Poštnina plačam f sotovU Leto X9 št. 198 Ljubljana, nedelja 25 avgusta 1929 Cena 2 Orn 40 Dto. Uredoifttvo« laLTi 2122. »133. MM, »125 ti »136. Jiliif cesta U. it M& M« Koceeon TiMn It**. ftotopM M m yra£mta. Pi«iOTwn m. u TiUm fc. 1122, 1122, 1124. 112», >124 •ddeieki Uuhimo«. Prcioroo* 4 Teketoo fc. M02 Podružnic* Martbori Alekunkvra m« »l 11 rdelo« h «5& MnMci Celje. Kocenova ritaa fc K. Teleloe fc 19(1 Krnim* pri poit 6ek. Mrvtxfi. UotolJaM •L 11 >42; Praha Bab TS.I6O1 WIm Nr. 106 241 LJubljana, 24. avgusta. Brez pretiravanja se more reči da je pozornost vsega sveta te dni obrnjena na polet »Grofa Zeppelina«, ki mu & za cilj — obkrožitev zemeljske oble. prva svoje vrste. Prav tako brez pretiravanja se lahko trdi, da se poletu pripisuje povsod velik pomen, dasi so v ocenjevanju tega pomena sodbe še zelo različne, mnoge pa celo še nedoločne, ker še ne v polni meri dopustne. Eno je gotovo: Prvi ded poleta. lx Amerike v Evropo in iz Evrope čez Sibirijo do Tokia se je dr. Eckenerju zelo dobro posrečil. To se priznava od vseh strani, tem lažje, ker dosedanji poleti niso bili izvedeni ravno prvovrstno. Pri •tem ni treba misliti samo na oni primer, ko se je moral Zeppelin vrniti, še preden se je spustil prav na ocean, ter pristati v Franciji. Tudi prejšnji poleti se ne morejo imenovati rekordni, zakaj čas, v katerem je dr. Eckener dospel v Ameriko, ni za mnogo diferiral od časa, ki ga potrebuje najhitrejši parnik. da premeri pot iz zapadne francoske luke v Newyork. Krožni polet po mediteranskih deželah in po Podonavju je povzročili celo obilo jeze in razočaranja, ker Zeppelin ni plui čez velika mesta ob napovedanem času ali pa se jim je moral celo popolnoma izogniti. Pokazalo se je pri tem. da Zeppelin ne more urediti svojega prihoda niti točno po napovedanem času niti po napovedani poti, kar kaže na znatno problematičnost njegove uporabnosti za redno poštno, odnosno potovalno zvezo. S poletom iz Newyorka čez ocean. Evropo in Sibirijo si je Zeppelin v veliki meri retabliral svoj ugled, dasirav-no še ni pojasnjeno, kaj je vzrok, da se je izognil velikim ruskim mestom, kar je povzročlo v Rusji veliko nejevoljo. Pot čez azijski kontinent je absol-viral v tako kratkem času in tako brez zaprek ter nezgod, da je povsem razumljivo veselje, v katerim so ga sprejeli v Tokiu. Saj so se Japonci s tem za ogromno približali Evropi in vzhodni Ameriki in sami od sebe se morajo spričo tega uspeha pojaviti načrti za ureditev rednih zračnih prometnih zvez čez Sibirijo in Rusijo na eni ter Tihi ocean na drugi strani. zeppelin se nahaja sedaj na svoji drugi etapi, na poletu čez Veliki ali Tihi ocean, ki je v svojih vremenskih, odnosno vetrovnih odnošajih močno sličen Atlantskemu. Tudi tu prevladujejo v severnem delu vetrovi od zapada proti vzhodu in je spričo tega polet od Azije v Ameriko mnogo lažji nego polet v obratni meri. Stvar tehnikov je, da ocenijo pomen zrakoplova Zeppelinovega tipa s teh-niško-strokovne strani. Eno pa je jasno tudi lajiku: Uspeh Zeppelinovega poleta zavisi od cele vrste uspehov v drugih področjih moderne tehnike, zato se je mogel izvršiti šele takrat, ko so tudi druge panoge dosegle ogromen napredek. Nemogoča bi bila Zeppelinova grandijozna pot brez nezgod ali bržkone sploh popolnoma nemogoča brez brezžičnega brzojava, ki prinaša posadki v vsakem času točna poročila o vremenskih razmerah v pokrajinah, skozi katere je namenjen polet. In taka poročila bi bila nemogoča brez zadostne organizacije vremenskega opazovanja in brezžičnega sporočanja. Zato zahtevajo poleti čez katerekoli dele zemlje, bodisi na kopnem ali na morju, smotrene-ga sodelovanja mnogih faktorjev na mednarodni osnovi. Kakor ni Zeppelin uspeh samo ene tvornice in enega konstruktorja, tako polet ni uspeh samo poveljnika in posadke, marveč dolge vrste dosedanjih tehniških iznajdb in uspehov in kompliciranega, mnogo-stranskega sodelovanja mnogih narodov in držav. Ako naj ima Zeppelinov uspeh več nego samo pomen epizode, dandanes tako čislanega rekorderstva. se morajo tehnične usposobljenosti vsega podjetja organizirati na mednarodni osnovi in se nasloniti na sodelovanje mnogih faktorjev. Šele ako se izvrši ta organizacija brezhibno, bo morda mogoče premostiti prepad, ki še zija med Zeppelinom sedanjega tipa in med tipom rednega potniškega in poštnega letala. Rekonvalescenca angleškega kralja London, 24. avgusta, a. Angleški kralj Jurij V. in kraljica sta sinoči odpotovala te Londona v San Dringham, kjer bo ostal kralj do svojega popolnega okrevanja. Kralj in kraljica sta se odpeljala na King Scross v zaprtih avtomobilih. Na postaji ju }e čakala posebna kompozicija, ki je kralja prepeljala do postaje NVolferton, ki je najbližnja postaja do kraljevega posestva Norfolk. Čeprav so bile prepovedane vse manifestacije, se je vendar zbralo občinstvo po ulicah, da vidi kralja. Nora rumunska carinska tarifa Bukarešta, 24. avgusta, a. Pomočnik ministra zunanjih del Grafencu je izjavil novinarjem, da bo nova rumunska carinska tarifa pred uveljavljenjem predložena zainteresiranim državam v vpogled. Nova carinska tarifa bo tvorila osnovo za trgovinske pogodbe e tujimi državami Pred nvel javi jenjem novih šolskih zakonov Zakoni bodo objavljeni še Ie v začetka septembra -Sporazumna akcija katoliših in pravoslavnih cerkvenih krogov - Vesti o odgoditvi pričetka Šolskega leta Beograd, 24. avgusta, a. Prosvetni minister g. Boža Makshnovič je odpotoval sinoči na Bled. od koder se vrne v ponedeljek 26. t. m. Danes je bal sprejet v avdijenci od Nj. Vel. kralja. Beograd, 24. avgusta, p. Kakor Izve vaš poročevalec, še ud računati, da M bili novi šolski zakoni objavljeni že v prihodnjih dneh, kakor so poročali nekateri listi Vzrok je deloma v tem, da se želi, najj bi bili vsi šolski zakoni, ki tvorijo celoto in kot taka fundam en talno osnovo vse bodoče prosvetne politike v državi, objavljeni in uveljavljeni istočasno. Obenem je treba temeljito proučiti predloge in misli, izražene povodom razprave o srednješolskem zakonu v Vrhovnem zakonodajnem svetu. Dalje se doznava, da sta katoliški epi-skopat in pravoslavni sinod sporazumno podvzela korake v tem pravcu, naj bi bila državna prosvetna politika v skladu z zahtevami cerkvenih krogov. Tako predstavniki katoliške, kakor hxff predstavniki pravodavme cerkve fete nekatere spremembe v osnutkih šolskih zakonov. To stališče cerkvenih krogov je zagrebški nadškof dr. Bauer predk>-Ž3 tudi na najvišjem mestu. V zvezi z verjetnostjo, da bodo Šolski zakoni objavljeni šele ▼ začetku septembra, so se pojavile vesti, da bo tudi začetek šolskega leta pomaknjen za Pol meseca nazaj in da se bodo šole pričele šele sredi septembra. V prosvetnem ministrstva vaš poročevalec danes nI mogel dobiti potrdila te vesti. Izjavili so mu, da se ie o tem pač govorilo, ni jim pa še znano, da bi bH ▼ tem Pogledu storjen že definttiven sklep, ker se prosvetni minister nahaja na Bledu. (Tudi prosvetni oddelek pri velikem županu v Ljubljani do sinoči še ni dobri nikakega poročila o odložitvi pričetka šolskega leta. Op. nr.) Ogromna škoda v Skoplju in okolici Voda je na dveh krajih poškodovala železnico — V Skoplju porušenih okrog 800 hiš - Konferenca pri ministr. predsedniku Skopije, 24. avgusta p. Po vesteh iz Skoplja sinočnja poplava ni povzročila ogromne škode samo v Sikoplju, temveč tudi v njegovi bližnji in daljni okolici. Tako je bila poškodovana železniška proga ?ned Gjevgjelijo in Skopljem. Na porušene dele proge so bili takoj odposlani delavski oddelki s tehničnim osobjem, da vzpostavijo železniški promet. Posebna komisija » velikdm županom Naumovičem na čelu pregleduje povzročeno škodo. Občinski odbornik Ristič je izjavil novinarjem: »Nesreča je velika. Neurje le uničilo kakih 800 haš. Ravnotoliko družin je ostalo brez krova in hrane. Sreča v nesreči je v tem, da so med temi rodbinami mnogi kmetje, ki imajo na polju še nekaj koruze. Občina bo prožila ponesrečenim rodbinam pomoč po svojin sredstvih, potrebno pa je. da priskoči na pomoč z izdatnejšimi sredstvi tudi država. Občina bo obubožane rodbine spravila v šole, kavarne in druge hiše, kar pa še ne bo zadostovalo. Včeraj se je govorilo, da je bilo mnogo človeških žrtev, vendar se doslej ni izvedelo niti za eno človeško žrtev. Vsi pogrešam so se našli. Beograd, 24. avgusta a. Po poročilu, ki ga je danes opoldne poslal veliki župan v Skoplju, ni bilo tekom sinočne poplave ni-kakih človeških žrtev. Ravnotako ni nika-kih uradnih poročil o človeških žrtvaa t skopskem srezu in okolici Beograd, 24. avgusta a. Zaradi poro® lx južnih krajev in iz Moravske doline o poplavah, ki so se tamkaj odigrale po prelomu oblakov, ie predsednik vlade Zivkovič pozval na konferenco gg. ministre Uzuno-viča, dr. Drinkoviča in dr. Frangeša. Po pre gledu poročil je konferenca sklenila, da s« izdajajo velikim županom v prizadeti j oblasteh nujne naredbe, kako naj predstavniki zainteresiranih ministrstev ugotove pravo stanje stvari, prožijo potrebno pomoč ter predložijo obširna poročila in stavijo predloge. Ugotovljeno je, da so bila prva poročila o škodi in žrtvah pretirana. Silna neurja tudi v Bosni in Dalmaciji Neprestani hudi nalivi — Žrtve Hudi viharji Sarajevo, 24. avgusta &. 2e dva dni divja nad okolico Sarajeva in po vesteh iz pokrajine tudi v ostali Bosni silno neurje s prelomi oblakov, ki Je povzročilo znatno škodo. Pripetilo se je tudi več nesreč. Tako je včeraj zahteval v Sarajevu prelom oblakov dve človeški žrtvi. Nekega otroka, ki se je igral v bližini potoka, je voda odnesla, kasneje pa je izplavila nekega novorojenčka. Iz Posavine poročajo, da je strela ubila tamkaj nekega seljaka. Tudi v okolici Sarajeva je bil ubit neki seljak od strele. strele — Velika škoda na polju na Jadranu Neurje Je povzročilo mnogo škode zlasti na polju. Dubrovnik, 24. avgusta d. Včeraj popoldne je pihala ob obali silna burja. Kakor se je doslej doznalo, ni povzročila nikjer posebne škode, vendar pa mnogokje zelo neugodna presenečenja. Tako se ie nahajal pred vhodom v dubrovniško mestno luko na odprtem morju ribiški čoln, ki ga je zajela pred večerom burja ter ga prevrnila. Le s težavo je rešil ribiče motorni čoln, ki je bil poslan na pomoč iz mestne luke. Iz finančne službe Beograd, 24. avg. p. »Službene novine« objavljajo danes ukaz, s katerim se upokojujeta gg. Tomo Kalin in Josip Jug, računska inšpektorja v 1-11 pri dosedanji delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. V višjo skupino so pomaknjeni gg. Angelo Savnik, šef odseka v Ljubljani, Mate Kisič, Ivan Ditz, Maks Lašan in dr. Ljudevit Valjavec, vsi v Ljubljani, Franc Ga-brijelčič v Krškem, Avgust Sedlar v Mariboru in Hinko Perne v Ptuju. Nadalje so pomaknjeni v višjo skupino Franc Me-škovec, Aleksander Podobnik in Viktor Jurek iz Ljubljane. Za računske inšpektorje v l-II sta imenovana Adolf Potokar in Ivan Finderle, doslej revizorja v 2-11, za višje knjigovodje v l-II Rajko Šetina in Alfred Biber, dosedanja knjigovodje, ter Franc Fermatin, dosedaj revizor. Za računske pod inšpektorje v 2-II so postavljeni Viktor Bišof, Franc Gabrovšek in Peter Glazar, knjigovodje. Za knjigovodje ▼ 2-H so imenovani Josip Kolbezen, Ivan §porn, Franc Sire, Franc Žitnik in Mirko Osana, knjigovodje ▼ 3-IL Poslaniki v Beogradu Beograd, 24 avgusta, p Danes je prispel z Bleda v Beograd poljski poslanik Babin-ski. Prihodnje dni se ponovno vrne na Bled, kjer ostane s svojo rodbino še do konca avgusta. Beograd, 24. avgusta, p. Davi Je prispel v Beograd naš dunajski poslanik dr. Milan Milojevič. Nocoj je dr. Milojevič odpotoval nazaj na Dunaj. Danes je prispel v Beograd tudi naš poslanik v Budimpešti Rade Luko-vič. Iz Narodne banke Beograd, 24. avgusta, a. Guverner Narodne banke Ignat Bajloni, ki ee je včeraj vrnil iz Pariza, je davi prevzel posle iz rok podguvernerja Andrije Radoviča. Guverner Bajloni je nato odredil, da se skliče seja upravnega odbora Narodne banke za ponedeljek, 26. t. m. Na seji se bo razpravljalo o tekočih poslih in bodo izvoljeni dežurni člani upravnega odbora za mesec september. Sodba v komunističnem procesu Beograd, 24. avgusta, a. Danes ob 1130 je predsedujoči sodnik Državnega sodišča za zaščito države dr. Ogorelica razglasil obsodbo proti obtoženim komunistom iz Slavonskega Broda. Državno sodišče za zaščito države je ugotovilo, da so krivi in se kaznujejo: Milisav Belovukovič in Flo-rijan Hotelič za dejanja po čl. 1., točka 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi vsak na 2 leti robije tjr za dejanje po § 91 b srbskega kazenskega zakona vsak na 2 leti zapora, skupno na 3 leta in 4 mesece robije Oba sta obsojena na kazen brez izgube državljanske časti. Ostoje Djakovid in Franjo Luc sta obsoiena po čL 1 točka 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi vsak na 3 leta robide m po čl. 91 b srbskega kazenskega zakona na 3 leta zapora, skupno na 5 let robije. Slavko Cvetkovič je obsojen po čl. 1 točka 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 4 leta robije in po čl 91 b srbskega kazenskega zakona na 3 leta zapora, skupno na 5 let robije. Rude Milutinovič in Marin Popade sta oproščena. Zakon o pospeševanju kmetijstva Beograd, 24. avgusta, p. Vrhovni zakonodajni svet je imel nocoj sejo, na kateri je razpravljal o načrtu o pospeševanju kmetijstva. Razprava je prišla do poglavja o živinoreji in se bo nadaljevala v ponedeljek. Kongres mednarodne univerzitetne federacije za DN Beograd, 24. avgrosta. a. Začettfootn septembra se sestane v Ženevi kon®res mednarodne univerzitetne federacije za Društvo narodov; zasedal bo vziporedno s sikupščino Društva narodov in bodo na njem zbrani predstavniki uroiiverziitefaiili h,druženj fe 36 držav. Našo delegacijo bo vodil dr. Mftterfko Miifič fe Beojjrada, a sestopata bo fe d,r. Kazlmiirja Antiča iz Zagreba. MMana G laserja fe. Zagreba, Borisa Pečareviča in Dušana Vojivo-diča fe Beograda ter Marij a tu Zajca iz Ljubljane. »Zeppelin" v borbi z viharji nad Oceanom Naletel je ravno na središč e strašne nevihte, ki jo je premagal brez škode - Proti večeru bo dosegel ameriško celino Toldo. 24. avgusta, od. Zrakoplov »Zeppdhu je Do startu v Tokiju letel sprva pod zelo ugodnimi vremenskimi prilikami. H somu omogočile brzino do 150 km na aro. Nekaj minut pred 6. uro pa je zavozfl kljub poskusom, da bi se ognil, v središče strašne nevihte, ki je trajala skoro celo uro ki grozila uničiti zrakoplov. Po izjavi kapetana dr. Ecke-nerja je Ma nevihta ena najbolj silnih, kair jih je doživel na svojih zrakoplov-nfh vožnjah. Med treskom in gromom je piha! silen veter, ki je v kratkih presledkih udarjal ob obod zrakoplova in metal zračno ladjo po zraku kakor žogo. Posebno kritičen je bil položaj, ko je zrakoplov zavozil v mrtvo cono in je nato veter v hipu vrgel zrakoplov kakih 200 m globoko ter ga skoro zalučal v morje. Potniki te posadka so opazovali divjanje nevihte z mešanimi občutki, ker so se bali, da bo pod silnim pritiskom vsak trenutek popustil obod zrakoplova, nakar bi sledila katastrofa. Najpo-gumneje se je vedla lady Drummond -Hay, ki se je ves čas šalila. Ob 23. urj se je nahajal zrakoplov zopet v mirnem ozračju 'n javil, da se nahaja na 148 stopinj 30 minut vzhodne dolžine in 35 stopinj 30 minut severne širine. Zrakoplov leti s štirimi motorji ter ima zelo ugodne zapadne vetrove, ki pospešujejo brzino poleta, da je dosegla že 160 km na uro. San Francisco, 24. avgusta, o. Po brezžičnih brzojavkah s krova »Zepipe-lina« leti ta že nekaj ur po gosti megli, ki onemogoča vsak pogled na glad:n Tihega oceana. Zrakoplov leti v smeri pnoti Seattleu, kjer pričakujejo njegovega prihoda v prvih večernih urah. Od ta bo nadaljeval polet ob obal proti Los Angelesu. kamor bo dospel v ponedeljek oboli šeste ure zjutraj. »Zeppelin« je preletel že nad 3500 km in se bliža že polovici svoje poti preko Tihega oceana. Od včerai zvečer so že skoro vse zapadno ameriške radio postaje v stalni brezžični zvezi z njim ter mu javljajo vsake tri ure poročila o stanju atmosfere v še ne prevoženih predelih proge. Los Angele«, 24. avgusta, d. Tu se vrše mrzlične priprave za sprejem »Zeppelina«. Ker je pričakovati silnega navala gledalcev, so odrejene obsežne varnostne odredbe, da bo zrakoplov zavarovan pred prevelikim navdušenjem zbranih gledalcev. Pred velkim stolpom za pristanek, kjer bo prenočil zrakoplov, so naložili 2000 bomb s plinom, da bodo sipopolnili zaloge plina na zračni ladji. Newyork, 24. avgusta, d. Translkonti-nentalna letalska družba javlja, da bo poletelo osem mož posadke zrakoplova »Zeppelin« z njenimi letali rz Los Ange-lesa v Newyork. da bo s tem olajšan zrakoplov za polet preko Rockv Moun-ta,:ns. To gorovje bo zrakoplov prelete? v Coloradu. kier ie visoko do 4000 m. Na krovu »Grofa Zeppelina«. 24. avg. g. Z ugodnim vetrom od zadaj pluremo s hitrostio 140 km na uro preko T'hega oceana. Veter sam nas žene z 32 km na uro. Ostalo opravljajo 4 motorji. Delu-iejo samo 4 motorji, da si ustvarimo rezervo gonilnih snovi. Ob 11.50 green-wichkega časa. t. j. ob 12.50 sredn:e-pvmpskega časa. je bila naša pozic:;a 175 stopinj 30 minut vzhodne dolžine in 44 stopinj 10 minut severne širine. Na 'krovu je vse zdravo. Snowden neizprosno vztraja na svoji zahtevi Ostale štiri države povišujejo svoje ponudbe - Dosedaj nudijo Angliji 36 od zahtevanih 48 milijonov London, 24. avgusta, s. Kakor javljajo listi, je četvorica držav pripravljena dovoliti približno 50 odstotkov od 4S milijonov, ki bi jih Velika Britanija izgubila. ako ne bi stopile v veljavo kvote, ki so bile določene v Spaai. Snow-den je očividno pripravljen zadovoljiti se s 40 odstotki, ako bi se Angliji pri stvarnih dajatvah dovolile koncesije. »Daily Chronichle« pravi v uvodnem članku, da je brezpogojno potrebno razjasniti Evropi, da je angleška vlada glede vprašanja dolgov šla do skrajnih mej. Kakor javlja dopisnik »Timesov« gled finančnih pogajanj, niso vsi delegati četvorice držav zadovoljni z nepopustljivim stališčem Italije, kakor se je to zdelo pred nekoliko dnevi Haag, 24. avgusta, s. Štiri upniške države so včeraj prediagle Angliji zvišanje angleški anuitet, s katerim bi se doseglo 36 od zahtevanih 48 milijonov mark. Snowden je danes opoldne odklonil tudi to ponudbo. Nato so si delegati zdpet prizadevali, da bi po razgovoru med Stresemannom. Briandom in Snowdenom doseglii razjasnitev položaja. Z ozirom na rezultat tega razgovora je bila za danes popoldne sklicana seja šestorice držav odgodena. Danes ob 15. uri se je nadaljevala seja delegatov Francije. Belgije, Italije, Japonske in Nemčije in je trajala približno eno uro. Razprava o vprašanju stvarnih dajatev je domala končana, vendar pa še ni pismeno formulirana. Finančni strokovnjaki so dobili nalog, naj vnesejo v zapisnik rezultate teh razgovorov. Angleško službeno poročilo London, 24. avgusta, a. Po poročilih iz Haaga potekajo politična pogajanja ugodno. Sinoči so bili storjeni stvarni napori, da bi se dosegla rešitev finanč- nega vprašanja. Sestanek šesterih sil, ki je bil določen za včeraj, je bil odložen s pristankom Snowdena. Na ta način se hoče dati francoskim, italijanskim, belgijskim in japonskim delegatom prilika, da izpremene svoje včerajšnje, še vedno nesprejemljive predloge. Od teh predlogih se je Snowden posvetoval s člani angleške delegacije, ki so ugotovili njih nesprejemljivost. Razen tega se v teh predlogih razpravlja samo o prvi točki angleških zahtev, to je v vsoti 4S milijonov mark. ki bi jih Anglija izgubila, ako bi se izpremeinla kvota, ki je ibla določena v Spaa ter sprejela razdelitev po Youngovem načrtu. Rešilni obed Haag, 24. avgusta, a. Briand. Snow-den ini Stresemann so danes obedoval skupaj. Njihovim razgovorom med tem obedom se pripisuje odločilen pomen za haaško konferenco. Predsednik haa-ške konference je prejel od Snowdena noto, v kateri le-ta prosi za podrobna pojasnila o predlogu, ki mu je bil stavljen glede povišanja angleških anuitet Izpraznitev Porenja Haag, 24. avgusta, s. Angleški zunanji minister Henderson je posla! nemški delegaciji pismo, v katerem sporoča, da bo Anglija 15. decembra pričela z umak-nitvijo svojih čet iz Porenja Umik angleških čet pa ne bo odvisen od Youn-govega načrta ali od drugih pogojev. Angleška vlada pa opozarja na to. da bo za popolno izpraznitev ozemlja, ki ga imajo zasedenega angleške čete potrebovala približno 3 mesece. Francoska delegacija je dal poveljniku francoske porenske vojske generalu Ouil-laumatu, ki se mudi v Haagu, nalog, nai izdela nov načrt, za čim hitrejši prevoz francoskih čet iz druge cone. Sovjeti zbirajo močno vojsko ob Amurju Bojeviti duh in odlična oprema ruskih čet — Kitajci pošiljajo vse razpoložljive čete na mejo Sanghaj, 24. avgusta, o. Zaupniki kitajskih nacijonalističnih čet poročajo, da zbirajo Rusi na odsekih Mandžuli - Arhunskaja in Krasnojarsk - Habarovsk velike vojaške sile, da bi od tu izveli ofenzivo proti Harbinu. Ruske čete so izborno opremljene, zelo bojevite in uverjene v uspeh pripravljajoče se ofenzive. Posebno močne so tehnične formacije in motorizirane čete, ki tvorijo i°dro novoosnovane daljnovzhodne armade, določene. da izvede prvi napadalni sunek. Rusi nameravajo po zasedbi Harbina nadaljevati operaciip do japonske interesne sfere v Južni Mandžuriji, nato pa zasesti Severno Mandžurijo. Nankinška vlada posveča tem poročilom veliko pozornost ter je že naročila poveljnikom kitajske vojske ob meji, da poskušajo za vsako ceno odbiti ruski napad. V svrho enotnega vodstva vojnih operacij je vlada imenovala za vrhovnega poveljnika vseh kitajskih Set generala Čangsosianga. Sočasno je dirigirala tudi vse rezervne čete iz Muk-dena in Kirina profci Harbinu, kjer imajo nalogo, vkopati 6e v strelske jarke. SliČne vesti so sprejeli tudi diplomati v Pekingu, ki so že odredili vse potrebno za odhod njihovih državljanov iz Harbina in Severne Mandžurije. Nesreča nemškega potniškega letala Fnlda pri Sehliichternn, 24. avgusta, o. Pr! zasilnem pristanku zaradi goste megle «e je zaletelo potniško letalo letalske črte Berlin Frankfurt. v drevje in se poplnoma lazbi-lo. Izpod razvalin 60 potegnili trupla pilot* in treh potnikov. Negotovo stanje v Avstriji Hefnmehr napoveduje na jesen nove pohode — Zanimanje Inozemstva naj služi avstrijski vladi kot opomin to bile ojačene. Gorenje-avitrUski, ttrolskl in štajerski listi napovedujejo u Jesen no-ve pohode He'.mwehra. Naglašajo, da bo DanaL 34. avgusta g. Nesigurnost o nadaljnjem razvoju v napetosti med Heim-wehrom in Schutzbundom traja dalje. Za jutri so socialni demokrati prijavili delavsko proslavo v Donawitzu. Štajerski Heim-wehr je izdal parolo, naj se njegovi člani ne udeležijo te proslave. Kljub temu je deželna vlada odposlala v Donawitz večji oddelek orožništva. Prevladuje mišljenje, da bo proslava jutri potekla mirno in da ni pričakovati incidentov. Danes je odšel b Gradca bataljon vojakov kot posadka jr Bruck. Tudi orožniške postaje v okolici treba komuniste prisiliti k umiku, ako tega ne bodo storili prostovoljna Poročila o položaju v Avstriji v inozemskih listih ozna čujejo poznavalci avstrijske politike kot pretiran, vendar pa se smatra ta interes inozemstva kot opozorilo vladi in ohema nasprotujočima si skupinama. Neki krščanski list pripominja k inozemskim kritikam, da bo inozemstvo najlažje zasiguralo mir v Avstriji, ako ji nudi gospodarsko pomoč. Krvavi poboji v Sveti deželi Spopad med Židi in Arabci v Palestini dobivajo vedno večji obseg — Številne žrtve narodnostnega boja Jeruzalem, 24. avgusta. V mestu se 5e vedno nadaljujejo spopadi med Židi in Arabci kljub napornim poskusom policije, preprečiti demonstracije ter vspostaviti red in mir. Danes so se demonstranti obeh taborov zopet spoprijeli v bližini zidovja Salomonovega templja. V borbi je bilo ubitih nekaj Zidov in Arabcev ter t#"ko ranjenih 16 policijskih stražnikov. Dosedaj je bilo ubitih že 9 Židov. 2 Armenca in 13 Arabcev. V bolnicah pa se bori s smrtjo še 16 smrtno ranjenih demonstrantov. Skupno število težje ranjenih pa znaša že 107 oseb. ki so vsi v bolniški oskrbi do raznih jeruzalemskih bolni-cah. Danes so bffl odposlani ▼ Jeruzalem deli vojaških posadk iz Jafe. Tel-Aviva in Gaze . Vojaštvo je oboroženo s strojnicami tn oklopniml avtomobili. Nad Jeruzalemom je proglašeno obsedno stanje# Ker so se pričeli pojavljati rnakl, da bodo segli nemiri tudi v pokrajino, kije že prišlo v zadnjih dneh do ponovnih manjših spopadov med Židi in Arabci, je naprosil vojaški guverner poveljstvo malteške luke naj pošlje v Jaffo nekaj vojnih ladij z mornariško pehoto. London, 24. avgusta, a. Križarka »Sussex« je odphila z Malte v Jafo zaradi neredov v Jeruzalemu. Oklopnica »Barham« čaka povelja, da takisto odpluje v Palestino. Avijonska ladja »Cou-rageous« je že pod paro in bo vkrcala bataljon pehote. Nov poraz Capablance v Karlovih Varih Porazil ga je Spielmann — Niemcovič vodi Kariovr V*ry, 24. avgusta h. Senzacija ianašnjega predzadnjega kola na mednarodnem šahovskemu turnirju je bil pora*, ki ga je Spielmann po 56, potezah prizadejal Capabland. Zmagali so dr. Euwe nad Thomasom v 37. potezah, Bogoljubov nad gdč. Menšikovo v 45. poteza.i. Johner nad Samischem v 75. potezah, Yates nad Ca-caiom in Marshall nad Gilgom v 30. potezah. Niemcovič je remiziral proti Maroczy-Ju v 65. potezah, dr. Treybal proti dr. Tar-takowerju y 55. potezah in dr. Vidmar proti Mattisonu. Dr. Vidmar je ponavljal poteze, zaradi česar je hnel njegov nasprotnik po pravilih turnirja pravico, proglasiti remis. Dalje sta remizirala Rubinstein-di. Becker zaradi ponovitve potez po Rubin- stein«. Partija CoHe-Grflnfeld Je bila prekinjena. Jutri se bodo Igrale prekinjene partije, v ponedeljek se vrši zaključno kolo, ▼ torek pa se bodo na svečan način razdeli!« nagrade. Stanje Je sedaj naslednje: NlemcovIS 14, Capablanca 13 in pol, Spielman 13 (l), Rubinstein 13, dr. Vidmar, Bogoljubov, dr. Euwe 11 in pol, dr. Becker 11, Orunfeld 10 in pol (1), Mattison 10 (l). Marocz>, dr. Tartakower 10, dr. Treybal 9 ln pol (l) Canal 9 in pol, Johner, Samiscn 9, Colle 8 in pol (1) Marschall, Yates 8 in pol, Gilg 6 in pol (l), Thomas 5 in pol gdč. Menšikova 3. Pismo iz Češkoslovaške I H. — Praga, 22. avgusta. Predvsem je omembe vreden fakt, ki je praktično označil odnošajo češkega tiska do Jugoslavije. Češki dopisni urad (CTK), ki je s pogodbami rvezan t vsemi pomembnejšimi oficijelnimi in poloficijelni-mi tiskovni uradi, je pred nekoliko dnevi prinesel vest, prejeto od madžarskega dopisnega urada, da je Jugoslavija zaprla mejo proti Madžarski za blagovni in osebni promet in da so tiste dni v Monoštru slišali bobnenje letalskih motorjev. Vest Je zvenela tedaj bojevito tn je prišla v Prago pozno zvečer, ko CTK ni bilo tehnično več mogoče doseči kontrolo na jugoslovenski strani. »Narodni Listy« so vest kontrolirali pri svojem poročevalcu v Jugoslaviji m jo takoj zavrgli. Tudi nekatere druge redakcije je sploh niso objavile, druge pa so jo sicer priobčile, dodale pa so z veliko rezervo, da je ta vest gotovo madžarska izmišljotina. Jugoslovenska poročevalska služba je drugi dan demantirala madžarsko raco in so češki listi ta demanti v celoti objavili in v naslovih ali opombah obsodili nemoralne madžarske mahinacije. • Glasilo demokratske stranke »Naiodny Listy« so te dni objavili razburjen dopis nekega svojega naročnika, ki so mu italijanske obmejne oblasti v Postojni odvzele ta list. S tem incidentom se je pečal skoro ves češki tisk. Je v resnici čudno, da so izmed čeških listov ravno »Narodni Li-sty« v Postojni prepovedani, ko so vendar doslej bili vedno strogo nevtralni in si morda edini izmed čeških listov niso nikdar dovolili napadov na Italijo. Uredništvo je pismu svojega naročnika dodalo, da bo incident imel za posledico diplomatsko intervencijo. • O londonskih »Times« se ne more trditi, ida bi nekritično in za vsako ceno pisale v prospeh Češkoslovaške in Jugoslavije. Med vojno in po vojni do smrti lorda North-cliffa so bile »Times« res na čelu onsga tiska, ki je tema državama izkazoval dragocene in prijateljske usluge. Ko pa so z vodstva lista odšli naši prijatelji, predvsem Wickham Steed, in se je z garnituro sodelavcev spremenil tudi duh vodstva, »Times« niso postale naravnost naše sovražnice, vendar tega lista nismo mogli več Šteti med svoje prijatelje. Naši dve državi sta jim postali polagoma celo neprijetni in vse češče so odpirale svoje stolpce našim Izrazitim nasprotnikom. Zato Je tem bolj zanimiva sprememba, ki Je nastopila v tem oziru pri listu. Uredništvo je poslalo v Srednjo Evropo posebnega poročevalca z nalogo, da opiše politične razmere v Češkoslovaški, Jugoslaviji, Avstriji, Madžarski Itd. Te dni Je izšel pr-vi članek tega poročevalca o Češkoslovaški. Češki listi so ta članek z zadovoljstvom zabeležili, dasi fe tu pa tam Izzval živahno debato. Zanimivo in važno za nas Je, da poročevalca zanimajo predvsem fi-finančni in gospodarski položaj, delavnost ljudstva in njegovi odnošaji do svetovnega miru. Vsakemu Angležu Je predvsem važno, dali Je kaka država za mir in za raz- oroževanje, aH pa Je zarodek nemira hi vojne. S tega stališča ocenjuje Anglež države na celini, pa naj je politično liberalec, konservativec ali laburist Dopisnik »Timesa« piše, da Je Češkoslovaška ena izmed onih držav, o katerih se malo govori po svetu in ki nudi tujim poročevalcem malo prilike za senzacijonalna poročila o katastrofah, revolucijah in političnih potresljajih. Csl. politiki vse take pojave že naprej odstranijo, često celo v samem začetku. Mlada čsl. država je vso svojo pozornost in vso svojo energijo osredotočila na gospodarsko življenje in njena dovršena socialna in politična mašinerija ne dopušča take zaostritve razmer, ki bi lahko povzročila notranje nezadovoljstvo. Tudi sosedom ne povzroča skrbi. »Morda bi samo Madžarska lahko ugovarjala temu faktu,« pravi člankar, »vendar je močno verjetno, da bo Češkoslovaška v ev. bodoči vojni nevtralna, ako ne bo direktno napadena.« Vendar pa hna tudi Češkoslovaška svoje težave in slabosti. Te so predvsem finančnega značaja. Industrija se mora bojevati za odjemalca Najtežja naloga države pa je bila zadovoljiti narodnosti: Nemce. Madžare. Slovake in Rusine, toda tudi ta nalogi* je bila uspešno rešena. »Nekateri primer-jajo Češkoslovaško po njeni zemljepisni legi s slepim črevesoni Evrope in zahtevajo, da ga je treba odstraniti z operacijo s sveta Vendar doslej živi to slepo črevo v prav dobrem zdravju.« Najvažnejše dejstvo je po mislih angleškega novinarja sedanja vladna koalicija, stvorjena 1. 1926., v kateri sede poleg Cehov tudi Slovaki ln Nemci. Zlasti vstop Nemcev v vlado dokazuje, da se niso samo Nemci pomirili z državo in nie obstojem, ampak tudi Cehi z dejstvom, da so Nemci tu in da so gospodarsko in kulturno silno močni. »Nemške pritožbe zoper češko nadvlado se sicer čujejo še vedno, ali to je le jadikovanje ljudi, ki so vajeni privilegijev. Živeli so vedno na prvem mestu, zdaj pa se morajo zadovoljiti z drugim. Pritožbe teh nikakor niso resne.« Zaslugo za tako stanje stvari pripisu!® dopisnik predvsem Masaryku in Benešu ter ugotavlja, da ima Češkoslovaška takih mož malo, kar je državi in njenemu nadaljnjemu razvoju v škodo. Proti slednji ugotovitvi Je odločno nasta-pijo glasilo republikanske stranke »Ven-kov« češ, da je napačna in se nesmiselno ponavlja vedno in povsod brez pametnega razloga. Razvoj države dokazuje, da se Je vedno v najresnejšia trenutkih našel pravi mož na pravem mestu. Vsaka funkcija je dobro zasedena, čeprav tega v naprej ni mogoče vedeti, kakor se , ni moglo vedeti da bo Rašin tak Izvrsten finančnik. Vzgledov za to pa Je več. Ako bi bil kdo pred vojno Švehli delal, da bo čez deset let dalekoviden predsednik Csl. vlade za celo vrsto let, bi bil švehla čist« na tihem pozval svojega slugo in mu naročil: »Gospod Suchomel, tn Je neki blaznik. Spravite ga ven na prav len način.« »Ven-kov« Je mnenja, da se zato tudi sedaj ne sme reči. da češki narod nima moji ki bi bili sposobni vršiti v bodoče naiviiie in najvažnejše funkcije v državi. Interesantno pismo iz Slovenije V Zagrebu izhaja kot naslednica biv-5e klerikalne »Narodne Politike«. »-Hrvatska Straža«, ki predstavlja neke vrste glasilo »katoliške akcije«. V eni svojih zadnjih številk priobčuje »Hrvatska Straža« nad eno stran obsegajoče »Pismo iz Slovenije«. V pismu je so-trudnik g. N. S. zbral svoje vtise, ki so raznolični in mestoma zek> originalni. V Tivoliju ni bil iz usmiljenja napram »nežni svoji duši«, češ da bi se tam mogel spomniti kakega Gregorčičevega stiha, pa bi mogel zapasti »u bolestnu nostal-giju i sentimentalnost«. Zato mu je bilo pa tem prijetnejše v hotelu »Union«, kjer je »uz kriglu pive« na hitrico in prav originalno razluščil problem »mladih« in »starih« klerikalcev v lapidar-nem stavku: »Slovensko katoliško gibanje pokazuje u zadnje vrijeme dvije struje: mladi se na čelu sa Terseglavom kupe oko »Križa«, dok stari hoče naravno. da udrže stare pozicije u vlasti l vodjenju«. To je vsa razlika... Inače so mu očividno najbolj prirasle k srcu tovarne za kože. Popisuje kar dve. Kranj se mu zelo malo dopada. na žalost je to »liberalna kula i katoiički pokret do danes nije mogao, da osvoji njegovu opčinsku upravu«. Interesantno je. da gre »katoiički poKret« za usvajanjem občinskih odborov. Bivša klerikalna stranka je sicer to dela.a. toda ona je kakor vse politične stranke razpuščena. Ali smo doslej mislili, da ima katoliški pokret tako rekoč duhovne cilje in da mu občinske blagajne niso cilj. Toda g. N. S. bo že vedel. Beseda ni konj. . „ „ Končno je prispel g. N. S. v Rogaško Slatino. Uživajoč «Stirijo«, »Tempel« Ln »Donat« si je olajšal tudi srce. ki ga je pri njegovih potovanjih do naših krajih očividno zelo. zelo zabo'elo, kajti «od slovenskih novina najviše se čita »Jutro«, liberalni, antikatolički »leiborgan« pokojnog Žerjava i gospodi-na Kramera. U Sloveniji, u na.ipcbožni-jem kraju naše države taj dnevnik tuče rekord i začudo ga drže i ljudi neori-jentirani, u duši dobri vjernici. Danas mi reče jedan slovenski prepošt: »Taj je list srušio na vjerskom polju kod nas više nego čitava jedna legija otvorenih bezbožaca«. Poznam ovdje starog go-spara iz Šmarja, — ima 40 godina, da svake godine posjeduje ovo Iječilišie — koji dnevno poiazi jutrom prije kure crkvicu Sv. Ane I komu je ledino dnevno štivo ljubljansko »Jutro«. Posijedica: moli dnevno krunlcu (rožni venec) u crkvi a glasuje za urednika lista Kramera, koji bi se zacijelo veselio. kad bi sutra kao o Mexiku bile zatvorene sve katoličke crkve — možda bi izuzeo samo pagode I džamije. Antikrščanski li-beralizam ima tri svoja naročita konja, na kojima iaši 1 dobiva utrke: nOvac, štampu I zidove. Masonerija (prostozidarji) radi Ispod vode i na površini svuda pa i u S.ove-iriji, a naši se ljudi cijepaju i bave sit-nicama...« Da tolče »Jutro« v Sloveniji »vse rekorde«, je resnica. A kaj naj rečemo gospodu proštu, ki proglaša, da ruši vero list, ki vzgaja po izpovedi g. N. S. svoje čitatelje k molitvi rožnega venca! Dva hotela prodana Zagreb, 24. avg. č. Danes dopoldne se je vršila dražba hotela »RovaU na Ilici št. 44, ki je bil last Milana Canaka. Dražbi so prisostvovali pravni zastopnik Prve hrvatske štedionice kot glavne interesen-tinje. dt. Zvonimir Španič, sodni svetnik dr. Dittinger s tajnikom in 4 policijski stražniki, ki so bili pozvani, ker je ob prihodu sodna komisija našla vse lokale zaprte in w> jih morali polic, stražniki odpreti s silo. Dražba je bila odrejena že večkrat, vendar pa se ji je znal lastnik vedno izogniti, končno pa je bila danes izvedena na podlagi pravomočnega sklepa ; Stola sedmorice Hotel je kupil Valentin Paunič za 4,255.000 Din. i Dubrovnik, 24. avgusta. £. Danes je bil na javni dražbi prodan star dobro reno-miran hotel »Odak« za 5 in pol milijona dinarjev. Z neplačanimi davki bo moral kupec odšteti skupno 6 milijonov dinarjev. Obsodba mariborskih izdelovalcev muškatelca Vseh šest obtožencev obsojenih - Denarna kazen od 300 do 3000 Din - Zanimivi razlogi pismene sodbe Odpuščeni kaznenec ubil finančnega stražnika Podgorica, 24. avgusta, č. Včeraj je Albanec Premuš ubil pred Humom, 14 km daleč od Podrožice, nekega finančnega . stražnika, rodom iz Dalmacije. Premuš je bil pred kratkim izpuščen iz podgoriške kaznilnic« in je bržkone svoje dejanje izvršil iz maščevalnih nagibov. Za njim je bila izdana tiralica, zdi pa se, da je že pobegnil preko meje v Albanijo. Polovična vožnja za žene državnih uslužbencev Beograd, 34. avgusta, p. Minister prometa je izdal tolmačenje, ki odreja, da imajo soproge uradnikov in državnih uslužbencev pravico do legitimacij za polovično vožnjo na vseh železniških in parobrodarskih progah, čeprav njihovi soprogi ne prejemajo zanje draginjskih doklad. Ratifikacija kronskih konvencij s ČSR Beograd, 24. avgusta, a. Danes 24. t. m. je bila izvršena izmenjava ratifikacijskfti listin o konvencijah, ki ee nanašajo na ureditev medsebojnih terjatev in dolgov, nastalih pred 26. februarjem 1919 v predvojnih avstro - ogrskih kronah med upniki in dolžniki kraljevine SHS na eni strani in Češkoslovaške na drugI strani. Te konvencije so bila sprejete v Pragi 7. novembra 1928. Prodaja ogromnega gozda Beograd, 24. avgusta, t Brodski občini je ministrstvo dovolilo, da sme na dražbi prodati kompleks hrastovega gozda, ocenjenega ■»m 10.5 milijona Din, Maribor, 24 avgusta V znani mariborski aferi zaradi fabrici-ranja muškatelca Je te dni bila izdana pismena sodba, s katero so obdolženci kletni mojster Ivan Gerlič, delavec Franc Kova-člfi, profesor veronauka Alojzij Resman, posestnik Ivan Lorbek ter kaplan in pod-ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Hraste)], vsi stanujoči v Mariboru, ter vačeposestnik Robert Košar, stanujoč pri Sv. Bolfenku 10, proglašeni krivim, da so v letu 1928. sporazumno umetno priredili večjo količino muškatnega vina, ki so ga nato prodajali gostilničarjem Katarini Stehlikovi, Alojziji Reibenschuh in Ivanu Honigmannn kot pristno vino »muškatelec«, ne da bi to vino res bilo muškatelec in so torej ponarejali živila v trgovini in prometu z namenom prevare ter jih namerno prodajali pod imenom, sposobnim za prevaro. Obsojeni so: GerilC na 600, Kovačič hi Resman vsak na 300, Lorbek na 2.000, kaplan Hraste!] na 1.500 In Košar na 3.000 Din denarne kazni ter v solidarno povzračilo stroškov kazenskega postopanja In morebitne izvršitve kazni vsak zase ter da plačajo zasebni udeležene« Milk! Pihlerjevl 910 Din odškodnine. Oproščen ie bil samo zadružni revizor Ignac Tirš, ker ni bil član zadruge. Raz tod sodbe navajajo dejanski stan cele muSkatelske afere tako, kakor ga Je ob priliki prve razprave opisalo »Jutro«. Osrednja štajerska vinarska zadruga v Mariboru je lansko jesen prodala omenjenim gostilničarjem večjo količino muškatnega vina. Nekaterim pivcem se Je pristnost vina zdela sumljiva in so poskrbeli za njegovo analizo. Izvedenca inž. Mohorčič in inž. dr. Cazafura sta vino analizirala in soglasno ugotovila, d preiskana pijača nima niti vonja niti okusa po pravem muškatelcu in da pri obeh Ie vonj spominja nekoliko nanj. O preiskanem vinu, ki ga je poslalo okrajno sodišče v Maribor uizvedencu inž. Mohorčičhi, je ta še izjavil, da je preiskana tekočina brez dvoma alkoholizirana in sicer v taki meri, da je razrušeno laravno razmerje med alkoholom in glicerinom v prvotnem vinu. Prav isto domnevo je izrazil tudi izvedenec dr. Cazafura navajajoč, da Je tudi v piiači, ki jo je on preiskal, razmerje med alkoholom in glicerinom tako narcVeno, da bi ta ugotovitev ne izključevala možnosti, da je bil navadnemu vinu dodan ekstrakt v obliki alkoholne raztopine, ki je mogel povzročiti vonj sličen muškatelcu. Obdolženci so krivdo seveda v celem obsegu zanikali in se zagovarjali, da je zadruga prodala navedenim gostilničarjem čisto pravi muškatelec. ki ga je nakupila v jeseni 1928. v množini kakih 70 hI v Ljutomeru, v Kam-nici in od obdolženca Košarja. Ves ta muškatelec da je prišel v en sod, deloma pa da so ga odjemalci takoj po dovozu odpeljali domov. Obdolženci so trdili, da je muškatelec bil izvrsten in so se ljudje kar trgali zanj, glede preiskanih vzorcev pa so se zagovarjali, da so bili lahko od strank pripravljeni, zlasti pa da sta sumljiva vzorca, ki sta jih izvedencem izročila oba zakonca Pihlar, ki sta zadrugi in njenemu načelstvu sovražna. Priznali pa so obtoženci, da je zadruga res nakupila tekom 1. 1928. večjo količino sladkorja in alkohola ter se je obdolženec Lorbek nekoč peljal celo v Zagreb k tvrdki Arko, da se informira o cenah špirita. Zanimivo je priznanje obdolženca Gerliča, da je 1. 1927. namočil večjo količino be?ga v špirit, katerega Je nato zlil v sod pravega muškata z vsebino kakih 60 hI. S tem je baje hotel izboljšati okus muškatelca — po nauku nekega starega kletarja . . . Kako so ponarejal! Priča Franc Pihlar, bivši podnačelnik vinarske zadruge, je priznal, da je v letu 1927 vedel, da se muškatno vino ponareja v kleti zadruge. Na to misel ga je pripravil obdolženec Gerlič, ki je nekega dne pozval njega in obdolženca Košarja, naj mu nabavita bezeg in špirit, da bo napravil poskus za muškatelec. To se je takoj zgodilo in kmalu nato je Gerlič že dal Pih-larju pokusiti pripravljeno vino, ki je imelo močan okus po bezgu. V toku močnega vrenja pa je ta okus prešel v vonj po muškatu ... V maju 1927. je priča Pihlar kot podnačelnik vinarske zadruge tudi pisal obdolžencu Košarju važno pismo, v katerem Je izrazil bojazen, da ne bi bilo priporočljivo delati poskusov v zadrugi zaradi nevarnosti, da kdo ne izda cele zadeve, in r-orožitveni konferenci. Ameriška javnost pričakuje, da bo nekaj dni po prihoda Macdonalda v Zedinjene države, povabiia angleška vlada predstavnike ostalih petih pomorskih velesil na skupne razgovore za pripravo velike pomorske razorožitveno konference, ki se bo vršila v Londonu. General Liman v. Sanders Monakovo, 24. avg. o. Tu je umri r 74 letu starosti, nemški general Liman von Sanders, ki je med svetovno vojno vodil obrambo Galipolija pred napadi Angležev in Francozov. Bil je eden najboljših nemških poznavalcev razmer v Turčiji. Leta 1913. pa bi bila kmalu izbruhnila zaradi njega vojna med Nemčijo in Rusijo, ko ga je poslal 13. novembra cesar Viljem II v Carigrad, da bi reorganiziral turško su-hozemsko vojsko in jo pripravil za njegov pohod proti Bagdadu. Uspeh ruske znanstvene ekspedi icije Moskva, 24. avg. o. Ruska znanstvena polarna ekspedicija, ki je odšla z ledolc-milcem »Sedov« je prispela do 82 stopinj 14 minut severne širine. Na vsej tej poti je b lo morje nezamrznjeno. S tem je ekspedicija postavila nov rekord v prodiranju s parnikom proti severnemu tečaju in po prostem morju prod!rla dalje, kakor 1. 1899. ladja »Vojvoda Abruški«, ki je prodrla do 82 stopinj in 4 minut severno širine. Ameriška novinarka v Dubrovniku Dubrovnik, 24. avgusta. 6. Semkaj Jo do* spela ameriška novinarka Marta Rood, dopisnica velikih ameriških listov. Iz Dubrovnika bo odpotovala v Beograd in na Bled, nato pa v Češkoslovaško. Polet Moskva - Newyorfc • Moskva, 24. avgusta, o. Sovjetsko letalo >Sovjetske zemlje^, ki leti iz Moskve preko Sibirije, Beringove ceste, Kamčatke, Aljaske in Kanade v Newyork, ie priletelo ▼ Čeljabinsk, kjer je vkrcalo včeraj bencin in nato nadaljevalo polet proti Kurganu, kamor je dospelo danes ob 4. uri 50 minut zjutraj. Letalo je doslej že preletelo 1500 tam. Aretacija ot>asnih francoskih ialsifikatorjev MarseHIes, 24. avgusta, a. Tu sta W!a aretiran« šefa poroairejevatelke to lipe, ki je od I. 1934. naprej fatelaicirafe bone narodne obrambe. Ponarejevalci so ponaredili bone ▼ skupraern zneska 6 muijoaa«; fra&fatMfc = »JUTRO« St. 198 = 3 JteleHa, 25, YIIL 1929 Zadnje žrebanje srednješolskih nagrad Par popravkov Tiskarski škrat je v zadnji objavi o žrebanju srednješolskih nagrad v »Jutru« od 22. t. m. izpustil na treh krajih par vrst, tako, da niso rezultati žrebanja v vseh podatkih prav točni. Zato popravljamo napačne točke: Državna dekliška meščanska šola v Celju. 3 nagrade: Barle Marija, III. razred — Album Slovenije, Urek Vera, IV. b razred — Amicis: Srce in Erjavec: Mladinski spisi, Dolenc Vera, IV. razred — »Ziv-lienje in svet« — 4 knjige v zlati vezavi. Druga drž. dekliška meščanska šola v Ljubljani: 2 nagradi: Ličen Zora, IV. razred — kopalna obleka in čepica, 1 mani-kira; Keše Ljudmila, IV. razred — »Življenje in svet«, 4 vezane knjige. Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. 4 nagrade: Suhadolnik Kamila, II. b razred — Album Slovenije, Zdešar Sonja, IV. a razred — 2 knjigi: Simon Jenko in Janko Kersnik: Mladinski spisi; Umnik Alojzija, IV. a razred — dve knjigi: Stritar in Valjavec: Mladinski spisi; Kemper-le Marica, IV. a razred knjigo: Z ognjem m mečem. , - , „ . Državna deška meščanska sol a v Mariboru: dve nagradi: Koibič Gabrijela, II. b razred. — 2 knjigi: Boj za Mount Everest in Leteče sence; Šinkovec Emanuel, IV. b razred — turistovska garnitura: turist, steklenica, aluminijasta čaša in škatlja, tu-ristovski klobuk in dve samoveznicL Slednjič popravljamo ime Vodlak Stanislav pravilno: Vodlak Stanislava, iz L razreda II. drž. realne gimnazije, ki dobi Album Slovenije. Dodatno moramo tudi spopolniti nase prvotno nepopolno poročilo, da je bila splošna nagrada za dijake nižjih razredov z odličnim in prav dobrim uspehom: kolo znamke »Atlas«, poklonjeno od znane ljubljanske tvrdke J. Goreč, določeno po žrebu Josipu Poljancu, dijaku IV. a razreda na drž. realki v Mariboru. Prvi pomiloščenci zapuščajo zapore Takoj, ko je bil objavljen kraljev pomi-lostitveni ukaz, so se začeli v hladnih zaporih ljubljanskega deželnega sodišča živahni pomenki, kdo bo deležen svobode že pred končano kaznijo? Mnogi so upali, a malo je bilo izvoljenih, ker besedilo ukaza je bilo blagohotno stilizirano, toda navezano na gotove pogoje, ki jih seveda ni imel vsak obsojenec. Že včeraj dopoldne so se po ljubljanski jetnišnici raznesle govorice, da bodo pu-■ sni na zlato svobodo prvi pomiloščenci. Pr deželnem sodišču so se dopoldne zbi-<■.