Bertocchi por. Ciacehl, 91-letna Giovanna Priatelli vd. Kuhn, 81-letna Maria Gelcich vd. Pilastro, 70-letna Elena Norbedo, 88-letna Maria Saher vd. Slavec, 52-letna Amalia Hatouska por. Vidoli, 48-letni Siro Dorigo.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene,			
v 2. najvišje, v 3.	prevladujoče)		
pomaranče		. 47	188	71
limone	- • • • • • • •	. 94	141	112
mandarini		. 18	235	118
jabolka		. 24	141	71
hruške 		. 59	200	129
pesa . ••••••«•••	. 25	63	50
artičoke		. 30	55	35
zelje • ••••«•••■	. 36	61	56
cvetača • •••••••	. 47	118	71
ohrovt ••••••«•	. 12	80	29
cikorija 		. 36	53	41
čebula .... .....	. 35	55	45
koromač • •«•••••	. 24	65	53
solata	••••••••	. 50	175	125
krompir		. 26	49	40
paradižnik . .	. 129	330	153
goriški rdeči radič .	188	475	363
pisani rdeči radič . .	. 113	125	119
uvoženi zeleni radič	. 150	200	163
zelena 		. 83	150	100
uvožena špinača . . .	. 63	175	100
SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na
zanimivo predavanje prof. Pavleta Merkuja z naslovom
«Šum, alea in grafična sugestija v novi glasbi*
ki bo v torek, 7. t. m. točno ob 21. uri v Slovenskem klubu v Ul. Geppa 9.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvi ljudski koncert orkestra gledališča Verdi, ki ga bo vodil dirigent Ni-klaus Wyss m na katerem bo kot solistka nastopila pianistka Giuliana Poropat. Koncert se bo začel v nedeljo ob 17.30. Program obsega: Sme tana — S čeških travnikov in goz dov (Iz ciklusa «Moja domovina«) Liszt — «Mrtvaški ples« za klavir in orkester; Rossini — Sonata za 4 Liadovv — 8 ruskih narodnih pesmi Op. 58; Honegger — Pacifik 231.
TEATRO STABILE
V Avditoriju (vhod v Ul. Tor Ban-dena) od ponedeljka 6. t.m. ob 17. uri ponovitve igre «La Breccia« Guar-damagne in Marisija — Premio tri-colore 1961. Režija Ruggero Jacoppi, scena in kostumi Maurizio Mamini, izvirna glasba Raoul Ceroni.
Vstopnina; parter A 1200 lir, parter B 700 lir, balkon 300 lir.
Darovi in prispevki
Razstave
V občinski umetnostni galeriji bo od 9. do 20. t.m. razstavljal tržaški slovenski slikar prof. Avgust Černigoj. Otvoritev razstave bo 9. t.m. ob 18. uri.
Nazionaie 15.00 «Ieri, oggi, domani«. Technicolor. Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianni.
Arcobaleno 15.30 «Mondo cane n. 2». Technicolor. Prepovedano mladini.
Excelsior 14.30 «Pinocchio». Walt Disneyev technicolor.
Fenlce 15.30 «1 auattro del Texas». Frank Sinatra, Dean Martin, Anita Ekberg, Uršula Andress, Technicolor.
Grattacielo 15.30 «La pantera rosa«. Technicolor, David Niven, Claudia Cardinale.
Supercinema 16.00 «Jess Gordon, 11 diabolico detective«. Eddie Con-stantine.
Alabarda 16.00 «Gli eroi del West». Technicolor. VValter Chiari, Raimon-do Vianello.
Filodrammatico 16.00 «11 delitto Du-pre». Marina Vlady, Virna Lisi, Pierre Brasseur.
Aurora 16.30 «1 tre della croce de) sud«.
Cristallo 16.30 21.00 «Lawrence d'Ara-bla«. Cinemascope, technicolor.
Capltol 15.00 «11 Gattopardo«. Burt Lancaster, Claudia Cardinale.
Garibaldi 16.00 «SeniliU*. Claudia Cardinale, Anthony Franciosa. Prepovedano mladini.
Massimo 16.00 «La storla dl David«. Technicolor. Jeff Chandler.
Impero 16.30, 19 00 , 21.45 »International hotel«.
Moderno 16.30 Luciano Vtrglll v reviji »Cantagiro tvvist«. Na platnu «TotO e la malafemmina«. Totb in Nadia Gray.
Astoria 16.30 »Dlciottennl al sole«. Technicolor.
Astra 16.30 «11 glorno piu corto«.
Vlttorio Veneto 15.30 «Colpo grosso al casino«. Jean Gabin, Alain Delan.
Abbazia 16.00 «Mare caldo«. Clark Gable, Burt Lancaster.
Marconi 16.00 »Rocambole«. Scope-color. Alberto Lupo, Nadta Gray.
Ideale 16.00 «Slssi e M granduca«. Technicolor.
Skedenj 16.00 «La monaca dl Monza«. Technicolor. Giovanna Ralll.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 4. t. m. ob 16. uri barvni film:
La monaca di Monza
(Nuna iz Monze)
Igra GIOVANNA RALLI
Čl TA TE L JI
NAROČITE SE NA
TELEFONIRAJTE NA iTEV. 31-338
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1964. TAKO BOSTE PREJEMALI LIST CENEJE IN POLEG TEGA PREJMETE KOT NAGRADO SE LEPO SLOVENSKO KNJIGO.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Datelj daruje za Dijaško Matico 5000 lir.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - Ul. st. Frančišku 20 Telefon «1-792
A. Isakovič:
VELIKI OTROCI	L 720
Vaško Popa: STIHI	» 450
VOZNI RED VLAKOV
-BENETKE-MILAN PARIZ—RIM-BARI
	ODHODI
5.40 A	Portogruaro
6.10 R	Benetke - Bologna •
	Milan (1)
6.35 D	Benetke - Milan . Tu-
	rin - Rim
8.46 R	Benetke - Rim (obvez-
	na prenotacija)
9.35 DD	Benetke - Milan . Ge-
	nova (II) - Pariz
10.08 A	Portogruaro
13.00 R	Benetke
13.30 A	Portogruaro
14.45 D	Benetke - Milan - Pariz
16.05 D	Benetke - Pariz (2)
16.50 A	Tržič - Portogruaro
17.48 DD Benetke-Bari	
18.45 A	Tržič-Porjogruaro
19.25 A	Tržič-Cervignano
21.45 DD	Benetke - Milan - Tu-
miglia - Marseille (spalni vagon in ležišča Trst-Genova) - Mestre • Bologna - Roma (spalni vagoni in ležišča Trst -Rim)
1)	Samo prvi razred In obvezna prenotacija.
2)	615	Simplon Express od 1.
nov.	1963 do 15. marca 1964
z vagonom za Pariz.
PRIHODI Cervignano-Tržič Portogruaro-Tržič Turin - Milan - Benetke - Rim (spalni vagon in ležišča Rim-Trst) Marseille • Ventimigiia-Genova - Milan Benetke (spalni vagon in ležišča Genova-Trst) Benetke Partz-Milan (2) Pariz-Benetke (3) Cervignano-Tržič Pariz - Milan - Benetke Benetke • Portogruaro-Cervignano Tržič (**)
Bologna-Benetke (*) Portogruaro-Tržič Pariz • Milan Benetke Milan-Rim-Benetke (•) Benetke-Tržič Turin • Milan - Genov« (II) - Rim • Bologna • Benetke
6.22 A 7.28 A 8.15 DD
9.30 D
11.35 R 11.45 DD 12.50 D 13.55 A 15.30 D 17.20 D
18.07
18	52
19	15
20	00 21.30 22.32 23.55
A
R
A
DD
R
A
DD
(• ) Samo prvi razred (**) Ne vozi ob nedeljah.
3) SE od 26. maja do 1. nov. 1963 In od 17. marca 1964 dalje.
VIDEM—DUNAJ —
SALZBURG— MUENCHEN	
	ODHODI
3.43 A	Videm-Trbiž
5.20 A	Videm
6.16 D	Videm-Trbiž
6.21 A	Videm
7.16 D	Videm - Trbiž - Dunaj-
	Muenchen
9.42 A	Videm-Trbiž
12.20 D	Videm
12.30 A	Videm
14.3) A	Videm
17.32 A	Videm
19.10 D	Videm
19.55 A	Videm
20.52 D	Videm - Trbiž - DunaJ-
	Muenchen
21.51 A	Videm
	PRIHODI
1.08 D	Videm
7.05 A	Videm
7.50 A	Videm
8.21 D	Videm
9.12 A	Videm
9.20 D	Dunaj-Muenchen
12.00 A	Trbiž-Videm
15.09 A	Videm
17.37 A	Videm
18.58 DD Trbiž-Videm	
19.50 A	Videm
21.15 A	Videm
22.40 A	Videm
22.50 D	Muenchen • Dunaj •
	Trbiž-Videm
OPCINE-LJUBLJANA
—BEOGRAD
ODHODI Opčine • Ljubljana Zagreb - Beograd Opčin«
Opčtne-Reka-Ljubljan« Opčine
0.20 D
7.30 A 8.38 D 13.40 A 18.00 A 20.08 A 20.30 D
Opčine
Opčine
Opčine
Beograd
bul
■ Ljubljana Atene • Isti
PRIHODI
8.30 D
7.12 A 8.28 D
11.20 A 17.02 A 19.35 D
21.40 A
Beograd
Ljubljana
Opčine
Beograd •
Opčine
Opčine
Opčine
Ljubljana
čine
Opčine
Zagreb
Opčine
Ljubljana
Reka • Op-
Danes v tržiški ladjedelnici CRDA

»gr
::	-r:: s tg
:	—■ i '	~	' HJ
T
.g	^ -g >-*- -s-,*;;
*~S --.,	A.**'-«.'	• M
SESTANEK NAČELNIKOV POLITIČNIH SKUPIN
---t--------------------------
Pravniki proučujejo odločitev družbe ATA o podražitvi vozovnic
0 rezultatih njihovega dela ho seznanjen občinski svetr da sprejme primerne ukrepe za zaščito svojih koristi

Danes bodo v ladjedelnici CRDA v Tržiču slavili dvojno delovno Slovesnost: splavili bodo največjo motorno cisterno na svetu 90.400-tonsko ladjo «Carlo Camelli«. Spla. vitev predstavlja razne tehnične težave, saj bodo prvikrat splavili tako velik kolos, ki že sedaj tehta 26 tisoč ton vključno s 3.300 tonami pbtežitve na krmi, ki je Potrebna, da ladja ne pritiska s pramcem s tako silo na sani, s katerimi jo bodo spustili v morje. Zaliv v Tržiču je majhen in bodo zato morali ladjo zavreti, da ne bi treščila v nasprotni breg, kar bodo storili s 500 ton težkimi verigami.
