i? ^ 1 . I 11 i t 63 številka. 1$st, v četrtek dne 3. marca 1904. Tečaj XXIX ob ponedeljkih ob Izhaja. r«ai dan »adi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, 9. uri zjutraj. /»••aaezne številke ne prodajajo po 3 nov«. (6 stotink) » mDOgih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Oelji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, St Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. O^la«© la naročbe sprejema oprava lista „Edinost", »iha Kolin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Oene oglasom 16 etotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. »CC^^-^CC^ TELEFON fitv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I Naročnina znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 Kron, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se j^iava ne orura Vbi dopisi naj ge pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaot pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo llBt* UREDNIŠTVO : Ulica Torre blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —" Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna lconsorci'* lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv, u Poštno-hranilnieni račun št. S41.G52. Vojna med Rusijo in Japonsko. (Brzojavne vesti.) Praske rued Japonci in Rusi. LONDON 2. »Dailv Telegraphu« se iz Tokia poroča, da je a poneko vojno mini sterstvo priobčilo poročilo, po katerem je bila praska med Andžu in Pengjangt m za rusko konjen štv o neueodns. »Dailv < roniclu* javljajo iz Ssula, da so se v nedeljo dopoludne 100 jardov severno od Pengjanga spopali Ru*i in Japonci. Po kratkem streljanju so se Rusi umaknili vzemši seboj 2 ranjena koraka. Ruske torpedovke. PORT S Al D 2. Semkaj došle torpedovke eo odplule proti Algiru. Baje imajo nalog, da preiščejo ladije v sredozemnem morju radi kontrebande. Potopljena japonska ladija. ŠANGAJ 2. (Reuterjev biro). Iz Port Arturja »e uradno poroča, da se je neka japonska torpedov ka za časa odseke potopila blizu pristanišče. Ruske ladije v Suecu. SUEC 2. Ruskemu križarju »Dimitrij Don-komic bs je dovolilo, da eme ostati tukaj 5 dni radi popravkev. PORT SA1D 2. Ruski križar »Aurora* je oiplul danes v K-ndijo. Eqh torpedovka, ki je včeraj odila, se je zopet sem po vrnila. Ovacije ruskim vojakom. VIGO 2. V neki kavarni je občinstvo živahno pozdravljalo ruske mornarje ter zahtevalo, da svira orkester rusko in špansko himno, kateri je stoje poslušalo. Ruski vojaki so predmet neprestanim ovacijam. Ogrska zbornica. • Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 2. Vlada je predložila več zakonikih načrtov, med temi zakon, b katerim te vladi p »veri vravnava trgovinskih odnnšajev z Nemčijo in i talijo ; dalje po-množitev ustanovnih mest na vojaških vzgo-jališčih od 250 na 1073; povišanje plač notarjev itd. Ministerski predsednik grof Tisza je priobči, da v najkrajšem času predloži še druge načrte, med temi zakonski načrt o investicijah. Ghvna svota za investicije se bo znatDO porouož.la. Druga zakonska osnova se tiče vravnave plač uslužbencev na državnih železnicah. Daije je m nister^ki predsednik naznanil, da predloži naučni minister načrt glede zbolj-san a učiteljskih plač na koif-sijalnih šolah glede intenzivnejšega poduka madjarskega je zika na ljudskih šolah. Preden se je prešlo na dnevni red, je če poslanec Ho.lo ostro napadal delegacijo, katera Bi je v bivšem zasedanju prisvajala pravice, ki spadajo v kompetanco ogrskega državnega zbora. Posl. Hoilo je opozoril na to, da je nastal v praksi neke vrsti centralni parlament in je grajal tudi to, da ogrska vlada si^yere-niteto ogrske države tako omalovažuje, da so mogli biti ogrski ministri pozvani k mini-eterskemu svetu na Dunaj. Na to je povzel besedo ministerski pred sednik grof Tisza in je izvajal : Predgovor-nik je govoril o vseh mogočih stvareh. Jaz mu na tej poti ne bom sledil, ker mi se ne zdi, da bi to odgovarjalo duhu zborničnega reda, da B8 pred dnevnim redom razpravlja o kakoršnih koli vprašanjih, da Be b tem pretrga razprava. Gospod poslanec je rekel, da se zamore vs^k parlament odreči svoje pravice razpolaganja, izvzemši ogrski. Tudi jaz sem o tem prepričan in ravno zato želim varovati to pravico rgrski zbornici na način, da ne dopuščam, da bi neznatna manjšina to pravico odvzela. (Odobravanje na desnici, ugovor na levici in skrajni Ievic:j. Druga opazka Be nanaša na dejstvo, da ni otališče vlade in liberalne stranke glede vojne zadeve še izvršeno. Jaz ponavljam samo, kar sem že večkrat povdarjal, da je vlada v 3 mesecih svojega delovanja že rešila vsa vprašanja glede reforme o častniški izobrazbi. Res da niste še dve važni točki programa rešeni, tega bo pa krive Bedanje nezdrave razmere. Jaz pa zopet izjavljam, da hočem rešiti čim prej tudi te dve točki. (Odobravanje na desnici). Na to je minister odgovarjal na rekri-minaeije predgovornika glede delegacije in glede ministerskega sveta, ki se je vršil na Dunaju. Tudi trditev predgovornikova, izvajal je dalje minieterski predsednik, da imajo skupni ministri odločilen upliv na rešenje ogrske ministerske krize, mora odločno zavrniti. Varstvo ustave nahaja ae varnih rokah, in v zadevah, v katerih odločuje ogrski kralj < Bartha : Chlopv) ne odločuje noben drugi faktor, nego eni, ki ima po ogrski ustavi zato pravico. Kar se tiče očitanja predgovornikovega, da na skupnem minister jkem svetu predseduje skupni minister zunanjih stvari, je to popolnima pravilno, skupna konferenca ministrov mora imeti tudi svojega predsednika, ako ne predseduje sam cesar. (Nemiri na levici in skrajni levici. Klic na skrajni levici : Državni kancelar !) Minister za zunanje stvari samo vodi vazprave, o razpravljanih predmetih pa ne odiočuje večina glasov. Kar se tiče posvetovanja ogrekih ministrov se isti zamo-rejo vršiti tudi izven Budimpešte. Govorilo je še več govornikov pro in oantra. Jutri se nadaljuje razprava o rekrutni predlogi. Po razpravi o raznih interpelacijah je bila seja zaključena. Brzojavne Vesti. Tojnl minister odlikovan. DUNAJ 2. Cesar je podelil vojnemu ministru Pitreichu veliki križ Leopoldovega reda. Bolgarija in Turčija. CARIGRAD 2. Pogajanja med Bolga rijo in Turčijo bo be radi nastalih novih ovir, zaustavila. Soareja na f'rancozkem poslaništva. DUNAJ 2. Včeraj