- in pregledovali spisi. Treba je bilo v ikaterem primeru seči daleč v arhive. iilo je res precej posla. Okoli poldne so bila formalna dela "končana, nakar je dobiia z zadevnimi sklepi deželnega sodišča jetniška uprava popoldne veliko kopo aktov, da so ona sama prekontrolira in ugotovi, kdo izmed pomiloščenih naj prvi zapusti jetniške prostore. Upravni aparat je* brezhibno funkcijoniral. V najkrajšem času je bilo ugotovljeno, da bo zapustilo zapore ali ječo — 14 obsojencev. Pomiloščene so okoli 16. po končanih formalnostih odpustili. Mnogi izmed njih so imeli piestati prvo svojo kazen zaradi raznih deliktov, v obsegu pa od dveh do 12 mesecev. Slovo od vzorne jetniške uprave in paznikov je bilo prav lepo. Nekateri pomiloščenci so izražali hvalo zaradi pomiloščenja ter zatrjevali: _ Enkrat in nikdar več v življenju ne bom v arestu! Revizija procesualnih aktov, ki se nanašajo na nadaljne pomilostitve, je zelo težavna in obsežna. Treba bo še nekaj časa. da se končno dožene število vseh po-miloščencev pri deželnem sodišču v Ljubljani, kjer prestajajo kazen tudi mnogi, ki so c-bsojeni na 18 mesečno ječo in teh ne pošiljajo več v mariborsko kaznilnico. V ljubljanskih zaporih se nahaja tudi več ljubljanskih tipov, ki so v svoji prešerno-sti računali, da bodo že snoči vživali razno sladkosti ljubljanskega periferijskega življenja, toda tem so bili za enkrat še računi prekrižani ker je potrebno točno proučiti njih kazenske akte. Pred kaznilnico so se že popoldne zbirali znanci po-miloščencev, ki so sploh zadnje dni hodili oprezovat, kdaj se bodo odprla vrata... »Zeleni prazniki" v Maribora Velika vsedržavna strelska tekma, ki se bo vršila od 6. do 13. septembra na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru, obeta že danes postati velik dogodek ne samo za mesto Maribor, temveč za vso državo. Veliki strelski dnevi pa bodo imeli tem večji pomen, ker bo istočasno v Mariboru tudi kongres vseh jugoslovenskih šumarjev, ki bo brez dvoma istotako privabil mnogo gostov v mariborsko oblast. Bodo to nekakšni »zeleni dnevi«, ki bodo dali mestu Mariboru več dni posebno obeležje. Ker je prometno ministrstvo dovolilo posetnikom obeh prireditev 75 % popusta na železnicah, je pričakovati velik naval občinstva iz vseh delov naše države. Velik obisk se pričakuje zlasti iz južnih krajev naše domovine. Trenutno je Maribor v znamenju široko-poteznih priprav za to veliko prireditev. Strelišče v Radvanju je že skoro popolnoma pripravljeno, kar je stalo mnogo truda in denarja. Vabila in sporedi so že razposlani. Sporedi, iz katerih so razvidna podrobnejša določila za udeležbo pri posameznih skupinah naeradnega streljanja, se dobe pri vseh lovskih in strelskih dru- Kdor hoče svež in zdrav ostati, maj popije en- do dvakrat na teden pred zaitrkom kozarec naravne »Franz-Jose-fove« greneice. Zdravniška poročila ;z bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »FRANZ JOSFFOVO« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču ker brez neprijetni občutkov in posledic promptno odvaja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I°2LTI ihl štvih. Vsak član kakega v Udruženju lovskih društev v Beogradu včlanjene organizacije ali strelskega društva se lahko udeleži tekmovanja. Kdor še ni član enega ali drugega društva, lahko na licu mesta položi prijavnino. Sicer pa bo na razpolago za streljanje tudi ena splošna tarča, na katero bodo lahko streljali vsi brez razlike. Ker so stroški za prireditev ogromni in sredstva, ki so prirediteljem na razpolago, zelo skromna, se javnost naproša, da jo čim bolj podpira bodisi z darili za nagrade, bodisi z denarnimi prispevki. Ta redki in veliki dogodek zasluži vsekakor vso pozornost javnosti, ki bo brez dvoma imela veliko neposredno ali posredno korist od te velike in edinstvene prireditve. Oskar Pistor Lani je umrl v Vuzenici slikar Oskar pL Pistor, star 64 let Njegova umetniška zapuščina: portreti, pokrajinske slike in motivi iz domačega življenja je na razstavi, ki bo danes otvorjena v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Visok jubilej v črni umetnosti Celje. 24. avgusta. Včeraj je praznoval gosp. Franc Poderžaj, stavec v celjski Zvezni tiskarni, 401etnico svojega neumornega dela v tiskarski umetnosti. Redki so oni, ki vzdrže v tem težavnem delu cela štiri dolga desetletja. Rodil se je gosp. Franc Poderžaj 23. marca 1873 na Grosupljem na Dolenjskem. Dne 23. avgusta 1889 je vstopil kot učenec v Ljubljani v nekdanjo Miličevo, sedanjo Zadružno tiskarno, kjer se je tudi izučil in ostal nato še dalje časa zaposlen kot stavec. Pozneje je delal še v Narodni in končno v Katoliški tiskarni, leta 1905. pa se je preselil v Celje in od tedaj je zaposlen, iz-vzemši vojna leta, v celjski Zvezni tiskarni, kjer je tako pri tiskarniškem vodstvu kakor tudi pri svojib tovariših splošno priljubljen. Jubilant gosp. Poderžaj je bil vse svoje življenje odločen naprednjak in narodnjak ter se nikdar ni bal pokazati svojega naprednega in nacijonalnega prepričanja, širokemu krogu njegovih prijateljev se pridružujemo tudi mi in mu kličemo: »Še na mnoga 6rečna in zdrava letak Blejsko pismo Letošnje solnčno poletje je pripomoglo Bledu do popolnega uspeha; stalno naraščajoči poset tujcev je povzdignil sloves našega najlepšega letovišča in mu dal po širnem evropskem kontinentu dobro ime. V obče hvalijo gostje, ko zapuščajo Bled, ne le rajsko lepoto in dobro podnebje, temveč tudi udobnost in komfort, katerega so našli med svojim bivanjem na Bledu. Neki .dopisnik se ie v »Jutru« obregnil na nesnažno cesto od 'lopiic do grajske kopeli. Ce vrže na tej toliko frekventirani cesti kakšen pasant slučajno kakšno sadno peško ali kak papirček na tla, še ni treba take kritike, češ, da to odtujuje Bled leto-viščarju. Tudi v velemestu morajo pome-tači lepo vsak dan snažiti ceste in ulice, kar se istotako redno godi na Bledu. Dobro bi pa bilo, da bi preskrbelo Društvo za tujski promet ali pa občina nekaj košaric za odpadke po močno frekventiranih cestah, kakor jih vidimo v -nestnih parkih. Kar se tiče smradu iz gnojišč, bo treba v doglednem času misliti na kanalizacijo Bleda, česar pa občina ;ie zmore sama, temveč ji bodo morali priskočiti drugi činitelji na pomoč. Po našem mnenju naj bi država sama uredila asfaltiranje cest, kanalizacijo in drugo ter postavila za poletno rezidenco vladarja potrebno vsoto v svoj redni proračun. Par hotelirjev in podjetnih ljudi ne more ustvariti vsega, dasi so ti napravili zadnja leta na Bledu prave čudeže. Na vsak način bo treba predvsem tlakovati ali asfaltirati ceste, kar zahteva silno močan avtomobilski promet, katerega upoštevajo povsod drugod, le pri nas še imamo ccste, ka- kor nekdaj v dobi poštnega ln fijakarske-ga kljuseta. Povzdignite Bled v mesto, saj je že precej obširen kraj, bolj kakor drugi kraji, ki so postali v zadnjem času mesta. Kraljeva poletna rezidenca mora postati mesto, moderno kopališče in zdravilišče svetovnega imena. Doživljaj dveh turistov V nedeljo zjutraj sta se odpeljala s turi-stovskim vlakom g. Franjo Zorko in g. Milan Zun v Kranjsko goro. Isti dan sta odšla iz Kranjske gore na Vršič, kjer sta prenočila. V ponedeljek sta odšla iz Vršiča do Koče na Gozdu, od tam pa v steno Prisan-ka. Na Vršiču sta še naročila kosilo, ker sta mislila, da prideta še isti dan nazaj. Toda izginila sta brez sledu. Šele v torek so našli oba popolnoma onemogla v strugi Pišence. Prenesli so ju na Vršič, kjer sta se opomogla. Poslušajmo, kaj pripoveduje Zorko: Z Milanom sva hotela iti po novi poti na Prisank. Točno ob 10. sva bila na njem. Potem sva šla po grebenu in po italijanski strani do Okna, ki slovi po svoji krušljivosti. Prišedši do Okna naiu je zajela tako gosta megla, da nisva videla ne kod ne kam. Bila sva lačna, ker nisva ničesar za-vžila razen čaja. Megle so se podile okoli naju in veter se je spremenil v pravcati vihar. Bila sva stisnjena k steni, okoli naju je žvižgalo kamenje. Po naši strani je izpeljana pot do Okna. Zato sem plezal kakih 30 m pod Oknom. Toda o kaki poti ni bilo ne duha ne sluha. Resnično, bil je zelo kritičen položaj. Začelo je deževati in voda je drla skozi Okno tako hudo, da je izpodrivala kamenje. Vse je grmelo preko naju, ki sva se stiskala k steni. Med tem se je zmračilo. Mogoče bodo naju iskali, ker naju ne bo nazaj. To je naju še tolažilo. Čepela sva na ozki polici popolnoma premočena mraz je naju tresel, lačna in utrujena sva bila. Proti jutru sva popolnoma oslabela. Obupala sva. Začela sva zopet iskati pot in markacijo. Milan je svetoval, naj se vrneva nazaj na italijansko stran. Toda ravno kakih 20 m od naju so stali italijanski stražniki. Zopet sva šla skozi Okno na našo stran in začela na slepo srečo plezati. Pastirji iz Tamarja so našli oba pod steno. Povedala sta. da sta z zadnjimi močmi preplezala steno Prisanka od Okna do vstopa stene pod Oknom. Paglavci Krasna je slovenska zemlja od hrvaške strani in od vzhodne in zapadne meje gori preko Triglava in jo občuduje vsak domačin in tujec in nobeden se je ne more na-gledati. Poglejte te nebotične snežnike, te z gozdovi porasle gorice, ta s žitom posejana polja, pašnike in travnike. Ali najdete na svetu kaj lepšega? in po vsem tem prostranstvu so posejana mesta, trgi in vasi in nad njimi se vzpenjajo v nebo položni zvoniki in okajeni dimniki, znaniki dela in počitka. In ni človeka, ki bi šel preko te tonlote in motno nje in je ne bi občudoval. Po nji se pasejo oči in po nji hrepeni duša, zaprta v zatohlih prostorih v^likome-stja. Da bi bila ta lepa narava tudi slehernemu dostopna, bogatemu in revežu, da bi jo mogel doseči in si jo ogledati v njenem najoddaljenejšem kotičku, v njenem tajnem skrivališču, daleč od pogleda vsakdanjega potnika, zato skrbi že desetletja naše neumorno »Slovensko planinsko društvo«, naš »Putnik« in razna mestna društva za pov-zdigo tujskega prometa. Veliko je bilo v tem pogledu storjenega v naših krajih, a veliko bo še treba, preden se bodo naši kraji lahko merili z onimi kulturnih držav na zapadu. Na vse razgledne točke, na vse večje vrhove naših planin vodijo lepe stezice, skoraj vsa pota, ki se jih poslužuje ne samo domačin, temveč tudi tujec, ako hoče dospeti po krajši ali zanimivejši poti iz kraja v kraj, so zaznamovana od gori imenovanih društev. Na lepih razglediščih, vrh vzponov, v senčnatih kotičkih so postavljene klopice in celo mize, kjer se utrujeni popotnik lahko odpočije in navžije nenavadne lepote, ki mu jo s te točke nudi sicer tako neradodarna narava. Hodiš uro in počiješ, hodiš dve, tri ure in že se ti zasmeji nasproti na lepem varnem mestu zgrajena planinska koča, kjer se lahko okrepčaš in pripraviš za nadaljnje potovanje. Zaiti vso pot ne moreš, ker te tega varujejo markacije in kažipoti na vseh križiščih. Torej, človek, kaj hočeš še več?! Da, vse bi bilo lepo in v redu, če bi le ne bilo — pobalinov. Toda paglavci, pa naj bodo mladi ali stari, preprosti ali študirani, ti mnogokrat pokvarijo najnedolžnejše veselje. Greš recimo iz Kamnika na Stari grad. Vodiš večjo družbo izletnikov. Vroče je, da bogpomagaj, pa tolažiš ljudi, le počakajte, kmalu smo v senci in tam pod skalo je miza in klop, pa se boste dovolj odpočili. In res prideš do označenega mesta, pa te namestu klopi in mizice čaka le prazen štor. Nekdo je iz zgolj razposajenosti in postavljanja izruval klop in mizico ter razmetal njih sestavne dele po grmovju na vse štiri strani sveta. In zopet gre večja družba v Kamniško Bistrico. Pot iz Kamnika do izvira Bistrice je tako znana in tako lepa, da je ne zgrešiš niti o polnoči. Pa prideš do mesta, kjer te je opozarjala lepa plošča planinskega društva, da je od tam pet minut stranpoti do enega najzanimivejših pojavov v naših Alpah, do naravnega mostu in lepega mogočnega slapa Bistrice: Predaselj. Toda po-balini, pa naj bodo stari ali mladi, so s palicami ali s kamenijem odbili leseno ploščo z napisom in jo vrgli bogve kam. In tujec ali človek, ki je prvič v teh krajih, gre mimo in niti ne sluti, kako zanimivo stvar da je prezrl. Še en primer: V Kamniški Bistrici se pri mostu čez potok Belo odcepi pot pa Konja in Ojstrico. Greš od tod dalje po krasni belski dolinici dobre pol nre, pa se lepa pot zopet deli. Obe novi poti sta enako široki in enako razhojeni, toda po kateri naj gre neznanec, če ne bi bilo kažipota. Tako pa se ustavi in bere: Predaselj, Molička Planina toliko in toliko ur v to smer, k slapu Ogrlice toliko in toliko v to smer. Ti zaupaš napisu in greš v naznačeno stran. Pa prideš ravno narobe. Pobalini, stari ali mladi, so imeli tudi tukaj svoje prste vmes, pa so izruvali drog z napisnima ploščama m \%Utcv, lafcktiv ? oVUktn SvlkUt fc m cv&)c cc$loyYcik 1n*jne peru mvta v luSkak Wvva vn tUantna V l»m«0(W Dl»». 9.- t« in ga postavili ravno v nasprotni ogel križ-pota. In na ta način je seveda vsa smer zgrešena in kažipot naravnost v napotje. Tukaj sem navedel le par primerov, na katere sem slučajno naletel v kamniškem okrožju. Da se pa to dogaja redno vsako leto povsod v vsej naši lepi domovini, o tem lahko pričajo potniki in turisti, domači in tuji, le vprašajte jih, pa vam povedo več, kakor si mislite. In to se dogaja v krajih, koder hodi navadno le inteligenca, študenti in tako naprej. So pa tudi bližnjice, iz vasi v vas, čez hrib ali skozi gozd. Tjakaj turist redko zaide in teh potov se poslužujejo bolj domačini. Recimo iz Tunjic v Zalog. Tam je pot rdeče zasnamovana. Toda nepridipravi tudi tukaj ne mirujejo. Ker ni nobenih kažipotov, razen pri začetku poti, prečnih stezic pa seveda vse polno, pa ti gre takšen kujon, vzame nož ali kar sekiro in se spravi na znamenovano drevo, pa odkrh-ne meni nič tebi nič s predmetom zaznamovani del od debla, ali pa ga zamaže s prstjo. Jaz mislim, da ie v vsem tem početju poleg Iahkomiseljnosti in fantovstva večkrat tudi precej zlobe in sicer zlobe, ki povzroči lahko na nevarnem mestu poleg zamude tudi potnikovo smrt Težko se je s takim zlom boriti, vendar naše občinstvo ne more čakati križem rok, da samo od sebe neha, temveč se je treba z vsemi močmi in sredstvi zoperstaviti. In jaz mislim, da bi v tej smeri, v pobijanju pobalinstva lahko neprecenljivo mnogo storila duhovščina s prižnic in učiteljstvo v šolah. In potem bi tudi sodišča vseh vrst proti takim kršitvam zakona morala nastopiti z vso strogostjo, ker je po mojem mnenju zlovoljna nepotrebna poškodba in uničevanje tuje lastnine mnogo bolj kazniva, nego li tatvina iz siromaštva. R. P. P. Zanimivosti o bratomoru v Iški Loki Med Tžanci še vedno vlada napeto zanimanje za razplet sodne preiskave proti zakoncema Francetu in Mariji Kraljič, ki sta obdolžena, da sta umorila bogatega Amerikanca Martina Kraljiča. Po eskorti-ranju obeh zakoncev v ljubljanske zapore je ostalo na dbmu 6 nedoraslih otrok, starih od 9 do 16 let. Naravno, da je bilo otrokom, ki so delavni in marljivi, zelo hudo in mučno, ker sta jih roditelja spravila v tako sramoto. Sedaj so se tiho uda-lti v usodo ter so se vsi poprijeli dela, da ohraniijo kmetijo v redu. 'Županstvo je postavilo nekega starega invalida za začasnega oskrbnika in nadzornika kmetije. Kraljičevo posestvo je bilo precej zadolženo. Amerikanec Martin je bratu posodil denair, da bi se izkopal iz dolga in da bi spravil kmetijo na blagostanje. France Kraljič je moral zadnji čas plačati večji dolg pri neki posojilnici. Ižanci so zelo radovedni, kako se godi Kraljičema v preiskovalnem zaporu. France Kraljič je popolnoma udan v svojo usodo. V samotni celici je miren, toda opažati je na njem, da duševno ni povsem normalen, marveč kaže znake duševne omejenosti, podrejenosti in heredi-tarne obremenitve. Ni izključeno, da psi-hijatri v toku preiskave preiščejo njegovo duševno stanje. Žena Marija Kraljič, ki je zdrava in krepke telesne konstitucije, še vedno odločno in trdovratno vztraja pri svojem prvotnem zagovoru, ki ga je podala napram orožnikom na Igu. Vedno zatrjuje: »Jaz ga nisem, pa nisem. Če ga je moj mož, pa gvišno ne vem.« Oba sta bila od preiskovalnega sodnika dr. Stojkoviča pono5 pogorela hiša in dvoje gospodarskih poslopij do tal. V hlevu posestnika Matije Wolfa se je nahajala krava in kokoši. Vse to je zajel ogenj in upepelil vse. Ljudje so si rešili komaj golo življenje. Prihiteli eo sicer gasilci iz Majerla, toda cgenj je bil silnejši m hitrejši. Od vseh troje poslopij j« ostalo samo zidovje, Matija V/oa je bil kupil hišo šele pred dobrim mesecem od posestnika Jožefa Ra-buse, ki je odSel z ženo ki otroci t Amerika Zato je njegova nesreča toliko večja. Zavarovalnima hiše je bila neznatna, tako da Škoda, ki jo j« naprarril požaT, še iadaleka krita. Strela je ob zadnjem neinrju udarila ša na mnogih drugih mestih, toda k sreči brez škode. Advokat «tf dr. Ivo Sestan yz otvcml stojo advokat, pisarno v Maribora, Aleksandrova 35. Janez, ki je kradel obleke v LJubljana, TA. avgusta. Prišlo ]e kar čez noč. Zjutraj so ga poklicali, mu izročili civilno obleko, v pisarni mu je napravil ravnatelj še primerno pridigo ta čez dobrih deset minut je stal tam zopet na cesti, na svobodi. To je bilo pred dvema tednoma, nakar Je kmalu prišla ljubljanska policija do zaključka, da izvršuje največ tatvin po raznih kopališčih v mestu in okolici ena ln Ista oseba. Morebiti moški, morebiti ženska. Vsem je še v spominu, koliko tatvin se je dogodilo na Savi, pozneje pa tudi na Ljubljanici, na »špicU, v Koleziji in pa tudi ob Malem grabnu. Skoro v vseh primerih je ostal uzmovič neizsleden, kakor bi se vdrl v zemljo. Preden so nastopili hladni dnevi z dežjem, je bil menda poslednji okraden pri kopanju neki pekovski pomočnik ob Gruberjevem prekopu. Ko se je na večer hladil v zeleni vodi Ljubljanice, je bi! odložil svoj suknjič In čevlje ter ostalo obleko na bregu blizu kopališča »Primorja«. Na breg se je povrnil že čez nekaj minut ln tam na svoie ne malo presenečenje opazil, da so izginili čevlji in pa suknjič, dočim so ostali drugi kosi obleke na mestu. Okradenec je bil seveda malo jezen, preostalo pa mu ni nič drugega, kakor počakati noči in oditi domov bos, nakar je dogodek prijavil stražnici. »Zopet eden., so zmajali glave na policiji. Ukrenili so vse mogoče, da tatu Izslede, vendar ni bilo za njim ne duha ne sluha. Uzmovič bi se morda skrival tudi še nadalje, da ga ni včeraj dopoldne zanesla pot na Kongresni trg, kjer se je nenadoma pojavil pred očmi stražnika. Stražnik je fanta ostro pogledal, kajti zdel se mu je nekam prelepo opravljen in mu je bil posebno poznan suknjič, ki ga je imel na sebi lSletnl Janez Ježek, ki je doma lz Viča in ki je prišel šele pred dvema tednoma iz zapora. »Na. Janez, kako pa prideš ti do tako lepe obleke?« ga je nagovoril mož postave. »I, — bil sem*vedno čeden fant in držim na obleko«, se je odrezal nagovorjeni, ki mu pa stražnikova prijaznost menda ni bila nič kaj po godu. »Kje pa si kupil obleko?« Je nadaljeval radovedni stražnik. »Eh no. naredil m! Jo Je krojač tx Vevč le za veliko noč.« »A-a... za Veliko noč,« se }e Sudfl stražnik. — »Toda, Janez, ob Veliki noči si bil vendar še v arestu,« je bruhnil stražnik in velel: »Kar z menoj pojdi, Janez!. Na policiji so z zasliševanjem nadaljevali in se je Janez Ježek gladko odrezal, da je bil za veliko noč res v zaporu, kar pa nič ne de. »•Veste, tisti krojač je Imel itak mojo mero, mi je ukrojil obleko kar tako — približno.« »Saj ti res nič kaj dobro ne pristoja,« so se pričeli smehljati gospodje na policiji Janez je pričel mendrati in se izvijati iz zadrege. Ko pa so ga pošteno omedili, se je zlomil tudi njegov odpor in je priznal svoie grehe ,omiljujoč jih po svoje: >No ja, prejle sem se zmotil. Obleke res nisem naročil pri krojaču. Pač pa sem jo kupil v parku pred sodiščem od nekega neznanca.« »Ne bo nič! Priznajte, kje ste kradli, Ja-Bez.c In res Je priznal. Janez, ki je prišel lz zapora na svobodo ti. t. m., se je klatil okrog brez posla. Obiskoval je vsa kopališča in kradel 'huje kakor sraka. Nakradeno obleko je prodajal Bosancem, ali pa na deželo. Izpovedal je dalje, da se je polastil raznih kosov pred trgovinami, kjer imajo navado razobešati obleko nad vrata. Koliko tatvin Je zagrešil Janez, niti nI mogel natančno navesti. S policije je romal komaj 18-letni grešnik zopet na sodišče, kjer bo na jesen in zimo defed pokor* M ktifetam, da k« ▼ capo ru dočakal prihodnjo kopalno sezono, ko se mu bo zopet izplačalo priti v zlato svoboda Novomeški dogodki Novo mesto, 34. avgusta. V VeJikih Brusnicah se je pred kratkim pripetM žalosten dogodek, ki je povzročil smrt 231etnega kočarjevega sina Lumperta. Slednji je okrog 10. zvečer izzival na vasi z »auf biksom« posestnfkovega sina Jožeta Krašovca, ga večkrat udaril z re-meljnom po glavi in ramah, naskočil pa tudi njegovega očeta. Ko je videl Jože Krašovec, da je napaden tudi njegov oče, je skočil domov, zgrabil tam motiko ter z njo udaril Lirmperta po glavi, da se je zgrudil nezavesten. Lumperta so odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer pa je izdihnil. Obtoženi Jože KraSovec se j« moral ra-dfi prekoračenega silobrana zagovarjati pred tukajšnjim senatom. Obtoženec je stvarno opisal usodni dogodek in se zagovarjal, da je udaril Lumperta z motiko po glavi v razburjenju, ko je zaslišal stok udarjenega očeta, ki ga je ranjki Lumpert obdeloval pod seboj. Sodni senat je po daljšem govoru Krašovčevega zagovornika obsodil Jožeta Krašovca na 3 mesece težke ječe. Lesni podjetnik g. Ivan SiSka iz Ljubljane je lastnik največjih gozdnih kompleksov na Dolenjskem na Gorjancih. Podjetje je prejelo v zadnjem času od oblasti nalog za napravo celotnega gozdnega načrta. V to svrho je treba ves stoječi les na površini 850 ha zmeriti in preračunati, da se bo vedelo za celokupno množino lesa, prihajajočega vpoštev za sekanje. Zadevno delo je bilo poverjeno agilnemu šumskemu upravitelju g. Ivanu Zamljaku, ki se je v svoji uvidevnosti za to delo po-služil novomeških srednješolcev m viso-košalcev, in jim dal s tem priliko, da pridejo v počitnicah do zaslužka. Dijaki oo Tes dati M Rs tem, gorskena »raku in jih je kar lepo gledati, ko pridejo ob sobotah vsi zagoreli in zdravi domov. Skupina, obstoječa iz 15 oseb, sa kuha sama, druge gospodinjske porebščine, kar jih rabi, pa vzame od doma. Dijaki vstajajo že ob 4. zjutraj, od 12. do 13. imajo odmor, nato pa prično ponovno z delom in ga končajo ob 18. Po končanem delu si pripravljajo večerjo, obstoječo iz polente, slanine, mleka, a tudi kava se ne pogreša. Po večerji se postavijo v krog in zapojo kako lepo fantovsko pesem, za katero žanjejo pohvaAo vseh navzočih poslušalcev: svojih začasnih kolegov-profesijo-nalnih delavcev, uradnikov in turistov, ki jih je letos izredno veliko na Gorjancih. Zanimivo je, da podjetje tudi letos turiste vsestransko podpira. Skoro vsi Ietoviščarji in turisti se poslužujejo gozdne železnice, ki se ovija okoli gorjanskega hriba od cerkvice Sv. Miklavža do parne žage v dolžini 12 km. Ta železnica služi za prevoz neobdelanega lesa na parno žago, vagončke pa vlečejo tkzv. »saugass-motorji*. Samo po tej gozdni železnici je podjetje letos prepeljalo nad 1000 izletnikov in turistov brezplačno, da ne omenjamo še onih brezplačnih vozovnic za tovorni avto, ki prevaža les na 22 kilometrov dolgi progi z Gorjancev do železniške postaje Kandija, ki se ga izletniki istotako poslužujejo. Te dni je obiskal skupino novomeških dijakov in si ogledal naprave podjetja, katerega parna žaga z gospodarskimi in stanovanjskimi objekti stoji ob vznožju Trdinovega vrha, sreski glavar g. Kaki. Gospod glavar se je zelo laskavo izrazil o študentih, ki 9o si postavili v gozdu svojo barako z nanisom »Vila Študent«, ter o podjetju samem, ki zaposluje nad 200 delavcev-domačinov iz okoliških vasi. Zar nimivo je, da namerava podjetje v kratkem zgraditi žično železnico, k? bo speljana od parne žage do državnega gozda, ki ga je izročila država temu velikopoteznemu podjetju v eksploatacijo. Gospodarstvo r\ v • v v • • Daljnje naraščanje izvoza • v • • v juliju Napram lani povečanje n 25 %'. Generalna direkcija carin je objavila statistične podatke o našem izvozu ▼ juliju, iz katerih je razvidno, da je naš izvoz dosegel v letošnjem juliju po vrednosti tako višino, kakršne nismo zabeležili od julija 1924. V juliju smo namreč izvozili 469.205 ton (julij 1928 405.163 ton) v vrednosti 621 .B milijona Din, dočim je znašal naš izvoz v Julfju 1928 493.8 milijona Din, 1927- 485.0 milijona Din, 1926. 451.9 milijona Din, 1925. 567.0 milijona Din in 1924. 686.3 milijona Din. Napram lani se je torej naš izvoz t juliju povečal po količini za 64.000 ton, po vrednosti pa za 127.5 milijona Din ali za 25 %. To povečanje izvoza pa lahko zabeležimo navzlic temu, da eo bile ogromne prodaje pšenice, ki smo jih zabeležili v juliju, le deloma efektuirane, bodisi da za izvoz naloženo blago še ni pasiralo obmejnih postaj, ali pa da se je še nakladalo na šlepe. Kakor smo že poročali, je bilo v juliju in avgustu prodanih v inozemstvo okrog 30.G00 vagonov pšenice. Od te količine pa je bilo po izvozni statistiki v juliju dejansko izvoženih šele 2940 vagonov v vrednosti 67.6 milijona Din (lani smo v juliju izvozili le 500 vagonov v vrednosti 13.3 milijona Din). Koruze smo v tem mesecu izvozili 538 vagonov v vrednosti 13.4 milijona Din. Od ostalih glavnih izvoznih predmetov smo izvozili: konj pa 6.7 milijona Din (lani 6.2), goveje živine za 17.9 milijona Din (20.0), svinj za 15.7 milijona Din (14.2), drobnice za 12.3 milijona Din (15-7), svežega mesa za 14.5 milijona Din (14.5), jajc za 48.5 milijona Din (37.1), bakra za 32.5 milijona Din (11.3), cementa za 14.1 milijona Din (11.1) m rud za 13.5 milijona Din. Znatno povečanje izvoza opažamo pri jajcih, bakru, cementu in rudah. Poleg tega pa se je napram lani tudi znatno dvignil izvoz lesa. Gradbenega lesa smo izvozili 148.245 ton (lani 133.840) v vrednosti 153.1 milijona Din (110-6), drv pa za 14.4 milijona Din (12.2). V posameznih mesecih se je naš izvoz gibal naslednje (v milijonih Din): 1929. 1928. januar 425.7 430.3 — 4.6 februar 385.1 439.0 — 53.9 marc 499.4 503.2 _ 3.8 april 615.0 428.5 -f 186.5 maj 533.7 431.7 + 102.0 junij 530.? 454.4 + 75.8 julij 621.3 493.8 -f 127.5 3610.4 3180.9 -f 429.5 V prvih sedmih mesecih tek. leta smo izvozili sa 429.5 milijona Din več kakor v istem razdobju preteklega leta in celo za 119.6 milijona Din več kakor v prvem polletju 1927. Letošnji izvoz večji kakor lani ia predlanskim. Važen odlok glede plačevanja rentnega davka Po davčni noveli od 28. marca t. 1. so podjetja, ki so načeloma zavezana družbenemu davku, dolžna pridržavati rentni davek in ga oddajati državni blagajni: a) če izplačujejo ali odobrujejo temu davku zavezane obresti od izdanih vrednostnih papirjev; b) če izplačujejo ali odobrujejo obresti od hranilnih vlog v kakšnikoli obliki. V praltsi so nastali pomisleki, kako Je tolmačiti pojm »obresti od hranilnih vlog t kakršnikoli obliki«. Posamezniki so zagovarjali dobesedno tolmačenje in smatrali, da gre v tem primeru samo za obresti od pravih hranilnih vlog, ne pa za obresti iz ostalih terjatev, ki bi bile potemtakem zavezane 15% in ne 6% davku na rente. Na utemeljene vloge gospodarskih korporacij s Centralo industrijskih korporacij na čelu, je finančno ministrstvo izdalo z odlokom od 17. t. m. (št. 77.020) avtentično interpretacijo in odločilo, da so delniške družbe in vse ostale družbe, ki javno polagajo račun©, dolžne v vsakem primera, kadar iaplačnjejo obresti, pobirati od svojih upnikov samo 6% in ne 15% rentni davek, ne glede na to, kje upnik stanuje in 8 čim se dotična dr niha bavi. S tem odlokom s« je finanfoo ministrstvo postavilo na stališče, da je pojm hranilne vloge tolmačiti v širšem pomenu besede in da se nanaša na vse vrste dolgcrr, ne pa samo na prave hranilne vloge, ki jih smejo prejemati le denarni zavodi. Ta ugodnost velja tudi za inozemska posojila, ker odlok izrecno navaja, da bivališče upnika v ničemer ne vpliva na izmero davka, zato morajo delniške družbe, ki imajo inozemska posojila, pri izplačilu ali odobravanju obresti za ta posojila, odbijati le 6% rentni davek. Tolmačenje se nanaša na vse vrste obresti iz terjatev, izvzemši one, za katere po členu 71. davčnega zakona ne obstoja dolžnost pobirati rentni davek z odbitkom. Za posojila, dana proti menici, ne obstoja taka dolžnost in se na obresti iz takih posojil, omenjeno tolmačenje ne more nanašati. Glede pobiranja rentnega davka je finančno ministrstvo izdalo na prošnjo zagrebškega Udruženja denarnih in zavarovalnih zavodov še drugo rešenje, po katerem se ima na obresti in rente, ki se izplačujejo družbenemu davku podvrženim podružnicam ali zastopstvom inozemskih družb v naši državi, pobirati rentni davek le tedaj, če se te obresti ali rente izplačujejo na račun inozemskega podjetja in jih torej ni smatrati kot dohodek podružnice; če pa se izplačujejo ali odobravajo na račun teh podružnic, tedaj so podvržene družbenemu davku. >** Ustanovitev ekspoziture Narodne banke na Sušaku. Te dni sta se mudila na Sušaku guverner Narodne banke gosp. Ignjat Bajlo-ni in generalni direktor dr. Novakovifi v zvezi z ustanovitvijo ekspoziture Narodne banke na Sušaku, ki je bila sklenjena na zadnji seji upravnega odbora Posle ekspoziture, ki bo nameščena v prostorih Prve hrvatske štedionice, bosta vodila dva uradnika Narodne banke. Ustanovitev ekspoziture se ima izvršiti glede na naraščajoč promet Sušaka, kot važnega gospodarskega centra in naše največje luke za izvoz lesa, kakor tudi glede na ponovne prošnje tamošnjih interesentov. — Pred pogajanji n ureditev predvojnih srbskih dolgov. Iz Pariza poročajo, da je francoska vlada pozvala našo vlado k pogajanjem za ureditev predvojnih srbskih dolgov v smislu dogovora o arbitraži od 19. aprila 1928 kakor tudi v smislu nedavne načelne razsodbe mednarodnega razsodišča v Haagu, ki ee tiče posojil iz L 1925., 1902., 1906., 1909. in 1913. Poleg tega pa bodo pogajanja obsegala tudi vprašanje ureditve posojil Uprave fondov (sedaj Drž. hip. banke) iz L 1910. in 1912, ki v liaaški razsodbi niso upoštevana, kakor tudi vprašanje ureditve srečk Srbskega rdečega križa. = Nov inozemski kapital v našem rudarstvu. Iz Pariza poročajo, da je francoska družba »Penarrova«, ki ima znatne rudarske interese v Španiji, sklenila ustanoviti jugo-slovensko posestrim6ko družbo z delniško glavnico 10 milijonov Din, ki bo proučevala in izkoriščala ležišča svinca in cinka v naši državi. = Vrednost 20odstotnih kronskih bonov. S finančnim zakonom za tekoče leto je bilo med drugim odrejeno, da se sprejemajo 20% kronski boni (boni za 20% odtegljaje pri žigosanju kronskih bankovcev) za plačilo finančnih kazni, in sicer v polnem znesku, ne glede na koga so bili izdani. Poleg tega sprejemajo davčne uprave te bone za plačilo davčnih zaostankov do 1. 1926., in sicer od oseb, na katere so bile izdane, odnosno od njihovih naslednikov v polnem znesku, ne glede na višino, od ostalih oseb pa v vrednosti 50 % ne glede na višino davčnega dolga. Ker je računati, da bo država v prihodnjih dveh letih na sličen način amortizirala še vse preostale bone, znaša njihova današnja vrednost najmanj 75 % nominala, ne glede na to, da imajo ti boni za osebe, ki imajo plačati kako finančno kazen že danes, polno nominalno vrednost. Kakor čujemo, kupujejo sedaj razni agenti od nepoučenih oseb te bone in jih plačujejo po 30 % nominalne vrednosti, kar je glede na iznešene okolnosti gotovo prenizka cena. — Vinarstvo in kletarstvo bo na letošnjem kmetijskem oddelku jesenske razstave »Ljubljana v jeseni« v polni meri prišlo na svoj račun. Razstavljena bodo najboljša sortna vina, poleg tega pa tudi razni kletar-ski aparati in pripomočki za čiščenje vina, za merjenje sladkorja, alkohoja in kisline v moštu in vinu, naprave za žvepljanje sodov, dalje razne grozdne stiskalnice, mreže za rebljanje, kipne vehe, eterilizatorji za ohranjenje zdravega vina Itd. Vsak nag vinogradnik in kletar Ima torej vzroka dovolj, da si ogleda prireditev, ki se bo vrHla od 31. i m. do 9. septembra. *=» Mlekarska razstava se bo vr§ila l*toe v okviru splošne zadružne razstave. V zadružništvu zavzemajo mlekarske zadruge odlično mesto in «0 sa slovensko mlekarstvo največjega pomena. Nad polovico mleka, ki ga pride pr! nas v proda jo, gre skozi zadruge, ki imajo tako v mlekarski Industriji odločilen vpliv. Izdelki mlekarskih zadrug se odlikujejo po dobri kakovosti hx jim je v vsakem oziru dati prednost pred izdelki ne-zadružnih podjetij. Zadružna, oziroma mlekarska razstava se bo vršila v okviru vcle-sejmske prireditve »Ljubljana v jeseni«. = Razstava konj in goveje živine pinegav-ske pasme ▼ Solnograda. V času od 31. t. m. do 2. septembra se bo vršila v Solnogradu I. avstrijsko - bavarska razstava konj nori-ske pasme in goveje živine pinegavske pasme. Razstavljenih bo okrog 300 glav. = Razstava izbrane plemenske živine aa Dunaju. Tudi v okviru letošnjega mednarodnega dunajskega jesenskega sejma se bo vršila od 5. do 8. septembra L 1. razstava izbrane plemenske živine. Prireditev bo obsegala okrog 120 konj in 230 goved avstrijskih pasem sa pleme in rejo. Razstavo prireja Nižjeavstrijska deželna kmetijska zbornica na Dunaju. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. septembra ponudbe glede dobave 800 lopat za premog, 400 lopat za kurjenje in 400 lopat za sneg; splošni oddelek pa do 29. t. m. ponudbe glede dobave ca 50.000 pol kon-ccptnega, pisarniškega in dokumentnega papirja; do 30. t. m. glede dobave ca 700.000 pol različnega pisarniškega, konceptnega in ovojnega papirja in do 31. t m. glede dobave 250 komadov peresnikov, ca 10.000 komadov različnih svinčnikov, 120 klop. sukanca, 230 beležnic in 14 kg motvoza. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 2. septembra ponudbe glede dobave, predelave in popravila postajnih žigov. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 5. septembra ponudbe glede dobave 500 kg olja za kompresorje in 510 m kabla. Direkcija državnega rudnika, Vrdnik sprejema do 5. septembra ponudbe glede dobave 6 sodov karbolineja, strokovnih knjig ter 1 pisalnega stroja. Ministrstvo za vojsko in mornarico, oddelek sa mornarico v Zemunu sprejema do 1. septembra ponudbe glede dobave konzerv. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 7. septembra se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa, mleka in kruha za čas od 1. oktobra do 31. decembra t. 1. (Pogoji so na vpogled v pisarni omenjene bolnice.) Položaj na naših borzah Ljnbljana, 24. avgusta. Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi nekoliko večji, kakor zadnje tedne. Znašal je namreč 21.0 milijona Din napram 13.9, 14.8, 13.8 in 15.5 milijona Din. Večino potrebe je. kakor običajno, krila Narodna banka. Tečaji deviz so tekom tedna v splošnem popustili. Švicarski frank se je namreč okrepil napram dolarju, kar je zaradi nespremenjene relacije dinarja napram švicarskemu franku povzročilo tudi okrepitev dinarja. Tako je deviza na Dunaj popustila od 8.0253 na 8.0219, deviza na London od 276.22 na 276.03, deviza na New-york od 56.87 na 56.82 in deviza na Berlin od 13.57 na 13.56. Med efekti so bili tekom tedna zaključki v Kranjski industrijski družbi po 245 in v Vojni škodi po 406.5. Zagrebško tržišče državnih papirjev Je bilo v preteklem tednu v znamenju čvrste tendence za državne papirje, predvsem za investieijsko posojilo in agrarne obveznice. Ti papirji so večinoma v čvrstih rokah, zato povzroča vsako večje povpraševanje takojšnjo okrepitev tečaja. Kot interesenti za te vrednote nastopajo na trgu v veliki meri zavarovalnice in slovenske regulativne hranilnice. Pričakovati pa je, da se bodo ti zavodi glede svoje potrebe po državnih papirjih za nalaganje rezerv v bodoče v večji meri interesirale za Rlairovo posojilo, katerega uvoz je po zadnjih olajšavah deviz nega pravilnika sedaj mogoč brez težkoč. Večje povpraševanje po Blairovem posojilu je najbrž že vplivalo na tečaj, kajti tečaj 7% Blairovega posojila se je zadnji teden na newyorški borzi že dvignil od 72 na 74 5 do 75 dolarjev za 100 dolarjev nominala. Investicijsko posojilo, ki se je koncem zadnjega tedna trgovalo po 88.5 — 89.5, je bilo sredi preteklega tedna zaključeno že po 90, agrarne obveznice pa so se dalje dvignile od 53.75 na 54.25 (zaključki). V Vojni škodi ves teden ni bila potrebna nikaka intervencija od strani Poštne hranilnice. Zaradi povpraševanja od privatne strani 6e je tečaj sredi tedna celo dvig.-il od 406 na 408, koncem tedna pa je zopet popustil na 406. Na tržišču zasebnih vrednot je bilo opažati nekaj več zanimanja kakor zadnje tedne, vendar je bil navzlic temu promet zelo slab. V bančnih papirjih so bili zaključki v Praštedioni po 855. v Unionbanki po 202, v Srpski banki po 155 — 156 in v Jusoban-ki po 81. Delnice Narodne banke <13 dalje čvrste pri 8300 — 8600 brez prometa. Med industrijskimi papirji je zabeležiti okrep.-tev delne Trboveljske, ki so se trgovale prvotno po 4">5, pozneje pa po 460 V ostalem je fil promet tudi v Vevčah po 130, v Uniouu (Gsijek) po 175 _ 180, v Oceaniji po 200 in v Isisu po 15. Pozornost je vzbudilo ponovno nazadovanje delnic Slavonije, ki se nudijo že po 105 brez prometa. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 18.56, Curih 10959, Dunaj 8.0219, London 276.03, Newyork 56.82, Pariz 222.85, Praga 168.60, Trst 297 92. Curih. Zagreb 9.1295, London 25.18025, Newvork 519.55, Pariz 20.33625, Milan 271«, Berlin 123.70, Dunaj 73.15, Praga 15.38, bu- SPECIJALNI KJS za vlaganje »ottvja dobite v drogerlU KANC, Židovska trtica. 10077 karešta 3.0825, Budimpešta »060, Sofija 3.77, Varšava 58.27. Žitni trg Ljnbljana, avgusta. Na evropskem žitnem trgu so c*. ne pšeni-niei v preteklem tednu popustile in tudi na ameriških tržiščih so sredi tedm,\ tečaji precej nazadovali. To popuščanje pa pripisati le trenutni situaciji. V Ameriki pritiskajo stare zaloge pšenice na ceno, medtem ko se je na evropskem kontinentu po \*wd-njih velikih kupčijah v juliju in početku avgusta pojavila neka rezerviranost kupce v. Koncem tedna pa so se že pojavili znak,' preokreta. Že v četrtek so se dvignili tečaji na budimpeštanski borzi, v petek pa s« je pšenica okrepila tudi v Ameriki. Na vojvodinskem tržišču so cene pšenidi vzporedno z inozemskimi tečaji popustile od. 205 — 210 na 200, čeprav je bila vse zadnje* tedne naša pšenica znatno cenejša kakor na sosednih tržiščih. Danes pa je tudi v Vojvodini nastopilo prijaznejše razpoloženje ter stane baška pšenica 200—205 Din za 100 kg fco nakladalna postaja. Na obvodnih postajah pa ee zaradi možnosti uvoza drži cena pšenici dalje na višini 215. Sredi tedna so bile sklenjene znatne kupčije (okrog 1000» vagonov) za izvoz v Anglijo. Ponudbe blagsi eo danes neprimerno manjše kakor sadnje; dni, ker so producenti in trgovca v pričakovanju višjih cen postali bolj rezervirani. Vse pričakuje, da se bo cena naši pšenici v doglednem času dvignila, čim se bodo vrnili iz inozemstva šlepi za nakladanje blaga in čim bodo izvozniki imeli na razpolago pet večje denarne vsote. '+ Novosadska blagovna borea (84. t in.) Tendenca mirna. Cene koruzi so popustile,. Promet: 49 vagonov pšenice, 5 vagonov ječmena, 11 vagonov koruze ln 6 vagonov moke. Pšenicaf baška 200 — 205; potiska 210 do 215; banaška 195 — 200. Ječmen: baški in sremski 155 — 160. Oves: baški 165 do 167.5. — Koruza: baška in sremska 192.5 — 197.5. — Moka: baška >Og< 302.5 do 307-5; »2< 282.5 — 287.5; »5< 262.5 do 267.5; >6« 237-5 - 242.5; >8« 130 — 135. Otrobi: baški in banaški 115 — 120. Fižols baški beli 360 — 370. + Dunajska borza za kmetijske proisvod« (23. t m.) V zvezi s čvrstejšimi budimp^ štanskimi terminskimi tečaji je bilo tudi na dunajski borzi razpoloženje prijaznejše. Promet je bil nekoliko živahnejši ter eo ponudniki deloma dvignili cene. Podunavska koruza se je za marc - april nudila po 1.20 do 1.21 Kč ex šlep Dunaj. Uradni tečaji so osta. li nespremenjeno. Bolni živci KoKtoor Je dni t Seta. fcottko stoptej muke mora jurebresti nervozen človek, ker mo oslabljeni, izčrpani živci ospreža-Jo življenje ki povzročajo nebroj nera«-položeroja. Bolestno trzanje, gfcadanje, oaevre#&a-aje, obdutfc' strašljivosti, eno ril obo^e- stTan^ks plavobol, Stotienle po ušesih, nrsglftairtfe p? eid očmi motenje r prebavi, nagla jeza, pojavi snojenja, trjanje r nrri-£?cah, nesposobnost ta delo in mnogi dragi pojavi so redoma le posledic« slabih, mročenjh io bolnih živcev. K sito se rešHe te nep.-UTke? Moja ravnokar izSis kntfga razpravlja o preparatu, kri Je posta! Izvor blagostanja Človeštvu. Prepara* pripomore oa npran čudovit način do dete zmožnosti telesnih organov, ojačuje hrbtenico, mozeg, meSice in ode ter vrača redcrftoet in voljo do življenja. V borM ra zdrave »vco nstv&rja to sredstvo Cesto čudež«, !att Nr. 13. Abt. 3». iVo o hrošče f OCCaciCttica „Mrija" vodi!!! Približuje se začetek šolskega leta! — Vse blago za šolske obleke za deklice im dečke lahko kupite na dolgoročno odplačevanje brez vsakega posebnega priMtka. Največja izbira Najboljše blago. Najnižje cene Najdaljši rok odplačevanja! Zaihtevafte vzorce! Zahtevajte poset potnika! Oblacilnica „JT#«V«fa", Hjubljana Mestni trg 17/1. Telefon 28-25. Domače vesti * Udruženje češkoslovaških žen kraljeviču Andreju. Udruženje češkoslovaških žen v Beogradu je pripravilo lep dar kraljeviču Andreju. Sta to odejica in blazina, izdelani na tančici z motivi čeških narodnih vezenin. V sredini krasne odeiice se nahaja jugoslovenski državni grb. Odejica in blazinica sta delo samih članic Udruženja češkoslovaških žen. Dar češkoslovaških žen je bil poslan na Bled, kier ga bo soproga poslanika Šebe izročila kraljici Mariji. * Odlikovanja v vojni mornarici. V vojni mornarici so odlikovani: kapetan korve-te Anton Klinar in poročnik boinega bro-da Miroslav Gogala z redom Belega orla petega razreda; poročnik boinega broda Ivan Kern in poročnik fregate Franc Koz-jak z medaljo za vojaške vrline: mornari-ško-tehniški kapetan Josip Zupančič in tehniški poslovodja Vekoslav Jereb pa z zlato medaljo za vestno službovanje. * Himen. Na Brdu pri Lukovid bosta danes dopoldne poročena z. dr. Leo Hribar. tainik ministrstva za kmetiistvo > Beogradu in gdčna Monika Novakova ifc St. Vida. Mlademu paru iskreno čestitamo! * Enoten srbsko-hrvatski pravopis v šolah. Komisija za izenačene srbskohrvatske-ga pravopisa je končala svoje delo ln predložila prosvetnemu ministru poročilo o svojih sklepih. Minister ie na podlagi tega poročila izdal pravopisna navodila, ki bodo objavljena v »Službenih Novinah« tn bodo veljala za vse šole SHS. Zadevna naredba vsebuje med drugm: V vsen naših šolah se uporablja pravopis, ki temelji na jezikovni in pravopisni reformi Vuka Karadžiča. Način pisave, kakor ga določajo ta pravila, se mora uporabljati tudi v vseh novih izdajah šolskih knjig. Nobena učna knjiga ne more bit potrjena za šolsko knjigo, ako ni napisana po teh pravilih. Uvedel se bo enotni srbsko-hrvatski pravopis v šole z 1. 