III. pokrajinska skupščina ,,UJU poverjeništvo Ljubljana" — v Ptuju. Vztrajnost delegacije: zborovanja so trajala v soboto od 11.—12. ter od 2. pop. do 1. ure ponoči, \>zdržno v nedeljo od 9. dop. do 2. pop. — Mladina vstaia. — Siiaien polet noye duhovne orientacije. — Občni zbor »Učiteljske samopomoči" in ,,Učiteljskega Doma". - Seja Slov. Sol. Matice. — Častna izvršitev naloge Ptujskega učit. društva. Ptu.i. dne 7. julija. Ptujsko učiteljsko društvo je dokumentiralo dne 7. in 8. t. m. slovenskemu učiteljstvu svoio veliko notranio silo. vol.io in tovarištvo. ki ga TOii do lastnih vrst; svo.io vel-iko gostoljubnost in požrtvovalnost z nastanieniem in oskrbo prehrane. in svoia -velika in .lemenita srca katerih dub ie odseva! iz vsakega nosameznika in celote. Ta požrtvovainost okrainih ueiteljskih društev za vodstvo ona sila in moč. ki vpliva kot prenavliajoč kri in srce. da prične z novimi živlieniskimi silarhi zonet iač.ie delovati in dviene celotno telo ter ga podkrepi za nove borbe in nove idea'e. Ptuiska skuoščina pa ima zaznamovati še druge. zelo važne lispehe. Točnost navzoenosti vseh deleuatov. vzorna discipHna in velika vztrainost so one si!e. ki so se zrcalile na tei skupščini v rekordni meri Občudovania vredni so bill naši na.m.aiši in naši naistarejš' preizkušeni borci. ki so vztraino sledili in se ude.eževa.i razprav od iutra do pozne nre preko polnoči ne izvzemši našega d i č n e g a predsednika t o v. L. ' J e 1 e n c a . ki ie oba dni vodil sam zborovanje. V tem vidimo ve.iko in močno -osebno si!o ki ii ni kma!u enake. Drug Rojav ki ie vzbujal naso pozornost. ie bilo posebno vel'ko števi.o našili naimlaiših. ki so ori.hiteli na skupščino Ne kot oasivni člani samo pos.ušalci — niih aktivnost ie vzbujala naSo nozornost in niih prava in globoka štev in delegatov se ni izvršila tako kakor bi bilo želeti. Težave ie delalo to, ker se je prvič izvaial novi poslovnik in so se člani še premalo poglobili vani ter okrajna učiteljska društva niso že prei pripravila predloge za to točko. Pomnožitev odsekov za to priliko se izvrši iz treh razlogov: 1. da se pritesneio k sodelovaniu v odseke tudi oni ciani. ki bi sami radi sodelovali na posameznih pol.iih: 2. da so ti člani nekaka kritika delovania stalnih članov odsekov (torei uprave) kot zaupniki ostalcga č'anstva: 3. da se da delegatom pril;ka. da tudi v odsekih lahko zaeovariajo pred!o-_'e. ki iih ie stavilo posamezno okraino učiteljsko društvo. Vkljub tetmi sc ie še dokai č'anov prostovolino priiavilo v odseke. nekai pa iih ie bilo predlaeanin Pripomniti pa ie ob tei priliki da ima vsak član oravico prisostvovati pri odsekovili seiah s nravico govora. a ne soodlcčevania SE.IE VSEH 8 ODSEKOV. Odseki so zborovali deloma že dono.dne. nadalievali so potem svoje razprave ponoldne od 2.-5. ure. Pripravliali so materiia! za večerno zborovanic delesraciie in razRrav.jali o nredlo-rih okrainih učiteliskih društev. Posebno razveseljivo ie bilo to. da ie mnoiro članstva nrisostvovalo sejam odsekov in \<* kazalo zanimanie za raznrave. usmenenost on razoravah. V tem vid.mo y tQ svrh_ so tudi seje odsekov iavne m našo bodoenost! M.adina. naša srea so dost01)ne vse.m elanom na tvo _ strani. nas ur ie v tebi! In tretji naivečji uspeh ie visok duhovn; poier in nove smeri. no-vi ideali. ki Drihaiaio ravno od tnladine v naše vrste. .Osm.elu.emo se izreči. da ie bila ptuiska skunščinn neka-k meinlk med staro in novo orentaciio katere oričetek in meinik v zirodovini nam bo označeva' naš zgodov.nski Ptu.i. Duhovna poerlobitev in nričetek dela V tozadevni enotni orientaciii ie ona naša naivečia dobrina. ki nam io \e .okazala ntuiska skunšč'na. To je znak. da naša orsranizac'ia