zvečer je bila pri francozkem poslaniku markiju Reverseaux de Rouvrav muzikalična soareja, katere bo se vdeležili : nadvojvodinja Marija Josipa, nadvojvoda Leopold Salvator z soprogo, vojvoda Elija Parmski, minister za zunanje zadeve grof Goluchov^ki, državni vojni minister Pit reich, ministersk' predsednik dr. Koerber, minister grof Welsersheimb, baron Call, dr. Wittek, mnogi člani diplomatičnega zbora in druge odlične o^ebe. Poziv ogrske liberalne stranke. BUDIMPEŠTA 2. Predsedništvo libe ralne stranke poživlja svoje člene, naj bivajo od 3. marca naprej stalno v Budimpešti ter naj se udeležujejo delovanja stranke. Novo ogrsko dvorno maršalstvo. BUDIMPEŠTA 2. Danes je bil držav-vnemu zboru predložen načrt zakona glede ustanovitve tgrskega višjega dvornega maršalova v Budimpešti. Rumnnski kralj. DUNAJ 2. Kakor se poroča, se poda rumunski kralj Karol početkom aprila v Opatijo. Razstava v St. Lonis. DUNAJ 2. Letošnje razstave v St. Louis se po ukazu ministerstva za železnice udeleži tudi stavbeno ravnateljstvo železnic. Konferenca o zadevi carinske in trgovinske zveze. DUNAJ 2. Vsled sklepa skupaega mi-nisterskega sveta sešla se je danes popoludne konferenca o zadevi cerinske in trgovinske zveze pod predsedstvom sekcijskega načelnika viteza Suzzara v ministerdtvu za zunanje zadeve. Prisotni so bili zastopniki obeh vlad. Konference bodo trajale 14 dni. Srbija in reforme t Macedoniji. DUNAJ 2. »Polit. Corresp.« je doznala, da je srbska vlada naložila poslanikoma na Dunaju in Petrogradu. naj ponovita avstrijski in rus^i vladi že dano zagotovilo, da bo srbska vlada pospeševala izvršitev reform v Macedoniji. O tem je obvestila tudi bolgarsko vlado. Srbska vlada dala je v tem smislu navod la konzulom v S:ar; Srbiji. PODLISTEK. 30 Teodora. Poveat. Hrvatski spisal Erpenij Kuniitic. prevel J. S. Prvi del. — F ranica, odpri. Jaz sem ! — jej je odgovoril oni, ki je jezno tolkel po njenih vratih. — O moj Bog ! Gospod, mi smo se vas nadejali jutri, kakor ste pisali. Bog daj zdravje ! Joj meni, joj meni ! A mali že spavati ! — Vse zdravo ? Dobro, a ? — je vprašal Diki<5, ko mu je odprla vrata. Kapitan in Franica sta pobrala neki stvari v kočiji in vspela v prvo nadstropje. — Papa, dragi papa! — sti klicali že iz svoje sobe Lucija in Teodora, kateri je zbudila Malvina in odišla, da se obleče. Deklici sti se naglo oblačili, katera bo brže, ter jeli jedna drugi trgati obleko iz rok. Ko je prišel oče v njijino sobo, poleteli sti k njemu in obe naenkrat sti se mu obesili okoli vratu in ga počeli poljubljati. — A malo sti zraatli ! Dobro, draga otroka, samo da sti zdravi! — jima je velel oče in ja poljubljal. — Pisal si nam, da prideš jutri — se mu je nasmehnila Lucija. — Da svi vedeli, da prideš danes, te bi bili počakali. Dragi papa, sedaj ostaneš dolgo doma ? — ga je vprašala Teodora, prijemša ga za deBnico. — Srečno došli ! — se je oglasila Malvina na sobnem pragu, stopila počasnim ko* rakom k kapitanu in mu podala desnico, katero je on čvrsto stisnil. Malvina je pordečila in mu pogledala v oči ijubezojivo in sramožljivo. — Kako vam je, gospica ! Dolgo ae nismo videli. — Hvala. A vam gospod ! — je odgovorila Malvina t ho in je obrnila oči, tako, da •e je tudi on zmedel. — Meni, dobro. Pisal sem, da pridem Grenka lekcija Italijanom. V ponedeljek je vsprejel ministerski predsednik dr. Koerber, kakor poroča naša včerajšnja dnevna vest, slovansko depu- jutri, no, dovršivši svoja opravila, odpotoval sem danes iz Trsta. Želel sem videti, čim prej otroka in — — — kako je doma. Mrzlo je . . . — je odgovoril malo o?upnjen. — Bi radi kaj večerjali ? — mu je pre* kinila besedo Malvina. V tem so vstopili v sobo, kjer so navadno jedli. Kapitan je prinesel iz Trsta čaja in gnjati. Mej tem, ko je Malvina varila čaj, izvlekel je on iz svojega kovčeka darove, ki jih je kupil otrokoma, a to sti bili krasni škatljici z zlatimi uhani. Malvini je prinesel krasno zlato zapestnioo, okrašeno dragim kamenjem. Malvina je precej zapazila one tri škatljice v njegovi roki, a srce jej je začelo živo biti, ko je pomislila, da je jedna njih morda namenjena njej. S težko muko je obvladala svoje razburjenje. Kapitan je sel za mizo in rekel: — Mislil eem, da pridem domov okolo Božiča, ali zakasnil sem za dvajset dni. Slabo vreme. Pa kaj vam hočem to praviti, ko ne umete — na svojo srečo! Evo, te male darove sem vam kupil v Bostonu ; ako bi bil taoijo iz Primorske in italijansko. Naša deputacija je predložila dr.u Koerberju spomenico o naših zadevab glede tlovenskega in hrvatskega šolstva v Primorju. Slovenci v Tr3tu ■e bore za ustanovljenje slovenske ljudske iole v Trstu že celih 20 let, v Istri pa kakih 18.000 otrok ne more pohajati v šole, ker jih ni!! Slovenci nimajo v Primorju niti ene slovenske srednje šole. Dozdaj so bili zastonj vsi naši tozadevni poskusi. Spomenica obseza tudi zahteve goriških Slovencev na šjlskem polju. Minister Koerber je nasproti naši deputaciji izjavil, da je dobro poučen o šolskih razmerah na Primorskem in je obljubil, da bo rešil šolsko vprašanje v zadovoljnost Slovencev in Hrvatov. Italijanska deputacija pod vodstvom tržaškega Župana Sandrinellija je bila pri ministru predsedniku in fiaančnem ministru radi ustanovitve italijanskega vseučilišča. Vlada hoče namreč ustanoviti Italijanom za sedaj samo juridično fakulteto, oziroma prenesti vsporednice izlnomosta drugam. Italijani delajo na to, da bi se takoj ustanovilo pspolno italijansko vseučilišče, a zadovoljili bi se tudi, ako bi se sedaj ustanovila samo juridična fakulteta, kateri bi se pridružili višji kurzi za trgovinatvo. Toda conditio sine tjua non Italijanov je, da se oboje vsta-novi — v Trstu. Vlada pa noče o Trstu kratko malo nič slišati ter je glasom došlih sporočil že določila za sedež italijanske juri-dične fakultete maio mesto Roveredo na skrajni južni meji Tirolske. Kakor se je zasukalo vprašanje italijanskega vseučilišča, prinaša Italijanom grenak pouk. Sedaj vidijo posledice Bvoje brezzmi-selne politike, ko iščejo povsodi po svetu zaveznikov proti nam. ki bi jim res mogli biti iskreni zavezniki. V sporazunuljeoju te Slovani bi bili morda že dobili vseučilišče. V nezmiselnem boju proti Slovanom, ravno proti njim torej, ki se bore za princip popolnega zadovoljenja vseh plemen