1929-30. S to naredbo bo gotovo storjen velik korak k izenačenju nepotrebnih razlik med Srbi in Hrvati * Uradne ure pri sodiščih. Ministrstvo pravde je za vsa sodišča določilo ure za september 1929. od pol 8. do pol 13. in od 16. do 18., od 1. oktobra naprej pa od 8. do 12. in od 15. do 18. * Telefonska zveza Ljubljane s Pištani. S 1. septembrom bo uvedena nova telefonska zveza med Beogradom. Zagrebom, Ljubljano in Novim Sadom z ene. ter slovitim slovaškim kopališčem Pištani z druge strani. Pogovor iz Ljubljane bo veljal 4.35 zlatega franka. * Umetniška Matica v Ljubljani. Vodstvo Umetniške Matice je naknadno podaljšalo rok za prijave članov do 15. oktobra. Vse poverjenike prosimo, da do tega termina izpolnijo bloke in da pridobe čim več članov. Publikacije in sicer monografijo kiparja Tineta Kosa ter dve sliki dobe člani za Božič. Članarina 24 Din je tako nizka, rfa lahko postane vsakdo član Umetniške Matice. Prijave je pošiljati na naslov: Umetniška matica v Ljubljani Dunajska cesta 33. * Razstava poštnih znamk. Slovensko filatelistično društvo v Liubliani nriredi ob svoji 10-letnici v Jakopičevem paviljonu /.. S. in 9. septembra društveno razstavo poštnih znamk. Na tei razstavi bo zastopana v prvi vrsti slovenska znamka, ki ie bila izdana no znanem VauDotičevem načrtu dne 3. ianuaria 1919 v vseh vrednotah. Posebna skupina teh znamk bo opremljena z žigi vseh poštnih uradov v Sloveniji. Razstava bo zelo zanimiva iz kulturnozgodovinskega stališča. ZastoDani bodo deli vsen bivših držav, ki so se združili z Jugoslavijo. Razstavliene bodn dalie znamke. izven-evropskih držav kakor tudi znamke različnih kolonij. Zanimiva bo predvsem razstava tudi zato. ker bodn izložene ne-le starejše znamke na celih Dismih. temVeč tudi posebne dobrodelne znamke ter znamke zračne pošte itd. Razstava bo nudila '* iatelistom-praktičen pouk o načinu zbiranja poštnih znamk. Ker bo prireditev ob času veleseima, bo n.ien obisk za obiskovalce izven Ljubljane zelo ugoden. * Veliko srce pokojnega dr. Arhibalda Rebsa. Kakor znano, je mnogozaslužni znanstvenik in solunski borec dr. Arhibald Reiss v svoji oporoki izrazil želio, naj bo njegovo srce shranjeno v kapeli na Kaj-makčalanu. Predvčerajšnjim je posebna delegacija prejela dr. Reissovo srce od pro-sekture beograjske državne bolnice. Srce je dvakrat večje od normalnega in je ta veličina posebno značilna, ako se upošteva, da se dr. Reiss nikoli ni pritoževal zaradi težav s srcem. Zdravniki niso mogli ugotoviti razloga takšne velikosti srca, ker ga niso odprli. Prenos srca na Kajmakčalan bo oskrbelo Udruženje rezervnih oficirjev, ki je dobavilo posebno marmorno žaro, v kateri bo srce shranjeno. * Smrtna kosa. Včeraj }e umrl v Mengšu g. Milan J e n č i č, posestnik in veletrgovec Pokojnik ie bil zaslužen in ugleden mož, ustanovitelj Sokola in dobrotnik raznih kulturnih in dobrodelnih ustanov. K večnemu počitku ga polože na domačem pokopališču jutri ob 16. — V Ljubljani sta umrla: paz-nik v pok. g. Marko Matija G o r u p, ki bo pokopan danes ob 17. in g. Rasti A h 1 i» trg. družabnik. Njegov pogreb bo jutri ob 16. na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnikom blag spomin, rodbinam iskreno sožalje! * Državna podpora za lovsko razstavo. h Beograda javljalo, da ie ministrstvo trgovine in industrije dovolilo gozdarski in lovski razstavi, ki se nriredi v Liubliani na veleseimu od 31. t. m. do 9. septembra, državno podporo 8000 Din. * Hrvatski planinci na Pohoriu. člani zagrebške podružnice turističnega društva »Priiateli prirode« prirede danes izlet n* Pohorje. Iz Zagreba so včerai oopoldno. odpotovali do Ruš. Danes zvečer se vrneio v Zagreb * Milijonski dar ameriškega rojaka. V Koloradu v Zedinjenih državah živi Dal-matinec Vaso Čukovič iz Boke Kotorske. znan kot velik dobrotnik, ker se pogosto z znatnimi darovi soominia svoiega domačega kraia. Te dni ie svoiemu roistne-nm kraju Risani v Boki Kotorski nakazal znesek 1.200.000 dinarjev za oleošanie kraia. Iz darovanega zneska se bo zgradil občinski dom. v katerem dobi svoie prostore tudi tamkaišnii Sokol. * Davčna uprava Ljubljana—okolica razglaša. da so seznamki oseb. zavezanih ori-dobnini. ki vsebujejo predloge davčne uprave za odmero pridobnine za leto 1929 in dan razprave, razposlani žuoanstvom v razgrnitev za dobo 8 dni. da iin interesenti lahko vpogledaio. * Sveti Jernej v kožuhu. Pišeio nam: Po nekateria krajih imajo sv. Jerneja za pri-četek jeseni. Zato obstoja prislovica: »Sveti Jernej pride v kožuhu«. Letos se je to uresničilo. Na včerajšnjega Jerneja smo imeli že prav hladen jesenski dan; posebno smo to občutili zjutraj. Ljudie, ki so se zgodaj zjutraj vozili v Ljubljano, so tožili, kako jih je zeblo. To je prvi opomin, naj se počasi pripravimo na iesen. Sicer pa še upamo na če ne na vroče pa vsaj na tople dneve. Ajda je šele v cvetju in bo slabo obrodila, če se bo hlad že kar stalno nastanil. Mraz tudi drugim jesenskim sadovom ne bi del dobro. Čebelarji, ki se nadejajo ob ajdi najboljše paše za čebele, prav tako ne bi bili zadovoljni s tako zgodnjim nastopom jeseni. Sveti Jernej se je pač pokazal v kožuhu, a trdno upamo, da ga bo za nekaj časa še slekel. * Obisk westfalskih Slovencev. Prihodnji teden obišče 150 naših rojakov iz West-falske, Belgije in Holandije Slovenijo. Izlet teh naših rojakov priredi Zveza jugoslo-venskih delavcev in podpornih društev v Nemčiji. Izletniki dospejo na Jesenice v torek 27. t. m. z brzovlakom ob 17.50 m jim narodna diuštva na Jesenicah prireaijo sprejem Po sprejemu se gostie odpeljejo na Bled, kjer bodo prenočili. V sredo 28. t m. si bodo izletniki ogledali Bled in se popoldne odpeljejo v Ljubljano. V Ljubljano dospejo izletniki s popoldanskim vlakom ob 16.43 in jim priredijo narodna društva sprejem na glavnem kolodvoru, kjer bodo tudi pogoščeni. Pri sprejemu bo sodelovala godba »Sloge«. Samo še danes! Kino »Ideal« Kralja smeha »PAT IN PATACHON kot zastonjkarja«. Din'2, 4, 6, 8 Ob 3 «/,5, 6, %8, 9 * Slovenci v Braziliji. Kakor posnemamo iz pisma našega rojaka v Sao Paulo v Braziliji je naseljenih tamkaj približno 150 Slovencev, večinoma iz nekdanje Primorske, ki je po mirovni pogodbi pripadla Italiji. Naselili so se tamkaj pretežno v zadnjih petih letih. Imajo tudi dve slovenski kulturni organizaciji: Slovensko izobraževalno društvo »Orauš« in slovenski pevski zbor »Primorje«. Vseh Jugoslovenov je tamkaj nad 60.000. Ustanovili so si lani svoj časopis »Jugoslovan v Braziliji*, ki iznaja enkrat na teden. Razen tega so mnogi naročeni na »Slovenski tednik«, ki izhaja v Buenos Airesu in je namenjen vsem Slovencem v Južni Ameriki. Mesto Sao Paulo leži 800 metrov nad morjem in ima zdravo podnebje. Sedaj se nahajajo tamkaj sredi zime, a to je le zima po imenu: v prirodi se ne opazi. Vse je v zelenju pozimi ali v poletju. Le redko kedaj pade živo srebro pod ničlo. * Letošnje premiranle konj v ljubljanski oblasti. Letošnje premiranje plemenskih konj v ljubljanski oblasti priredi oblastna samouprava (oblastni odbor) s sodelovanjem Koniereiskega društva v naslednjih krajih: v četrtek 29. t. m. ob 8. v Št. Vidu nad Ljubljano, v petek 30. t. m. ob 8. na Igu v nedeljo 1. septembra ob 8.30 v Št. Jerneju, v ponedeljek 2. septembra ob S. v Brežicah, v torek 3. sept2.nora ob 8. v Kn-nju v sredo 4. septembra ob 9. v Lescah, v če:tek 5. septembra ob S » Mengšu v petek 6 septembra ob 8.30 v Vel. Loki V poštev pridejo za premiranie le konji, ki ustrezajo značilnemu tipu dotičnega plemenskega okoliša. Lastniki plemenskih konj morajo komisiji dokazati potom plemenil-nega lista, da ie konj potomec oblastnega, odnosno licenciranega žrebca. Izjema je dovoljena le pri plemenskih kobila.i, če dokaže posestnik, da je kobila že tri leta v njegovi lasti. Pri premiranju bodo predvsem vpoštevali one plemenske konje, ki so najsposobnejši za izboljšanje konjereje dotičnega okoliša Prednost bodo imeli oni konji, ki dokažejo tudi potomstvo po materi. Ogledovanje in premiranje se bo vršilo za naslednje skupine: I. skupina: žre-betne kobile in sicer pri mrzlokrvnem plemenu od njih 4 leta, pri toplokrvnih pa od 5 leta starosti dalje. Prednost bodo imele ob enaki kakovosti mlajše oziroma one z dobrim zarodom. II. skupina: triletne nepri-puščene ali 4 letne pripuščene žrebice toplokrvnih plemen ter 3 in 4 letne pripuščene žrebice mrzlokrvnih pasem. III. skupina: dveletne žrebice rn 2 letni žrebički, ako obetajo postati dobro pleme. IV. skupina: enoletne žrebice in žrebički, ki obetajo postati dobri za pleme in dokažeio tudi materin rod potom plemenilnega lista. Živinski potni list je treba za vsakega konja prinesti s seboj. * Gozdni delavci! Nujno se potrebuje 20 gozdnin delavcev za podiranie bukovega gozda in za napravo bukovih drv. Nastop takoj. Pogoji in naslov pri borzi dela, Ljubljana. * Od Sofije do Subotice nod vagonom ekspresnega vlaka. Obmejna policija v Subotici je v četrtek zvečer prijela na postaji natakaria Lupana Kovačeva iz Varne, ki je od Sofije do Subotice potoval pod vagonom Orientekspresa, držeč se za osi. Fant je star 17 let in je hotel na ta način potovati brezplačno v Pariz. Pripoveduje, da je njegovo nenavadno potovanje od Sofije do Subotice bilo sicer naporno, toda vendar Se znosno. Vso noč of smel ntlsniti očesa, ker bi sicer zdrknil pod kolesje. Mla deniča je policija kaznovala zaradi nedovoljenega prestopa meje s 15 dnevnim zaporom, nakar bo izgnan nazaj v Bolgarijo. * Strela udarila v garažo. V Dolu n* Hrvatskem ie preteklo sredo udarila strela v garažo tamkaišnieea trsrovca Josipa Adlešiča. Garaža ie pogorela in ž nio tudi avtomobil. * V vlaku ukraden. Predvčerajšnjim ie Iz Banove Jaruge z vlakom orisoel v Zagreb osiieški špediter Danko Batori. Pr« izstopu iz vlaka ie opazil, da mu ie iz vna-njega žena suknie bila ukradena zlata doza za cigarete v vrednosti 7000 Din. Batori ie za naiditelia doze določil nagrado 2000 dinariev. * Mrlič z vrečo kamenja v vodi. Iz Sme- dereva poročajo, da so pastirji našli v reki Moravi blizu vasi Škobalje truplo, na katero je bila okrog pasu privezana vreča kamenja. Vaščani, ki so truplo dvignili iz vode, so v pokojniku spoznali pred tedni izginulega bogatega posestnika Tanasija Pejiča iz vasi Mihajlovca. Pejič je bil nedvomno oropan in umorjen. Za zločinci Je uvedeno zasledovanje. Krasne tla k o ve (mozaične plošče) izdeluje I. GOST iN CAR. cementarna Pešata, p. Dol pri Ljubljani ioif> * Zaradi zloglasnega hajduka Babejiča, na čigar glavo je razpisanih 100.000 Din, je veliki župan v Požarevcu stavil pod policijsko nadzorstvo okrog 200 sumljivih oseb iz Laznice, Suhega dola in Zagubic* v homoljskem srezu. kjer ima Babejič svoja stalna zatočišča. Ni dvoma, da bi Babe-jič bil že davno v rokah orožnikov, ako ne bi imel vsestransko organiziranih zaveznikov, ki ga stalno obveščajo o kretanju zasledovalcev in ga skrivajo pred njimi. ITO — zobna pasta najboljša! * Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna Jos. Reich. * Darujte Podpornemu društvu slepih LJubljana, Ključavničarska ulica 3-II.1 160 * Prijatelji gasilstva; v nedelio 25. t m. ▼ Domžale k proslavi 10 letnice kamniške župe. Obenem bo velika vrtna veselica na vrtu g. Volka. Paviljoni bogato opremljeni z najboljšimi pijačami in lestvinacni. * Zvezni učn! zavod za stavbinstvo In umetno obrt v Gradca. Brockmanngasse 70 Vpisovanja bodo: 2. septembra dopoldne z& stavbinsko šolo in umetno-obrtni oddelek (4 letniki). Sprejemni izpiti 2.. 3. in 4. sept. Vpisovanja za posamezne učne predmete umetne obrti: vzorčno in figuralno risanje, modeliranje, vezenje, zgodovina umetn* obrti, obrtno risanje so od 1. oktobra začetkom vsakega meseca, vpisovanje v stav binsko strokovno šolo pa 14. oktobra dopoldne. Ta šola ima tri zimske tečaje Sporede in vsa navodila daje ravnateljstvo. Telefon 30-23. 1083 * Mednarodna alpska rožni a 7. avgusta 1929. Ta prireditev je dala zooet sijajne dokaze o najboljši kakovosti Continental-pnevmatike, kateri avtomofoilisti po pravici toliko zaupajo. Od 40 vozačev, H so vožnjo v redu dokončali jih je imelo 24 — 60% vozila s to pnevmatiko in nspehi vožnje so dokazali, da so pri opremi voztl najboljše izbrali. Ostalih 40% je imelo pnevmatiko šestih drugi.i znamk, ki so zastopane z 10% Tudi dva, ki sta redno dokončala vožnjo z vozilj tvrdke Teams, sta se posluževala Continental-pnevmatike. 1071 * Ženska obrtna hi gospodinjska šola »Vesna« v Maribora. Razredni izpiti bodo 6. septembra ob 8. Vpisovanje istega dne od 9. do 12. in od 14. do 16. Začetek pouka 9 septembra. Internat »Vesna« sprejema tudi učenke drugih šol protj mesečni oskrbnini Din 700. 1091 * Ciril Metodova dražba bo imela letos veliko skupščino v Kranju 15. septembra. Na predvečer se bo vršil istotam zaupni shod delegatov. 1088 * Dijaški dom ▼ Ptuju sprejema gojence za vse razrede realne gimnazije in meščanske šole v popolno oskrbo in vzgojo. Hranarina zmerna. Glasben pouk v zavodu. Prospekte in pojasnila dale vodstvo zavoda. 1087 REM1NGTON Division oi Remington-Rand, NewYork naznanja, da ima za SLOVENIJO GLAVNO ZASTOPSTVO njenih svetovnoznanih pisalnih strojev tvrdka A. PRELOG LJUBLJANA Marijin trg 8 — Wolfova 1 telefon 3456 Zahtevajte osebno, pismeno ali telefonidno pojasnila o nadih novih modelilu. Iz Linbliane a— Zahvala ljubljanskih gasilcev! Zaradi nezadostnih lastnih sredstev smo bili pricnorani uvesti nabiralno akcijo za nabavo modernega gasilnega orodja, predvsem pa za odplačilo nove motorne brizgalno, ki je bila blagoslovljena 29. junija. Razposlali smo preko 5000 okrožnic na vse pri-dobitvene sloje mesta Ljubljane. Našemu klicu se je odzvalo častno število ljubljanskega meščanstva. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem, posebno g. oblastnemu komisarju, zavarovalnim družbam, denarnim zavodom, podjetjem in vsem onim, ki so nam priskočili na pomoč z višjimi znesla. Nismo s;cer dosegli zaželjenega namena in še ne moremo smatrati nove brizgal-ne za svojo last, vendar nas ie že dosedanji uspeh uveril, da naš trud ni bil zastonj in da še vedno lahko računamo na podporo naših someščanov. Prepričani pa smo, da nam priskočijo na pomoč tudi oni, ki do sedaj tega še niso storili. Zagotavljamo, da bomo po zgledu naših prednikov vršili težko in odgovarjajočo gasilsko službo tudi v bodoče z vso vnemo in se oddolžili s tem vsem onim, ki vedo ceniti plemeniti namen organiziranega gasilstva — Prvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Liubljani. o— Poziv! V sredo 28. t m. dospe v Ljub Ijano 150 naših izseljencev iz Nemčije, Belgije in Holandske. Da dostojno sprejmemo naše drage goste, vabimo vso liubljansko javnost, naj se udeleži spreiema na glavnem kolodvoru ob prinodu vlaka ob 16.43. Naši dragi gostie naj vidijo, da nismo pozabili na nje in da jih z veseljem sprejmemo ob obisku domovine. Ljubliana je žp parkrat pokazala, kako zna sprejemati tule goste, pokažimo tudi, da znamo sprejeti svoje ljudi. V sredo 28. t. m. vsi k spre-lemu na glavni kolodvor! n— Skupina poljskih akademikov geografov iz Poznanja, broječa 7 visokošolcev in 16 visokošolk, je prispela sinoči preko Jesenic v Ljubljano. Nastanjeni so v akademskem kolegiju. o— Za volitev mlss Ilirije vlada v Ljubljani prav za las manjše zanimanje kakor — recimo v Newyorku za volitev ameriškega prezidenta. V petek zvečer se je vršilo izredno močno obleganie kina Matice in so mnogi odšli brez vstopnic, gotovo pa si niso dali kratiti volilne pravice, ker Je obisk bil tudi včeraj velik, da ie bila dvorana pri vseh predstavan dobro zaseden*. Glasovnice se ob zaključku predstave oddajo v posebno volilno žaro. skrutinij pa vršjo konzul Dular, inž. Bloudek, prof. Šest in ravnatelj kina g. Vakseli. Posnetki so na platnu prav dobri, a tudi film »Poljana itd.« ugaja. — V petek so bila za kandidatinje, ki jih je 7, oddana naslednja števila glasov: L 137, IL 47, IIL 184, IV. 72, V. 376, VI 60 m VIL 40. Sinoči pa je bilo glasovanje naslednje: L 297 (skupno doslej 434), IL 37 (84), IH 108 (292), IV. 42 (114), V. 164 (540), VI. 41 (101), VII. 25 (65). Vseh glasov je torej bilo ▼ petek in včeraj oddanih 1630 Glasovanje se bo vršilo tudi še danes pri vseh predstavah m bo gotovo privabilo rekordno število obiskovalcev kina Matice. o— Na naslov mestnega magistrata t Ljubljani. Prejeli smo: V zadnjem času }e bilo objavljeno, da namerava mestni magistrat napraviti novo cesto iz Streliške ulice mimo »Tička« na Ljubljanski grad. Ko smo to čitali, je nas stanovalce ob cesti Za Gradom navdalo upanje, da pride zdal morda tudi ureditev naše ceste na vrsto Nimamo namreč ne vodovoda, ne kanalizacije, dasi smo v neposredni bližini mestnega centra. Celo na Barje in v okoliško Rožno dolino je napeljan vodovod. Ob cesti Za gradom je navzlic ponovnim prošnjam še vedno 14 strank brez vodovoda: pešci pa se ob dežju do gležniev pogrezajo v blato, ker ni pravega odtoka za vodo. Skrajni čas je že, da se nas mestni magistrat usmili, zlasti ker ie vodovod naprava, ki se rentira, dočim bo imelo mesto od luksuznih cest samo izdatke. Ur— Razstava slik. Danes bo otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava slik pokojnega slikarja Oskarja Pistoria. ki je lani umrl v Vuzenici. Pokojni slikar ie bil učenec znamenitega tirolskega slikarja De-freggerja. Predvsem je slikal potrete, prizore iz kmečkega življenja, pa tudi pokrajinske slike. Razstava bo zlasti zanimiva po motivih iz Dravske doline. o— Mestna zastavljalnica zaradi prese-selitve v nove poslovne prostor na Poljanski cesti od četrtka 29. t. m. do 9. sept. za stranke ne bo poslovala. Dražba vsej v januarju 1929. zastavljenih predmetov se bo vršila izjemoma radi selitve samo 19. septembra od 15. dalje v novem uradnem prostoru na Poljanski cesti. o— Novo mašo bo bral v nedelio 1. sept. v trnovski cerkvi Krakovčan Rudolf Patd. u— Ljubljanski trg. Na liublianskem trgu ie bila včerai ogromna množina raznovrstnega sadia. Dripelianega iz bližnie okolice ter iz dalinih kraiev Sloveniie. Leno n« zdravo sadie orihaia zlasti iz Štaierske. dalie iz Doleniske in v maniših množinah iz Goreniske. kier sadie ni letos oosebn* dobro obrodilo. Izredno leoa iabolka so bila priocliana iz Domžal. Jabolka so bila po 3—5 Din kg. lepe žlahtne hruške do 4—6 Din kg. češplie 3—4 Din ke. Škofjeloške kumare so bile po 0.50 Din komad. Bilo ii.i ie prav obilo. Krompir ie ceneiši; kg po 1—1.25 Din. Stročii fižol 5 Din ke. luščeni fižol 2.50 Din. zelinate elave oo 1 Din. Jurčki 5 Din merica. Še vedno ib na treu mnoeo borovnic, malin pa ora\ malo, ker so jih inozemski kupci pokupili po Dolenjskem in Notranisken v izrednih količinah. u— »Ženski Pokret« vabi svoie članice in ostalo ženstvo. ki se zanima za nieeovo delo. na sestanek, ki bo v četrtek 29 t. m. v damski sobi kavarne »Emona«. — Poročala bo (prfčetek točno ob 20.) predsednica društva Angela Vodetova o kongresu svetovne aliianse za državljansko delo žene, ki se je vršil v Juniju letos v Berlinu. Vodetova ie zastopala na tem kongresu poleg e. Aloiziie Štebiieve naše slovenske žene. I Kino Ljubljanski dvori 1 _Telefon »730_| Tiag homedija ljubezni Ljubezen iti šala Lysianne Bernhardt (Jb 3.. 545. 6., ^8., 9. — Dar. Revni rodbini v Vodmatu je daroval g. Bitenc 60 Din. Srčna hvala. u— Uprava Šentjakobskega gledališkega odra vabi vse inteligentne gosDodične m gospode, ki imajo veseli e do dramske umetnosti k sodelovanju. Priiave naslovite na Šentjakobski gledališki oder. Florian« ska ulica 27/1. — Vaie se bodo pričele y torek 27. t. m. ob 20. Vsi dosedanii člani in članice kakor tudi oni. ki nameravaio sodelovati v letošnii seziii. nai sieurno točno orideio. u— Nov hotel v Liubliani. Prihodnii teden bo deloma otvorien in ootn kom na razpolago nov hote! Miklič ob Masarvkovl cesti nasproti glavnega kolodvora. Novi hotel ima 4 nadstroDia z 52 sobami za 64 oseb ter 4 sobami za služinčad Zadnii dv» nadstropij sta že popolnoma adaptirani za prenočevanje tuicev Tuici bodo imeli s 3. in zlasti še s 4. nadstroDia krasen razgled, zlasti oni. stanujoči Droti severu. Tem so bo nudil lep razgled na živa.ino vrvenlc pred kolodvorom, na bližnio okolico. Liub-Iiansko oolie Šmarno goro. Rožnik in dalje proti Goreniski in Kamniškim Dlaninam. Na drugi strani bodo imeli tuici leD razgled na liublianski grad in Krim. Sobe razmeroma ne bodo drage. Vsaka soba bo moderno opremliena S Dosebnimi Junker-ievimi aparati bodo lahko tuici vsak hip dobivali Drimerno tonlo vodo. Hotel bo popolnoma adaptiran v nekai tednih. n— Strela \ Mestnem logu. Preieli smo: »Gospod! Ne veste, kakšen strah sem prestal, ko je v ponedeljek popoldne začelo med hudo ploho treskati Kar naenkrat je bila vsa hišica rdeče razsvetliena. Strela je udarila. No, hvala Bogu, bila ie le vodena. Meni ni ničesar storila, a moio ženo je malo opekla. .« tako je potožil 86 letni upokojeni magistratni sluga Nikolaj Rus. ki stanuje s svojo ženo v nizki hišici tam v Mestnem logu za veliko .lišo mestnega ko-njača na tako zvani Zelem poti. Hišica stoji med visokim drevjem tako skrita, da jo je težko opaziti. V to hišico, ki ie last mestne občine, je že pred 19 leti enkrat treščilo. Tedaj je strela ubiia domačega psa. o— Po stopnicah je padla. 64 letna vdova Terezija Erjavčeva, stanujoča v Razlagovj ulici, je predvčerajšnjim popoldne tako nesrečno padla na kuhinjskih stoDnicah. da je obležala s hudimi poškodbami na prsih skoro nezavestna na tleh. Našli so jo domači, ki so pozvali zdravnika, nakar so staro ženico odpeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico. n— Huda petelina. Med barakarii na Ga. ljevici pride večkrat do prepirov, ki se pogosto končajo tudi z dejanskim spopadom. Tak prepir zaradi nekih malenkosti se je vnel predsnočnjim tudi ued delavcem Antonom B. in slugo Rajkom S. Ko sta se naveličala besedne vojne, je Raiko nenadoma pograbil za velik kos deske in pričel neusmiljeno udrihati po nasprotniku. Slednjič ga je podrl tudi na tla ter ga pričel suvati z nogo v trebun. Pri tem ie Toneta, ki že itak trpi na kili, še težje poškodoval, zaradi česar se bo moral zagovarjati pred pristojnim oblastvom. o— Med otroci. V Dermotovl ulici * Šiški se je igralo predvčerajšnjim popoldno več otrok, ki so se čez čas oo otroški navadi med seboj zravsali in ska/sali Pri tem je pograbil mali Ivanček K. večji kamen ter ga vrgel v 8 letnega Borisa K. Kamen je priletel Borisu naravnost v usta ter mu izbij tri prednje zobe in mu obenem prebil tudi ustnice. Zopet primer, kako nevarno je metanje kamenja, ki pa je menda najbolj priljubljena igra pri slabo nadzorovanih otrokih. n— Vlom v stanovanje. FranJa Polanško-va, oziroma niena hčerka, stanuioča v Kolodvorski ulici 11, sta opazili včeraj zjutraj, da je posetil njuno stanovanje v njuni odsotnosti neznan tat. Ta se je polastil zlate zapestne ure in obenem ukradel tudi srebrni rožni venec. Tat, ki ie bržkone dobro poznal hišne razmere, ie oškodoval Poljanškove za okrog 1000 Din vrednosti. o— Žeparji na poslu. Spričo več primerov tatvin na glavnem kolodvoru in v raznih vlakih je podoba, da je na delu zopet nova žeparska družba, ki je do vsej priliki že dalje časa na prostem. Toliko drznih tatvin kakor v poslednjem času. ni bilo Jav-Ijenih poprej že lep čas. Baš te dni sta bili prijavljeni železniški policiji zopet dve drzni tatvini. Predvčerajšnjim je bil okraden v gorenjskem vlaku učitelj Mirko Škerbec. Zepar mu je izmaknil iz notraniega žepa suknjiča rujavo listnico s preceišnjo vsoto gotovine ter raznimi dokumenti. V dolenr skem vlaku pa je istotako neznan riolgo-prstnik izmaknil Ivanu Gašperičku ček za 100 dolarjev. Gašperiček, ki ie tatvino k sreči takoi opazil, je obvestil o tem vse ljubljanske banke, vendar se tat s čekom še ni javil. u— Komarjeva veselica na sokolskem telovadišču v Šiški bo danes z začetkon, ob 4. popoldne: Spored: sokolska akademija in zabavne točke. Na prostoru bo mali prater in postavljeno bo veliko plesišče, da bodo plesa željni mogli priti na svoj račun. Na veselici bo nadalje bogat srečo-lov, ki bo gotovo mikal obiskovalce veselice. u— Kam v nedeljo? Vsi v Sn Šiško nad komaria. Ki se ie tekom letnega časa dobro zredil. Prostovoljno gasilno društvo Sp Šiška bo nudilo obiskovalcem komarja prijetno zabavo s plesom in-srečolovom ter z dobrim prigrizkom in kapljico na vrtu gostilne Pri g. Karlu Keršiču. Prijatelje gasilstva vljudno vabi mol 1089 Iz Celja •— Opozorilo drž. katastrske oprave lastnikom zemljišč. Državna katastrska uprava ▼ Celju sporoča interesentom, da bo posloval državni geometer t dnevih od 29. do JL t, m. t občini mesto Celje v raz-vidnostnlh (evidenčnih) zadevah. Pozivajo se vsi zemljiški posestniki, pri katerih posestvu se Je izvršila kaka Izprememba, da pridejo ▼ omenjenih dnevih v pisarno drl katastrske uprave t Celin ln pokažejo vsa razpoložljive listine ln izkazila o izvršenih Irpremembah ali pa da podajo «stmeno potrebna pojasnila. V primeru posestnih prenosov, o katerih nimajo dotičiri semljišld posestniki nobenih listin v rokah, aiorata priti osebno prejšnji in novi lastnik. •— Proslava visokega delovnega jubileja Ha drugem mestu poročamo podrobnejše « Jubileju g. Franca Poderžaja. stavca v celjski Zvezni tiskarni, ki je slavil pretekli petek 40 letnico, odkar je vstopil v tiskar-niško službo. Sinoči mu je priredilo tukajšnje poverjenlštvo Saveza grafičnih delavcev Jugoslavije r Celju ob navzočnosti celokupnega članstva r njegovi dobro znani sostilni na Bregu pri Celju animirani slavnostni večer, ki Je pokazal, kako zelo j« Poderžaj priljubljen med mlaišimi tova-r!S hi pri svojem delodajalcu, ki vsi prav dobro vedo ceniti njegovo štiridesetletno neumorno delo v težki črni umetnosti. e— Amnestiran! kaznjenci ▼ Celju. Ob priliki krsta kraljeviča Andreja je bilo smnestiranlh ln izpuščenih lz zaporov celjskega okrožnega sodišča 30 civilnih kaznjencev. Amnestiran in izpuščen je bil tudi 1 voJaSki kaznjenec. e— Današnja občinska seja. Danes dopoldne ob 9. bo v sejni dvorani mestnega magistrata seja celjskega mestnega občin-fkega sveta, na kateri se bosta volila dva obč. odbornika r okr. cestni odbor Celje. Iz Maribora a— Prlčetek vaj v našem gledališču. Te dni so se vrnili v Maribor še zadnji člani našega gledališča, ld so bili na počitnicah v Primorju in drugod in pričele so se redno vaje tako ▼ drami kakor tudi v opereti. Program za novo sezono je v glavnem že Izdelan in se nameravajo vprizoriti tudi nekatere lažje opere. Definitivno pa sta te dni zapustila Maribor dosedanji glavni režiser t- Rade Pregarc, ki je odšel v Beograd ter g. Janko Rakuša, ki bo v novi •ezoni nastopaj v zagrebški drami. a— Vodstvo obrtnonadaljevalne šole naznanja: Vkijub temu, da se vrši vpisovanje že ves teden, se je doslej prijavilo tako neznatno število vajencev in vajenk. da ne bo mogoče vpisovanja do dne 9. sept. zaključiti, ako se ne bodo prijave vršile polnoštevilno. Zato opozarja vodstvo še enkrat delodajalce in delodajalke, naj do-Sljejo svoje vajence in vajenke nemudoma k vpisovanju na mestni magistrat. a— Pretlakovanle križišča Aleksandrove in Meljske ceste. Po dolgotrajni.! pripravah Je pričela mestna občina ored nekaj tedni s pretlakovanjem in aplanacijo križišča Aleksandrove in Meljske ceste. Dela napredujejo tako, da bodo že v kratkem dovršena. Ker se pa pred novo Vlahovičevo Wšo ter pred hišami na Meliski cesti do železniškega viadukta stavijo tudd novi asfaltirani in zelo razširjeni pločniki, bi bilo želeti, da bi se ob tej priliki zamenjal tudi že skrajno škandalozni kameniti pločnik od Meljske ceste do kolodvora. Ker je ta pločnik prvi, na katerega stopi tujec po prihodu v Maribor, je že zaradi zunanjega izgleda mesta potrebno, da se razširi in asfaltira kakor ostali sosednji pločniki. a— Ante Banovič f. Včerai zjutrai Je umrl ▼ Mariboru po dolgem bolehaniu v 62. letu starosti g. Ante Banovič, konusa* obmejne policije v Mariboru. Pokojnik Je bi] doma iz Boke Kotorske, izredno vesten in sposoben uradnik, odločen narodnjak ter dober in iskren prijatelj. V Sloveniji je deloval od L 1923, ko je bil imenovan za obmejnega komisarja v Kotoribi. v Mariboru oa od I. 1925. Dan pred smrtjo mu J& bilo še izročeno kraljevo odlikovanje. Pogreb bo v ponedeljek, ob 18. uri z mestnega pokopališča na Pobrežje. Bodi blagi slovanski duši lahka slovenska žemljica, ki Jo je tako ljubil! a— Stranišče ▼ mestnem parku je vsekakor poglavje zase, ki nikakor ni v čast našemu mestu. Čeprav je mest. občina postavila v zadnjih letih troje modernih podzemskih stranišč in odstranila trole starin, ki so bili naravnost v sramoto, pa se Javno stranišče v mestnem parku nihče n* zmeni. To stranišče že naravnost razpada te Je posebno v sedanjem poletnem času naravnost odvratno. Ker vr,i tega osmraja tndi vso okolico, Je res že skraini čas, da se popravi vsaj vodovodna naprava, kt zdaj ne funkcijonira. S tem bi se preprečil vsaj najhujši smrad ob vročih dneh. Priporočljivo bi pa tudi bilo, da bi od čas« do časa pogledal v ta Avgijev hlev tudt kak mestni snažilec ln odstranil glavno nesnago. Ako že ne morda iz estetičnih, pa Je to gotovo potrebno vsaj iz higijenskih •al rov a— Dr. Fran Marinfč. Maribor. Trubarjeva nfica 11, zopet redno ordlnira. 1082 Otvoritev nove avto-proge Ljubljana-Šmartno-Skaručna-Vodice-Cerklje-Kranj Vozni redi ODHOD: Od postaje: Ljubljana (Figove pred trg. Novotny) Šmartno Skaručna Vodice Cerklje Šenčur Kranj, Stara poŠta • Vozi sam ob nedeljah in praznikih in ODHOD: Od postaje: Kranj, Stara pošta Šenčur Cerklje Vodice Skaručna Šmartno Ljubljana • Vozi samo ob nedeljah in praznikih in le od Cerkelj. Izven navedenih postaj ee ustavi avtobus tudi v drugih večjih krajih navedene proge. Natančen vozni red se objavimo. Sedanji vozni red velja le do preklica. Udobna vožnja z najmodernejšim in komfortnim AUSTRO - FIAT avtobusom! Cenjenemu občinstvu se priporoča Artopodfetje O. žužek, Ljubljana. Zjutraj Popoldne Zvečer 5-45 13.15 17.45 6.10 13.40 18.10 6.20 13.50 18.20 6.30 14.00 18.30 7.05 14-35 19.05. 7-30 1500 7.45 15.15 e do Cerkelj. Zjutraj Popoldne Zvečer 7.50 15.30 805 15.45 8.30 16.10 19.15. 9.05 16.35 19.50 9.15 16.45 20.00 9.30 16.55 20.10 9.50 17.30 20.35 Iz Kranja r— Važno za hišne posestnike. Mestno županstvo opozarja vse hišne posestnike, da se bo samostojna občinska vodovodna naklada tudi letos odmerjala po lanskem iznosu in ne na podlagi letošnje nove odmerjene zgradarine. Vsi oni, ki so že plačali vodovodno nakladb, odmerjeno na osnovi letošnje zgradarine, naj dvignejo diference napram lanskemu iznosu r mest' ni občinski pisarni r— V Strževem priredi sokolsko društvo v Kranju vrtno veselico na vrtu gostilne gospe Kul. Včeraj je Strževo prvič prejelo električni tok iz Žavršnice. r— Kino v Narodnem domu bo predvajal danes ob 3., 6. in 9. popoldne prekrasen film »Nampas«, ki je vzbudil včeraj veliko pozornost. Iz 1« v« v lrzica 6— Naprava novih poti za delavce. Tovarna Peko je napravila na svetu tržiške predilnice z njenim dovoljenjem pot bliž-nico od glavne oblastne ceste na kolodvorsko cesto, ki se odcepi malo pred naselbino Zg. Preska in pride pri Sp. Preski na kolodvorsko. Dosedaj so delavci, ki največ rabijo to pot, hodili kaj povprek po travnikih in jih ni ovirala nobena reč, ne obcestne tablice, ne kazni in ne drugo. Ko človek hiti v tovarno, gleda, da si skrajša pot čimbolj, vse drugo mu je nič. Sodaj je temu pomagano in imajo lepo izvedeno javno pot, ki bo svojemu namenu dobro služila. Prav tako je napravil novo pot kovorski občinski odbor od Bistrice na klodvor po Bornovem svetu m s pomočjo Bornovo. Zaradi odličnega peska, ki se rabi za betonske stavbe, se je mota-la ta stara bistriška pot v enem delu prestaviti. Obe poti sta po 1 m Široki in vsaj malo nevarna mesta so ograjena, ds se človek lahko prime. Bisfcričani pogrešajo le še vozne poti, ki je bila prej in sp se je prav radi posluževali za prazne vozove, ker so si tako prihranili 30 minut ovinka skozi TVžič. č— Prenavljanje stavb. Sedanji lastnik hotela »Pri pošti« g. Karel Globoenik daje svoji lepi stavbi na zunaj in znotraj popolnoma novo lice. Slog tega hotela je v Tržiču gotovo najlepši. Znotraj bo tako rekoč vse prezidano, v prvi vrsti pa kuhinje v vseh treh etažah. Dela izvršuje stavbenik Varšek in bodo do jeseni gotova. Pocestnica Ana Globočnikova preureja svojo hišo na spodnjem koncu trga, ki jo je kupila od prejšnjih lastnikov Kren in kjer si hoče urediti lokale z« čevljarno na debelo in pa za antialkoholno gostilno. Ta hiša je bila postavljena 1. 1775. in kaže zopet na svoj način, kako nesmotreno so takrat zidarji zidali in koliko nepotrebnih lukenj in vseh vrst kotov so v hišo naravnost na>sulL Hiša je enonadstropna, pa ne najdete v njej dveh sob, ki bi imeli tis v isti višini. Na zunaj pa ima tudi ta hiša vidni znak tedanje dobe, namreč da imajo odprti hodniki one za Tržič tako značilne stolpiče, ki nosijo oboke. To hišo prezidava zidarski mojster Rotar, ki skuša ohraniti starinske vrednosti, čepav bo iz-ravnal luknje in kote in dvignil vse strope v eno višino. č— Posipanje oblastne ceste. Tržiška oblastna cesta je znana po svoji lepoti. Vendar je letos zaradi izredno velikega prometa že v resnici kazala rebra. Sedaj jo skozi Tržič, kjer je bila najbolj potrebna, popravljajo. Hvale vredno je, da se za nasipanje uporablja poleg debelejšega gramoza tudi prav droben pesek, in to za tiste male jamice, kjer ne ostane pod avtomobilskimi kolesi gramoz. Veselje bi se bilo voziti z avtobusom iz Tržiča v Ljubljano, če bi bils skozi taka cesta, kakor je tržiška. Tako pa se doli v Joperci začno jame in jamice, ki premetavajo še tako težak voz zdaj na levo zdaj na desno ali pa navzgor, da se človek še oddahniti ne more in da je velika nevarnost, da dobi morsko bolezen. Jeperca! To je poglavje zase. Zadnjič je nekdo izrekel sodbo, ki ne sme ostati nenatisnjena, Konstatiral je, da se zgode vse nesreče v smeri od Kranja proti Ljubljani, in to podprl z dokazi, ki se ne dado ovreči. In še to je povedal, zakaj se zgode nesreče. VREMENSKO POROČILO HeteoroloSk) favod r Ljubljani, 24. avgusta 1929 Višina barometra 908.8 m K.....I..................................M »M.................... KnI Ca« Opazovanj* Ljubi] asa Maribor Zažreb Beograd Sarajevo Dubrovnik SkoplJe Spili 7. Batom. 765 0 766-6 765'♦ 7b2*6 759*3 7£94 T«nper. 14 15 18 16 18 21 O! 70 70 50 90 70 50 Smer vetra a brzina v m. in sek. E 4 NNW 2 NNE 10 NW 2 W 4 NE 12 l»MIIHMMI>tHIIIHIIIIt»l» »H* Padavin« J2 II 4 9 10 10 10 6 Vrst« M. De* M. r mn do T. nr* 53-0 3*0 0-5 NajviSja temperatura danes ▼ Ljubljani: 23.2 C, najnfžja 11 C. Solnce vzhaja ob 5.13, zahaja ob 18.49. luna vzhaja ob 21.27, zahaja ob 1130. Dunajska vremenska napoved sa nedeljo: Menjajoče se oblačno, večinoma jasno; temperatura se bo dvignila. Cests ni kriva, temveč le predobro vino, ki se toči po Gorenjskem. Menda bo imel možak prav. Iz Trbovelj t— Direkcija drž. železnic je sporočila županstvu, da bo ograja pri kolodvoru v Hrastniku odstranjena v toliko, da bo mogoč dostop do žel. skladišča. Svoječasno je namreč napravila žel. uprava pri kolodvoru v Hrastniku ograjo, zaradi katere je bil dostop do skladišča onemogočen. Županstvo je interveniralo pri žel. direkciji in dobilo ugoden odgovor. t-— Gospodarski odbor se je ustanovil f>ri županstvu ter bo imel nalogo, nadzirati ter sestaviti pravilnike za vsa občinska gospodarska podjetja. V U odbor so bili izvoljeni tudi strokovnjaki izven občinskega odbora. V odboru so gg.: Žmavc Jože, hatehet, Krušič Ivan, ključavničar, Pavlin Vinko, trgovec in posestnik, župan Sitter Ign., podžupan Vodu Se k Gustav. Berger Ivam, trgovec, Deu Rajko, živino-»dr^vnik, dr. Jeusterle Janez, rud. zdravnik, Jordan Avgust, ključavničar in gostilničar, Letnik Jože, rud. poduradnik, Klenovšek Jakob, ejektropodjetnik. Korin-šek Martin, občinski uradnik, Križnik Filip, ključavničar, Plavšak Robert, šolski upravitelj in občinski tehnik Ranzinger. Prvi trije gospodje tvorijo nekak ožji izvršilni odbor. Tak gospodarski odbor je bil potreben že zaradi tega, ker je občina investirala v svoja gospodarska podjetja velike vsote in je potrebno, da bodo ta podjetja rentabilna. t— Novi trgovski lokali. Dt. Baumgarten je preselil svoj zobni atelje v svojo novo vilo. V isti vili sta bila oddana dva trgovska lokala in sicer eden trgovcu Knezu iz St. Jtirja, kjer Je otvoril špecerijsko trgovino , drugi pa trgovki s sadjem g. Kavšek. To je prva trgovina v Trbovljah, kjer se bo prodajalo vsakovrstno sadje. t— Prostovoljno rudniško gasilno društvo, ki je imelo velik uspeh s svojo tombolo, se zahvaljuje vsem, ki so s posetom, prispevki in drugače pripomogli k uspehu Iz Hrastama h— Oddaja det pri dolski šoti. Kakor je raarvidno iz »Uradnega lista« šrt. 85. se ne vrši dne 2. septembra, temveč dne 3. septembra ob 11. licitacija za oddajo del za instalacije vodovoda, električne razsvetljave in centralne kurjave — v občinski pisarni na Dolu pri Hrastniku. h-— Slabo mleko. Anonimno so se nekateri rudarji iz Hrastnika pritožili pri županstvu Trbovlje, da je zadnje čase kakovost mleka slaba. Zaradi tega je županstvo uredilo: Vsakdo, ki misli, da je kupljeno mleko zmešano z vodo, naj ga prinese v občinsko ekspozituro v Hrastnik. Mleko mora. biti kupljeno pred pričo in prineseno takoj sveže v polliterski steklenici v hrastniško občinsko pisarno, kjer zapečatijo steklenico in pošljejo v nadaljnjo strokovno preiskavo v Trbovlje. —To je že sedaj razglašeno teden dni, a do danes še ni nobeden prinesel vodenega mleka v strokovno preiskavo. Občani, poslužujte se oziroma ravnajte se po gornji zelo umestni občinski odredbi, če hočete doseči v tem oziru uspeh in si zboljšati kakovost kupljenega mleka. h— V enem tednu dve nesreči v familiji. Poročali srno v petek, da je zblaznel Jože Mastnak, ki je doma pri Skrabarju pod Kovkom. Sedla j pa je bratu Francu odtrgalo tri prste pri premikanju vozičkov v jami. Iz Novepa mesta n— 17 amnestirancev. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču je bilo aimnestiranih 17 kaznencev, ki so predvčerajšnjim veselih obrazov zapustili kaznilnico. Amnestiranih jih bo še več, kakor hitro se ured'e gotove formalnosti. n— Smrtna kosa. Umrla je ga. Štalcer-jeva, soproga uglednega krojaškega mojstra. Pogreb se je vršii včeraj ob udeležbi mnogoštevilnega občinstva na novo pokopališče. Rodbini naše iskreno sožalje! n— Dragocena Brlečeva knjižnica, ena največjih zasebnih knjižnic na Dolenjskem je še vsa skupaj. Dobro bi bilo, če bi se za odkup te knjižnice zanimalo kako kulturno društvo. Iz Konjic nj— Nagla smrt. Nenadoma je preminul Mihael Gričnik, sin pokojnega cerkovnika iz Konjic. Šel je po brvi čez Dravinjo, brv se je prelomila, fant je padel v vodo, ki sicer ni visoka, ali vendar se je tako prestrašil, da je v par minutah potem na bregu Dravinje umrl zadet od kapi. Blag mu spomin! nj— Pri zadnji nevihti je udarila strela v zvonik nadžupnijske cerkve ter odskočna iz strelovoda na električni vod za razsvetljavo in ga popolnoma uničila. Poškodovala je tudi strop v cerkvi. Škodo cenijo na okroglo 10.000 Din. Šport. L kolo tekmovanja za pokal LNP Danes dopoldne in popoldne se vrši I. kolo tekmovanja za prehodni pokal LNP. Izžrebani so naslednji protivniki: ob 8.30 Hermes ; Krakovo, ob 10.15: Sio\'an : Natakar, ob 15.30 Ilirija : Reka, ob 17.15 Jadran : Svoboda. Vse tekme se vrše na igrišču Primorja. Žreb je razen zadnje tekme določil večinoma za nasprotnike prvorazredne klube napram drugorazrednim tn je radi tega računati z zmago prvorazrednih. Izr.ena-denja pa niso izključena z ozirom na dejstvo, da je šele pričetek sezone in torej kondicija poedinih moštev ni znana. Najzanimivejša igra bo vsekakor zadnja med Svobodo in Jadranom, torej dveh prvorazrednih klubov. Zmago bo najbrže odločila boljša kondicija. Tekme se vrše ob vsakem vremenu. Ilirija : Maribor Finale za juniorski pokal danes ob 15.30, igrišče Ilirije Letošnji turnir juniorskih moštev za prehodni pokal, ki ga je razpisal SK Ilirija, se zaključi danes z odločilno tekmo med juniorskima moštvoma SK Ilirije in ISSK Maribora. Turnirja se je udeleževalo letos 17 klubov oz. moštev i« Ljubljane, Maribora in Celja. Pokal brani od lani juniorsko moštvo SK Ilirije. Zmagovalca v tem turnirju se more popolnoma upravičeno smatrati za juniorskega prvaka Slovenije. Izmed letošnjih finalistov nam je seveda bolj znana Iliija, ki se je v dosedanjih izločilnih tekmah pokazala z najboljše strani ne samo po sigurnih zmagah nad Mladiko, Jadranom, Hermesom in Pri-morjem, temveč morda še bolj po svoji tehnični izvežbanosti in taktično izvrstni skupni igri. Team Maribora velja za enakovrednega nasprotnika, ki Ilirije glede vigranosti morda ne dosega popolnoma, ki jo pa utegne nadkriljevati v brzini in v vztrajnosti. Splošno se smatra, da gresta Ilirija in Maribor v finale z enakimi izgledi. Tekma obeta najlepši šport, gotovo pa bo najboljša tekma v današnjem nogometnem programu. Danes se odigra nadalje tudi juniorski finale za utešno darilo. Nasprotnika sta tu SK Slovan in SK Reka. Ta tekma se odigra ob 10. na prostoru SK Ilirije. Tudi od juniorskih teamorv Slovana m Reke je pričakovati lepe in napete tekme. Tretja današnja juniorska tekma je srečanje juniorjev II SK Ilirije s SK Mladiko, ki se odigra ob 17. po finalu Ilirija : Maribor. Pričetek jesenske sezone v Mariboru Danes se bo odigralo prvo kolo za poka} LNP. liBžrebaava sta bila para: Maribor : Svoboda te Rapod : Žeilezničar. Te.bml bosta v marsičem zanimivi. Po daSjš-i pavsi nastopijo vsi štirje mariborski klubi, o katerih kondiciji )e trermitTO težko sklepati. MaTibcr iona lahkega nasprotnika, lrt ga bo brez težav odpravit Teikima pa bo zanimiva radi tega, ker bo pokatzala formo, v kaicn se naš prvak natoa6eeio, da se rmi posreči premagati Raipiida. Oba kfaba sta močma rwai« za diruiao mesto v prvenstvu. Dactašnda tetaima bo prikazala, kdo fena največ izgJedov v Jesenskem prvenstvu. Obe tetomi se vršita na prostorni Ra-pLda. Pričetek je o>b 15. nri. Maribor : Svoboda ■sodi gc*sj>. FranJd, Raipid : Železničar pa gosp. Mofooriko. Službeno iz JLAS Dvomatch Zagreb : Ljubljana se bo vršij J. septembra na igrišču Ilirije, začetek dopoldne ob 9. popoMme pa ob 16. I4.ir.ija postavi po dogovoru igri&oe v tefkmovainetm stanju z vsemi potrebnimi rekviziti na nuzipo&aigo. Sodniška seikcšja Ljubljana mora v soboto 3*1. t. m. pregledati ign&te po svoje™ delegatu. Zaradi določitve atfefav, ki bodto sastopaJS Ljubljano, se morajo javiti na igrišču Primerja v sredo 28. t. m. ob 1-6.50 naslednji aileti: 100 m: Pavš:č, Steipi&n.ik , Režek Ul.irija), Jas. Staoik, Petrovič, Godiunov (Prlimoni«/; 200 m: Paivšii, Steipišmilk (Ilirija), Skok, Ju«. Petrovič, Godainov (Primorje); 400 m: Žorga, Vlado M. (Primeri®). Vidro ar (Ifirija); disk: Bamfco (Ilirija), Korče (Ptrsnorje); kladivo: Rotar, Zupančič (Ilirija), Slamič GRri- morje); kopje: Ciitripermaim, Slamač, Jamčlgad (Primorje), Itovar (Ilirija); skok v vis: Gregorfra. Preg«8 (Hirfla), Medica. Korče, Svetle, Pogačnik (Primorje); skok v dalj: Pavšič, Oatraita. Rež** (Urila), Korče (Prano«-je), AliSebi moraijo prinesti s seboj patiretoo opreme Bn pripraviti se s solidnim življenjem za start. Ta izbirni nKitir.ig bo odločile® na sestavo reprezentance. V reprezentanco Ljubljane se odred! g. Pav£ič (SK Ptuj), aiko je SK Ptraj pripravljen nositi tozadevne stroške. V koiilkor bi imeti touhi še aitdetev aa raapoJa-go, ki se nahajajo v dobri kondiciji, da bi priSK v pošitev za katerokoli disciplino, naj jih odredijo k jmemovaneimti izbirnemu nritimsu. — Za JiLAS: M. Kuret. SK Svoboda: Nasledite moštvo fcra &aoes prijateljsko tekmo z SK Oiiim-poin v Celju: Papfer, Drnovšek, Rado, Slavko, Sušteršič, Pasotti, Starman U Potrato, Baggia, Okrupa, Starman 1!., Jakša. Pro&im točno do 1(2. ine na kolodvoru. Oprema se dvigne v garderobi. Proti SK Jadra>-au igrajo nesiednji: Fagina, Zore, Oašper&č, BonoL, Batič, Habitot, Ozebek, MSosavIjevič, Ko« ser, Vrtačnik, Makovec, Oimptrman. Do 16. ure morajo bita v naši garderobi. JwMka ulica. 10077 SK Ilirija, nogom. Sekcija. — Postava moStv za današnje tekme b SK Reko in SSK Mariborom je razvidna v članski knjigi v »Evropi« in na oglasni deski v garderobi. Garderoba za pokalno tekmo s SIK Reko je na igrišču ASK Primorja; igralci naj bodo na mestu točno ob 15. Načelstvo. SJ< Svoboda : SK Olimp (Celje). Danes se odigra med kombinirajnim moštvom ljaib!j3jnske Svobode in SK Oliimipom prijateljska tekma v Ga-berjah pri Celju. SK Otiimp je za LNP nov klub, obstoja pa ie dalj časa in si je ž« v več tekmah priborih dokaj ugodne rezultat«. To bo prva javna tekma, ki jo odigra SK Olimp oa svojem igrišču v Gaberjah. SK Svoboda. Ljubljana : SK Svoboda. Jesenice. Kombinirano mladinsko moštvo HuMjanske Svobode odigra danes ob 17. prijateljsko nogometno teVimo na prostora Svobod« na Jesenicah. Pre-te,Ido nedeljo Je imela jesenrjSka Svoboda v gostih belijaSke športnike in je dosegla zelo ugoden re-. zmita-t. Tekma z mladimi Ljubljanskima Svobodami bo zato zelo zanimiva. Gobe golobice Ko preneha pomladna, oziroma poletna sezona gobanov (jurčkov), t i. julija do druge polovice septembra, dobe naši povprečni gobarji v gozdih ie še manjvredne lisičke. Gobar-strokovnjak pa tudi v tem času ne zahaja v gozde zaman, temveč prinaša za kosilo ali večerjo prav okusnih gob, to so golobice, ki rastejo nepretrgoma od rane pomladi do pozne jejsenL Golobice spadajo med lističaste gobe (platničarke) ter jih je med vsemi vrstami gob največ (po celi Evropi nad 100). Zaradi različnih, pestrih barv so golobice pravi kras naših gozdov (vseh rdečih va-rijant, zelene, vijoletne, modre, rumene, zelenkaste, modrikaste itd.) Med golobicami je ena strupena (bUtrvna golobica — russula emetica), ena Je sumljiva (krhka golobica — russula fragills), par pa je nevžitnih (n. pr. rumena smrdljiva golobica — russula foetens. V suhih in vročih poletjih, kakrSno Je letos, je iskati golobice v senčnih gozdih na severni in zapadni strani, po takih pašnikih in celo travnikih n. pr. v Mestnem logu pri Ljubljani Golobice je lahko ločiti od drugfh plat-ničark, ker so beli ali rumenkasti lističi kakor palice na dežniku vedno napeti od ko-cena do roba klobuka, L 1. da se lističi vedno dotikajo kocena in roba klobuka, a nikoli ne segajo navzdoi po kocenu. Istotako ni klobukov rob nikoli zavihan navzgor ali navzdoL Golobice so navadno veiike, krepke gobe s polnim, gladkim ko-cenom bele ali rdečkaste barve, ld nima nikdar kožnatega obročka (manšete). Kakor pa ni težavno ločiti golobic od drugih lističastih gob, tako Je celo za veščaka težavno, razločevati posamezne vrste golobic med seboj. Posebno se ni zanesti na barvo klobuka. Ista golobica (n. pr. usnjata russula alutacea) se pojavlja v 5—7 barvah, tako da ni mogoče določiti njene temeljne barve. Nekatere golobice tudi izpre-minjajo barve tekom razvoja, t j. drugačne barve so, ko prodrejo iz zemlje, drugačne pri popolnem razvoju in drugače na starost Odločilen Je pri golobicah le okus. Pri nobeni drugi vrsti gob ni okus tako zanesljiv kakor pri golobicah. Užitne golobice so sladkega okusa kakor sirovi lešniki ali orehi, ako prežvečimo košček gobe. Ako pa nas pri tem zapeče na jeziku liki poper, je«znak, da je goba strupena ali vsaj neužitna. Nekatere golobice (n. pr. rumena smrdljiva golobica — russula foetens) pa tudi niso užitne zato, ker imajo zoperni duh. Ker sta med golobicami obe strupeni, oziroma smrdljivi (b!juvna ln krhka) rdeče, oziroma rdečkaste barve, a neužitna je rumena smrdljiva golobica, naj velja za la-jika svarilo: izogibaj se vseh rdečik, rdečkastih in rumenih golobic, brez skrbi pa nabiraj vse ostale (zelene, zelenkaste, modre in modrikaste, riave in sive. Izmed rdečih spozna vsakdo lahko zlato golobico ali zlatico (russula aurata), ker ima zlato-rumene lističe ter je prav okusna. Najbolj znane užitne golobice pri nas so: 1.) Užitna golobica (russula vesca), ki Je najokusnejša med golobicami, toda ker je mesnato rdeče barve, je ne moremo priporočati nepoznavalcem. Lahko bi Jo zamenjali z bljuvno golobico. 2.) Zelenkasta golobica aH sivka (russula virescens) Je bledozelenkaste, belkasto ali modrikasto zelene barve. Na solncu vedno svetlejša. 3.) Modrikasta golobica aH plavka (russula cyamoxantha) je v mladosti navadno lilaste ali svetlovijoličaste, pri dorasli modrikaste, na starost olivno ali rumenkasto zelene barve. 4) Zelena golobica (russulla flvida) Je olivno ali rjavo zelene barve. 5.) Zlatica (russula aurata) je svetlfka-sto rdeče ali oranžno rumene barve. Lističi so ob robovih zlatorumeni. 