Poštnina plačana v gotovini. Štev. 16&>f V LJUBLJANI, petek, dne 30. julija 1928. Posamezna številka Din i —. LETO IIL Izli&ia vsak dar* opoldne, izvzem ši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'— inozemstvo Din 30'—v Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IB. TELEFON ŠTEV. 552. e?RAVNIŠTVO: KONGRESNI TEG ŠTEV. Z- Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Bolna Evropa. Beseda o bolni Evropi ni nova. Že zaavnaj pred svetovno vojno so razni ruski duševni velikani zaničljivo gleda-11 na zapadno - evropski svet in mu P1 Rokovali skorajšen pogin, kajti v Ev-. 10P1 (y^°žjem smislu besede) so gledali na iopičeno vse moralno zlo, ki tlači člo-'es vo’ 111 ki mera prej ali slej poteghi-tndi celo od tega zla okuže-da 6 0 uani dokazuje izkušnja, so velijo ruski misleci presojali Ev-iopo pravilno. Mnog] so pričakovali rešitev Evrope °d svetovne vojne, češ, da bo prelita kri milijonov ljudi učinkovala vsaj kolikor toliko zdravilno. Ti ljudje so prieakova-Se 1io iz voinega trpljenja in gorja na nova mlada Evropa, očiščena vseh moralnih peg in madežev stare predvojne Evrope. Kako so se varali! Novo Evropo naj bi bila ustvarila velika mirovna konferenca. Naloga te kon-eieuce naj bi bila po mnenju optimistov no le Podirajoča in vse stare naprave uničujoča, ampak tudi konstruktivna. Konferenca naj bi bila zlomila stare suženjske okove, v katere so bili zakovani celi naredi dn stanovi pred vojno in naj bi bila preobrazila Evropo v prijetno bivališče za vse. današnja žalostna slika Evrope pa dokazuje, da velika mirovna konferenca sV°ie naloge nikakor ni • Konferenca je res na mah razbila mnogo, kar so prej ustvarjala in gradila stoletja, padle so stare države in zrušili so se mogočni prestoli, toda na mesto razvalin konferenca .ni postavilo in ustvarila prav nič, kar bi danes ljudje občutili ket pridobitev in napredek. Danes vemo, da je svetovno vojno ro-ila borba med nacijonalističnimi kapitalisti za prvenstvo iu nadmoč v svetovnem gospodarstvu. Neomejeno je hotel zagospodariti angleški kapital, a tudi »eniški in francoski. /.ged c v inska resnica pa ;e da zna kapital izkoristiti v svom t’ f , . , . s vrh e vedno kake ideje, k. trenotno najbolj gibUeio ' Nel-da.l so izkoriščali verski moment m so ped plaščem razširjenja azij-ega evangelija prodirali v obširne azijske in afriške province pred in med svetovno vojno pa so izrabili mogočno nacionalistično idejo, da so mogli najrazličnejše narode natirati v krvavi boj za tuje interese. Narodi sc lepim obljubam nasedli in verjeli. Ko pa je prišel dan obračuna in plačila, so pač nekateri prejeli neke nagrade za prelito kri, toda danes se izka-dariia tud'te ua£r£,de kot sama danajska Danes ne najdemo • ti enega naroda in nu* v Evropi nN bi bil zadovoljen z usodoUtKa stanu’ 'J1 dodelila in določila mirovna11111 Je Zmagovita Anglija, kateri je v naročje najbogatejše kolonije, zdihuj" pod težkimi bremeni brezposelnosti in pod strahoto največjih štrajkov, kar jih pozna zgodovina. Francija se vije v težkih finančnih težavah in živi v večnem strahu pred nemško revanžo, ki ji iztiska zadnje franke dz žepov za neprestano oboroževanje svoje in njenih zaveznikov. Premagane države tarejo hudi notranji boji za preureditev njihove zmanjšane posesti, Italija pa išče zaman izhoda v svet, da nasiti preštevilno svoje prebivalstvo, ki doma ne more dobiti kruha. Ustanovitev cele vrste novih, a razmeroma zelo majhnih držav je sicer zadoščenje za razna nacijonalna stremljenja, toda visoki carinski bregovi, ki leže komaj po par ur železniške postaje oddaljeni drug od drugega, so že zelo Krvave občinske volitve. POSLANEC GJUKIČ UBIT? PROTIRADIKALNE KANDIDATE PRETEPAJO IX ZAPIRAJO. Beograd, 30. julija. Ljuba Davidovič je prejel, iz Požege pri Užicah to-le brzojavko: Sinoči okrog 10. je bil poskušau nad narodnim poslancem Simo Gjukičem pred njegovim stanovanjem uboj od dveh najetih zlikovcev. Gjukič je težko ranjen v prsi. Prebivalstvo zelo razburjeno. Ali sc uradniki plačani za razračunavanje s političnimi nasprotniki? To vest potrjuje tudi bivši narodni poslanec M. Živkovič, ki brzojavi ja: Simo Gjukič, demokratski poslanec na moji listi, je bil sinoči napaden, ko se je vračal s svojo ženo domov. Ranjen je težko, velika količina krvi mu je iztekla iz prs. Zdravniki dvomijo, da bi ostal pri življenju. Naročeni napadalci se prikrivajo. Protestujte iii zahtevajte zaščito! Stevan Nikolič, kandidat za predsednika občine Gornji Matijevac, javlja, da mu srezko oblastvo preti z aretacijo in da ga ovira pri sestavi liste. Nikolič je ugleden mož in dolgoletni načelnik te občine. Iz Skoplja javljajo, da je v rakotinski občini v neposredni bližini Skoplja ubit član demokratske stranke. Iz brnjačke občine v skopljanskem okrožju poročajo, j da so tam Davidovičevi nasprotniki pred j dvema dnevoma v pravem smislu premlatili člana demokratske stranke in zagrozili njemu in celemu selu, ako se bo pritožil. V Podmcčanih, v brestovskem srezu v bitcljskem okrožju je bil ubit demokratski kandidat za predsednika občine v tem selu. Ubila sta ga rano zjutraj dva maskirana človeka. Veliki župan je takoj razglasil, da so ga ubili kačaki, čeprav v zadnjem času ni bilo kačakov v teh krajih. Sicer pa kačaki tudi nimajo navade, da bi se maskirali. Kandidat je bil siromašen človek, pa je neverjetno, da bi ga bili ubili kačaki, ki ubijajo zato, da pridejo do denarja. V isti občini je bil leta 1923. ubit kandidat demokratske stranke za predsednika te občine Nikola Strezo-vič, ki je bil predsednik srezkega odbora de mokratske stranke. Ubijalca tudi takrat niso našli. Beograd, 30. julija. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je bil včeraj ob 7, pri ministru zunanjih poslov. Ob svojem cdhcdu iz ministrstva je izjavil, da se je informiral o zunanji politiki. Na vprašanje novinarjev, ali mu je kaj znano o slučaju narodnega poslanca Sime Gjuriea, da je težko ranjen, je izjavil, da je dobil vesti o tem. »A kaj nameravate ukreniti, gospod predsednik?