v kultu-relnem pogledu, pa ne pridejo do vseučilišča. Naj se sedaj nikar ne jeze na nikogar : to so naravni sadovi njihove nezmiselne politike. O, da, to se maščuje vsikdar, ako se ljudje dajejo voditi samo od slepega eovražtva. Ta je najslabši svetovalec. Sovražtvo do nas je zavelo Italijane na nesreČDa pota, ker jih je zavelo, da ao ee vedno lovili za efekta proti nam. Na tem lovu pa so se — nevedoma, ali pa tudi vedoma —^ izneverjali prav istim načelom, na katera so naslonili svoj lastni program, istim načelom, ki so si jih izvolili v podstavo za realizovanje svojih lastnih narodnih aspiracij. Taka nezvestoba do lastnih načel se maščuje vsikdar. Noben hipni efekt ne more odškodovati za konečno škodo, ki ima na-vstati slednjič po izneverjenju lastnemu prodoma za novo leto, dal bi vam takrat. Gospica, vzemite za svoj trud, a to je, otroka, za vaju, ker sti bili dobri. — Ah, dragi papa ! — sti vskliknili mali. — Gospod, hvala ! Jaz sem vršila samo svojo dolžnost. Hvala vam ! Kako milo ste me iznenadili.....— je izustila Malvina Vda radostno zmedena, ogledaje krasno zapestnico. — A kakšna hvala ! Ko sem že potrošil, sem potrošil, samo, ako vam ugaja ! — je namignil Dakid z ramami, pomislivši na dvajset štrlingov, ki jih je dal za zapestnico. Malvina, če tudi ni poznala Dakioa v dušo, vedela je že nekoliko mesecev, da je on vrlo varčen ter ee jej je zdelo čudno, da jo je tako velikodušno obdaril. Ali po tem daru je slutila, da kapitan nekaj snuje. Iznenada jej je šinila misel v glavo: on mi je kupil to zapestnico, da ostane v rodbini. Ta misel jej je napolnila srce z veliko radostjo. (Pride še.) gramu ta lastno stvar! Italijani ao dosegli japonaka vlada gotovo ni obaaila avoje na-mnogo efektov proti nam se avojo politiko — to bodi pri posna no. Mi smo pa vendar is tu, če ne j*či, pa vaaj istotako jaki, kakor smo tili pred 5 in 10 leti. Ss svojo politiko nezvestobe ao Italijani res vzdrževali in si obra- japonsko brodovje blokira Vladivoatok. Tudi niii politično hegemonijo v pokrajini ali to 1 tej veati ae je gotovo sleherni vojaški stro mere na noa kakemu blebetavemu iur-nalistu. Dalje ao japonofilaki listi razveselili te dni vse japonofile iirom aveta z vestjo, da hegemonijo morajo drago plačevati, kakor priča sedanja rešitev njihovega takozvanoga vseuč.Iiskega vprašanja. Kovnjak le amejal od srca. V kolikor je moino v tej dobi blokirati Vladivostok, je iati že blokiran, pa ne od japonskega bro- Oni se jeze na vlado. Ali, če bi jim bila I dovja, ampak od — ledu. Japonake ladije, kri toliko hladna, ds bi mogli trezno misliti, priznati bi morali, da so le oni sami ustvarili razmerje, radi katerega vlada ne more zado voljiti tej njihovi aspiraciji. Po njihovi politiki sovrsžtva do nas ni moglo priti drugače, nego da mi — nota bene : večina prebival-atva — občutimo kakor narodno provokacijo, ako bi ae italijansko vseučilišče zasnovalo v katerem koli mestu Primorja. To pa je moment, katerega ne more in ne sme prezirati nobena vlada, pa naj je sicer še tako slavo-fjbns. Djkaz za to resnico nam podaja dejstvo, da Koerberjeva vlada, ki si je v slavo fobstvu gotovo pridobila rekord pred vaemi avstrijskimi vladami, da ta vlada na kratke roko odbija zahtevo Italijanov, da bi se italijansko vseučilišče, oziroma pravna fakulteta ustanovila v deželi, ki ni kompaktno italijanska. Jasno je kakor beli dan, da je za ki bi ae hotele bližati Vladivostoku, bi bile same v največi nevarnosti, da postanejo žrtev plavajočih goroatasov iz ledu. Brzojavke, datirane od 1.1, m. poročajo o obnovljenem napadu jap. brodovja na rusko pred Port Arturjem. Poslednje je bilo seveda silno poškodovano. Samo Čudno je to, da iste brzojavke povdarjajo na zaključku, da se je moglo japonsko brodovje umakniti v redu ! Povdarjanje, da se je moglo zmagovito brodovje, ki ni imelo nikakih izgub, moglo umakniti v lepem redu, je vendar, Če ne druzega, pa vsaj zelo sumljivo. Tudi prihajajo vesti, da so morali ko-j zaki bežati pred Japonci ! O da, mnogokrat bodo imele japonske predstraže priliko gledati, kako so kozaki odkurili, ali ne radi tega, ker so bili premagani, ampak zato. ker je vjihova naloga taka, da beže, kadar so to, da se je vlada postavila na tako odločno opravili svojo nalogo rekognisciranja. odrekajoče stališče, eden glavnih vzrokov v razpoloženju Slovanov ob tem vprašanju. Kako vse drugače bi bilo danes, da so Italijani — zvesti svojim lastnim principom, izhajajočim iz nacionalne ideje — iskali spo- Naj podamo še za danes sodbo, ki jo je napisalo strokovnjaško pero v listu »Reiche-wehr« : Japonci ne pridejo pred mesecem majem preko reke .lalu. Vse, kar se 6edaj razumljen j a se Slovani, ki ^izpovedujejo ista dogaja, bo le predigre bodočim velikim do-naeela !! AU z drug.mi besedami: da so se g0dkom. Kako se vrše izkrcavanja Japoncev dajali voditi, mesto od sovražtva, od razlogov na fcorej3ka t\a je na V8e zadnje za Ruse računjajočega razuma ! Oni so trdovratno vztrajali v Bvoji zmoti in so srečno zašli v položaj, da more »Sole« irelevantno. Glavna naloga Rusom je zasedaj ta, da si zavarujejo obrat na železnici Har-bin-Port Artur (kakih 923 vrst) vsaj toliko briti norce iz njih, češ : italijanska pravna časa, da 3. sibirski voj izvrši v južni Mand-fakulteta v Riveredu, v Trstu pa — alo- žuriji vojno ordre de bataille. Dalje morajo venska ljudska šola! Mi seveda nismo še nikakor uverjeni, da se Koerberjeva vlada povspe do tolike pra- paziti Rusi, da si čuvajo žtleznico od Har-bina na Vztok do Nikolsk-Usurija, dokler bosta dovršena vladivostoška trdnjava in 1. vičnosti, da bi enkrat vendar rešila to naše sibirski voj. aolBko vprašanje, kakor zahtevata najelemen- Mi povdarjamo vnovič, da strategični tirne a pravičnost in kulturelni interes. Zato intereB zahteva od Japoncev neizprosno, da se tudi obračamo do slovenskih državnih po- hite in da čim prej izzovejo velike odločilne slancev z nujnim posvarilom, naj bodo previdni in naj ne izgube izpred oči verjetnosti, da je lepo besedo, ki jo je dr. Koerber privoščil naši deputaciji, narekoval le obzir na parlamentarno položenje. Državni zbor se snide ekoro. Strune med vlado in češko ^delegacijo akcije. Ali trije tedni so že minuli odkar iz-krcavajo na Koreji, a vse kaže, da so še tako šibki, da Be sami boje