■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Sport Atletika •
Kolaričeva tretja v Barceloni
O Stran 11
Zanimivosti Ormož «Ne
naravo, obvarovati je potrebno človeka Z> Stran 4
Politika
Zavre • Bolj kot gospodarska zaskrbljujoča kriza vrednot O Stran 6
Po naših občinah Destrnik • Dober milijon evrov za slab kilometer ceste
O Stran 7
Ptuj, petek, 16. julija 2010
letnik LXIII* št. 54 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Žetev pšenice v polnem teku
Četrtino zrnja poje živina
Kljub neznosni vročini je žetev pšenice v teh dneh na vrhuncu, živahno pa je tudi na odkupnih mestih proizvodnje krmil Perutnine Ptuj v Dražencih ter v Kmečkem mlinu v Zabovcih, od koder je posnetek.
V Kmečkem mlinu v Zabovcih so odkup letošnjega pridelka pričeli v sredo, 7. julija; kot je povedal direktor Daniel Korošec, so do včeraj odkupili okoli 2.100 ton zrnja, do konca kampanje pa pričakujejo še vsaj enkrat toliko. Ob mletju pšenice pa ostajajo pšenični otrobi, ki zajemajo okoli četrtino celotne teže, kmetje pa jih kupujejo za krmljenje živine (na posnetku). Pravijo, da niti niso tako dragi, saj morajo za tono otrobov odšteti le 90 evrov.
Živahno pa je v teh dneh tudi v proizvodnji krmil Perutnine Ptuj v Dražencih, kjer po besedah vodje proizvodnje Marjana Goznika pričakujejo, da bodo letos odkupili okoli 10.000 ton krmne pšenice. Odkup so pričeli v soboto, 10. julija, do včeraj pa so odkupili okoli 1.500 ton krmne pšenice.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Mestno gledališče bo še dolgo burilo
Kmetijstvo • Žetev 2010
"Prelaganje odgovornosti - Jezni in razočarani neutemeljeno in zavajajoče!"
Iz dneva v dan se vse bolj potrjuje dejstvo, da je bila stnega gledališča po „nekem skandinavskem modelu"
Krivca kot že v mnogih podobnih primerih ne bodo pribijali na križ, preveč ljudi je vpletenih, da bi to bilo tudi mogoče. Bolj ali manj se odgovorni otresajo odgovornosti; o investiciji so naposled odločali tudi lokalni politični veljaki, mestni svetniki, ki so naivno pričakovali, da bo z obnovo dosežena tudi pričakovana kvaliteta.
Zdaj skušajo slabosti in napake popravljati z javnimi natečaji. Prvi se je nedavno klavrno končal: četudi so že izbrali zmagovalce, so izid kmalu razveljavili - bojda, ker ni bilo zraven stroke. V pravilih igre pravzaprav ni nikjer zapisano, kateri glas v bistvu pri takih projektih velja. Ker če je me-
rodajna samo stroka, potem so takšne in podobne komisije nepotrebne. Nova blamaža v mestni občini torej! Pa je niso niso zakuhali „zmagovalci", ki ne bi smeli biti zmagovalci, temveč neka politika v imenu nekoga, ki naj bi bil skrbel za strokovne odločitve. Najbolj pa žalosti dejstvo, da bodo o prenovi objekta ponovno odločali bolj ali manj eni in isti ljudje - tisti, ki so prvotno obnovo z vsemi njenimi slabostmi in napakami zakuhali že pred štirimi leti. Rešitev naj bi sedaj prinesel mednarodni natečaj. Povrhu pa bo še veliko stala! Prejšnji, razveljavljeni vabljeni natečaj so v celoti izpeljali delavci občinske uprave in ni zahteval dodatnega
odločitev za prenovo Me-povsem zgrešena.
denarja.
V mariborski organizacijski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jo vodi Srečko Štajnbaher, pri izbiri (razveljavljene) zmagovalne rešitve prenove Mestnega gledališča Ptuj niso sodelovali, Mestna občina Ptuj oziroma njena ustrezna (nepopolna) komisija jo je izbrala sama, zato je prelaganje odgovornosti na spomeniškovarstveno stroko popolnoma neutemeljeno in zavajajoče, pravi Štajnbaher.
Ptujski župan Štefan Čelan je v intervjuju za naš časopis, ki smo ga objavili 18. junija pod naslovom MO Ptuj in župan „nasedla stroki".
O Stran 3
V teh dneh se je žetev pšenice že začela, odkupna cena je načeloma dogovorjena in se giblje od 90 do 130 evrov za tono, kmetje so razočarani, novinarska konferenca, ki je bila v ponedeljek v Murski Soboti in jo je sklicala Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), pa je postregla z nekaj zanimivimi podatki, ki pa trenutnega položaja pridelovalcev pšenice seveda ne rešujejo.
Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je tako med drugim navedel, da v Sloveniji kar tri četrtine doma pridelanih žit porabimo za prehrano domačih živali in le četrtino za prehrano ljudi. Stopnja samooskrbe z žiti je le okoli 64-odstotna, pri pšenici pa še nižja, le okoli 50%. „Vsako leto uvozimo okoli 80.000 ton pšenice. V KGZS smo presenečeni nad slabim zanimanjem mlinsko-prede-lovalne industrije za odkup slovenske pšenice. Res je, da na sosednjih trgih predvsem v času žetve ponujajko pšenico po enakih ali celo nižjih cenah. A v Sloveniji je preko 80
odstotkov pšenice pridelane po načinu integrirane pridelave, ki porabniku zagotavlja varno, zdravo in kakovostno zrnje. Zato se tako na potrošnike kot mlinsko-predelovalno industrijo ter trgovce obračamo s pobudo, da se zavemo pomena porabe slovenske pšenice, ki poleg zagotavljanja prehranske varnosti omogoča tudi številna delovna mesta," je poudaril Smrkolj.
Integrirana pridelava pšenice je sicer okolju prijaznejša in daje tudi višjo kakovost in pre-hransko vrednost zrnja.
O Stran 2
Podravje, Pomurje • Ob letošnji žetvi
Kmetje jezni in razočarani
V teh dneh se je žetev pšenice že začela, odkupna cena je načeloma dogovorjena in se giblje od 90 do 130 evrov za tono, kmetje so razočarani, novinarska konferenca, ki je bila v ponedeljek v Murski Soboti in jo je sklicala Kme-tijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), pa je postregla z nekaj zanimivimi podatki, ki pa trenutnega položaja pridelovalcev pšenice seveda ne rešujejo.
Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je tako med drugim navedel, da v Sloveniji kar tri četrtine doma pridelanih žit porabimo za prehrano domačih živali in le četrtino za prehrano ljudi. Stopnja samooskrbe z žiti je le okoli 64-odstotna, pri pšenici pa še nižja, le okoli 50%. „Vsako leto uvozimo okoli 80.000 ton pšenice. V KGZS smo presenečeni nad slabim zanimanjem mlinsko-prede-lovalne industrije za odkup slovenske pšenice. Res je, da na sosednjih trgih predvsem v času žetve ponujajko pšenico po enakih ali celo nižjih cenah. A v Sloveniji je preko 80 odstotkov pšenice pridelane po načinu integrirane pridelave, ki porabniku zagotavlja varno, zdravo in kakovostno zrnje. Zato se tako na potrošnike kot mlin-sko-predelovalno industrijo ter trgovce obračamo s pobudo, da se zavemo pomena
Uvodnik
porabe slovenske pšenice, ki poleg zagotavljanja prehran-ske varnosti omogoča tudi številna delovna mesta," je poudaril Smrkolj.
Integrirana pridelava pšenice je sicer okolju prijaznejša in daje tudi višjo kakovost in prehransko vrednost zrnja, zato bi morala po mnenju pridelovalcev, zbornice in tudi po besedah kmetijskega ministra Židana imeti večjo tržno vrednost, zlasti v primerjavi z madžarsko, ki je pridelana klasično. V KGZs se zato zavzemajo za boljše informiranje potrošnikov glede razlik v kakovosti surovine in pomena jasne označbe izvora žit pekovskih izdelkov, pa tudi za vzpostavitev trajnega poslovnega odnosa med pridelovalci in kupci žit, ki bi omogočil proizvodnjo za znanega kupca po vnaprej dogovorjenih cenah in tehnologiji pridelave, kar zagovarja tudi minister Židan.
Resnično mi je prav žal ene same stvari po koncu svetovnega nogometnega prvenstva. Pa to nikakor ni zmaga prave ali napačne ekipe, ampak mi je žal tega, da ne bomo več videli Paulija in njegovih napovedi.
Saj veste, a ne - tiste ljubke vedeževalske hobotnice, ki je natančno napovedala zmagovalce... Jaz bi jo imela kar pri nas in prepričana sem, da bi bil Pauli ne samo vsestransko uporaben, ampak bi mu bilo možno verjeti veliko bolj kot marsikomu drugemu. Za začetek bi ga tako spustila kar v državni zbor, pri tem pa močno upala, da ga ne bi totalno zvilo in zvezalo ...