6.) Usnjata golobica (russula alutacea) Je zelo različne barve: zelene, zelenorumene, rdečkaste, krvavordeče, rjavordeče, rjave. Nesigurni gobar rdeče ne bo pobiraL Nadaljnje užitne golobice so še: osmoienka (r. adusta), črnikasta golobica (r. nigricans), krvava golobica (r. Limaci), sivorumena golobica (r. ravida) in druge; A. B. Za stavbe pe znižanih cenah vsakovrsten stih tesan ki žagan le«. —- Vsaka množina v zaiogi. — Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbe FRAN ŠFŠTAR «»!« loma Industrija la trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. življenja in sveta Po kolenih k odpustkom Matere božje t Lurdu Ob tem času je v Lurdu na Francoskem velika sezona. Na tisoče romarjev prihaja k Materi božji, da si izprosi milosti. Pot pokore pa gre po kolenih čez mnogo stopnic in ]e tem brid-kejša, če moraš v silni vročini razpenjati solnčnik, da se ubraniš pripeke. Tam, kjer slučaj vrti kolo sreče in usode Iz krupjejevih spominov — Edini, ki je pogodil sistem rulete — Kaj je Eleonoro Dusejevo pregnalo iz igralnice — Usodna številka sedem KakSniti sredstev se poslužujejo Iju-tfje v igralnici v Monte Čadu, da si podvržejo boginjo sreče, popisuje Paul Ketohiva v knjigi »Krupjejevi spomini«. Edini človek, ki se mu je posrečilo s poštenimi sredstvi znatno oškodovati igralnico v Monte Carlu, je bil iniženjer Jaggers iz Severne Anglije. Sklepal je čisto pravilno, da pač ni mogoče, da bi ruleta tako natančno in eksaktno funk-cijonSrala, da bi se v teku nekaj dni ena ali dve številki ne pojavili večkrat od ostalih. Nastavil je sedem opazovalcev, ki so pazili na igro pri posameznih ruletah in beležili srečne številke. Na podlagi teh beležk se je Jagigersu posrečilo v nekaj dneh banko olajšati za ma-lone dva in pol milijona frankov. Uprava kazine je nato ruleto izmenjala in J rgers .ie sprva izgubljal. Toda kmalu se je znašel v topremenjeni situaciji: preštudiral je vsa kolesca tako natančno, da jih je zopet spoznal, čeprav so bila zdaj na drugem mestu kakor prej, in je jel spet dobivati. Tedaj je banka poklicala na pomoč konstrukterja in ta je izdolbine, v katerih se kroglice umirijo, tako izpremenil, da so ruleto lahko vsako noč izpremenili. Zdaj je bilo Jag-gersove sreče konec. Toda bil je toliko pameten, da je s poslednjimi sto tisoč iraški v žepni obrnil igralnici hrbet Eleonoro Dusejevo je iz igralnice pregnal pretresljiv doživljaj. V njeni bližini je neke noči sedela mlada Italijanka, ki je brezumno stavila visoke vsote. Duše jo je zaman opominjala; ko I© mlada žena vnovič izgubila velik vložek. je naglo nekaj vtaknila v usta in se takoj zgrudila mrtva na tla. Eleonora Duše je ob tem pogledu pograbila ves svoj denar, ki ga je imela na mizi, in za vedno odšla iz igralnice. Le malokaterim ženam se je posrečilo razbiti banko; med njimi je baronica Gronerjeva. A ko je vstaia od mize, sta jo iznenada zgrabili od zadaj dve roki za vrat in ji iztrgali ročno torbico, okrašeno z nojevimi peresi, v kateri je imela ves priigrani denar. Detektivi sd niso vedeli pomagati. Toda ko je baronica zvečer sedela pri večerji, je opazila na hlačah nekega gosta nojevo pe-resce. Poklicala je detektive, ki so gosta in niegovo spremljevalko aretirali; v njeni nogavici so našli ukradeni denar. Eden izmed na jnen a va dne jših sluča- jev, kar .fih je Ketchiva doživel, je gotovo ta-le: Prj mizi št. 7 se je številka sedem sedemkrat po vrsti pojavila, in ta slučaj, kakrSnega zgodovina rulete ne pomni, je sedem igralcev popolnoma upropa-stil. Družba teh sedmih ljudi, med katerimi sta bili tudi dve zelo lepi dami, je še tisto noč najela motorni čoln in •/ odpeljala daleč ven na morje, odkoder se ni več vrnila. Pravijo, da so nesrečni igralci čoln prostovoljno potopili Gola žena kot dobitek Ketchivo so nekoč pozvali v hišo nekega milijonarja, da uredi v njegovi hiši ruleto. Ko so že nekaj ur igrali, je krupje opazil, da se kolo nenavadno počasi vrti. Prav takrat je rekel milijonar: »Gospoda, dovolj je igranja za denar, zdaj hočemo igrati za kaj drugega.« S tem! besedami se je obrnil proti steni dvorane, ki je bila zastrta z zaveso. Na njegov mig se je zavesa od-grnila in izza nje so gostje opazili krasno žensko, katere edina obleka je sestopala iz črne krinke na obrazu. »To je nagrada, za katero hočemo poslej igrati. Toda opozarjam vas. da vložki izpod deset tisoč frankov niso dopustni.« Nato je dobila gola ženska v zapTtem ovitku neko številko in milijonar je izjavil, da dobi ženo tisti, ki bo igral na številko, katero je dobila tudi neznana lepotica. Igrali so več ko uro, a nihče ni pogodil prave številke. Naposled je prišla številka sedem. Srečni dobitnik je bil seveda milijonar. Kakor sem pozneje zvedel, piše Ket-chiva v omenjenih spominih, je tistega milijonarja že delj časa iskala policija in ga pozneje tudi aretirala skupaj z njegovo ženo — ono lepo masko, ki se je naga razkazovala kot nagrada za srečnega dobitnika pri ruleti. Kuhinja bodočnosti h Newyorka poročajo: Če bomo v ne preveč daljni bodočnosti vobče še poznali kuhinjo,- bo ta v glavnem sestojala iagny Ser-vaesova je žena Goldarbeiterjeva, Freu» de Lieskejeva je Sena Robinsonova, Clai-re Rommerjeva *e v resnici imenuje go« spa Strengerjeva. Lya Mara, rojena Oerdovfčeva, je iSha Friedricha Zelnika, Erno Moreno so, prej ko je delovara še kot usmiljenka, klicali gospodično Fuchsovo. EUen Richterjeva, kot dekle Kathe Weissova, je žena režiserja dr. Willija Wolffa, Gussv Hollova, prej žena Conrada Veidta, ima potni list na ime Gussy Janningsove, Hanna Ralphova, prva Janningsova žena, je danes žena dr. rritza Wendhausna, Fritzi Massarvjeva je Fritzi Pallenbergova. Thea ▼. Harbou je žena Fritza Langa, prej pa je bila žena Rudolfa Klein^Roggeja. Lil Dagoverieva je ime svojega prvega moža, igralca Daghof-ta, nekoliko izpremenila; danes je poroče« na s filmskim strokovnjakom NVittom. Lia Eibenschiitzeva je žena Curta Vesperman-na. Ameriška filmska diva Mae Murraveva je Dunajčanka Mitzi Konigova in Lee Par-rvjeva se je kot Monakovčanka preprosto imenovala Trude Benzova, pozneje se je poročila s svojim režiserjem in se Jo ime« novala Mathilde Eichbergova, danes pa je zakonska žena berlinskega konfekcijskega trgovca Arturja Moldaueria. Roma Bah-nova, prej zakonska polovica režiserja Carlheinza Martina, je danes boljša polo« vica Mosseievega kritika Ericha Burgerja ln se imenuje gospa Hamburgerjeva. Mady Christiansova, hči velikega igralca Rudolfa Christiansa, je žena Ullsteinovega urednika v. Miilleria. Njena tovarišica in ne« čakinja dr. phil. Crista Tordyjeva je (kot naslednica Kathe Dorschove) žena Harrvja Liedtkeja. Maria Orska je bila Rahel Blindermannova. Johanna Hoferje-va, Katta Sterna in Maria Solvegova so si sestre in so se prej imenovale Johanna, Kathe in Maria Sternova. Grete Moshei« mova je žena Oskarja Homolke, Maria Solvegova jo žena Ernesta Matrava. Grit Hegesa je bila nekoč Grete S^hmidtova, Johanna Terwinova je žena Aleksandra Moissija. Georg Alexsander je s pravim imenom Georg Alexsander Liidecke (njegova prva žena Aud Egede Nissen je danes žena Pau-la RichteHa), Max Landa je v resnici Max Landau. Richard Oswald je uradno Ri-chard Ornstein, Paul Morgan je kot sin dunajskega odvetnika Morgensterna pri« sten Paul Morgenstern, Max Adalhert se v potnem listu imenuje Max Krampf, Heinrich George ie s polnim imenom Heinrich George Schultze in Kari Forest Karel Obertimpfler. Salonit cementno azbestni Skril) je za pokrivanje zgradb najboljši materijal. ko senco prestopka zapor, po ponovnem zaporu pa na fronto kot navaden vojak. Čeliga je bil dober vojak in o njegovem junaštvu na fronti so se pripovedovale legende. Ali mož nI mogel preboleti enega: kljub junaštvu, zaslugam in neštetim odlikovanjem mu je bila zaprta pot do častnika. Bedaste določbe avstrijskega reglementa so zahtevale za Častniško stopnjo neki cenzus namišljene izobrazbe, ki ga Čeliga nI imel. Njegova ambicijoznost je trpela pod tem in strastno je zasovražil vsakogar, ki je imel okoli rokava tisti rumeni trak, znak inteligence, ki je često ni bilo. Častniški namestnik ni bil niti častnik niti podčastnik. Med častnike ni smel, med moštvo nI mogel. Tako ie živel življenje nekake smešne dvoživke. V vseh posfledlh je čital zasmeh: »Le zakai se toliko žene. osel.« »Prav za prav globoka tragfka,« sem prekinH prijateljevo pripovedovanje.« »Tem globlja, ker je bil Čeliga mož in vojak, iz kakršnega bi bil najboljši oficir. Začel ga je jahati hudič. Čeliga pa nas. Zlasti name se je bil skopal, da nisem imel noč in dan miru. Ovadbe so kar deževale. Grozila ml je fronta, preden bi bil končal Šolo. Neko noč sem imel stražo pri smodišnici. Dež je ro- Izvleček iz programov LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m). VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m), BERLIN (418 m), FRANKFURT (390 m), LANGENBERU (473 m), STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daventry 1533 ni). RIM (441 m). STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Ponedeljek, 26. ivemta. LJUBLJANA n« oddaja. — ZAGREB ».15: Reproid uci/rajna giasba. — 20.30: Prosto za. prenos z inoeetnstva. — BEOGRAD 12.46: Koncert radrio - kvarteta. — 17,30: Popoldanski koncert plesne gfasbe. — 20.25: Večerni koncert. — 21.30: Porodila. — 3H.40: Koncert citraSkeg« zbora. — 22JO: ReprodiucAran« glasira. — PRAGA 1630: Popoldanski koncert. — 19.05: SJo-vaiSki program ie Bratislave. — 20.30: Prenos programa ia Brna. — 20: Koncert laMke sodbe. — 22.20: Reprodiucdrana glasba. — BRNO 19.05: Slovaška program iz Bratislave. 20JO: Katoretni veSer. — 22: Prenos programa u Prage. — VARŠAVA 16.40: Reprodoicirana glaSbt. — IS: Koncert feihJce godbe. — 20JO: Onkestrafe« ta pevska koncert. — 2S2.45: Godba t* ples. — DUNAJ U: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert ■kvarteta. — 17.45: Glasbena akademija. — 19JO: Zabaven program. — 20.06: Konoert stare ma-dža-nske nar. glasbe. — 21.15: Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17: PopoMansla konoert laMce glasbe. — 19: Slovanska veriir« glasba. — 19JO: Slnlke s potovanja po Jugoslaviji. — 20: Oirikesitiralen koncert. — Konoert rod-be za ple«. — FRANKFURT 16,16: Prenos koo-oerta B STUTTGART A. — 20: Prenos komornega koncerta ie Stmttigarta. — 20.46: Kabaretni program. — 22.16: Reprod.uoirana glasba. — LANGEiNBERG 1735: Večerni koncert. — 20: Koncert voijaSke godbe. — Orkesteraten koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.15: PopoiMan-siki konoert orkestra. — 20: Koncert komorne glasbe na dveh klavirjnlh. — 21.30: Koncert vedre glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške godibe. — 12.06: Konoert rado - trt*. — 17.40: OirlkestTatem koncert lahke godibe. — 19: Ciganska godba. — 20JO: Pevsldi ktavirsld in vAodto-sfci koncert. — 22AS: Pevski in klavir^ld koncert. — 22.15: Reprodueirana gl-asba. — LONDON 1930: Koncert okteta. — 2030: MeSce prtv-araim. — 22.15: Pevski in Mavirski konoert. — 23: Plesna godba. — RJM 17.30: PoroManrtl koncert. — 21: Ve-čeirrri koncert lahke giasbe. _ STOOKHOLM 1830: Reprodmcirana glasba. — 19.16: Pevski koncert. — 1930: Godba na starih instrumentih. — 21.40: OrkestiraJen koncert. Torek, 27. avgusta. LJUiBILJANA ne oddaija. — ZAGREB 18.15: Reprodiucirama grasba. — 20.30: SeJhuSka pevski zibort jB okoffice Zagreba pojejo narodne in umetne pesmi. — BEOGRAD 12.46: Reprodiioirana glasba. — 1736: Koncert radio - kvarteta. — 20: Rimske t»vele. — 2035: Konoert srbskih raigamov. — 21.40: Porodila. — 2130: Huimorl-stHčna poetska« — 22.45: Koncert radio-kvarteta. — PRAGA 1630: Violinski konoert. — 17: Orkestralen koncert lahke godbe. — 19.06: Koncert godbe oa pihala. — 20: Večerni koncert vedre elasbe. — 31: Prenos programa b Solnogradi. — 2220: Koncert tebke giodibe. — BRNO 1630: Prenos koncerta iz Prage. — 19.05: OrkestraJea koncert. — 20: Veseloigra. — 21: Prenos programa k Sofaoigrada. — 2230: Koncert iz FV»-ge. — VARŠAVA 17: Reproducirana glasba. — 18: Poljuden orkestralen in pevski koncert. — 20: Prenos koncerta « Sclnoigirada. — DUNAJ lil: Dopoldanski koncert. — 16: Konoert orkestra. — 2036: Groteske. — 31: Prenos h Solno-grada: 0'ilkesrtralen koncert Mozartove glasbe. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Koncert učite Kslkega pevsikeiga zbora.. — 21.30: Koncert solistov. — FRANKFURT 16.15: PopoMa.nisiki koncert orkestra. — 20: Večerni koncert. — 21: Prenos Mozartove glasbe te Solraograida. — STUTTGART 16.15: Prenos koncerta ia: Frankfurta. — 20: Večerni koncert laMoe godbe. — 211: Prenos koncerta « Solnograda. — BUDIMPEŠTA 9.15: Pevski, klavirski in violinski koncert. — 11: Konoert godbe o« pftiaia. — 17.45: Konoert vojaške godibe. — 31: Prenos koncerta iz SoJnograda. — 2230: Ciganska godba. — LONDON 20: Pevski koncert m vojaška godba. — 22.15: Koncert seksteta. — 22.45: Plesna glasba. — RIM 17.30: Vokalen in jnst™me»-taten konoert. — 31: Veder italijanske opere. — STOCKHOLM 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.10: Lahka glasba. MK4UIU !kuuc Nafbo^se, naftrafne^e, zato 13 lajcenejšel sil in hladno je bilo. Zdelo se mi jni škoda lastne čepice, zato sem vzel staro komisno. ki se je dala potegniti čez ušesa. V stražnici sem zamenjal čepico. Svojo sem spravil pod pograd, komisno pa si dejal na glavo. Na straži sem nekaj časa hodil in postaval, potem pa sem bil postal truden, sedel sem na prizidek in se udobno naslonil. Prejšnjo noč smo imeli nočno vajo, podnevi pa je prišel neki general na inšpekcijo. Neprespan sem moral na stražo. Komaj sem se udobno naslonil, sem zaspal. Ne vem za koliko časa. ali zbudil sem se. ker mi je dež padal na golo glavo. Čepice ni bilo, iskal sem jo, pa je nisem našel. Ustrašil sem se. nič dobrega nisem slutil. Skočil sem v stražnico. Fantje so spali na pogradih ko ubiti, poveljnika straže oa ni bilo v sobi. Hipoma mi je šinila v glavo misel, da spremlja nadzirajočega oficirja. Vzel sem izpod nograda svojo navadno čepico in odhitel na stražo. Čez kratek čas ie orišel k meni tovariš-eno-letnik. ooveljnik straže, in mi javil, da me mora na povelje častniškega namestnika takoi odvesti v zapor. Na ra-portu da bom zvedel, zakaj. »Ti ne veš, zakai?« povprašam tovariša. Muholovec AEROXOTM polovi vse muhe! če mnogo posname //0 # Tbre/ zahtevajte t z rečno .. Aeroxon " Celo mesto praznih stanovanj Dočim vlada po vsem svetu stanovanjska mizerija, imajo v Srednji Franciji celo mesto praznih poslopij. Imenuje se Perorges, leži v krasni legi na griču in je ohranilo do maiega svoje srednjeveško lice, tako da ga je vzelo prosvetno ministrstvo kot zgodovinski spomenik pod svoje pokroviteljstvo. Nobeno popravilo se ne sme izvršiti v njem, če ni v stilu. Ker bi pa vlado vzdrževanje starih poslopij preveč stalo, se je odločila, da jih podari interesentom. Seveda se morajo obvezati, da jih restavrirajo srednjeveškemu sfiogE primerno. Po Latinsko se je zagovarjal Na nekem sodišču v srednji Franciji se je vršila razprava proti nekemu ru» skemu emigrantu, ki je po poklicu odo vetnik. Francoščine ne zna in tolmača za ruski jezik seveda ni bilo pri roki Kaj storiti? Predsednik sodišča je začel izpraševati ruskega odvetnika po latinsko in Rus je odgovarjal izborno. Tako se je mogla dovršiti razprava, po kateri je bil Rus oproščen obtožbe, ki je obsegala le neki neznaten pregrešek. Križanka ^Planinec" Vodoravno: 2. športna kratica, 4. vafe® geografski kraj zemlje, 6.podzavestno doživetje, 7. žensko ime, 8. merilo dni, 9. leta v francoščini, 10. zaimek, 11. vas pri Kamniku, 15. turško ime, 16. znak plemstva, 18. kemični znak za iridij, 19. veznik 20. cerkvena kratica, 21. mera v elektriki, 22. psovka, 24. otok v Dalmaciji. Navpično: 1. kemični znak za žnro srebro, 2. bližnja prebivalka, 3. slavni sloven« ski plezalec, 5. znameniti polarni razisko« valeč, 12. fonetski znak za č. 13. mesto ▼ Šavoiiiji, 14. igralska karta, 17. indijski bog, 23. pregovor. »Nič ni rekel, samo vesel e Ml neizrečeno. Sam vrag ve, kaj je našel pri tebi,« pravi tovariš. »■Pri meni ga ni bilo,« zatrjujem bi obidejo me črne slutnje. Bržkone me je Čeliga našel spečega in mi vzel čepico kot dokaz in corpus delieti. Noč sem prespal v zaporu, drugi dan pa sem stal pri raportu na levem krilu. Haulitschek je divjal, ko je prišel do mene. Izkazalo se je. da sem spal na straži pri smodnišnici. Budalost, kajti znano je bilo, da je poslopje prazno. Jasno, da sem tajil na vse pretege. Pokazali so mi čepico, pa sem jo seveda tudi utajil, kajti šlo mi je za kožo. Položili so obe čepici na mizo v pisarni in tovariši so korakali posamezno in ločeno mimo čepic. Vsak je pokazal mojo navadno, ker nibče ni poznal moje komisne čepice. Tudi podoficirji. kl eno-letnikov niso ljubili, so postavili Čeligo na laž. Stvar se le obrnila ČeTlgl v slabo. V meni so videli oreganiano nedolžnost kar so potrdile Č"1igove neštete ovadbe zoper mene. Odžagali so ga In poslali kazensko na fronto. Tam ie zavoljo moje čepice izrubil nogo.« Prijatelj je končal in zamišljeno povesil glavo. »Menda vendar si ne delaš očitkov?« Kraljestvo Enostavno oblačilo za prehodno sezono Ničesar nI t damski garderobi važnejšega, kakor enostavna obleka, ona, ki io lahko porabljaš za vsako priliko, ki jo imaš za železno rezervo v omari in jo smatraš ea rešiteljico v vseh zadregah- Ni važno, kako izgleda taka obleka. Tudi ne, iz kakšnega blaga je. Poglavitno je, da dami dobro pristoja, da se ne zdi vsiljiva, marveč skromna, prikupna. V tem je ravno njena velika skrivnost 2e mnogokrat smo lahko ugotovili, da je prav za prav mnogo več takšnih dam, ki znajo svojo popoldansko garderobo fino sestaviti, bolje razumejo ustvariti kakšno originalno kombinacijo, kakor pa uveljaviti enostavno obleko v njeni osvajajoči skromnosti Seveda je tudi tečno, da z obleko samo še ni vse opravljeno, kajti ravno njena poudarjana enostavnost zahteva skladnost vseh ostalih toaletnih podrobnosti: ljubkega klobučka, apartnih čeveljčkov, elegantnih rokavic in moderne ročne torbice. Nova jesenska moda, o kateri se ▼ ve-fikih salonih že dajo videti te in one novosti, posveča »mali obleki«, kakor naj bo imenovana, prav posebno važnost, kar je seveda tudi razumljivo, ker ostaja nova linija še nadalje »športna« in ravno zato upošteva tovrstne stvaritve. Takšni modeli so v obliki popolnoma nevsiljivi in nikoli ne nagibajo k temu, da bi se zdeli kakorkoli ekscentrični. Prinašajo prav za prav kon- Veliko izbiro najnovejših listov za sesen in zimo ima v zalogi r;ilfl!ll! Z v Liubljani, Prešernova ulica 54 servativno noto, ki Je bolj aH manj brezčasna, nič kal podvržena dnevni modi Prednost ima torej tudi ▼ tem, da se takšen model lahko često in dolgo neizpreme-njen porablja. Praviloma gre ra ravne ali lahno zvon-časte obleke, prav često pa vidimo tudi gube in slične efekte, ki so venomer deležni simpatije. Material je, kakor fazona, nevsiljiv, nevtralen. Opažamo enobarvne tkanine v volni in svili, kakor tndi vzorčasta volnena blaga, katerih desiniranje pa je dosledno skromno, nikdar kričeče, ker bi to takoj uničilo značaj enostavne obleke. Osnovni pogoj Je prezir vsakega okrasja. Učinki naj se zato poiščejo iz materiala samega, iz česar si lahko razlagamo veliko modo blend in robčkov. Današnja naša skupinska slika predočuje pet prav enostavnih modelov, ki so lahko izgotovljeni iz svile, kakor tudi iz volnenega blaga in utegnejo za Jesensko sezono tvoriti bazo garderobe. Prva slika na levi predstavlj avzorčast svilen material, predelan v dolg, s pasom opremljen kazak. K temu se nosi zvončasto enobarvno krila Interesantno obleko z Jopico v načinu bo-lera predstavlja druga skica. Jopica se ne da sneti, torej samo markira bluza Partija krila je razložena v dva ravna volana, zopet enkrat novost Tretji model je lahko upoštevan kot obleka za službo in poklic. Obstoja iz lahno-bluzastega gornjega dela, ki je opremljen s svetlo garnituro, in iz ravnega krila, čigar globoko vložene gube izvirajo iz šlva-nih blend. Predzadnji model bo morda najumesi-neje ustvariti iz svile, ker se nekoliko komplicirani gornji del ne utegne tako dobro podajati, v blagu. Naravno pa se lahko ev. ogrtač, primeren za to obleka kroji iz blaga. Enako je lahko tudi krila dočim naj bo bluza le vedno svilena. V ostalem je tovrstni model priporočljiv tudi za nošnjo pod lahnim prehodnim krznenim plaščem. Cesto se uporablja za obleke vzorčast material, toda nikoli močno desinirane, marveč same v sebi ornamentirane tkanine. Mali kari, ne preveč izraziti pepitasti in slični vzorci so v ospredja. Z blendami v poljubnih smereh materiala se dajo doseči učinki, ki so elegantni, celo izredno mondeni. Model, kakor ga predstavlja poslednja skica na desni, uporablja tudi počez narejene blende, ki so čvrsto prišite in se v sredini zdijo zakopčane. Pod poslednjo Si ga skušam razvedriti. »Med tvojo čepico in njegovo protezo ni logične zveze niti pravnega neksusa.« »Vem, ampak ne vem kaj bi dal. ako tri se vse to ne bilo zgodilo.« Zamišljena sva šla naprej, na koncu dolgega drevoreda, daleč pred nama pa je tonil v daljavo nesrečni mož s protezo. Oslp Dimov: Križanka Trgovski pomočnik Pafnucij Smola Je stopil na poti domov v električno, sedel, si potegnil hlače ob kolenih nekoliko gor in začeil s slastjo premišljevati, da bo skoraj doma in obedoval. Voz je bil napol prazen. Njemu nasproti je sedela mlada deklica in strmela nepremično v časnik, ki ga je držala v rokah. Nje obraz z velikimi modrimi očmi se je zdel obžarjen kakor od neke globoke misli. Dražestni biserni zobki so ji nestrpno grizli kos svinčnika. Pafnucij se je nagnil bližje in opazil, da rešuje križanko. Je zelo tračna, si je mislil s strokov-njaškim znanjem 24 letnega mladega moža, ki ima na mesec 2500 Din plače, odštevši davke in bolniške prispevke. Besedo osmih črk za »norca« — je rekla dekle nenadoma m ga pogledala naravnost v oči. Za »norca«? — je ponovil mladenič fs podzavestno željo, da bi slišal še en- krat nje glas. — Čakajte: blazrrfk. To vendar ni osem črk ... Slaboumnež... Praznoglavec... Topo glavec ... Idiot? — je menila dekle ta ga pogledala obenem vprašujoče m zaupajoče. Ne, gotovo ne — ji je hitel zagotavljat. — Ali mora biti res osem črk? Da, poglejte sem — je dejala in mn podala časnik. Plrisedel je k nji, fl gledal na tilnik, na lepa ramena, se dotaknil tu pa tam kakor nehote njenih ročic in oba sta mrmrala, hoteč rešiti križanko: Bebec ... osel... bik... tele... kretin ... naivnež ... bedak ... koze?... neummk.. Mladenič je bil že davno prezrl svoje postajališče, pozabil na glad in ko je devojka izstopila, se ji je ponudil za spremljevalca: gotovo se bo domislil po poti besede, ki bo izražala pojm »norca« v osmih črkah. A tudi po poti se je ni domislil. Šele za leto dni pozneje, ko sta že bila poročena in je dete v zibki vekailo in mu ni dado niti en sam trenutek zaspati, je skočil trgovski pomočnik, ki je imel še vedno 2500 Din mesečne plače, nekoč sredi noči, kakor v nenadnem razsvetljenju, s postelje, oči so mu gorele m glas se nra je tresel od notranje prepričanosti: Sedaj vem! ... Sedaj sem našel!... Beseda, ki izraža pojm »norca« z osmimi črkami, se imenuje: Pafnucij! Pafnucij!... zapiši to... Ne pozabi!... Pafnucij!. ^ 9t To je zategadelj povdaija gospa Mica, „ker je otročje perilo slabo oprano. Od zapranega perila dobi ubogi otročiček srbeče izpuščaje. Vporabljaj samo RADION in ne bo se ti več kaj takega pripetilo. Otročje perilo pere in razkužuje obenem, le €€ blendo se nastavlja partija krila ▼ zvon- časti obliki. Takšna obleka Je posebno primerna za deževno vreme, za potovanje, za veekend. Telovnik Mala peresca bodo v jesenski sezoni gotovo priljubljen okrasek klobučka. Učinkujejo vedno izredno ljubko, mladostno. Uporabljajo se za športni klobuček najraje petelinja, pa tudi primerno prirezana in s klobukom skladno barvana gosja peresa. Predstavljajte si klobuček iz velurja v moderni rjavi barvi z rjavim ali bež-barvnim peresom, pa boste dobro pojmili model 2. na naši skicL Model 1. pa predstavlja svetel klobuček s temnim, visoko postavljenim peresom, ki je bo poleg bluze v jeseni na vseh področjih mode igral prav pomembno vlogo, ker Je zelo prikupljiv in posebno h kostumom, ki postajajo zopet moderni, izredno rrikla-den. Telovniki so za vsako opremo in za vsak čas upoštevani in tvori razliko samo njihova izgotovitev in material. Naša uprav idealen za pocestno op renta Zanimivo Je dejstva da se nameravajo peresa uporabljati tudi za popoldansko moda in sicer na ta način, da je mali peresnik pobarvan z zlatim, srebrnim aH bakrenim praškom, ki ustvarja k temnim oblikam presenetljiv kontrast prva slika predstavlja za primer skromen, v sredini skopčan in s pasom spet telovnik iz športnega blaga, čigar robovi so obrobljeni z usnjem. Za popoldan je zelo ljubek telovnik iz pestrega blaga, nošen pod jopico kostuma, lahko pod okoliščinami tudi metalno prevlečen. K baržunastim kompletom in sličnim komadom, ki so za jesenske večere zelo elegantni, priporočamo telovnik iz svetlega krep-satina, ki je po-čezno prekrižan in zakopčan. 0 sušenja sadja V prejšnjih časi se je pri nas mnogo več sadja sušilo nego dandanes, zlasti v letih, ko je sadje dobro obrodila O tem pričajo številne stare sušilnice (pušnice ali paštve), ki so pa večinoma podrte. Le v hribovitih Jcrajih naletimo še na kako sušilnica ki jo uporabljajo še dandanes. Ako pogledamo staro sušilnica vidimo, da bi se dala marsikatera od njih popraviti. Bistvo sušenja sadja je namreč, da skrbimo ne samo za toplota temveč tudi za prepih in za hitro odpravo dima, ki ne sme priti v dotiko s sadjem, ki je namenjeno za sušenje. Napravi naj se peč taka da se ne bo sadje sušilo v dimu. Popravi naj se predvsem streha. V tako popravljeni sušilnici Je dalje poskrbeti za ventilacijo s tem, da se napravi strop ln v njem vsaj dve luknji (10 cm v premeru); tukaj je sušilni prostor. Skozi te zračnike se potem odvaja vlaga, ki se dela nad sadjem Pri sušenju. SUčno Je napraviti tudi dve odprtini skupaj ob strani, da prihaja potem zrak v sušilni prostor med lese, ki pa naj bodo z zaklopnicami oskrbljene, da se potem lahko regulira dostop zraka, kakor se želL Dandanes delamo izključno le zidane sušilnice, četudi so malo dražje. Primerni načrti se dobe pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu, odnosno Kmetijski družbi v Ljubljani. Vsaka sadjarska in kmetijska podružnica bi si morala vzeti za svojo nalogo, da postavi v svojem okolišu primerno sadno sušilnico in nabavi ▼ ta namen pravočasno material, eventualno preskrbi načrte in podpora Večji posestniki si lahko napravijo sušilnice samL Pri napravi novih sušilnic Je upoštevati predvsem zgoraj navedena to Je dobro in ceneno izrabo kurjave, dobro izvedeno ventilacijo hi odvod dima. Glede velikosti male sušilnice veljajo te mere, ln sicer da je od 2 in pol do 4 m dolga, približno 2 m široka in 2 in pol do 3 m visoka (ne vštev-ši strehe). Peč naj bo obokana s 7 do 8 cm debelim obokom in ▼ sredini 35 do 40 cm visoka. Vratca pri peči naj bodo dovolj velika, da se lahko kuri. Dimnik je v zvezi s pečja kjer je nameščena primerna za-klopnica, da se toplota lahko regulira. Nad pečjo je sušilni prostor, kjer se namestijo lese v razdalji 30 cm druga nad drugo na lesenih drogih. Lese se vkladajo v sušilnico ob eni podolžni strani. Sušilni prostor naj se da zapreti, hi sicer vsaka lesa zase Zjeleznato Chino-vina pov*ro5a Izvrsten tek, pojačuje živce, popravlja kri ter ee rekonvaleseentom in slabokrvnim od zdravniških autoritet zelo priporoča. Jahorni oGua. Če* 10.000 zdravniških priznanj. Dobi se po vseh lekarnah. 3522 i za klopnimi vratmL Zelo praktično sušilnico imajo na kmetijski šoli na Grmu. Ta sušilnica ima namreč tudi spredaj, kjer se dela, s streho pokrit prostor, da se more tudi ob dežju sušiti. Sicer se pa da vsak manjši nizek in obokan prostor (klet) izrabiti za sušenje, kjer se lahko namesti železna peč. Paziti Je predvsem, da se toplota dobro izrabi s tem, da se dimnikove cevi napeljejo vodoravno po prostoru, po katerih dim odhaja na prosta Ako Je solnce vroče, se lahko sušijo češ-pije tudi na solncu. Mnogo gospodinj Je pa tudi, ki suše češplje na štedilnikih in v krušnih pečeh. V ta namen si lahko napravijo primerne lese, na katerih so nameščene mreže, kamor se polaga sadje. Okviri so lahko tudi oskrbljeni z nožicami, tako da se lahko lese postavijo druga vrhu druge. Pri sušenju čeSpeU Je važna da Jih ne Izpostavljamo takoj veliki vročini. Sušenje naj se začne približno pri 40^ C, ki naj se zviša potem tekom ur na 80* C. Zelo se priporoča, da se na pol suhe češplje ohla-de in šele potem s sušenjem nadaljuje. V tem primeru postanejo mnogo bolj voljne in finejšega okusa. Češplje se suše toliko časa, dokler se ne dajo stisniti v kepo, odnosno, da iz posameznih plodov pri pritisku ne priteče več sok. Kjer so jabolka obrodila, naj se napravijo tudi krhlji Bolje je, če se iz njih delajo obročki, ki naj bodo olupljeni. Krhlji se suše toliko časa, dokler niso popolnoma suhi in dokler ne rožljajo. Preden jih shranimo, naj se na zraku dobro ohlade. Naprava mezge Iz češpelj, pa tudi iz Jabolk, se da napraviti prav izborna sadna mezga. Treba bo zlasti letos našim gospodinjam posvečati večjo skrb za napravo sadne mezge, da ne bodo šle vse češplje v žganje. Za mezgo je vzeti le najbolj zrele češplje, ki jih umiješ in potem razkuhaš in sicer brez vode. Na ta način dobimo redko tekočino, ki jo še vročo pretlačimo skozi sito. Brez sladkorja se potem ta brozga pri zmernem ognju (najbolje ▼ bakrenih kotlih) vkuhava toliko časa med neprestanim mešanjem, dokler ni tako gosta, da se delajo kepe pri prelivanju, odn. dokler kuhovnica ne stoji v njej. Se vročo mezgo potem napolniš v prstene lonce ali pa v stekleno posodo s širokimi vratovi. Tudi v pločevinastih pu-šicah in lesenih sodih se mezga dobro ohrani. Polno posodo Je takoj zavezati s per-gamentnim papirjem. Dobro je, če se postavijo napolnjene posode tudi v krušno peč, da se napravi na vrhu skorja; v tem primeru potem mezga ne plesni. Cim gosteje namreč mezgo vkuhamo, tem bolje se drži, kajti vkuhavanje mezge je prav za prav le sušenje. S tem, da se odpravi odvisna vlaga iz nje, jo tudi obenem konserviramo. Pri uporabi se pa lahko mezga zopet s primerno količno vode razredči. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. T. L v H. Teoretskih pomislekov za kopanje takih bolnikov v hladni vodi bi ne bilo. Izkušnja pa uči, da mnogo revmati-kov mraz, osobito moker mraz, slabo prenaša. Prvotno infekcijska bolezen okvari v svojem poteku mnogokrat sklepe, kakor tudi periferno živčevje, in vodi do kroničnih vnetij, ki se naklanjajo k ponovnim razbo-lenjem. Varnejše bo torej: odreči se mrzlim kopelim. — Krči, ki se pojavljajo pri pisanju, so skoro vedno jako trdovratni in zdravljenju težko dostopni. Tudi se radi obnove; v gotovih primerih so tudi neodpravljivi Še najuspešnejše je, da navadil bolnika, da ne piše iz zapestnega ali komolčnega sklepa, ampak ob oleseneli lakti naravnost iz sklepa v rami — G. B. L. v L. Led Je navadno pač samo pripomoček pri zdravljenju (n. pr. za obkladke) in tudi če ga bolnik požira po zdravniškem receptu (n. pr. pri notranjih krvavitvah, vzdigo-vanju, in bljuvanju itd.) ga je komaj smatrati za zdravilo v navadnem pomenu besede. Zato mislim, da ne velja zahtevati, da bi ga morale imeti vedno lekarne v zalogi. To gre po našem mnenju predaleč, dasi priznama da prav lahko prideš v zadrego, če je tvojemu bolniku treba neosna-ženega ledu. Dobiti ga je v mestni klavnici, vendar samo v tako veiikih količinah, da privatnik ne more reflektirati nanj. Da bi se ga moglo pa po n. pr. kilah dobivati vsaj v eni trgovini sredi mesta, to odločujočim fatorjem ne pride na um. — G. dr. P. D. v S. (D). Možgani so najtežji organ človeškega telesa in tehtajo ob porodu kot vsi ostali organi skupaj. V prvih štirih letih, posebno v prvem letu, jako naglo rastejo in se lajšajo stoprav po 50 letu. Po tisočerih tehtanjih smatramo danes kot povprečno težo moških možgan F.vropcev 1375 gr; ženski so za približno 130 gr lažji To dejstvo, na katerem iemeiji nazor o duševnem prevladanju moškega nad ženska je povsem reden pojav. Je n. pr. pri zamorcih, pri katerih je verjetno diferencija-cija duševnosti manj izrazita, in kjer znaša razlika samo 80 gr, prav tako stabilen, izredno visoko diferenco izkazujejo možgani Parižanov in Parižank, katerih povprečna možganska teža zaostaja za moškimi za celih 220 gr. Od dolžine telesa je teža možgan skoro nezavisna. Z ozirom na telesno težo pa prevladujejo ženski možgani moške. — Bela pasma glede teže visoko prekaša afriško in oceansko pasmo, vendar se odlikujejo Kafri, Japonci, predvsem pa Kt-jeni z visoko težo svojih možgan. Najmanjše številke izkazujejo avstralski negro-idi s težami pod 1200 gr. — V poteku razvoja človeštva je z njegovo telesno velikostjo in jakostjo narasla tudi teža možgan. Na podlagi mnogoterih merjenj lobanj smatramo, da so pridobili tekom zadnjih 700 let Evropci na možganih 35 kubičnih centimetrov. Možganska teža predzgodovin-skih ljudi je bila brez dvoma dokaj manjša od sedaj živečih. Teža možgan Duboisovega opičjega pokončnjaka (pihtecanthropus erec-tus) cenijo na kvečjemu 900, ono Neander-talca prav tako na 1000 dr. — G. T. V. v Z. Pravega pripomočka za take poti ni. Ove-nelost lahko sicer izhaja iz prav različnih vzrokov, navadno pa je konstitucionalna. Včasi se da kaj popraviti z redilno kuro in primerno masažo. Končno pieostaja operacija odnosno napolnitev s parafinom. —< G. M. G. ▼ P. Brez osebne preiskave ni moči ničesar določenega izreči. Če obstoja sum, da se je bolnica okužila, naj ne odlaša in naj se predstavi kakemu strokovnemu zdravniku, ki točno dožene, ali je bolnica okužena ali gre za drugo bolezen. — G. dr. L V. v L. Sečno-kisla dia-teza in fosfaturija nista identični bolezni, tudi ne stojita v direktni zvezi s funkcijo jajčnikov. Prva je bolezen preosnove, ki vodi do nabiranja sečne kisline v krvi: smatrajo jo za težko in resno bolezen. Fosfaturija je pogost pojav pri nervoznih osebah in je navadno brezpomemben. Ker ne vemo, za kaj gre, vam ne moremo nasve-tovati nobene dijete. To mora določiti zdrav nik. Poskusite morda s urotropinom (3krat po pol grama na dan) ali acitetranunom. Priporočati bi bilo morda tudi daljšo kuro s piperacinom. (Piperacin Midy). — Slatine so umestne, osobito Radenska Slatina ustreza vsem zahtevam.— G. E. K. v R. K zdravniku! — »Dolores«. Brez vzroka ne izpadajo lasje. Ali je kaka splošna temeljna bolezen, zaradi katere se to godi, ali kaka lokalna. Vsekakor bi bilo najbolje, da se napotite h kakemu dermatologu, da to preišče in ugotovi, odkod izhaja pojav. Doslej si pa izmivajte lasišče s 1% salici-lovim ali 2% resorcinovim alkoholom. Lase si dajte ostriči, in hodite v senci brez pokrivala. — G. F. O. v K. Tako ustno vodo dobite v vsaki lekarni. Če si Jo hočete dati napraviti na vsak način, evo vam recepta. Toda stala bo vas ta dokaj več, kakor enaka brez recepta v lekarni. Nageljevega olja 0.1, olja popr. mete 0.5, saljarina 0.05, mentola 2.0, salola 2.5, destilirane vode 8» nekofola 96% 90. G. M. T. v R, Škoda denarja. isto dobite za par dinarjev v vsaki lekarni KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Nad dvainpetdesetimi ledeniki Tura celjskih alpinistov iz Matterhorn! To je ime čarobnega velikana, ime najlepše gore celokupnih Alp. 2e samo ob zvoku tega imena utriplje srce hitreje in spomin pričara še enkrat vso ljubko domačost zer« mattske okolice. Šele navaditi se mo« rajo uboge oči na to nad vso krasno sliko, na ta novi svet ledu in snega. Nižje se penijo v divjih skokih skozi temne, pravljične gozdove ledeniški potoki in drvijo v dolino. Navpične konture Matterhorna se ostro odražajo v večernem nebu kot pastel smaragdnozeleno — modro — belo in vijoličasto. V polukrogu ga pa obdajajo njegovi ledeni trabanti, od Monte Rosa do Weisshorna. S krvjo je pisana njegova kronika in na zer« mattskem pokopališču je končal marši« kateri obupni boj. Ure in ure smo občudovali »Zer« mattskega leva« in mislim da ga bi lahko tedne in mesece ... V petih urah zložne hoje smo do« speli iz Zermatta peš mimo Schwarz« seehotela v kočo na Hornli. (Cabane du Cervin — 3300 m). Ta koča je ena najlepših razglednih točk Švice. Ure« jena je zelo praktično, ima pa samo skupno ležišče, brez vsakoršnega luk« susa, ni oskrbovana, kratkomalo — ideal pravega in skromnega alpinista. Zraven ležeči hotel »Belvedere« pa služi turistom, katerih najvišji cilj tu« ristike je dobra jed in pijača. Sicer pa najdeš to kategorijo v obilni meri tudi pri nas. Za nas je bil ta hotel najne« varnejša točka cele ture; kajti proti silno eksponiranim cenam ni pomagal ne cepin, ne vrv, ne dereze. Kakor pri vsakem večjem hotelu v Švici, je bil tudi tukaj velik daljnogled, s katerim smo zasledovali plezalce natančno do vrha Matterhorna. Daljnogled ima avtomatično napravo: za 20 centimov lahko gledaš tri minute. Na našo srečo pa je bil aparat pokvarjen in mi smo to priliko izrabili ter ga okupirali za cele ure. Na terasi pred kočo so posedali tu« risti vseh dežel s svojimi vodniki in pogovor se je sukal največ okolu Matterhorna. Vodniki iz Zermatta in okolice kakor tudi iz Val Tournancha veljajo za najboljše v Alpah. Pravi gorski tipi, tehnično in praktično po« polnoma izvedeni ter najmodernejše opremljeni. Napram turistom, ki hodi« jo brez vodnika, so navadno redkobe« sedni, posebno kar se tiče informacij. Mi se zaraditega ne moremo pritože« vati, kajti z nami so bili prijazni in mi ne bomo tako zlahka pozabili veselih uric na Hornliju. Izvedeli smo marši« kaj interesantnega o njih življenju, o različnih rešilnih ekspedicijah, o lan« skem snemanju filma »Boj za Matter« horn« in mnogo drugih zanimivosti. Koča na Hornliju je sicer majhna, toda prava akustična dvorana za turi« ste, ki si krajšajo čas s spanjem. Zunaj na terasi pa je vse živo. Komaj stopi turist pred kočo, že mu vrže vodnik zanko okoli prs in ga še popolnoma za« spanega odžene v jasno mesečno noč. Tudi mi smo se podvizali ter navezali. Razdeljeni smo bili v tri partije, vsaka po dva moža. Sedaj velja! Kolikokrat smo poprej govorili o tem vzponu, kolikokrat smo študirali pri Piskerniku v Logarski dolini Mat« terhornsko literaturo in kolikokrat smo fantazirali zopet in zopet o tem hribu! Če smo plezali po domačih ste« nah ali grebenih, če smo prečkali lede« nike v tujini, vedno smo imeli pred očmi njegovo ponosno piramido. Ved« no je bil Matterhorn cilj našega hre« penenja. Plezanje samo na sebi treniranemu alpinistu ne dela nobenih posebnih težkoč. Vsekakor je pa treba vpošte« vati nepredvidene težkoče, n. pr. pa« dajoče Kamenje, nenadna izprememba vremena, plezanje v temi, posebno pa gorska bolezen. Številne žrtve pričajo jasno dovolj o nevarnostih. Zermatta na Matterhorn Vstop na takozvani »Absatz« je navpičen in vodi skozi celo vrsto ka« minov hitro navzgor. Precej daleč nad nami zasveti tu in tam žarek električ« ne svetiljke, levo pod nami si išče dru« ga celjska garnitura v temi, neprosto« voljno, novo varijanto. Daleč doli pa preklinjajo kar v štirih jezikih, kajti kamenje, ki ga rušijo zgornje partije na nje, gotovo ni na programu njiho« vega dopusta. Mojemu tovarišu je ved« no bolj jemalo sapo in konečno ni mo« gel več naprej. Nazadnje je rekel, da naj pot sam nadaljujem. Če bi si pa opomogel, bi se pridružil eni izmed naših dveh partij, ki so bile še za na« mi oziroma, bi čakal na naš povratek. Med tem pogovorom nas je dohitela tuja partija dveh gospodov in ene da« me. Ko so videli, da sem brez vrvi, (vrv sem pustil namreč za vsak slučaj tovarišu) so me povabili, naj se pri« družim njim. Z velikim veseljem sem sprejel to ponudbo. Žalibog je trajalo to veselje le četrt ure, kajti kmalu sta začela dva izmed njih pešati zaradi gorske bolezni. Tako sem se pridružil še trem partijam in sem imel obilo pri« like proučevati to bolezen. Matterhorn Dospeli smo do MoseIeyeve ali — kakor smo jo mi krstili — »Mojzeleso« ve Platte«. Ta plošča, na kateri se je ponesrečil znani alpinist Moselcy, je baje najtežje mesto švicarskega gre« bena. Plošča je skoraj navpična, viso« ka kakih 15—20 m, ima pa varne in dobre prejeme in stopinje, tako da mi ni delala nikakih preglavic. Trebalo pa je tudi tukaj previdnosti, kajti do Furgg«Gletscherja bi celo brez vodni« ka našel pot v kakih dvajsetih sekun« dah. Ko so prvi žarki vzhajajočega soln« ca začeli poljubljati vrhove Monte Rose, sem baš vlekel preko plošče go« spodično iz Pariza, ki pa je bila na ža« lost bolj težka kakor srčkana. Plošča prehaja v kratek kamin in ta nas dovede po nekaj metrih do Sol« vayeve koče (4000 m). Ta stoji na ču« dovito eksponiranem mestu, kakor da bi bila prilepljena na steno. Okoli in okoli divje strmine, ki padajo z eno stranjo na Furgga z. drugo pa na Matterhornov ledenik. Koča nudi v sili prostora dvajsetim do petindvaj« setim osebam. Opremljena je vzorno. Prenočevati je tu strogo prepovedano, razven v sili; to pa zaradi kamenja, ki bi ga rušili turisti na spodaj idoče par« ti je. Noč in dan drve kamene lavine po obeh rebrih. Skale vseh kalibrov frčijo proti ledenikom, se raztreščijo na tisoč in tisoč drobcev in kamor priletijo, dvigajo oblake prahu. Zdi se, kot da bi ves hrib oživel, povsod slišiš tule« nje, ropotanje in prasketanje. Tudi mi na grebenu nismo bili varni pred ob streljevanjem, zato smo se večkrat nervozno stiskali k stenam in iskali za« vetja pod prevismi. Skrbeli smo pa sa« mo za glave, za ostale »manj vredne« dele telesa ni bilo časa. Vodnik, ki je bil isti dan stotridesetič na vrhu, nam je pravil kako so pred nekaj dnevi re* ševali neko angleško damo, kateri je kamen izbil oko in popolnoma zdrobil zgornjo in spodnjo čeljust. Privezali so jo na nosilnico in jo spuščali po vrveh navzdol. Kadar se je zbudila iz neza« vesti, je tako tulila, da so jo slišali v koči na Hornliju. V koči me je dohitel sopotnik, ki se mu je godilo približno kakor meni. Hodil je z različnimi partijami dokler ni priromal sam do mene. Vsa vesela sva se navezala in jo udarila proti vr« hu. Greben je tukaj še bolj eksponi« ran in strm, zato pa mestoma zavaro« van. Daleč pod nami so ostale druge partije, ki jim je primanjkovalo zraka. Plezanje je nekoliko oviral nov sneg. Na nekaterih poledenelih mestih je bilo treba sekati stopinje. Blizu vr« ha, na takozvani »strehi«, postane pot bolj položna. Od tu sva mi dva večkrat počivala, zadnjih petdeset metrov vsa« kih deset korakov — in kakor ribe na suhem lovila sapo. Končno sva prišla na vrh. (4505 m). Razgled. Vse to, kar je zrlo naše oko v teh dvajsetih minutah, ni mogoče popiati. Imela sva srečo. Bil je prekra« sen dan, kakoršnega tudi vodniki že dolgo niso pomnili. Človek vidi preveč na enkrat — predaleč. — Proti vzhodu te pozdravlja skupina Mischabel, desno od nje se razprosti* ra snežnobeli Monte Rosa s svojimi sedmimi vrhovi. Sledi nevarni Lys« kamm, Castor, Pollux in široko se raz« prostirajoči Breithorn, kateremu pada hermelinasta odeja tja do Theodulove« ga prelaza. Na drugi strani se dvigajo iz ledenikov mogočne stene Dent d' Herens, Dent Blanche, Zinalrothorn in zasneženi Weisshorn. Proti severu le« ži Berner Oberland s svojimi štiritiso« čaki. Zadaj proti zahodu se pa mogočno dviga ledena kupola kralja Alp — Mont Blanca, kakor monument prave lepote. Pod nami okoli se pa blišči kot sre« bro, dvainpetdeset ledenikov. Preveč za teh bornih dvajset minut — pre« več!! Toda čas beži. Hitro nas je še na vrhu fotografiral za nama došli tova« riš, nakar smo se spustili oprezno na« vzdol. Zvečer sedimo zopet na terasi pred kočo in naše oči se ne morejo ločiti od »njega«. Še enkrat preplezamo v duhu vso dolgo pot, še enkrat se ozre« mo na njegove strme grebene, potem nam oblaki zastro pogled. Mi pa nosi« mo doživetja na tej turi v srcu — hva« ležni, da smo bili obdarjeni z najlep« šim, kar premorejo švicarske planine. A. Kopinšek. V kraljestvu rdečih gozdov (The Redwood Empire.) 