Takoj po splavitvi bodo postavili prvi dve jekleni plošči nove gradnje št, 1884 in tako pričeli graditi 29.00C-tonsko turbinsko pot. niško ladjo «Eugenio C.», katere maketo vidimo na objavljeni sliki. To ladjo bodo gradili za zasebno Pomorsko družbo «Giacomo Costa tu Andrea# in bo lahko prepeljala 1636 potnikov v treh razredih. Naročilo je pomembno, za CRDA, *aj se ga je ladjedelnici posrečilo dobiti v sedshiem razdobju ostre ladjedelniške krize in še: zlasti, ker gre za potniško ladjo, s katero jma mnogo dela oddelek za opremljanje ladjedelnice.
Poskus samomora v živčni razrvanosti
Sinoči okrog 19. ure se je 42-Jstni Giovanni Saitz iz Domus Civice 7 vrnil z dela domov, to-' da ko je vstopil v stanovanje je zagledal svojo 41-letno ženo Noe-mi Annigoni, ki je ležala na tleh ?a hodniku pod polico na kateri postavljen telefon. Annigobi-1 lev. zdravstveno stanje je bilo resno in mož je takoj poklical resilm avtomobil RK s katerim jo nujno odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na četrti medicinski oddelek v pridržano prognozo zaradi mrtvičnostnega stanja kot posledice zaužitja več tablet »Dopodila*.
j. Saitz je povedal, da ie na poke' pri telefonu našel skoraj Prazno stekleničko omenjenih tablet. Po njegovem mneniu se je zena verjetno hotela zastrupiti v trenutku moralne in psihične obupanosti, ker je že dalj časa živčno bolna.
'	. :g ^
* -
ll(iiiilliiiiuiiiiiiiini)i iii 11111111 n iiiiiiii iii iii im n urni muimiiii im m um iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii n«imiiin
S 1. JftNUftRJEM SO ZAČELE VEUATI
Nove mezde in plače gradbincev in pleskarfev
Delovni teden gradbincev in pleskarjev traja od 1. jan. 46 ur
Zveza gradbenih In lesnih delavcev Delavske zbornice sporoča, da sta začeli s prvim januarjem veljati novi delovni pogodbi za gradbene delavce in uradnike tgr za pleskarje. Od tega dne traja delovni teden gradbincev in pleskarjev 46 ur s polno plačo. Vse ure, ki jih o-pravijo delavci poleg rednih 46, se bodo smatrale za izredne.
Po novi pogodbi velja za gradbene delavce in pleskarje naslednja mezda (vanjo so vštete osnovna mezda, dragiijjska doklada, posebna doklada in doklada za delovno obleko kakor tudi 22,30 odstotka za dopuste, proizvodno nagrado in praznike):
specializirani delavci 410.37 lire plus 85.46 lire (22,30 odst.);
kvalificirani delavci 369.58 lire plus 76.36 lire;
specializirani težaki 330,09 lire plus 67.81 lire;
navadni težaki 303.68 lire plus 61.92 lire.
Plače gradbenih uradnikov so se s prvim januarjem zvišale za 20 odstotkov in delovni urnik še skrči enako kot za delavce. Ce delajo u-radniki več kot 44 ur na teden, dobe za vsako uro do 46 ur na teden še 60 odstotkov dodatka plače. Vse nadaljnje informacije- in plačne
se-
Stepla sta se zaradi denarja
Na vogalu ulic Crispi in Nor-dio sta se sinoči sporekla zaradi denarnih zadev 26-letni šofer Al-do Mendietta iz Ul. Ginnastica 23 in neki Aldo Morisan iz Ul. Mazzini. Beseda je dala besedo in kaj kmalu sta se oba začeia pretepati. Pri tem je Morisan u-daril s pestjo Mendietto po glavi ter ga vrgel na tla. Pri padcu se je Mendietta ranil, zato je zapro-1 sil mimoidočega avtomobilista, da
KINO PROSEK-KONTOVEL•
predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni JUGOSLOVANSKI film:
BORIS, LEGGENDARIO MACEDONE
(KAPETAN LESI)
Režija: ZIVORAD MITROVIČ
Igrajo: ALEKSANDER GAVRIC, SELMA KARLOVA in MARIJA TOCINOWSKA
Tiim na Vn el/

predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
Roieri Locgia Idam Caulfield
ROBEtl MlODLETIN LAIRT GATES
term« M	Dtoatte 4»	***** a.
T* IsoJMS IjIMrai^jMjiUKl^ JUT I«
(MAŠČEVALEC IZ TEXASA)
KIIO «1 KIS» PROSEK
predvaja danes 4. t. m. ob 19.30 barvni Wamer Bros film:
«GLI AMANT/
DZV0N0 IMPAEARE
(Zaljubljenci se morajo naučiti)
Igrajo: TRY DOMAHUE, ANGIE DICKINSON in prvič SUSAN-NE PLESHETTE
ga je odpeljal v bolnišnico. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek zaradi rane na temenu, desni ličnici ter udarca po glavi. Okreval bo v 8 dneh. O zadevi so bili obveščeni karabinjerji s postaje v Ul. Cologna, ki so uvedli preiskavo, da bi razčistili dogodek.
Neutrudni tatovi motorjev in avtov
Tudi v komaj začetem letu se je dejavnost neznanih tatov nadaljevala in samo predvčerajšnjim so neznanci odpeljali štiri rpotorna kolesa in dva avtomobila. Neprijetno presenečen je bil 49-letni Erneste Marsich iz. Ulice Commerciale 1C4, ko »e je zjutraj hotel odpePati s svojo lambreto TS 2936), ki jo. je pustil v bližini doma. Lambrete seveda nj ■ našel in ni mu preostajalo drugega, kot da se zglasi na komisariatu v Barkovljah. kjer je povedal, da ie bila lambreta vredna 70.000 lir
Isto se je zgodilo 63-letnemu Giactfmu Apolloniu iz Ul. Ghir-landaio 25. Tudi njemu so izpred doma neznanci odoeljal' 65.090 lir vredno lambreto TS 14586. Tatvino je prijavil na komisariati} Stare mitnice.
25-letnemu LiviU Sponzi iz Ul. Conti 23 so tatovi odpeljali Fiat 690 TS 26441, ki. ga je pustil v redu zaprtega v Ul. Fabio Seve-ro. Utrpel je 300.000 lir škode. Tatvino je prriavil na komisariatu v Ul. Giulia.
Tatovi So nadalie ukradli lambreto TS 234)0. Vi jo je 57-letm Giuseppe Coslovieh pustil v bližini doma v Ul Tibullo 7. Utrpel je 8° 000 lir škode.
17-let^emu Luigiju Zormaniju z Opčin 1113 so tatovi odpeljali motorno kolo «lso» TS 19239 ki ea je pustil parkiranega v Ul. Udi-np. Motorno kolo je bilo. vredno 25.000 lir. Zormani ie tatvino prijavil na letečem oddelku pohciie.
Na letečem oddelku ie tudi 27-letni Mario Starace iz Ul. Salvure 8 pr;;avil. da =n mu neznanc: odpeljali avto Biancbina TS 50521, ki ga je pustil v Ul. Daurant.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
V četrtek zvečer so se v beli dvorani goriškega županstva sestali zastopniki političnih skupin v občinskem svetu ter proučili položaj, ki je nastal z nenadno podražitvijo vozovnic na mestnih avtobusnih progah. Svetovalci so izrazili svoje ogorčenje nad neprimernim postopkom, ki se ga je poslužila družba, ker takšno ravnanje žali občinsko upravo in izpodkopava njeno avtonomijo. Načelniki političnih skupin se bodo dogovorili s svojimi kolegi v stranki, kaj naj stori takoj, da se stvari odpomore.
Med drugim smo izvedeli, da so naročili pravnim zastopnikom občinske uprave, naj ocenijo ta u-krep ter ugotovijo, če je v nasprotju in v kolikšni meri z določili sporazuma, ki sta ga podpisali občina in družb« ATA.