nanreduie tudi icleino m da ii tudi v tem oziru no nedostaje osvežuiočih studenčnih dotokov. Scrci-Mn na kolodvcru. Na kolodvoru ie jioš e pozdravil rredsednik Ptuiskeea učiteliskega društva.tov. Majcen in ptuiski žuuan e. Lozlnšek. Obema ie izrekel zahvalo na pri.srčnem snreiemii pov. tov. L. Jelenc. SEJA ŠIRJEGA SOSVETA IN ODSEKOV. Točno ob 11. uri doooldne je bil zbran nolnoštevilno širii sosvet z odseki in mnogoštevilnimi deleeati v risalnici Mladike. Poverienik tov. Luka lelenc ie otvori! seio. Predloiri okrajnih učiteijskih društev so se jzročili načelnikom odsekov. VcHtev strokovneea tamka in urednika »Učit. Tov.« Za strokovnega tajnika ie bil izvoHen tovariš Rudolf Dostal. za urednika »Učiteljskega Tovariša« pa tov. Ivan Dimnik. Volitev up-ravnika rezervnega sklada in kniižničaria se ie nreložila na poooldan. volitev stalnih članov odsekov pa na prvo se.io širiega sosveta. Dopolnitev odsekov ro § 21. e) posiovnika Dopolnitev odsekov s člani izven stalnih članpv odsekov, ki jih ie izbrati fz predsednikov okrajnih učiteljsk;h dru- Zborovanje delegacije. Točno ob 5. uri ie nričela zborovati deletracija v Društvenem domu. Dvorana ie bi!a že ta dan nolna- Delegati so b_ I polnoštevilno navzoči. Poročilo poverjenikovo. Delegaciio ie otvoril pov. tov. L. Je!enc s sledečimi besedami: Cenjena delegaciia! Kakor običajno vsako leto ori delegacijskem zasedanjii. se liočemo tudi letos v kratkih potezah ozret' na eibanie in delovanje ljudskošolskesra učitelistva Sloveniie ter na gibanie in delovanie učitelistva v vsei !epi našl dtžavi. V oodrobnosti delovania ožjega in širie. a sosveta od zadnieea zborovania, ki scie vršilo ob začetku 'anskega leta na Bledn pa do danes. se ne bom spuščal. novzeli bodete to iz tainikoveffa poročilaOmeniti hočem le glavne momente naSeea dela. dotakniti se le onih važnih doeodkov. ki e'oboko režeio ali bodo rezaU v naše živlienie v razmere našega stanu. ki odločaio za 10 in lOletia usodo našega šolstva. V minulem upravnem !etu ie deloval ožii in širii sosvet UJU poverjeništvo Liubliana no navodUih in sklepih okrajnih učiteliskih društev in t>o Drilikah. ki so iili donesle trenotne razmere. To delovanie se ie izkliučno klanialo nače.u: dobrobit šoli in učite.jstvu. Ožji in širii sosvet sta reševa'a svojo ne baš lahko nalogo v soglasiu in sporazumu Glavnega Odbora UJU v Beogradu ker so bile !etos vse leto na dnev nem redu stvari. ki so velikeea pomena in interesa za celokupno učiteljstvo. Prvi poeled naš ie bil obrnien na utrditev Udruženia Pred tremi leti smo položilj v Beotrradu temeli tei m_ogočni zeradbi: de!amo in utriuiemo na široki podlagi. a dovršili stavbe še nismo. Naipopolneiše ie izvedena organizaciia v Sloveniii. sai ie le ma!o učiteljstva. da bi ne korakalo pod našim praporom. da bi ne bili istih načel ne imeli istih stremlien.i in ne hrepeneli za istimi cilji. Okraina učiteljska društva delujejo z malimi iziemami vzorno. pisarna strokovneea lainištva funkcionira prav dobro: vsi se zavedamo svoiih dolžnosti do centrale. Naši strokovni listi so lepo urejeni in skižiio v polni meri svojemu namenu. Slabše ie izvedena organizacija po nekaterih drueih pokra.iinah naše domovine. toda izpopolniuie se od dneva do dneva. Najžalostnejše so bile razmere šs pred nedavnim časom v Hrvatski,a tudl ondi se je obrnilo na bol.ie. saj bomo šteli kmalu dva tisoč tovarišev. ki so se prldružili naši organizaciii in so z nami istih misli in želja. Toda šele takrat. ko bo vse učiteljstvo v državi tesno združeno ko bo med nami samo en hlev in en pastir. ko se bo vse učiteljstvo v državi z zaupanjem obračalo v našo centralo. ko bodo tudi naši listi ure^eni centralisfčno še!e takrat bomo s