« — »Bomo videli,«« je odgovoril predsednik narodne skupščine in se poslovil' cd novinarjev. PROTESTNA ZBOROVANJA PROTI VOLILNEMU TERORJU. Beograd, 30. julija. V demokratskem klubu v skupščini je bila konferenca. Te konference so se udeležili uglednejši člani demokratske stranke. Po referatu Ljube Davidoviča je glavni odbor demokratske stranke sklenil, da se takoj prične z agitacijo in s prirejanjem protestnih zborovanj proti nasilju političnih oblastev, ki se vrši pred občinskimi volitvami nad pristaši demokratske stranke. Sklenilo se je, da se vrši v nedeljo v Beogradu protestno zborovanje v hotelu Slavija- . Na tem zborovanju bo govoril Ljuba Davidovič o nasilju političnih organov in o delovanju anketnega odbora, ki noče delati in ki si prizadeva, da potlači veliko afero krivcev. Razen Ljube Davidoviča bosta govorila na tem zborovanju Kosta Jovanovič in Kosta Koma-nudi, — Slična zborovanja se bodo prirejala po vsej državi. LJUBA JOVANOVIČ RESNO BOLAN. Beograd, 30. julija. Kakor se doznava, je Ljuba Jovanovič težko obolel in se po mišljenju zdravnikov ne sme mnogo gibati, ker je bolezen tako težka, da je združena s komplikacijami. Ljuba Jovanovič je bolan na srcu in mu zdravniki priporočajo mir. .Radikali delajo zaradi te bolezni razne A Tdf*’ da '’e kriv te bolezni. i.K.H °T-.Se J® s Pašičem skregal, je umrl pieu njm^ zagrenili uživanje nacionalističnih sladkosti. Tako taste napetost med evropskimi državami znova, in to znatno bolj. kakor kdaj prej pred vojno. V splošni polrto-sti in v svojem obupu pa se pogreza Evropa vedno globlje v moralno blato, da svoje izčrpane živce vsaj s trenotno naslado pomiri. Današnja Evropa je na las podobna oni stari Evropi v dobi rimskega cezarizma in zato jo po vsi verjetnosti čaka tudi ista usoda. PAVLE RADIČ V AVDIJENCI. Zagreb, 30. julija. Pavle Radič je včeraj ob 12. odpotoval na Bled in bo najbrž danes sprejet od kralja v avdijenci. BOŽA MAKSIMOVIČ NA BLEDU. Beograd, 30. julija: Včeraj se je v političnih krogih dolgo komentiral nagli odhod ministra notranjih del Bože Maksimoviča na Bled. Politični krogi mislijo, da stojimo pred nekaterimi izpremem-bami. Kakcr se doznava, je odšel Boža Maksimovič na Bled, da kralja ^informira o poslednjih dogodkih v Črni gori, potem o stanju konflikta v radikalni stranki ter o ostalih vprašanjih notranje politike. Boža Maksimovič bo tudi poročal o uspehih i v svojem prizadevanju, da se situacija i stabilizira. Pred odhodom je imel Boža Maksimovič dolgo konferenco z Uzunovi-čem in nato s svojimi prijatelji in z dr. Srskičem. VPADI BOLGARSKIH KOMITAŠEV. Beograd, 30. julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je pretresalo vprašanje akcije zaradi poslednjih vpadov bolgarskih banditov na naše ozemlje ter zaradi krvave borbe, ki se je vodila okrog Črnega vrha. Vlada je sklenila, da napravi tej ko-mitaški akciji konec in da bo energično nastopila proti Bolgarski. Naši obmejni oddelki in orožniki bodo pojačeni ter se bo pridelila tudi konjenica. Odredile se bodo preventivne mere kot skrajno sredstvo proti Bolgarski. Sprejet je bil predlog dr. Ninčiča o skupni akciji proti akciji z vladama v Atenah in v Bukarešti. KJE JE ACA STANOJEVIČ? Beograd, 30. julija 1926. Nenaden odhod Ac& Stanojeviča se v političnem življenju na različne načine komentira. Nekateri pravijo, da je Aca Stanojevič odšel v Zaječar, drugi trde, da je odpotoval na Bled informirat kralja o politični situaciji, a tretji, da se je odpeljal k Paši-ču v Karlove Vari. Beograd ne plačuje davkov. Beograd, 30. julija. Minister financ dr. Perič je izjavil sneči novinarjem, da vsi ministri izdelujejo načrt vladi o gospodarski sanaciji države. On se bavi v glavnem z vprašanjem reorganizacije svojega resora in si prizadeva, da zadobe vsa ministrstva svojo zakonsko formacijo. To vprašanje se bo uredilo v mesecu avgustu. Ministrstvo financ se bavi tudi z izdelavo proračuna, čemur je treba posvetiti največjo pozornost. Izmed resornih ministrov je že izročil svoj proračun minister zunanjih poslov. Minister se je potem bavil podrobno z razlaganjem reform pri davčnem uradu v Beogradu, zaradi katerega je mnogo pritožb. Napraviti je treba tako, da ne bo več toliko ljudi, ki ne plačujejo davka. Razen tega je omenjal uspehe o zajetju tihotapcev. V zadnjem času je bilo odkritih več velikih afer, v preiskavi so člani generalne direkcije. Država je dala za poplavljence 6 milijonov kot prvo pomoč, a drugih 6 milijonov za nasipe. MINISTER PUCELJ 0 GOSPODARSKI KRIZI. Beograd, 30. julija. Na včerajšnji seji ministrov o gospodarski krizi je podal minister za kmetijstvo in vode Ivan Pucelj obširen referat o gospodarski krizi. V uvodu navaja njene zunanje razloge, ki obstoje v tem, da so vse naše sosedne in pa druge države v Evropi po vojni zvišale svojo produkcijo, a pri nas je nastal zastoj. Poleg tega so krive naše notranje razmere, in sicer v prvi vrsti slaba kvaliteta naših proizvodov. Kot druge točko svojih izvajanj, ki jih. je dokumentiral z obsežnim materijalom, omenja potrebo znižanja carine pri uvozu poljedelskih strojev in umetnih gnojil. Da se bolje vnovčijo poljedelski pro-izivcdi. je treba olajšati promet in‘vstva-riti povoljne pogoje za prodajo na svetovnem tržišču z dobrini in cenenim prometom. Visoke javne doklade znatno povišujejo kmetijske stroške. Da set poceni kmetijsko proizvajanje, je največje važnosti cenen kapital. Pii dedščinah kmetskih posestev je treba odpraviti zaporo, v privatnem in javnem življenju je treba uvesti največjo sledljivost. Minister je 'zaključil svoj elaborat s tem, da je naglasil potrebo svetovnega miru in potrebo dobrih ednošajev z Rusijo z njenimi silnimi rezervoarji surovin v Evropi in Aziji, ker brez Rusije ne more liti svetovnega življenja. Svoj elaborat je izročil tudi predsedniku vlade. POGAJANJA ZA KONKORDAT. Beograd, 30. julija. Včeraj je naš poslanik pri Vatikanu Jaša Simič obvestil dr. Ninčiča, da se bodo razgovori za obnovo konkordata pričeli 1. avgusta v Rimu in ga naprosjl, da sporoči delegatom, da morajo ta dan biti v Rimu. Rešiti je treba tudi vprašanje zavoda Sv. Jeronima in se misli, da bo i to vprašanje v nakrajšem času povoljno rešeno. POSVETOVANJA MINISTROV. Beograd, 550. julija. Včeraj popoldne je sprejel predsednik vlade Uzunovio več posetov, med njimi ministra Puclja, dr. Periča in dr. Vaso Jovanoviča. Jovanovič je šel nato k ministru dvora Jankoviču in ostal z njim dalje časa v razgovoru, da informira preko ministra dvora kralja o raznih resornih stvareh. Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je po-setil popoldne dr. Nikiča in se razgovar-jal z njim o aktualnih vprašanjih. Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. »Uradni list« i dne 24. julija t. 1. priobčuje sledeči razglas: V zmislu čl. 10. uredbe ministrskega sveta z dne 23. februarja 1926, St. 2330-III, se objavlja, da so volilni imeniki za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razgrnjeni od 26. julija do vštetega 10. avgusta t. 1. v uradu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in v pisarni vsakega davčnega urada zborničnega področja, kjer so vsakomur meil uradnimi urami na razpolago. Kdor je vpisan v volilni imenik, sme vlagati ugovore zoper volilne imenike, tigovori se morajo vložiti pismeno na volilno komisijo Zbornice za trgovin«, obrt in industrijo v Ljubljani in sicer za vsako reklamacijo posebe. Opremljeni morajo biti z uradnimi listinami, ki služijo v dokaz, da so navedbe reklamanta točne. Rok za vlaganje ugovorov zoper volilne imenike poteče z dnem 24. avgusta t. 1. Ugovori po tem roku se ne upoštevajo. Kdor ima volilno pravico na podlagi raznih pravnih naslovov v več odsekih ali več kategorijah, jo