Ko bodo s pravne strani obdelali ta ukrep, bo občina sklicala ponovni sestanek načelnikov skupin in jih seznanila g položajem kakor tudi z ukrepi, ki naj dosežejo zaščito koristi občine in občanov.
Do takšnega stanja, ki je v vsakem pogledu zelo neprijetno za občinsko upravo kakor tudi za šaine potnike, prav gotovo ne bi prišlo, če bi občina pokazala večjo odločnost pri izvajanju sporazuma. Prevladuje mnenje, da je bila občina preveč popustljiva in je dopustila družbi nesramno izsiljevanje, ki ima edini cilj: izvleči čimvečji možni dobiček iz koncesije, ki jo ima v Gorici,
Koledar razprav na sodišču .v januarju
Na oglasni deski goriškega o-krožnega sodišča je objavljen seznam razprav, ki bodo prišle na vrsto v mesecu januarju in iz katerega povzemamo naslednje podatke:
V torek 14. t.m. bodo razprave proti Enricu Adelljju, Filibertu Nardiju, Fabriziu Carosiu, Fernan-du Snatoniu in Mariu Falaschiju zaradi tatvine. V petek 17. t.m. bo razprava proti Savu Semoliču zaradi tatvine, Ginu Podveršiču zaradi izsiljevanja, Amedeu Ferru-ru zaradi nenamernega umora. V torek 21. t.m. se bodo morali zagovarjati Miroslav Škorjanc zaradi
in Bruno La Fietra zaradi prevare ter Elvira Okretič zaradi tatvine. V petek ?4. t.m. jp na vjsti TeofUo Gaolo zaradi nenamernega Umora, Egidio Gberardini zaradi tatvine, Stanislav Pahor zaradi spolzkih dejanj, Edoardo Mi-locco zaradi telesnih poškodb, Silvano Piva zaradi groženj ter Mario Poletti zaradi nenamernega umora. V torek 28. t.m. se bodo zagovarjali Alosi Bidermann zaradi nenamernega umora, Pietro Durin zaradi žalitve javnega organa, Darij Legiša zaradi tihotapstva in Luigi Rota zaradi prete-
pa. Za zaključek bo v petek 31. t.m. razprava proti Walterju Sivi zaradi sleparije in proti Guidu Zei ter Gilbertu Visintinu zaradi tatvine.
Seznam je torej še precej bogat, ker bodo morali sodniki nadoknaditi tudi skoraj mesec dni počitka preko praznikov.
decembra pret. leta v delovnem razmerju, da je v teku normalno žigosanje bolniških knjižic za prvi semester, ki bo trajalo do 31. januarja. Zato naj prizadeti čimprej izročijo svoje knjižice vodstvu podjetja, pri katerem so zaposleni, da bo poskrbelo za njihovo žigosanje.
Kdor ne bo knjižice žigosal, ne bo mogel biti deležen zdravniške in druge pomoči v primeru bolezni.
SPOROČILO GORIŠKE KVESTURE
Kradel je modele za gume v podjetju Autovie Carsiche
Aretacija dveh mladeničev, ki morata odsedeti kazen, na katero sta bila obsojena
Dne 17. decembra lani je Nada Lunga 44. Ta je po kratkem okla-Ferlani upraviteljica lesnega pod-1 vanju tatvino tudi priznal ter vrnil jetja Autovie Carsiche, ki ima svoj ; zadnje okradene modele. Vsega sku-
Vodstvo bolniške blagajne (IN AM) v Gorici opozarja vse svoje zavarovance, ki so bili dne 31.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
sedež tik ob meji, blizu svetogor-ske postaje, prijavila goriški kvesturi, da so tekom noči zmanjkali trije aluminijasti modeli za obnovo gumastih obročev, katerih vrednost so ocenili na 100.000 Ur. Dodala je tudi, da so med letom opazili več takih tatvin, ne da bi mogli izslediti tatove.
Policija je obrnila svojo pozornost najprej na sedanje in bivše delavce pri tem podjetju in sum je padel na bivšega uslužbenca 28-letnega Sergia Fajta iz Gorice, Ul.
S0V0DNJE NA PRAGU NOVEGA LETA
Na osnovi lanskih izkušenj za nova dela v korist občanov
Za nekatera dela obstajajo realne možnosti, da bod> letos izvedena
Ob prehodu iz starega v novo leto se dober gospodar ozre nazaj in pretehta ter oceni prehojeno pot in uspehe, ki jih je dosegel v preteklem letu. Takoj potem pa obrne svoj pogled naprej, v novo leto in napravi načrt, kaj bi bilo treba v njem doseči na podlagi dosežkov in izkušenj, ki si jih je nabral v zadnjem letu.
Približno s takim vprašanjem smo se obrnili tudi mi do upraviteljev sovodenjske občine, ki je največja slovenska občina na Goriškem (čeprav živi največ Slovencev v goriški občini). Kar se tiče dosežkov v preteklem letu sta nam tako podžupan Janko Cotič kot občinski tajnik Primo Cre-sta omenila predvsem priznanje, ki ga je občina dosegla v Rimu, namreč da ima pravico do pobiranja trošarine na blago proste cone na svojem področju in da ima tudi druge pravice, ki izvirajo iz tega naslova, kakor jih ima goriška občina. V tem pogledu je tudi gor,iška občinska uprava pri izdelavi svojega proračuna za to leto upoštevala to dejstvo pri postavki za trošarino. V zadnjih mesecih so imeli prve razgovore z goriškim ‘županom in drugimi predstavniki glede uskladitve regulacijskih načrtov obeh občjn, zlasti v zvezi s področjem
iiiiiiiniiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiimifiifiiiiiiuiiiiiiliiiifiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii
KRATKE VESTI IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
V
Zenska vtaknila roko med kolesje stroja
Tekstilna delavka s< bolnišnici mesec dni
sreča na delu. Kolesje tekstilnega stroja Je zmečkalo členek na palcu desne roke ter povzročilo globoko rano na hrbtni strani desne roke delavki 50-letni Mariji Klanjšček iz Gorice, Ul. Garzarolli 22. Nesreča se je pripetila nekaj po šesti uri zjutraj, kmalu potem ko je pričela z delom. Zenska je desno roko tako nerodno vtaknila med kolesje stroja, da so morali stroj ustaviti in ji roko osvoboditi. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Ob 7.30 so nudili v civilni bolnišnici v Ul. Vlttorio Veneto prvo pomoč 34-letni Marii Zotti vd. Gre-goti iz Ul. Cappuccini št. 13. Padla Je s kolesa pred goriškim sanatorijem INPS v Ul. Vittorio Veneto ter se potolkla po desnem kolenu.
Ob 14.30 so pridržali na zdravljenju za 25 dni Daria Gresutta, starega 25 let, doma iz Ul. Favettl št. 3 v Gorici. V bolnišnici si bo zdravil desno zapestje, ki si ga Je zlomil pri padcu z višine šestih metrov. Nesreča se je zgodila že na Silvestrovo, vendar se je zatekel po pomoč šele včeraj.
Ob 17.15 so pridržali na zdravljenju 5-letnega Gorana Rustjo Iz Ul. Gibelli št. 13 na Livadi. Padel je na kamen in si prebil spodnjo ustnico
VESTI IZ TRŽIČA
Anton Rijavec gre v pokoj
hu Silvestrovo so imeli v tovarni sode Solvay V 'Tržiču' tofcoj
je včeraj zjutraj zgodila hujša ne- zaključek starega leta. Ob tej pri-
cestnega prestopit«, Anna Fantoni _	,	,	__
zarodi pretepa. Aur«lio Leopard: ,** industrijsko cono. Pri tem so
---- » - ------ E—ff!.. občinski upravitelji iz Sovodenj
izrazili svoj načelni pristanek vendar pod pogojeni, da ne bo sprejet nikakšen ukrep, Ki bi utegnil spremeniti sedanji etnični značaj občine na škodo domačega prebivalstva. Prav s pričetkom novega leta je bilo doseženo tudi znižanje cene za vodo na 40 lir za kub.m, cena, ki je enotna za vse občine furlanskega vodovodnega konzorcija.
Glede načrtov in pričakovanj, ki jih imajo uprava in občani od pravkar začetega leta je predvsem ta, da bi zakon o priznanju pravic, ki izvirajo iz proste cone, stopil čimprej v veljavo, da bi se tako povečali občinski dohodki In bi občinska uprava lahko opravila več koristnih javnih del. Prav tako si želijo, da bi pokrajinska uprava prešla od obljub do dejanj ter končno uredila in asfaltirala pokrajinsko cesto zlasti na odseku Sovodnje-Gorica. Pri tem se pojavi zopet vprašanje asfaltiranja cest po drugih vaseh naše občine, za katere še vedno čakamo na prispevek iz Rima, za katerega je občinska uprava že pred časom zaprosila. Prav tako smo v pričakovanju odgovora za gradnjo novega šolskega poslopja v Sovodnjah in za popravilo šol v Gabrjah, Rupi in na Vrhu.