nonosom lahko rekli. naše de'.o ie dovršeno. naša organizacija ie oopolna V izvršitev te naše naloge ie bil v prvi vrsti uprt naš poded. Na lanskem deiegacijskem zborovaniu na Bledu smo izrekli nado. da bo v minuli upravni dobi dovršena , uradniška nraematika in da stopi v veljavo vsai do 28. iuniia letos. Naše nade se niso uresničile Do trotraine ministrske krize razne spietke. nasorotniki Rraematike in neprliatelii uradništva so preprečili to. Zakonodavni odbor se posvetuie in sklepa o načrtu. a nrepričan sem, da zakon ne bv stopi; v veliavo. dokler se ne reorganiz;ra davčni sistem. dokler se ne zednačiio davki po vsej državi in ne zvišajo državni dohodki. slednie pa ima hude nasnrotnike v vladni stranki sami. V dvanaistinkah za mesec iulii avgust in september se.ne naha.ia niti ena para za zvišanie draeiniskih doklad. tako da ie jiaš -O.ožai brezupen. Uradništvo pa ne more nič več čakati na zdatno pomoč; če te ne bo napovetno vsi konkurz. Izjavljam iavno in iasno. da bo učiteljstvo solidarno z drusrim uradništvom v boiu v obupnem noložaiu in š!o do skrainosti v dosego svoiih zahtev. O čemurkoli na.i poročam. povsod satno ne.sra.ivni uspehi: načrti zakonov za osnovne in meščanske šole ter učiteljlšča leže nedotaknieni na mizi ministra prosvete: učite.iice poročene z državn..mi uradniki. učiteljice ženskih ročnih dei in otroške vrtnarice še vedno trpe krivico ki se iim ie prizadjala: učitelii upokoienci še vedno niso dobili onih par, ki iim eredo po zakonu. četudi ie pover.ieništvo v vseh teh kričeče krivičnih slučaiih neštetokrat ustno in nismeno brez nspeha posredova'o na vseh merodainih mestih. Od prevrata sem ie naša ooravičena zahteva. da dobimo v ministrstvu prosvete referenta za osnovne šole v Sloveniii kakor ea ima srednie šolstvo Toda zaman ves naš trud. niti te malenkost! nismo moeli doseči Nekateri listi so prinesli pred nekaterimi dnevf vest. da ie tovariš Flere imenovan za referenta. Toda ne! Tudi ta vest ie preuranjena. Dot'črii akt še vedno leži nerešen v ministrstvu prosvete. Srce me boli da Vam. tovariši in tovarišice. ne morem nodati boljšega In bolj razveseliiveea noročila. Toda ne obima.imo! Sursum corda! Učiteli ie vaien tr .ljenia! Presta!i smo že hujše čase, hodili že oo strmeiši in še boli trn.ievi noti na Kalvariio. Zato bo šel tudi ta kellh trplienia mimo nas ~v boljšo in lepšo bodočnost. Le ne obupavajmo. temveč noidimo po?urnno in vztraino na delo! S tem otvariam delegacijsko zborovanie in Vas vse bratski pozdravl.iam! TAJNIŠKO POROCILO ZA ČAS OD 4. SEPTEMBRA 1922 DO 7. JULIJA 1923. (Poročal strokovni tajnik tov. Rudolf Dostal v Ptuju dne 7. julija 1923.) Naše naciionalno stal šče. Prvič zboruje danes napredna shP venska učiteljska organizacija na ptujskih tleh, prvič v vsej dolgoletni dobi svojega obstoja. Saj pa poprej tudi ni bik) inogoče, kaiti na teh nasih domačih slovenskih tleh so gospodovali tuji gospodarji. V domačem domu je zapovedoval — tujec, Nemec. Ravno Ptuj je bilo ono siedišče, odkoder se je širil strup takozvanega »Štajeircijanstva«, onega zlega duha daleč naokrog in grozil vedno bolj laznarodovati naše pleme na severni granici naše domovine. A duh starih rodoljubov: Božidara Raiča, Matije Murka, Stanka Vraza in še mnogih velmož se je krepko upiral temu početju. ki je le polagoma napredovalo in se je popolnoriia ustavilo šele s pridobitvijo naše nacijonalne svobode po vojnem prevratu. S starodavnega ptujskega gradu nas pozdravlja duh njegovega nekdanjega lastnika velikega upornika Petra Zrinjskega. Danes smo prosti naših zatirateljev! V lastni hiši smo sami gospodarji. V veliko zadoščenje nam je, da zborujemo danes v tej nekdanji nemški kuli, ki je bila trdna