more izvršiti samo v enem odseku in v eni kategoriji. Voli-lec, ki ni zaduvoljen z uradno uvrstitvijo v volilni odsek ali kategorijo, mora v reklamacijskem roku izjaviti, v katerem odseku in v kateri kategoriji hoče voliti. Niti aktivne niti pasivne volilne pravice nimajo oni, ki so po občinskih volilnih zakonih izključeni od aktivne in pasivne volilne pravico v občinske zasto-P°- Vse vloge volilcev na volilno komisijo so poštnine proste, če imajo na naslovu pripombo: »V volitveni stvari Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljub-ljank. Popravljene volilne imenike sme od 2. septembra dalje vsak volilec prepisati v zborničnem uradu med uradnimi urami. V L j ubljani, dne 19. julija 1928. VOLILNA KOMISIJA ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI. Predsednik: Vis. sod. svet. Levičnik, 1. r. »! Samouprava" odgovarja dr. Korošcu. V sredo dne 28. julija, je objavilo glavno glasilo radikalne stranke v Beogradu odgovor na govor dr. Korošca v Domžalah. »Samoupravam odgovarja: ' >V prvem delu svojega govora je razložil dr. Korošec, kako se je naša notranja politika razvijala od 1. 1920 dalje do trenotka, ko je prevzel vlado g. Davidovič. Ta se je opiral tedaj na moč HRSS. Vodja slovenskih klerikalcev je govoril o tem eksperimentu, ki ga smatra za koristnega, precej obširno. Ni pa mogel po zatrdilu g. Korošca ta poskus uspeti zaradi nelojalnosti g. Radiča in zaradi njegovega stalnega prizadevanja, da izzove nove volitve, magari če tudi pade tedanja vlada. Tedanje držanje g. Radiča je dr. Korošec ostro obsodil. Kar pa g. Korošec šefu HSS zlasti ne more pozabiti, je to, da je Radič opustil svoje republikanstvo, svoj federalizem in svojo prejšnjo nerealno politiko. G. Korošec pravi: »On (Radič) je opustili svoj program. Postal je monarhist in najbolj vnet pristaš kapitalističnih strank. Avtonomistični program varuje danes edino še SLS.< Čudno je, da napada dr. Korošec Radiča tako zelo zaradi tega, ker je zapustil svoj program je portal monarhist. Med programom SLS in med programom bivše HRSS je obstojala velika razlika. SLS je stala na stališču monarhije, ona je v načelu priznavala vidovdanska ustavo, čeprav se je izrekla za njeno revizijo, priznavala je državno edin-stvo kot gotov čin, zahtevajoč le avtonomistično ureditev države. Stranka g. Radiča ni priznavala niti državne ustave niti državne-gi ujedinjenja kot takega, in je stala na stališču republike in federacije. S svojim znanim preokretom, s svojim priznanjem države, ustave in monarhije, se je Radičeva stranka znatno bolj približala stališču SLS kakor kdaj prej. Med samoupravno ureditvijo države, ki jo ie sprejel g. Radič, in med avtonomizmom, ki (t;>. zastopa dr. Korošec, je razlika manjša kakor med avtonomizmom in prejšnjim federalizmom HRSS. Ce bi bil šef SLS načelen politik, bi se moral nad to evolucijo Radičeve stranke le radovati, ne pa da jo na-napada. Še bolj Čudno je, da naglasa dr. Ko-rošec okolnost, da je g. Radič postal monarhist. Tudi nad tem bi se morala vslesloven-ska ljudska stranka in njen šef samo rado- vati. Če so oni zares tako izborni monarhisti kakor se delajo jih mora le veseliti, da je njihove nazore o obliki vladavine sprejela tudi Radičeva stranka in da se je na ta način monarhistična oblika države stabilizirala. Šef SLS tudi ni zamudil priložnosti, da je napadel Uzunovičevo vlado. Zadnja današnja vlada ni državna in nima poštenih ciljev. Zakaj ne bi bila vlada g. Uzunoviča državna? G. dr. Korošec bržkone misli, da zato, ker ni v njej zastopana tudi njegova stranka, oziroma ker v njej ni Slovencev. Res je, da v današnji vladi stranka g. Korošca ni zastopana. Mislimo pa, da tudi dr. Korošec ne bo trdil, da ji baš ta okolnost jemlje njen državni karakter. Ni res, da v današnji vladi ni nobenega Slovenca. Če dr. Korošec odreka g. Puclju pravico, da zastopa Slovence, to nič ne pomeni ker šef SLS in njegova stranka nimajo nobenega monopola na zastopstvo slovenskega dela našega naroda. Tudi če v vladi ne bi bilo nobenega Slovenca, a bi imela v jjarlamentu potrebno večino, bi bila tudi taka vlada vseeno državna. Naša država ni organizirana na podlagi plemenskega federalizma, ampak je na znotraj unitaristična država. Vlada mora predstavljati parlamentarno večino, ni pa treba, da predstavlja posamezna plemena. Vlada g. Uzunoviča se opira na trdno parlamentarno večino in v njej sede predstavniki vseh treh delov našega naroda, in to ji daje njeno moč. Dr. Korošcu je neprijetno, da razvijajo radikali in radičevci med slovenskimi brati svojo politično akcijo in vzklika: »Ni treba, da bi nas vodili Srbi ali Hrvati!« Njegov srd dokazuje le to, da njegove akcije med Slovenci ne stoje tako dobro in da mu uspehi radikalov zadajajo težke skrbi. Ne gre pa za to, ali naj Srbi vedijo Slovence ali obratno, ampak za to da se med brati vzpostavi tesno politično sodelovanje. Slovencev v radikalni stranki nihče ne vodi, ampak oni sodelujejo na uresničenju programa NRS kot resni solrudniki. Slovenski radikal?!pa nad-kriljujejo slovenske klerikalce v toliko, da se oni dvigajo iznad ozkih potreb province in bolj gledajo na državo kot celoto. Oni vodijo državno in nacijonrlno politiko, a dr. Korošec in njegovi tovariši se ne morejo otresti ozkih lokalnih ozirov.< »Svobodne" volitve v južni Srbiji. Iz najbližje okolice Skoplja poročajo narav- , nost neverjetne slučaje volilnega nasilja, ki ga uganjajo poklicani in nepoklicani ljudje | nad ubogimi prebivalci - domačini. Najbolj ; strahovito pa je divjal volilni teror v va- I seh Ljubance in Bulačave nedaleč od Skop- j Ija. ! V nedeljo popoldne so neki žandarji in nji- hovi arnavtski pomagači napadli obe vasi in vse kmete, kateri so jim prišli v pest, strahovito pretepli. Na pol mrtve in nezavestne reveže so pustili ležati na tleh in so odšli- V Skoplju so zvedeli z:i ta zločin šele naslednjega dne. Komaj so se raznesle po mestu prve govorice o poboju, so prišli v mesto tudi že nekateri kmetje, ki so iskali po- moči v skopljanski okrožni bolnici. Tepenih > je bilo okoli- 30 kmetov, med njimi 8 do i smrti. Med tepenimi kmeti se nahajati tudi j župan in neki občinski odbornik ljubanske i občine. Odbornik je bil tako tepen, da je po vsem životu ves črn, kakor bi ga bil kdo namazal s črnilom. Županu pa so izpulili tudi brke. Ta barbarstvo so uničili večinoma Arna v ti. Kakor hitro se je razvedelo, kaj se je dogodilo v Ljubancih, je takoj odšel na lice mesta narodni poslanec Kujundžič in še nekaj drugih oseb. Posl. Kujundžič je poklical tepene kmete skupaj in jih ie dal odpeljati v bolnico. Ko je zvedel za žalostni dogodek veliki župan v Skoplju g. Vildovič in komandant žandarmerije v Južni Srbiji polkovnik Kostič, sta začela takoj zadevo energično preiskavati. Vsak v svojem področju. Dolgo se ni moglo doznati, ali so koga.zaprli ali ne, ker se vodi preiskava