2000 do 2500 let stare Sequoie sempervivens — Ob Ruski reki — Gostje čudnega kluba, ki živi sredi gozda — Ko je Dante šel v pekel in je prišel Kolumb ... Severo-zapadna Kalifornija, dežela med San Franciscom in Portlandom, ima veliko bodočnost, kajti tla so zelo ugodna za poljedelstvo, povsod je dovolj vodne sile, pa tudi razne rude ne manjka. Ker je poleg tega podnebje zelo ugodno, je to idealna dežela za nove naseljence in ni dvoma, da bo enkrat ena najlepših in najbogatejših dežel v Zedinjenih državah. Sestoji iz štirih pokrajin, ki se imenujejo Marin. So-noma. Mendocino in Humboldt. Prva tri imena kažejo, da je bila dežela kolonizirana od Špancev in sicer od juga sem, iz Mehike. Toda tudi tu so se morali Španci umakniti delavnejšim in bolj energičnim in podvzetnim Anglo-Ame-ričanom. Zennatt, izhodišče v planine Ruska reka, do koder so nekoč segale ruske naselbine Velik del te dežele pokrivajo zaenkrat ogromni gozdovi, ogromni po obsežnosti, kakor tudi po velikosti dreves. ki se tu imenujejo Redwood ali rdeči les. Latinsko ime za te velikane je Sequoia sempervivens. Mnogi imajo premer tri do štiri metre in so 2000 do 2500 let stara. Prepotoval sem južni, kakor tudi severni del tega gozdovja z avtomobilom na krasnih cestah, ki so vse asfaltirane. To so tako z.vane high-ways, ali kot jim Francozi in Italijani pravijo, avtostrade. Američani so jih na tisoče in desettisoče kilometrov raz-predli po vsej državi, kar je stalo bajne vsote denarja. Ta denar pa so večinoma nabrali potom malenkostne takse na bencin, ali kot ga tu imenujejo ga-zolin, ali skrajšano gas. Brez teh cest in brez avtomobilov Zedinjene države ne bi mogle biti danes to kar so. Šele temu prometnemu sredstvu se imajo zahvaliti, da so danes v istini zedinjene in da so potom tega ujedinjenja dosegle toliko moč. Zato pa tudi naše stoletje Američani ne naziva jo stoletja elektrike, kot mi v Evropi, temveč »the gasoline age«, stoletje bencina. Sicer bo pa to stoletje obstojalo menda le iz nekaj let, kajti pravkar so iznašli nove motorje na pogon s sirovim oljem, ki bodo nadomestili bencinske motorje pri avtomobilih in letalih. Ko se to splošno uvede, in to je le še vprašanje nekaj mesecev, pride novo stoletje, ki pa morda zopet ne bo trajalo dolgo. Sredi Kraljestva rdečih gozdov sem naletel na majhno reko. ki se imenuje Russian River ali Ruska reka. Na moje vprašanje, zakaj se imenuje tako, so mi povedali, da so nekdaj prodrli Rusi iz Sibirije preko Behringove ožine in Alaske do semkaj, da so pa redke ruske kolonije izginile, ko ie ruska vlada prodala Al a sko Američanom. Za slovanski svet je bila to neizmerna' škoda. Ce bi se to ne bilo zgodilo, bi bil danes morda precejšen del Severne Amerike ruski in kdo ve, kaj vse bi iz tega sledilo. Zanimivo pa je, da sta se tu sredi Kraljestva rdečih gozdov dotaknili mehikansko-španska in ruska kolonizacija, a sta bili obe vrženi daleč nazad od AngflO-Američanov. ki so se med oba naroda vrinili kot klin ter njiju redko posejane kolonije poplavili. Redwood je imeniten les. Ne samo, da ne govori, temveč tudi skoraj nič ne gnije, in tako je bilo mogoče, da so kljubovala ta drevesa tisočletjem, med- tem ko so gozdni požari drugod za časa suše uničili na tisoče hektarov najlepšega lesovja. Ker je Redwood lahek in izredno trpežen, je njegova uporaba v industriji zelo različna. Predvsem ga uporabljajo za zgradbe, stružen in brušen, pa služi tudi za fino pohištvo. Se-quoia pa ni edino drevo teh velikih gozdov, temveč je pomešana z različnimi vrstami hrastov, borov in smrek, kakor tudi s cedrami. To so najvažnejše industrijske vrste lesa v Severni Kaliforniji. Mnogo se tu seka, toda pametni Američani ne podirajo kar tako brezmisel-no tega velikega bogastva svoje dežele. Pogozdovanje je sistematično organizirano, tako da bodo ti gozdovi vedno stali in vedno prinašali dobička. • Bohemian Club v San Franciscu nas je povabil v svojo gozdno naselbino, ki se nahaja v južnem delu Kraljestva rdečih gozdov, dobrih sto kilometrov severno od mesta. Napravili smo ta, kakor tudi večino drugih izletov, z avtobusom. Promet z »busi«, kot jim pravijo Američani, je po vseh Zedinjenih državah zelo razvit, pa ne samo na kratke razdalje, temveč tudi na tisoče kilometrov daleč avtobusi uspešno tekmujejo z železnicami. Seveda so to ogromne barke z vsem najmodernejšim komfortom in se daleko ne dajo primerjati s tem, kar imamo mi v Evropi. Naš »bus« je čakal pred hotelom ter nas prepeljal do pristanišča, kjer smo se zavozili z mnogimi drugimi avtomobili, na veliko transportno ladjo, katera nas je prepeljala v pol ure preko »Zlatih vrat« in zaliva. Vožnja po tem zalivu je ena najlepših na svetu: na jugu je pristanišče San Francisca z mogočno linijo nebotičnikov, na zapadu se svetlika brezmejni Pacifik med dvema gorovjema, na vzhodu pa se peljemo mimo več otokov, na enem izmed katerih se nahaja mornarska jetnišnica, podobna srednjeveškemu gradu, čeprav je novejšega datuma. Izkrcamo se v mestu Sausalito ter po asfaltirani avtomo-bilni cesti brzimo proti severu po krasni kalifornijski pokrajini skozi Petalumo in Santo Roso ter slednjič pridemo .v Kraljestvo rdečih gozdov. Zavijemo jo po gozdni poti v stran in tu občudujem našega šoferja, ki vodi ogromni avtobus z veliko brzino tako rekoč čez drn in strn, preko korenin in skozi potoke. Včasi se zdi, da je prostor med dvema ogromnima sekvojama tako ozek, da bomo med njima obtičali, toda naglo smuknemo mimo. Slednjič dospemo do letovališča kluba. Sredi tisočletnih dreves so si dali klubovi člani zgraditi svoje hišice. V vsaki teh gozdnih koč stanuje po en član. Koče so tako razpostavljene v gosti šumi, da se od ene do druge ne vidi in da je tako vsakdo za časa svojega oddiha, ako želi, popolnoma sam. Notranjost teh »koč« je opremljena kar najmodernejše, elektrika in plin ne manjkata. Če kakšen član kluba noče vzeti svojega sluge s seboj, da mu kuha v njegovi koči, gre lahko jest v skupno jedilnico, ki je sredi te gozdne naselbine zgrajena poleg velike kuhinje. Tu je tudi garaža, kajti semkaj je mogoče priti na tako veliko razdaljo samo z avtomobilom. Samo ob sebi je umevno, da so klubovi člani le najbogatejši ljudje Dva drevesna velikana: gornji je star 2500, spodnji 2000 let v San Frančišku. Edino ti si morejo privoščiti kaj takega. Navadno ni vedno bogastvo združeno z visoko inteligenco. toda člani tega kluba so tudi elita mestne inteligence. Vsako leto igrajo sredi gozda na okroglem prostora eno Shakespeareovih iger. Igralci so izključno klubovi člani in priprave za to igro trajajo vse leto. Na slavnostni dan se pripelje izbrana povabljena družba iz mesta ter prisostvuje igri v senci ogromnih dreves. Tedaj so tudi dame povabljene, medtem ko drugače nimajo dostopa v klub. To navado sem opazil skoraj v vseh klubih širom Zedinjenih držav. Moški hočejo biti tu sami zase. Človek ima vtis. da so ti klubi pribežališče moških pred ženskim svetom. Zanimivo je tudi to, da pri ofici-jelnih pojedinah nikoli ni ženskega sveta, tudi tu hoče biti Američan sam. Naravna posledica tega je, da se ženske združujejo v svojih klubih in delajo svoje društvene pojedine, pri katerih ni nikoli nobenega moškega. Ogledali smo si zanimivo naselbino sredi gozda, med drugimi tudi kočo. ki si jo je dal zgraditi sedanji predsednik Zedinjenih držav, Herbert Hoover. ko je bil v Kaliforniji rudarski inženjer. Po kosilu, ki smo ga imeli sredi gozda, nam je slavni avstralski tenor O' Shey._ ki potuje po Ameriki in ki je bil obenem* klubov član, zapel nekaj pesmi. Sedeli smo na prastarih, od starosti podrtih; deblih in na enem izmed njih sem nai prerezu opazil zanimive napise: kot je vsakemu znano, se da po letnih obročih prežaganega debla določiti starost drevesa. Sredi prereza je zabit žebelj in poleg njega napis: Born 1300 Dante went to heJl (rojeno I. 1300, ko je Dante šel v pekel). Nato si sledijo v raznih razdaljah sle-. deči napisi: A. D. 1400 when Columbus came (kot. je prišel Kolumb). 1569 Drake arrive (prihod Drakea),. 1776 American Independence (neza- ' visnost Amerike). 1900 Fell in storm (padlo v viharju).* Ob taki priliki človek vidi. kako ma—: lenkostno in kratko je njegovo življenje, saj celo drevesa prežive rodove iir* narode. Dr. Pavel Breznik* ; - m tj * * i luknja na svetu se nahaja ▼ KalHormljl hi leži 10.000 čevfler globoko. Naša slika prikazuje može v nje), ko vrtalo za novim petroleiskkn vrelcem. Franka Lavrenčlčeva: Kikec nagaja Mik in Muk sta dečka dva, kf jih Kikec rad ima. Prvi riše, drugi piše, Kikec jima vse iz&riše. Mik vpije. Muk se joka, Kikec pa od smeha poka. Očka pride, nič ne reče, Kikca že na licih peče. Vselej se tako zgodi, kadar Kikec priden ni. J. W. Grimm: Jorinda in Joringei Nekoč je stal »redi velike, črne ho« »te star grad. Tam je živela čarovnica. Podnevi se je spreminjala v mačko ali sovo. Zvečer pa je spet postala člo» vek. K sebi je znala zvabiti divjačino in ptiče in jih je ujela, zaklala, skuhala ali spekla. Če se je kdo približal nje« nemu gradu na sto korakov je moral obstati in se ni mogel premakniti z mesta, dokler mu starka ni dovolila. Če je pa stopila devojka v njen čarobni krog, jo je spremenila v ptico, jo za« prla ▼ kletko in odnesla v grad. V Šradu je imela že sedem tisoč takih letk. Nu, pa je tedaj živela devojka z ime« nom Jorinda. Lepša je bila od vseh drugih devojk. Ona in lepi mladenič Joringei sta se zaobljubila drug dru« gemu. Nedavno tega je bila zaroka in če ta le mogla sta tičala skupaj in si gledala v oči. Nekoč sta Sla ▼ hosto na sprehod. »Glej, da se preveč ne približaš gra» idu!« je svaril Joringei. Bil je lep večer. Zlati solnčni žarki so padali skozi črne smreke in grlica je žalostno gTulila na stoletni bukvi. Tedaj je Jorinda pričela plakati, seA» la ▼ solnčni žarek in tožila. Tudi Jo« ringel je tožil. Pri srcu jima je bilo tež« ko, kakor da morata umreti. Zmanjka« lo jima je pota in steze. Iskala sta na vse strani, se zbegala in nista več ve« dela kod domov. Pol solnca je še gle« dalo čez goro, pol ga je bilo zašlo. Ko je Joringei iskal poti po gošči, je F. FreHeben: Zmaga „Volkulje" V kanadskih gorah se je že dalje časa skrivala roparska tolpa. Napadala je potujoče družine, jih oropala, zažigala domačije in kradla konje, kjerkoli je mcrgla priti do njih. Zadnji zločin, ki ga je imela tolpa na vesti, se je odigral takole. V kanadskih gorah se vije državna avtomobfls&a cesta, po kateri prevažajo enkrat na teden pošto. Tako je bilo tndi pred nekaj tedni; poštni voz je krenil po samotni cesiti navzdol k »zeleni reki«, tedajci pa so ga obkolili raz-bojnild in ga oropali. Naslednjega dne so našli farmarji voznika in potnike zvezane na tleh. o denarju in konjih pa »i bilo ne duha ne sluha. Potniki so pripovedovali, da je glavar zlovešče tolpe mlado dekle, ki je nepopisno lepo in hrabro. Nikoli ni n:h-če zvedel, kako in zakaj je deklo šlo med roparje. Tudi pravega imena ji ni flfhče vedel: njeni tovariši so jo klicali »Volkuljo«. Kdor je prišel mlademu dekletu v roke. je bil izgubiien. zakaj njeno srce n! poznalo usm&ljenja. Tudi njeni tovariši, bolie rečeno njeni po d tožniki — odrasli bradati možje — so se je bali. Orožniški narednik Jaekson je dobil ukaz, da uniči razbojniško tolpo in živo vjame »Volkuljo«. Kmalu jo je izsledil m jo začel preganjati iz skrivališča zagledal skozi drevje zidovje starega gradu. Prestrašil se je in srce mu je vztrepetalo. Jorinda pa je zapela: Moja ptička je žalostna in toži, toži toži, Tudi srce je žalostno in toži, toži... civit, civit, civit.« Joringei se je ozrl k Jorindi. Jorinda je bila spremenjena v slavčka in je pela »civit, civit, civtt!...« Odnekod je priletela sova, trikrat obletela slav« čka in zaklicala: »Šu, hu, hu, hu!« Joringei se ni mogel premakniti, bil je kakor okamenel. Ni mogel jokati, ne govoriti, niti ganiti z roko ne z no« go. Tedaj je solnce zašlo. Sova je zletela v grm. Iz grma pa je stopila sključena starka, rumena in koščena, z velikimi, rdečimi očmi in krivim nosom, ki ji je visel do brade. Mrmraje je ujela slav« čka, si ga dala na roko in ga odnesla v grad. Joringei se ni mogel ne ganiti ne spregovoriti. Slavčka ni bilo več. Naposled se je starka vrnila in mr« ko zamrmrala čudne besede. Tedaj se je Joringei lahko premaknil. Pokleknil je pred čarovnico in jo zaklinjal, naj mu vrne Jorindo. Ona pa se je zarCr žala, mu obrnila hrbet in odšla. Jorin« gel je klical, jokal in tožil. Vse zaman. Tedaj je odšel iz gozda in hodil, ho« dil, da je prišel v tujo vas. Ostal je tam m pasel vaške ovce. Večkrat se je vračal v hosto k staremu gradu, a ni« koli preblizu. Neko noč se ma je sanjalo, da je na* šel krvavordeoo rožo, v njeni čaši se je lesketal biser. Utrgal jo je in šel z njo do gradu; česar se je z rožo dotak« nil, je bilo rešeno čara. Nazadnje se mu je še sanjalo, da so mu vrnili Jo« rindo. Ko se je zjutraj zbudil, je jel iskati po hribih in dolinah take rože. Iskal jo je devet dni, ko se je deseti dan danil, jo je našel. Bila je krvavordeča, v čaši se je lesketala rosa kakor velik, lep biser. Rožo je nosil vse dni iin vse noči do starega gradu. Ko se je približal gradu na sto kora« kov, ni okamenel. Ne, stopal je cft> graj« skih vrat, dotaknil se nuri in odprla so se na stežaj. Stopil je na graisko dvo« rišče in posluhnil, kje je slišal kako ptico. Kjer je čivkalo in cvrčalo, tja se je napotil. Prišel je do velike dvorane in vsto« pil. V dvorani je bila čarovnica in kr« mila začarane ptice v sedem tisoč klet« kah. Ko pa je zagledala Joringla, se je razjezila. Strašno razjezila. Vreščala je ter puhala ogenj, žolč in strup proti njemu. A bolj ko na tri korake se mu ni mogla približati. On pa se ni niti zmenil zanjo, stopal je od kletke do kletke in se oziral po pticah; a bilo je slavčkov na stotine. Kako bi spoznal Jorindo? Ko je fako iskal, je opazil, da je starka skrivaj pograbila kletko in hitela z njo proti durim. Tedaj je skočil za njo in se dotaknil čarovnice in kletke z rožo. Čarovnica ni mogla nič več čarati in pred njim je stala Jorin« da, lepa kakor nekdaj, in ga je objela. On pa je spremenil vse ptice v de« vojke in odšel z Jorindo domov, kjer sta še dolgo in srečno živela. Gustav Strniša: Tekma * Škratelj je štel na košenici svetle cekine. Košenica je bila ozka, okoli rn okoli obdana z žitnimi njivami. Škratelj je bil prepričan, da ga nihče ne vidi in ne sliši, saj ni bilo žive duše na polju. Cekini so pozvanjali, žito-je pozvanjalo z njimi, cvetke so šušljale in ugibale, odkod ima škratelj to bogastvo. Škratelj se je zadovoljno režal. Pre-štel je cekine, vzel z glave svojo rdečo kapico, stresel vanjo svoje bogastvo in zažvižgal. Nato je spet vzdignil kapico z glave, pa glejte, prazna je bila. cekini so bili izginili. Škratelj se je široko zarežal. se spet pokril s kapico tn podražil murna: »Murček. zamurček, ti si pravi jur-ček!« »Zakaj, kaj sem pa storil tako neumnega?« je vprašal muren. »Ničesar, prav ničesar ne; vse svoje življenje sviraš, pa še zdaj ne znaš,« se je norčeval škratelj. »Ti boš tako govoril. Poskusiva, kdo je boljši svirač,« je dejal murček. prepričan, da se škratelj ne pojde kosat z njim. »Dobro, pa se poskusiva, o mraku se oglasim pri tebi. Ce me boš zmagal, ti prinesem polno kapico samih sladkih koreninic,« je obljubil škratelj In odhi-tel po polju. Murček je odšel v luknjo, kjer ga je že čakala njegova črna ženica fei ga takoj vprašala, kod je hodil. »I. s škratom sem se prepiral. Obljubil mi je polno kapico sladkih koreninic, če ga zmasjam in zasviraim lepše kakor on,« je odvrnil muren. »Zmagal boš, moraš zmagati,« je odvrnila sladkosnedna ženica, ki se je takoj razveselila sladkih koreninic. Hitela je iz luknjice k samotarju rogaču, ki je domoval na nizkem glogu tik gozda. »Cuj me, boter rogač.« ga je nagovorila črna murnova ženica. »Cuj me! Moj mož dobi polno kapico sladkih koreninic, če užene škrata s svojo godbo. Napadi ga. takoj zdajle ga napadi, ko spi pod širokim bučnim listom. Toliko časa ga podi okoli, da bo speham. potem ga pa naženi k studencu in odleti.« je zaprosila rogača. »Zakaj pa to?« je vprašal rogač. »Spehal se bo škratelj in ne bo mogel svirati in peti s svojim lepim glasom.« je odvrnila črna mumova žena. »Pa moje plačilo.« je vprašal rogač. »I, na sladke koreninice te povabiva,« je odvrnila zgovorna murčica. Rogač je takoj odšel nad škratlja. Res ga je našel pod bučnim listom, kjer je spal in v snu piska! skozi -lji jamo, v njo zakriči, ka.j te teži in potem jamo skrbno zakoplji. Zemlja te ne bo izdala in miren se boš vrnil domov!« Vajenec je storil, kakor mu je svetoval mojster. Šel je na polje in izkopa* jamo in trikrat zakričal v njo: »Car Trojan ima kozja ušesa!« Nato je jamo zakopal in odšel domov. Minuli so dnevi. Iz jame, ki jo je Izkopal vajenec, je prirasla vrba, ki je vDdno rasla in postajala vsak dan lepša. Ob vrbi je pasel pastirček svojo čredo. PoiStalo mu je do'gočasno in odrezal je dve vrbovi šibi in napravil pi-3čafko. Toda, ouj, piščal je zapiskala: »Car Trojan ima kozja ušesa!« kozja ušesa. Ko ga je kralj vprašal, kaj ie videl izrednega, je vajenec odgovoril: »Ničesar nisem videl, car!« Car je bil zadovoljen; bogato je obdaril dečka in mu naročil, naj pride vsako jutro v njegovo palačo, da ga obr je. Brivski mojster je svojega vajenca vprašal, kako je bilo, in deček je deial: »Dobro, gospod mojster, odslej pojdem vsak dan k carju,« in pokazal je zlatnike, ki jih je dobil, a zamolčal nrni je, da ima car kozja ušesa. Dolgo je že hodil v palačo brit carja, ki ga je vselej bogato obdaril, a o kozjih ušes h sta oba molčala. Sčasoma je postalo dečku molčanje mučno in začel je vidno hirati. Mojster je kmalu zapazil, da vajenca nekaj teži, in ga je vprašal, ka.i mu je. »Oh, je vzdihnil vajenec, »'ko W le smel povedati, kaj mi teži srce! Koliko laže b; mi bilo!« Brivec mu je hotel pomagati, zakaj rad ie imel. in mu je dejal: | Kmalu je o tem zvedelo vse mesto in tudi kralj je zvedel, da so otroci po cesti prepevali »Car Trojan ima kozja ušesa!« . . . Tedaj je kralj poklical brivskega vajenca predse in ga vprašal: »Kaj si pravil ljudem o meni?« »Car, n ti enemu človeku nisem povedal, kaj sem videl na tebi!« Car ie mrsISl. da se mu je vaienec zlagal, in potegnil je meč, da mu ga zasadi v srce. Tedajci oa je pal deček predeni na kolena in Hiteč priznal da je zemlgi zaupal svojo skrivnost, a tam je zrasla vrba. iz katere si delajo otroci piščalke, ld po jo: Car Trojan ima kozja ušesa!« Takoj je odšel kral} z dečkom k vrbi. vajenec ie odrezal piščal in ko jo je car poizkusil, je začul: -»Car Trojan ima kozia ušesa!« Tedaj je car Trojan spoznal, da ni mogoče na svetu ničesar prikriti, in zato je budi odpus® brivskemu vajencu rn ga obdaril. v skrivališče, vendar se mu ni posrečilo, da bi jo vjel. Jacksona so vsi poznali: vedeli so, da je poštenjak in neustrašen vojščak, ki vestno opravlja svoje dolžnosti. Nihče ni dvomil o niegovem uspehu. Nekega večera se je približal kraju, kjer so se zadnje dni skrivali ropanji, in Jaekson je velel svojim spremljevalcem: »Pet mož naj odjaše v smeri proti »Leverlijevemu prepadiu. Drugi pa za menoj!« Tako so se ločili in Jaekson je za- mišljeno gledal pred se. Tedaj so počili streli. Orožniki so skočili s konj in se poskrili v skalovie. Gledali so, odkod streljajo sovražniki, in Jaekson jih je kmalu zaoaz'1. Roparji so bili skriti med pečinami in so streljali na zasledovalce. Dva orožnika so ubili in tri hudo ranili. Jaekson je zapovedal, naj tudi oni streljajo. Orožniki so oddal: nekaj salv in sovražnik je kmalu utihnil. Večina ropariev je bila hudo ranjena in ubita, le »Volkulja« je smehljaje ležala v svojem zavetju in dajala povelja. Po vsej krajini so k rož le govorice, da »Volkulja« sploh ni ranljiva, a vsaka njena krogla da pomeni smrt. Premišljevala je. kako naj se ogne sovražnikom, tedajci pa so počiii streli tik nad njeno glavo. Volkulja je poskočila in zavpila: »Obkolili so nas! Bežite na planoto!« In res je bilo tako. Tistih pet mož. ki jih je b'l poslal Jaekson k Leverlijevemu prepadu, so napadli tolpo z nasprotne strani. Kmalu so orožniki zapazili, da se tolpa umika. Sprožili so še enkrat. nato pa skočili na konje in oddir-jali za njo. Na planot! je zagledal Jaekson Vol-iculjinega belca. V tistem trenutku ni poznal druge želje, kakor ujeti smelo Volkuljo in jo privesti pred predstojnika, kakor mu je bil obljubil. Začel se je divja lov in kmalu so ostaU vsi orožniki daleč za njim. »Pazite, Jaekson!« so klicali tovariši za njim, a on jih ni si šal. Nepremično je zrl na mlado jahačico, ki se ji je čedalje bolj bližal. Volkulja ie okrenila glavo in Jaekson ji je za trenutek videl v obraz. Zdrznil se je, bilo mu je, kakor da je dobil sunek z bodalom v srce. »Marija!« je zavpil. zakaj spoznal je bil svojo sestro, ki je bila pred leta neznano kam izgJnila. »Bože, Bože, kaj naj storim? Sestra mi je, edina ljubljena sestra! Zločinka je in obljubil sem svojemu predstojniku, da jo ujamem!« V njegovi duši se je borila bratovsika ljubezen z uradno dolžnostjo. Tisti mah pa se je Volkulja, ki ni bila spozna'a svojega brata, z divjim vriskom zagnala preko prepada in srečno pristala na drugi strani. Jaekson jo je videl iti videl tudi prepad, čez katerega bi b'l moral skočM s svojim konjem, in mahoma je vedel, kaj mu je storiti. »Ne morem je izročiti sodišču, zakaj navz'ic vsemu jo imam rad in mati. moja uboga mati bi umrla od sramiu. A če /daj odneham, bodo vsi vedeli, da ie nalašč nisem prijel, in one-čaščen bom za vse življenje. Najbolje bo . . .« Vzpodbodel }e konja in skočil v prepad. Oro?n:ki. ki so prihiteli za njim, so čuti Še zamolklo bobnenje, nato je nastala smrtna tišina. Jaekson je bil mrtev. O Volkulji niso slišali nikoli ničesar več. Mtamo Problemi katoliške literature v »Ljubljanskem Zvonu" ▼ 8. Številki letošnjega »Časa« Je objavil prof. dr. Aleš Ušeničnik razpravo »O svobodni umetnosti«, ki je v glavnem odgovor kritiku Jos. Vidmarju, ki je v oceni spisov Ivana Preglja povdaril, da je Pregelj kot katoliški pisatelj »omejen, moralno okupiran in nesvoboden«. Dr. Ušeničnik je skušal dokazati, da umetnost sploh ni popolnoma svobodna in da je krščanstvo z nmetništvom združljiva V nainovejši (8.) številki »ljubljanskega Zvona« odgovarja Jos. Vidmar dr. Ušenič-niku ▼ članku »Božja misel in razodetje«. Vidmar naglaša svoje že znano stališče, da je »vsak zavedni, zlasti pa v sistem urejeni in ne le krščanski svetovni nazor v nmetnosti nevažen. da, umetniški svobodi nevaren.« Dalje pravi, da šteje »krščanstvo za religijo med religijami«, a da ga v tolmačenju cerkva zanikuje. Po njegovem mnenju je umetniško oblikovanje, ki se vrši pod sugestijo krščanske dogme in morale, nepopolno. Zanimive misli podaja Vidmar o vprašanju, ki se ga je bil dotaknil dr. Ušeničnik: Kakšno je razmerje med krščansko dogmo in nravnostjo na eni strani in umetnostjo na drugI Njegovi sklepi: Umetnost in krščanstvo ali katera koli sama sebi prevažna miselnost sta nepomirljivo na-sprotstva Ali priznati za najvažnejše v sebi tisto, kar je ustvarjeno, zamislek človečnosti, ali pa biti vernik svoje resnice, kot najvažnejšega in najsvetejšega v življenju. Ali verovati v nedvomno resnično »božjo misel«, ki jo čutiš v sebi In ki živi ta se manifestira v tvojem Jazu. in jo izražati, ali pa verovati v eno izmed mnogoterih »božjih razodetij« ln se odreči dejanskemu občevanju z izvorom vsega preko globin svoje osebnosti.« Vidmarjeva izvajanja o nezdružljivosti katoliškega svetovnega nazora s čisto nmetniškim ustvarjanjem nazorno Ilustrira nadaljnji članek iz peresa dr. St Lebna: »Francois Mauriac ali osebni problem katoliškega romanopisca«. Dr. Leben, ki je dobri poznavalec francoske literature, se naslanja v glavnem na izpoved francoskega katoliškega pisatelja Mauriaca v knjigi »Dieu et Mammon, ter dokazuje tudi na vseh njegovih delih krizo katoliškega prepričanja pri ustvarjanju umetnin. Med verskim življenjem in umetniškim ustvarjanjem leži notranje nasprotje, ki ga tako odkritosrčni pisatelj kot je Mauriac priznava brez ozira na levo ali na desna Oba članka — Vidmarjev in Lebnov — sta idejno zelo tehtna in zaslužita pozornost vseh, ki jih zanimajo miselni konflikti našega časa. Epohalno zgodovinsko delo o Sloveniji Dunajska Akademija znanosti Je Izdala letos zadnji zvezek že ored voino započete serije »Historischer Atlas der Alpenlan-der. V tem zvezku ie med družim obdelana Kranjska. To veliko delo ie nrvotno pre-vzel profesor Anton Kaspret, ki pa je kmalu na to umrl. Po njegovi smrti za je Akademiia »overila vseuč. profesorju dr. L. Hauptmannu. ki ra ie završil tako temeljito. kakor morecno pričakovati ie od njega. Atlanta za enkrat nimamo ori rokah, oač pa imamo pojasnilo (»Erlauterungen«) k atlantu. ki obsegajo 175 tiskanih strani. Delo smemo Po pravici imenovati eoohal-no: odpira nam poglede v one daliave pre-teklosti. ki so nam bile doslei zastrte s temo. Pisec ne raziskuje samo irreteklosti kranjske dežele, marveč seza v zgodovino skorai vse slovenske zemlie. Prof. dr. Hauotmann ie z nlemu lastna silno oronicavostio poiskal dokumente, ki so naši zemlii silno oddalieni časovno in tudi krajevno. Umel le izluščiti iz njih ne-brol novih pogledov na geoerafiio našt zgodovine in tako Dostaviti trdne temelje, ki bodo držali nadalino stavbo naše domače zgodovine. Vsaka stran. da. skorai vsak stavek niezoveza dela nrinaša nove poglede In ker ie delo pisano silno zgoščeno. se nam ob vsakem stavku odrinilo cde knjige naše zgodovine. Kako malo smo vedeli doslei o naši zemlji za dalme dobe do L 1070! V Hauptman-novem delu se nam dobe vse od oredrim-skih časov Dreko Rimlianov. Germanov. Avarov. Frankov in Nemcev odkrivalo kakor odprta knjiga: govore nam z iasno besedo in temeljitimi dokazu Izmed večiiJ izsledkov se nam zdi naivažneiši dokaz, da ie prvotna Kraniska obseeala vse. tudi štajersko Zasavie tia do Koniiške In Ro-goške gore. S tega vidika nam ie umJivo. da je prvo naše glavno mesto rastlo ▼ Kamniku. Ko ie oa v 13. in 14. stoletin bamberško - habsburška ofenziva odtrgala Savinisko marko od Drvotne Kranjske, ie zrasla politično-geografska vrednost Liub-Ijane. ki ie morala iskati svoie nove pridobitve na jugovzhodu do Kolne in Jugozahodu do morja, v Devinu. Trstu in Reki. Tudi lokalni zgodovinar oosameznih krajev kranjske dežele bo našel v Hautpman-novem delu veliko dragocenega pouka in zanesliiv kažipot za nadalina raziskavania. Sai so nam v drugem deln tega spisa opisane vse bivše številne gosooščine od srednlega veka tla do 1. 1848. Vsaka go-spoščina Ima naštete katastralne občine, ki ie iz njih obstojala, dalie vse njihove glavne posesti in nrehode iz posesti v posest. Seveda le vse podprto z neštetimi citati. Do te kniige smo Imeli orav za nra v le lokalno omejene zgodovine te aH one gro-fovske rodbine: iz tlauptmannoveza dela pa puhti voni zemlie same in znoia našega ljudstva, ki Je dolga stoletja kvasil slovensko zemlio. Zato lahko mirno trdhno. da le delo imlv. prof. dr Hauotmanna res eoohalno: šele zda i bo moeoča prava slovenska narodna zgodovina. Upamo pa, da to po njegovem prehodu na zagrebško univerzo ni njegovo slovo od naše ožje slovenske zgodovine. Ceski vplivi v starejsi * slovenski književnosti Kot poseben odtis iz VIII. letnika časopisa »Slaviac je izdal marljivi raziskovalec literarnih zvez med Cehi in Slovenci dr. Vac-lav Burian, lektor češkega jezika na ljubljanski univerzi spis »Po stopach češstvl a češke knihy v starši m slovenskem pisem-nictvi«. V tej knjigi imao kratko in precizno zbrano vse, kar so mogla ugotoviti o naših zvezah znanstvena raziskavanja od brižinskih spomenikov do Marka Pohlina, torej tik do dobe, ko dobi ljubljanski Zoisov krog stalne zveze s Prago in se poslej oba kulturna svetova, češki in slovenski razvijata tako vzporedno (na jezikoslovnem in leposlovnem polju), da takorekoč drug drugega izpopolnjujeta. Posebno v poglavju o Pohlinu, ki je bilo doslej najmanj raziskano, je dognal pisatelj take izsledke, da jih bo morala vpoštevati tudi naša popularna in šolska literarna zgodovina Nemške vplive bo treba poslej marsikje nadomestiti s češkimi, ki so sedaj nepobitno dokazani. Dočim so bile češkoslovenske zveze za časa reformacije že precej pojasnjene in jih je pisatelj izpopolnil le z nekaterimi novimi dodatki, je bila temna doba proti reformacije mnogo manj raziskana in ravno tu se mu je posrečilo prodreti do zelo zanimivih in važnih zaključkov, ki kažejo, da tuli naš nbogi p. Marko ni pačil slovenščine ?imo zaradi nemškega vpliva, ampak da je bil zvest učenec in posnemovalec čeških slovni-čarjev in duhovnih sobratov, ki en bili vsi skupaj otrori svoje dobe in so zato d« lali *si iste napaxe. Pisatelju se je posrečilo dognati imena raznih čeških redovnikov, ki so pred reformacijo in posebno po reformaciji živeli v naših samostanih in tako kljub prevladujoči latinščini bili vendarle glavni graditelji nekega skupnega dela, ki s«! je zdaj pa zdaj javljalo tudi v literarni.! poskusih. Za časa protireformacije je bilo zelo važno, da so v samostanih, kjer sn bile velike knjižnice v raznih jezikih, trčili skupaj nadarjeni sinovi raznih narodov, ki so se hoteli literarno udejstvovatL Dobri zgledi enih so vzpodbujali druge k delu in za rt d i različnosti jezikov je prišlo nehote du proučevanja razi k .J enakosti v slovanskih jezikih. Tako se ie M. Pohlin ni Dunaju seznanil e češkimi sobrati in njegova »Krayn- ska gramatika« iz L 1768. }b tako podobna in enaka 2 Racovo »čechofečnostjo«, da jo je skoraj dobesedno prepisal, kar nam je sedaj dr. Burian temeljito pojasniL Ako to niti za Marka niti za nas ni bila ravno velika sreča, kajti slab mojster ne more vzgojiti dobrega učenca, ki prisega in >verba magistri«, je bilo v vsem tem vendarle toliko dobrega, da je bila Pohlinova slovnica prva, ki je bila delana po drugi, če tudi slabi, slovanski slovnici, in da je iz nje p. Marko vzel tudi ta kar je bilo v nji najboljšega, to je predgovor, ki ga je Pohlin le malo izpremenjenega dal na čeio svoji slovnici in ki je prva obramba slovenskega jezika. Tako je postalo to poglavje naše literarne zgodovine, ki smo ga doslej obravnavali z nekako površnostjo in gledali nanj kot na veliko zmoto slovanskega redovnika, vse bolj jasno in razumljivo in je odkrilo vse ono ozadje, iz katerega je izhajal ta naš prvi buditelj. Marljivemu raziskovalen, pa tudi sedanjemu sotrudniku na polju češko-6lovenskih zvez smo hvaležni za njegovo delo in nas veseli, da ima naša Alma mater Aleksandri-na v njem vztrajnega sotrudnika, naša javnost pa vnetega delavca za izpopolnitev če-ško-slovenskih zvez. Želimo samo, da tudi pri pouku literarne zgodovine v šoli te zveze ne ostanejo neizrabljene in da v njih smislu odkrivamo mladini nai skupni kulturni razvoj. Ljudska vseučilišča v Vojvodini V zadnjem času Je opaziti v posameznih naših pokrajinah večje zanimanje za ljudska vseučilišča. Simptomatičen je v tem pogledu predlog, ki ga Je stavil dr. Milan Ko-stič novosadski »Matici Srpski«. Predlaga, da naj »M. S.« prevzame sistematično organizacijo ljudskih vseučilišč v Vojvodini (Srem. Banat, Bačka) Jih osnuje v vseh večjih mestih in že obstoječim aktivno poma-ga in pospešuje njih delovanje. V ta namen naj osnuje *M. S.« posebno svojo sekcija O predlogu bo razpravljal prihodnji občni zbor, ki se bo vršil prve dni septembra. Ce bo sprejet tedaj se Je — ie upoštevamo aktivnost in materialna sredstva Matice Srpske — nadejati razmaha ljudsko -vseučiliškega gibanja v Vojvodini, ki sigurno ne bo brez dobrih rezultatov. Za sedaj ima Vojvodina samo tri ljudska vseučilišča: Pančevo, Sombor in Novi Sad Pri tem bi bilo treba misliti, kako M se razširila organizacija ljudskih vseučilišč po vsej državi. Centralistični načrt dr. Iskru-ljeva (Letopis M. S. avgust 1929) smo na tem mestu že omenili. V Sloveniji deluje za sedaj samo še ljudska univerza v Mariboru. čije delo pa lokalni faktorji ovirajo in sicer v času, ko bi v drugih pokrajinah radi podpirali tako inicijativo in delo. Ljubljana ima delavno ZK3D, ki prireja predavanja v mestu in na kmetih. Ce bi se ustanovila zveza takih organizacij za vso državo, bi se nemara upeljal v to delo smot-reneiši sistem in večja ekonomija razpoložljivih sil. Ta kulturni problem bo dozorel in ga bo treba prej ali slej rešiti. Vse pa zavisi seveda od tega, kakšni ljudje se bodo lotili organizacije. Felix Kanitz »S. K. Glasnik« z dne 16. t m. se 'spominja v daljšem članku iz peresa Miloja M. Vasida stoletnice nemškega zgodovinarja Felixa Filipa Kanitza, ki Je izmed vseh tujih znanstvenikov morda največ pripomogel, da je zapadna Evropa spoznala Srbijo in srbski narod. F. F. Kanitz je mnogo potoval; ▼ Srbijo Je prispel prvikrat L 1859. in je od tega časa do svoje smrti zahajal pogosteje. Spoznal jo je v raznih političnih fazah od kneza Miloša do Aleksandra Obrenoviča. Za razliko od mnogih tujih, zlasti še nemških potopiscev in znanstvenih raziskovalcev je Kanitz vsekdar kazal iskreno in toplo stremljenje po objektivnosti in zlasti po umevanju pojavov, ki so drugačni nego na zapadu. Zato so se njegove informacije o Srbiji in Srbih očitno razlikovale od Gledališča v Ney-Yorku V newyorško gledališče moraš stopit! Cisto z drugimi zahtevami hi pričakovanji, kajti tamkaj oozornica ni nikak hram etičnega deiania in nehania. pač pa samo kraj zabave in prijetnih razdraženi. Vsako sti-liziranie drame bi propadlo. Tu ti daieio voden naturalizem, ki ni še nič okužen 2 ekspresiionizmom. Na nekaterih vršiščia dejanja, ko se odigrajo Prizori iokania ali pa umirania se novzpno igralci nra v rad! v solzavo patetično deklamacijo, nekako po vzorcu Comedie Francaise. in to osladnost nazivijejo »melodramatično« orednašanje. SiceT oa so ti igralci prvovrstni. Odlikuje lih tista popolna naravnost in neprisilie-nost do katere dospeio pri nas koma i ke-daj le redki, prav geniialni umetniki. Tem igralcem se niti ne pozna, da ierraio. Da. to so resnični gospodie. trgovci, zdravniki, odvetniki, ki se tu kretaio. razgovariaio. pogajalo in razburjajo. Prav kakor v življenju. NaisIovlteJše delo zadnflh let le brez-dvoma »Broadhav«. ki ima nesporne te-aterske prednosti. Deiania se odigravaio v težkem, sparienem ozračiu. kier se dodajajo najtemnejše stvari. Nad vsem pa bdi pozornost detektiva, cnesečniaškeea in to-gosrepega gentlemana s siniim. srkaiočim pogledom. Še boli demonski le samo še morilec, ki ie zapeljal nedolžnega dekleta in ustrelil svojega tovariša. Ne morete si misliti boli ciničnega in boli zlobnega cno-rilca. kot vam >e ta. kadar »e razkriie v svojih najelementarneiših nasronih. Toda še boli vas pretrese prizor, v katerem se bliža ubiialcu konec. 2e sluti, da so mu zasledovalci za petami, kaiti maščuioča se vdova umorjenega tovariša ga je kar na cesti ustrelila v klobuk. Tedai zbeži k dobrodušnemu lastniku kabareta, nroseč skrivališča. Kako plašen ie zdai njegov zbegan pogled, kako trudno i* zdai to sicer tako zversko gibko telo! Komedija »Interference«. o kateri so mnogo govorili in razpravliali. se ie izkazala v prav medli luči. če io srledamo raz vidik zabavaioče literature. Kaiti. zdaj sploh več ne vprašujejo on literaturni vrednosti drame, temveč samo. če ie delo boli ali manj mikavno in naoeto — to naziranie pa ie i cinično, i dolgočasna V tem komadu umoriio neko damo o reče i dvomljive vrednosti. Izgublienka ie namreč žrtev prijatelja, ki ie tudi že zapisan smrti. Njegovo ookašlievanie ie znak brzo razvijajoče se sušice. S cigareto v ustih se potika brezupen in usodi predan. Morda iz naveličanosti, morda tudi iz sočutja natoči svoii lahkoživi prijateljici strupa, kar deluje učinkovito In stranotno. V vso to zmedo pa ie zapletena tudi neka poštena zdravnikova družina. Po neoriiet-njh okoliščinah dozore sumničenia tako daleč, da začno namigavati na uglednega zdravnika, češ, da ie on zastruolievalec. Jasno pa je. da se vs« deianie ugodno in veselo skonča. Družina slavi svetal praznik, dočim odvedejo sušičnega morilca v zaoor. Čudak, ki bi se nra zahotelo Bterature. pa nai si ogleda gledališče slovite Eve le Galienne. Poglavitno udeistvovanie te podjetne mlade umetnice ie uorizarianie Ib-senovih dram. Zadnje čase so tu igrali »The Masterbuilder«. 00 naše »Stavbenik Solness«. Ibsen ie za to okolie nač najmodernejši avtor. Tn le že obenem tudi vrh in — konec. Toda na Evroocica nčrnktrt* ccs močno Igranje nekega zamorskega ansambla, ki nastopa v lepem Theatre - Guild-u z dramo »Porzi« Pozorišče: dvorišče neke zamorske hiše v malem mestu južnih držav. O, v tei uprizoritvi se ie poznala sodelujoča roka velikega režiseria! Kako ubrano so soelašali zvoki in barve, kako ritmično so spremljali odrgravanje najvsakdanjejši šumi. kakor strkavanie preprog, pometanje. vriščanie otrok. Deianie te nekam grozotne drame ni niti naimanl konvenciionalno. ker vpliva na naiboli notranjega človeka. Na nekaterih mestih doseže to igranie celo umetniško višino rusko - židovskega zbora Habime. Takih učinkov posameznik nikoli ne doseže, zato ie treba soigre liudi. ki so zmožni popoln« predanosti k> prevzetosti. Po sebno en prizor ostane neizbrisno v spominu. Žene in starčki žaluieio noioč in dIo-soč za umorjenim tovarišem. Kaka krivica se iim ie storila, kaiti Doliciia ie ukle nila in odvedla iz niihove srede novsem nedolžnega človeka, samo zato. ker ni mogla najti pravega krivca, ter ie hotela tako utešiti »čut pravičnosti« bele sodrge. Pojoče žalovanje se povzpne do tragične pretresliivosti. do strašnega kričania. do viharne obtožbe. Nekai žensk se dvigne v obupnem razponu rok. Tedai se na pozornici stemni, le zadnia stena se Š6 sveti. Po tei steni se krečeio ogromne sence poiočih in plešočih obtožencev. Dočim so se zviharjeni črnci sooitii v temno množico, se za njimi dvigaio demonske, stranotne velike sence kakor duhovi, ki st> vstali iz noči. da bi maščevali vsa poniža nia. ki iih ie beli človek storil nad zamor-ci. Ta prizor ie tako presunliiv. da zatem-ni vse ostalo, kar nudijo gledališča v New-yorku. Po knjigi E. 1 K. Manna »Rund herum«. Prognoza o bodočnosti leposlovja Iz razgovora s francoskim pisateljem Albertom Thibaudetom. — Težko Je odgovoriti na vprašanje, kakšna bo literatura bodočnosti. Nedvomno pa bodo v stoletju prevladajočega stroja še nepoznane sile obvladale ljudi, torej tudi literaturo. V literaturi se bo moral izvršiti velik prevrat Pri tem pa se ne sme pozabiti, da je estetski temelj duševnega ustvarjanja — svoboda duha. Nisem prerok, toda že sedanjost nam nudi mnogo vzgledov za bodočo orientacijo. Pesnik more zavzeti do bliskovitega tempa našega sodobnega življenja dvoje stališč: Ali energičen odpor in priključitev klasičnim tradicijam ali pa odobravanje z vsemi njegovimi slabostmi in prednostmi. V bodočnosti bo prav tako. kakor je danes: Imeli bomo pisatelje kakor so Ana-tole France. Proust Mauriac in Roger Martin du Gard. ki so ostali zvesti tradi- drugfh takih pabDkacfl v nemškem sveto. Kanitzova znanstvena stroka pa Je bila zgodovina, zato je zlasti raziskaval srbsko preteklost o čemer pričujejo njegovi spisi »Die romisehen Funde in Serbien«, »Serbiens byzantinische Monumente«, »Die Zinzaren«, »Ueber alt- und neuserbisehe Kirchenbaukunst«, »BeitrSge zur serbisehen Alterthumskunde« L dr. Kanitz je prepotoval tudi srbske kraje, ki so še ječali pod turškim režimom. O tem potovanju je pisal v obširnem delu »Reise in Siidserbien und Nordbulgarien im Jahre 1864«. Odlikuje ga iskrena simpatija do zatiranih narodov. Zelo informativno sliko o Srbiji je podal v spisu: »Serbien, historiseh-ethno-granhisehe Reisestudien aus den Jahren 1859—1868«. Srbije se tiče tudi Kanitzov spis »Donau-Bulgarien und der Balkan«, ki je izšel tudi v francoščini. Posebnega pomena pa sta dva zvezka njegove knjige »Das K5nigreich Serbien und das Serben-volk«, ki sta izšla v Lipskem v letih 1904— 1909, drugi zvezek že po avtorjevi smrti. Mnoge Kanitzove spise, ki so trajne vrednosti, Je izdala dunajska akademija, kar jim je dajalo poseben ugled in je bil njih upliv tem večji. Brez dvoma Je Kanitz Ime, ki zasluži, da se ga spomnimo ob stoletnici rojstva in pet in dvajsetletnici smrti (1. 1904. na Dunaju). Nazadovanje glazbe v Italiji O italijanski glasbi podaja znani skladatelj Alfredo Casella v »Literarni Italiji« zelo značilno mnenje: Casella se na osnovi današnjega stanja vprašuje, ali Italija sploh še lahko velja za muzikalno deželo? Po triumfih, ki jih je dosegel Toscanini na Dunaju in v Berlinu, ne smemo presojati ostale italijanske glasbene umetnosti, ker daleč zaostaja za To-scaninijem. Res je, da so operne predstave v milanski »Scali» višek vsega, kar more v današnjih dneh nuditi glasbena dramat-ska reprodukcija, toda ta operna scena Je v Italiji čisto svojevrsten pojav. Italijansko koncertno življenje Je produktivno revno, programatično v celoti ne presega reproduktivnega nivoja, kaže zastarelost ta nedovzetnost za nove smeri. Italijansko glasbeno občutje Je vseskozi konservativno, glasbena kritika je z malimi Izjemami brezpomembna ta nikdar ne daje tona, marveč se da voditi od javnega mnenja. Edin napredek, Id ga kaže italijansko glasbeno življenje v zadnjih letih, je težnja po organizaciji koncertov in snovanje stalnih koncertnih orkestrov, ki pa se doslej še niso mogli povzpeti na višino najboljših srednjeevropskih orkestrov. Casella graja nadalje nedostajanje enotnega načrta pri delu onih, ki so v službi razvoja italijanske glasbe. Nazadovanje se kaže tudi v vzgoji naraščaja, kar se najbolj čuti pri goslačih. Casella priporoča Italijanom, da bolj ko doslej goje muzikalne stike s tujimi narodu Očividno trmoglava Izolacija ta pretirana samovšečnost ne pospešujeta domačega umetnostnega ta sploh kulturnega življenja. Iwan GoD To čudno, slovansko zveneče hne srečuješ pogosteje v nemških literarnih listih ta v izložbenih oknih knjigarn. Spominjam se ga zlasti izza dni, ko je bil nemški ekspresionizem v cvetju: takrat je bil Iwan Goli avantgardist kar danes ni več. Medtem se je zgodila s tem literatom, ki pa ni slovanskega porekla, ker je doma iz Alzacije, nova metarmofoza. Iz nemškega pesnika je postal francoski pesnik ta pripovednik. Naselil se Je nekaj let po premirju v Parizu, se zaljubil vanj in postal Parižan. Prediskretno bi bilo vpraševati, koliko je pripomogla k temu njegova žena Claire, avtorica romana »Nemka v Parizu«, ki o njem trdi neki kritik, da je »čudovita ljubezenska knjiga naših dni«. Skratka: Iwan Goli se je pofrancozil, ne da bi bil prekinil vse tesnejše vezi z Nemcu Rene-gat? Zdi se, da take metamorfoze ne gredo v okvir nacionalističnih ideologij. Goli je Panevropec, duhovno enako doma v Parizu kot v Berlinu. Priznava pa v nekem razgovoru, da sedi med dvema stoloma. Toda v takem položaju je danes vsa Alza-cija in Lorena. »Zapeljal me Je francoski Jezik«, Je dejal Goli ob neki priliki. »Ta jezik je sirensku Kdor se stalno presadi na Francosko, ne more odoleti njegovi mikavnosti. Sicer pa so inozemci ustvarili že lep del moderne cijam psihološkega in analiznega romana ta ki se predvsem zanimajo za notranje življenje človeka. Toda že danes so pisatelji, ki so prevzeli nove oblike, ki umevajo in občudujejo bežne, hitre vtise našega življenja in so pravi ljubitelji radia, letala in gledanja v daljavo. Mislim na Paula Mo-rauda, ki je dal s svojim »Ouverte la nuit« signal za nov način pisanja. Sicer pa je že pred njim pokazal Jules Romata slične težnje. Katero od obeh smeri smatrate za boljšo? — Za obe je prostora pod solncem. Pisatelji kakor Luc Durtain opravičujejo nado, da bo imela moderna svobodna smer tudi svoje velike duhove. Mislim, da bodo v bodočnosti kljub amerikanizaciji Evrope ln navzlic standardiziran ju našega življenja prav tako veliki pisatelji, kakor je bilo vedno v preteklosti. Literarne zgodovine namreč ni mogoče točno razdeliti v posamezne dele. Vse je v medsebojni zvezi. Najlepši dokaz za to trditev je čas umiranja in .ynrti rimske države in rimske literature. V tej dobi se more jasno ugotoviti, da je mlada krščanska literatura, ki je bila vendar izraz popolnoma novega življenja, vsrkala vase elemente uničene kulture. Tako smemo upati, da bo tudi naša literatura stopljena z bodočo, kakor je bila rimska v srednjeveški. Še tako mogočen stroj ne bo mogel uničiti naše literature. Po Vašem mnenju bodo torej prišli veliki pisatelji. Toda ali bodo Imeli pisatelji bodočnosti tudi svoio publiko? — Tudi na to vprašanje je mogoče odgovoriti z dejstvi sedanjosti. Število čita-teljev je po vsem svetu vedno večje. V Franciji na primer, k.iei je imel mlad pisatelj še pred dvajsetimi leti silne težave, preden je prišel do publike, se danes mora uveliaviti. če je resničen talent. Tudi veliko število literarnih časopisov kakor »Candi-de„ in »Les Nouve'les Litteraires«. ki so razširjeni v najširših ljudskih krofih, dokazuje vedno večji interes na literarnem ustvarjanju. Sicer pa Je zanimivo, da je to gibanje v Franciji močnejše nego v Angliji. Tako izhajajo n. pr. »Les Nouvelles Litteraires« v francoske poezije In čudno — Francozi so sprejeli te tuje cvetke na francoski zemlji uprav navdušena Grofica de Noailles in princesa Bibesco sta Rumunki, Jean Noreas je bil Grk, Josč Maria de Herčdia iz Južne Amerike, Guillaume Apollinaire Poljak. Vsak izmed njih je dal francoskemu jezikovnemu zakladu kak nov odtenek ali ton.« Zanimivo je, kaj sodi Goli o svoji francosko pisani prozi: »Preverjen sem, da bi Isto snov obdelal docela drugače, če bi se bil poslužil na mestu francoskega jezika nemščine... Ce bi bil Mannov »Zauberberg« spisan v francoščini, bi bil čisto drugačen ...« Iwan Goli je izdal v francoščini tri zvezke lirike in več knjig proze. Zanimiv je njegov lirični esej »Eurokokke«, ki z na-smehljano ironijo razpravlja o propadu Evrope zaradi posebnega kultumo-patološke-ga kokka. Gollovi francoski verzi so jasnejši in preprostejši nego neipš&i. Primer iz pesmi »A Claire«: 1'ignore tout des erimes qoe ta rt ves, Et combien de squelettes D'amants abandonnčs Blanchissent au fond de ton coeur? (Ne poznam vseh zločinov, ki Ti prihajajo v sanjah, ne vem, koliko okostij zapuščenih ljubimcev se beli na dnu tvojega srca). Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Roda. (Nadaljevani eJ Kolone Pr.: A nJega ni... Povest is svetovne vome. 4476. Bradač Fr.: Slovar tidk. 4473r. Bourcler Emm.: La caze m tenrme*. Choses ones. 728L Carco Fr.: Pr in tempa £ Esoarne. 729L Foote4roye Jaccu: Lo bayser da voraze. Roman. 730f. Docteur J.: Le marlago. Aroour & Higiene. Les organes rčnitauz. La gčnera-tion. 731L Lombard Jacq.: CocktaSs aores nhndt Roman fantastkiue. T32L Londres Alb.: Terre d* čbes«. (La tr&it* des noirsJ 733L Mauriac Fr.: Troti rtdts. 734L Maetertinck M.: La erande Iderie. 7351 Soup au It P ML: L« coeur d' or. 73SL Soupault PbiL: En louel Roman. 7371. Tharaud Jerome et Jean: La rose de Saron. 738f. Willy: Histoires de Ja Mnicnre. 735*. Zweig St: Vtngt-quatre benres de k vie d' une feimne. 740L Grey Zane: Der verJorem H ras. Roman 10808n. Maltzahn E.; Das M ccvlssflcti waia1 Roman. 10807a. LoweIl Joan: Miss LoweS ah Matrose unter Matrosen. Der Roman ešner Jueend auf hoher See. 10812n. Benoit P.: Der aussStztge K Sni*. Roma*. 10813n. Wassermann-Speyer Jat: Jakob Was- sermann und sein Werk. 10615z. Bal&zs B.: Der sichtbare Menscfa oder die Kultur des Films. 10816z. Heberer IL: Gyomastik n Zw«ien 10S17Z. Baum V.: Menschen tm HoteL Rn Kol-portageroman mit Hintergrunden. 10818n. Vlereck G. S. «. P. Eldridge (Gustav Meyrink): Meine ersten 2000 Jahre. Auto-biograohie des ewigen Juden. 108i9n. Wcrtheimer P.: Bruder im Geiste. Ein Kulturbilderbuch. 10820z. Wodehouse P. G.: Der schflchteme Jnnjt-reselle. Ein lustiger Roman. 10fi04n. Gross L.: Die Kokainschmusrzier. Krt-aiinalrooian. 10803n. Bernard Tristan: Die Fahrt ha Uture-wisse. Roman. 10792n. Heyk IL: Der Aussensefter. Roman. 10797n. Valdčs D. Ara. P.: Santa RogeBa. Roman. 10796n. Wallace Edg.-R. Reymacn: Das Krtnri-nal-Masrazin. 