V tem letu bi morali med drugim urediti tudi vprašanje minimalne potrošnje vode, ki bi jo moralo vodstvo CAFO pravilneje in bolj pravično urediti. Prav tako bi morali čimprej zaključiti napeljavo vode na Vrhu, kjer naj bi pritekla še letos v vse hiše, ki si jo želijo. Zeljo Vrhovcev tolmačimo tudi z zahtevo po javnem telefonu, ki bi ga morala TELVE urediti že lani, pa se je zadeva zavlekla še v novo leto. Prav tako je občinski svet že lani sprejel sklep po izboljšanju javne razsvetljave z uvedbo neonskih žar-
bo zdravila v Ostale nesreče
V podgorski tekstilni tovarni MI po gaklfmčku del« slovesnost *n
liki so se poslovili tudi od Antona Rijavca, ki je bil dolgo vrsto let vesten uslužbenec tega podjetja, zadnji čas v svajstvu načelnika gradbenega oddelka. Po 40 letih vestnega dela se je namreč Rijavec odločil, da gre v zaslu-ženi pokoj.
Zastopnik ravnatelja podjetja se je ob tej priliki Rijavcu zahvalil za njegovo vestno delo v vseh teh letih, njegovi delovni tovariši pa so mu za spomin izročili nekaj daril, med drugim tudi zlato spominsko kolajno.
Slavljenec se je vsem ganjen zahvalil in zagotovil, da jih bo ohranil v najlepšem spominu.
nic in tudi to delo bi morali v bližnjih mesecih izvesti začenši s Sovodnjami in preiti potem tudi na druge vasi. Potem je tu vprašanje otroškega vrtca na Vrhu, za katerega se je tudi že zanimal občinski svet v smislu, da bi pristojni organi poskrbeli za njegovo zgraditev.
Navedli smo le nekaj tistega, kar bi bilo potrebno v tej občini in kar si nedvomno želijo vsi občani. Seveda so poleg teh še drugi problemi in novi se bodo pojavili med letom. Vsekakor je dejstvo, da za marsikaterega od navedenih problemov obstajajo že realne možnosti za pozitivno rešitev v tem letu.
Urnik trgovin 5. in 6. januarja
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo v nedeljo 5. januarja na dan pred praznikom sv. Treh kraljev, vse trgovine, pekarne in mesnice zaprte kot običajno ob nedeljah,
V ponedeljek, 6. januarja, dan sv. Treh kraljev, bodo mesnice odprte od 7 do 12, trgevine s sadjem in zelenjavo od 8 do 12, cvetličarne pa od 8 do 13. Pekarne in mlekarne bodo odprte do opoldanskih ur. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
paj jih pri podjetju pogrešajo deset. Fajt je povedal, da je dne 17. decembra zjutraj okrog 5. ure preplezal zid okrog dvorišča, s silo odprl žabico pri vratih in nato mirno odnesel modele, ne da bi ga kdo pri tem motil.
Fajta so prijavili sodišču zaradi večkratne tatvine.
Kvestura je po nalogu državnega tožilca v četrtek aretirala 18-letne-ga -Paola Kudličko iz Gorice, Ulica Cordaioli, ki je bil pred časom obsojen na dva meseca in 15 dni zapora in na plačilo globe v znesku 20 tisoč lir, ker mora sedaj odsedeti kazen.
Prav tako so odpeljali v goriške zapore 20-letnega Bruna Forchiassl-na, ki stanuje v Gorici v kazerme-tah, ki je bil pred časom obsojen na leto dni zapora zaradi spolzkih dejanj na javnem prostoru. Njega so aretirali prav za Silvestrovo, tako da je začel novo leto v zaporu.
Cepivo proti slinavki in parkljevki
Ministrstvo je dalo na razpolago pokrajinskim zdravstvenim oblastem 4.500 doz cepiva proti slinavki in parkljevki. Z njimi bodo brezplačno cepili govejo živino, ovce in koze v občinah, ki se razprostirajo vzdolž državne meje z Jugoslavijo med občinama Doberdob in Dolenje V nekaj dneh bo pokrajinski veterinar izdal odredbo o obveznem cepljenju, ki ga bodo na svojih področjih izvršili občinski veterinarji. Cepljenje je brezplačno, živinorejci pa bodo dolžni izplačati veterinarju honorar v višini 200 lir za vsako cepljeno žival.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiii<*tiiiaiiiiiiiiiiiiii um 111111111111111111111 lini mi iiiuiiii iiiiiiii 111111111111111 uti iiiiiiiiiui
V NOVEMBRU NAJVIŠJE MESEČNO POVPREČJE
Promet v pristanišču Portorosega dosegel vil mesecih GOO.000 ton blaga
Obetajo se težave pri zaposlovanju dSoviiDrslIe v CRDA zaradi pomanjkanja naročil
Tovorno pristanišče Portorosega i ma zadostnih naročil, da bi zapo-1----------------------------------------------------------
v Tržiču je doseglo v prvih enaj-1 slilo razpoložljivo d«lovno, silo, do-stih mesecih preteklega leta promet končuje pa gradnjo plovnih objek-
oOO.OOO ton, kar predstavlja dosežek, nad katerim so lahko zadovoljni operaterji kakor tudi organi, ki vodijo to pristanišče. V novembru 1963 je promet presegel mesečno povprečje ter dosegel konico z višino ,60.000 ton manipuliranega blaga. Novembrski promet torej povsem opravičuje pričakovanja, da se bo to pristanišče postopoma spojilo z gospodarstvom naše dežele ter postalo nenadomestljivega pomena za razvoj ne le naše pokrajine, ampak celotnega deželnega gospodarstva.
Kar zadeva ladjedelnico CRDA v Tržiču pa prevladuje med gospodarskimi krogi mnenje, da ne bodo mogli ohraniti sedanjega števila zaposlenih delavcev. Podjetje ni-
Sncžne razmere na goričkih smučiščih
Po podatkih, ki nam jih je sporočila goriška tur.stična zveza iz plastične dele za motorne čolne in Nove Gorice je bilo včeraj zju-
tov, za katere je dobilo naročila le pred Cšsom. povsem normalno poteka delo v tovarni za izdelavo plastičnih mas, ki deluje v okviru CRDA. V njej izdelujejo predvsem
ladje.
Zadovoljiva je
stilnih strojev in električnih motorjev, nikakih sprememb niso zabeležili na tekstilnem področju. Tek-
j traj stanje snega na raznih gori-proizvodnja tek- ških smučiščih naslednje:
Črni vrh nad Idrijo in Vojsko 40 do 50 cm pršiča. Na Lokvah je poneaod sneg izpihalo, vendar
stilna tovarna v Podgori ima še 1 ga je še dovolj za smučanje in
vedno težave s prodajo bombažnih tkanin zaradi izrednega uvoza tkanin po nizkih cenah. Težavam na tekstilnem sektorju, ki jih povzroča tržna kriza, je treba prišteti še težave sindikalnega značaja, ker delavke zahtevajo obnovo vsedržavne delovne pogodbe.
...•■■•■■mn................m...
POSEGI GORIŠKIH GASILCEV
Rešili so psa izpod mosta in maiko iz dimnika
Požar na Livadi povzročil 200.000 lir škode
Včeraj so goriški gasilci morali v dveh primerin priti na pomoč živalim, ki so zašle v težave in jih rešiti. Tako so Jih dopoldne ob 10. uri poklicali na mostiček za pešce med Stražicami in Podgoro, kjer sta dva delavca Selveg opazila na
nekem oporniku pod mostom mla- je poklical še goriške gasilce, Tl so
dega psa volčjaka, ki je že dva dni tam klical na pomoč, pa se mu nihče ni upal približati, ker se je bal njegovih ostrih zob.
Tudi gasilci niso mogli sami do živali in so morali poklicati na pomoč še mestnega konjederca, ki je prišel z vrvjo, napravil zanko, vrgel vrv psu okoli vratu in šele potem so ga lahko potegnili na suho. Pri tem so imeli celo uro dela. Konjederec je odpeljal nato psa na svoj sedež, kamor ga Je popoldne prišel iskat njegov lastnik Lovisini iz Stražič, Ul. Colombo 10.
IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHlIllllllllllirlllllHIIIIIIHItllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIHIIIHIIIIHHI
HUDA PROMETNA NESREČA V TRŽIČU
Pomorščak povozil pešca ki ie prečkal Ul. Toti
Zlomil mu je stegnenico, zaradi česar bo v bolnišnici 40 dni
Zaradi neprevidnega prečkanja ceste se bo mladenič Nevio Minios-si iz Tržiča, Drevored sv. Marka 4, zdravil v tržiški civilni bolnišnici kakih 40 dni, ker ga je povozil avtomobilist, mu zlomil stegnenico ter pbvzročil še druge telesne poškodbe. Nesreča se je zgodila včeraj ob 12 uri v začetku Ul. Enri-co Toti.	j Vozilo se Je pripeljalo s Trga re-
Mlniossl je prečkal ulico pred | publike in je bilo namenjeno proti
zgradbo št. 4, kjer so svoj čas črte označevale prehod za pešce. Ker jih niso prepleskali, so se popolnoma zbrisale. Mladenič se je napotil čez cesto ravno v trenutku, ko se Je z njegove desne pripeljal na Fiatu 1300 pomorščak 37-letnl Car-lo Oneto doma iz okolice Genove.
kolodvoru. Ko je bil pešec že skoraj na nasprotnem pločniku, ga je vozilo podrlo In hudo ranilo. Avtomobilist je ranjenega pešca naložil na avto in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Avtomobilist sam je zadobil v trčenju prav šibek udarec v sprednji del karoserije. Na kraj nesreče je prišla prometna policija iz Tržiča.
