LISTEK. Vojaai spomini (Napisal Januš Goleo.) (Konec.) Tu s« je prismukal k meni, ki sem jezdaril na 8elu karavane, narednik, oče Urban ali ,,mat' nebe&ka", kakor ga ]e zvalo vse pri polku. Mož ,'e po rodu Croričan in je v mlrnib časib nadzorovad kaznjence po tržaških zaporib. Za dobo vojne so mu pa poverili nadzorstvo mesarjev pri našem polku. Midva sva bila znanca in prijatelja, ker je bil mož poleg mesarske obrti še raej mežnar in ministrant, Kralko popisano, naš ,,mat nebeška" je bil za vse | 011106 v sili. Mat' nebc5!:o so rau natovorili, navrh krstnemu svetcu sv. Urbr;;m, n.jego\i tovarlši, ker ]• pri silno bogamolnem duhu imel navado, da je puhal pri vsakem starku pobožne vzdihe, ki so začeli puhteti z uvodom: ,,Oh, ti mat' nebeSka!" No, ta nafi oče Urban je bil pri pokopališčn v Seralincih resnega mnenja: ,,Gospod, na.j nlkar ne zamerijo, pa kon]i so božja stvar. Mornmo postati za nekaj ur, da Jih nakrmimo In napoiimo." 2e iz navade scm tudi to pot posluhnil ,,mater.' Postali smo z vozi^ki nh oesti, raznrepli in položili konjem. Ljudje so lomili plotovje in netili operij, d:i gl skuhajo frno kavo. Jaz sem pretozal vsled ježc otrple nde po eesti. Nisem dolgo šetal, mi ]e že poMnil mat' nebeSka: ,,Pripravil sem Vam ogenj in sedež, samo zv menaj poslopite!" Ob pokopališfinem zidu je stalo kos strehe, pod katero \e plapolal vabljivo vabefi ogenj. Zložil sem ude na podolgovat zaboj in s« zabulil v plamen 11 vojnih običajih. Še kot remšniški kaplan sem se večkrat čudil župnikovemu psu, ki je v zimskih dneh nepremično strmel v žrjavico. Obsodil sem tedaj krivično pseta za prav trapasfo žival, ki tako neumno dolgo polukava plamen, A v dolgočasnib vojnib dneh in nočeh sem izkusil sam na sebi in na drugih, da bram ogenj za človeško oko nekaj trajno prhiačnega. Po cele dni in noči smo budali kot prikovani v tlečo žrjavico, brez pogovorov, brez misli. Tudi tokrat ob vaškem mirodvoru sem se zakopal z ofemi v goreči ogenj. podprl sklonjeno glavo in mislil na ni6 . . . Mat' nebeška je varil čaj in molfial proti svoji, sicer brbljavi navadi. Kake dve uri sem nepremično zrl v že pojemajo6i ogenj, pil požirkoma Caj in prisluškoval enak>imernem hrustanju konj. Ogenj ]e pogorel, živali s« najedle in napile in zaukazal sem na odhod, Vstal sem, pa zaboj, na katerem sem sedel j» obvisel za žrebelj na mojih hlačah. Potegnil scrn nekoliko prevefi z nogo, čul se ,je rezki r—Fsk! Pretrrane so bile leje hlnfie, zaboj pa se ]e prevrnil z lopntora po tleh. Pred noge se mi ,je zakotalila izpod prevrnjenega zaboja — mrtvaška lobanja in nekaj kosh. — Strahotni mrnz me ie preletel po vsem telesu, zobjc so mi šklepetnili in zapazil sem, da sem počival na stari krsti. Mat' nebeška mi je prlpravil sedež v podrapani mrtvašnici in poapravil raztrošene kosti pod krsto. Sam ne vem, zakaj me ie ta vo.jakn vsnkdanji prizor tako presunil. Pa vendar kot dan jasno ie bilo, da me podi roka maščevalne usode za ugrabljene hlače. Oče Urban mi je na licu nezgode zadelal vrzel v blačah z nitjo med resnim razkladanjem, da tako Iletne pač ne bodo veft to tolikanj luškane hla- Pot iz Seraiine do zaukazanega cilja v Kolanki ob Dnjestru je precej dolga. Dospeli smo tjeka] popoldne drugega dne. Kolanki je raztegnjeno In raztrošeno gališko selo ob mogočnem Dnjestrovem kolenu. Za mojega bivanja v taistih krajih je bila ta razsežna vas prazna do jedinega živega