10679n. Rundschau, die neoe 1929. Ma4-JunL 10645z. — Juli-Aug. 10646z. • šentjakobska knfižnica ▼ LhibllanL Stari trg 11. izposoja vsak delavnik od 4. pod. do 8. zvečer slovenske, srbohrvatske. češke. ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške ln esperairtsk«» kniiz6 ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig po 10 in 12 Din. 60.000 Izvodih, med tem ko Ima literarna priloga »Timesov« samo 30.000 naklade. Da razvoj tehnike ni zoper misel, kažejo Zedinjene države, kjer je danes povpraše-' vanje po knjigah večje od produkcijc knjig. Današnja ameriška produkcija ne zadovoljuje ameriških zahtev in evropska založništva dobivajo dnevno ameriške ponudbe glede prevodov. Kaj bo bistveni znak bodoče literature? — Gotovo je, da se v bodočnosti ne bo zgodilo, kakor se je neredko godilo v 17. in 18. stoletju, da bi se velike kulture kakor anglosaška in romanska popolnoma ignorirale. Tako v Franciji niso poznali ne Sha-kespearea in ne Miltona, v Angliji pa so poznali Molierea, Racinea, Corneillea in La-fontainea le po imenu. Prišlo bo do nekakega uniformiziranja svetovne literature, se veda ne v taki meri, da bi popolnoma izginile posebne lastnosti posameznih plemen. Sicer pa že danes niso meje med posameznimi nacionalnimi kulturami več tako ostro začrtane. Vsak misleč Francoz bo uvide!, da biografski roman v Franciji ni ustvaril trajnih vrednot, med tem ko so nemški življenjepisi kakor Gundolfov »Goethe« in Bertrandov »Nietsche« na višji stopnji. AH ne bo doba stroja docela pregnala lirike? — Mislim, da ne. Res, bila so stoletja, ki so bistveno vplivala na liriko, tako 19. stoletje, ki Je rodilo v Franciji Viktorja Hugoa in Baudelairea, v Nemčiji na Heine-ja. Bodočnost more spremeniti oblike lirike, toda lirika lahko trdno živi naprej, kakor kaže primer Withmana. Sodba o bodočnosti literature Je zelo težka. Stvar je namreč ta: Kadar govorimo danes o literaturi, mislimo skoraj izključno na dela zapadnih in srednjeevropskih kultur, toda pred nami sta dve neznani deželi — Amerika in Rusija. Prva kakor druga lahko prinese revolucijo in nove oblike, kajti v obema deželama je še vse v vret-ju. Literatura bodočnosti more imeti tisoč obrazov, toda njen obstoj je zasiguran. kei je vedno ponavljajoč se odraz človeškega hrepenenja. Slovanski svet Skupščina lužinsko-srbskega dijaštva Bukccj ▼ Baški Gornji LufieL L. 1876. je ArnoSt Muka kot visokoSolec .Alica! prvo zborovanje lužiško - srbskih Študentov v Khr6sčice. Od tega Saša se lu-aško - srbski dijaki vsako leto shajajo v kakem kraju Lužice k svoji »skhadzovanki«, 3d je v teku let postala pravi narodni prazni. Prireditev, ki se ob taki priliki vršijo, se ne udeležujejo samo dijaki, marveč tudi mnogo naroda iz cele Lužice. Pred njim podajajo dijaki poročila o svojem delovanju v preteklem letu ter skupno z narodom sestavljajo program za bodočnost In baš v tem lezi veliki pomen lužiško - srbskih dija-Skih zborovanj. Tako zborovanje se je rrSflo tndi od 11. do 13. avgusta t L v Bukecah, prijazni vasi pod lužiško sveto goro Čornebohoia, kjer -so Se za časa Karla Velikega polabski Slovani darovali svojim bogovom. Vas je že precej ponemčena in naseljena s nemškimi kolonisti, ali kljub temu je imela v dneh .zborovanja popolnoma slovansko lice. Narodno zavedni Lužičanl so se ie dalj časa pripravljali, da čim dostojneje sprejmejo svoje goste. Mnogo hiš je bilo okrašenih s cvetjem, a s streh so ponosno plapolale lužiško - srbske, modro - rdeče - bele zastave. Kmetje eo spremenili svoja stanovanja v prav« pravcate vojašnice, kajti skoro pri ▼sakem zavednem kmetu Je prenočevalo do dvajset Študentov. Sam učitelj g. Jurij Wje-3a, odličen narodni delavec, je imel v svojem stanovanju štiriindvajset gostov, med katerimi sta bila tudi dva Jugoslovana: g. rt Savo Popovič Ivanov iz Sarajeva, ki nekaj časa v Lužici slika motive iz narodovega življenja, ter g. Vekoslav Bučar, Stodent v Berlinu. Zborovanje se je pričelo 11. zvečer s svečanim komerzom, oa katerem Je bilo izrečenih ve>č nacijonalnih govorov. Drug« dan Je bilo javno zborovanje, na katerem so govorili in podajali referate o svojem delu dijaki in starešine. Izredno navdušeno Je bil od zbranega naroda, ki ga je bilo nar 600, sprejet zastopnik jugoslovenskegi dijaštva g. Bučar. Ovarij ni bilo ne konca ne kraja, posebno ko je predsednik Zborovanja g. Jurij Hen§l naglasi!, da je po 54. letih ehaja-nja lužiško - srbskega dijaštva prvič navzoč Jugosloven. Šele, ko se je g. Bučar javil k besedi, je nastala tišina. V lepem go7oru je izročil zboru jočim pozdrave jugoslovenske-ga dijaštva ter orisal borbo, ki jo je vodilo laacijonalno d i Ja štvo za osvobo-enie in nje-dinjenje jugosl»venskega naroda. Svoi govor je zaključil z vzklikom Lužici in vseslo-vanski misli. >Nazdar! Zdravo! Slavo!« je sadonelo po dvorani in novo navdušenje ie prevzelo zbrani narod. Zborovanje je bPo zaključeno s himno »Hišce Serb ?two njea-"hubjene . . .«, M ee poje po nadevu »Hej Slovani«. Zvečer se Je vr§fl zabavni večer i akademijo, ki je bila otvorjena z luž'r;l:o srbsko dijaško himno. Izvajal jo Je odlič io dijaški orkester. Mlad dijak je deklamiral Sewči-kovo pesem »Ja sym Serbs tako odlično da je mnogim izzval solze v očeh . . Sledilo je več duetov, dve veseloigri, a viški pev-sM tbor je izborno zapel pod taktirko gosp. učitelja Wjele več narodnih pesmi. Akademija je bila zaključena z narodnimi plesi, katere so izvajali člani lužiško - srbske kolonije iz Draždan v prekrasnih naiodnih nošah. Plese je spremljal na klavirju sivolasi skladatelj g. Bjarnat Krawc. Po akademiji je bil ples, ki je nudil krasno sliko zaradi živonisnih narodnih noš, ki jih nosijo brhke Lužičanke. Zadnji dan zborovania so odhiteli študentje * mnogimi gosti na Čomeboh, kjer je bilo zaključno zborovanje. Zvečer pa se je vršil poslovilni večer v mali vasi Sowrjecy, ob vznožiu Čorneboha. Lužiako - srbski dijaki so lahko ponosni na svoje prireditve, ki vlivajo narodu zavest, da mu še ne bije zadnja ura in da bo tudi lužiskim Srbom še zasijalo svetlejše solnce . —č— — Mednarodni turistovski kongres v Varšavi se bo vršil od 14. do 22. seotem-bra. Poljsko ministrstvo iavnih del ie poverilo organizacijo tega koneresa Poljskemu touring-klubu. Na koneres so povabljene turistovske oreanizaciie vsen držav in narodov. Na programu koneres* so predvsem te-le točke: orooaeanda turi-stike v Ameriki, odprava ootnih listov, pred vsem oa vizumov za turiste, olaišave za turiste na železnicah. orooaeanda tur!-stike potom radia in filma in končno določitev kraia. kier se bo vršil prihodnji kongres. Skoro iz vseh srednjeevropskih držav so prijavile svoio udeležbo ondotne turistovske oreanizaciie. samo iz Jugoslavije ni doslei še nobene Priglasitve. Kal ca dela Savez jusroslovenskih planinskih društev? —Poset čehosfovalkih umetnikov ▼ Jugoslaviji. Upravni odbor »Umelecke besede« v Pragi ie sklenil, da nriredi prihodnje leto ekskurzijo svoiih članov v Jugoslavijo. Češki umetniki main namen pose-titl pred vsem Beograd, oa tudi vsa ostala večja iugoslovenska mesta. Naootiio sw tudi v Južno Srbijo in Črno sroro. Ekskurzija bi se priredila v času. da bi bilo umetnikom omogočeno. da se udeleže odkritla spominske plošče slikariu Jaroslavu čer-tnaku. — Zlata medalja mesta Prage maršalu fetalna. Francoski generalni armadni inšpektor maršal Petain ie dospel te dni na Češko ter se udeležil velikih manevrov češkoslov. voiske v okolici Kromeriža. Dti& 24. t m. se ie vrnil v Praeo. kier Je položil venec na grob neznanega vojaka. Pri tej priliki so velikemu francoskemu vojskovodij izročili zlato medalio mesta Prage. katero mu ie v eni svoiih zadnii.1 sel podelil mestni občinski svet. -^Kongres v inozemstvu živečih Čeho-slovakov. Spomladi 1. 1930. se bo vršil ■« Pragi kongres v inozemstvu živečih Ce-hoslovakov. Pri tej priliki priredi Če.iosl. inozemski institut v Pragi s sodelovanjem ministrstva socijalnega skrbstva in narodne prosvete. nadalje Narodnega sveta ter raznih kulturnih in gospodarskih društev razstavo, ki bo obsegala vse. kar se nanaša na življenje in sodelovanle Čehoslova-kov. živeSih v tuiini. Na Izložbi bodo razstavljena dela Čehoslovakov Iz celega sveta. niih časopisi, kniige. šolski pripomočki, statistični podatki o češkoslov. društvih, o češkiii šolah v inozemstvu, o niih razvoiu. podatki o gospodarskih razmerah v tuiini živečih čehoslov. državlianov itd. Prireditelji razstave bodo posvetili naivečio oo- 1 »omost Čeboslovakom. ki Bn r Jugoslaviji ia na Madžarskem, ored vsem pa onim t Ameriki Kongres se sestane ob otvoritvi razstave, ki bo naibrže v drugi polovici meseca maia. Kongresa se udeleže vsi odličnejši predstavitelii češkoslovaških kolonij v inozemstvu. Ako bo mogoče, se na kongresu osnuje tudi posebna organizacija, ki bo združila v mogočno zvezo vse v inozemstvu živeče Čehoslovake in jih trdno navezala na domovino. Odlikovanja Z zlato kolaino za državljanske zasluge so odlikovani: V mariborski oblasti posestniki: Franc Cesar v Velenju, Jož« Šajbal v Št. Lenartu, Anton Domanjko v Kapeli, sodni sluga Franc Kranjc v Št. Lenartu, kovač Jakob Leskovič v Studencih, upokojeni sodbi poduradnik Franc Feko>-nja v Slov. Bistrici, želar Jože Mavko v Okoslavcih, medičar Alojzij Saleg v Ormožu, posestniki: Martin Peteršič v Dor-novi, Jakob Dogša v Središču, Jože Stok-lasa v Looah, Franc Stefanič v Ločah, Josip Planke v Blatu, Miha Justinek v Zg. Bistrici, Franc Cilenšek v Lafkovi vasi, cementni mojster Melhijor Miheljak v Konjicah, Leopold Vajksler v Celju, delavec Anton Lipotnik v Gotovllah, posestniki: Karol Lešnik in Jožef Ribičič v Latkovi vasi, Jože Kuder, Gregor Golčar, delavec Anton Lilija, posestnika Franc Premk in Vinko Štajner, posestnik ln zidarski polir Ivan Jordan, posestnik Fran Baša in Franc Kranjc, vsi v Gotovoljah, posestniki: Andrej Kramar v Latkcvi vasi, Franc Štiglic v Rečici, Anton Finiš v Trnovcu, delavec Anton Zlovšek v Ljubiji, redar Anton Špruk v Mozirju, kovač Martin Medvešek v Mariboru; posestniki: Franc Kitak v Rogatcu, Fr. Sušnik in Aleksander Skutnik v Guštanju. Jakob Valentin v Dragoševem, Franc Vilč-nik v Zg. Dupleku, Ivan Klemenčič pri Sv. Martinu, Franjo Rajšp v Lokavcu, delovodja Andrej Kukec v Slatkem vrhu, Avgust Šiker v Velki, podžupan Ivan Janže-kovič v Lajtersbergu, župan Stanko Hauptman v Rošohu, posestniki: Franc Pihler v Berjanah, Anton Šuen v Čagoni. Josip Murko v Blišu, Matija Vračič v Senarski, Anton Trstenjak v Ošeku, Franc Gunčar v Zg. Bistrici, Anton Podvršnik v Zg. Novi vasi. Karel Leskovar v Sp, Ložnici, Anton Breznik v Kovači vasi, Ivan Koren v Šmartnem na Paki, Faustin Frešer v Kalšah, Andrej Predan v Ritoznoju, Franc Obersnel v Devinu, Jernej Frangeš v Bohovi, Anton Vešnik v Zg. Hočah, Peter Lobnik v Razvanju, Franc Stern v Planici, Mihael Lešnik v Laznici, Štefan Polanc v Štano-skem, Alojz Pernat v Sv. Lovrencu na Pohorju, župana Jakob Urbane v Lehnu ln Anton Kasjak v Recenjaku, posestniki Pavel Brezovnik v Podvelikl, Vinko Jezernik v Lučah, Jakob Plaznik v Podvolovleku. Franc Hribernik v Legenu, Peter Klančnik v Podgorju, Josip Hovnik v Selih, Franc Repas v Vrhah, Franc Rotovnik v Pame-čah, uradnik Hinko Gobeu v Šoštanju. Posestniki: Pavel Ačko v Goriškem vrhu, Franc Zagajšek na Muti, Tomaž Helbl pri Sv. Primožu nad Muto, Franc Pogo-relčnik v Zg. Vižingl, Ferdinand Lečnik v Guštanju, privatni uradnik Anton Konečnik v Guštanju, posestniki Jože Rožaj v Še-lembergu, Ivan Hribernik v Podkraju, Fr. Hrustelj v Ljubnici, Vinko Cugmus v Lo-čah, Anton Košir v Žičah, Florijan Globov-nik v Kotu, Alojzij Mernik v Podeškem vrhu,, Josip Kline ln Franc StrmSek v Ko-njicah-okolica, Ivan Kramaršek v Brezovici, Martin Žnider v št. Vidu pri Grobelnem župan Alojzij Zorenc v Št Petru pod Sv. gorami, posestniki: Franc Miki v Gajov-cih, Ivan Babosek v Krčevini, Anton Boi-ko v Gomili, Alojzij Janžekovič v Strjan-cih, Andrej Korpar v Oslušovcih, Ignac Muzek v Spodnjem Bregu, Franc Napast v Pleterju, Fran Prelog v Zagojičah, Fran Škerlec v Vlčancih, Jurij Topolovec na Ptujski gori, Franc Zupanič v Slovenji vasi, župan Friderik Irgolič v Sodincih, Vinko Ozmec v Koračicah, Fran Šolar v Zlato-ličju, Alojzij Zorčič v Spodnjem Bregu, Anton Stajnko v Vogričevcih, Anton Sla-vič v Bučečovcih, Ferdinand Magdič v Cvenu, Andrej Roškar v Cvenu, Josip 1o-polnik v Banovcih, Anton Filipič v Rado-slavcih, ekonom Iv. Prebil v Gresovščaku. Posestniki: Jakob Štuhec v Stari Novi vasi, Janko Slavič v Vuoji vasi, Franc Rož-man v Grabonosu, župan Jakob Klemenčič v Ivanjcih, posestniki: Ivan Adaneč v Lut-vercih, Franc Mlinarlč v Očeslavskem vrhu, Franc Žižek v Plitvičkem vrhu, Ferdinand Jurjovič v Paričjaku, Ivan Rožman v Šratovcih, Nikolaj Hodo.šček v Zenkov-cih, Ivan Horvat v Andrejcih, Jože Liplč v Pordašincih, Jane7, Jakiš v Cekečki vasi. Štefan Horvat v Vučji gomili, Peter Čahuk v Brekovcih, Jože Kovač v Prosenjakovcih Jože Hak v Celju, Jože Hujs v Ivanbvcih, Jože Zakoč v Fokovcih, Alojzij Maršič v Gornji Lendavi, Štefan Vunderl v Doliču. Karol Handler v Boreču, Aleksander Ba-lek v Zenavljah, Matija Fartelj v Mačkov-cih, Adam Bohar v Stanjevcih, Aleksander Krčmar v Andrejancih, Jože Kalamar v Ce-tincih, Jože Kožica v Peskovcih, Alojzij Kardoš v Lucovanih, Josip Bakoš v Hodošu, Štefan Lutar v Krplivniku, Julij Bedič v Godincih. Franc Štefanec v Šalovcih, Henrik Ho! v Markovcih, občinski sluga Ludvik Cahuk, posestnika Jože Haria v Domanšovcih in Janez Vereš v Središču. 2upan Štefan Rajner v Krogu, posestniki Janez Rajner v Rakičanih, Jože Benko v Mlajtincih, Koloman Heklič v Nemčavcih, Nikolaj Frank v Markiševcih, Janez Titan v Črnelavcih, Nikolaj Balaček v Veščici, Josip Luthar v Sebeborcih, Franc Bencik v Moravcih. Ivan Kuhar v Te^anovcih, Fran šavel v Banečah, Štefan Banfi v Moščan-cih, Josip Cugel v Dankovcih, Jos. Zelko v Počarovcih, Josia Terek v Gorici, Franc Vlanlč v Predanovcih, Karol Fratelj v Bo-kračih, Mihael Rogan v Sotinah, Jože Gom-boc v Dol. Slavečih, Josip Kolmanek v Ve-česlavcih, Pavel Holsedl v Fikšincih, Andrej Šrojner v Kramarovcih, Janez Gabor v Petanclh, Franc Kuhar v Rankovcih, Fr. Ratnik v Vanči vasi. Franc Kolmanič v Borecih, Fr. Cigit v Kupšincih, Štefan Le-gen v Bratoncih, Jože Cigan v Črenšovcih, Jože Plei. istotam, Janoš Kolenko v Dolnji RistrJci, Štefan Florijan ml. v Melincih, Fr. Štefanec v Turnišču, Štefan Bakan v Ne-deljcih. Štefan Čovlek v Brezovici, Štefan Vurušič v Gornjem Zebancu, MIha Novak ' v NedeJišču, Adolf Krašovec v Kuršancu, ■ Štefan Roiko v Prelogu, Mijo Malter v Ko- j toribi, Melko Ružič v Dolnjem Kraljevem ' Oskrbnik Martin Skale ▼ Celju, posestnika Ivan Glinšek v Zg. Hudinji in Jurij Strelečan na Lavi, tovarniški čuvaj Blaž Košič v Zavodndi pri Celju, posestn. Valentin Samec v Runtoljih, Jos. Dremelj v Voj-niku-okolici, Lenart Cenk v Škofji vasi Jurij Ocvirk v Lipi, Gregor Ocvirk v Št Lovrencu, Jakob Pušnik v Vel. Grahovčah, Ivan Naraks v Zg. Ložnici, Martin Teržan in Martin Cokan v Vel. Pirešici, Mihael Salobir pri Sv. Jakobu, Matko Teršan v Vezonju, Jakob Vranič v Prekopi, Gotard Bervar ▼ Zaplanini, Franc Tominšek v Zgornjem Motniku, Matija Bašnik v Parlž ljah, Ivan Remic v Letušu, Martin Laznik v Mariji Reki, Stanko Jelovšek v Petrov-čah, Frnc 2uželj v Arji vasi, Jože Čretnik v Št Jurju, Štefan Vitez v Predanovcih, livarski mojster Jakob Kokalj na Ravnah, kovač Peter Rakež v Čemi, upokojeni rud niški nadzornik Ivan Karšbaner v Podpeči, lončar Jak. Taler v Dravogradu in organist Aleš Pik v Černi. V ljubljanski oblasti: so odlikovani z zlato medaljo posestniki Jože Molan v Armanem selu, Jože Robek v Kladju, Jože Vidmar v Čanju, Mihael Ko-stevc v Podgorju, Josip Radej v Dolskem pri Rajhenburgu, Martin Stegenšek v Dro-žanju, Miha Vrisk na Ledinah, Franc Vidmar na Vidmu, Jože Poček v Gorencih, Ivan Pečarič v Čurilah, Franc Perišič v Butoraju, Jurij Šavor v Vimpolju, Ivan Škrinjar v Črešnjevcu, Franc Cerar v Dob-ličah, Martin Ferderber na Verdu, Peter Mavrin v Dol. Podgori, Peter Rogina v Vel. Nerajcu, Ivan Guštin v Drašičih, Jurij Zupančič v Gribljah, Janez Boh v Zastavi, Janez Šuklje v Dolenji Lokvid, Janez Grahek v Petrovi vasi, Andr. Brunskole na Planini, Ivan Smuk v Mlakah, Jože Križan na Otoku, Ivan Kramarič na Radovici, Rudolf Lah v Mladenci, Jakob Suhorepec v Otovcu, Peter Panjan v Dragovanji vasi, Ivan Benetič na Goleku, Jurij Trempuš na Vinici, Josip Pečaver v Stranski vasi, Franc Rebolj v Češnicah, Josip Adamič v Domžalah, Andrej Hvastija v Kamniku, Anton Lap istotam, Valentin Pibernik v Suhadolah, Ivan Zupan na Brezju, Matevž Hočevar v Trzinu, Josip Češarek v Nemški vasi, Josip Marinič v Potoku, Ivan Lončar v Kočevju, Josip Rus v Travniku, Franc Stare na Poljzefi, Ivan Novak v Ribnici, Franc Grebinc v Dol. Lazah, Andrej lic v Goriči vasi, Ivan Kovačič v Sodra-žici, Franc Pire v Žimaricah, Franc Štu-pica v Sodražici, Jakob Povše st v Stari Cerkvi, kovač Anton Pogorelec na Podta-boru, čevljar Franc Levstek v Sušju. Spremembe v železniški službi Imenovani so: za svetilničarja dosedanji sprevodnik Lemut Anton, zvan. II. kateg. Ljubljana gor. kol.; za avizerja: dosedanji premikač Kraner Josip, zvan. II. kateg. Alaribor gl. kol.; pisarniške sluge: Erjavec Štefan, služitelj 1. skupine, Ljubljana glav. kol.; Herzog Ivan, služitelj 1. skupine, Maribor gL kol.; Jermonšek Štefan, služitelj I. skupine, Ljubljana glav. kol.; snažilec vozov: Bezeljak Anton, služitelj 1. skupine, Ljubljana gor. kol.; za pisarniške sluge: dosedanja blokovnika: Jokan Andrej, zvan. II. kat., Trbovlje; Plavčak Franc, zvan. IL kat., Maribor gl. kol.; kretnik: Faganel Anton, zvan. II. kat, Rakek; premikač: Fa-tur Ivan, zvan. II. kat, Maribor gl. kol.; vozovni zapisovalec Selan Anton, zvan. II. kat, Rakek; prog. čuvaj Divjak Simon zvan. II. kat, progovna sekcija Maribor gl. proga; avizerja: Blazina Josip, služitelj, 2. skupine, Ljubljana gl. kol.; Mrak Ivap, služitelj 2. skupine, Ljubljana gl. kol.; za nad-kretnika dosedanji: blokovnika Birsa Ivan, zvan. II. kat, Maribor glav. kol.; Donik Matevž, zvan. II. kat, Pragersko; kretniki: Bergoč Mihael, zvan. II. kat, Ljubljana gl. kol.; Borštnar Franc, zvan. II. kat, Ljubljana glav. kol.; Dolenc Josip, zvan. II. kat. Zidani most; Garbajs Ivan, zvan. II. kat, Ljubljana glav. kol.; Gerbec Izidor, zvan. II. kat., Jesenice; Jamnikar Karel, zvan. II. kat, Ljubljana gl. kol.; Jug Alojzij, zvan. II. kat., Jesenice; Kobol Franc, zvan. II. kat, Ljubljana gl. kol.; Kresnik Alojzij, zvan. II. kat., Zidani most; Mrežar Franc, zvan. II. kat., Zidani most; Pavlič Ivan, zvan. II. kat, Ljubljana gl. kol.; Petrič Ivan, zvan. II. kat., Ljubljana gor. kol.; Ri-javec Evgen, zvan. II. kat, Ljubljana gor. kol.; Torelli Anton, zvan. II. kat., Ljubljana gor. kol.; Trošt Ivan, zvan. II. kat., Ljubljana glav. kol.; za kretnika dosedanji: sprevodnik Kovač Ivan, zvan. II. kat., Kraljevec Prdog; blokovniki: Kugi Matija, zvan. II. kat, Hoče; Mittoni Franc, zvan. II. kat., Litija; Kukovec Ivan, zvan. II. kat, Tezno; skladiščni paznik Ravnik Franc, zvan. II. kat., Bistrica Boh. jezero; nad-premikač Arman Alojzij, zvan. II. kat., Zidani most; premikači: Ambrož Josip, zvan. II. kat, Jesenice; Ažman Alojzij, zvan. II. kat., Jesenice; Berdnik Jernej, zvan. II. kat, Poljčane; Brškin Anton, zvan. II. kat., Novo mesto; Brilej Konrad, zvaničnik II. kat. Zidani most; Cimalajt Štefan, zvan. II. kat., Ormož; Cepin Josip, zvan. I. kat., Ljubljana gor. kol.; Dremel Vinko, zvan. II. kat., Zidani most; Ekart Simon, zvan. II. kat., Pragersko; Flucher Josip, zvan. II. kat, Gornja Lendava-Mačkovci; Gmeiner Anton, zvan. II. fcat., Tezno; Goričan Fr., zvan. II. kat, kurilnica II. Ljubljana, gl. kol.; Koren Štefan, zvan. II. kat, Pragersko; Kovačič Josip, zvan. II. kat, Pragersko; Lah Franc, zvan. II. kat., Pragersko; Pire Josip, zvan. II. kat, Bled-jezero; Pogačnik Avgust, zvan. II. kat, Jesenice; Saje Josip, zvan. II. kat., Novo mesto; Scho-per Henrik, zvan. II. kat., Zidani most; progovni čuvaji: Golob Karel, zvan. II. kat., Poljčane; Vrešak Ivan, zvan. II. kat., Vu-hred Marenberg; Žaberl Ivan, zvan. II. kat., Maribor gl. kol.; kurjač Kropič Franc, zv. II. kat., kuril, .izpostava Jerenice; za pre-mikača dosedanji sprevodniki: Kokal Rudolf, zvan. II. kat., Maribor glav, kol.; Ko-govšek Karel, zvan. II. kat, Ljubljana gL kol., Koprivnik Alojzij, zvan. II. kat, Maribor, gl. kol.; Krošelj Anton, zvan. II. kat., Ljubljana gl. kol.; Progovni čuvaj Abram Franc, zvan. II. kat Bistrica Boh. jezero; za progovnega čuvaja dosedanji desetarji: Cesar Anton, zvan. II. kat, progovna sekcija Zidani most; Dujakovič Ivan, zvan. II. kat., progovna sekcija Zidani most; Ga ves Franc, zvan. II. kat, progovna sekcija Zidani most; Jagodič Ivan, zvan. II. kat, progovna sekcija Zidani mpst: Korže Franc, zvan. II. kat., progovna sekcija Celje; Novak Anton, zvan. II. kat, progovna sekcija Zidani most: Rap Alojzij, zvan. II. kat, progovna sekcija Zidani most; Repin Josip, zvan. II. kat., progovna sekcija Celje; Škrbec Anton, zvan. II. kat., progovna sek- cQa LJubljana jrfrv. proga; Vavpotfc Martin, zvan. IL kat, progovna sekcija Maribor, glav proga; kretniki: Dobovšek Franc, zvan. II. kat, Bistrica; Gardina Lovro, zvan. II. kat. Borovnica; Keršmanc Karel, zvan. II. kat. Borovnica; Koželj Alojzij, zvan. II. kat, Ptuj; Marchel Henrik, zvan. II. kat, Podnart-Kropa; za vozovnega zapisovalca dosedanji sprevodniki: Krivec Josip, zvan. II. kat, Jesenice; pisarniški pomočniki: Berglez Ivan, zvan. II. kat, Tezno; Mlakar Josip, zvan. II. kat, .Maribor kor. kol.; Rus Ivan, zvan. II. kat, Pragersko; Stdpišnik Avgust zvan. II. kat, Tezno; Wračko Ferdinand, zvan. II. kat, Maribor kor. kol.; postajni paznik Gruden Mihael, zvan. II. kat, Maribor glav. kol.; kretnika: Premk Anton, zvan. II. kat. Zidani most; Štefančič Karel, zvan. II. kat* Zidani most; premikač Zupan Franc, zvan. II. kat, Jesenice; skladiščni sluga Struc Aleksander, zvan. II. kat, Tezno; postajni sluga Meze Anton, zvan. II. kat., Ljubljana gor. koL; čuvaj Krošl Vinko, služitelj, 1. skupine, Pragersko; za svetilničarja obrtnika dosedanja: delovodja Pavlin Josip, zvan. I. kat., Ljublj. gor. kol.; svetilničar Bačič Josip, zvan. II. kat, Ljubljana glav. kol.; za čuvaja dosedanji blokovnik Groblnik Mihael, zvan. II. kat, Maribor glav. kol.; nad-premikač Štirn Ivan, zvan. JI. kat, Ljubljana gor. koL; kretnik Klobasa Anton, zvan. II. kat, Zidani most; premikača: Markušek Viktor, zvan. II. kat, Zidani most; Šramel Anton, zvan. II. kat, Zidani most; strokovnika: Cergol Franc, služitelj 1. skupine, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Gasperlin Aleksander, služitelj L skupine, kurilnica Ljubljana IL gor. koL Sokol Drobiž iz slovenskega Sokolstva Sokol na Viču priredi v soboto, SI. t. m. ▼ dvorani Sokolskega doma »Slavnostno akademijo« v počaščenje vsem bratom ustanoviteljem in dobrotnikom društva. Ta slavnostni večer naj bo iskrena zahvala mlajše sokolske generacije starejši. Spored za ta slavnostni večer bo zelo pester, saj sodelujejo pri akademiji dramatični odsek, sokolski pevski zbor in telovadni oddelki oboje dece in naraščaja. Ob tej priliki bo viški Sokol poklonil zaslužnim bratom ustanoviteljem spominske diplome. Vabimo na ta slavnostni večer članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev ter prijatelje Sokolstva. Točnejši spored bomo še objavili. Zdravo! Poživljeno rani man sa sabljanje. V češkem predvojnem Sokolstvu se je med redno telovadbo in tudi posebej gojilo sabljanje in fleretovanje. Po vojni je bila ta panoga precej časa zanemarjena. Letos pa je zopet več društev pričelo pridno vežbati ter je končno priredilo v Vršovicah pri Pragi sokolski turnir, ki je bil neobičajno dobro obiskovan. Zmago v sabljanju in fleretovanju je odneslo društvo Vršovice, na drugem mestu je v sabljanju Praški Sokol, v fleretovanju pa Blansko. Bolgarski Junaki so priredili pod vodstvom češkoslovaških sokolskih učiteljev krasno uspevajoči vaditeljski tečaj v Varni, ki se ga udeležuje nad 60 telovadcev in 30 telovadk. Obenem pa se bo po tem tečaju vršil še posebni tečaj za sodnike. — Velik vpliv na deputacijo Junakov je napravil zlet v Plznju, ogled Tyrševega doma in nove telovadnice v Brnu od Sokola I. Obljubili so že sedaj, da se jih udeleži zleta v Pragi leta 1932. nad tisoč. Priročna knjiga sa žnpne kune za vodnike deških oddelkov, je izšla v nakladi Češke Obce Sokolske v Pragi. Izdal je knjigo odsek za deco pri načelništvu ČOS in ji je cena 12 Kč. — V času, ko tako silno primanjkuje dobrih knjig za prednjake, bi bilo priporočljivo, da ee prevede to delo tudi na naš jezik ter izda v nakladi JSS. Dokler pa to ni mogoče, naj si vsaj župe in društva nabavijo predmetno knjigo, ki jim bo sigurno dobro služila. Raznoterosti iz telovadnega sveta. Na Dunaju se postavi velik stadion, ki bo obsegal okoli 60.000 mest za gledalce ter bo veljal po proračunu okoli 6 milijonov šilingov ali ca 50 milijonov Din. — Tudi v Avstriji je priredilo vojaštvo javen telovadni nastop na Dunaju v Pratru, kjer je sodelovala celokupna dunajska posadka v prostih vajah, redovnih vežbah, nastop vojaškega kolesarskega bataljona, orodno telovadbo, razne teke z ovirami in rajalne nastope konjenice. _ V Nemčiji se bo vršila v jeseni velika mednarodna tekma telovadk Anglija - Nem«ija iz vseh strok telovadbe: na orodju, prosti telovadbi itd. V V6aki panogi bosta 6meli tekmovati la po dve zastopnici vsakega naroda. — Delavske Telovadne Enote v Češkoslovaški so priredile svojo prvo prvenstveno tekmovanje v Pragi, ki se ga je udeležilo 92 članov in 50 članic. V višjem oddelku mož je zmagalo društvo iz Brna, v nižjem pa vrsta iz Plznja. Pri članicah je odnesla zmago vrsta iz Hradca Kra-love. Pri prosti telovadbi pa so se odlikovale tudi druge vrste, tako da je končni rezultat sledeč: člani višji oddelek Moravska Nizke cene! HOLE§A CTRAMOJFOM' ŠIVAMST STROJI Tndi na obroke! 77 -------- JSanjatf Ljnbljana Pražakova ulica 19 V palači „l<|tibljanskf dvor" <&ehr€t gospodinja m milo to je postal nerazdružljiv pojem, kajti kjer je vzorno gospodinjstvo, tam je v hiši vedno le milo „Gazela". — Ono daje nadvse bogato peno, čisti, beli m varuje perilo. Zato perite tndi Vi dosledno le s pravim starem. To je bil menda tudi vzrok, da revnemu Tonetu niso privoščili kulture paradižnikov in hmelja. Loška občina je revna, ima razorane ceste, zato pa Ločani žrtvujejo velike vsote za dragocene kapelice. Ropot motorja in naraščajoča industrija v našem kraju moti še danes Loča-nom idilično m patrijarhalno življenje. Povdariti pa je treba, da so Črnornaljci m Ločani prav dobri sosedje in je razveseljivo dejstvo, da se j« med samimi Ločani začela živahna akcija, da se Črnomelj io Loka zedinita r eno občino. Pozdravljamo ta korak z veseljem, ker smo prepričani, da bo Loki edino na ta način zasigrt-rana bodočnost in lep napredek. — Ko je nedavno v Loki umrla Angela, Kolbezen, ki je bila zvesta članica Črnomaljskega Sokola, jo je članstvo r lepem številu spremjJo k večnemu počitku. — Nedavna tragična smrt Jožeta Šterka, ki »o ga iz Dobličanke izvlekli mrtvega, in Franceta Jermana, ki so ga našli obešenega za hi-5o, je vzbudila splošno pozornost. Kaj ja je gnalo v obup, še ni poiasnjeno. Omenimo naj končno, da je v Loki umrla bogata Smrekarica, ki je vse svoje premoženje zapustila za hiralnico v Črnomlju. ! Moto mesto nekoč in seda) Novo mesto šteje danes oko® 2500 prebivalcev in je torej največji kraj na Dolenjskem. Meščani imajo radi, če ga imenuješ »metropolo Dolenjske«. Mesto ima lepo. celo romantično lego na široki, visoki kraški skalnati plošči, okrog katere se v velikem kolobarju ovija Krka, na nekaterih mestih 8—9 m sioboka. Njeni bregovi so strmi. Posebno na južni strani padajo do 20 m globoko v vodo. Okoli mesta se kopičijo proti severa * vinsko trto obsaieni holmci in se razširja valovit svet; na jugu zapirajo razgled Gorjanci, na zapadu odrastki kočevskih gora, le proti vzbodu je odprto ter se s kapiteljskega hriba vidi čez šentjernejsko polje do Krškega in Brežic. Daleč tam v sinjem ozadju pa vzpenjajo čez dolenjsko gričevje kamniške planine svoje bele snežene glave. In kakor bi bil moral dati človek tej naravni lepoti še okras svoje roke, je obdal ta lepi kraj z velikim vencem prijaznih in nekdaj mogočnih gradov, ki so se pm najlepše ure, seveda že davno, iztekle. Kot mogočen čuvaj nad mestom globoko doli ob njegovem vznožju je stal in še stoji Hmeljnik. Še višie nad mestom, a na njegovi južni strani in Hmeljniku nasproti se je vzpenjal prosluli grad Mehovo, od katerega so se nam ohranile le še razvaline. Dobro uro od Mehovega proti Novemu mestu stojita gradova Ruperevrh in Pogamci, četrt ure od mesta Grm, odkoder je krasen razgled na glavni trg, ob Krki Graben, nad izvirkom Prečne na mogočni skali pa Luknja, nekdaj last Kraizma Predjamskega. Gradovi Stari grad, Otočec, Zalog. Struga in drugi so spopolnjevali in še spopolnjujejo lepoto novomeške okolice. Ta lepa, tudi trdna lega Novega mesta ie menda dala največ povoda onim pravljicam, ki pripovedujejo o velikanskem mestu, ki se je raztezalo tod in sesalo v rimski dobi celo do Hmeljnika V tem velikanskem mestu je imel cesar Decius, tako pripoveduje pravljica, močno vojsko. Tudi siloviti Atila je drl tod mimo ter mesto tako razdejal, da se pozneje niti poznalo ni več, kje je stalo. Zagotovljena zgodovina Novega mesta se pričenja šele 1. 1365., ko je povzdignil Rudolf IV. ta kraj v vrsto mest 'm mu podelil tozadevne pravice. Mesto ie imelo nalogo, polagoma privesti vso Slovensko marko — sedanjo Dolenjsko — pod avstrijsko oblast. Postalo naj bi središče avstrijskih posestev na Dolenjskem. V neki listini iz časa Leopolda I. so naštete vasi, kier je še veljala sodna oblast mestnega sodnika: Ločna. Mačkovec, Lešnica, Jelše. Češnjice, Trška gora. Ždinja vas. Dolenje in Gorenje Kamne. Dobrava, Boršt, Daljni vrh. Hudo. Potočna vas. Velika in Mala Bučna vas, Bršlin, J(al, Prečna. Ce-šča vas, Griblje, Irčna vas, Cegelnica ip Paka. Brez dvoma je. da je dal ta obseg novomeške sodne oblasti tudi deloma povod oni pravljici o velikanskem starodavnem mestu, ki se je neki raztezalo do Hrrieljnika. Za časa turških bojev je Novo mesto z lahkoto odbijalo turške napade Postalo je zbirališče brambovcev proti Turkom. Tu sem je pridrla skup vsa dolenjska vojska, če je zašumeio po deželi. V mestu so bile velike žitmce in obilne shrambe. Trgovstvo je postalo silno živahno. Trgovci so prihajali sem posebno s Hrvatskega in Ogrskega. Priganjali so ponajveč živino in jo zamenjavali za tukajšnje blago. To je bila tista srečna doba, v kateri je nastal v Novem mestu lepi in prostorni Glavni trg najlepša in najprostornejši od vseh trgov pri mestih na Kranjskem. škoda, da je zadela meščane v njihovi najlepši dobi velika nesreča. O postu 1. 1540. je vpepelil grozen požar skoro vse mesto, porušil stolpe mest- nega obzidja in tudi ozidje samo močno poškodoval. Komaj so mesto vnovič postavili, jih je zadel nov udarec. Z zavzetjem Kaniže po Turkih je bila zaprta pot ogrskim trgovcem, ki so prihajali poprej v gostem številu skozi Novo mesto na Dolenjsko. Še groznejša nesreča je prišla nad mesto 1. 1576. Pred postom 1. marca je mesto vnovič pogorelo skoro do tal; ostalo je le par hiš. Pogoreli so mestni rotovž, kapitelj in kapiteljska cerkev z vsem blagom in listinami. Zgorelo je vse. kar so postavili in sezidali Novo-meščani. Na stotine družin je ostalo brez strehe. Zgorela je stolna cerkev, pogoreli so oltarji v nji, razpela, zastave, podobe, ves cerkveni lišp, raztopili so se celo zvpnpvi. Tudi kmetom, podložnim kapitlju in mestu, je zgorelo vse. Najhujši udarec pa je bil za mesto, ko je dal nadvojvoda Karol (od 1. 1570. do 1580.) sezidati Karlovec, ki je potegnil nase vse dobrote, ki so doslej pritekale v Novo mesto. x Zbirališče za obrambo mej sklicanih vojakov je bilo prestavljeno v Karlovec, z njim pa tudi vsa vojaška skladišča. Za skladišči in vojaki je bila prestavljena iz Novega mesta vsa obila četa civilnih in vojaških uradnikov. Nalašč za vojake zidane hiše so ostale po požaru posute, rokodelci so odpustili svoje pomočnike, gostilničarji so se zastonj ozirali po gostih, kakor vihar je pometel odhod vojakov vse blagostanje iz mesta. L. 1583. je uničil požar mnogo novih, ravnokar sezidanih in pokritih poslopij. L. 1605. je vpepelil velik ogenj nad 60 hiš, 1. 1664. pa je pogorelo mesto že zopet do tal; ostala je le tu pa tam kaka hiša. Prošnja, ki so jo poslali Novomešča-ni 1. 1606. nadvojvodi, je živa slika bede, v katero so zabredli tekom nekaterih desetletij: »L. 1599. je razlil vse-gamogočni Bog svojo pravično jezo čez nas, ko je razsajala kuga čez pol leta po mestu ter pobila k tlom ne le vse trgovstvo in obrtstvo, ampak tudi nad 800 ljudi, med njimi 149 gospodarjev. Polovica mesta je sedaj praznega, hiše so zapuščene in se podirajo... O kugi pripoveduje Valvazor. ki pa jo deva v 1. 1590., da je razsajala tako. da je Novo mesto skoro dodobra izumrlo; po glavnem trgu je rastla trava, da bi jo lahko kosili. L. 1625. se je vnovič pojavila grozna kuga, za katero je umrlo 322 ljudi, med njimi 15 gospodarjev. V dobi od Marije Terezije do francoske okupacije je 1. 1747. dobilo Novo mesto okrajno glavarstvo, dve leti pozneje pa prvič svojo garnizijo. Prvi polk, ki je tu bival v garniziji, je bil polk Palffy; pozneje so tu bivali polki Moltke, Browne, Botha, Thurn. Terrv, nadvojvoda Jožef in drugi. L. 1766. je bila osnovana predilna šola, 1. 1801. pa glavna vojaška bolnica in preskrboval-na zadruga (Verptlegsmagazin). Novo mesto je bilo obenem zbirališče vseh onih, ki so spadali k bolnicam v Kostanjevici, Karlovcu, Zagirebu in friore-biti še drugje na Hrvatskem. Zanimivo je, da je izvrševalo Novo mesto po svojem mestnem sodniku tudi krvavo sodstvo, ki so ga odpravili šele Francozi. V Novem mestu je stal dobrih 100 let kapucinski samostan. Zatrli so ga leta 1786. na odlok takratne cesarske vlade. V poslopju so sedaj nastanjeni razni državni uradi. Poleg kapucinskega je imelo Novo mesto od 1. 1470. tudi frančiškanski samostan, katerega prvi gvar-dijan je bil izvrsten slovenski pridigar p. Andreas. Pokopališče je bilo prvotno na kapiteljskem hribu »na Krokarjih«, nato je bilo prestavljeno h kapiteljski cerkvi, kjer je ostalo do 1. 1810. Takrat so ga premaknili na vznožje kapiteljskega hriba tik nekdanjega kapucinskega samostana, kjer je bil poprej kapucinski vrt; del tega vrta je še sedaj ohranjen. Cerkva je imelo Novo me- 'V. - t, ^ m....,, i sto šest. Ohranili sta se le dve: frančiškanska in kapiteljska. Najelegantnejše zabavišče do francoske okupacije je bil mestni rotovž. Tu so se med drugimi zabavami vršile tudi gledališke predstave. Razne zabave so se vršile tudi v kavarnah, katerih lastniki so bili Italijani. Za časa napoleonskih vojsk je bilo Novo .mesto prvič v francoskih rokah 1. 1805. Takrat je prišlo 1700 vojakov pod poveljstvom generala d' Espagneja, ki so zasedli vso Dolenjsko do hrvatske meje. V poznejših osvobodilnih bojih se je zlasti odlikoval novomeški bram-bovski bataljon, katerega komandant je bil poganski graščak Franc Ksaver Langer, praded sedanjega graščafca g. Langerja. Za njegove zasluge so po njegovi smrti povzdignili njegovega sina Fr. Henrika Langerja v plemenitaški stan. Novomeški kapitelj je bil ustanovljen s pismom cesarja Maksimilijana I. leta 1493. Izvršitev tega cesarskega dovoljenja je naročil papež Aleksander VI. zatiškemu opatu, zapovedujoč mu. naj ustanovi kapitelj tako, da bo štel 13 kanonikov; prvi med njimi naj bo prošt, drugi dekan. Vsi kanoniki naj bodo pod eno streho ter obedujejo pri eni mizi. Proštu je dal pravico nameščati! po farah, fcapiteljnu podložnih, župnike popolnoma po svoji volji. Obenem s temi pravicami je dobil kapitelj tudi svoj grb. Mnogi novomeški prošti so zavzemali imenitna cerkvena dostojanstva. Eden od teh je bil nadškof (grof At-tems), šest jih je bilo škofov, eden je bil protonotarij, štirje so bili generalni vikarji in štirje arhidijakoni (nadzorniki nad kapitlom in celo Dolenjsko). V šolskih zadevah se Novo mesto sme ponašati, da ni dosti zaostajalo za LjublS-no. Svojo šolo, ki je nadomeščala gimnazijo, je imelo že v sred. veku. L. 1778. je bila osnovana ljtrd. šola »normalka« s 3 razredi, ki se je preosnovala pozneje v 4 razrednico. Zanimivo je. da so morali hoditi v to šolo otroci iz vseh okoliških vasi, oddaljenih do uro daleč iz Novega mesta. Največ šolarjev je štela šola 1. 1824. (254). L. 1816. je dobilo Novo mesto tudi dekliško šolo, dočim ie dobilo gimnazijo že dolgo poprej (1. 1746). Mestno kopališče Župan dr. Rezek: Gospodarstvo novomeške občine Sedanja občinska uprava je naletela v povojnem času na velike ovire. Naloga, ki jo je čakala z izvolitvijo in poverjenjem obč. gospodarstva, je bila tem težavnejša, ker ie bila ta uprava po 6voji politični sestavi in pripadnosti jako pestra. Poleg nedostatkov v gospodarstvu, katere je povzročila vojna doba, so čakale na rešitev mnoge neodložljive panoge občinskega gospodarstva Se iz predvojnih časov. Da se otrese obč. uprava političnega vpliva in da iztrebi vse nasprotujoče sile, je večina v tej upravi, ki pa ni nikdar izkazala, da je v večini, poudarila, da spada v obe. posvetovalno dvorano edino le reševanje gospodarskih problemov, da odklanja vsaktero vmešavanje političnih strank in da zaradi tega ne odklanja sodelovanja onih sestavnih delov obč. uprave, ki so 6e izven občinske dvorane strogo ločili ne samo po svojem političnem, ampak tudi gospodarskem programu. To je bila najtežavnejša naloga, kateri pa je bila občinska uprava kos in katero je 'tudi vršila do zadnjega časa, dasi je mnogokrat naletela na močno nasprotovanje, na katero pa se ni ozirala, ampak je šla preko tega na delo, ki ga je smatrala za svojo prvo in zadnjo nalogo. Prvo gospodarsko vprašanje 6e je tikalo zgradbe šolskega poslopja katerega mestna občina sploh nikdar imela ni. Šolski prostori so bili nastanjeni j)o državnih in privatnih zgradbah, ki niso niti zdaleka ustrezale zahtevam vzgoje in higi-jene. Potrebo po lastnem šolskem poslopju je obč. uprava takoj uvidela in izrekla takoj v početku svojega delovanja, da je zgradba tega poslopja neobhodno potrebna in prav tako tudi neodložljiva. Ka^or ee ie v načelnem vprašanju doseglo hitro soglasje, tako so se pojavila različna naziranja pri vprašanju, v kakem obsegu naj se to poslopje gradi in za katere in koliko razredne šolske tipe naj se šolski prostori predvidijo in za-sigurajo. Še bolj pa so šla narazen mnenja, od kod in po katerih potih naj se pridobe viri, ki bodo služili za kritje gradbenih stroškov. Uprava je v enem in drugem oziru premostila nasprotujoča naziranja in šla preko raznih ugovorov. Sklenila je, da naj bo to poslopje tako veliko, da najde v njem prostora poleg osnovne deške in dekliške šole tudi meščanska šola, obrtno - nadaljevalna šola in končno tudi gospodinjska šola. Poslopje, ki stoji danes dozidano, zadostuje vsem zahtevam navedenih šolskih tipov. Druga nič manj važna panoga obč. gospodarstva socialna oskrba je naletela na nič manjše težkoče. Ubožni zaklad mestne občine je bil docela izčrpan. Vojno posojilo je ta zaklad docela uničilo. Radi tega je morala obč. uprava posvetiti tej panogi vso pažnjo, da je mogla kriti potrebe, ki so se sicer redno pokrivale iz ubožnega zaklada. Zato je vse tekoče izdatke te panoge krila iz tekočih vsakoletnih proračunov, v katere je vnesla poleg tekočih izdatkov tudi večje zneske, s katerimi je obnovila izčrpani ubožni zaklad in ga znatno povečala, tako da je mogla po par letih obč. gospodarstva misliti na to, kako zgraditi poslopje, ki naj bo last tega zaklada in v katerem naj najdejo zaščite vsi onemogli, starostne podpore in oskrbe potrebni občinarji. Tretje vsekakor velevažno gospodarsko vprašanje je bila rešitev stanovanjske krize ki v tej občini ni bila nič manjša kakor drugod, zlasti ker je prišel večji dotok prebivalstva iz zasedenih krajev in uradništva v železniški upravi. Pri tem ni kazalo obč. upravi, da bi gradila lastne stanovanjske hiše, kakor se je to vprašanje reševalo v veliki večini v vseh drugih mestih. Ako bi Župan dr. Režek hotela občina zadostiti vsem zadevnim zahtevam, bi morala docela izčrpati V60 svojo finančno moč, ki pa itak ni bila nikdar velika. Zato je segla obč. uprava po radikalnejšem sredstvu. Dala je za zgradbo stanovanjskih hiš na razpolago svoja obsežna stavbišča proti minimalni odškodnini dinar za kvadrat, meter in vrh tega zasigurala potrebni kredit pri Mestni hranilnici. Tako je Stavbna zadruga javnih uslužbencev in upokojencev na odstopljenem zemljišču sezidala do sedaj 23 stanovanjskih hiš in se pri tem posluževala kredita, ki ga je Mestna občina zasigurala. Le na ta način se je mogla sta- Avtotafts Martin Hiv r, Im isto Na razpolago limuzina in odprt voz. Telefon št. 18. 12.280 Utfovič & Lampe Novo mesto. 12279 strojno in stavbno ključavničarstvo. — Velika zaloga štedilnikov sadnih in vinskih stiskalnic. Postrežba solidna. — Cene nizke. Mehanična delavnica Josip Ferlič Novo mesto, Ljubljanska c. 235 sprejema v popravilo kolesa, motorna vozila in vsakovrstne druge stroje. Cene konkurenčne! 12.272 A. Midorfer Novo mesto, O lavni trg izdeluje vsakovrstne obleke za dame in gospode po najnovejšem kroju in modi. V zalogi vedno češKO in angleško sukno. 12^75 S ikarstvo! P. e sk arstvo) AlozValantič Novo mesto izvršuje vsakovrstna shksrska :•: in pleskarska dela. :-: Po vzorcih. Cene brezkorkirenčne! Keramika J. Klemenčič, d. z o. z. - NOTO MESTO -- Velika zaloga samotnih peči« kompl. štedilnikov, samotne opeke, keramičnih ploščic — flizne 15/15 cm za oblaganje štedilnikov, kopalnic, sten itd Izvršuje vsa v keramično stroko spadajoča dela. — Jamči za kvaliteto in montažo. 10297 Splošn » ključavničarstvo in 1026 vodov< dne inštalacije Knaflič & Mirtič Novo mesto Krojači! Čevljarji! Šivilje! ..SIV^O]«- šivalni stroji in njih nadomestni deli vedno na zalogi pri podružnici tvrdke V NOVEM MESTU :: GLAVNI TRG :: : '"'t"'%> V -'. , ■•v- : ./•• J ...-- V Na novo preurejeni FRIZERSKI SALON |io 2 12277 J. Krizka, NOVO MESTO Ljubljanska cesta se priporoča p n. občinstva.' STAVBNO PODJETJE jfiartin ftočevar, ffovo mesto izde uje in prevzema nove stavPe, izvršuje načrte ter proračune solidno in po konkurenčnih cenah. Telefon štev. 18. 12.276 Zaloge vsakovrstnega gradb mater iala Tvrdka Crregor Elažon Novo mesto nudi cenj. občinstvu po konkurenčnih cenah: ure, zlatnino ter optične predmete. — Ugoden nakup gramofonov, plošč radioaparatov ter njih sestavn b delov. 12281 AvtotaksH. Kokafj Novo mesto 12-73 je cenjenemn občinstvu vedno na razpolago. — Zaprt in odprt voz. Stojal šče vis a vis hotela Koklič. :-: Tele on hotela Koklič št 23. :-: ttndte} (X$nitbcfi ftCcpalbtvo flovo mesto 1227« Nevarna pohištva $et>scek d)oCenc 10300 &Covo mesto iaidetuje vsa umetna portalna, stavbna m 11 pohištvena dela 11 {f€on(ci*renctte cene / Jzde/aca solidna t Clvtopodjetje ^osip Hosf flovo mesto vzdržuje redni avtobusni promet med Novim mestom in Krškim preko Šmarjeških toplic. Vozi v obe smeri dvakrat dnevno z dvema = luksuzno opremljenima vozovoma. - Zveze ugodne. Cene brezkonkurenčne. Matko Maiovič s Novo mssto ™ Kino »Meteor" — Pogrebni zavod — Strojno mizarstvo se p. n. občinstvu v obisk in naročitev vljudno priporoča. 