Pa, recimo, postavila bi ga med Mateja in Gregorja, da odloči, kateri laže bolj oziroma kateri ima bolj prav. Priznam, da mi je osebno Matejev karakter in tudi odstop veliko bolj všeč kot Gregorjevo tuljenje in kazanje s prstom na druge napake (ker njegovo nedvomno solastni-štvo Ultre pač ni sporna zadeva), ampak človek nikoli ne more vedeti vsega. Nikakor pa v tem primeru ne bi spraševala Paulija, kdo bo zmagal bitko, ker je to jasno brez vedeževanja.
No, potem bi Paulija vprašala, kaj bo s slovenskimi kmeti, pridelovalci žita. Ker tisto, kar je povedal Dejan, da jim bo pomagal oz. zviševal konkurenčnost s ščitenjem kmetijske zemlje, je precejšnja neumnost. Tudi če celo Slovenijo preorjemo v eno samo veliko njivo, še zdaleč ne bomo konkurenčni in kmetom to ne bo prav nič pomagalo.
Ampak se bojim, da če bi Paulija res spustili v slovenske politične vode, ne bi preživel. Če nič drugega, bi ga na hitro obdolžili korupcije in z velikim veseljem postregli v solati v kuhinji našega parlamenta - kakšen evro po porciji ...
Sicer bi pa Paulija verjetno imeli radi vsi normalni, povprečni ljudje. Jaz bi ga v teh dneh redno uporabljala, če že ne za drugega, za napoved, ali bo usekala toča ali ne. In bi mu verjela bolj kot našim vremenarjem.
Simona Meznarič
Pridelovalcem pšenice, vsaj tistim manjšim, se ne obeta lepa prihodnost; odkupne cene pšenice ne pokrivajo niti stroškov pridelave.
Cena zgolj za pokritje stroškov vsaj 158 evrov
Vse povedano pa kmetom vsaj letos ne pomaga kaj veliko. Razočarani so nad dolo-
čeno odkupno ceno pšenice, ki je še nekaj nižja kot lani in pomeni le slabih 70 odstotkov pokritja stroškov pridelave. Po izračunu Kmetijskega inštituta bi za pokritje stroškov morala biti letošnja
cena pšenice vsaj 158 evrov za tono (pri pridelku 5,3 tone na hektar).
Kmetje pa so (upravičeno) jezni tudi zaradi krivične cenovne strukture kruha; v povprečju naj bi namreč trgovci
dobili polovico cene, mlinarji oz. mlinsko-predelovalna industrija okrog 43 odstotkov, kmetom pa pripada le 7-od-stotni delež. Smrkolj pa je ob tem povedal še: „Kmet dobi od cene kruha le od pet do sedem odstotkov, v Madžarski, s katero radi primerjamo cene, pa dobijo v verigi deset odstotkov, in če bi to politiko preselili k nam, bi naši kmetje dobili 193 evrov za tono! Naši kupci razmišljajo le o madžarski pšenici, ker je na tamkajšnji borzi cenejša, vendar ni pridelana integrirano, borzne cene v razvitih evropskih državah pa so okoli 153 evrov. Naš potrošnik bo tako drago plačeval kruh iz poceni pridelane pšenice na Madžarskem, saj cena v trgovini zato ne bo nižja, kar pomeni, da so v prehrambeni verigi nerazumna nesorazmerja."
Zbornica poziva vlado, da ukrepa v okviru možnosti, ki niso tako majhne; sklicuje se na sklepe Evropske komisije in Evropskega parlamenta, po katerih morajo vlade v verigi narediti red, pri nas pa se to ni zgodilo. „Če bi samooskrbo dvignili le za odstotek, bi zagotovili 1000 delovnih mest takoj, in če bi bila samooskrba kot pred leti, ko je bila okoli 80-odstotna, bi v Sloveniji skupaj z zaposlitvami v živilskopredeloval-ni industriji, akoj zagotovili 40.000 delovnih mest," je še dejal Smrkolj, ki napoveduje različne oblike državljanske nepokorščine v vseh regijah in prestolnici, če do jeseni te težave ne bodo odpravljene.
SM
Ptuj • Pobuda za spremembo zakonodaje o varstvu in zaščiti živali
„Socialni čut je potreben tudi pri živalih"
Poslanci državnega zbora Melita Župevc, Matevž Frangež, Luka Juri in Dejan Levanič so 9. julija vložili pisno poslansko pobudo v zvezi s spremembo zakonodaje o varstvu in zaščiti živali, ki so jo naslovili na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana. O tem smo se pogovarjali s poslancem Dejanom Levaničem.
Kaj je vas štiri vodilo, da ste pisali ministru, naj se izboljša zaščita živali?