postojanka spodnještajerskega Nemštva, močna trdnjava, odkoder se jc streljalo — žal — prepogosto tako uspešno na slovenske inštitucije, ustanove. na stare naše narodne pravice. Otresli smo se našega narodnega neprijatelja na zunaj, toda notranje še ne popolnoma. Treba bo še ravno v teh krajih mnogo intenzivnega podrobnega dela, dokler ne izgine popolnoma slednji ostanek nekdanjega suženjstva. V to svrho zahtevamo podpore tudi od strani naše javne uprave, naše vlade. Zato so nam neumljivi ukrepi, nastopi in represalije. naperjeui v zadnjeni času baš y- tem še ne popolnoma očiščenem severnem delu naše domovine, neodpustljivi, ker tlačijo narodno in državno misel, a podpirajo protidržavno in pirotinarodno. Udruženo slovensko učUeljstvo pozdravlja Orjuno kot odlično narodno institucijo kot krepko nositeljxo narodne in državne ideje. Zato kličemo upravnim našim faktorjem: podpirajte to našo narodno organizacijo in n e o v i r a j t e j e . v i d e a 1 n e m n j enem stremljenju! Našeinu članstvu toplo priporočamo sodelovanje in vsestransko podporo- Zakaj. od naših narodnih pravic. pridobljenih s krvjo in žrtvami, ne odnehamo niti za las in kličemo na vse grlo: Tukaj smo in tukaj ostanemo! To je naše posestno stanje, s katerega se ne umaknemo! Nasprotno hočemo še vzbujati sebe in svojo decO', da pridobi čimprej nazaj vse ^o, kar je s stališča pravice naše pred Bogom in pred ljudmi. Naša neodrešena domovina. Pozdravljamo našo neodrešeno domovino, toda ne več s solzami kot prvo leto naše narodne nesreče. Pc-zdravljamo jo s srdom in gnjevom nad njenimi tlačitelji, ki se tako radi ponašajo s svojo dvatisočletno kulturo. Iz zased. ozemlia nam prihalia.io leto za letom slabša in temneiša poročila Težko ie življenje tam spodaj v našem Primorju, težko tamkaj v tužnem našem Korotanu. Odgovor temu je zaenkrat samo eden in edini: Naša vzgoja bodi skoz in skoz nacionalna! Ta postulat se izvajaj dosledno vsepovsod in dosezaj zadnie gorsko selo, dokler ne zasine oni dan. ki ga je v preroškem duhu gledal naš goriški slavček, ko je naročal Soči, naj »tujce zemlje lačne vtopi«! Dotlej pa priporočamo intenzivno in podrobno narodno- obrambno delo. tako v soli kot v naših društvih in organizacijali: v Ciril Metodovi družbi, Jugoslovenski Matici, Sokolu in Orjuni. Ravno te dni, ko zborujemo mi tukaj. zborujejo naši primorski tovariši in tovarišice v Gorici. Goriško učiteljsko društvo praznuje svoj jubilej, SOletnico svojega obstoja. Vaše slavje je skromno. pač kolikor je v danih razmerah dopustno. Dobro razumemo, ko:iko neizgovorjenih misli leži v Vaših dušah, koliko latentne sile je zaklenjene v Vaših srcih, koliko je treba samozatajevanja v Vasem delu in življenju. Vsi, ki smo Vaši po krvi, imenu, Vaši bratje in sestrc Vam kličemo: vztrajajte, tud i V a m v s t a n e dan o d r e š e n j a! Narodno-prosvetno delo. Delo na polju narodne prosvete je miočno razpredeno pp celi Sloveniji, toda še vse premalo intenzivno in premalo organizirano. Naši prosvetni delavci iinajo sedaj v narodno-prosvetnem odseku močno oporišče, kjer naj se to delo sistematično organizira. zbira naj statistiko predavanj, glediških iger itd. v smislu poslovnika, ki ga je sestavil urednik tov. Ivan Dimnik z njemu lastno točnostjo in bo o njem poročal današnji delegaciji. Narodno-prosvetnega dela nikakor ne smemo podcenjevati. Tu ne velja nobeno opravičevanje in ne drži nikak izgovor. Kdor hoče narodu dobro, — pa tudi sam sebi in svojemu stanu, bo delal, kjerkoli se mu nudi prilika: pri sokolskem naraščaju, v knjižnici, na glediškem odru, kjer pač čuti zmožnosti oziroma kjer uvidi potrebo sodelovati. Imejte povsod skrb za šoliodraslo m'adino. Kdor ima mladino v