velike akcije. Prijazna jim »Neue Freie Presse« stavlja usodno alternativo : ali so vremena tako silno neugodna, ia svetu ! Morda se mu posreči to kedaj, ali naloge, da vzame Port Artur prav ta in ta dan, ne bi mogel prevzeti noben poveljnik vojnega brodovja pa naj bi bilo isto še tako močno. Sploh pa oatajajo povelja za take akcije, ki naj prehvapijo sovražnika tajne do zadnjega hip« in tudi Položaj pri Port Artorja. V bitki dne 26. m. m. je sodelovalo baje od japonske strani : 6 oklopnjač, 6 križarjev z oklopi, 4 križarji in 2 »aviao« Ladije so bile razvrščane v več skupin in so h krat u napadle ruske križarje, utrdba in 2 torpedovki. Poveljnik v Port Arturu, general Stoa-sel, je izdal dnevno povelje, v katerem opozarja vojaštvo in prebivalstvo, da smatrajo Japonci zavzetje Port Artura kakor vprašanje narodna časti. — Sovražnik bo skušal s kopnega zaposesti trdnjavo. Ce se mu to ne posreči, pa bo skušal železnico razdreti. Ali sovražnik se moti. Naše vojaštvo — pravi rečeno povelje — ve, a priobčujem to tudi prebivalstvu, da mi se ne umaknemo. Mi se moramo boriti do akrajnega, ker jaz poveljnik, ne izdam nikdar povelja za umak-nenje. Opozarjam na to one, ki imajo manje poguma. Poživljam torej vseh, naj se ne dajo prežeti od prepričanja, da imamo voditi boj na življenje in Bmrt. Kdor bi hotel oditi, ne da bi se bojeval, ta se ne reSi. Tu ni izhoda : od treh strani nas obdaja morje, na Četrti bo sovražnik. Ne ostaja torej druzega, nego boj. »Birž. Vjedomosti« pravijo o tem povelju generala Sioasela med drugim, da te besede razsvitljajo kakor blisk položaj v Port Artuiju, ki je pač nevaren, ali ne obupen. Od dne do dne narašča verjetnost, da bo sovražnik popolnoma poražen. Srčne besede poveljnika so veren izraz duha, ki preveja vojsko in ruski narod. — »Novosti« pravijo, da je Port Artur najbolja trdnjava na svetu. Ruski kocaki. Gotov čin je, da ao ruaki kozaki že prodrli na korejski teritorij. Zanimivo je, kaj o njih pravi »Neue Freie Preaae«. Kozaki 'imajo — pravi dunajski list — v prvi vrsti nalogo, da rekognoacirajo; dalje, da prepre čujejo napredovanje in koncentracijo sovraž nih čet ter da sovražniku, kjer le možno, uničujejo vojne zaloge, sploh da ga ovirajo v njegovem prodiranju. Nobeno konjištvo na avetu ni za taka podjetja pripravnije nego kozaki. Ob malih potrebah, ki jih imata mož in konj, in radi velike predrznosti zamorejo kozaki sovražne oddelke povsem ločiti od zveznih črt ter napadati sovražnika ob strani in fronti. Kozak se izvrstno bojuje tudi kakor pešec, kar ga vspoeoblja v zasedanje važnih taktičnih pozicij ali strategično važnih toček, za utrjanje in branjenje istib, dokler ne pride ojačenje. Ako se je pa podjetje ponesrečilo, tedaj kozak naglo pobegne na svojem brzem konju. Japonsko konjištvo ima pa slabotne jezdece in malovredne konje in je tudi zelo pomanjkljivo izvežbano, tako, da ni nikakor kos nalogi, ki jo ima konjištvo v moderni vojni. Zato se tudi ne bo moglo meriti s kozaki, ki so tako rekoč na konju priraščeni. Na drugi strani se utegne tudi dogoditi, da bodo kozaki, potem ko so zagnali v beg japonsko konjištvo naletali na japonsko pehoto, ne da bi sa spuščali žnjo v boj, ampak se bodo hitro vračali, odkoder so prišli. Zato je tudi verjetna vest iz Tokia, da bo se kozaki nekje umaknili pred japonsko pehoto. Društro rndečega križa t Petrogradu ima 12 in pol milijonov rubljev premoženja, 636 zavodov, 2500 ženskih postrežnlc in veliko z^ravst7enega oeobja. Pot. ruskih Čet po Bajkaiskem Jezeru. Te dni se je razširjala govorica, da trpe ruski vojaki neizrečene muke na maršu po ledu Bajkalskega jezera in da jih je tudi že mnogo zmrznilo. Iz Peterburga pa javljajo iz avtentičnega vira, da je povsem preskrbljeno za vojake proti mrazu. Vojaki imajo toplo obleko in v?akih 7 vrst so prirejene tople barake z gorkimi jedili in Čajem. Bagažo in provijant prevaža sedaj železnica. Na pol poti je dober reBtavrant za Častnike. Dobave za Port Artur. Ruski konzulat na Dunaju je stopil v dogovore s praškimi tvrdkami s tekstilnim blagom radi dobave perila za Port Artur. Blago se odpošlje direktno iz Prage v Vztočno Azijo. Kako je prav za prav s pogodbo med Korejo in Japonsko ? Ko se je raznesel glas, da je sklenjena pogodba med Korejo in Japonsko, so razlagale japonofilske novine, da je narod na Koreji Bovražen Rusiji in da korejska vojska aktivno poseže v vojne dogodke. — Iz azijatskega oddelka v ruskem ministerstvu za vnanje stvari pa zatrjajo nasprotno tem vestem, da ruska vlada slej ko prej oficijelno občuje z diplomatiČnim agentom Koreje. Korejska vlada je res dopustila, da je bila nje nevtraliteta kršena po Japoncih, ali to da je pripisovati le slabotnosti Koreje. To kršenje od strani Japonske da opravičuje Rusijo, da se ne meni za take odredbe korejske vlade, ki so nasprotne ruskim interesom. S pravnega stališča obstoja dalje neodvisnost Koreje. Občinske volitve na Reki. — Poraz avtonomašev, vspeh Hrvatov. Dne 29. t. m. bo se vršile dopolnilne občinske volitve na Reki, po katerih je občinski zastop obnovljen po polovici. Pomen izida teh volitev je v dejstvu, da je do sedaj vladajoča avtonomaška stranka doživela občuten poraz s tem, da so propadli nje kolovodje proti koaliciji med liberalci, Madjari in drugimi, katerim bo tudi Hrvatje priskočili na pomoč s tem, da so glasovali za listo, v kateri je bilo poleg liberalcev in Madjarov tudi prijateljev Hrvatom in Hrvata baron Gj. V r a n y -o z a n y in Žiga K o p a j t i d. Razun tega so Hrvatje posamiSno kandidirali Erazma Barčiča in nekatere reške Hrvate. Avtono-maški vodje so slavno propadli. Na 1325 volileev je dobil vodja avtonomašev, dr. Ku scher, le 481 glasov, dočim je Barčič — da si kandidiran samo od Hrvatov — dobil 308 glasov. Od prononsiranih avtonomašev je vapel jedini dr. Lionello Lenac s 598 glasovi in še ta. le kakor zadnji namestnik. Avtono-maši, ki ao prišli svoječasno na krmilo le s pomočjo Hrvatov, so sedaj ietirani iz občine zopet s pomočjo istih Hrvatov. Doletela jih je torej zaalnšena kazen za njihovo črno ne-hvaležnost, katero so pokazali s tem, da &9 kakor gospodarji občine vsikdar sovražno nastopali proti Hrvatom. V podobčinah ni bilo borbe in so bili izvoljeni hrvatski kan-didatje. Na tej volitvi so torej pokazali Hrvatje, da