strogo tajno. Tudi se ne ve za vzrok tega žalostnega barbarstva. Povodom tega žalostnega dogodka je posl. Kujundžič odposlal tri brzojavke, eno kralju na Bled, drugo na ministra Maksimoviča in tretjo predsedniku demokratske stranke Da-vidoviču. Brzojavka na kralja se glasi: »Vaše Veličanstvo! V preveliki boli sem prisiljen naznaniti Vašemu Veličanstvu, da so bili Vaši podaniki, vojaki Vašega Veličanstva na bresreen in na barbarski način brez stvarnega razloga tepeni. Tepenih je bilo ve-niko število kmetov iz ljubanske in bulučan-ske občine v skopski Črni gori. Tepenih je bilo 20 oseb, 8 do smrti. Ta neverjeten čin so izvršili žandarji s pomočjo Arnavtov, ki so že dva dni prej zasedli občini. Okoli 15 tepenih kmetov je bilo prepeljanih v bolnico v Skoplje. Vse oblasti se zgražajo nad tem početjem, narod pa se vprašuje v svojem obupu: Ali imamo še zakone? Ali še živimo v svobodni veliki državi Vašega Veličanstva? Prebivalstvo prizadetih občin prosi v svojem obupu za vzvišeno zaščito in za prepoved na-daljnega terorja.« Ministru Maksimoviču pa je poslal posl. Kujundžič sledečo brzojavko: .»Ogorčen se vračam iz skopske Črne gore, kjer je bilo v občinah Ljubanec in Bulučane tepenih mnogo kmetov. Nad 20 jih je bilo tepenih, 8 do smrti. Ranjenci se nahajajo v bolnici v Skoplju. Med tem ko so neki objestni I žandarji s pomočjo arnavtskih lopovov pretepali kmete, agitira zastopnik srezkega načelnika iz Skoplja za radikale na drugi strani okraja in ne ve nič za te zločine. Upravne oblasti so uvedle preiskavo Vas pa kot odgovornega ministra vprašam: Ali je mogoče, da se take stvari dogajajo v naši državi brez vednosti oblasti? Ali je sploh še kakšna oblast tu? Pričakujem, da Vas bo ta resnica ganila in zato pričakujem vaša najstrožja povelja in potrebno anketo o teh zločinih. O teh zločinih sem obvestil tudi kralja, Vas pa prosim, da rešite ugled države in naroda pred samovoljo in brezzakonjem, za katero pa ste vi odgovorni. Ko se je razzvedelo, da so pretepeni kmetje v bolnici, je poskušalo več meščanov priti do njih. Nekaj tepenih kmetov pa je še čakalo na vozeh pred bolnico. Kmetov, ki sa bili že v bolnici, ni smel nihče obiskati. Govorili pa so oni, ki so bili pred bolnico. Med njimi se nahaja Gjorgje Miloševič, star 25 let, iz občine Liubance. On je služil dve leti pri vojakih in se prav nič ne razlikuje od kakšnega Kragujevčana. Ta je pripovedoval: Ne bi nam bilo hudo, da so nas naši bratje (lepi »bratje«!) pretepali, hudo pa nam je, da so nas pretepali Arnavti in Turki, ki so nas tepli že prej 500 let, pa nas tepo še danes. Takoj po pretepanju so kmetje začeli bežati v Skoplje, svojo živino pa so pognali v hribe. Tudi žito na polju so pustili, ker ni nikogar, da bi hotel delati. Doma so ostale le ženske, možje pa se boje, da jih bodo na zapoved žandarjev zopet prišli pretepat Arnavti in Turki. V nemilost je padla tudi znana srbska rodbina Spasič v Bulučanih, čeprav si je ta rodbina stekla za srbstvo velike zasluge v turških časih. Član te rodbine je znani narodni delavec Krsta Spasič v Skoplju, ki se je bridko razjokal, ko je zvedel, kaj se je zgodilo z njegovo rodbino. Poveljstvo žandarmerije je izdalo strogo naredbo kapetanu Bosiču da napadače izsledi in razoroži. Napadalce so že našli v neki šumi in jih odpeljali v Skoplje. Tako poročajo belgrajski listi o volilni svo-bodi, ki vlada v Južni Srbiji. Kdaj bodo vr Beogradu spoznali, da se z batinami ne vzgaja ljubezen državljanov do države? Menda nikdar! Centraistična upravo. Vprašanje, kakšna uprava je boljša, ali centralistična ali federalistična avtonomistična, je pri nas še vedno na dnevnem redu in bo ostalo nerešeno tako dolgo, dokler se ne bo začelo reševati bolj iz strogo upravnih kakor pa s političnih vidikov. Upravni centralizem ni da bi moral biti ravno slab. Upravni centralizem smo imeli v Avstriji iu proti upravnemu centralizmu ni bilo skoro nobenih pritožb, ker je pač uprava poslovala dobro, točno in hitro. Centralizirana uprava na Dunaju dalje tudi ni skrbela samo za Dunaj, ampalt se je v veliki meri ozirala tudi na provinco, dobro se zavedajoč, da tudi centrala ne more uspevati, če provinca gospodarsko propada. Zato so dunajski upravniki skrbeli za gospodarsko povzdigo province že iz lastnega koristoljubja, ker so spoznali, da more centralo dobro hraniti le procvitajoča provinca, ne pa gospodarsko izmozgana. Centralna uprava v Beogradu pa tega principa ne pozna. Ona vidi le samo sebe. Ona hoče potegniti vse le na sebe, pozablja pa popolnoma, da je glavni in trajni vir bogastva centrale bogata, ne pa gospodarsko propadla provinca. To nerazumevanje uprave je glavni vzrok splošne nezadovoljnosti, ki vlada v naši državi, je pa tudi glavni vzrok nasprot-stva province proti političnemu centralizmu, ki ga ojačujejo še versko in plemensko na-sprotstvo. Stvar ne bi bila hudo, če bi šlo le zato, naj imamo za celo državo skupno najvišjo centralno upravo. To mora biti. Je pa popolnoma napačno, če si lasti centralna uprava kompetence, ki nikjer na svetu niso pridržane centralni upravi, ampak so povsod prepuščene nižjim državnim organom. General, ki se briga za gumbe na monturah svojih vojakov, je slab general. Za take malenkosti naj se briga kvečjemu stotnik v svojem delokrogu. Naša centralna uprava pa je urejena tako, kakor da bi moral minister vsak dan vedeti, kdaj vstane zjutraj uradni sluga srezkega poglavarstva v Prizrenu ali pa v Kranjski gori. Nočemo reči s temi besedami, da je revizija vidovdanske ustave potrebna ali nepotrebna, reči pa hočemo, da je mnogo bolj kakor revizija ustave potrebna temeljita reforma notranje naše ui>rave. H. P.: Znanstveno obratovanje in naša industrija. A. k o bi Ford delal po starih patrijarhaličnih zastarelih in skrajno neekonomičnih meto-■dah bi danes ne bil eden največjih industrialcev sveta. Fordove tovarne so'bliateč dokaz za uspešnost nove obratovalne metode. Kljulb temu, da imajo njegovi delavci najboljšo plačo v celi Ameriki, so njegovi avtomobili najcenejši. Zakaj ne hi bil mogoč pr.i nas kak Fordi? Ford je začel z malo mehanično delavnico, pa se dokopal brez pomoči kakih bank do enega največjih industrijskih podjetij sveta. Da pri nas ne more priti do takih pojavov, je kriva velikanska nepodjetnost in okornost onih, ki imajo kapital v rokah, velika splošna zaostalost, pomanjkanje organizatoričnih talentov ter preveliko omejevanje produkcijske in delavne svobode po raznih obrtnih in trgovskih predpisih, ki diše po srednjeveški plesnobi in ki zabranjujejo svoboden razmah industrijskih talentov. Čas je, da se rešimo evropske tradicije in da sprejmemo amen-kanske metode. Ne bi bilo morebiti napačno, če bi mogli dati kar vso našo industrijo ka- kemu Fordu v zakup. Naša država je bogato na prirodnih silah in zakladih kot malokateri v Evropi. In vrhu tega leži oib morju z izbornimi prirodnimi