rokah, vpliva na bodočnost naroda. In kakršna mladina — tak narod! Naša samoizobrazba. Pri tej priliki omenjamo. da je priredilo naše članstvo nad 100 predavanj najrazličnejše vsebine pri okrajnih učiteljskih društvih, katero število se mora v najbližji bodočnosti najmanj podvojiti in potrojiti. Prav posebno pa še podčrtavamo, da so naši člani marljivo in uspešno sodelovali pri ljtidskih v s e u č i 1 i ščih v Mariboru, Celju in na Jesenicah— Delovanje š o 1 s k e g a odra ie visoko preseglo lansko leto. vendar bi bila tudi tukaj na mestu večja enotnost in sistematična urejenost. Pregled našega oreanizacijskega poslovania. UJU poverjeništvo Ljubljana se je tako v preteklem ¦poslovnem letu kot vsa leta svojega obstoja zavedalo. da je del državne učiteljske organizacije, ki strogo temelji na državnem, narodnem in stanovskem edinstvu. V tem smislu so bili stiki našega poverjeništva s centralo ves čas trajni in iskreni. — Omeniti je izpremembo v vodstvu osrednjega UJU v Beogradu, kjer je radi bolehnosti odstopil bivši predsednik tov. Mihajlo Jovič. in je stopil na njeeovo niesto urednik Narodne Prosvete tov. M i I u t i n S t a n k o v i č. Dne 20. 21. in 22. oktobra 1. 1. se je vrsila g 1 a v na skupščina v Sarajevu, o katere poteku so obširno paročala naša stanovska glasila. Na skupščini se je v glavnem razpravljalo o programu UJU, o osnovno-šolskem zakonu in o pragmatiki. Žal, ni o vsem tem do danes izvedena nobena točka. — S stališča enotne organizacije želimo. da objemaj disciplinirano v^e jugoslovensko učiteljstvo v državi. Po zadnji statistiki naše centrale zavzema sorazmerno naše poverjeništvo prvo mestCin obsega domala vse slovensko učiteljstvo. Naj bi mu skoro sledile še ostale pokrajine in poverjeništva! — Dne 6. in 7. maja -t. 1. se je vršila se ja glavnega odbora UJU v Beogradu. Člani, zastopniki našega poveirjeništva, so na tei seii iznesli znane »materiialnopravne zahteve slovenskega učiteljstva«, ki so bile priobčene v nasem stanovskem glasilu in mnogih drugih listih. Tako v tem slučaju kot pri vsaki drugi priliki naše poverjeništvo ni nikdar zamudilo dolžnosti in prilike, opozarrjati centralo na nujnost. važnost in upravičenost tako splošnih zadev našega stanu in članstva kot zasebnih interesov organiziranih posameznikov. Stat'stika čtanstva. Naše poverjeništvo je štelo v preteklem noslovnem letu v 32 okrajn"h društvih 2446 članov. To članstva, razdeljeno na posamezna okrajna društva, izkazuje nastopni pregled: 1. 1. Brezisko-Sevnii.ko licit, dr. 2. Celjsko ucit. drustvo 3. Crhomeljsko ucit. drustvo 4. Gornjegrajsko ucit. dr. 5. KamniSko ucit. drustvo 6. KoCevsko ucit. drustvo 7. Konjisko ucit. drustvo 8. Kozjansko ucit. drustvo 9. Kranjsko ucit. drustvo 10. Krsko ucit. drustvo 11. Lasko ucit. drustvo 12. Svetolenartsko ucit drustvo 13. Dolnje-Lendavsko ucit. dr. 14. Logasko ucit. drustvo 15. Litijsko ucit. drustvo 16. Ljubljansko ucit. drustvo 17. Ljubljansko-okolisko ucit. dr. 18. Ljutomersko licit, drustvo 19. MarenberSko u5it. drustvo 20. Mariborsko licit. druStvo 21. Mariborsko-okolisko ucit. dr. 22. Mezisko ucit. druStvo 23. Novomesko ucit. druStvo 24. Ormosko ucit. drustvo 25. Mursko-SoboSko ucit. druStvo 26. Ptujsko ucit. druStvo 27. Radovljisko ucit. drustvo 28. Savinjsko ucit. drustvo 29. SlovenjcbistriSko ucit. druStvo 30. Slovenjgrasko ucit.. drustvo 31. Smarsko-Rogasko ucit. drustvo ?>2. SoStanjsko ucit. drustvo 1922 1. 