bitja, do — mačk. Le te so v preoejšnjem številu mijavkale in pomigavale z repčki okrog razljudenih bajt in so mi bile dokaz, da so prebivalce iztirali s silo na višii ukaz. Razen nas voznikov in konj ni bilo nobene druge vojaške suknje v vasi. Ta je bila lepa! Med tolikimi napori sem privozil do zapovedanega cilja, in nikjer žive duše, ki bi mi povedala: Kam pa sedaj ? Kar nabit z nevoljo In negotovostjo, sem vendar le pogruntal po valovajočem dimu, ki se je kfr lobaril iz smrekovega gozda ob Dnjestru, da menda tamkaj tiči in straži naše vojaštvo. Moje domnevanje se je vdejstvilo. Kmalu smo se našli Oni lačni in že izlakani, jaz pa zbit in utrujen vsled dolgotrajnega pohoda. Pripeljana živUa in krepčila smo porazdelili in moral sem nazaj v vas k vozifikom in konjem. Siba božja! Te prazne bajte z mijavkaioCe plazečimi se mafiki so mi z nekako oledenelo tesnobo ovijale srce in duha. Bil sem sam med moštvom in konji. Jedino pametno Cloveče je bil mat' nebeška, kl je ž'e iztikal za pripravnim stanovanjem, ko sem sG povrnil v taborigfte. Koncem vasi je mogofino razsežna pristara s bil rad porinil oče Urbaa, A vsa ujegova gostobesedna bvala stanu je bila tokrat zastonj. Popolna samota, praznota in zapuščenost, te tri pijavke sp me lako grizle, da sera sklenil rajši ostati na prostem, pod milim nebom, kot v praznem gradu. Mat' nebeška je še nekaj godel o mladostni plahosti, a mi vendar postavil sredi med vozovl prostoren šotor z ležiščem, mizo in klopjo. Pod komisno platneno streho sem se počutil bolj domafiega, ne tako zakleto zapuščenega in osamelega. Pod tem šotorom sem bival v lepih in deževnih dneh blizu tri tedne. Dolgega časa in duhomorne samote sem se napil tedaj v krepkih požirkih za nekaj mesecev. Najbolj kratkočasno mi je bilo, če sem poromal ob Dnjester, se vsedel ob breg reke in zrl v lahno se preganjajtfte se valove. Tu sem gledal in užival ta bajno grozni Dnjester, katerega popis sem kot dijak prebiral z zanimanjem ln hrepenen]em. Zatapljal sein se v mislih v to kačje vijočo se reko, ki ima tako globoko strme bregove. Naše vodovje ]e nizkobrežno, a Dnjester in njegovi sodrugi se plazi jo v strugi, na obeh straneh do 50 metrov na globoko zarezani in od vode izglobljeni, Ravno radi te brežnih strrnin je Dnjester mogočna strategiftna zavora, ki nas je stala mnogo krvi in žrtev. Pa sa] sc se od nekdaj ravno ob tem veletoku najbolj vodili i: 66 pobijali razni že tudi stari narodi. Pn6 lahko tr dim, da je ta reka nekako do dna prepojena s člo gko krvjo. Radi tega so pa tudi tilio, komaj slišno, kradnma plazi v gosto zakrivl enih, kaft ih kolobarjih. Dnjester je bila moja jedina duševna zabava za osnmelega hivania v Kolanki, jfidini vir razmotri nja o žalostni, že davno minuli zgodovini teh krajev. Ob vodi sem se plazil in smukal le bolj na veftrr ker pri popolno belem dnevu bi mi bil lahko kak Ruf b kroglo prebiknjal škatlico zgodovinskega tuhtanja in pohrskavanja. Kak toden dni prod odhodom iz teh zakletih krnjev sem proti vefteru zooet romal k Dnjestru. A tokrat pa so Rusi brusfli s strojnicami po obražjn in me prisilili k povratku. V naglici sem zadel na novo pot v naše taborišfie, katere še doslej nisera hodil, Vila se je v ravnini in krenila pred vasjo v gajftek, ki je bil tako prikupljivo-sanjavo porašften z breEaml. Bilo je tedaj zafietkom oktobra in listje je bilo povečini že odpadlo z brez. Po