so faktor, s katerim treba računati. Zanimivo je, kako glasilo avtonomašev beleži ta poraz svoje stranke. Svoj tozadevni članek zaključuje tako-le : » Vlada hoče : dobro torej, naj jej bo ! Mi preidemo na narodno stališče in naj bo uverjena, da nam bo mnogo lažje najti »modus vivendi« s poštenimi Hrvati, širokega obzorja, ž njimi namreč, ki se ne zgubljajo v malenkostni neplodni borbi, ampak povečujejo svoje delo vzvišenim ciljem«. Reški »Novi list« pripominja na to izjavo : Ko smo preČitali te besede, vsililo se nam je vprašanje : ali gospoda pri avtono-maškem listu mečejo to v svet le za to, da prestrašijo vlado, ali pa mislijo v resnici iskreno, poučeni po izkustvu, ki jih je drago stalo ? Bodočnost odgovori na ta vprašanja. Zato je najbolje, da jih pustimo nerešena in da se vzdržimo vsake rekriminacije. Kar smo storili, storili smo kakor Hrvatje, kakor naroden element, kateremu ne le da se ni priznavalo najprimitivnejših pravic, ampek se jim je zanikala sama ekzistencija. Naš čin je bila naša samoobrana, katera jo tem usodnejša za avtonomaško stranko, ker je bila naperjena proti domačemu življu. Koliko je to koristilo za obojne, naj razmišljajo oni, ki so nas prisilili na to. (Prej ali slej mora priti tudi v Trstu do konstelacije strank, ki bo usodna za sedaj vladajočo gospodo, ki isto-tako, kakor so delali avtonomaši na Reki, raje hodijo reka v roko s tujimi elementi^ nego da bi se pošteno sporazumeli s slovenskimi domačini. Je-li nade, da se tržaški mogotci kaj nauče in reškega eksempelja ? ! Bojimo se, da ne. Opomba uredništva »Edinosti«.) Hrvatske vesti. Reški »Novi list« beleži vest, da bo tudi med tržaškimi Slovani, in celo tudi med onimi Hrvati, ki so bili še nedavDO temu pristaši dra. Franka, pojavlja reakcija proti gnusni pisavi »Hrvatskega prava«, ter pripominja : Ni smeti igrati se z narodnim čut-stvovanjem. Smešni in neumni »Zvr Xapula« more biti protivnik naših bratov Rusov, ker ga plačuje Frank, ali poštenih Hrvatov simpatije so na Btrani naših bratov. Naslednikom Armina Pavir-a, predstojnika oddelku za bogočastje in nauk na hrv. vladi, je baje določen intimus sedanjega bana Pejaeeviea, dosedanji veliki župan Chavrak. O Arminu Pa\ieu je znano, da je imel vse možne lastnosti, ki so ga delale nesposobnega za ta važno r\ esto, ali držal se je, kakor so se držale vse kreature, ki so slepo služile tiranu Khuenu. Dnevne novice. Povišanje. Ravnatelj ženskega učite-ljišSa v Gorici šolski svetovalec Štefan K r i ž n i č, je povišan v VI. plačilni razred. Prihodnje občinske volitve. Prvotni imeniki volileev so že izloženi na javni upo-gled. Izloženi bodo do 27. aprila. Reklamacije proti listam — bodi, da se zahteva vpis ali izbris kakega volilca — je ulagati na mestnem magistratu. Na Slapu pri Vipavi je umrl včeraj g. Ivan Trošt, oče našega upravitelja, g. Janka Trošta. Nase s ižalje. Umrla je V Gorici učiteljica Marica Vouk. Pokojnici je službovala svojedobno v »Šolskem domu« v Gorici, potem pa v Bovcu in zadnja služba jej je bila v Ajšovici pri Gorici. Italijani kakor administratorji. Sama »Istria«, ta bivši in preminuli organ deželnega odbora istrskega je pred leti prinesla članek, v katerem je pripoznala, da je mnogo gnilavi na mnogih italijanskih občinskih upravah po Istri in je s tem nastavila nož na vrv, na kateri prav za prav visi gospodstvo italijanske stranke v tej pokrajini. Tudi občina Roč je imela do nedavno italijansko občinsko upravo in ta je spadala v kategorijo tistih, radi katerih je bila »Istria« zagnala »patrijotičen« hrup. Nedolgo temu je v tej občini zavladala hrvatska stranka in še le sedaj Be vidi, kako grozno zanemarjena je bila dosedanja uprava. Ker so bivši karnjel- •ki upravitelji aami dobro vedeli, da ae ne bodo mogli dolgo ve£ vcdržati na krmilu proti alozni volji ogromne občine prebivalstva, jim je bil to en vzrok več, da so puftSali, naj gredo stvari dalje, kakor hočejo in nič jih ni vznemirjalo, da je to v pogubo za občin-eko gospodarstvo. Za to leto niti proračuna niso predložili. Sedanja uprava je morala z muko iskati podatkov, da je naknadno predložila proračun. Kako grozno zanemarjena je bila uprava občine Roč, o tem se je prepričal tudi odposlanec politične oblasti iz Kopra. Celo odposlanec deželnega odbora je povo dom izročanja urada novemu županu priznal temu poslednjemu, da je bila prejšnja uprava v velikem neredu. Da je bila slučajno hrvatska stranka na krmilu te občine, deželni odbor bi bil gotovo že davno predložil vladi, naj to občinsko upravo razpusti. Ali pa bi bili poslali komisarja, ki naj bi uredil upravo. Seveda : nered na hrvatski občinski upravi je eno, na italijanski pa vse kaj druzega ! Važna razsodba o učiteljski pokojnini. Posnemamo iz »Slov. Naroda«: Pri sv. Petru na Štajerskem je predlanskim umrl učitelj Ahiuner po 13 letnem stalnem službovanju. Deželni šolski svet je določil vdovi 800 K pokojnine, obema otrokoma pa po 160 K vzgojevalnine. Ni« pritožbo deželnega odbora je razsodilo naučno ministerstvo, da sme pokojnina vdove z vzgojevalnino otrok znašali le toliko, kolikor bi dobil pokojnik » pokojnine ob času njegove smrti. Ker pa bi bil pokojnik po 13 letih dobil pokojnine le 828 K, prisodilo je ministeratvo to svoto tudi vdovi, za pokojnino 800 K, za vzgoje- 9 porok (lani v istem tednu 134). Mrtvorojenih je bilo 15 (lani 10). Rojenih je bilo 125, 61 možkih in 46 ženskih (lani 138). I "mrlo jih je 139, 74 možkih in 65 ženskih (lani 117). Med umrlimi jih je bilo 23 od 1 do 5 let, 6 od 5 do 10 let, 4 cd 15 do 20 let, 12 od 20 do 30 let, 9 od 30 do 40 let, 20 od 40 do 60 let, 26 od 60 do 80 let, 4 nad 80 let Štrajk izvoščekov. Iz Pule javljajo, Ja ao tamočnji izvoščeki stopili v štrajk radi diferenc, ki so na vstale med njimi in politično oblastjo glede mest, kjer imajo stati vozovi. Težaki v trgovini s kožami so stopili v štrajk. V*rok temu je, da na njihovo spomenico, ki so jo izročili gospodarjem, niti odgovora niso dobili. Izvolili so poseben odbor, kateremu so dali polnomočje. Nekdanjega tajnika v Dekani (okraj koperski) Ivana Manfredo so aretirali tu v Trstu, ker je cbiolžen večih poneverjenj na škodo občine dekanske in sleparij, katere je izvršil na Reki, kamor je bil zbežal že leta 1897. Manfredo so izročili deželnemu sodišču. Društvo »Vesna« priredi svoj I. redni občni zbor 5. marca 1904 v restavreciji Richter, Dunaj III., Rennweg 1. 