10301 toči vsakovrstna ptistna dalmatinska vina po na-nižjih cenah. Mrzla in gorka edila vedno na razpolago. , Zaloga vina. 10299 Postrežba točna ln solidna. ■Pvailjska krfaa OIlltM M mfiilnuim, izpili to ni mogla docela odpraviti. Posebno pozornost je posvečala obHmka uprava telesni vzgoji mladine, kateai je odstopila brezplačno za igrišče obsežne prostore ob Krki, ki eo po športnih druItvOi in raznih mladinskih organizacijah zasedeni ves čas. Odstopila je brezplačne prostore sa napravo tenišča in napravila, os. dvakrat povečala že obstoječe obč. kopaliSče na Krki ter zasi garala poset vsem slojem. Najvišja vstopnina za celo kabino maša 2 Din. Vrh tega je izrekla načelo, da v gotovih nrah izdaja proste vstopnice vsem onim, ki tudi te vstopnine ne bi zmogli, zlasti šolski mladini. S stališča higijene je obč. uprava zadela na vprašanje javne občfeSke klavnice katere občina dosedaj nI imela. Zato Je bilo izvrševanje veterinarske policije jako težko, če ne sploh onemogočeno, čeprav je imela mestna občina nastavljenega svojega lastnega veterinarja, ki to službo redno vr-&. Ker je mogoče ta nedostatek odstraniti le z zgradbo javne občinske klavnice, je obč. uprava zgrabila rešitev tega vprašanja na pravem koncu in načeloma izrekla, da se mora zgraditi javna klavnica, ki ustreza ■vsem potrebam občine in zadosti vsem zahtevam higijene. V to svrho je nakupila ob Krki v Kandiji stavb išče, dala izdelati po Škodovlh zavodih načrte in dela za zgradbo tega prepotrebnega poslopja razpisala. V do-glednem času bo ta stavba vršila svojo funkcijo. . __ Da da bodočemu razvoju mesta pravilno smer, ki zadošča prometnim prilikam, m ee sklada z estetskimi zahtevami ter reši tudi vprašanje tujskega prometa, se je uprava odločila za napravo resalacfjskesia načrta Rešitev tega vprašanja ni bila baš lahka, ker so na eni strani terenske težkoče pre-eej velike, na drugi strani pa zadene vpra-ganje regulacije tudi na vprašanje finančnih virov, kateri morajo načrt izvršiti. To vpra-Sanje pa je vsekakor ugodno rešeno, ker Basismra izdelani osnutek tega načrta bodoči razvoj mesta v vseh smereh in reši vprašanje prometa in lepote, ne da bi bili finančni viri pri tem preveč prizadeti. kako pospe&ti gospodari razvoi ln zagotoviti mesta razmah Ta J» uprava ugotovila, da obstoje vsi pogoji sa prospeh večje obrti in industrializacijo mesta in njega okolico, da pa se ni prvo ne drugo ni moglo razviti, ker manjka prepotrebna cenena pogonska sila. Mala električna centrala v Luknji pri Novem mestu ne zmaguje niti zdaleka zahtev, ki jih stavi nanjo dnevna potreba mesta, obrti in male industrije. Vsa večja podjetja, ki so sicer priznala, da nudi mesto in okolica izredne ugodnosti v te svrhe, so si poiskala svoja središča drugod iz edinega razloga, ker si niso mogla zasigurati električne stroje. To kardinalno vprašanje J« obS. uprava rešila tako, da žrtvuje vse svoje sile in vse svoje finančne vire zgradbi električne centrale na Dvora da elektrificira dolino Krke od Žužemberka do Novega mesta bodisi sama, bodisi s pomočjo vseh prizadetih ob Krki na levo in desno ležečih občin. S tem zadobi gospodarstvo potreben razmah, se pokrijejo potrebe v obratu, industriji, poljedelstvu in domar-čem gospodarstvu po vsej dolini in zasigu-ra tem krajem ugodnejša in lepša gospodarska bodočnost Poleg teh glavnih vprašanj obč. gospodarske politike ni obč. uprava zanemarjala svojih dolžnosti ▼ prosvefl katero je upoštevala v vsakem pogledu fa vsakem obč. proračunu, po svojih finančnih močeh podpirala prosvetna društva, Glasbeno Matico in druga društva. Iz proračuna za dobrotvorne namene so se izplačevale redne in izredne podpore. Skoro da se ni nikomur odbila prošnja, ki se je v tem pogledu zatekel k obč. upravi za pomoč. Da omogoči večji dotok učencev v gimnazijo iz dežele, je uprava predvidela v novozgrajenem šolskem poslopju vse potrebne prostore za ustanovitev ki vzdrževanj dijaške kuhinje v kateri bodo našli brezplačno popolno oskrbo povsem revni in nadarjeni učenci z dežele. Jugoslavija med skavti v Jamboreeju Troje pisem našega posebnega izvestitelja ti rt> L 1 s & Dasi se naša le 20 Skavtov kroječa geta kar izgubi v silnem taboru, vendar smo deležni velike .pozornosti Vzbudil jo je 'krasni nastop pri veliki paradi pred prestolonaslednikom princem Wa-leškim in časopisi. V zadnjih dneh pa nas gleda svet v filmu, kjer je nastop naših fantov o veko večen. To čutimo v taboru. Ob 12. uri se namreč tabor otvori za občinstvo in dasi je strašno mmogo blata po prehodih, vendar je obisk tako ogromen, kakor si ga v jugoslovenskih razmerah ne moremo predstavljati Ljudje prihajajo k skavtom iz vse Anglije in tabor kar utone v občinstvu. Skavta — 50.000 jih je v taboru — se komaj opazi med njimi. V Birkenfoeadski in Uptonski kolodvor drve vlak za vlakom in široka cesta do divnega Arrowe Parka je polna ljudstva. Naše taborišče se nato takoj napolni. K nam najdejo pred vsem angleški bojevniki iz svetovne vojne, ki so na solunski fronti prelivali kri za nas. Nekateri so si še ohranili drobtime našega jezika. Drugim pa moramo pripovedovati o naši domovini. Vse slike in brošure, ki sem jih prinesel s seboj, sem že razdal. Stotisoče bi jih rabil. Le z eno in zadinjo sliko Bleda delam še rekJamo za nas — in pa s podpisi. Tu vlada avtogramska epidemija in vedno se moramo podpisovati. Naš neumorni Vito Pavlovič ali Tarzan se je včeraj 1350 krat podpisal. Včasih namreč pokrije naš tabor toliko Rudi kakor kobilice in stisnejo nas v krog, iz katerega se moremo komaj rešiti. Naši fantje so seveda povsod dobro došli. Vedno in vedno prihajajo v tabor odposlanci drugih taborov, ki prirejajo »mednarodne čaje« in zbirajo mladino vseh narodov in plemen. Posebno pisana družba se nas je zbrala zadnjič pri lordu Kamptonu. Tam je bil navzoč tudi lord Brandom. V taboru pa ni nobene razlike in z zavihanimi rokavi smo si skavti bratje. Skavti iz Nove Zelandije so nam nato predvajali zanimivo narodno igro Maorov. Lord Brandom je dober prijatelj princa Pa vila in je bil tudi doli na jugu v onih temnih dneh. Dolgo sva se razgo-varjala o naših razmerah in s slikami sem mu tolmačil lepoto naše zemlje. Za naše dečke se je pričelo sedaj posebno prijetno življenje. Vsako jutro odpeljejo procesije omnibusov in vlakov desettisoče v bližnjo in daijSo okolico in kot gostje Anglije so povsod navdušeno sprejeti in pogoščeni ter razkažejo jim vse zanimivosti, pred vsem zgodovinske in industrijske posebnosti Za nas starejše pa se je pričelo novo delo — mednarodna konferenca. Navzočih je 150 delegatov. Posebno zanimive osebnosti so tod predvsem naš stari, vedno dobrovoljni šef lord Ba-den-Powell velikan lord Pickford, lord Mamton. Ceh Svojvik, Bulgar Trajanov, Poljak Stnrmilo, Amerikanca dobrodelni milijonar Schiff in Rich, znamenita Dan Beard in West, neumorni, nad vse inteligentni Georges Bertier, grofa Teleki Khuen-Hedervary, Islandec Thoparensen, .Tamil Effendi el Rawi iz Iraka, Naga Devahostin iz Siama itd. itd. Jugoslovenske delegate vodi moja malenkost.Zanimivo dejstvo je, da so med nami štirje admirali in nekaj visokih častnikov. Bo pač držalo, kar je rekel že davno Baden-Powel m pred nekaj leti tudi Hindenburg: Kdor vojno pozna, jo sovraži Skavtizem pa je sredstvo zoper vojno. Pri otvoritvi konference ?e Baden-Powell pred vsetm povdarjal in naTo-čal delegatom, da se skavti vzgajajo v strpljivosti, ljubezni do dragih, k zdravemu življenju v prirodi, z eno besedo, v pravem skavtskem duhu. Od vseh strani pa so se nato glasile zahvale narodov za skavtizem. Mr. Schiff se je zahvalil v imenu ameriške vlade in naroda, kaijti že več milijonov dečkov Združenih držav je šlo skozi skavtske vrste v življenje in postali so koristni ljudje iin vodilni možje ponosne države. Posebno lepo zahvalo so izrazile tudi Japonska, Cehoslovaška, Brazilija in Liga narodov. Zadnja ceni skavtizem kot resnično društvo narodov in velikega zaveznika v boju zoper zlo vojne — Toda predaleč bi me vodilo, da bi spisoval vse zanimive podrobnosti iz konference Poudarim le, da se je z bolestjo omenilo, da Italija ni zastopana na Jamboreju, ker so tam vse mladinske organizacije razen Ballile prepovedane. S skavtinjami vred šteje skavtizem ca dva milijona šeststoti-soč Članov. Povsod sodelujejo vlada in vzgojitelji, da se skavtizem, ki tako idealno združuje fizično in duševno vzgojo čim bolj širi in poglobuje, ker on more osrečiti ljudi in premostiti potom mladine silne prepade, ki ločijo narode in družbo. Želel bi, da bi vsaj iskrica tega plamiena, ki po svetu vnema srca za skavtizem, zažarela tudi v naša domovini, pred vsem v Ljubljani. n. Zadnje slavnosti Minilo je. Izzvenelo pa je v nepozabni harmoniji vseh premnogih narodov, ki so prišli iz daljin naše zemlje tu sem na sestanek. Prav do zadnjega dne v zadnjem tednu nam je sv. Peter ostal milosten. Mogoče zato, ker smo prvi teden tako potrpežljivo prenašali blato, ki je pač gotovo segalo do kolen, ne pa do src. Ugodno je bilo to tem bolj, ker so vsi deset-tisoči mladine preživeli zadnji čas na izletih, veseleč se izredne angleške ljubeznivosti in gostoljubnosti. Nam delegatom sicer ni bilo mogoče ogledati toliko zanimivosti kakor miladim skavtom, zato pa smo doživeli tem slovesne jše trenutke na zadnjih prireditvah. V nedeljo popoldne se je vršila v krasni gotski katedrali v Liverpolu zahvalna božja služba, kjer so pod vodstvom liverpolskaga škofe opravili slovesne obrede lord Baden-Powell, grof pokrajine Denby, Lord Pickford in direktor mednarodnega skavtskega urada Martin. Kakor je pač angleška navada, je bilo vse to sila formalno in urejeno, a zato nič manj prisrčno in globoko. Sodelovanje vseh vodilnih osebnosti od vlade doli pa res prisrčne ovacij e liverpolskega meščanstva so dokazale, kako vsi krogi, bodisi bogati ali ribožni, vise na skavtizmiu, ki daje mladini toliko dobrega v obeh ozirih, duševnem in telesnem ter trdno upanje v srečnejšo bodočnost človeštva. Govorov vseh velikih ljudi, ki so nam govorili in dokazovali svojo vdanost in pomen skavtizma, pač ne morem podajati zaradi obsežnosti. Izzvenela pa je svečanost v ponovno javno zaobljubo vseh delegatov na skavtske zakone. VeselejSi je bil nato stedleč! del v veličastni gfasbeni dvorani sv. Jtarna, kjer je liverpolsko mesto pogostilo delegate in do 2000 povabljencev. Med zastavama, ki so krasile dvorano, se blestel tudi totem ljubljanskega stega skavtov okrašen z našo državno zastavo. Skušali smo pač povsod podčrtati drago, daljno domovino, kJ je v tujini tako malo poznana. Med tem, ko je raajša mladina v po- nedeljek odšla za slovo Se enkrat na izflet, smo mi morali oa diner, ki ga je v Adelpbem hotehi v divni dvorani priredila vlada. Kljub temu, da je prisostvovala dinerju vsa mogoča lordska gospoda, je bilo razpoloženje sijajno bratsko. Nad 70 narodnosti, je bilo zastopanih. Pri mizi kjer sem sedel jaz, so bili delegati iz Norveške, Danske, Čileja, Indije, Iraška (Bagdad), Armenije, Francoske, Belgije, Nove Fun-'landije in Estonije. In tako je bilo povsod drugod, skrajno pisana družba, ki se je navduševala za bratstvo med narodi, za skupno sodelovanje. Med večerjo so prihajali brzojavni pozdravi Med njimi pozdrav angleškega kralja, želeč skavtizmu največji razmah v dobro človeštvu. Jugoslavijo sem v tej odlični, blesteči in res merodajni družbi zastopal jaz s svojimi tovariši in res mi je bilo zelo težko, da je moja malenkost bila tod, ker kdo me bo pač poslušal v domovini, če bom jaz skavtizem priporočal? Ozkosrčni so, žal, premnogi rojaki in gledajo celo skavtski pokret, ki je tako zdrav in potreben skozi vsa mogoča politična očala. Dajmo, dvignimo se k delu in sodelovanju z dragimi narodi! Nam bo samo v korist in narodnostno in versko ne bomo ničesar utrpeli! Francija ima tri skavtske organizacije, katoliško, ki so ji vodje po večini duhovniki, pravo Baden-Powellovo in še eno svobodno, versko nevtralno. A glejte, kako lepo podpirajo druga drugo, so združene na zunaj in tod enotno nastopajo. Dvatisoč jih je. Skrajno discipliniram, zmožni in Francija je ponosna namje. Domovina in veličastna ideja skavtizma sta jim nad vse, osebne koristi zapostavljajo. — Sedaj smo z našimi dečki zopet v Londonu. Srca so nam polna vsega, kar smo doživeli. V orjaškem prenočevališču se zadnjikrat srečamo z brati iz daljin in se poslavljamo od Avstralcev in Avstrijcev, od Amerikancev in Azjiatov ter črnih Afrikancev. Kjer koK pa se v silnem Londonu pokažemo, tam nam uslužni Angleži nudijo kar morejo Prijazen vodnik je vedno in brezplačno na razpolago. Tod se učimo ljubeznivosti, uslužnosti in delavnosti. Bolj botgati kakor smo šli, se bomo vrnili v domovino. ' nL Mednarodna sKavtska konferenca Mednarodna skavtska konferenca se je zaključila dne 9. VIII. 1929. Med drugimi se je udeležil konference tudi bivši minister Landsbury, pozdravne brzojave sta poslaia tudi danski kralj Kristijan in francoski ministrski predsednik Briand. Po minogih važnih predavanjih in poročilih se je sklenilo, da se bo vršil naslednji Jamboree 1. 1933 v Združenih državah v Ameriki in sicer pri Čikago, kjer 'bo tedaj svetovna razstava. Leta 1931 bo mednarodna skavtska konferenca v Salzburgu in v zvezi s tem sestanek roverov (skavtov od 17 1. dalje) v Kanderstegai v Švici V Kanderstegu — divnem planinskem kraju — ima mednarodni skavtski biro svojo veliko hišo, ki je stalno shajališče skavtov-planincev. Tam ima razen Jugoslavije vsak narod svojo posebno in po svoje opremljeno sobo. Izmed predavanj so bila posebno zanimiva o šoli in skavtizmu, o pogovoru z znaki in o visokomorskih skavtih. Ustanovitev zadnjih ima namen združiti skavte mornarje, ki morajo službeno potovati križem sveta ter najdejo v tujih, daljnih pristaniščih le bolj dvomljiva zavetišča in zabavo. Visokomorski skavti pa ustanavljajo v tujini svoje domove, kjer najdejo po dolgotrajni vožnji svoj dom in pred vsem dobro bratsko družbo. Visoki pomorski častniki in priprosti mornarji so včlanjeni, v tem novem delu organizacije. Šesti seji je zopet predsedoval Baden Powel sam in zaključil konferenco s kratkim opisom dosedanjih vzgojnih uspehov skavtizma in z vzpodbujanjem k nadaljnemu delu, da se dovede ves človeški rod, če ne v skavtske vrste pa vsaj v bratski objem, da bodo vojne v bodoče onemogočene. Skavte pa vzgojujmo v ljubezni, do dela in radostnega žrtvovanja samega sebe za dobro drugim. Vsak dan so se sestajali tudi delegati slovanskih skavtov. Le Rusov iz sovjetske republike n.i bilo. Bili pa so zastopani ruski begunci, ki imajo žirom sveta obilo skavtov. Sklenilo se je, da se bo vršil slovanski skavtski sestanek 1. 1930 v poljski Tatri. Izmenjevali pa se bodb na taborih, predvsem na skavtskih kurzih skavti raznih slovanskih narodov. Življenje v taboru je — naj bo dež a3i solnce — vedno bolj veselo in prijateljsko. Vsakdo bo nesel domov spomine na brate iz najoddaljenejših delov zemlje ter njihove naslove. Drug od dragega smo se naučili marsičesa — reda, discipline, skavtskih spretnosti itd. Dne 10. popoldne so se zbrale zadnjikrat vse skavtske čete na veliki areni in so (vpričo neštevilne množice poklonile Baden-Powellu krasen avtomobil s priklopnim vozom za tabore-nje . Po defilaciji je B. P. poklonil vsakemu narodu po eno rastavo za spomin. Predaja Tastav se je vršila svečano in vsak vodilni delegat jo je sprejel kleče ter jo nato podal zastavonoši Ker Je daneS 11. VTTL zopet začeto deževati, je B. P. jahal od tabora do tabora. Prišel je tudi k nam, ki smo ga viharno pozdravili. Seveda ga je spremljala silna in glasna množica skavtske mladine. — Jamboree se za- kjuflnje. Vse hiti iz tabora ▼ tabor po slovo, po spomine. Vse se zamenjuje, rokuje in obljublja zvestobo in dopisovanje. Kmalu bodo romala le še pisma neštevilnih novih prijateljev iz dežele v deželo in preko dajnih morij. Danes popoldne se vrS zakjučna božja služba v Liverpoolski katedrali in jutri v slovo svečana večerja pri guvernerju v Liverpoolu, kamor smo povabljeni vsi delegati. Pavel Kunaver. TctaKM M nabrito« are** •vtoteteKM oddelek Vsesam Odi Ccnw D. D, Nemška avtomobilska industrija v številkah Nemčija zavzema v produkciji avtomobilov priznano važno mesto. Gotovo bo naše čita-telje zanimalo vedeti, kako močan faktor predstavlja ta produkcija v nemškem gospodarskem življenju. Investicijska vrednost 11 tovarn avtomobilov, ki so njihove delnice zastopane na berlinski borzi, znaša 564.6 milijonov mark, Tovarna Bil. vsota Kapital skupaj Adler 57.60 25— 82.60 B. M. W. 39.19 16.— 55.19 Daimler 108,— 50.— 158— Hanomag 36.50 — 36.50 Horch 20.40 5.— 25.40 Magirus 12.40 5.— 17-40 N. A. G. 39.98 17-— 56.98 N. S. U. 55.90 10— 65.90 Viktoria 5.28 2.48 7.75 Vomag 19.93 — 19.93 Wanderer 28.94 —• 28.94 skupaj 424.12 130.48 554.59 Približno pravilno investicijsko vsoto dobimo, če prištejemo bilančni vsoti primeren prebitek kot tihe rezerve — seveda, če podjetje ni imelo v dotičnem letu izgube. Tu je prišteti bilančni vsoti pri onih podjetjih, ki proizvajajo izključno motorna vozila, ves kapital, dočim je pri ostalih dodatek izpuščen. Menimo pa, da 60 tihe rezerve, ki so skrite na računih poslopij, zemljišč, zaloge itd., višje kot navedenih 130 milijonov mark. Teh enajst tovarn pa tvori samo dve petini nemške avtomobilske industrije. Med drugimi tremi petinami so privatna podjetja in delniške družbe, ki njih akcije registrirajo na ostalih borzah, n. pr. Biissing, Opel, Stoewer, Man, Maybach in drugi. Računajo, da znaša njihova investicijska vrednost 831.9 milijona mark. Potemtakem bi znašala investicijska vrednost celokupne nemške avtomobilske industrije okroglo 1.4 milijarde mark. V direktni zvezi s industrijo motornih vozil dela kapital, ki je investiran v proizvajanju pripadajočih delov, kakor tudi večji ali manjši del kapitala, vloženega v proizvajanje sirovin. Nad dve petini produkcijskih stroškov avtomobila odpadeta na pripadajoče dele, ki jih dobiva avtomobilska industrija že popolnoma gotove ali pa skoraj gotove. Tako n. pr. evetiljke, ležaje, ročice, vse instrumente, okvirje za iasije, osi, peresa, krmilna kolesa, kroglične ležaje, hladilnike, kolesa, diferencijale in drugo. Pri produkcijski vrednosti 907.6 milijona mark je 1. 1927. odpadlo na sirovine, polfabrikate in gotove proizvode ter na pomožna dela 506.3 milijona mark. V to vsoto &o pa všteti tudi stroški delavnic za montažo. Ce te od-bijemo, dobimo zgoraj navedeno razmerje 2 : 3. Sodijo, da predstavlja industrija za pripadajoče dele in sestavine, če upoštevamo samo one naprave, ki služijo povprečno direktno za avtomobilsko industrijo, investicijsko vsoto, ki ne ostaja mnogo za kapitalom, investiranim v čisto avtomobilsko industrijo. Pomemben je tndi kapital, ki dela deloma direktno, deloma indirektno po industriji za pripadajoče dele za potrebe fabrika-eije motornih vozil, kot je n. pr. industrija železa in jekla, strojev, usnja, tekstilna industrija, steklarstvo itd. Če upoštevamo pri teh panogah produkcije samo majhen odstotek za avtomobile, dobimo že ogromne vsote. Tako je n. pr. 1. 1928. porabila nemška avtomobilska industrija 214.230 ton jekla in železa. Po vsem tem bomo lahko rekli, da predstavlja investicijska vrednost obratov, ki so direktno zaposleni v avtomobilski industriji, 1.4 milijarde mark in odgovarjajoči delež onih industrij, ki indirektno delajo za avtomobilsko, 2.2 milijarde, skupaj torej 3.6 milijarde mark, v naši valuti 48.816 milijard Din. _ Grand Prix za motorna kolesa v Avstriji Za to nagrado je vladalo veliko zanimanje, kajti nad šesturna dirka pomeni vsekakor veliko delo za motociklista. Udeležencev je bilo nalo, zato je pa bila njihova kvaliteta odlična in vse udeležene države bo poslale svoje najboljše vozače. Dirka se je vršila na znani krožni progi pri Vosendorfu pod Dunajem. Proga je dolga 10.41 km. Start in cilj se nahajata zunaj kraja in ležita tako, da se od njih lahko vidi velik del proge. Takoj v prvi rundi je vodil Handley (Anglija) na Motosacochu, in sicer precej daleč pred Simcockom na Sunbeamu in Steinfel-lerjem na BMW. Angleški favorit Dodson je moral zaradi poškodbe na diferencijalnem kolesju (Sunbeam) odstopiti. Handley je vozil sijajno in elegantno, tako da je bilo nad 30.000 prisotnih gledalcev navdušenih, in po četrti uri je bil že nad štiri runde pred Simcockom. Za tema je sledil Steinfeller na 750 ccm BMW, ki je bil prvi v svojem razredu in je dobil kljub večkratem defektu na obroču prvo nagrado. Za tem je sledil Klein na DKW, ki je vedno bolj napredoval ter bil v tretji uri že tik Simcocka, ko se mu je zlomilo pesto na zadnjem kolesu. Le svoji spretnosti se ima zahvaliti, da ni padel. Tako so Nemci izgubili zmago. V razredu 350 ccm je vodil najprej Row-ley (Anglija) na AJS. V tem razredu se je dogodila edina nesreča: Dva avstrijska vozača, Gobec in Voli, sta na ovinku trčila. Gobec je bil lažje ranjen, tako da so ga prenesli v bolnico, medtem ko je Voli poskusil nadaljevati vožnjo, vendar ni šlo. V najmanjšem razredu 250 ccm je bil prvi Runtsch (Dunaj) na OK-Supreme. V celokupnem številu kilometrov je skoraj dose- §el Rowleyevo progo. Za njim je vozil riedrich na DKW in ga je kmalu pred koncem dohitel, ko mu je kar nenadoma I zmanjkalo — bencina! Na ta način je mogel ' priti Puch na drugo mesto. Tekmo je oviral dež, ki je padal poldrago uro. Na drugi strani je pa treba omeniti, da je bila cesta mnogo boljša kot lani. Sim-oock je prevozil 8 km več kot lanskoletni rekorder Gall na BMW. V razredu 350 ocro je delo nasprotno zaostalo za 4q km. Edino 250 ccm je skoraj ostal na višini lanskega leta. Najhitrejšo rundo je dosegel Handley, in sicer 115 km na uro, kar pomeni za to progo rekord. Cesta Delnice - Snša3£ (A. K.) Cesta od Karlovca proti Sušaku, zlasti pa odsek Delnice - Sušak, je v takem stanju, da je vožnja z avtomobilom docela onemogočena. Do Delnic že še nekako gre in je par odsekov v razmeroma dobrem stanju. Od tu dalje pa je vožnja prava muka m potnika in le redkokdo brez nezgode doseže Sušak. Po cele odseke ni mogoče zvišati brzine 15—20 km na uro ter je celo pri tej brzini potrebna skrajna previdnost, ker je cesta v popravilu in je zaradi tega odprta za promet le ena polovica cestnega tira. Zlasti morajo biti oprezna široka vozila. Kot omenjeno, je cesta v popravilu in M bilo le želeti, da bi bila dela že letos docela izvršena, kajti, kdor hoče priti z avtomobilom danes iz Slovenije na Sušak, mora izbrati ali pot čez Italijo, preko Reke, ali pa napraviti velikanski ovinek iz Karlovca čez Ogulin, Novi in Crikvenico, katera cesta pa tudi ni ena najboljših. Da gre to na rovaš avtomobilskega turizma proti Hrvatskemu Primorju, je razumljivo. Straže bodo gledali na avtomobiOste r Češkoslovaški Novi zakon o avtomobilih bo določal mnogo težie nozoie za šoferske izpite kakor dosedaj in na ta način noaio. da bodo znižali visoko število nesreč. Razen tega se bodo vsa cnotorna vozila t>o zakonu vodila v uradnem registru. Namesto bencina. 2e večkrat smo pisah. kako skušajo nadomestiti bencin s surovim oliem, z bencolom. z derivati suhe destilacije premoga itd. Tako sedai nogostoma poskušajo v laboratoriju stockhoknske tehnike. kako bi ga la.iko praktično pridobivali iz lesa. Avtomobili v zastavljalnicah. Marsikateremu avtomobilistu gredo stroški za garažo čez glavo, zlasti kadar deli časa ne t>o-trebuie avtomobila, kot n. Dr. nozimi. V Parizu so avtomobilisti začeli čez zimo svoie avtomobile zastaviti, računajoč. da bodo na ta način ceneje izhaiali. Ta razvada se je tako razpasla, da ie sedai sklenila pariška mestna zastavljalnica zgraditi lastno garažo za 200 avtomobilov. Važno za avtomobiliste, k! ootufelo t Avstrijo. Po novem predpisu avstrijskega finančnega ministrstva ne Tabiio več avtomobilisti, ki nameravajo v Avstriii ostati mani kot 10 dni. triptika. aoroak samo »Vermerkschein« za 10 dni. ki se lahko dobi na obmeini stražnici za 5 šilingov. Padanje cen avtomobilov. Indeks veletrgovine za osebne avtomobile ie znašal v i unij n tega leta 61.4 napram 100 leta 1913. To ie nainižia številka, ki smo io dosedal zabeležili. »6 - dnevna« motoclklistična vožnja. Za internacionalno 6-dnevno vožnio se ie priglasilo do sedai 17JL vozačev iz 13 dTŽav. Najmočneje ie zastopana Angliia (64) in za nio Nemčija (56). Novi amerlkanskl koncern. Kakor znano*, sta sedai v Ameriki naihuiša nasprotnika Ford in dobro organizirani ogromni koncern General Motors Cornoration. Kakor čujenio. se bo sedai organiziral še trettt koncern, ki bo obsegal tvrdke Hudson. Packard. Nash, Willys - Overland ia Durant Inserati po radiu ne zaleže jo V Zedinjenih državah so razne zasebne družbe, ki imajo lepe dohodke z eksploatiranjem radia v oglasne svrhe. Kakor pa je ugotovila pred kratkim posebna anketa, se ta vrsta inseriranja prav slabo obnaša. Statistik Radson je dokazal s številkami, da velja v razmerju z uspehom brezžični oglas inse-rata desetkrat več nego običajni oglas v listih. Tako so oddali za poskušnjo brezžični inserat v petih mestih in so prejeli manj 222 odgovorov. Dva dni pozneje so isti inserat uvrstili v petidi vodilnih dnevnikih istih mest za isto ceno in so prejeli v istem času 4000 odgovorov. V vodi sta zgorela IConsumno društvo v Levici na Slovaškem ima pod prodajalno veliko k'et in to je o priliki zadnjega deževja zalila voda tako visoko, da so skušali oro-stor izprazniti. Poslali so Dod zemljo dva fanta, ki sta bila tak> neprevidna, da sta se podala pod >:emljo s tbčima cigaretama, čeprav sta vedela, da se nahaja v shrambi tudi bencin. Čim je prišla cigareta v dotik z vodo. se je tekočina vnela in fanta sta jela vpiti na pomoč. Kljub temu, da sta bila do vratu v vodi. pa sta zgorela ori živem telesu. Poznejša preiskava je dognalo, da se je v kleti prevrnil sod bencina, ki se je pomešal z vodo. Pri reševalnih delih je prišlo celo do eksplozij. Ko so TX)tegnlI! trupli obeh mrličev iz goreče vode. sta bili tako disformrra-ni, da in skoro niso prepoznali. r tnoKm c^/cMotn f Z« oglase, ki stažih v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Č« naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-ien pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2491, 8492 da se mu pošlje po pošti naslov ali /ea/eo drago sicer ne he prejet odgovora t 11 f V da se mu pošlje po pošti nasl &W%€!lQ'$* #f£>£6 informacijo ticoco ^ eo matih oglasov naj pritoii v mnantUah * Cene ntaKnt ogh Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. Kuharica la nata&arica t bo- »BeUovue«, Ljubijana. Reflektira m samo na pr- BO& 28499 Navflalko karjeno, kakor učenko to vara* [frarik Trmi, Ljubljana. Frivoz » 38206 Žagar kurjen m dobi ntatoo mesto. takojSe« nastop. A. Temi, ke. industrija p. Podbrezj«, Podnart, Gorenjsko. «82«« Več brivskih pomočnikov lofcrlh, Bčaza. PosTedo-vrinica Eabjek, Cerkvena J, LJubljana. 28217 Krot pomočnika mladega, dobro izurjenega, lefijn na druiabnBka. Pobu ribe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetek«. 28490 Trgov, nčenca poStezdh staršev sprejmem teboj r špecerijsko trgovino ▼ LJubljani. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Ju- 88235 Prodajalka vajena Specerijeke rtroke, starejša, preprosta, s dalj-io prakso na deželi, dobi dužbo. Potrebno nekaj kavcije aK garancije, ker prevzame podružnico blizu Ljubljane. Stanovanje poleg trgovine, vzame lahko mater ali soroda!co k sebi, da ne stanuje sama. Zaslužek dober. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Podružnica«/^ Samostojen krmar, pomočnik m Sarajevo dobi takoj altdbo. Natančneje ee »- ▼e v trgovini T. Kune. Mestni trg 14. 28553 Samostojnega knjigovodjo ■ veBstn* prakso jn prvovrstnimi spričevali sprejme ■ 1 oktobrom večje podjetje T Ljubljani. Reflektira ee saa» na pridnega lamesljivega, treznega, ne-eporičenega človeka. Ponudbe s dokazili stavljenih pogojev do 10. eeptembra pod značko »Knjigovodja« na oglasni oddelek > ju-trat. 28174 Čevljar, pomočnike samostojne delavce, išče čevljarska delavnica n težke boikandže. Delo stalno. Josip Salkaj, Slavon-*a Poiega. 28533 Čevljarskega prikrojevalca Ifltau tavežbanega, eprej-»«n takoj sa stalno. Nado* v oglasnem oddelkn »Jutra«. 28435 Učenko za modlsterijo ■prejme« takoj. Naslov v •glasnem oddelka »Jutrac. 28404 Nekaj tesačev tesan je tramov sprej-n takoj. Frane Zevnik, leenj trgovec, Dobrepolje. 28431 Vaijenko krepko, poftenfh štarier, e primerno Šolsko izobrazbo, sprejme bfrijša deBkateea hi slaščičarna. Nadov v oglasnem oddelka »Jatra«. 28510 SJiržklnJo ki J» sposobna knh« Is vseh hShuh del, eprejmem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 28431 Čevfl. pomočnika za meSano delo, vajenca ki učenko za Stopanje sprejme u&oj Ivan Hafner, Skofjaloka. 28507 Plačilni natakar dobi stalno mesto T boljS hotelski restavraciji Ljubljani. Ponudbe pod 8-fro »Zmožnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 26500 Vajenca Ipeeerijsko trgovin« ▼ Ljnbljani iščem za takoj. Nasltv v oglasnem oddelka »Jatra«. Fotografski pomočnik prvovrsten retuier in ko-prst dobi takoj eisžbo pri D. Rovšek, Ljubljana. Učenko !9Se modna trgovina CadeS, Mestni tTg. Dekle vsa hišna dela Bčem za Zemun. Dr. Pnlio, Rogaška Slatina, Aleksandrov dom 23. 38534 Več tesarjev surejmem. Jerajjova aHca St. 19. 28390 Dobro kuharico iščem. Rimska s. 18II. 38178 Zol)otehnika žetim sa 15. september. Ponudbe na podružnico ▼ Celju pod »Perfekten«. 27618 Kolar Iručett, arfad ln samski, do bi takoj službo. Ponndbe na Joško Majarcn, Borovnica. 27698 Trgov, vajenca sprejmem v trgov, mešane stroke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28275 Izurjena pletilja tafkoj dobro službo, sprejmem tudi učenko Nadhrr t oglasnem oddelku »Jutrac. 28276 Šoferja autotaxi sprejmem aa deželo takoj t trajno službo. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo zanes?jir ia trozen«/77. 28277 Zobotehnika le prvovrstno moč, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zobozdrav-nik«/84. 28284 Blagajnlčarko ki bi pomagala tndi v modni trgovini, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod it. 3074. 28326 Za poštno pomočnico UOm bobrom ti priproeto deklloo, ali sprejmem že izurjeno priprosto pomočnico. Pod »okraj Maribor« na oglasni oddelek Jutra. 28356 Dekle pošteno, teH stalne službe pri boljSi rodbini. — Vajena je luhe im vsega dela. Reflektira samo na Celje, Žalec ali Vransko. — Naslov ▼ ogiasnesm oddelku Jutra. 28342 Vrtnarja mladega sprejmem. Vprašali v trgovini Horaman-sky. Stari trg S. Krojaškega pomočnika danska dela, spretnega, sprejme takoj konfekcijska trgovina »Elite«, Prešernova ti 9. 2854d 3 čevljarske pomočnike Jsdelovanje žirovskfh cipela M gojzaie potrebu-Rade Hzelao, Plaškl Trgov, pomočnika pridnega tn zaneslnvega iščem kot poslovodjo1 za trgovino 1 meš. blagom. Samostojno delo, plača dobra in oskrba v hiši. — Potrebna kavcija 80.000 Din. Ponudbe pod »Zanesljiv m podjeten« do konca tega meseca na oglasni oddelek »Jutra«. 28411 Služkinjo zmožno samostojne kuhe in vseh hišnih del sprejmem k 2 osebam. Reflektira ee le na čisto in zanesljivo dekle. Plača 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28568 Pletiljo dobre izurjeno sprejmem takoj s vso oskrbo ▼ hiši-Naalov v oglaisnem oddelku »Jutra«. 285C7 Kontorfst aH kontoristinja z znanjem slovenske in nemške stenografije in dobrimi šolskimi spričevali dobi mesto v veletrg. R. Stermecki, Celje. Natančna navedba dosedanjega službovanja in prepis šolskih spričeval potrebno. 28365 Dobra pletilja dobi takoj stalno namegče- nje. Istotam »e sprejme učenka. Naalov v oglasnem oddelka »Jutra«. 28403 Trgovskega pomočnika stroke, vojaščine prostega, dobrega prodajalca in Izložbenega aranžer-ja, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Dober prodajalec« na podružnico Jutra v Oelju 28300 Kuharico perfektno, eamostojno go-spodinjo 1 dolgoletnimi izpričevali, sprejmem za dvočlansko rodbino v Novem Sad®. Zglasiti: Dunajpka 31-U., desno. Dva vajenca enega mizarskega in enega taoetni&kega, sprejmem. Wolfcva ulica 12. Blagajničarko ki bi pomagala tudi modni trgovini, iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod št. 3074. 28326 Učenko marljivo, t lepo pisav«, M je dovršila S razrede meščanske šole z dobrim uspehom, eprejmem v elektrotehnično trgovino. Ponudbe na podružnico Jutra Celju pod »marljiva učenka«. 28370 Čevliarskega pomočnika mlaJSef« ter vajenca z vso oskrbo v h® sprejme Adolf Strafta, Zg. Duplje 37, p. Križe na Gorenjskem. 283156 Učenke sprejme tovarna pletemte M. Franzl sin, Privoz 10. 28081 Pekov, vajenca poštenih staršev sprejmem vso oskrbo. Matevž Za-dravec, pekarna. Gosposka uL S, Celje. 28100 Trgov, učenca s primemo šolsko izobrazbo, zdravega, sprejme ta-ioj trg. M. Renčelj, Maribor, Pobrežje. 28563 Trgov, pomočnik vojaščine prost, dober in agilen prodajalec, verzi-ran v manufakturni in špecerijski stroki, dobi takoj mesto. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Agilen 120«. 28564 Posredovalnica Plahuta Ljobljana, anjno želi kuharice, natakarice in pridne služkinje. 28380 Zastopnika preti visoki proviziji ieSmo sa vso državo SHS. Proti vložitvi kavcije 200 Din. — Pukehofer, Mengeš št. 73. 28256 Izurjeno pletiljo nogavice sprejmem takoj za stalno. Stanovanje in brana v h iS. Naslcv v oglasnem oddelku Jutra. 28285 G. Tb. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 120. Lastnik sadovnjaka je res besen pritekel M posorišče. toda videl ni ničesar drugega kakor avtomobil, ki je bil »vrhoma poln brnšek. Žive dnše ni bilo videti. A tedajci se je v kupu hrušk nekaj »ganilo in glava gospoda Kozamornika je prigledala na beli Kemlčarja praktika sprejme takoi staro rudarsko podjetje v Dalmaciji za analizo rude v Splitu. Za informacije se je obrniti pismeno na drnSbo Jadransko-Primor-ski Bauiit d. d. Split, Spinuteka 9. 28570 Snažilca oken M je vešč tudi snaženja parketnih tal, talkoj sprejmemo. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev in dosedanje prakse naj se pošljejo ^a »PhCbus«, Ili-ca 12/1. 28571 Pisar, praktikanti-njo in trg. vajenca iz dobre hiše, sprejmem v Ljubljani Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 08574 Kuharico poStsno, marljivo, z dobrimi spričevali, že veščo meščanske [kuhe in vrtnega dela, želečo ee spopolniti za fino kuho, ki Tazume nemško, sprejmem k 2 osebama v dobro, stalno službo. H. Schwarz, lekarna, Ljutomer. 28204 Potnika (co) šiviljo, krojača aH čevijarja, »a prodajo šivalnih strojev sprejmem takoj. — Čevljarji, pozor! Stroje za šivanje podplatov, to je za šivane čevlje, dobite pri meni že od Din 5.700 dalje. L Rebolj v Kranju. 28234 Kuharico ali služkinjo ki zna kuhati želšm ta 1. september. Ponudbe pod »Kuharica« na oglasni oddelek Jutra. 27921 Tapetniškega vajenca sprejmsm. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28119 Motfisfinjo prfeupljive zunanjosti, rfo-venakega, po možnosti tudi nemškega jezika zmožno, nepolk-varjene preteklosti, s pridobitno samostojnostjo, veščo tndi pri prodaji moških klobukov, sprejmem v novo trgovino teh predmetov v malem mestu na Štajerskem. Natančne ponudbe pod »Prvovrstna in zanesljiva moč« na oglasni oddelek Jntra. 28128 Krepkega vajenca ki je dovršil meščansko šolo, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Hrana, stanovanje, eventualno tudi obleka v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28111 Varuhinjo sprejmem k dvema fantkoma v starosti šest in tri leta. Zahteva se znanje nemščine Oglasiti se je v trgovini Ignac Andraštč. Kranj. 28135 Več čevljarskih pomočnikov za cbfts težka dela, enega prvovrstnega prirezo-valea kakor tudi nekaj šteparic sprejme Ivan Prešern, tovarna čevljev, Kranj. 28186 Gaterista dobro izvežbanega, sprejme parna žaga »Lušin«, Koprivnik pri Kočevju. 28148 Mizar popolnoma vešč etrojerv ta strojnega dela, samostojen n spreten, dobi zaslužek za čas velesejma. Podrobne ponudbe pod »Elektro-stro-ji« na oglasni oddelek »Jutra«. 28475 Tehnik rfcsdejrfk ali absolvent tehnične iole, pošten, resen in agilen, do-bl začasni event. tudi stalni zaslužek Ponudbe 1 navedbo znanja jezikov in prakse na ogl. oddelek »Jutra« pod »Strojna stroka«. 28476 Vajenca za mizarsko obrt. sa oskrba v hiši. Zglasiti se pri Jug, sploš. mizar. Ljubljana, Canlkarjevo nabrežje 23. 28463 Vzgojiteljico perfektno Nemko iz boljše rodbine, iščem k 2 otrokoma za popoldanske ure. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzgojiteljica«. 28467 Natakarico mlajio, pošteno, katera teli postati samostojna, t osebno pravico, dobra kuharica, z nekaj kapitalom, sprejmem po dogovoru — Ponudbe poelati, lahto e sliko, ki se vrne, oglas, oddelku »Jutra« pod »Ta-koj-nataikarica«. 28159 Služkinjo za vsa hišna ln vrtna dria, pridno in pošteno, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 28468 Mesar, pomočnika sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28308 Učenca sprejme trgovina žele«n!ne Ljubljani. Hrana ta stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28177 Koncipijenta tndi začetnika sprejmem. Advokat dr Ivan Lovren-čič, Ljubljana, TavSarje-va 18. 28181 Zastopnik dobro vpeljan pri trgo-rdh, gostilnah Trbovlje in tam okoli, dobi mes?to za alkoholne in brezalkoholne pijače. Ponudbe pod »Marljiv 230« na ogl. odd. »Jutra«. 28511 Delo pletenin oddam na dom onemu, kdor zna lepo Šivati telovnike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28493 Veliki dobitek! Moške in žendke v vseh mestih za razprodajo novega patenta sprejmem Ponudbe pod »Rapid« na ogl. oddeL »Jutra«. 28572 Učiteljica drf. Izprašana, poučuje nemščino in glaisovir. Ura 10 Din. Marta Kader, Gosposka ulica 10/1. 28438 Prva oblast, koncesljonlrana šoferska šola Čamernik, Ljubljana (Jngo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254 V Dalmaciji nameščena knjigovodktaja, popolnoma vešča slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika ter vseh pisarniških del, trgovske in industrijske stroke, želi mesta v Sloveniji. Naslov v oglas. od. »Jutra«. 27334 Potnike in kolporterje za »»prodajo razglednic in drugih 6ličnih predmetov iščem. Ponndbe na inseratni od delek »Jutra« pod »Razglednica«. 28156 Potnik« H stalno poseči špecerijske trgovine, nudim lep postranski zaslužek. Ponudbe le od vpeljanih gg. pod »Dnevnice in provizija« na oglasni oddejek »Jutra«. 28160 Potnike zaaerfjtve ta pošten« 1 stopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponndbe pod »Zanesljiv 28« na ogl. oddelek »Jutra«. 28512 PrebUalca (3tanzenmacher) mladega, spretnega, za tovarno že-leznine, ključavničarstvo in pločevino takoj sprejmemo. Reflektanti, zmožni nemščine, moraj0 biti spretni samostojni delavci. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in pla?iln:h pogojev pod šifro »Stan-7enmacber« 486-1« na In-terreklam, Zagreb, Marov-ska 28. . 27981 Učenca za trgovino kolonljalnega blaga takoj eprejmem. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 28158 Trgovsko učenko e tremi meščanskimi razredi »prejmemo v trgovino. Poštenost predpogoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 28163 Padioteiegrafista perfektnega in »oliidnega sprejmemo takoj. »Jutro«. 28168 Zastopnike M redno obiskujejo vwa večja industrijska podjetja, Iščemo. Ponndbe pod »Visok postranski zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«. 27884 Več pletilj z lastnim strojem za žen-ske in motške telovnike (vestje) Bčem za takoj. — Ponudbe na Samuel Zeit-iin, Zagreb, TKca 156. 27918 Za Kranjsko in Hrvatsko iščem po eno agenturo. ki se peča z obiskom privatnih strank ia ki bi prevzela prodajo čehoslova-škega monopolnega predmeta. Velik uspeh v inozemstvu! Dopise pod »Ce-hoslovaSki monopol« na podružnico »Jutra« v Mariboru? 28561 Potnike(ce) proti visoki proviriji iSčem Ponudbe na podruž. »Jutra« Maribor pod »Stalno«. Učenca sprejmem v modno trgovino. Hrana hi stanovanje prosto v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27922 Učenko za trgwino z mešanim Wa-gom z dovršenim 2. meSč. razredom, pridno, zdravo ter zgovorno sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddel rte »Jutra« pod »Učenka*^. 27965 Zastopnike (ce) za poset privatnih odjemalcev, za prodajo zlate in srebrne robe na odplačilo išče »Alem« k. d., Zagreb, Nikoličeva ul. 7/1. Potrebna je kavcija ali garancija 15.000 Din. 27148 Provizijskega zastopnika za prodajo rolet m žalozij sprejmem Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« •pod »Dober zaslužek«. 28409 Partijo dobrih' delavcev za tadelovanje drv sprejmem proti dobri akordni plači. Hribar, Izlake pri Zagorju. 2&J72 Zastopnike za koledarje in druge predmete sprejmem takoj. Josip Lindič, Ljubljana. 28450 Za pokr. razstavo nudim agilnim prodajalcem (prodajalkam) ve'£k za>t 28093 Modlstfnje! Sla bi ee rada še nekoliko mesecev nadalje učit. Spretna v delu. Ponndbe na ogl. oddel A Jutra pod »izobražena 153«. 28152 Plačilna natakarica želi premeniti službo v Ljubljani. Založi ev. tudi kavcijo. Ponudbe na osi. oddelek Jutra pod »Natakarica 153«. 28153 Prodajalka In poštena, želi sjnl-be. Poivndbe n« podružnico Jntra v Mariboru pod »poštena«. 28191 Gospodinja samostojna, pridna in poštena želi siluibe. Naslov: Lesar Ivanka. Maribor, Barvarska ul «. 28194 Trgovec n kavcijo išče mesta kot potnik ali kot poslovodja vsake str>ke. Je v Sloveniji dobro vpeljan. Ponudbe pod »Dolgoletni potnik« na podružnico »Jutra« Ce. 'je. 28099 Bivši drž. uradnik n. kateg., 35 let 6tar, išče kakršnokoli pisarniško službo. Sprejme tudi vsak drug podoben posel z mesečno plačo ali sigurnim zaslužkom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Visokošolska izobrazba«. 27957 Službo strojnika iščem. Sem zmožen vseh popravil na parnih žagah, kakor tudi montiranja strojev in polnojarmem-kov. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 28012 Trgovec 40 let, vsestransko izobražen, z dobrim nastopom, ki je prepotoval celo državo in imel dolgo let lastno dobro trgovino, želi primerno zaposlenje, kakor potnik, zastopuik ali »lično. Po potrebi ima kavcijo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovec«. 28460 Učit bi dal sina, 15 let starega, zdravega, močnega, e primerno izobrazbo. v kako dobro večjo mešano ali manuffA-tnrno trgovino. Cenj. ponudbe prosim na I. Pret-ner, Bled, Vila TBni«. 28461 Brivski pomočnik star 24 let, dober bubi štueer in ki zna tudi nekaj ondulirati. želi stalno mesto v Ljubljani. Nastopi lahko 1. do 6. septembra. — Djuro Lukačevič. brivski salon I. Križ. Dubrovnik. 28229 Urarski pomočnik perfekten, star 27 let, z lastnim orodjem, vešč tndi zlatarskih del. iSče službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pravici pomočnik«. 28488 Službo hišnika eluge. nočnega čuvaja ali ka; sHčnega želi državni upokojenec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nanos«. Gospodična vešča veega gospodinjstva, Bkanja. Bvanja itd želi meeta h gospodu ali v zavodu Gre tudi kot vzgojiteljica. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Alma«. £8550 Stavbeni tehnik pranerae službe. Cenj ponudbe s navedbo pogo jev ca oglasni oddelek »Jutra« pod »Stavbeni tehnik« 28555 Natakarica išče službe najraje kje Ljubljani aH Kranj«*. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28543 Učenka s dobrimi ispričevaV iell izučiti v trgovini mešanim blagom. Nastop lahko takoj. Naslov v ogl oddel. »Jutra«. 500 Din dobi tisti, ki preskrbi slufbo sluge, takasanta ali kaj primernega bivšemu vsestransko zaupnemu tovar. preddelavcu. Ponudbe na oglasni oddelefc »Jutra, pod »Kavcija 5000«. 28330 Puhasto perje kg po 88 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg, potem čisti beli pah po Din 300 kg. L Brozovič. ke-mička člstiona perja, Zagreb, Ilica 82. 183 Varilni aparat acetjlenskim aparatom, rabljen, v dobrem stanju takoj ugodno prodam. Reflektanti naj požljejo naslov v oglasni odd. »Jutra« *od »Varilni aparat«. 27707 Premog, drva prodaja Jezeršek, Vodmat. 23217 Črn damski plašč seallskin (siel), popolnoma nov, se po zelo ugodni nizki ceni proda. Istotam se proda tričetrtinska vijolina Jkatlji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac pod »Plašč«. Sadne mline od 100 Din dalje proda takoj Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Naročite takoj, da ne bo prepozno, ker je sko ro vsa zaloga že razprodana. 28387 Štedilnik zidan, prodam. Verovšlva ulie-a ob gorenjski progi, Sp. Šiška, nova baraka. Otroški voziček dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v oglasnem odelku Jutra. Prešo za sadje ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28338 Štedilnik ž<4eisn. malo rabljen, prodam. Naslov v ogla-~n«m oddelku »Jutra«. 28330 Asparagns l«p. velik, prodam. Celovška e. 88, Star štedilnik dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Poizvedbe: K. Prelog, Ljubljana, Gosp ul. S 28188 Otroški voziček dobro ohranjen in fin površnik, takoj prodam. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 28228 Vinski sodi od 10—20 hi, v dobrem stanju »o naprodaj. Povprašati je v gostilni An« Fre-tze v Lagkem. 28305 Terazo ss najbolje brusi a SSici-um - Carbid - drsalci, ki se dobijo najceneje pri Feliks Toman ml., Ljubljana. Resljeva e. št. SO. 27708 Mostno tehtnico do 2000 Kg, dobro ohranjeno, proda fotograf Štefan Mlakar, Žiri. 87948 Vse na Obroke: Kolesa za gospod« in dame, motorna kolesa, šivalne stroje za krojače, šivilje ta privatmk«, žepne ur« *a gospode ta darae, stenske ta budilke ter razne vrste gramofonov, prodajamo na dolgoročne male obroke vsakomur. Pošljite natančni naslov pod šifro »obroke« na oglasni oddelek Jntra ta mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom. 187 Novo okno s šipami velik« 130 X70, ta posteljo (Tafelbett), pripravno za krojača, prodam. Hrenova ulica 18. 28477 Železen štedilnik vrata in Izložbo za trgovl-s ftpami prodam Vi- dovdanska e. 20. 28463 Tovorni avto drotonski, prav malo rabljen, znamke Avstro Fiat aH Sauer, kupim. Ponudb« na ogiasai oddelek Jutra pod St. »11«. 281T1 Motorno kolo najnovejša tipa, a električno razsvetljavo, sodo* sedežem ta kilomet-er&kia števcem ugodno naprodaj. Naslov v oglsanem oddel-ku »Jutra«. Ogled veaki Jan mod 2. ta 3. ar0 popoldne. 28115 Ford avto tovorni enotonski 1 tričn« razsvetljav«, prodam. Ogleda se pri H. Kavčič v Z5. Šiški, teW fon 2297 8794» Avto šttrfeedefen, TO ka takoj polzastonj na prodaj, in spreten, dobi 14. saahižefc za 88454 Motorno kolo Harley-Davide dvojno okno kupim i Ljubljani. Naslov v oglas •ddeL »Jutra«. 28577 Stavbni materijal rasli&en, stara vrata in ekna. velik0 risalno mizo. poceni prodam Vprašati ie v apecerjski trgovini G SUger, Celje. 28301 Družabnika ali družabnico a večjim kapitalom in •kratenim gospodarstvom do smrti išče večje podjetje. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 28116 Družabnika sprejmem r evrho pove-Kanja prostorov v trgovino mešanega blaga. Cenj Gnndbe na oglasni odde-c »Jntra« pod »Promet aa točka na deželi« 27993 posojilo 30.000 Din Ieli dobro »toječ trgovec ■a S mesecev proti garanciji. Drago po dogovoru Pirata ee prosijo na oglas ■i oddelek »Jutra« pod •Garancija 66*. 28201 Žago In hišo z mlinom zrsvM travnik in gozd -. ob železnici v dravski dolini za Din 200.000 takoj proda Pismena vprašanja na og'asni oddelek »Jutra«, podružnica Maribor pod šifro »Odesa«. 2S319 Posestvo ln vinograd v Rogaški Slatini — 20 minut odda'jeno od kopališča — prodam Dopis na Gustika Siki? Rog. Slatina. 28363 Posestva H1SB, vile, rinogTade, pokanje, proda Zagorski. Maribor, Tatenbahova ul. 19 28354a Enonadstropna hiša 10 minut od glavne pošte v neposredni bližini elek trične, na prodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28079 Hišo eno aR dvod rutinsko, v Nižini Tržaške ceste do eer kve kupim. Naslov v og' oddelku »Jutra« Nova vila v atestu, eolidno teraje-na, na prodaj Stanovanje takoj na razpolago. Din 320 000. plačilo v gotovini Din 120.000. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28144 Hišo r prometnem kraju Krite na Gorenjskem prodam. — Pojasnilo daj i trogvina Franjo Zaplotnik. 27984 Enodružinsko hišo 2 sobami in kletjo ter precej velikim vrtom na periferiji Ljubljane prodam. Naslov v ugia«nem oddelku »Jutra«. 2&J52 Večje zemljišče kupim v bližini smodmšni-ce na Dunajski cesti. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Janko«/43. 28043 Enodružinska hiša zidana, «iali hlev, t 1 oralom obdelane zemlje iD adnim drevjem, ugodno naprodaj. 10 min od okrajne ceste, oddaljeno 12 km od Celja. Redni avtopro-met. Poizve se Korytkovit nlica 25, podpritl., Liub-Ijana. 2&187 .POSEK" Realitetna pisarna družba z o z Ljubljana, Miklošičeva e. 4 proda: VILO, enonadstropno, 5 sob, kuhinja, kopalnica, vse pritikline, 500 m! vrta, pri Obrtni šoli. Din 290 0U0.