lukami. Naša industrija bo imela lahko nekoč sijajno pozicijo. Prej pa se bo morala modernizirati in vpeljati znanstveno obratovanje. Brez tega je vsaika konkurenca s tujino nemogoča. iDa naša industrija ne more uspevati je kriva še ena okolščina, ki sicer ni v neposredni zvezi s to razpravo. To je dejstvo, da je v naši industriji vdeleženo in zaposleno polno tujcev, ki že iz stvarnega razloga ite morejo imeti interesa na tem, da se naša industrija dvigne, razširi in osamosvoji. K tujcem je prištevati tudi one elemente, ki so prišli do jugo; slovanskega državljanstva na različne več ali manj forsirane in zvijačne načine s pomočjo naših ljudi, ki imajo narodnost vedno na jeziku. Tem tujcem so mesta v naši industriji le sredstvo, da nagrabijo na naš račun kolikor mogoče za svoj žep in da prenesejo to čez mejo. Zato ni v njih interesu, da bi uvajali pri nas racijonelne znanstvene metode v obratovanju, ki mnogo stanejo in prinašajo dobiček, dasi znatno povečan, še le po mnogih le- UhPa tudi iz drugega raizloga jim to ne kaže. če bi proizvajali v>se kar moramo sedaj uva- žati doma, bi odpadle ogromne provizije pri nabavi blaga v tujini. Radi tega je v njih interesu, če se naša industrija ne dvigne in raci jonalizira. To velja za tujce, ki so pri nas finančno vde-leženi. Pa tudi tujci, nastavljenci vplivajo slabo na našo industrijo v kolikor niso bili po-klicani iz tujine izrecno samo začasno kot priznani specijalisti, inštruktorji in organizatorji, ker tujec ne more imeti nikdar pravega interesa na tem, da bi se delalo racijonelno, dobro in pravilno. Njemu je navadno pač vseeno, kako se kako delo izvrši, samo da svojo plačo, ki je navadno večja kot P>‘ d<)_ 'načinih. Kljub precej jasnini zakon«i kj ločibam se nahaja pri nas mnogo >narodni, odjedajo kruh domačinom. industrijskim ljudje pomagajo včasih evojro^. ^ ^ sovdeležnikom, tujcem, jn postavljati na zahrbtne načine dom^Jat nam naravnost njih mesta tuje, niU naSega jezi]w ne sovražne elemente, ^ totere6U domače indu-obvladajo. njSa število v nji zaposlenih tulcev in p&ilja naš tehnični naraščaj v večji tujcev iu i moderno organizirana vele- men v iu**«« podjetja v prakso. (Konec.) Politične vesti. — Interpelacija HSS preti ministru Nikiču. Preti ministru Nikiču hoče vložiti HSS daljšo interpelacijo zaradi raznih afer, ki jih je baje zagrešil kot minister. V političnih krogih v Beogradu sodijo, da bo interpelacija bolj škodovala 1ISS kakor pa Nikiču, kajti Nikič je zagrešil očitane mu grehe še takrat, ko je bil še član HSS, a takrat stranka ni smatrala za potrebno, da bi nastopila proti njemu, temveč šele sedaj, ko je Nikič iz stranke izključen. = O sarajevske atentatu, o katerem se je že toliko pisalo in ugibalo, kdo da je zanj moralno odgovoren, piše sedaj tudi milanski »Secolo«. »Secolo-: trdi, da so moralno odgovorni za atentat dunajski in budimpeštan-ski krogi, zlasti grof Tisza. »Secolo« trdi, da je vladni komisar za Hrvatsko v Pešti Beno Klobučarje že en mesec pred atentatom dobil anonimno »pismo o nameravanem atentatu, a je dobil nalog, naj zadeve ne jemlje resno. V neki drugi ovadbi, ki jo je isti gospod dobil z Dunaja, je bilo omenjeno tudi ime Princip, a grof Tisza mu je ukazal, naj se naredi nevednega. In ko je poročevalec »Seccla- obiskal bivšo cesarico in ji omenil v jiogovoru, da je treba povzročitelje atentata iskati bržkone v Pešti in na Dunaju, je z glavo prikimala in mu je odgovorila: »To je žalostna zadeva. Molčimo rajži!< Mogoče je, da so vedeli za priprave za atentat vsi, a vsi so molčali, ker je imel eden ta, diugi zopet kakšen drugi interes na tem, da se izvrši. = Kulturni boj v Mehiki. Kulturni boj zavzema vedno ostrejše oblike. Tako je razjarjena množica v nekem malem provinci-jalnem mestu linčala župana, ker je dejansko napadel domačega duhovnika. Vlada je zagrozila, da bo vse cerkve, ki bi jih duhovniki zapustili, vzela v svojo last in iz njih napravila šole in knjižnice. Delavstvo je sklenilo vlado podpirati. v = Baltour o razmerah na Kitajskem. angleški gospodski zbornici je odgovarja* lord Balfour na razne interpelacije o vnanje-političnih zadevah. Glede Kitajske je rekel, da se angleška vlada absolutno noče vtikati v notrame kitajske zadeve. Na Kitajskem danes n" nobene centralne vlade. To stanje je po angleških nazorih nekaj popolnoma nenavadnega in zato tudi ne more priti do rednih oduošajev med Kttajsko m drugimi vladami. Ni pa stvar Velike Britanije, da napravi na Kitajskem red ampak to je stvar Kitajcev samih: - Glede razmerja med Veliko Britanijo in dominijom je izjavil, da se bo razpravljalo o tem na prihodnji konferenci dominijonov v duhu popolne ravnoprav- nosti.. (rel)icmi)a Davesovega načrta. Angleški bančni krogi so sprožili misel, da bi bilo treba Davesov načrt, ki določa način plačevanja nemške vojne odškodnine temeljito revidirati zajedno z revizijo medffren-niških vojnih dolgov. Na tozadevni k°nyran. ci bi bile zastopane Anglija, Amen n’ cija, Belgija, Italija in Nemčija^ Ra - Izgon nemškega pisatelja nem_ lijanska vlada, je dala izgnati iz ltal^e nem Skesa pisatelja dr. Funke-a. Najpiej so g 1 dni zaprli v Neaplju zaradi vohunstva, potem so ga pa poslali z rodbino vred (Sea mejo. megovo [premoženje, obstoječe mobilij, bogate knjižnice in 65.000 mark, je vlada se- kve-tnial ^ Krvavi boji v Maroku so končani, boji v Siriji pa trajajo z vso lju-tostjo dalje. Te dni se je posrečilo neki vstaški četi zvabiti močan francoski oddelek v zasedo. Vsled nenadnega napada so Francozi izgubili 1800 mož. Štev. 168. NARODNI DNEVNIK, 30. julija 1926. »tTf^aai—aeflamtaflg*-g^BaBti^ife i—, gTo^ssam.^.aK wt ■* *u •«. *&. ,, .-•■ j^^sseaaja^jjia^ ®$*My*MB8£s-, -a Stran 3. Vrzite m stare navade in uporabljajfe se nadalje davno preizkušeni Prarifiranekov kavni pridatek la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daie dober okus. VAW l V.h~j=y| z haaka. Tudi k žif°u spada neobhodno Pravi Franck. JCtaHB vjrjfc« vesti. MORALA. spodav2m“aeki:>SlOVencu' sein bral v S°~ šteto pid^ofov*15«1 --16'1 let S6m Poslal že ne‘ °d oddanih nnafi i 1 srbskim odjemalcem. pa preteku 1«J Se jih Je tudi 17 izSui>1,°-prejel 7 , mesecev ali celo dveh let sem tu hi hfi ‘^bljene pakete odškodnino. Do P110 se precej v redu. Ali pri tem je lia ti ■7iS ne8a to, da mi je belgrajska pošt-• i.