66 129 76 28 80 77 56 25 114 127 101 32 45 78 75 198 135 62 35 124 117 44 96 49 94 135 108 31 50 32 67 41 192.t 67 132 69 30 78 66 53 28 110 116 101 42 40 76 77 183 128 68 32 122 113 13 82 55 86 137 96 ' 33 51 32 66 34 Skupaj 2517 2446 Število letošnjega članstva izkazuje proti lanskemu majhen upadek. ki gre na račun samostoine organizaciie nieščanskošo.skeŁa učitelistva. Notranie poslovanje. Širji sosvet ie imel 2 seji: eno na Bledu o priliki pokrajinske skupščine, drugo 28. decembra pr. 1. Ož.ii sosvet je reševal tekoče zadeve v 6 sejah. Poročila o teh se.iali so se obiavliale soroti v našem stanovskem glasilu. Vložni zapisnik šteje nad 500 številk: tu seveda niso všteti rnnoirobroini dopisi in rešitve strokovneea tainištva. ki iim ne vem števila. V nastopnem podajam kratek preeled notranie - organizaciiskega dela našega poverieništva. V tei poslovni dobi so se vršile voltve novih zastopnikov učiteljstva za bodočo dobo dveh let v višji šolski svet. Te voJitve so zopet pokazale. kako oeromno večino učiteljstva ima naša organizaciia za seboi in kako izborno disciplinirane so naše vrste. Naša oreanizaciia ie združila nase nad 2500 eJasov. kl.iub samostoini kandidatni listi s strani društva meščansko - šolskega učitelistva. Tekom zadnie poslovne dobe se fe mnoffo a:o\-orilo o likvidaciii pokraiinske uprave. Na šolskem oolju bo nadomestila dosedanio prosvetno upravo (oddelek za prosveto in višii šolski svet) takozvana Drosvetnn delepacija. na čelu ii prosvetni deletrat Rod neposrednim nadzorom in kompetenco ministra orosvete. V direktnem področiu te delea.aciie bo med drugirn razmeščanie učitelistva, ne na postavljanie odpuščanie ali premeščanje iz ene oblasti v drusro Naša organizacija se ie izrekla za takoišnie ukinienie oddelka za crosveto iz troineea vzroka: ker zavira točno in redno uradno poslovan.ie in ie tako neootrebna inštanca med višjim šolskim svetom in ministrstvom prosvete. dalie ie tu prilika za redukcijo. o kateri se zadnii čas že toliko govori. in ie naša Rokraiina ed'na ki ima dve prosvetni inštanci. Inštance višiega šolskega sveta se pa ne da odpraviti vse dotlei. dokler ne sto _i v veliavo novi šolski zakon. ker ima zakon o sestavi višjega solskeea sveta z dne 23. ianuaria 1921, ki ea ie sweie'a skupščina in podpisal krali. pasus. ki odreia izven vsakega dvoma dobo in veljavnost tesra zakona. Glasi se: »Dofcler ne stoni v veliavo nov šolski zakon « Izrecno nadašamo. da soli- darno vztraia slovensko učiteljstvo na sedanii formi te šolske korporaciie za kar smo se borili že ddea leta in kier imamo svoje voliene zastopnike. ki uvel.iavliaio mišl.ienie učiteljstva. Hud ndarec za našo pokrajino ie buo reduciranie prosvetnega Rroračuna za Slovenijo. kier so se črtale znane postavke: funkciiske doklade šolskih voditcljev. eskurendne šole okrnieni prejemki učiteliic ženskih ročnih del itd. Tako črtanje ie bilo tudi s pravneea stališča popolnoma nelegalno. osobito rfede voditeliskih doklad. ki so potom dekreta postavno združene s preiemki šolskih voditeljev in se tu zakonito ne more ničesar izoreminiati naj.mani do novega šdskeffa zakona. Naše poverieništvo se ie v tei zadevi obrnilo takoi na našo centralo na ministrstvo prosvete in financ v Beogradu, predložilo ie spomenico tudi glavni skupščini v Saraievu. toda po vsei n-riliki se to brezpravno črtanie navedenih postavk ne bo oopravilo tudi v prihodnjem proračunu Opozarjamo samo na to. da se s takim postopaniem budi rn vzeaja nezaupanie v državno upravo. Ali ie pa to v korist državni misli. o teni nai razm'šlja.io naš vladni voditeUi v Beogradu! In tako ni čuda, da postajajo naše zahteve po samostoitiem referentu osnovnega šolstva za Slovenlio čim dalie bolj sflne in nuine. ker so utemeljene v potrebi. Neumljivo nam ie. da se v ministrstvu tako trdovratno upiraio teniu našemu postulatu. Namestu. da bi bili sami toliko uvidevni in bi v interesu dobre in točne uprave sami Roklica.i strokovnjake iz nokraiine. so