Popoldne okrog 14.50 sta dva zidarja, ki ata delala v nekem stanovanju na Korzu Verdi št. 3 v Gorici začula v dimniku zateglo mijavkanje. Ker sama nista mogla do ži-vali sta poklicala najprej predstavnika društva za zaščito živali, ta pa
se takoj odzvali in eden izmed njih si je nataknil vico, ter ski pravili v
Jo rešil iz ozke ječe.
Prejšnjo noč, kmalu po polnoči so poklicali mestne gasilce tudi na Livado, kjer je izbruhnil požar v Ul. Čampi št. 9, kjer stanuje družina Francesoo Selil. Ogenj je zajel lesen prizidek pri hiši, v katerem je bila shramba za kolesa in razno ropotijo. Gasilci so bili dobro uro na delu, preden se jim je posrečilo pogasiti požar, ki ga je povzročil po vsej verjetnosti po nemarnosti odvržen ogorek cigarete Povzročeno škodo cenijo na okrog 200.000 lir, ki ni krita z zavarovalnico. Zgorela so namreč tri kolesa, več gradbenega lesa in nekaj orodja.
V oko se je ranil
Sinoči ob 20.40 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 33-let-nega Alda Vido iz Gorice, Ulica Orzoni 32. ki se je ponesrečil pri kmečkem delu. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da se je Vida udaril na desnem očesu in si ga tudi poškodoval. Pridržali so ga za 13 dni na zdravljenju.
ŠIRITE
PBIMOBSII DNEVNIK
tudi vlečnica delu e Dobro je smučišče v bližnjih Laznah. V Kobaridu, na Livku, v Bovcu in dolini Koritnice so snežne razmete približno enake kot prej nje dni; temperatura je za dve ali tri stopinje pod ničlo.
Cesta na Lokve je čista in uporabna, le zjutraj in ponoči je ponekod zaledenela, toda so jo posuli z drobnim peskom; tudi cesta med Kobaridom in Bovcem je posuta na zamrzlih predelih in je prevozna. Odprta je tudi cesta iz Ajdovščine v Črni vrh ter iz Podnanosa skozi Razdrto v Postojno. Prelaz na Predilu je prehoden za vozila z verigami.
Na italijanski strani so smučar, ske razmere naslednje; Trbiž-Zab-nice 40 cm snega, jasno, tempera, tura —6, Višarje 70 cm snega, —10, Bela peč 40, —8, Ovčja ves 40 cm, —6, Ravascletto 25 cm, ~-2, Sappada 25 cm, —4. Delujejo sedežnica na Presnik nad Trbižem, žičnica na Višarje, vlečni, ce v Ravasclettu in v Trbižu. Ce. sta po Kanalski dolini je skoraj popolnoma brez snega do Trbiža in dalje proti Avstriji, nekoliko •nega je na cesti proti Ratečam In Kranjski gori, vendar je cesta izplužena in vožnia po njej popolnoma zanesljiva brez uporabe verig.
VERDI. 17.15- «1 re del solen, J. Brynner in G. Cbakiris. Ameriški barvni kinemaskopski film. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: «1 mostrin, Ugo To gnazzi in Vittorio Gassman Italijanski film. Zadnja predstava ob 22.
ViiTORIA. 17.15: uSandokann (La tigre di Mompracem), S. Reeves in G. Grad Italijanski kinemaskopski barvni tlim. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.15; «L’isola miste-riosan, M. Craig m J. Greenwood. Ameriški barvni film po romanu J. Verna. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7,6 stopinje nad ničlo ob 12.50, najnižjo 1 stopinjo pod ničlo ob 8. uri zjutraj. Povprečne dnevne vlage je bilo 68 odst.
4. januarja 1964
V STOCKHOLMU
V ponedeljek 6. t.m. boksarski dvoboj Patterson-Amonti
STOCKHOLM, 3. — Bivši svetovni prvak težke kategorije Floyd Patterson bo 6, t. m. ponovno stopil, po dveh k. o., ki mu jih je zadal Sonny Liston, na ring. Temnopolti boksar, ki bo jutri praznoval 29 let, bo imel za nasprotnika italijanskega prvaka Santeja Amonti-ja. Patterson je izjavil, da bo njegova bodočnost največ odvisna od izida dvoboja z Italijanom. V primeru poraza bi se Patterson dokončno odpovedal vsakemu udejstvovanju in bi samo pomagal 21-letnemu bratu Rayu, ki bo na istem mitingu nastopil proti švedskemu boksarju težke kategorije Lasseju Norlingu.
Nezaslišano: v Gorici ni dvorane
Odložen začetek juniorskega prvenstva v odbojki
Človek bi skoraj ne verjel, da v Gorici ni mogoče dobiti telovadnice za izvedbo nekega prvenstva. Ne gre za navaden turnir, temveč za izvedbo prvega kola juniorskega prvenstva v odbojki. Deželni odbor zveze se je potrudil in hotel privabiti na igrišča tudi najmlajše sile, toda njegovo delo se je zataknilo še pred začetkom. Ne po krivdi prirediteljev. Kje je krivda ne vemo. Verjetno pa bo šlo le za malomarnost in za pomanjkanje čuta odgovornosti in smisla za šport ter sploh za vzgojo mladine. Vsekakor primer, ki ga je treba obžalovati in predvsem ožigosati.
Prvo kolo je tako odloženo. Bor, ki je prijavil za prvenstvo dve ekipi, v nedeljo ne bo igral v Gorici, kjer sta bili na sporedu dve tekmi s tamkajšnjo Olimpijo.
ENOLETNI OBRAČUN ŠPORTNIKOV VSEGA SVETA
V alpskih panogah premoč Francozov in Avstrijcev
Presenetljiva zmaga De Doriga na 15 km
Za 1963. leto je nemogoče določiti smučarskega prvaka ali prvakinjo v alpskih disciplinah. Nobeden od tekmovalcev ni lani absolutno prevladoval. Lahko pa se reče, da sta se Francija in Avstrija v glavnem najbolje obnesli tako v moških kot v ženskih disciplinah, medtem ko so se Nemčija, Italija in Švica večkrat zmagovito vmešale v borbo med obema «velikanoma».
Dodati pa je treba, da je bilo lan-
sko leto prehodno In da so trenerji v glavnem preizkušali, v pričakovanju olimpiade in svetovnega prvenstva, nove tehnike in nove pripomočke.
«Zlatega smučarja«, to je nagrada, ki jo je mednarodna zveza smučarskih novinarjev prvič dodelila, so izročili kot najboljšemu smučar -
..............".................................................................................................................■»...................«............................................................
A
Milan, Bologna in Juve na jugu
TENIS
v.v	-.•.•.-.•.‘.'.'.•.•.•.‘.•.v	. M » 11 M|I 111 PVV«—
Tako jutri moštva na igriščih
---------------------------- - - --••••• -v- - ■ - - - - ■.      v       ; ,   .
CATANIA
Vavassori; Lampredi, Rambal-delli; De Dominicis, Bicchierai, Magi; Cinesinho, Miranda, Tur-ra, Cordova (Biagini). JUVENTUS
Mattrel (Anzolin); Gori, Sarti; Bercellino I, Salvadore, Leonci-ni; Stacchini, Del Sol, Nene, Si-vori, Menichelli.
TORINO
Vieri; Poletti, Buzzacchera; Cel-la, Rosato, Ferretti; Peirb (Al-brigi), Puia, Hitchens, Ferrini, Moschino (Peirb).
ATALANTA
Cometti; Pesenti, Nodari; Niel-sen, Gardoni, Colombo; Domen-ghini, Milan, Calvanese, Mere-ghetti, Carioli (Magistrelli).
ROMA
Cudicini; Fontana, - Ardizzon; Angelillo, Loosi, Carpanesi (Fra-scoli); Orlando, De Sisti, Sor-mani, Schuetz, Leonardi. MANTOVA
Zoff; Morganti, Schnellinger; Giagnoni, Pini, Candan; Simoni, Jonsson, Nicolč, Mazzero, Recagni.
Bari-Milan	X	Z
Catania-Juventus	X	Z
Inter-Genoa	1
Messina-Bologna	X	Z
Modena-Fiorentina 1X2 Roma-Mantova	1
Sampdoria-Lazio	1
Spal-Vicenza	1	X
Torino-Atalanta	I
Catanzaro-Lecco	X
Palermo-Udinese	X
Grossetto-Pisa	Z
Taranto-Lecce	X	1 2
SPAL
Patregnani; Olivieri, Fochesato; Bulli, Cervato, Muccini; Bui, Massei, Mencacci, Micheli, Crippa.
LANEROSSI Luison; Zoppelletto, Tiberi; De Marchi, Volpato, Stenti; Vasto-la, Menti, Vinicio, DelFAngelo, Campana.
iiiiiiiiiMutiiuuuitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitmiiiimiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiii
GORIŠKI NOGOMET
Juventina v Dolegnanu Sovodenjci v Slovrencu
Podgorci bodo doma branili prvo mesto na lestvici
V prvi letošnji tekmi se bo Juventina pomerila v Dolegnanu s tamkajšnjo enajstorico. Ker je to nova ekipa v tej kategoriji, s katero se igralci iz štandreža še niso srečali, predstavlja zanje neznanko. To morajo juventinci upoštevati in se za jutrišnjo tekmo dobro pripraviti in zaigrati kakor proti najmočnejšim nasprotnikom. Zavedati se morajo tudi, da sedanji položaj na lestvici ni najboljši in vse-
kakor slabši kot Je bil lani ob tem času ter zato nujno potrebuje izboljšanja. Ekipa ima dobre igralce kot posameznike:	če bodo znali
svoje sposobnosti zliti v celoto in bodo igrali disciplinirano, ni izključeno, da prinesejo domov tudi obe točki.