„ ,P?av*' za nekatere pošiljke nakazala od-°dWonU° ~ drugif’ kar sem seveda vselej si^ zgled P°štenj‘a- zlasti P° vojni, sem ■spcdov^n-Tt1 Sem po kosilu “P0201'11 več go-Pcšteneg, D^no]lco v Pričakovanju, da bodo Pohvalili e**0 VS1 P° zas‘ugi pohvalili. me, s kai-Sr,; ?a les’ ampak ne vprašajte razov, s i, ‘mi besedami. Jaz njihovih iz-ne morem •S(? Poštenjaka obkladali, *n zaponi Ponavljati, sicer zapadem globi kona. vseh paragrafih tiskovnega za- Ko povay? med vojno vprašalo neko armadno kaj V8 divizijskega intendanta, če ima še ril- 5£?.mPiria ali moke preveč, je odgovo-Mi t d- haben nul’ Ueberfluss an Moral! -U. je'pr&r^^1|r,^nVtŽbi- Naš list SešSj/i? % d°fc «av^£ija0 nataneneie Doi*! n- • da zadevo lom tekJcecn Ipt °’ Priobčujemo: S 1. apri-tev n i•! Je ^da določena upokoji-si; o radnikov v območju ljubljanske obla-• *o to gospodje s polno službeno dobo i večinoma stari nad (Ja let, tako da je upokojitev po uradniškem zakonu naravnost ob-^na. ,Na njihova mesta — par izmed teh 'a;l bi bilo vsled brezpomembnosti reducira-bSi T 60 ,imele priti nove moči. Vse to je Z;. ,°\*e dalje časa pripravljeno in večina pri-bfu g^Podov ni ugovarjala, oziroma so zadovoljni, ker bi bile tako "«® pn ao priivr? llPraviičene želje. Kar čez stvo in vse je zaIniMv?nc 1 ie v notr. ministr-krožijo razne verzije k P ni^t!žal°' <} vzr°kih vajali. Skratka, upokojitve o ZeT^' mairca že v listih najavljene o dnti,x,,-£ Cem mestitvah čivkajo že vrabci' širom i dežele mesece in mesece vpnrfu- kranJske or mHoiiv, , ce, vendar pa s prizadetih ni nreipJ i * nince * »p-* »«ssyi%*5."j *r» ne osebe nai bi sn tQi ®ogla(iu. Merodaj- zganile, da se 1 napravi 1“ vendar enkrai 2- zadosti zakoni, ;„Po “et‘ negotovosti, prizadetih n i ~ n r'a 'IT^a^L yen Uar pa še nihče spi spanje ne osebe ‘ganile, du _ 4. viSmlže£^i^ti^odi socialno'up-a-’ •PriobLjtd>Vremetn^edeJ(^d ten’ naslovom ^ meSecemm^^titTkv rezkega poglavarja g. NUlan Nil Y“CItm za iSTigs irsrr- Nikolič ie nnni.,i flneko -nezakonitost. ,G. veznega poglavarja g. Milan Vi, ,v“C!lrn gar energija je za prebivalce nr\ •v? mož li' Te dni sta ,,H5i.. 1. ce l?'avi blagosl ,,a Arnavta ,/ 10.000 dinar- Nikolič je poklical *'t« wCJ\u I,ezak°nit°SL .G. 'ter ugotovi? k\i d ? J dve Pnsotni prI8S Nato je izročil t nameravata Arnavta Oblasti, podi unovXar m:niudoma pristojni prvi V'JT^ * P_“ kazn?val. — To je Drvi , v, iJtx »-aAnovai. — To U mo, čefsn ‘ _vPrafe niam«' J KUUU“,‘ »»«»<-1 prjpomi- količ ' a utegnejo postati uradniki a la Ni-uradnisi boli redi{i’ če bo postopala vlada z ja ■stvoni tako po mačevski kot je zače- syete ^,>letll'.®ki oddelek v ministrstvu pro-ide m 1 ,uki?jen. Njegova kompetenca pre- - ^ftb-?ddetek' se leto« ne bo rajJ?1?^'110 razredne loterije Su v,!f • tn'išule,!‘vei vporabil za glavnic, obrtniške b®eS^ k ustanovni lej ne vlagajo nobenih prtfJST^oati nai to-Takse za brzojavke na MadŽ? P^poao. uredile te dni s posebno pogodbo i” s'> se in madjarskim poštnim ministrstvom naSSim tako, da se računa odslej pri navadnih b,°7'0° javkah na Aladjarsko 0.16 zlatega franka od besede. Za novinarske brzojavke se zaračuna polovico. — Denarno poslovanje pri pošti. Ministrovo pošte in brzojava je uneslo v pravilnik poslovanju z denarjem pri poštnih uradih nekatere izpremembe. u Mednaroden kongres fiziologov se vrši ^ncem tega meseca v Stockholmu. Naše fi-. oioge bosta zastopala na kongresu dr. Bur-^, ’ prodekan medicinske fakultete v Reo- ortt In dr' ^iur'čič, ki sta v ta namen že sai ovala v Stockholm. Dr. Burjan je ne-str J erb0J ?eke noye aparate, ki so jih kon-■ ‘hirali naši domači strokovnjaki in ki po- < etn'Jn "n P-0ljli filologije izvesten napre-‘,k- V1'..Burjan bo o teh aparatih na kongresu referiral. s j.— Uradni list z dne 29. julija 1926 objav-ja: Uredbo o pravicah, dolžnostih in odgo-jOrnostih vojaških administrativnih oseb; ‘Spremembe in dopolnitve v uredbi ,0 razdelitvi 'kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na 10 inšpekcij dela, 8 inšpekcij parnih kotlov in 2 inšpekciji plovitve; Dodatek k pravilom za .babice; Dopolnitev v uredbi o lazvrstitvi in porazdelitvi uradnikov; Izpre-.membe in dopolnitve v uredbi o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, osvojenih z ustavo; Odločbo, š katero se prepoveduje izvoz obveznic in kuponov predvoj-nih posojil kraljevine Srbije; Pooblastitev ministru za finance, da sme odobravati izvoz ostankov in odpadkov dragih kovin v prahu. Pomoč poplavljencem z naplačanjem na vstopnice zabavišč. 'Minister notranjih del je na prošnjo odbora Rdečega križa odobril da naplačujejo od 1. avgusta t. 1. do nadaljnje odredbe lastniki gledališč, bioskopov in drugih zabavnih lokalov od posetnikov za vsako izdano vstopnico po dva dinarja več v 'korist poplavljencem. Te vsote bodo izroče-vali lastniki finančnim organom za en o z državno takso. Finančni organi bodo ta denar prevzemali in oddajali ikrajevnemu odboru Rdečega (križa, ta pa narodnemu odboru Rdečega križa v Beogradu. — Ojačen promet potniških vlakov povo-doni odkritja spomenika iNj. Vel. kralja Petra I. Velikega — Osvoboditelja v Kranju | dne 1. avgusta 1926. Za prevoz potnikov, ki | se bodo udeležili odkritja spomenika Nj. Vel. i kralja Petra I, Velikega Osvoboditelja v Kra-! liju dne 1. avgusta 1926, bode vsestransko preskrbljeno. Vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 6. uri 337 min. bo močno ojačen in 'bo vozil do Kranja v dveh delili v presledku 10 minut. Mešani vlak, ki odhaja iz Ljubljane gor. kol. ob 8. uri 15 min., bo vozil ta dam iz Ljubljane gl. kol., odkoder odhaja ob 8. uri. Z. ozirom na ugoden prihod tega vlaka v Kranj, se udeležencem priporoča, da v porabljajo predvsem ta vlak. Za jeseniške udeležence bo vozil mešani vlak z odhodom iz Jesenic ob 5. uri 32 min. ter bo ojačen vlak, ki odhaja z Jesenic ob 9. uri 35 mi.11. Za tržiške udeležence bo ojačen vlaik, 'ki odhaja iz Tržiča ob 9. uri 38 min. -Za povratek udeležencev bo ojačen večerni vlak, redni in nedeljski ter bo vozil poleg tega od Kranja do Ljubljane poseben vlak z odhodom iz Kranja ob 23. uri 30 min. Kamniški udeleženci se morajo vrniti iz Kranja z mešanim vlakom ob 17. uri 35 min. ter bo večerni kamniški vlak čakal v Ljubljani gor. kol. na zvezo tega mešanega vlaka. Za povratek tržiskih udeležencev bo ojačen večerni vlak iz Kranja in bo vozil poleg tega od Kranja do Tržiča posebni vlak z odhodom iz Kranja o!b 23. uri. Udeleženci se v lastnem interesu opozarjajo, da se v prvi vrsti poslužujejo gori omenjenih vlakov, pri katerih bode preskrbljeno za dovoljno ojačenje. — Finančna delegacija objavlja, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za U. četrtletje 1926 v 69. ^evilki Uradnega lista. — Razpisane poštne službe. Razpisana je služba upravnika pošte in brzojava III. reda v Benkovcu. Za to službo smejo prositi poštni in brzojavni uradniki 3. skupine II. kategorije in tisti uradniki 4. skupine, kateri imajo najmanj 7 službenih let. Pravilno kol-kovane prošnje naj se vlagajo po službeni poti na poštno ravnateljstvo v Splitu do konca julija 1. 