gluhi in nedostopni za naše upravičene in utemeliene zahteve. ki tra.iaio že od prevrata sem Zato kličemo ponovno na današnii de.ee.aci.ii merodainim faktoriem v Beogradu: D a i t e nam našeea referenta, strokovn.iaka za osnovno š o I s t v o v S 1 o v e n i i i! N i k a k o r n e odnehamo od te naše zahtev e . d o k 1 e r n a m i e n e i z p o I n i t e! Gmotno vprašanje in pragmatika. Naiprei nekoliko v spJošriein o našmn trinotnem vprašaniu. Dočim smo vsako leto kolikor toliko registrirali vsa.i nekoliko zadovoljivega Roviška. rnoramo letos z vsemi drugimi iavnimi nameščenci konštatirati da smo na kraju svojih moči. Poviška s 1. marcern ne nioreino označiti kot odpomoči ker se ie naš položai istočasno na eni strani vsled horendnih zvišani cen živi'1 in stanovani neRrimerno še poslabšal. na drugi strani se ie. na te malenkostne poviske potom listov in iavnosti že dolge mesece poprej opozaria.o in se ie končno svoj namen tudi dosesrlo: Razmere se niso zboljšale. Zahtevali jn upali smo na nabavni prlspevek. zahtevali smo zvišanie djaein]skih doklad toliko da nam naša rodbina. naša deca ne gladuie, zahtevali smo skromnega kruha nikar bele pogače — vse zastoni! Vrg^lj so nam 1. marca beraške pare kot se vrže prosiaku na ulici miloščno. Eno lahko mirno in svestno konštaframo- ni zmisla za bedno stališče javnega nameščenca v državi! Vlada oa stoii pasivna ob strani in minister cinično vprašuie ooslanca: odkod vzeti? To ie njegova stvar. zato ie tu! Ako pa ne zna, oziroma ne more ali noče. nai izroči vaieti drugim. Sicer bi mu na nieeovo vprašanie lahko odarovorili: Vzemi tam. kier ie preveč — in sicer pridobljeno z vse drueim delom kot za državo — in oriloži tia, kie ie Premalo! Enak ie bil postopek s pragmatiko, sai ie šla vzooredno z našim gmotnim vnTašanjem.' Zadnii čas smo čuli še vse boj črne vesti.. Predzadnia številka »Narodne Prosvete« ie poročala da našega stanu splob ne nameravaio privzeti v prairmatiko in da učitel.istvo srlede zbolišania materiialneea ooložaia nima ničesar orl \w. nričakovaf. Takoi na to vest ie sooročilo naše poverieništvo centrali v Beograd. nai oošlje svoieea zastopnika na našo pokraiinsko skupščino da osebno poda tu informacije navzočim zborovalcem. Medtem ie »Narodna Prosveta« svoio prvo vest dementirala. Na našo vlogo smo Pa SRreieli tik pred odhodom iz Liubljane nastopni odgovor. ki ea podaiam doslovno: »Povodom Vašega akta br. 327 od 27. p. m. u korne tražite informaciie o zakonu o činovnicima. predsednik našeera Udruženia išao ie danas lično kod e ministra prosvete i molio ga. da da odredienu iziavu o tome: hoče li i kako činovničkim zakonom biti rešeno_ i materia!no pitanie učitelia. i kako če bitl rešeno pitanie učiteiljske stalnosti. G. minister ie odgovorio ovo: »1. Da i on i cela vlada stoie na stanovištu da zakon o činovnicima treba da obuhvati i učiteliske plate. 2. Da ie on povodom toga s.remlo nredlog o učiteiliskim olatama. po kome učitelii ula_je u II. katesroriiu i rasporeduju se od 5. — 2. trrupe zaključno. 3. Da če proučiti predloe našeg Udruženia i učitelja ooslanika. u kome se traži. da učitelii u pogledu plata počinju sa 5. a završuiu zaključno sa 1. srupom II. kategorije. i da čim polože praktični izplt prelaze u glavnu grupu II. kategoriie. 4. Da če novi proiekt zakona o narodnim školama u roku od tri dana biti kratkim putem upučen neoosred.no zakonodavnom odbo.ru. ^ 5. Da če odredba čl. 224. zakona o činovnicima. po koioi se svi činovnicl stavliaiu na razpoloženie. obuhvatiji sve činovnike Pa i učitelie samo ne one či- novnike koie bira skupština (kao n. pr. državne savetnike). Ali on iziavljuje, da to neče izazvati nikakve velike premeštaje. Predsednik ie u ime Udruženia iz.iavio. da učitelistvo ostaje kod svoiih zahteva u poeledu Dlata. i obrazložio ie, da pravi-nost zahteva. da se naša predstavka uvaži Isto tako izneo ie sve razloge koii eovore u prilog tosra. da se učitei.iska stalnost očuva u potpunosti. G. ministar ie obečao da če o tome ponovo razjrovarati i sa učiteljima — poslanicima.