Ob 13. uri jutri naj se zberejo v baru pri Milanu za odhod v Dole-gnano naslednji igralci:	Faganel,
Paškulin, Nanut L., Briško, Re, Furlan, Puia, Micheli, Tabaj, Co-melli, Ferfolja, Batistič, Longo, Montico in Bizaj.
Sovodenjci bodo tudi gostovali in sicer v Slovrencu, kjer bodo pač domačini napeli vse sile, da bi obdržali obe točki doma. Sovodenjci pa tudi zelo potrebujejo vsaj točko in zato bi morala biti igra zanimiva.
Podgorci so edini, ki bodo jutri igrali na domačem igrišču pri Ma-donnini, kjer se bodo pomerili z ekipo Audax iz Gorice. Ta ekipa igra včasih kar dobro in zato je ni mogoče podcenjevati. Po drugi strani pa bodo tudi Podgorci poskusili vse, da se obdržijo na vrhu lestvice.
• BARI
Ghizzardi; Baccari, Panara (Mupo); Buccione, Magnaghi, Visentin, Rossi, Catalano, Sici-liano, Fernando (Giammarina-ro), Cicogna.
MILAN
Barluzzi; Noletti, Trebbi; Tra-pattoni, Maldini, Pelagalli; Lo-detti, Sani (Rivera), Altafini, A-marildo, Fortunato.
MODENA
Gaspari; Aguzzoli Barucco; Balleri (Aguzzoli), Chirico, Pan-zanto; De Robertis, Bruells, Bri-ghenti, Merighi, Goldoni. FIORENTINA
Albertosi; Robotti, Marchesi; Guarnacci, Brizi, Pirovano, Hamrim, Maschio, Petris, Bena-glia, Seminario.
MESSINA
Geotti; Dotti, Stucchi; Benitez, Ghelfi, Landri; Morbello, Fa-scetti, Pagani, Canuti, Bram-billa.
BOLOGNA
Negri; Furlanis, Pavinato; Tum-burus, Janich, Franzini; Pera-ni, Bulgarelli, Demarco, Haller, Pascutti.
SAMPDORIA
Battara; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bemasconi, Del-fino; Wisniesky, Tamborini, Ba-rison. Da Silva, Frustalupi.
LAZIO
Cei; Zanetti, Garbuglja; Carosl, Pagni, Gasperi; Maraschi, Lan-doni, Galli, Govemato (Morro-ne), Morrone (Mari).
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Ta-gnin, Guarneri, Zaglio; Jair, Di Giacomo, Milani, Suarez, Cicco-lo (Szymaniak).
GENOA
Da Pozzo; Bagnasco, Bruno; Colombo, Bassi, Rivara; Bicicli, Baveni, Meroni, Locatelli, Bean.
Od junija dalje Chuch McKinley profesionalec ?
ST. LOUIS, 3. — Član teniške ekipe za Davisov pokal Chuch Mc Kinley je izjavil, da bo ostal amater najmanj do junija. Pri tem pa je dal razumeti, da se bo verjetno odpovedal amaterstvu. McKinley je izjavil, da so mu za prestop med profesionalce ponudili 50.000 dolarjev. Dodal pa je, da namerava končati študije. Junija bi moral dobiti diplomo in če se bo dobro počutil, bo prestopil med profesionalce. «Ce bi pa ostal amater« je končno dodal, «bi rad ponovno zmagal na wimbledonskem turnirju, a tudi na prvenstvih Francije, ZDA in Avstralije.«
• * *
PERTH, 3. — Profesionalni teniški organizator Frank Sedgman je povabil pet najboljših avstralskih amaterskih igralcev naj prestopijo v njegovo profesionalno skupino.
Sedgman je izjavil, da njega ne zanimajo posamezniki, pač pa bi najraje videl, da bi se mu pridružili vsi povabljenci.
Dodal je še, da sta Flechter in Stolle pripravljena storiti ta korak, medtem ko je Emerson dejal, da se mu bo pridružil le, če bo ponudba ugodna.
ju leta Avstrijcu Egonu Zimmermannu. Svetovni prvak v slalomu Zimmermann, je upravičeno zaslužil to nagrado, ker je po tretjem mestu v kombinaciji Lauberhoma prepričljivo zmagal v smuku in kombinaciji Hahnenkamma in v tekmovanju za pokal «E. Allais« v Megevu. Kasneje se je med treningom v Madonni di Campiglio in v Chamonixu, ko se je pripravljal za Arlberg-Kandahar, dvakrat ponesrečil.
V smuku je bil mladi zmagovalec v Innsbrucku in Davosu Švicar Jos Minsch odkritje leta. Med zmagovalci lanskoletnih tekmovanj so bili tudi Avstrijec Karl Schranz, svetovni prvak v smuku in kombinaciji (Lauberhorn), Francoz Emile Viollat CCrans-Montana), Nemec Ludwig Leitner CSrlberg - Kandahar) in Italijan Carlo Senoner (Zermatt).
Kljub številnim častnim mestom Lea Lacroixa, Jean-Clauda Killyja in Guya Perillata, Francozi se niso obnesli tako kot v prejšnjih letih. Vseeno pa so prevladovali v slalomu, za katerega so se najbolje pripravili. Najboljši med njimi je bil brez dvoma Francois Bonlieu. Ta je zmagal v slalomu Val dTsere, Kleinwalsertala in Arlberga-Kanda-har, kjer je zmagal tudi v kombinaciji. Za njim bi lahko imenovali zmagovalca v Lauberhomu, Megevu in Zermattu Perillata.
V	veleslalomu so zmage pripadale Barletsu (Val dTsere), Švicarju Grunenfelderju in Francozu Leu Lacroixu (Adelboden), Nenningu (Madonna di Campiglio), Leitner ju (Kleinewalsertal). Z Nenningom, morda najboljši, se je odlično izkazal tudi francoski prvak in zmagovalec tekme FIS v Jugoslaviji Maudit.
V	ženski konkurenci je pripadla lovorika najboljše Francozinji Ande Faihose, ki je v tekmovanju za veliko nagrado Saint Gervaisa zmagala v smuku, v slalomu in v kombinaciji. Nadalje je zmagala v smuku Arlberga-Kandahar in si je tudi nabrala več častnih mest v drugih disciplinah. Po poškodbi v začetku sezone je svetovna prvakinja Avstrijka Christl Haas potrdila, z zmagami na Abetonu, na olimpij-
ski progi v Innsbrucku in v Zermattu, da je še vedno najboljša. Med drugimi, ki so se večkrat izkazale, sta predvsem Nemka Bar-bi Henneberger in Avstrijka Traudl Hecher.
V	slalomu je svetovna prvakinja Avstrijka Marianne Jahn zmagala v Oberstaufenu in Schrunsu, medtem ko so druge zmage pripadle Hennebergerjevi, svetovni prvakinji v kombinaciji Francozinji Ma-rielle Goitschel, Avstrijki Edith Zimmermann in Hecherjevi. V veleslalomu je svetovna prvakinja Marianne Jahn zmagala samo enkrat, medtem ko so druge zmage pobrale Goitschelova in Henneber-gerjeva. Ne smemo pozabiti na A-meričana Buda Wernerja in njegovo rojakinjo Jean Saubert, ki sta bila med najboljšimi.
V	nordijskih disciplinah so Italijani prvič prišli do presenetljive zmage Marcella De Doriga, medtem ko je olimpijski prvak v nordijski kombinaciji Nemec Georg Thoma ohranil svojo nepremagljivost. V smučarskih poletih so se Norvežani, Finci, Nemci in Rusi borili med seboj. Najboljši med njimi pa je bil olimpijski prvak s 60-metrske skakalnice Norvežan Toralf Enfan.
V tenisu A vstra/ci
(med amaterji in profesionalci)
še vedno brez tekmetev
Leto 1963 je predstavljalo za svetovni amaterski tenis konec važnega obdobja; to je konec super asav. Leto prej je bil Avstralec Rod Laver absolutni gospodovalec vseh igrišč, medtem ko sm0 imeli med 1963. letom priložnost videti na igriščih celo vrsto dobrih igralcev, od katerih pa ni nihče izstopil pred drugimi. Brez dvoma so v tem letu zabeležili izreden dogodek: Avstralci so izgubili Davisov pokal, ki je pre-t. ZOA
šel v roke Američanov. ZOA so tako na vrhu lestvice challenge-rounda z 19 zmagami proti 18 Avstralcev, ki so morali končno predati, po nepretrgani posesti od leta 1959, «srebrno solatno skledo« tekmecem preko oceana.
Avstralija pa je še vedno ostala država najboljših teniških i-gralcev sveta. Njeni profesionalci Rosewal, Rod Laver in F. Sedgman so tretjič zapovrstjo, to se pravi od prve izvedbe, osvojili Kramerjev pokal. Tudi amaterji so bili med najboljšimi in so nastopili na treh od štirih finalov klasičnih turnirjev: v Avstraliji Emerson in Fletcher, v Franciji Emerson, v Veliki Britaniji pa Stolle.