1. Potni in selitveni stroški se novemu upravniku povrnejo iz drž. blagaj-nice. — Razpisuje se poštarska služba v Šmarju pri. Jelšah (II/l), v Pristavi (II/o\ v ,Mislinji! (11/2), služba pogodbenega r>0-štarja pa v Strugah na Dolenjskem ?I Vi Vi Keana plača 4200 Din na eto, dokl-id-, iw/ redne pkče) 2100 Din na leto, za nadziSfe pomozmh post 360 Din na leto, za odpral® m letno P°Šte izven uradn1h 7oso l in ,lf iJ T‘,n xZa- Ponašanje pošte .7 Dlf} na leto- JaniČevina 600 I)in Prož-nje s prilogam, naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani v teku dveh tednov — Sprejem gojencev v vojaško administrativno šolo. Letos se sprejme v vojaško administrativno šolo v Beogradu 60 novih gojencev iz civilnih krogov in iz šol za rezervne oficirje. Od kandidata se zahteva, da je dovršil vsaj dva razreda državne trgovske akademije, srednje tehnične, srednje poljedelske it(je j?1* Pa kako drugo trgovsko, industrijsko Ra z ven0’. k‘ daje pravico do djaekega roka. yimi py„o^a lSe bodo sprejemali pod goto-šola ima znaž Podoficirji. Administrativna mije ter trajaJ''*.iega tečaja vojne akade-formacije se dobe ■' 'n P®1- Podrobne inskih oblasti. P1’1 vseh krajevnih voja- — Iz prosvetno sluw t. plent na srednji tehnični- J{V.llolf Skočir, su-imenovan za profesorja v a sb L^blf-ie — Nevarnost epidemijo v nonin^i;!' -.at; jih. V nekaterih krajih, ki so bili poplavljeni" grozi nevarnost, da izbruhnejo razne epidemije, posebno legar, v nekaterih drugih krajih v Hercegovini so se jeli pojavljati slučaji malarije, ki jo prenašajo komarji. — Vremenske katastrofe v Italiji. V severni Italiji so divjala te dni silna neurja. Na Lago di Conto< je vrgel vihar parnik »Žara« ob skalnato obalo, kjer je obtičal med skalami. Neko drugo ladijo so podobne nesi ece le z največjim naporom rešili V Ge- tako ^ » vihar električno napeljavo, tako da je bilo vse mesto brez luči V ne- I katerih ulicah je bil vihar tako močan, da ni bilo mogoče hoditi. V bližini Turina je padala toča, ki je pokrila zemljo s 25 ©m debelo j plastjo. Temperatura je močno padla. V luki , Tavermola ob »Lago di Como« se je potopil neki vlačilec in neki mali osebni parnik. Število človeških žrtev še ini ugotovljeno. — Neurje v Delircczinu. Predvčerajšnjim se je utrgal nad Debreczinom oblak. Dve uri je lilo 'kot iz škafa. Naliv je spremljal orkan. V kratkem času so bile ulice pod vodo. Občinstvo, ki je iskalo zavetja v kavarnah in gostilnah, je moralo ostati v lokalih vso noč. Vse kleti v nižjeležečih delih mesta so pod vodo. Moštvo rešilnega oddelka je moralo intervenirati v številnih slučajih ter pomagati pri evakuiranju suterenskih stanovanj. V več hiš je udarila strela. Človeških žrtev ni bito. — 30.000 nesreč na londonskih ulicah tekom treh mesecev. Iz Londona poročajo: Število nesreč 'na londonskih ulicah je znašalo v II. četrtletju 1926 30.717 napram 20.725 v I. četrtletju, to se pravi, da se je zvišalo za 50%. število smrtnih nesreč je znašalo >257 napram 187 v I. četrtletju. — Strašen prizor v zoološkem vrtu. V zoološkem vrtu v Leipzigu se je producirala te dni dompteuza Oberkirch z dveletnim levom. Predvajala je novo točko programa, obstoječo v tem, da sedi dompteuza pri glasovirju ter igra iu poje, medtem 'ko sedi lev ob njenih nogah ter drži glavo v njenem naročju. Nenadoma se je lev razjezil, zgrabil domp-teuzo z zobmi za bedro ter jo je hotel odnesti v ozadje kletke. Na njen prestrašen krik je prihitel njen soprog z drugimi krotilci, oboroženimi s koli. Posrečilo se jim je prisiliti leva s silnimi udarci po glavi, da je svojo žrtev izpustil. Dajsi je dompteuza težko poškodovana, namerava, ko ozdravi z dresuro nadaljevati. — Boj Dunajčanov s komarji. V dunajski okolici so se zaplodili letos komarji v takih množinah, da so postali prava nadloga Milijarde tega mrčesa povzročajo tudi občutno gospodarsko škodo. Prepodile so kopalce iz odprtih javnih kopališč, izletnike iz gostilniških vrtov itd. Dunajčani so se jih skušali doslej na razne načine ubraniti, toda zaman. Edino sredstvo, ki se je izkazalo kot uspešno obstoji v tem, da se namažeš po vsem telesu s petrolejem. Ker pa vonj ni baš prijeten ter se ž njim posebno nežni damski nosovi ne morejo (sprijazniti, #o napovedali Dunajčani komarjem splošen boj. Sedaj jih hočejo preganjati s plini — seveda s takimi, ki so človeškemu organizmu neSkodljivi — razven tega pa bodo postavili več stolpov za netopirje. Dokazano je namreč, da komarji nimajo hujšega sovražnika, kot je netopir. Ta živa-lica, ki jo nekateri ljudje prav po krivici črte, je v stauiu ugonobiti v eni noči naravnost neverjetne količine komarjev Stolp za netopirje je lesena zgradba, katere stene so podobne zaluzijam, v notranjosti so pritrjeni leseni drogovi, na katere se obešajo netopirji na znani način. Izkušnja na Nemškem je dokazala, da se vselijo v tak stolp v kratkem času vsi netopirji iz okolice. Tak stoln očisti vso okolico komarjev v okrožiu 10 km popolnoma. Da bo ŠP, =tvn, T, • ? nmmičnni ■ • stvar hitreje, bodo te r U h iz n h'?P 1 ‘ ''u i ™u,°čili tudi od drugod terjih izpustili v bližini stolpov. Viir^i "v 'A iasadnim plezalcem y Karlovih K’,.1 ■! j^dujem času je prejela policija v Karlovih Varyh številne ovadbe o drznih tatvinah, ki jih je izvrševal neki (fasadni plezalec, ki je operiral vedno bos. Večinoma je 'kradel denar in dragocenosti. Policija je pomnožila itn. ojačila nočne straže. Alarmirala je patrulje pešcev in kolesarjev. Predvčerajšnjim je začula ena od teh patrulj iz vile arhitekta Roslerja klice na pomoč. Fasadni plezalec je hotel zlesti v stanovanje neke dame, ki pa ga je zasačila in poklicala Roslerja. Fasadni plezalec je hotel pobegniti, toda Ros fa Je njel za suknjo in pričela se je ljuta i okoborba. Končno se je posrečilo la-sadnemu plezalcu, da je skočil iz višine 6 metrov skozi okno na ulico in zbežal. Začela se je divja gonja. Strel je padal za strelom. Kljub temu se je posrečilo fasadnemu plezalcu pobegniti v gozd. Policija je gozd obkolila in končno, ko je bil fasadni plezalec ranjen, ga je dotila srečno v pest. Bil je dober lov: V fasadnem plezalcu so spoznali krimi-nalni uradniki 30 letnega Ivana Jeremijo, ki ga išče nad -0 policijskih in žandarmerijskih oblasti, tekom opisanega zasledovanja v Karlovih Varyh je oddala policija nanj okoli 30 veliko množil E?bil° iz P0Stel' na ulico — Tatica v moški obleki. Te dni ie bila nekajletna .; >nfki dirki v Saint-Cloud-u ko A?etovank» M a’ obl.ežena v moško oble-sano ure teklo«! JarSu|rite Ana ima zelo pi-•Toi-em rpntio ^voječasno je bila bona pri ukradla svojemu l,g°dni priliki pa je ati v vredno!?