„Motiv za pobudo je pri nas sprožilo dejstvo, da skoraj vsak dan v medijih zasledimo takšne ali drugačne zgodbe o mučenju in zanemarjanju živali. Problem je tudi, da je vedno več zavrženih živali, živali brez čipov, kar povzroča težavo pri iskanju neodgovornih lastnikov, zavetišča pa so prepolna. Takšna neodgovorna ravnanja je potrebno začeti preganjati, ker ne sodijo v civilizirano in razvito družbo. Socialni čut je nujno potreben ne samo pri ljudeh, temveč tudi pri živalih."
Pridružili ste se tudi pobudnikom za ustanovitev t. i. policije za živali. Imate morda konkretne predloge o tem, kje bi delovala in kako? Če bi jo ustanovili, bi morala biti učinkovita,
vemo pa, kako delajo slovenska sodišča.
„Civilne iniciative državljanov so vse glasnejše. Opozarjajo na resnične težave, ki smo jih nekako v množici ostalih problemov spregledali ali pa jih morda odgovorni ne želijo videti. Prepričani smo, da za-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič: „Zakonodajo o varstvu in zaščiti živali je potrebno spremeniti."
konodaje potrebuje konkretne izboljšave in dopolnitve v taki meri, da se bodo določbe zakona dejansko začele izvajati. Potrebno je na novo definirati mučenje, sankcije in ustanoviti oziroma reorganizirati organ, ki bo te stvari dosledno in učinkovito izvajal. Seveda ne gre vse čez noč, nekatere pobude, tudi to o ustanovitvi policije za živali, je potrebno dodelati na način, ki bo dajal vidne rezultate. Veliko držav ima to urejeno znotraj obstoječe policije, pri kateri je tudi kader ustrezno izobražen. Glede pomanjkanja sodne prakse pa se lahko učimo od drugih primerljivih sistemov. Čas pa je, da je na tem področju zaživi nova, slovenska sodna praksa, ki ne bo več zaostajala za drugimi, ampak bo sama predstavljala dobro prakso."
Na koga računate, da vas bo podprl v vaših prizade-
vanjih za izboljšanje zaščite živali?
„Zakon smo pripravljeni vložiti sami, ker se zavedamo problematike in ker si želimo, da se neodgovornost sankcionira, kot je potrebno. Neštete zgodbe mučenja, trpinčenja, sežiganja, streljanja, namernega zastrupljanja, zapostavljanja, opustite oskrbe in podobni primeri so praktično vsakdanjik in bodo tudi ostali, dokler storilci ne bodo odgovarjali za svoja dejanja, dokler jih ne bomo primerno kaznovali."
Kakšen je vaš odnos do živali nasploh? Ste imeli kdaj doma hišnega ljubljenčka?
„Sam sem imel psa, zato dobro razumem ogorčenje ljudi nad izprijenimi ravnanji nekaterih. Zato pri tem zakonu računamo na podporo vseh, ki jih ta dogajanja tudi osebno prizadevajo. Verjamem, da jih je veliko."
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Mestno gledališče bo še dolgo burilo duhove
»Prelaganje odgovornosti je popolnoma neutemeljeno in zavajajoče!«
Iz dneva v dan se vse bolj potrjuje dejstvo, da je bila odločitev za prenovo Mestnega gledališča po „nekem skandinavskem modelu" povsem zgrešena. Krivca kot že v mnogih podobnih primerih ne bodo pribijali na križ, preveč ljudi je vpletenih, da bi to bilo tudi mogoče. Bolj ali manj se odgovorni otresajo odgovornosti; o investiciji so naposled odločali tudi lokalni politični veljaki, mestni svetniki, ki so naivno pričakovali, da bo z obnovo dosežena tudi pričakovana kvaliteta.
V Štajerskem tednu smo že junija 2006 pisali o tem, da je mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zavrnila izdajo kulturno-varstvenega soglasja k projektni dokumentaciji za rekonstrukcijo objekta Mestnega gledališča Ptuj, ki jo je izdelal arhitekturni biro Plan B iz Maribora. Hkrati pa smo zapisali, da ptujsko gledališče ni in tudi ne bo kulturni spomenik lokalnega pomena, ker se bo notranjščina z obnovo zelo spremenila. To se je torej med tem potrdilo.
Foto: Črtomir Goznik
Vse kaže, da bo MG Ptuj štiri leta po rekonstrukciji doživelo še eno obnovo.