27-letni Roy Emerson je podedoval prvo mesto na lestvici najboljših amaterjev od Roda Laver-ja, V preteklih dveh letih je bil Emerson vedno na drugem mestu, lani pa si je z zmago v finalni
tekmi za Davisov pokal I Avstralka Leslie Turner nad močnim Američanom McKin- | tretje mesto.
leyem brez vsakega dvoma osvojil naslov leaderja.
Medtem ko je Emerson zmagal v Avstraliji (na travnatem igrišču) in v Franciji (na peščenih tleh), je Američan Mac Kinley] zmagal na wimbledonskem turnir, ju, ki je praktično neuradno amatersko svetovno prvenstvo na travnatih igriščih. Tudi mehiški igralec Osuna je bil med najboljšimi in ja Američana dvakrat premagal. Na četrtem mestu je predstavnik ZDA Dennis Ralston, ki je precej pripomogel Ameriki, da je zmagala v challenge-roudu. Za Ralstonom je prvi Evropejec t. j. Spanec. Manuel Santana.
V ženski svetovni lestvici sta Avstralka Margaret Smith in predstavnica Brazilije Ester Bueno še vedno na prvih mestih. Prva je zmagala na turnirjih v Avstraliji v Wimbledonu, druga pa v Forest Hillsu. Zaradi zmage na mednarodnem prvenstvu Francije si je &	-T----- OSVOjilS
............................................
V OBERSTAUFENU SLALOM ZA ŽENSKE
Američanka Jean Saubert pred Marielle Goitschel
Italijanka Riva na osmem mestu
OBERSTAUFEN, 3. — Američanka Jean Saubert je ponovila u-speh, ki ga je dosegla na kriteriumu prvega snega v Val dTsere. Danes je namreč zmagala v slalomu, ki je bil v Oberstaufenu. Za njo se je uvrstila Francozinja Marielle Goitchel, ki v drugem spustu ni
ponovila odličnega časa prve man-.-
che. V popoldanskem spustu je naj-
1,11....................................oll
SOVJETSKA ATLETIKA PROTI TOKIU
Cilj: letos na Japonsko s 100 atleti v rdečem dresu
Tudi v ženskih panogah precej problemov
Od moških disciplin kjer SZ veliko pomeni so še hitra hoja, steeple, maraton, štafete in deseteroboj. Proga 3000 m steeple je doživela razveseljiv razvoj. Državni prvak je sicer postal stari Sokolov, pojavila pa se je nova zvezda Osipov, ki je posebno v začetku sezone dosegal izredne rezultate. Zelo dober je bil tudi 22-letni Orentas s časom 8’41”4. Ta tekač je tudi v šestorici, ki teče 5000
m pod 14 minutami.	---------------
Za hojo lahko upravičeno trdi-
boljši čas zabeležila Christine Goitschel, ki se Je tako oddolžila za padec v prvem spustu. Na tretjem mestu se je uvrstila Američanka Linda Meyers. Dodati je treba, da danes niso tekmovale najboljše Avstrijke Jahn, Hecher in Zimmermann.
Izidi današnjih dveh spustov so naslednji:
1.	JEAN SAUBERT (ZDA) 90”31 (44”95 + 45”36)
2.	Marielle Goitschel (Fr.) 91”34 (44”38 + 46"96)
3.	Linda Meyers (ZDA) 92”29 (45” + 47”29)
(Fr.)	92”57
4.	Annie	Famose
(46”38 + 46”19)
5.	Heidi	Biebl (Nem.)	92”97
(45”59 + 47”38)
6.	Christl Staffner (Avstr.) 95”92 (48”34 4- 47”58)
7.	Barbara	Ferries (ZDA)	96”82
(47”80 + 49”02)
8.	Pia	Riva (Italija)	96”94
(48"30 + 48”64)
9.	Traudl Heder (Av.) 97”25
10.	Nancy Greene (Kan.) 98”01
11.	Cecile Prince (Fr.) 98”19
12.	Giustina Demetz (It.) 98”68
13.	Sieglinde Brauer (Av.) 98”71
14.	Edda Kainz (Av.) 99”04
15.	Inge Senoner (It.) 99”37
mo, da je edino v SZ enakovredna drugim panogam. Drugod po svetu namreč za to panogo ni velikega zanimanja. Sovjetom torej ne manjka kvalitetnih specialistov in verjetno bodo prav Hrolovič, Vediakov, Golobniči, Paničkin in Sčerbina ogrožali na olimpiadi Pamicha in Mathhewsa, ki so prave izjeme za ostalo Evropo.
V	klasičnem maratonu se lahko
vse pripeti:	vsaka prognoza za
daljši rok je torej tu odveč. Največ uspeha je imel lani Viktor Bajkov, malo za njim pa sta Sergej in Jurij Popov, ki je s svojimi 25 leti za tako progo pravi mladinec. Na Spartakiadi je Bajkov tekel 2.19*55*’, Jurij Popov pa je 14 sekund slabše.
Od obeh štafetnih tekov je SZ veliko pomenila le v 4x100 m. Po polomu na PEA v Beogradu se še ni zgradila nova ekipa za čase pod 40 sekundami. Zgodilo se je, da so po drugih državah (Poljska, Francija) dobro predelali sovjetsko tehniko predaj in trenutno lahko premagajo svoje učitelje.
V	deseteroboju ne morejo v SZ preveč računati na Kutienka in na legendarnega trikratnega evropskega prvaka Vasilija Kuznecova. Slednji je tudi lani postal s 7854 točkami državni prvak, jasno pa je, da ima Ovsejenko bolj obetajočo bodočnost. Na državnem prvenstvu se je uvrstil na drugo mesto s 7839 točkami. Sicer pa je bolje, da pogledamo njegove osebne rekorde ali običajne rezultate: 100 m — 11”3, daljina - 7 m, krogla —12.87, višina 2.06, 400 m
51”3, 110 m zapreke — 15”5,
disk — 44.10, palica — 460, kopje — 64.68, 1500 m —4*24”. Ovsejenko, ki ima 26 let, :ma največ možnosti, da se izboljša v metih. V prihodnji sezoni bi moral gotovo zbrati čez 8000 točk. Malo verjetno je, da bo veliko investiral v deseteroboj Lusis, ki logično skrbi bolj za kopje, vsekakor pa ima tudi on možnost, da doseže 8000 točk.
Sovjetska ženska atletika, ki je še vedno najmočnejša na svetu, ima pred seboj velike probleme. Na prvih mestih so še vedno stare atletinje, ki se trdovratno upirajo času. Dosegajo sicer odlične rezultate, nimajo pa nobene možnosti nadaljnjega napredka.
Na progah od 100 do 400 m sta absolutno najboljši Gallna Popova in Marija Itkina, ki imata vsaka po 31 let Odlične rezultate 11”4, 23”2 in 53”2 bo prihodnje leto težko ponoviti in naj večja odgovornost bo padla na ramena mlajših tekačic kot so Motina, Kabernjuk, Lace in Kabanova. Velesile utegnejo na 400 m postati še Maroč-kina (55”2), Suhanovskaja (55"4), posebno pa Fabejeva (54”7) iz Kazahstana, ki je eno največjih od-kritiji Spartakiade. Na daljši ženski progi 800 m je najboljša Mu-hanova (2’06). Njene rezerve pa so še tri tekačice pod 2’07”, žal vse tri so starejše od prvakinje. Napredovati bi morala 22-letna Krivoščekova, ki ima za sedaj rezultat 2’08’T. Dobro je, da se spomnimo rezultatov, ki jih dosegajo ostale Evropejke: Kraan pod 2*05", Nemke in Madžarke okoli 2*05”. Ostanejo še Avstralke okoli 2’03”. Govori se tudi o enotni ekipi Koreje, to se pravi Sin Kirn Dan (Severna Koreja) s svojimi
svetovnimi rekordi 51”5 na 400 m in 1’59”1 na 800 m. Na ovirah upajo na okrevanje Irine Press, ker ima Kulkova bolj malo upanja na uspeh proti odličnim Nemkam, Poljakinjam in tudi Japonkam.
V	metih gospodarita še vedno Tamara Press v disku in krogli in Elvira Ozolina v metu kopja. Prva je tudi z povprečnimi znamkami na varnem, druga pa je dobila v Vzhodni Nemčiji nevarno nasprotnico (Graefe 58.45). Drugo-razredne metalke krogle in, diska, vsaj mlajše, ne zadoščajo za ostro mednarodno konkurenco. Boljši pa je položaj v kopju, kjer dobro mečejo Sastitko, Stancjute in Vi-sockaja.
V	skoku v daljino je še vedno najboljša Sčelkanova. ki pa ni napredovala Zelo dobro skače tudi plavolasa Tališeva. V višino skače najbolje veteranka Taisija Cenčki, ki pa je pod svojim rekordom. Novo ime je Puškarjeva, ki je letos na Spartakiadi dosegla 170 cm.
V	peteroboju se je največ uveljavila Sčelkanova, ki je presegla 4800 točk. Napredovala je tudi Olga Kardaš, ki se je približala 4700 točkam. Z Irino Press utegnejo doseči na olimpiadi sovjetske atletinje v tem mnogoboju izreden uspeh.
Olimpijski program v Tokiu bo obsegal 33 disciplin za posameznike in 3 štafete. V vsaki panogi lahko nastopijo po največ trije atleti za vsako državo. Vsi morajo seveda doseči minimalno normo. Vsaka ekipa bo imela tako največ 99 atletov in kako rezervo za štafetne teke. Razumljivo je, da maksimalno udeležbo zmorejo le ZDA in SZ in še te zelo težko. Glavni sovjetski trener Ko-robkov je lani izjavil, da bo v Tokiu ekipa SZ štela 100 atletov. Poziv Korobkova za Tokio je: ne izgubljajte časa. Spartakiada je za nami, priprave za olimpiado pa se nadaljujejo.