3. tečaj. zapustil ženo s tremi otroci. Pred nekoliko dnevi je zapustil družino in zginil, ne de bi se bilo vedelo, kam da je šel. Čez ali 5 dnij se je bil povrnil, a sedaj je zopet zapustil družino, a to pot za vselej V ulici Državni dolg v papirju n v srebru Avstrijska renta v zlatu avstrijska ednotna renta K 99.20—99.50, ogrska kronska renta K 96.50—97.00, Italijanska renta K 98.50-99.00, kreditne akcije K 626.00—630.00, kakih 4 državne železnice K 626.00—330 00, Lombardi K 77 00—79 00, Llovdove akcije K 70000—710.00 — Srečke: Tisa K 322-326—, Kredit K 453.— do 463.—, Bodenkredit 1880 K 290 —300—.—, Bo- ni , ' . * V denkredit 1889 K 284—290- TurSke K 115-Ijrlede vzroka njegove samovoljne smrti _ Srbske 2*/, _._ do —•—• pravijo, da je istega iskati v vedenju njegove žene. Še en samomor. V hiši it. 16 Capuano stanuje družina Pierutti, katere členi so: mož Josip, žena Tereza in trije „~ „v kronah 4*/, otroci. Pred 10 dnevi je Ter.« rodil, fiatr- tega otroka. To dete pa je že minolo ne- „ „v kronah 4*/, deljo umrlo in predvčerajšnjim je bil mrliček Jg^&ie banke odnefien na pokopališče. Ta žalost je zadala Kreditne akcije porodnici hud udarec : njeno stanje je vsled ^^V^ark tega znatno poslabšalo. Sinoči, okolo 8. ure 20 mark in pol, je prišel nje mož domov in se zel<5 ^ ftal^lir začudil, ko je videl, da njegove žene ni na postelji. Povprašal je druge prebivalce iste hiše, da li je kdo videl, kam je šla njegova žena, a nobeden mu ni vedel povedati ničesar. Moža je začelo skrbeti, posebno ker je njegova žena dala že v prejšnjih časih znake zmešanoati. Povedal je svojo včeraj danes 99.30 99.45 99.25 99.40 118.05 118.25 99.45 99.50 91.40 91.4U 116.55 116.75 90.90 97.— 88.65 88.75 16«)4.— 1606 — 626.— 627.51) 240 25 240 17V, 117.30 117.35 23.48 23.4-8 19.08 19.08 94.50 94.50 11.32 11.32 Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 94.97, 5*/# italijanska renta 99.10, Španski ezterieur 76 55 akcije otomanske banke 540.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice _.— Lombardi 50 — unificirana turška renta 77.90 . . menjice na London 251.65, avstrijska zlata renta 8KrD 100.40 ogrska 4°/„ zlata renta 93.05, Linderban* hišnemu vratarju Josipu Vodopivcu, kateri —.—, turške srečke 112 5o, panžka banka 10.2«, .... a, ' , . italijanske m^ridijonalne akcije--, akcije tfio mu je pomsgal iskati. Sla sta skupaj na ^^ n 77 Vzdržana. dvorišče hiše. Tu je v Vodopivcu zbudilo j London. (Sklep) Konsolidiran dolg Si«',, pozornost dej.tvo, d. eo bil. odprte vrate hodnika, ki vodi do vodnjaka. Šel je k vod- Dunaju —.—, dohodki banke —, izplačila banke —.—. Mirna. Tržna poročila 2. marca. Budimpešta. Plenica za april K 8.68 do . . , , _ , . A zborovanje s sledečim vspore lom: 1. vam: no pa obema otrokoma * o K na leto. ..... . . n /, ... i zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje za-Proti temu se je pritožila vdova na upravno i . , , ° _ „ , ....... .. . . , pismka br. dr. >Slovenije«. 3. Poročilo od- sodišce, ki je tudi res razveljavilo ministersko , , „ , .. . , . . . i, . , . , borovo. 4. Nadomestne volitve, o. blučaj- Dnevni red:. 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Odborovo poročilo. 3. Porodilo ! njaku in svetivši z lučjo je videl nekaj pla-preglednikov. 4. Poročilo olsekov. 5. Vo- 1 vajočega nad vodo. litve. 6. Slučajnost . Slovanski gostje dobro Ni bilo dvoma : nesrečnica je bila sko- 8.K9, Ta" oktober od 8 48 do 8.49' Rž za april K ! čila v vodnjak. Povedal je stvar nesrečnemu 6 85' do 6.86 za maj —.— do -.--. Oves za april ! J J K 5.76 do 5.77, za maj ^ —.— do —.—. Koruza Akad. tehn. društvo »Triglav« v Josipu Pierutti-ju, a potem je obvestil re- ga maj k 5.49 do 5.50, za julij 5.60—5.bi. Gradcu priredi v soboto dse 5. marca t. 1. darstveno oblast, katera je pozvala ognje-! Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje: .. .. . , „ I j , ... j - i i. slabo — Prodaia enajst tisoč met. stotov. 10 ~ društvenih prostorih svoje b. redno občno gasce, da s d potegnili iz vodnjaka mrtvo gtotink uižje . rž Jza 5 ^ nižje Vreme : Lpo. nosti. razsodbo in s cer na podlagi drž. zakonika iz leta 1*96., ki pravi: »Vzgojevalnina za vse otroke ne sme presegati svote, ki jo dobiva za pokojnino in ravnotako ne smeta vzgojevalnina otrok in pokojnina vdove pre- ,..,.. , «. -»_ , , . , . .. n , iu da je blagajniBtvo prevzel odbornik g. segati normalne pokojnine pokojnikove«. Pod „ _ _ ___^___. _ , . _ , Čitanje truplo. Na to je prišel na lice mesta sej H a vre. (Sklep.) Kava Santos good ave- zdravniške postaje zdravnik dr. Lutrari, ka- rage za tek. mesec po 50 kg 40 50 frk, za maj • . • i j u 41.25 frk. teremu pa ni preostajalo druzega, nego kon- Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooi sta to v a ti smrt, nastopi všo po utopljenju. — average za marec 339/4, za maj 341/«, za ieptem-m , . ... , \ ber 35»/., za dec. 361/* vzdržano; kava Rio navadna Truplo utopljenke je bilo na vdovčevo prošnjo j^o _33^ navadna reelna 31--37, navadna dobra 38—40. Čitalnica pri sv. Jakobu naznanja puščpno doma. svojim p. n. udom, da sa je preselila v nove Razumi se, da je nesrečnica storila to v prostore v ulioi deli' Istria št. 10, II. nadstr. poporodni vročnici. Razne vesti. Fran J. Ban, ki bo sprejemal udn.no vsako soboto od 8.—10. ure zvečer v društvenih prostorih. Naši nasprotniki, ki so že ob namišlje- kem Oceanu so dobili novega višjega ravna »normalno pokojnino pokojnikovo«, pa si je možno misliti le resnično pokojnino, ki jo je vžival cb smrt:. Kaj druzega pa je, ako je učitelj umrl v aktivni službi, ko bi bil še imel pričakovati zvišanja dohodkov. V tem slučaju s« določa vzgojevalnina poljubno. Danes meni, jutri tebi! Mi ne bi posebno izticali tu doli omenjenega slučaja, da niso štajaraki nemški listi kakor iz enega grla kričali o Kosemovem slučaju v okrajnem zastopu celjskem in ga pisali na rovaš vs9j stranki. Ali, ker so oni, moramo tudi mi. Načelnik posojilnice v občini sv. Rupreht, , . . . ... y .. u . « . , ... ki hočejo še kaj storiti za naša ukaželjno Djndanes rabijo pač tudi sultani v Carigradu Mmael W eiss, ie okradel ta zavod za blizu .. ... Hamburg. (Sklep.) Sladkor za marc 16.35, za maj 16.60, za avgmt 16.70, z» oktober 17.45, za december 17.45, za februvar 17.65 ; stalno. Vreme: mraz. London. Sladkor iz repe surov 81/, Sh, Java 8.07V2 Sh. Stalno. nem grobu naše Čitalnice pretakali krokodi- telja za pošte in brzojave, ki se piše: Da- love solze ter poslali tajniku laške sožaljnice, vid Kaphakohoakimokevesnah. naj se prepričajo, daje naša Čitalnica sedaj Turška izjava 0 nevtralnosti. Ko je v res postala to, kar biti mora. sedemletni vojni (1756—1763) naznanil fran i 1540 (stalno) — Pšenica "za tekoči mesec 21.05, V - o • i_ u • u- 1 i V< - a \ a ■ 1 1 za april '22.15, zza maj-jumj 22.40, za maj- \ svojo »Spominsko knjigo« smo zapi- coski poslanik v Carigradu ^h«™.