- gospodarju vse dragoceno- jfem nofnnm i i , to Je blIa aretirana v ne-čena v ttiošL^ ’ kjer je Plesala' preoble-ie noli^iot kei’a’ z artistinjami. Med eskorto n ih ljudeh tiari S,UŽi’a P^^.P1!1 raz‘ Povaniti P°d raznimi napačnimi imeni. ! Pa, je izginila, kakor hitro se ji je P . °. ukrasti kake dragocenosti. Zadnja tatvina ji je prinesla 125.000 frankov. Dasi je bila aretirana že par dni po izvršeni tatvini, so našli pri njej samo še 40.000 frankov, vse ostalo je zapravila v — veseli ženski družbi. — Oklofutana izpitna komisija. V mestu Sassari (Sardinija) je bil te dni zaključek šolskega leta. Na liceju so »izdelali« od 72 dijakov samo trije,, dekleta so sploh vsa propadla. Radi tega je prišlo na večerni promenadi do nenavadnega škandala: Dijakinje so izpraševalno komisijo skupno z dijaki obkolile, jo opsovale in oklofutale. Intervenirati je morala policija, ki je pognala pobesnelo mladino v beg. — Bivši nemški cesar — zelot. Kot poročajo iz Londona, je povzdignil bivši nemški cesar Viljem II. v nekem ne\vyorškem listu svoj glas zoper neko novo židovsko versko naziranje, ki stremi za tem, da 'bi se priznal Kristus kot učitelj nove morale. Stari grešnik pravi v svojem članku, da je to svetohlinski poizkus, katerega cilj je, ukrasti krščanski veri Kristusa ter usiliti vernikom novo židovsko svetovno religijo, dočim je treba izvesti popolno ločitev novega in starega testamenta. — Razpis za dobavo drv. Po odredbi ministrstva za agrarno reformo se razpisuje na podstavi zakona o drž. računovodstvu javna ustmena dražba za dobavo 45 m3 suhih bukovih drv za kurjavo. Dražba se vrši dne 9. avgusta 1926 ob 11. uri v uradnih prostorih agrarne direkcije v Ljubljani, Gosposka ulica 15 I. Pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v vložišču agrarne direkcije v Ljubljani. — Gasilski dan. V nedeljo dne 1. avgusta priredi gasilno društvo celjsko svoj dan, ki vsebuje sledeči spored: Ob 8. uri razstava gasilskega orodja pred magistratom in začetek prodaje cvetlic. Ob 10. uri šolska 'plezalna vaja na dvorišču magistrata. 0'b 11. uri ognogasna vaja nad skladiščnim poslopjem tvrdke Rakusck na Kralja Petra cesti, zatem defiliranje po Prešernovi ulici mimo magistrata. Ob pol 3. zbirališče gasilcev pred magistratom in odtod odhod z godbo v gozdno restavracijo na veselični prostor. P-redpripra-ve so v polnem teku in je pričakovati, da bo občinstvo prišlo z užitkom vsestransko na svoj račun. Opozarja se na bogat srečolov, šešir% tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, bi. 104, zaklj. 104. Zagreb, dne 29. julija. Devize: Newyork ček 56.407—56.767, London ček 275.037— 276.237, Pariz izplačilo 131—135, Praga ček 167.38—168.38, Curih izplačilo 1094.8-4098.8, Milan izplačilo 181.17—182.37, Berlin izplačilo 1348.50—1352.50,- Dunaj izplačilo 799.55— 803.25,ček 799.15—803.15, Budapešta (zaključek 0.0795). Curih, dne 29. julija. Beograd 9.11, Ne\v-york 516.875, London 25.135, Pariz 12.10, Ber- lin 123.025, Dunaj 83.05, Bukarešta 2.35, So-lija 3.725, Milan 10.65, Praga 15.30, Budapešta 0.007230. _____________ Šport Nesreče pri kopanju. Komaj se je začela : kopalna sezona, že čujemo skoraj vsak dan o ! nesrečah pri kopanju. Seveda bi bilo neumno, ; I radi tega ljudi odvajati od kopanja ali pla-| vanja. Nikdar pa ne moremo dovolj svariti j pred lahkomiselnostjo kopalcev in plavačev, ! ki se vedno bolj razširja. Statistično je nam-'• reč dokazano, da so 90 odstotkov vseh nezgod v vodi zakrivili kopalci sami, druL>'o zanimi- • vo dejstvo pa je, da se ponesreči več plavafev ko neplavačev. Posledica modernega kopališkega življenja , je, da ljudje ne posečajo kopališča samo par ur, ampak kar za cel dan in torej tudi ■ kosijo ali malcajo v kopališču. Pri tem pa ne pomislijo, da se mora po kosilu najmanj eno ali poldrugo uro, po maki pa vsaj pol ure počakati, predno se gre v vodo. Vsak dan i pa opažamo neštetokrat, da se kopalci takoj i po kosilu vržejo v vodo. Hipna omotica ali j želodčna slabost je posledica tega in take na v ’ suhem povsem nenevarne slabosti povzroče s v vodi lahko smrt. Isto se zgodi, če se nepo-Jj sredno po daljši solnčni kopeli podamo v vAmgh!se je mogel ponašati, da ima človeškega mladiča med svojimi otroci?« »Slišal sem že včasih o taki stvari, ali nikdar v našem krdelu ali za mojega življenja,« je odvrnil oče Volk. Popolnoma brez dlake je in lahko bi ga ubil, če bi se ga dotaknil z nogo. Ampak poglej, kako nas gleda in ga ni strah.« Mesečina je izginila iz ustja jame, kajti v vhod je vrinil Shere Klian svojo velik > tršato glavo in pleča. Za njim pa je cvilil T-aba srdite. »Kaj bi Shere j K ha n rad?« /Svoj plen. Človeški mladič je šel tod,« je odvrnili Shere Khan. »Njegovi stariši so ubežali. Dajta ga meni.« Shere Khan je bil res skočil v taboriščni ogenj drvarjev, kakor je bil dejal oče Volk, in je bil ves divji od bolečin v opečenih nogali. Toda oče Volk je vedel, da je bilo ustje jame preozko, da bi se mogel tiger preriti skozi. Še celo na tem kraju, kjer je Shere Klian bil s§daj, je imel pleča in sprednje šape skrčene, ker ni bilo dovolj prostora; kakor bi jih imel človek, ako bi se hotel boriti v sedu. -Volkovi so svobodno ljudstvo,« je ■odgovoril ow» Volk. . Ukaze sprejemajo od glavarja krdela, a od nobenega marogastega ubijalca govedi. Človeški mladic je naš — da ga ubijemo, kadar se bo nam zljubilo.« (Dalje prih.) ^ n promenadne, bele in barvaste, Ol ClJ V/Cj ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, Žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne .. potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA , vblteul^elcrnovco^apomenlR^ob^v^^^j Najboljša, najcenejša Kolesa in šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrt in Industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. - Večletna garancija. Od dobreqa najboljše je švicarski pletilni stroj , l)UBIKI>’ M tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi naJtlnejSi In najokusnejši namizni kis las vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO I -»C Tehnično ln hlglJeniCno najmoder-neje urejena klsarna v JugrosIavIJl. Ptoamai Ljubljana, Dunajska cesta ®t- nad*lr°pj#. Josip Peteline, Ljubljana mali oglasi Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din !•-. Volna In bombaž 3C Perica proti stalni mesečni plači se išče za parno praliiico. Informacije se dobe do 24. t. m. na Miklošičevi cesti 20, soba 293, «1 12-do 13. ure, kjer je tudi vložiti pismene proSnje ® zahtevkom plače. Sprejmem v inštnikcijo ^»k“ ^^ šol proti nizkf11™ honorar-t? ali proti dnevni hram Uspeh zajamčen! Interesente prosim, da puste svoj naslov v upravi »Narodnega Dnevnika« pod šifro »Inštrukcija«. M strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po oajnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12. Krasne dekoracijske patent-dvane v plišn vam nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska S-Vjibim na ogled! DRVA • ČEBIN Ulolton 1/11. - Telet. 5S Pouk iz predmetov gimnazije in -realne gimnazije za ponavljalni izpit prevza- 1 mem. Naslov v tiskarni S »Merkur« I. nadstropje, tj Stekleno strešno opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubija«1- EkZnW^’a' 28 let »mr, n eo/,en jen, govoreč več jezikov, išče primernega mesta. Zamore položiti tudi 50.000 Din kavcije. — Vprašanje na upravo tega lista pod »Stalna služba«. Izdajatelj in odgovorni urednik JOŽE PETBIč. Za tiskamo »Merkur« v Ljubljani A.ndrej Sever.