« To so torei zadnie naše informaci.e. ki smo iih oreieli v zadevi našega irmotnega vorašania oziroma Dragmatiike. O p o z a r j a m o t u k a i i a v n o v 1 a do naj se nikar ne Igra z n a ] v i t a II n e j š i m i i n . e r e s i j a v n e sra nameščenca. zakaj činovn i š k o v p r a š a n i e i e danes d ržavno vnrašanje. Leto za I e tom prosimo. kličemo. zahtev a m o! Danes p a ž e o b u p u i e m o . k e r s m o n a koncu s v o i i h s i 1. D a i t e n a m k r u h a! To ie v kratkem pregled boja za kruh. za naše materiialno vprašan.ie. ln bodi prepričan vsak naš član od Kulpe pa sror do skrajne meje Mež'ške doline da ie naše poverieništvo storilo v tem pogledu nopolno svoio dolžnost in si nima očitati tudi naimanie. da bi kdaikoli zamudilo kako priliko in trenutek sodelovati v akciii za zbolišanie naših irmotnih razmer. Za upokojence. Preostaia mi še nekai špeciialnih zadev. Tu iniamo najbedneiše med bednimi. naše upokoience. ki iim ie nakazana penziia v kronski valuti. A med njimi iih je okroglo 50. ki iim pritiče prevod na dinarske pokoinine po zakonu iz 1 1919. Vse vloge. intervenciie urgence. peticiie. osebna posredovania ne izdajo ničesar, Po vsei priliki čakaio merodaini faktorjl, da bodo ti bedniki eden za drugim pomrli. kar se tudi že eodi in si bodo potem nad vsem umili roke. To se iim lahko nosreči. sai so minila že štiri leta. odkar ti unokoienci tiraio zadevo. ki r'm io .riznava zakon. Stanarina in ogrev. Enako ie z izpolnitviio čl. 33. zakona o narodnih šolah z dne 23. iulija 1919 g:ede stanarine in ogreva. česar pokraiine. razen Srbiie in Crne erore ne sprejemajo. Tudi tozadevno smo ukrenili vsa mogoča in razpoložliiva t>ota, a uspeha do danes nikakega. V donisu centrale. ki sino ga oreieli pred našo skupščino, nam o tej stvari sporočajo: Odnosnp čl. 33. zakona od 23. juliia 1919 iziavili su u ministarstvu prosvete da stan i ogrev treba da daiu opštine. i da to Ditanie. dok se novi zakonne donese. ne može biti rešeno. — Mi smo vedno zahtevali. da reši to vprašanie država. borbe z občinami v tei zadevi si lahko oredstavljamo. Za poročene učitelice. Nerešeno ie tudi vprašanie polovičnih draginiskih doklad z državnimi uradniki Doročenih učiteliic. Neštetokrat smo o tei stvari ooozariali na orimitivno upoštevanie načela:.za enako delo — enako plačilo! Štedite na državnem denarju dru.eod. našli boste sto in sto nrilik tukai oa ne odtrarujte že itak erenko zasluže- nega »lačila. * Vse to navajamo v informaciio na adreso vlade, ministrstva. organov iavne uorave. v informaciio zato. ker so sjotovo že pozabili. da so to naše večletne zahteve. ki jih vsako leto obnavl.iamo. In nai ne pride kdo. da bi nam očital slpvenski separatizem. Saj so to skupije zadeve učitelistva v celi državi. Ker se smatramo brate. si pogle.jmo iasno i z oči v oči in si govorimo n e o v r g 1 j i v o resnico. ki se glasi: zboljšanje javne unrave. Dokler se to ne zgo3i, smo še daleč od zadovolis t v a v d r ž a v i. d a 1 e č o d u i e dinienja. ne samo teritorialneea- temveč tudi duševnega, ki ie naš končni cilj. In če vam nudimo delavcev. ne branite se iih. Končuiem z istim apelom na naše Članstvo kot v začetku svoiega poročila: vzgojujmo nacionalno našomladino, da se na*n posreči vzgojitl za bodočnost en tio iugoslovenski.eno enotno dušo jueoslovensko! (Nadaljevanje sledi).