—. HIŠO. enonadstropno, trgovski lokal, eno trisobno; dva dvosobna stanovanja. ma$to. Din 130.000.—. HIŠO, novozidano, vili slično. eno trisobno, tri eno?obna stanovanja, v.-e pritikline. 600 mJ zem ljišča. pri šišenskem ko lodv^ru Din 160.000 — H1SO. visokopritlično. no vozidano. podkieteno. 2 sobi. kuhinja, pritikline S00 m1 vrta. Šiška. Din 92 000.—. HIŠO prenovljeno, 3 stanovanja gospodarsko po*!oi>je. 200 m* vrta pri Škofljici. Din 40 000 HIŠO. visotopritlično, 2 sobi. kuhinja, pritikline. nekaj zemljišča, okolica Medvod. Din 28.000.—. HIŠO. visokopritlično, 2 sobi. kuhinja, pritikline. vpeljana elektrika. vodovod. nekaj vrta. Go renjsko. Din 50 000.—. HIŠO. pritlično, 3 sobe hlev. 1000 m' vrta, »/. uro od Ljubljane Din 80 000—. HIŠO. enonadstropno, mi zarska delavnica. 3 so he. kuhin!a, pritikline vrt, pri Medvodah, Din 85 000 — Poleg tega večje število hiš. vil. tTgovskih. gostilniških objektov, v Ljubljani na deželi, kmečka posestva, industrije itd., parcele v mestu in pred mestjih. ipo najugodneisih ■enah. 28513 Trgovski lokal manjši, z izložbo, iščem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prometna točka 88« 28542 Gostilno e tujskimi sobami, v prometnem kraju Slovenije, brzovlak postaja, oddam na račun. Ponudbe s.imostojne gospodične ali vdove brez družine, ki so v gostilniški stroki izvežbane. Potrebna je kavcija 6000 Din. Znanje slovenskega in nemškega jezika. Prevzem takojšen Naslov v oglasnem oddelku Jutra pod »velik promet«. 28364 Pletarna v Ljub'jani, kompletna, 10 malorabljenih strojev, u-godno naprodaj. Izvežbane moči in delodajalec za traj no delo se odstopi, even tuelno tudi delavnica in stanovanje. Ponudbe pod šitro »Takoj 74« na oglasni oddelek Jutra. 28274 Stanovanje t «ob, numaj« m untiktla, Nas oddam * 1. eaot oglasnem oddelka aeiov v Jutra. 28149 Stanovanje t «ob in kuhinj« ta 1 september iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mladi par brez otrok«. 28231 Stanovanje 3 oz. 2 sob išče mirna boljša stranka 4 odraslih oseb za takoj ali pozneje. Piača tudi za eno leto naprej. Ponudbe pod »Zrač-no«/36 na oglasni oddelek »Jutfa«. 28236 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam za september. Naslov v oglasnem odde'ku Jutra«. 28421 Stanovanje (soba, kuhinja, klet) oddam v Stožic&h št. 80. 2S425 Dijaka I k totnošo*:« me*9ansk« šole sprejmem r popolno oskrbo. Iz borna hrana, cona nitka. Naslov r Ekspozituri »Jutra«, I«jubljana I VIL 28516 Dva dijaka iščeta stanovanje i zajtrkom blizu tehnike • posebnim vhodom in elektriko Ponndbe pod »Tehnika« na ogla«, oddel. »Jutra«, Ljubljana. 28551 Učiiteljska rodbina v Mariboru sprejme na stanovanje in hrano nlžje-šolca. fitrogo nadzorstvo, klavir, po potrebi pomeč pri učenju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28562 1 ali 2 dijaka sprejmem na stanovanje ln J na dobro domačo hrano Solnčna velika soba. elektrika. klavir, vrt Pomoč pri učenju zastonj od ei-| na abiturijenta gimnarije. Dr« dijakinji Opremljeno sobo rpr«;ai«a «• .uuiwv .. e 11 sepu-irura. po molnoati • "«> oskrbo. Naaiov v oglas hrano, telim v Milini ope- re. Ponudb* aa oglasni od delek pod »Opera«. 28209 Prazno soiočno sobo s posebntm vbodom v sredini mesta oddam takoj 1 osebi. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 28504 nem oddelka Jutra. 28317 Več dijakov srednješolcev eprejmea stanovanje ta dobro brano. Pepca Zorift, Rožna al. 8. 26875 i Za dijaka I. razr. realne gimnazije iščem stanovanje x vt-o oskrbo pri boljši, .nemško govoreči rodbini. Ponndbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljša družina«. 28021 Dijakinjo trg. tole sprejmem sa dobro hrano z vso oskrbo _ kot sostanovalko. Cena nik Ponudbe pod »Postret- Sobo e 2 posteljama išče gdčna bližini cerkve sv. Jožefa do 15. septembra. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista«. 28505 Opremljeno sobo separirano, išče višji nrad- nizka. Naslov v oddelka »Jutra«. oglasu tn 28161 ba dobra« na oglas lek »Jutra« odde-28127 Krasno stanovanje obstoječe iz treh velikih event. štirih sob. kopalnico in vsemi pritiklinami. Za 2 dijaka trgov. akad. v Maribora, iščem stanovanje. Strogo r. _-„ f.. ---------•— i nadzorstvo predpogoj. Po- i---- Cena 5o0 Din mesečno. — nudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra«. Ponudbe pod »Skrbno nad- upr4T0 t0f;a Um« pod ---»Si- od- »strogo nadzorstvo/80«. 28578 | 6 87925 Lepo sobo opremljeno, separirano v centra, išče zakonski par Ponudbe pod »Zračno« na 28495 zorstvo/550« na delek »Jutra«. Dijakinjo Dijaka »li rocuaj Ul IllMiliailll. I , g. , . . I - v sredini mesta, solnčna ^ »prejme^ prof. I Tehnične srednje Sole ali Opremljeno sobo z električno razsvetljavo oddam gospoda z 1. sept Celovška cesta 88. Pekarno v Ljubljani v7-amem v najem ali odkupim Plačam visoko na.emnino oz od kupnino. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Pekar na 76«. 27676 Pekarno vzamem takoj v najem Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 26S17 Pekarno dobroidočo dam pod ugod nimi pogoji radi bolezni takoj v najem. Dopise r.a podružnico Jutra v Maribo ru pod »Takoj«. 28104 Gostilno vzamem na račun ali pa v najem v bližini Celja ali r me.-tu Celje. Ponudbe pod šifro »V najem« na podruž nico Jutra v Celju. 28306 Parno pekarijo moderno, dobro idočo, oddam takoj v najem z aii brez opr-me. Takoj na razpolago Sestoji iz stanov: nja. obratnega loikala in Irugih potrebnih prostorov Podrobnejše pri lastniku Samuelu Eppingerju v Dol nji Lendavi. 28373 Gostilno na prometnem kraju, dobro idočo. vzameta v na jem dve gospodični, ki posedujeta osebno pravico Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28140 Prostore najboijSe za trgovca, obrtnika itd. ali za upokojen ca primerno dcmačiio proda poceni v Višnji gori Zairorc 28337 Hišo eno- ri! dvodružinsko v predmestju Ljubljane ku-oim. Navesti je natančen opis, ceno in pogoje. Naslov v oglaenerm oddelku »Jutra«. Tovarniške ali skladiščne prostore ni-arno v Maribora velikost 263 kv. m v bližini kolodvora oddam takoj Ponudbe ra podr. Jutra v Mariboru pod »pripravno«. 28314 Dva lokala v novo zgrajeni hiši. primerna za brivca, modistko ali fotografa, oddam za Bežigradom. Poizve se pri A. Turk, Dunajska c. B 28329 Gostilno letni promet 4W hI piva in \.na, proda Zagorski. Maribor, Tatenbahova ulica 19. 28354 Trgovino in gostilno s posestvom ali brez kupim. Plačam takoj. Anton Kuznik, Sv. Lovrenc, p Vei. Loka. 28133 Malo hišo z 2 sobama v bližini kolodvora takoj počeni prodam. Naslov v upravi »Jutra«. 28393 Kupim parcelo najraje okrog Sp šiške. eventuelno tudi novo hišo obsežnim dvoriščem. Po nttdbe na ogl&«nl oddelek Jutra« pod »Zemljišče« 28424 Lokal oddam za 400 Din na mesec Ponudbe pod »Lokal 400« na eglami oddelek »Jutra«. 28449 Špecerij. trgovino malo, dobroidočo. oddam na prometnem kraju v bli žini mesta Naslov v oglasnem oddel. »Jutra« 28428 Fotograii! V OledaliSki ulici it. 4 nasproti narodnega gleda Hšča. vhoda pred opero, oddam polovice vrtnega rvostora za moderni atelje. Tudi velika klet je v hiši za fotografa. Ustmene ponudbe tam. 28530 Gostilno v Ljubljani oddam takoj v najem Pismtna vprašanja na oglasni oddeVk »Jutra« pod »Agilnemu 77«. 27721 Gostilno In trgjovino ali posamezno (večjo go stilno ali restavracijo) v prometnem kraju, vzamem v najem takoi ali kasneje. Cenj. ponudbe z navedbo prometa ua oglasni odde lek »Jutra« pod »Organi zator«. 27928 Gostilno hufet ali slično ev. tudi pf»C"n lokal na najpro-metnejši ulici bi vzel v na-:em na račun ali kupil. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najem 25«. 28462 Vinsko trgovino dobro idočo. nad 30 let obstoječo, radj bolezni in visoke starosti lastnika takoj oddam v najem z v^em inventarjem in v»se mi poslovnimi prostori. — Ljuhljana. Sp. Šiška. Ga silska c. 3. 28426 Gostilno dobro idočo. na promet nem kraju, vzamem v najem ali na račun Ponud be na ogla=ni o^elpk »Ju tra« pod »Dobra moč« 28527 Mizarska delavnica manjšo, iščem v najem ali jo odkupim tudi na deželi na prometnem kraju Ponudhe do 15. septemli-a pod »tTgodnost/54« na ogl oddelek »Jutra«. 28531 lega. oddam s l novem, hrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bližina pošte«. 28431 Stanovanje 2 sob In pritiklin v mestu išče za takoj ali november starejši, cel dan odsoten. zakon°kl oar brez otrok Rožna dolina. Šiška in Ko-deljevo ne pride v poštev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna stalna stranka« 28401 Stanovanje sobe za tri osebe ali dijake se odda z v»o oskrbo ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 28420 Samcu z lastno postrežnlco oddam sredi Ljubljane dvosobno stanovanje s pritiklinami za 500 Din mesečno. Pismeno ponudbe pod »Ženske izključene« na ogla--ni oddelek »Jutra«. 2S503 družina. Naslov v ogl od-I delku »Jutra«. 28166 Dijaka | iz boljše hite sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Klavir, strogo nadzorstvo Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra« 28133 Dijakinje sprejmem v vilo blizu Tivolija Dobra oskrba, in-strukcije. francoska in nemška konverzacija. klavir, velik vrt Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Priključitev k družini«. Event. ee izve tudi naslov v ogla«, oddelka »Jutra«. Trgovske akademije sprej- j me v popolno oskrbo profesor v Ljubljani. Naslov J v oglasnem oddelka »Jutra«. 27956 Dijakinjo »prejme rodbina vil. drž. uradnika na stanovanje in popolno oskrbo T »redftii mesta. Potrebno nadzor stvo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28470 Na Dunaju oddam sobo s hrano viso-košolcu. v bližini tehnike in akademije. Poizve se pri Jurek, Ljubljana, Sv. Patra e. 79. 28547 Sostanovalca sprejmem Cankarjevo brežje 7, IL levo, na-28544 1 — 2 dijaka sprejme učiteljska dratina v dobro oskrbo ter pod strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju brezplačna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28472 Stanovanje 2 sob. knhinje in pritiklin oddam. Rožna dolina, cesta IX/18. 28494 Stanovanje trisobno in enosobno s pritiklinami takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28497 40.000 Din posojila proti primernim obrestim knjižba na prvo mesto, preslk rbim tekom septembra za Dijaka I is boJjšj hiše sprejmem v vso oskrbo. Naslov v ogl. | oddelka »Jutra«. 28407 Dijake sprejmem na hrano ln stanovanje pri profesorski družini t Grazu. Lastna hiša, velik brezprašen VTt. pomoč pri učenju Dopise na: Profesor dr. Franc Kleindienst, Graz, Rukerl-berg, Managetaweg 17. 27495 Dijaka v Celju Iz boljše hiše sprejmem na hrano in stanovanje r veliki solnčni sobi v vili Dobra hrana ir nad*orstvo klavir Ponudbe na podružnico Jutra v Celja pod »Pomoč pri učenju«. f7645 Sostanovalca I siprejmem takoj Poljanska I cesta 54/11, vrata 34. 28293 Sostanovalko takoj sprejmem. Naslov oglasnem oddeL »Jutra« tra«. 28560 Lepo sobico I Državni uradnik •..u »Isodno loton, v boij« vao oskrbo dostojnemu go- I ciji, s stanovanjem, brem spod«. Naslov v ogUsocm ouok, želi uiauja z loč«»-oddolka »Jutra« £3434 | ko (vdovo), tedno, pošteno, mlajšo in * Skromnimi Gospoda sprejmem na »umuvanj« hrano ali brez. Naslov oglasnem oddelka »Jutra« 28115 Sobo • posebnim vhodom, z vsem komfortom, oddam v vili, Cesta na Rožnik št. 5U 28471 Prazno sobo jddam za Bežigradom. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 28490 stalnimi dohodki. Dopise oglasni oddelek Jutra pod 'šitro »Marbor 1928«. a Kateri gospod bogat, dporosrčen, bi hotel pomagati mladi, lepi. inteligentni gospodični. — Le resne neanonimne- dopise j« poslati na podrožnico »Ja-;ra« Maribor pod »Hval.>i-na ljubezen«. 28351 Dama | v plavem kopalnem koefc^ trm. ki se je kopala * družbi starejše dame 1& t. m. v Medvodah, se naproša za cenj. naslov, katerega naj blagovoli poslati na oglasni oddelek •Jutra« pod »Opazoval ee-71«. 28271 Hote! »Bellevue« sprejme abooeuie aa dobro domačo hrano in eventuelno tudi na stanovanje.' 28498 Na dobro domačo hrano sprejmem več gospodov. Lutman, Maribor, Taborska ni. 6. 28193 Varana 85 let stara. 45 000 Din gotovine, s ^.rebno balo, vestna gof-poo.nja. želi nja v svrho takojšnje ie-nitve z idealnim gospodom, ki je v dobri poziciji, uri/t >t| om, trgovcem, podjetnim obrtnikom od 39—50 let starim. Vdovci ali ločenci dobrodošli. Grem ta di v inozemstvo. Samo res>-ne ponudbe s sliko na ogL oddelek JutTa pod šifra »i — , , t »Duža iskrenosti«. S8353 Na stanovanje In hrano I Ločenec sprejmem 2 gospoda. Oeaa star 45 L, gotovine 280.0011 dinarjev, želi za skupil« gospodinjstvo sebi primera« gospodinje, ki ima veseli« do gostilne. Ce poseduj« gostilno, mlin ali žago. ima prednost. Tajnost zajamčena. Neanonimne ponudbe n» oglasni oddelek Jutra pod »Trgovec 60«. 2806» nizka. Ambrožev trg 1. 23223 Na stanovanje ln hrano sprejmem pridno deklico. Istotam eo naprodaj moške obleke. Naslov v ogl. oddelku Jutra 28313 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo in strogo nadzorstvo sredi mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28456 Dva dijaka fin Je) vzamem na hrano in stanovanje. Maribor, Jane-žičeva ul. 24. Tomšičev drevored. 28307 Sostanovalko gospodično, sprejmem. Lepa soba, elektrika, kopa'ni-ca na željo z vso osf \ Naslov v oglasnem oddel ku Jutra. 28316 Dijake sprejmem na brano In stanovanje. Dobra domača hrana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28322 Dijakinjo sprejme ugledna rodbina v Mariboru v dobro oskrbo. Klavir. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Maistrova al.«. 28188 Sostanovalca soUd. gospoda sprejmem s 1. se-ptembrom v sebo s separatnim vhodom. Poizve-ste v oglasnem oddelku Jutra 28332 Sostanovalca 6prejtnem v čedno sobo e separiranim vhodom v centru mesta. Naslov pove gostilna »Napoleon«, TržaSka cesta 4 S8376 3_„i___ , . I srednjih soi oz sreanje sobno Stanovanje teh šole sprejme učitelj V » pritiklinami v sredini neposredni bližini vseh šol Dijake šol oz srednje mesta. Plačam 1000—1200 Din mesečno. Imam 2 nedorasla otroka. Vselitev 15. septembra. Naslov ogl. odd. »Jutra« 28483 popolno oskrbo in strogo nadzorstvo po zmerni ceni. Lepo zračno stanovanje in senčnato dvorišče. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, Dijake I nižješolce sprejme boljša rodbina v vestno oskrbo Naslov v oglasnem odde'-| ka »Jntra« 28244 Stanovanje v mestu, obstoječe iz 2 sob. kuhinje in priti!" lin — želi mirna stranka brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek pod »Din 1200.—«. 28378 I Dva dijaka brata, želita sobo ev s hrano. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Solidna študenta«. Dva dijaka 28260 | srednjeSoica. iz dobre hiše. sprejme višji uradnik na dobro brano in vso oskrbo. Na-irv v oglasnem oddelku »Jntra«. 28447 Prazno sobo Po možnosti elektrika, poseben vhod. v bližini glav. kolodvora, želi g 1. sept stalen gospod. Domača hrana dobrodošla. Ponudbe z navedbo naslova in cene nos I a ti pod šifro »Stalen in =oliden«.'66 na oglasni od-delk »Jutra« 28066 Opremljeno sobo s kuhinjo (ali souporabo) išče pošten zakonski par v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Takoj 67« 27867 Stanovanje treh sob, po možnosti s kopalnico, išče zakonski par brez otrok v bližini centra. Plača do 1600 Din. Cenj ponudbe na og!a=ni Idelek »Jutra« pod »Točno plačilo«/80. 28280 Stanovanje obstoječe iz 2—3 sob s Dritlkl. iščem za takoj ali •io 1. novembra jn sicer v Nižini obrtne šole ali Emonske ceste. — Plačam mesečno 600 Din. Na='ov oglasnem oddelku »Ju-tra«. 28520 Dijakinjo | aH gospodično »prejmem na ] -tanovanje in hrano v lepo in zračno sebo na Mir-I ju. Poizve se: Marmontova I o. 13-1. 28340 Dijaka-(in jo) nižjih razredov, sprejmem z vso oskrbo. Cena 550 Din. Poizve se v oglasnem oddelku Jutra. 28336 Sobo • posebnim vhodom centra iščem. Ponudbe pod »lira lnik«/48 na ogla ni oddelek »Jutra«. Prazno sobo I s posebnim vhodom, elektriko. pripravno za pisarno oddam. Naslov v oglasnem J oddellkn »Jutra« 28457 Sostanovalca sprejmem takoj. Poljanska cesta 54/H, vrata 34. 28293 Opremljeno sobo t kuhinjo oddam takoj 2S24S I dvema gospodoma ali trdemu para brez ofa-olk. Naslov v oglasnem oddelku »Jntta«. 28405 Mlajšo dijakinjo sprejme boljša družina v vestno oskrbo. Naslov pove ogl; oddelek Jutra. 28341 Gospodično I sprejme za sostanovalko. 1 Staničeva ulica (za Beži-I gradom), vila Vetiih. 2&3S9 Sostanovalko v lepo. tračno, solnčno sobo takoi sprejmem. Cen-trum mesta. Naslov v og'. oddelku »Jutra«. 0*led 2—4. 28226 Vpokojenca ali vipokojenko sprejmem v popolno oskrbo v mirni hiši bra« otrok v trgn blizu Ljubljane in neposredni bližini kolodvora. — Cena zmerna. — Ponudbe pod »Ugodno/64« na oglasni oddelek »Jutra«. 28518 Malega otroka poltene matore siprejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28557 MIZJ53EF& 1.1 Mislim vedno na Te — 28348 Tvoj X. Državna uradnica stara 25 let, želi dopk-ova nja z njej primernim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odkritosrčnost«. 28347 Prijateljstva želi gospodična z izobraženim starejšim gospodom. Dopise pod »Cvetoča jesen«. 28336 Prazno sobo s posebnim vhodom v Gra-lišfiu ali bližini iščem. — Ponudbe na naslov »Mana« tovarna kanditov Gradišče. 28423 Damo ali gdčno dobrega srca pro6i mlad. 'eš, inteligenten gospod 5000 Din posojila. Za hvaležnost trajno prijatelj stvo, ni izključena ženi-tev. Drugo pismeno pod diskrecijo! Adresa pri ogl oddeL »Jutra«. 28537 »Galeb« Ker sem r ponedeljek nujno zadržan — na težko >ričakovano »videnje Ljubljani v torek, dne Mornariškega častnika hočete ta moža? Ce ste lepi in mladi, pošljite Vašo sliko pod šifro »Poskusiti velja« na oglasni oddelek Jutra. 2834» Uradnik aiktiven, vdovec, 50 let star, « enim 10 le-tnim otrokom. sprejme samostojno gospodinjo, ki bi biia zmožna vložiti večjo kavcijo. Poznejša ženitev trf izključena. Ponudbe s slik« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzgojiteljica 30000«. 2S348 [ Gospodičnam ali vdovlcam brej otrok s premoženjem, staro&ti 24—34 let, inteligentnim. poštenim in simpatične zunanjosti, se nudi tem potom vsled pomanjkanja znanja in ča«a prilika možitve z energičnim gospodom elegantne in močne postave, starim 40 let, tovarnarjem v mestu sredi !»tovišč. Neanonimne ponndbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »brez zaroke k poroki«. 28018 Gospod 36 let star. velike postave, soiiden in izobražen, mirnega značaja, prav dobro ssituiran. z 400.000 Din gotovine, želi v svrbo ženi-tve poznanstva z gospodično 24 do 30 let staro, ki ima veselje do trgovine. Pr»dno-4 imajo z lastnim podjetjem. — Do-oise prosim s sliko pod značko ■Agilen 336C« na oglasni oddelek »Jutra«. Stroga tajnost častno zajamčena Na anonimne dopise bre« slike ee ne ozira. 28263 Trgovec in gostilničar srednjih let. vdovec z 1 otrokom, se želi eznaniti v Dva dijaka | iz boljše hiše sprejmem v I vso oskrbo. Klavir, pomoč dam'"kmO%oliTnTmu"gMpo-| pri_ učenju. Naslov v oglas. du ali gospodični. Na Mir- Mesečno sobo meblovano, z elektriko, od- oddelka Jutra. 28206 Dijak, srednješolec boljše hiše se siprejme stanovanje k rodbini, kjer bo dobro oskrbovan a^lov: P. Dunajska ce ta 67, I. nadstropje, nn proti mitnice, postajVifč avtoousa. 28479 Dijaka v Celju eprejmem na dobro hrano in strogo nadzorstvo. — Solnčna soba. k avir na razpolago, pomoč pri uče- I oskrbo Naslov v oglasnem nju. Naslov pri podružnici oddelku Jutra. 28273 Jutra v Celju. 28008 ju. Naslov v oglasnem od deliku Jutra. Gospoda j samca, sprejmem na n 'vanje do smrti a Opremljeno sobo I svetlo, elektrika, v centru, išče gospod za 1. eep-| ternber ev z vso oskrbo. Ponudbe pod »Mirna«/37 na oglasni oddelek »Jutra«. 28237 Sobo ata- I za dve osebi s posebnim vso I vhodo-m iz stopnic, v cen tru mesta oddata. Naslov v upravi »Jutra«. 28455 Stanovanje dve veliki sobi, kuhinja in kabinet oddam e 1 septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28290 Dve dijakinj] sprejme učiteljica v vestno oskrbo v sredini mesta — tračna, solnčna soba Na -lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 284.22 Dijake (inje) I sprejmem na stanovanje bi izvrstno domačo hrano. Ce na zmerna Naslov v ogl j oddelku Jutra. 28136 Sobo, kuhinjo m priti.line, suho, svetlo m mirno, takoj oddam Pisma pod »Glince«, n« ogl. oddelek Jutra. 28386 Stanovanje sobno in pritiklin solnčno v bližini kolodvora oddam ta november. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. 28525 Komfortno stanovanje dvosobno, koipalnica in vse moderne pritikline oddam 1. oktobrom v novi vili minute od g'avne pošte. Pogoj čisto pohištvo, najemnina 1400 Din mesečn«) Ponudbe pod zna?ko Solačao stanovanje«. Dijakinjo 2 dtiaka ali dtia»inji I sprejmem v vso oskrbo v lepo stanovrnje ter sfeTbno nadzorstvo k domači V,-šolki. nasproti II. rea.lne gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28418 Dva dijaka boljše hiše sprejmem v le-po stanovanje in dobro hrano po zmerni ceni. nasproti n. real gimnazije Na«lov v oglasnem odde'kn »Jutra«. 28119 Uradniška vdova sprejme dve dijakinji r lepo stanovanje in na dobro nrano v Celju. Ponudbe na K. R. Cankerj. 9. sorejmem v vso oskrbo. — N.Tdo v oglasnem oddelku »Jutra«. 28417 Mlajšega dijaka sprejme v popolno oskrbo zaf-onski par brez obrok: nemška konverzacija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28406 Dijakinjo sprejme na hrano in stanovanje boljša obitelj v Ce lju. Beišak. Celje. Prešernova nlica S. 27496 V Mariboru sprejmem 2—3 dijakinje na hrano in stanovanje v bližini žen. učite'jišča in trg akademije v Maistrovi ulici. Lo>pa, 6olnčna soba. elektr razsvetljava. Poiz ve se v upravi »Jutra« v Maribora 2814.1 Dijaka srednješolca iz dobre hiše sprejmem na hran0 in stanovanje z vso oskrbo in strogo nadtoirtvo v prijazno sobico z elektr raz-•votliavo. Naslov v oelas. oddelku »Jutra*. 28441 Dijaka v Celju sprejmem na mirno, zraS-no stanovanje ifl dobro hrano k domačemo sitin. pridnemu tretješolco. Naslov v podr. Jutra v Olja. 96902 3 dijakinje učiteljišča samo iz dobre rodbin* — sprejmem v vsestransko vestno oskrbo ln vtgojo t IS. septembrom Vrt. fco-ralnica. nemška konver* tacljo Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. H0N Prazno sobo veliko, solnčno. z električno razsvetljavo s po.-ebnim vhodom, oddam pc dogovoru. Tudi kuha se lahko v moji kuhinji. Nas'ov v ogl. oddelku Jutra. 28265 Opremljeno sobo odiiam takoj boljšemu gospodu ali gospodični Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28331 Prazno sobo s posebnim vhodom lz stopnišča išče solidna gospodična za 1. september. Ponudbe pod »Solidna«/88 na oglasni oddelek »Jutra« 28448 Prazno sobo t električno razsvetljavo oddam blizu Tabcra za dinarjev 200.—. Naslov v ogl. oddelka Jutra. 28339 Opremljeno sobo I s posebnim vhodom oddam s 1. septembrom Dunajska cesta št. 67, I. nadstropje, nasproti mitnice, postajališče avtobnsa. 28480 Sobo lepo, solnčno. z elektriko in prostim vhodom, oddam e 1. septembrom. Ulica na Grad 5-1. 28384 Sobo Ieli uradnik najraje v novi hiši. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Mirna sobica«. 28387 Opremljeno sobo lepo, veir 0 oddam takoj t do 2 boljšima gospodoma. Ooeoosvetaka e. 5. priti. -Zabkar. 28214 Sobo s po#tbnlm vhodom oddam Potniki prednost. Naslov v oglasnem oddelka i 2 prazni sobi s posebnim vhodom, pripravne za pisarno, v I. nadstropju na Bleliveifovl cesti, s 1. septembrom oddam. Poizve ee B1eiweIso-va e. 18. I. nadstr. levo med 9—5 aro pop 28408 Sobo 4> smrti ali za veS let oddam takoi. Naslov t ogla«nem oddelka »Jutra«. 28445 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu c uporabo kopalnice. Slomškova nlica it 1, n. ndst desno. 28304 Lepo sobo s posebnim rho 'om. dobra hrana, t uporabo kopalni-e« ev klavirjem, oddam 2 gospodičnama a 16. tep-tetnbrom v sredini mesta. Naslov f oglasnem oddel. ka »jfiitr*«. 28307 ?7. avgusta ob isti uri in svrho zenitve z neomadeže-pred istim poslopjem! --------—*---- Gospa t lastnim trgovskim poslom se feli seznaniti z boljšim gospodom radi ustanovitve trgovine Po nudbe pod »Pomoč v vseh ozirih« na oglasni oddelek »Jutra«. 28568 vano. inteligentno, trgov-28014 | ske in gospodarsko izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok, z večjim premoženjem. Samo resne ponudbe z natančnim naslovom in e.liko, ki se takoj vr.ne, je poslati na oglasni oddelek Jutra pod »Srčna naebrazba« 49«. 28249 AmerikancI, pozor! Gospodična srednje starosti in čedne zunanjosti želi znanja i gosp. Amerikan-cem, ki bi jo popeljal deželo dolarjev Cenj do pise na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Cez Ocean« 28379 Veseljak mlad, nadebudna duša, ki jo je poklic pahnil v temne gozdove tujine, prosi in kliče svoje rojakinje razvedrila Neanonimne dopise na ogl. oddeleik Jutra pod »Veseli štajere«. 28368 Nežlka Sajovic roj. Baraga v Cerknici št. 195. stanu joča v Trstu, via Gelsl 6t. 14, išče svoja brata Janeza in Jožeta. Kdor kaj ve o njih, naj mi prosim »poroči. 28024 Gospodična I prijetne zunanjosti. neom»-deževane preteklosti, z velikim posestvom v nepo-I sredni bliž;ni Ljub'jane, se želj takoj poročiti z resnim mladeničem, najraje a fiksnimi mesečnimi prejemki. ki bi bil obenem vešč gospodarstva. Le resne ponudbe pod »Skupni napredek« na OgL od-de-| lek »Jutra«. 38514 Mandolin-citre dobro ohranjene, radi bolezni prodam s 73 podložnimi notami za 350 Din. Anica Šuštar, Sel« U. p. Moste. 28341 Trlvrstno harmoniko^ novo, prodam po ugodni ceni. Frane Perne, Cirčičs št. 47, p. Kranj. 2S062 Starejši gospod dobro situiran. visoke po- i r^t • f _ stave, želi znanja z lepo UlaSOVirji poceni! gospodično čiste preteklosti Pfl mariborski prodajni in in dobrosrčno, s poklicem, rapcsojevalnl lavod klavir-trgovino ali posestvom. j*>r: Th. BSUerle. Gospo-Natančni dopisi e sliko, ki ska ni. 66. ustanovljen se vrne. pod »Diskretion | l8-*50- prodaja radi velikega 350« na Jutra. oglasni Oddelek 28129 Mlada gospa premožna, i« ugledne trgovske hiše. želi zaradi pi-jančevanja In neredneea življenja svojega zakonskega druga, solidnega mo ža t večjim obratom Re-fliktiram samo na takega, ki mu Je udoben, procvi-tajoč dom smoter življenja Ponudbe na oglasni odde lek Jutra pod šifro »Spoštujem Te 68«. 27968 pomanjkanja prosto-ra po globoko znižanih cenah, tudi na male meaečne obroke. 28308 Planino aH kratek glasovir kupim. Koren, Jezdareka 8, Maribor Klavir kratek, 5rn, zelo dobra ohranjen. ceno naprodaj. Naslov ▼ oglasnem delku »Jutra«. HosHfM Žetonih Qutnporj* (Puloverje Otto&ke oMeke maje iaU v kepice L U !in-ke pa.-rme, 6 (edbov stare, proda J. Pre Br], Ljubljana, Galjeviea. baraka. 28410 Airedal-Terrler ■Jadiči. Sstokrvni. na predaj. Pojasnila daje Be-tenSpk, Ljubljana. Go^po-»v*v>ka eesta 6, telefon 2S1«. 28576 Mlad lovski pes brak-jazbečar. rujave barve t belo marogo na prsih, fc: sliši na nne A«o. se je aatetkd- Najditelj naj pa proti nagradi v trpo-Elite, Prešernova nI vrne Tini 28540 Restavracija L Rahne, Selo •e priporoča. — Točijo se pristna Štajerska ts dalmatinska vina dob' se fina Innka in razen prigrizek — Jftzke cen«. 86017 Pljuča! Pljučne bolezni •■dravi It Pečnik. pljučni aavod (Prlvat-Lungenheil-•nstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje. 26159 Pensionat Auer Vitla Imperiale, Herano. Italija Sijajna lega Park tn tenis. Nadaljevalni te-iaji. Moderni jeziki. Glas ba. Umetnost. Ples. Šport Studijo ka potovanja Pt nrovTstne reference. Prospekte pošlje ravnateljica M. Chr Aner, do 1. sept Rogaška Slatina, Vi'la Dragic* H. 28294 Francls turbino > leiečo osjo na vodni pa dae. » 80—400 cm, ia vod no mnoliac 90o—1100 sek. lit., dobro ohranjeno, kupim. Dopiee na oglasni oddelek Jatra pod »turbina« 27460 Pletilni stroj »Ideal< 8/50 takoj prodam za 4500 Din. Jožef Repi na, Ljnbljana, gi kolo dvor ■ brzovoa. 28137 Bencin motor 16 HP. znamke Langen ft Volf. malo rabljen, pro dam po zelo ngodni eeni Josip Oražem. Moste pri Ljubljani. 27862 Franck turbina skoro nova xa 850 sek 1. vod« in 2 m padca poceni naprodaj Naslov v oglas nem oddei »Jutra« 28439 Najhitrejše, najcenejše zidanje zlasti sa reč naročnikov lahko samo izdelovanje Ponudbe pod »Preizkušen beton« u »Mojmir«. Kreditna stavbna zadruga Ma ribor (Din 5.— priložili) 28321 S katere strani je Vaš obrar najboljši ia fotografiranje. Vam določi Foto-atelj« Joe Pogačnik. Ljubljana. Mestni trg 17 189 Trgovec na deieli raame v komi sijo manufaktanto blagu proti garanciji Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »komisijska prodaja«. 28200 Prave gofcerje lovske n iportoe čevlje kna r saJoai in »deluje po meri ZALOKAR Gosposvetska 8. Lisičje, polhove kože « »»«6 dragih divjih u vali knr-njf .talno" skoz eeio leto D Zdravi« tre nsnja. Ljnbljana. Klonjio n-Hko izbiro po rajnttp tod. SlMlnA l Otratklb mttkoc. dpoftnfli toittloa !gr«tntb t Tricfkljta Sidra. Hotcnderfta Otratklb i StoUe n ■CoH« bota Trkfidft sa pRvn Maf«. Del« n tukomCB* atraO Pasvnutilu Itd CnrfU frank« Prodals tudi M . »TRIBUNA" P. B. L Tetama tfMkolts m svotuk nMat Uubljan& Karlovška cesta 4 izkopano zemljo 100 m». stavbišče Dunajska cesta, oddam proti odvozu. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra« 28483 Vegeterijanci •eie Jugoslavijel Inozemski bratje vas kličejo na združenje Prijavite na tančne naslove uredništvu • Domačija« Maribor. Ko roška iesta 10 (Priložite zzamko). 28566 Mali >glasi so na.iboliša reklama! lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj . Slovenija Tel interurb. 32 CEXIK A. K I F F M A N N specl]al Zahtevaj WECK-A Pri vseh trgovcih Tovaratika sašon PRUCTUS. Lftrbljana, Krekov trg 10. — Zastopstvo v Maribora: Cad Loti io Pinter & Leoard, Celje: Josip Jagodič. Veliki llustrovaa Cenik dobite zastonj Zahtevajte ea od skladišča MEINEL & HEROLD tvornica glasbil sramofonov In hannualk R. Lorger MARIBOR, it 101-B Violine od Din 95 Ročne harmonike od Din 85. TaTitnare od Din 98 Gramoloot od Din 345 dalje. (t3insQi ^ Še amen kupuje po najboljši ceni £d. Suppan$t (PtUtava PRuffiA Z.OZ. L3 U B 1.3 AH A ORIENTife PRVOVRSTNI MATER3AL-N »ZKE CENE i t Obi. samouprava mariborske oblasti sprejme takoj v začasno sltižbo dva inženjerja - arhitekta za dobo dveh let proti mesečnemu honorarju, ki bi se določil po dogovoru. Prosild za ti dve mesti morajo dokazati, da so strokovno popolnoma usposobljeni m morajo pravilno kolkovani prošnji priložiti kratek curriculum vitae. Prošnje te vložiti P* i komisarju obi. samouprave najkasneje do 15. septembra 1929. V Mariboru, dne 22. avgusta 1929. Komisar oblastne samouprave; dr. Leskovar, s. r. Prostovoljna dražba. V konkurznem postopanju o Imovini tt A. Pere s« vrS dne 2. septembra 1929 v Mariboru, Slomškov trg, prostovoljna dražba blagovne zaloge, obstoječe iz različnih glasbenih instrumentov, kakor gosd, mandolin, kitar, flavt, harmonik, 1 basa, trobent, ustnih harmonik itd„ nadalje večje množine glazbenih rnstrumentnih del, strun, trgovske opreme, delavni-ške opreme, popraviJnega orodja i-td. Z dražbo se začne ob 9. uri dopoldne. Podrobnejši pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem konkurznem upravitelju med uradnimi urami to 00 Dr. Franc Brandstetter, odvetnik r Maribora, Aleksandrova c. 14, kot konkurzni upravitelj. Citajte vedno naše ogt^e! €nodruž nska hiša poleg železniške postaje v Sav. dolini s tremi sobami, kuhinjo itd., električno razsvetljavo ter zemljiščem zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »JUTRA«. F.REPLACE RADIONA zračno cirkulirana pe6, nnhram _ 50°/o ku iva, ogreva 3-8 sob § lAmercan Commerciai Agencjr Maiibor. Sivi fiasje — t resnici največ}! sovražnik mladosti, a gotovo kvarijo lepoto vaaki- dame «EXCELSIOR HENNE. od dr Doraine & Cie.. Pariz, barva laa^ perfektno in enako » vseh nian^ab t>amo »»nuj, jt iaKo lahko in enostavno ta vsakega posameznega Ne maž„ roke glave niti perila Popolnonu neško.'': -.•'Ž}." . s -. -5 V ■. t. -,.: > t Mengeška gocB>a naznanja tužno vest, da je njen dobrotnik gosp. Milan Jenčič posestnik lo veietrgovec danes, dne 24. avgusta ob pol 14. preminul. V Mengša, 24. avg. 1929. Mengeška godba. + Bralno ta Sokolsko društvo v Mengša naznanjata pretufno vest da je gospod Milan Jenčič industrijalec njihov dolgoletni predsednik ta ustanovitelj Sokola v Mengšu danes, v soboto 24. avgusta 1929. ob pol 14. preminul Pogreb se bo vršil v ponedeljek 26. avgusta ob 16. popoldne. Ohranimo blagopokojnega brata v trajnem spominu. MENGEŠ, dne 24. avgusta 1929. Bralno in Sokolsko društvo. V neizmerni hrgi ta žalosti naznanjamo, da nas Je zapustil danes ob 14.* za vedno, previden s svetotajstvi, naš nadvse ljubljeni in nepozabni soprog, najskrbnejši oče, brat, gosp! Milan Jenčič posestnik in tovarnar v Mengša Nepozabnega položimo k večnemu počitku v ponede Ijek, dne 26. t m. ob 16 na farnem pokopališču Sv. Mihaela v Mengšu. MENGEŠ, dne 24. avgusta 1929. MARIJA roj. JANKOVIC. soproga; INKA, MILAN, STA HI, otroci; MARIJA MACELJ, FRANC, ANTON, sestre ta bratje, ter ostali sorodniki. MJcbel Zčvacot 208 U krempliih inkvizicije Zgodovinski roman *Moiffte se,« Je hladno odvrnil Pardaillan. »Najino trpljenje ne bo enako. Jaz sem močnejSi od vas in imam s seboj živila, ki bodo zalegla za nekaj dni, če bom z njimi le količkaj varčeval. Jasno je, da boste vi prvi umrli od lakote in žeje. Spoznal sem to muko in priznati moram, da je strašna. Ko boste vi mrlič, bom jaz lahko z bodalom okrajšal svoj smrtni boj.« Naj je bil Espinosa še tako krepak ta še tako gospodar svojih čuvstev, vendaT se je nehote zdrznil. Glas, s katerim je Pardaillan govoril te besede, je pričal, da je dolgo premišljeval svoje dejanje in da mu nobena človeška moč ne bi ubranila ravnati tako, kakor je sklenil »Tudfi najina žalost za življenjem ne bo enaka,« je nadaljeval Pardaillan z neizprosno mirnim glasom. »Edino, kar bom jaz obžaloval bo to, da se pred svojim odhodom v večnost ne morem pomeniti z gospo Favsto. O tem zadoščenju sem velikokrat sanjaril, zakaj bi tajil? A človek obrača, .Bog obrne. Moja naloga je vzlic temu opravljena: kralj Filip ne bo nikoli več videl listine, ki mu je izročala Francijo* mojo domovino. Ali morete trditi, monsanjor, da pojdete tudi vi tako zadovoljni s tega sveta?« »Kaj hočete reči?« je zasopel Espinosa in se vzravnal, kakor da »o ga sipekli z žarečim železom. »To, kar sem slišal iz vaših lastnSh ust: veliki inkvizitor ne'sme nmrefl, doMer ni opravi! natege, U ai Jo Je radar! v btagor »vete matere Cerkve.« »Peklenšček!c je krfkn?! Espinosa, bridko zadet y src©. »Po vsem tem vidite, da nisva v enakem položaju,« je neusmiljeno nadaljeval Pardaillan. »Jaz pojdem odtod brez obžalovanja, vi, monsinjor, pa boste umrli obupani, z zavestjo, da pustite svoje delo nedokončano. To sem vam hotel povedati; zdaj bom čakal, da se sami vrnete k temu predmetu. Jaz ne bom več začel govoriti o njem. Kadar se odločite, mi povejte. Lahko noč!« In ne da bi se delj menil za Espinoso, se je Pardaillan naslonil na zid, ogrnil se s plaščem in dozdevno zadremal. Espinosa ga je dolgo opazoval, ne da bi se ganil Misel da bi se iznenada vrgel nanj, mu iztrgal bodalo, ga zaklal in zbežal, mu ni dala miru. Toda zavedal se je, da ljudi Pardaillanovega kova ni moči presenetiti. Vitezevo spanje gotovo ni hi'k> tako globoko, kakor se je delal; če bi navalil nanj, bi se samo nataknil na bodalo, ki bi mu ga pomolil naproti Zato se je odrekel tej nezanesljivi misli. A komatf jo je b0 zavrnil, se je že oglasila druga. Zakaj se ne bi okoristil s Pardailla-novim dozdevnim ali resničnim spanjem, da odpre tajna vrata in uide? To se mu je videlo veliko laglje. Kaj bi tvegal? Prav ničesar ne. In če bi mu uspelo, bi bil on rešen, Pardaillan pa izgubljen. Z neskončno opreznostjo se je premaknil z mesta. Že se je bil približal tajnim vratom, ko se je Pardaillan mirno oglasil, ne da bi se ganil z mesta: »Zdaj vem, v kateri smeri mi .ie iskati izhoda... kadar vas več ne bo. Toda, monsinjor, vaša družba mi je tako dragocena, da nočem ostati brez nje. Izvolite se vrniti in prisesti k meni.« Čez trenutek je osorno dodal: vfn ee pozabite: pil najmanjši sum&rvi kretnji z vaše strani bi bdi prhnoran, da vam porinem to bodalo t vrat Če pojdeva. slicuipaj odtod, vam prizanesem, če pa ostaneva, tedaj umreva oba. A vi boste umrli prej od mene; in vrag bi moral biti, da ne bi našel izhoda zdaj, ko sem vas videl, kaim ste iztegnili roko.« Espinosa se je do krvi ugriznil v ustnice. Strašni nasprotnik ga }e bil spet ngnal v kozji rog. Brez besede in brez jalovega upiranja se je vrnil, sedei k Pardaiilaniu, kakor mu je bil ukazal, ter se potopil v mrko premišljevanje. Položaj je bil obupen. Smrti se ni bal in misel nanjo nru je bila dokaj prijetnejša od misH na to, da naj bi izipustil Pardaillana. A gotovost, da bo ostalo njegovo delo nedovnšeno, mu je trgala srce. Kako klaverno in smešno je bilo vse to. Kakšno Strmenje bo nastalo po vsem katoliškem svetu, ko se razve, da je Injgo de Espinosa, kardinal, nadškof toledski in veliki inkvizitor, skrivnostno izginil baš v trenutku, ko je bilo treba izvoliti novega papeža in so se vse oči upirale vanj, da naznači naslednika Sikstu V.! Kako bodo strmeli, če zvedo, da je izginil o priliki svojega poseta pri nekem jetniku, v tem samostanu Sv., Pavla, kjer je bilo vse njegovo! AH se bodo grohotali, kadar bo znano, da se je dal on, globoko-umni politik in dovršeni diplomat, tako bedasto pahniti v temno celico in ubiti! Ubiti — komu? Tujemu pustolovcu, ki ga je bil zaprl v podzemlje samostana in ga štirinajst dni zaporedoma moril s strupom in lakoto. Njegov spomin, o katerem je doslej vedno mislil, da bo bleščeč in spoštovan, bo predmet vseobčemu posmehiu! Take so bile Espimosove misli, ko je ždel v svojem kotu. Nič ni kazalo, da bi se Pandaillan kaj menil zanj.' Toda Espinosa Je vedel, da ne odtrga oči od njega in da mor je treba samo treniti, pa bo planil na noge. kft> bergle potem § P*cti?smi za S/eda/is/ee odre opozarjamo na ljudsko igro (flo&ovnjaei spisa) Fr. Govekar III. izdaja. Broširana knjiga velja Din 20.— Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani 234 sistema vseh vetikesti izdeluje tvrdka Srebotojak & Golob, Ljubljana. Puharjev« ulica št 3. Prevzema tndi v popravilo in prezidavo vsakovrstne gori navedene pefi In Jih izvriuje strokovojaško io po oajnižjib :enab brez konkurence. 128-a Hs prsmi Dife če potrebujete cfoMko, ampak zahtevajte še danes od veiletrgovaie Stermecki nove vzorce, kjer boste naS-a ogresn-»o izbiro suikma, ševjota in kam-zarni sa moške obleke, krasnega in raoderoeiga blaga za ri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, Ljubljana, Prešernova idica 4, poleg irančiSkan&c cerkve. Največja 1« najsolidneBa razpcSi-frafodca. Raz?oši3ja v vse kraje tubi inozemstva. Zahtevajte hi^a&plactti c««slc H. SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokoflnma tovarn« ttr v Švici, znamk IKO, OMIKO, AXO 1 China srebrno jedilno orodje s 50-letno pismeno tovarniško garancijo. ■ :• " V' .- - • - ' *'• ZahTala. Za izraženo sočutje ob izgubi naše ljubljene hčerke, sestre in tete, gospe Marije Kran;c roj. Bizjak se zahvaljujemo vsem najprisrčneje, posebno preč. duhovščini, domačim in iz sosednjin župnij, pred vsem pa čast. gosp. Preskerju za ganljiv govor ob odprtem grobu, pevskemu zboru za pretresljivo petje, gasilcem iz Šmartna in Paške vasi in vsem prijateljem in znancem za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti. Šmartno ob Pakl, dne 23. avgusta 1929. 10295 ; . ., ,, ;•' V • ŽALUJOČI OSTALI. Občina LJaMjana Mestni pogrebni b«1 tJrM potebnega Mnaoila. V globoki žaTosti naznanjamo, da je nag predobri, skrbni oče, stari oče in tast, gospod Marko-Matiia Gorup paznik t pok. dne 24. t m. po daljši bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zasipal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 25. avgusta 1929 ob 5. nri popoldne izpred hiše žalosti ViBiarjeva ul 3 na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala ▼ Sv. Petra: cerkvi v ponedeljek 26. t m. ob. 8. uri zjutraj. V LJubljani, dne 24. avgusta 1929. i ' ŽALUJOČI OSTALI. 10304 Umrl nam j"e v cvetu mladosti naš preljub-ljeni sin, brat, svak in stric, gospod RASTI AIILIN trg. družabnik dne 24. t. m. po dolgi, mukepolni bolezn?, previden s tolaži«! svete vere. Pogreb bo v ponedeljek, 26. avgusta 1929 ob 4. uri pop. < d doma žalosti, Celovška cesta št. 56 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, d ie 24.avgusta 1929. Žalujoči ostali. Kreditni zavod za trgovino in industrijo 1 LJUBLIANA, Prešernova ulica štev. 50 ed: pečedka, dve salate In močna ta jed; večerja: pečenka, salate, kompot, na zahtevo tudi ribe. — Par minul od moderno urejenega kopališča. — Grozdje po 4 Din kg. Oivcrtfev mednega Balona •Ektriea, (Puheie, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6./L Ceojenfini damam ■ ! FRANJO MOTOH. brivec. 10 dobrih zidarjev fTil"T Stalno delo do zime, povečini pod streho. Zgradba Hotel »ČRNI OREL« — Maribor. Stavbena podjetja Kiifmann - Nassimbeni. POLIBJA z večletno prakso iščem za takojšen nastop, zglasiti se je s spričevali pri tvrdki Angelo Battelino, stavbenik Ljubljana VII., Knezova ulica 32/1., dnevno od 13. do 14. ure ali pa pismeno na isti naslov. 10.305 Htlatinev mcm večja količina se po ■H|| lili ugodni ceni proda. Pisati do 1. septembra 1929 pod šifro f1HaCittetf &ucuAi na ogl. odd. »Jutra" H o is Hiša naprodaj v Beogradu. Na prometnem kraju z veliko bodočnostjo v bližini pristanišča na Dunavu. Tramvaj 50 motrov proč. Oproščena davka do i 1940. Posedfuje lepo kavarno, 4 prodajalne, 14 stanovanj z 10 kopalnicami. Letna renta okoli 340.000 Din. Veliki prostor 950 kv. metrov, ima parter, nadstropje in mansardo, pa se more dvigniti še za eno nadstropje. Cena 3,000.000 Din. Dolguje preko 1 maligon. — Ponudbe na Jugo-Mosse, Beograd, Terazfie 25, pod »465«. 10254 Motorno kolo „Puch", nova tipa, 250 ccm; dobite pri tvrdki ALOJZ IS S AR, trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji, Maribor, Gosposka ulica 20. I45a HALO! 101iX> HALO! OGLEDALA brušena m nebrušena, v vseh velikostih m oblikaK iz prvovrstnega kristalnega stekla 5—8 mm debelega, ka« kor tudi navadna »fin« ogledala 2 mm debela ter raznovrstno steklo (zrcalno 6—8 mm, nadmočno 8—10 mm, tanko 4—5 in ^ mm debeline, specialno, alabaster, ledenasto), nadalje upognjene šipe, šipe za izložbe, vsteklevanje v medenino, graviranje raznih omamen« tov, tudi po načrtih, montiranje auto šip ter popravila starih, pokvarjenih ogledal, izvršuje po najnižjih cenah „ KRISTAL" d. d. tovarne ogledal in brušenega stekla. MARIBOR LJUBLJANA VII. KomoSka c. 32, tei. Smlemr. 2138 Sp- SiSka, Medivedom c. 38, te3. irat. 3075. ----ZAHTEVAJTE PONUDBE!____ BRZINA IN UDOBNOST , "Preizkusite Chrysler 65 in videli bodete razliko ROADSTER Brzina... kjer na slabih cestah drugi ne zmorejo —» kjer se na strmine drugi ne upajo — Chrysler 65 Roadster obvladuje ta pota z mehko in tiho brzino — Silber dom visoki vrtinčasti tok 6 cilinderskega motorja zmore z čudovito močjo in presenedjivo akceleracijo — kar povzroča ročičasta gred na 7 ležajih — sunki so znižani na minimum vsled dolgih peres, v gumiju montiranih in hidrauličnih amortizerjev — notranje ekspanzijske hidravlične zavore — samoizenačujoče se — dovoljujejo visoko brzino in dajo veliko varnost. Vožnja je posvem varna in brez napora vsled enostavne kontrole vseh naprav. 65 Roadster Chrysler neverjtno nizke cene in z vsemi lastnostmi, ki so ga napravile znamenitim. Že vsled komforta vam je vsaka vožnja velik užitek. Moderne linije in barve-udoben in prostoren sedež za gosta. Idealen voz za 2 osebi, a tudi dovolj prostora za 4 osebe. Preizkusite Chrysler 65 Roadster in spoznali bodete njegove lastnosti. GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINU S. H. S. H. SMYTH, PODRUŽNICA, SUDNIČKA 4, ZAGREB; STEVAN ADLER, VRŠAC; ING. ALBERT SZILARD, SOMBOR; AUTOSTROJ, OSIJEK; AMERICAN MOTORS LTD, LJUBLJANA; AMERICAN IMPORT CO, MARIBOR; „DRINA" D.D. SARAJEVO. Cbrusler Motors Detroit Michigan „§pectrnmw d.d. tvornica ogledal in brušenega stekla ■■ Ljubljana VII, mmm Celovška cesta 81. Tel. 2343 Zagreb. Osljek. — Središniica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. — Fina — navadna ogledala 82 LOKOMOBILE ASSMANN I STOK DER CANNSTATT JARMENIKI OBBB. L1NCK OBERKIRCH ■MniriliD i I na sesalni ■VSU I Url JI olin Diese MAG ZAGREB. 5tAS5K3A Kyfrhauser - Technikum F«ankenhausen, Nemčija inženjerski in dekcvodski oddelek za grad» njo strojev in avtomobilov, tehnika za šibki in jaki tok. »Najstarejši posebni oddelek za kmetijske stroje, avtomobilsko in letal« sko tehniko«. NajboljH v materij al n in konstrukciji in najlepši v opremi so šivalni stroji in kolesa „Gritzner" in „Adler" za dom obrt in industrijo le pr' I0S. PETELINI UlIDllBM Mltg Pr«Sar*owg> ifMinlki ob Jouk nuni* brupMn Večletna garancija Zahtevajte ponudb« Specijatna mehanična delavnica M popravilo vttth pisalnih, računskih in kopirnih strojev, razmnoževalnih apa> ratov In blagajn. CutL (Rovaga, £fuhtfmta, Sa/cn&iir^ovo uKca steOa 6 Točna postrežba/ Konkurenčne canal Telefon 2980. Velika razprodaja 9amsk h bictkl ev,Peugeot' po globoko znižani ceni cd 2) n 1210*— do 16:0'— se dobijo pri tvrdki 10.291 H. BREfKlEC, CELJE, miHlofičeoa nlfca št. 2 Črpalke aa vse namene in vse vrste pogonov, naprave za dobavljanje vode dobavlja najugodneje K*. DEUTSCH I BRAT, ZAGREB, Marovska n!. 20. Telefon 42-86. Zastopstvo in skladišče: GARVENSWERKE, WIEN. Trgovski lokal išče za takoj ali za pozneje veletvrdka. — Ponudbe pod „Stalna stranka" na oglasni oddelek „ Jutra". 10302.« Wec dobrih zidarjev 102« sprejme podjetje In*. Dnkič in drag Zdravilišče GOLNIK na Gorenjskem Delo bo trajalo do zime KOLTOOS paste * od »aJboliSh naijboiJSa, od najcenejših oaioa-n«J5a. a vrh vsesa z*3o etooo-coačc«. 1 em KOLYNOSA m aaM Meftfd «a.veosfca korespondenca h fcoa- torna dela, Srtoofarve&t leck tm koreapo*. deoca, Nesnčfca kvmki ltore«poad