-«,.. r --------. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.— do 65.50, za september K —.— do —.—, Dola priimek. Na otoku Havaj v Veli- feb.-avg. 64.25 do 65.50. Concassž in Mehspile M K 1 promptno K 67.30 do 67.80, za sept. K —do —.—, feb.-avg. 67.30 do 67.80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave, vzdržano, 10 in 5 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 40, rž za april 15.40. za maj-j unij 15.40, za maj-avgust tedanjemu sul- avgust 2245 (stalno). — Moka za tekoči me- šali, da je Čitalnica uvela poljudna predava- tanu Mustafi III. ustmsno, da je Francija sec 29.05. za april 30.15, za mesec m*j-junij ... j . , . v j • ! a 1 d — Al- n 30.45, za maj-avg. 30.45 (Mirno). — Repično nja iz vseh vči, a j h je po X. predavanju napovedala Pruaiji vojno, odvrnil je sultan olje z'a tekoči mclec 47.50, za april 48.—, za mtavila, ker ni bilo več slušateljev. To naj povsem hladnokrvno: »Meni je vee eno, i maj-avg. 49.-, za sept.-december 50.— (Mirno.) . ^ 1 • j i- l • x i- • • r • • SJrit za tekoči mesec 42.o0, za april 42.2o, za sluzi v pouk nas:m požrtvovalnim rodoljubom, požre h svinja pia, ali pa pes svinje«. — - \ 70.000 kron. Ker se že Nemoi toliko bsliajo, kaki izvrstni upravitelji in nadzorovatelji da so, n»j konstatujemo, da je Weiss mogel lepše izraze. Dvor japonskega cesarja v Tokiu je ob- Ijudstvo ! Šola, šola, š jla! Čitalničar. Volilni Odsek »Tržaškega podpornega dan B vel:kanskim zidovjem in globokimi krasti več let. da je imel on sam klju5e°do ia bralnega d^^tva« vabi vse dru»tvenike,' jarki Xoda tega dvora ai 8memo pred blagajne in da je gospodom nadzornikom da Be udeleŽe vol,lne«a ehoda» kl bo v ne* stavljati kakor kako evropejsko palafio, temuč deljo dne 6. t. m. ob 3. uri popoludne v j€ t} cela vreta pritličnih, samosvojih lese društvenih prostorih ulica Stadion štev. 19, nih katerih vsaka ima svoj vrtič in vedno predlagal falzificirane bilance. eiss je bil tudi člen trgovinske zbornice v Gradcu. Ovadba je že u ožena na državno pravdništvo. Učitelj Peerz ni delu. Učitelj na I. ndstr. t Bvojo verando. Stene in et>pi so brgato »Kmetijska družba za Trst in oko- prevlečeni b svilo in zlatimi okraski domače lico« naznanja vinogradnikom tržaške oko- umetnosti. V hišice je navedena tudi el*-k hiš radi velikih potresov, ki se na ondotnih otokih pogo ljubljanskem učiteljišču R. Peerz je zidal te lice' ima na razpolago iz lastnih trtnic j trična razivetljava, ki se pa ne prižiga, ker dni na nekem zborovanju tržaških nemških 1300 vznikov montikole in 9000 riparje, 8e boje ognja. Iz tega vzroka tudi ni peči, učiteljev — nemški most do Adrije. Li ieIi imeti, oglasiti se mu je v društveni j temuč Ie zračna kurjava. — V Japonski čudno je, kako *e je mogel Peerz lotiti toli pisarni, ulica Geppa št. 1<>, od 9. —10. ure ne gradijo kamenitih visokih težkega dela, ko vendar poroča »Slovenski 'jutraj in to do 15. t. m. Narod«, da je mož tako bolan, da so mu Samomor. Okolu 4. ure in pol včeraj sto pojavljajo, morali dati dopust, da si v Opatiji zopet zjutraj je vstopil v kavarno Miramare 34- priveže ljubo zdravje. Morda pa ga je — letni uradnik mestne plinarne Viktor Ber- bolezen zato gnala v Opatijo, da si tam nardi. kateri je bil v isti kavarni dobro po- ogleda podržavljeno schulvereinsko šolo, ka* J znan, kot vsakdanji gost. Dal si je prinesti tero je toli radostno pozdravljal v ljubljanski kave z mlekom ter potem pregledal nekoliko »Schulzeitungi«, v tem glasilu za — politične hochziele nemštva. To trudapolno delovanje Peerza omenjamo pesebno zato, ker se nam je tudi v izvestnih hloveaak:h krog h nekako zamer-jalo, ker *»mo tega gospoda označali za to, kar — je! Službi pisarjev. Na okrožnem sodišču v R »vinju sti razpisani dve mesti pisarjev. Proeitelji morajo dokazati poznanje deželnih je;.ikov. Pročnje je uložiti na predsedništvo okrožnega tod sča v Rovinju do dne 16. marca. ftradba norišnice. »Piccolo« poroča, da je sUvb šče v Vrdeli, kjer se ima egra diti interprovincijalna norišnica, že izročeno dotičnemu podjetju, ki je dobilo nalog, naj začae z delom. S tem je stopila v stadij uresa:čevrnja namera, o kateri se je toliko pisalo in razpravljalo. Nekoliko tržaške statistike. V tednu <>d 21. d 1 21. februvarja je bilo v tej občini časopisov. Čez kakih 40 minut je pa vstal in gjvoie s kavarnarjem je šaljivo opazil, da Borzaa poročila dne 2. marca. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07—19.10, angležke lire K 24.00 \r t___i__1__i.l ____ir 4.4, za okt.-jan. 26,50, rafiniran 56-561/,. Mrzlo. Trgovina sč zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na tuk^jšaii tre H4 pnšičev. Prodalo 89 je vse po K 100—116. XXXKKXXKXXXKKKKK Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hu« tro van oen&kbreapla&no ln franko. KttKK MiOCKKKKKi* XXX Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J ria dsi Rettori stef. 1 (Rosario) - v Trstu - tik cerfcre Sy. Petra t lisi Marenzi Največja tovarna pohiitva primorske dežele. Pohištvo izdeluje ae solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. "VB Album pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi ria mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ČPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz v ulic! Gfeppa št. 16. se toči: o vipavsko belo.....po 44 nvc". stza na dom.......»40 » istrski teran I. vrste . ...» 