odpadlem, šuštljajo6em listju, posebno po brezovem, ki se tako neslišno lahno udaja pod nogo, je prijetno hoditi. Ta 6arobni ga]ček, postlan z listjem, preprežen s poti, se mi ]e trenutno ovil krog srca in zavrisnil bi bil radosti, ker sem iztaknil nekaj za samoto sanjavo prijetnega. Laheti jesenski vetrič .je pozibaval brezine vejice in prožno, ovenelo Jist.ie se ]e v koraaj slišnem šumljaniu kolobarilo na tla, Stopal sem po udobni stezi na zemljo uprtega pogleda in se spusCil na klopico ob poti. V vojni nenavadno, poskočno prijetno mi je rajalo po dnši ob pišu vetra in žuštljanju z dreves plesočega listja. Vefierni veter je potegnil mo6neje. Drevesa so se vihrajoče zaaibala in prav v bližini ]e jedna veja grizefie zacviknila, Pogledal sera v smeri cvileče veje. V oko me je zbodel grozen prizor, ki se je gotovo neizbrisno za celo življenje vtisnil v dno duše. Nn glas sem bolestno viknil, hušnil na kvišku s klopU a zopet omahnil z vso silo na že trhli sedež, ki se ]e podrl z lomečim hrušftem. Prekucnil setn se preko prevrnjene klopi na hrbet in si prebll pri padcu blače in kolono do krvi. Veter je zopet potegnil, veja je za]e6ala in na veji se ie zagugalo na motvozu za vrat obešeno — moSko truplo. ObeSeneo ]• imel ria oči iioveznjen Sirokokra]en klobuk, da mu nisem, razlofil obrnza, in na hrbtu zvezane roke. Bil Born tedaj že dokaj -rajen pogleda srarti in nrizora obešencev: a nobena Tisefia žrtev me ni tako dirnila, tako silno in trajno preplašila, nego ta samevajoči mrlič ˇ rajsko leppm brezovem jaju, gugajoC se pri pigu vetra na CTilePi veji. KrraT«d«»!pobit«ga kcUaa, *• t dmgli raztrgav uih hlač, sem jo ubral, ne menefi se za udobno potB proč iz groznega gozdiča t taborišče. V ušesib. mi je vedno brundal cvil veje, posmrtna pesem nesredne žrtve. Ves zasopel, poten in preplašen sem se ustavil t svojem šotoru. Vest pa mi je takoj žugnUa, ko sem si drgnil razbito koleno: ,,Januš, ta prizor ti je y kazen za ugrabljenehlaCe!" Ta prst božji mi je tokrat tako silovito zamahnil, da sem sklenil še tistega dne potopiti tuje bl&go prav na dno Dnjestra, Mat' nebeška naj mi, tako sem ukazal, na vsak način takoj preskrbi dnige, komisne hlafte. Je iztaknil mož na vozu nekaj tej oblelci podobnega, ki je pa bilo predolgo, kjer bi moralo biti kratko, in narobe. A potegml sem se vendar v ta hlafiam podobni oklep in se počutil oa yesti trenufno olajšanega. Vzrok tolikih udarcev šib božje pravice, ngrabljene hlače, sem pobasal pod pazduho in hajd z njimi do Dnjestra. Pri najbolj globokem tolmunu ob reki sera postal. Pobral sem dva kamna in jih povszal po jednega v vsako hlačmco. Voda je štrbunknila nakvišku prav na sredini tolmuna in baronske hlafie so se pogreznile na dno Dnjestra. Od potopa za me usodepolnih hlač je minulo že ve5 nego poldrugo leto. Za 22mese6nega bivan]a na fronti sem bil v 63 b tkah in praskah. Videl in Izkusil sem premnogo gorja in pocedil nekaj Htrov potnih srag. Cepim že sedaj nad 8 mesecev kot invalld v varnem zaledju. kjer se samo govori in brblja, a ne sliši in ne okusi gran.it in šrapnelov. Povem in zaupam vam pa, da se mi ne rrafiajo sedaj v sanjah nikoli prizori iz bitk, pafi pa me vefikrat pregtvniajo po kolovozih spanoa nesrečne, mažarske hlafio« Potopliene prav po evangeljsko na dro reke s prl« vezanim kameni««, ni ft« iz oddallenetra brezna Žncajo za btdošiost: Ne jemlji, kar ui tvojegal