BRUNO KRIŽMAN
ALOJZ
RAVBAR
21.
Odstranjevanje min je bilo vedno tvegano, smrtno nevarno opravilo. Peter se je tega zavedal, kljub temu pa je tudi zdaj svoj posel opravljal dokaj hladnokrvno. Globoko na dnu njegove notranjosti je sicer tičala tiha bojazen pred tisto večno možnostjo, da se ob takem delu utegne zgoditi najhujše, toda na to ni mislil. Zdaj je imel pred očmi samo eno: izpolnitev naloge, ki jo je dobil.
Njegove roke, vajene iskanja zakopanih min, so naglo, a hkrati previdno razgrebale gramoz in pesek, vešče širile in poglabljale kotanjo. Prsti so mu delovali gibko in zanesljivo, kakor prsti kimrga, ki se poglabljajo v rano, da bi odstranili zlo, ki tiči v njej.
Končno je začutil hladno kovino: mina. Poslej je še previdneje odstranjeval pesek, ki jo je še pokrival. Se malo, in pred njim je ležala prežeča pošast. Počasi jo je dvignil iz kotanje in položil kraj sebe. Nato se je lotil druge. Zdaj, ko je ugotovil s kakšno vrsto min ima opravka, je delal z občutkom večje varnosti. Toda, ko je izgrebel naslednjo mino, je videl, da je neke druge vrste, mnogo bolj nevarna od prve. Zato Je spet postal previdnejši, ko se Je lotil tretje. Zdaj mu prsti niso več delovali tako hladno kot prej. Rahlo so mu podrhtevali kakor takrat, ko je odstranjeval prvo mino. Sam ni vedel, od kod neki ta nenadna sprememba. Saj ni nobene nevarnosti, si je skušal dopovedati. In je pospešil odstranjevanje gramoza in peska, da bi pregnal iz prstov neprijetno drhtavico. Končno
je izbezal tudi zadnjo mino, ki Je bila na njegovi polovici cestišča. Tedaj se je oddahnil, ko da bi bil pravkar opravil naporno delo.
Nato je stopil k Silvu in ga opazoval, ko je odstranjeval zadnjo mino, ter se vnaprej veselil, da sta srečno opravila dobljeno nalogo.
Nakrat je bruhnil iz tal ognjen gejzir in okolico je napolnil odjek silovite eksplozije.
Nekaj trenutkov po eksploziji so se najbližji borci pognali na kraj nesreče.
V bližnjem jarku Je ležal strahotno razmesarjen Silvo. Od-redni zdravnik je brž spoznal, da ne potrebuje več njegove pomoči.
Peter je ležal na sredi ceste. Bil je živ, a na več mestih ranjen, najbolj pa v obraz, ki Je bil ena sama krvaveča gmota. Ves čas je bil pri polni zavesti in je pretresljivo ječal. Naposled je z razklanim glasom, polnim grenkega spoznanja, iztrga; iz sebe:
«Slep sem... tovariši... jaz sem slep... Nikdar več ne bom videl...«
KATARINA GRUDNOVA
Pomladansko sonce je prijetno ogrevalo kraško gmajno, posejano z bornimi njivicami, obdanimi z nizkimi, vijugastimi obzidkl.
Na eni teh njivic je sadila koruzo priletna ženska. Globoko sklonjena nad krvavordečo zemljo je z motiko delala jar mice, spuščala vanje po nekaj zrn in jih zagrebla.
Cez čas se je vzravnala in se prijela za boleči križ. Ozrla se je po soncu. Kmalu bo morala domov, je pomislila. In spet se je upognila in še dalje zamahovala z motiko v skoraj enakomernih časovnih presledkih.
2e dolgo let je ob tem času sadila koruzo zdaj na tej, zdaj
na oni izmed šesterih njiv, ki so bile njena last.
Težko je živeti na kraški zemlji, ki terja veliko truda, da pa tako pičle plodove. Pa vendar je ljubila to svojo zemljo. Ljubila jo je kot more ljubiti le človek, ki je z vsem svojim bistvom navezan na zemljo, ki ga redi, pa čeprav skromno.
Sicer pa je vse njeno življenje bilo skromno. Ko se je omožila ni skoraj nič prinesla svojemu možu, ki je bil prav tako reven kot ona. In potem sta družno delala in se trudila, da bi se čim lažje prebijala skozi življenje, polno raznih tegob, ki od pomnjenja tarejo revnega kraškega človeka.
S časom je povila štiri otroke, štiri sinove, same čvrste fante, najlepše, kar jih je premogla njihova vas.
Ko je bilo najstarejšemu dvanajst let, ji je umrl mož. V nekaj dneh ga je pobrala pljučnica. Ostala je sama. Sama s štirimi fanti. Dan in noč se Je mučila, da bi jih zredila. Pri tem pa je rahlo upala, da ji bodo vsaj majčkeno pomagali, ko bodo odrasli in ne bo več mogla delati. Kdo ve kolikokrat si je odtrgala od ust grižljaj kruha, da ga je dala temu ali onemu otroku! Neredkokrat pa ni imela kaj dati svojim fantom, ki jih Je imela tako rada. če je bila letina dobra, no, potem je še nekako šlo; kadar pa je zemlja slabo rodila, tedaj velikokrat ni imela kaj deti v lonec.
Pomanjkanje in bedo pa je ta čas vse bolj občutilo vse primorsko ljudstvo. Fašistični moloh je brezobzirno odiral to ljudstvo in mu grozil s popolnim iztrebljenjem. Raz balkona rimske palače Venezia je bilo vse pogosteje slišati glas tistega, ki je svojemu narodu obetal med in mleko potem ko bo podjarmil tuje dežele in obnovil rimski imperij. A za uresničitev tega megalomanskega načrta je potreboval predvsem dvoje: veliko orožja in veliko vojakov. In ko je nakoval «de-vet milijonov bajonetov«, Je začel svoj roparski pohod.
Najprej Je vdrl v Abesinijo.
V ta namen so pobrali tudi mnogo primorskih fantov. Med njimi je bil tudi Katarinin najstarejši sin Andrej.
Nekega dne so Ji sporočili, da je padel «za slavo in veličino domovine«. Dolgo je žalovala za svojim prvorojencem, ki ji ga je ugrabil črni moloh.
Kasneje so Ji vzeli Franca, drugorojenca. Nekaj mesecev potem je prejela obvestilo, da Je padel nekje v grških gorah. Spet se je odprla rana m dolgo boleče krvavela.
Tako je ostala sama z Ivanom in Ludvikom. Prvi je z njo obdeloval zemljo, drugi pa se je medtem učil kamnoseštva. S skupnimi napori so rinili skozi revščino, ki je postajala čedalje večja.
Sredi dvainštiridesetega leta so poklicali Ivana pod orožje. Poslej je Katarina ostala sama z najmlajšim sinom. Komaj se je izučil poklica, že Je ostal brez dela in je z materjo od teme do teme garal, da sta preživela sebe in dve kravici. Upanja, da bo kdaj bolje, pa ni in ni bilo.
Katarina se je spet vzravnala in se prijela za razbolela ledja. Potem je vtaknila motiko pod pazduho in se napotila proti domu. S počasnim korakom je stopala po stezi, ki so jo obrobljali grmi brinja, robide, šipka in rešeljike.
Nekje Je kraj steze stal skupek borov. Ustavila se Je v njihovi senci, ki je dehtela po smoli in žveplenorumenem pra-hu, ki se je sipal iz prašnih mešičkov.
Kadarkoli Je zadnje čase šla mimo tega skupka borov se je domislila nekega doživljaja, ki ga ne bo nikoli pozabila.
Ko je nekega dne sredi pretekle jeseni šla tod mimo, Je nenadoma obstala. Zdelo se Ji Je, da j0 Je nekdo polglasno poklical. E, kdo*pa naj jo tu kliče, si Je rekla in šla naprej v prepričanju, da je bil le prisluh.
«Ej, mati!«
Ozrla se je na desno, v tale skupek borovcev. Tedaj Je ostrmela v mladega človeka, ki je nosil civilno obleko, na glavi pa je imel neko čudno pokrivalo, na katerem sta bili prišiti slovenska trobojnica in rdeča zvezda, na rami pa Jp imel puško-	(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO:	TRST - UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93*08
letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun ort Narodni banki v
se naročajo pri upravi.
IN 94-83« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA MIKICA: Ulica S Pellloo 1-IL Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA m r»i t, ,, <t<t«	u«u<u-m■ ki.	-------------------------
20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 din, letne 1920 din, polletno «60 din, četrtletno 480 din - 'oštnl teko« račun: Založništvo tržMkegr ciske~rrst tl 5374 - Zb^SfL^a nn ~i J1 n Ljubimi« 60014 60.186 — OGI.ASI: Cene oglasov Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno-unravni 250 osmrtnice 150 lir — Muli m,i.,„! in . c„.	,,	^f*? i-iubljana.
Iz vseh dr ugih pokrajin Italije pri «Socletk Pubblioitk Itaiiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Zadaja‘in tmir« Založništvo tržaškega8 tiska, Trst	B Z tržaSke gorlSke Pokrajine
J