40 » za na dom....... » 32 » nad 10 litrov......»28 » Pripor« Ča se krčmarjem in trgovcem z> prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa z t mnogobrojni obitk. Na razpolago bo vednc topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsafe večer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. T Alojzij M TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo je« t vin. ko Ioni j ali j, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrente,) Zaloga iigotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke- Veliki izbor snovij za obleke, ki se po mer jzgotovijo v lastni krojasnici. Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako oizkik cenah. PODRUŽNICA; , ALLA CITTA DI LONDRA" nI. Ponte nuove št. 5. (vogal nI. Torre bianca) f^pST1 195 Zaiosti potrt m srcem naznanjamo sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, ofe, oziroma stari oče in tast, gospod Ivan Tro št, posestnik in posodar danes zjutraj v Gospodu zaspal v dooi 73 let, po daljši bolezni in previden ee sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb dragega pokojn ka bo v pttek predpoludne sv. mašo. Na SLAPU pri Vipavi, 2. marca 1904. Janko Trošt, upravitelj Antonija rojena Ukmar, Terezija por. Ambrožic, ,Edinosti' in posest, v Tratu soproga. Vekoslava, Marička, sestre. Anton Trošt, Makso Trošt Fran Ambrožič, Matija Trošt rojen Schiavon, posestnika, sinovi. zet. nevesta. Janko ml., Elvira, Ema, Ljubica in Vanda Trošt, Fran Ambrožič ml., unuki Brez posebnega obvestila. Svoji k svojim Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. IC Cene zmerne. Svoji k svojim ! Z rmstnim pudrom „Unique" gospe O i s e a u, se zadobi najlepše polt. Cena škatljici K 1.20 in 2.40. Zavitki po 60 st. v pismu. Zalogo ima IVAN KAINER - Gradec, Babnhofgurtel številka 67. - Y novi pđajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. ^indrej Wouk. I d DO na !Jl,ll° cepljenih lepo \korenitenih in luUU dobro zaraščenih trt: glera. malvazija in kraljeoina na podlairi riparia portali« in monticula prodaji« Ivan Kraljić v Boljuncn p Borst. Cene po pogovoru Posojila. ne manjše od lO.OgO kron na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Županstvo Marezige i^H-e blagajno, koja naj bi služila za denar in knjitre. Ponudbe naj se pošiljajo na županstvo Marezige p. Koper. Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. — TRST — - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših Zaloga obuvala. Via delle Poste št. 3. — TRST — tu- in inozemskih tovarn. - Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. Prodajalnica »zgotovljenih oblek — illa Gitta Hi Trieste" ^ tvrdke EDVARD KALASCH Via Torrente Št. 40 nasproti gledališču „COLDONI" ^ s krojaSnico, kjer se izvršujejo otdene po meri in najugodnejših cenfah. V prodajalnioi ima tudi zalogo peri 1 a za delav-ki stan po izvenredno nizkih r»enab. 1*1* r b«»ljSih in navadnih snovij. gf- veliki izbor izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki s« napravi o po meri. Avtoriznvana krojačnica. * * Z * X->f s Salvator balzam (Liquer aromatic) Najuspešnejše domače zdrailo proti trganju (migraene), zob oboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. ^CŠ T^oČf^ll zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do- fXVdoClJ mače zdravilo — Trpotčev sok. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje ^ poštnine prosto K 2.40. te % ©1 © NASLOV ZA NAROČBE: LEKARNA H „SALVATORJU Fr. Riedl, VARAŽDIN kbr. 103. n m m a i p p m m podpirajte družbo Cirila in jtietoda! Pozor! Josip Gregorič trgovec 1 oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom v Trstu, ul. Barriera vecchia št. 4 Priporoča svojo dobroznano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jeziku. Pošilja na dom po naročbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti FILI J ALK A c. kr. privat. AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze prinoscu preti 4 dnevni odpovedi 2\'» : • 30 » > 3°/o t z atih liapoljonih na Izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 . 2V/0 na naslovljena izplačilns pisma piotU dnevni odpovedi 2V-.*«, ► 8 > > 2*/4% > 30 - » 37. 3 mes. * 6 » - 2V, .„ Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nora obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarje bodočega leta in sicer po dotičnej oJpjvedi. IJaneogiro v kronata z 2 V/o takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoljoni 11:1 tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo ad časa dc časa in sicer po roka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu ;impešto. Brno, Karlove vari, Reko Lvov, Prago, Reiehenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermana tadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd. prosto stroškov. Se bavi a kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednosLij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daj a predujme na "\Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pobrano vrednostne listine, zlat na srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blnenoa zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nal azniee „Banca d1 Italia- v italijanskih lirah ali v kronah xsccccccćcccc po dnevnem kurzu. Hrnška mlekarna pri Sv. Mok ulica delle Scuole 18. uhod Campo S. Giacomc naznanja cenlenemu občinstvu, da je preskrbela raz-ven pri ^v. Jakobu tudi za mesto dostavljenje mleka na dom. Priporoča se vsled tega tudi cen j. mesij anom balagoh otno podporo. Postrežaq točnsi. 311 eko vedno svež«*. JAKOB BAf^BgC - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin. koloni jali j, vsakovrstnega olja, navadnega in najfmejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII. Izvrsten okus dobi kava ako ji, primešate VY DR0VE ŽITNE - - - KAVE - - - Poskusite ! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 h franco. Vydrova tovarna žitne kave Praga Kg p C V- i „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja tu vrste rent, zastavnih pisem, p rij orite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz ! Fr omtte is daja k mktma žrebanju. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamujava in aakomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —- kupone. —r Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznf . Izgubi •— VnV-uluJe ln dfvlnkuluje vojadke tenltnlnake kavcije. Bakoapt im ftihittr aulo. H Wf naroČila. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ■ = dne vzdiga. Promet a čeki in nakaznicami.