Zdaj skušajo slabosti in napake popravljati z javnimi natečaji. Prvi se je nedavno klavrno končal: četudi so že izbrali zmagovalce, so izid kmalu razveljavili - bojda, ker ni bilo zraven stroke. V pravilih igre pravzaprav ni nikjer zapisano, kateri glas v bistvu pri takih projektih velja. Ker če je merodajna samo stroka, potem so takšne in podobne komisije nepotrebne. Nova blamaža v mestni občini torej! Pa je niso niso zakuhali „zmagovalci", ki ne bi smeli biti zmagovalci, temveč neka politika v imenu nekoga, ki naj bi bil skrbel za strokovne odločitve. Najbolj pa žalosti dejstvo, da bodo o prenovi objekta ponovno odločali bolj ali manj eni in isti ljudje - tisti, ki so prvotno obnovo z vsemi njenimi slabostmi in napakami zakuhali že pred štirimi leti. Rešitev naj bi sedaj prinesel mednarodni natečaj. Povrhu pa bo še veliko stala! Prejšnji, razveljavljeni vabljeni natečaj so v celoti izpeljali delavci občinske uprave in ni zahteval dodatnega denarja.
V mariborski organizacijski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jo vodi Srečko Štajnbaher, pri izbiri (razveljavljene) zmagovalne rešitve prenove Mestnega gledališča Ptuj niso sodelovali, Mestna občina Ptuj oziroma njena ustrezna (nepopolna) komisija jo je izbrala sama, zato je prelaganje odgovornosti na spomeniškovarstveno
stroko popolnoma neutemeljeno in zavajajoče, pravi Štajnbaher.
Ptujski župan Štefan Če-lan je v intervjuju za naš časopis, ki smo ga objavili 18. junija pod naslovom MO Ptuj in župan „nasedla stroki", zato potrebni „popravki", povedal, da ker sta bila mesto in on zavedena od stroke, so pri Mestnem gledališču Ptuj potrebni popravki. Zapisano po besedah Srečka Štajnbaherja zahteva osvetlitev nekaterih dejstev in prizadevanj stroke za korektno prenovo gledališča.
Mestna občina je delala po svoje
Enajst let je od tega, ko je zavod MO Ptuj opozoril na nujnost vključevanja spo-meniškovarstvene stroke pri obnovi ptujskega gledališča. Leta 2003 so posredovali predhodne pogoje za njegovo obnovo, leta 2005 pa tudi konservatorski program, ki opredeljuje način ohranitve kletnega dela, nadstropnih delov vhodnega dela, ki so bili močno dotrajani in brez večjih kvalitet, ohranitev
zunanjih gabaritov objekta, obdelavo fasad, ohranitev originalnega stavbnega pohištva in tlakov. Kot je povedal Štajnbaher, je MO Ptuj razpisala arhitekturni natečaj za prenovo gledališča, ne da bi upoštevala izdane kulturno-varstvene pogoje, Zavod za varstvo kulturne dediščine tudi ni sodeloval pri izbiri zmagovite rešitve. MO Ptuj jo je izbrala sama, zato je prelaganje odgovornosti na spomeniškovar-stveno stroko popolnoma neutemeljeno in zavajajoče. Z že omenjeno rešitvijo se je zavod seznanil šele na uradni predstavitvi, ki je bila v prostorih MO Ptuj, na sami razstavi pa so prvič zasledili zapis, da je zmagovalna rešitev usklajena s spomeniško stroko; a to ni ustrezalo resnici. Strokovna komisija zavoda je zato že leta 2005 podala pripombe na izbrano rešitve, toda žal brez uspeha.
„Zapleti s pripravo projekta so se zaradi neupoštevanja zahtev spomeniško-varstvene stroke nadaljevali, večkratni predlogi zavoda za ustrezno rešitev so bili celo deležni posmeha. Med
pripravo projektne dokumentacije so bili od investitorja, gradbenega odbora in uporabnika zavrnjeni vsi napori zavoda za delno ohranjanje kvalitetnih arhitekturnih elementov historičnega gledališča, s katerimi sama dejavnost ne bi bila bistveno okrnjena. Zavod ni nasprotoval posodobitvi odra in tehnike, dvigu ostrešja ter funkcionalnim povezavam med kletjo in nadstropjem. Prav tako ni kategorično nasprotoval želji po rekonstrukciji med vojno porušenega klasicističnega preddverja, čeprav je naše stališče še vedno, da klasicistična arhitektura ne sodi v osrednji srednjeveški tržni prostor, ki ga tvorijo objekti raščene arhitekture in najkvalitetnejši spomeniki Ptuja, od romanike dalje.
Zavod je leta 2006 zavrnil izdajo kulturno-varstvenega soglasja za rekonstrukcijo objekta, saj dokumentacija ni bila usklajena z natečajno rešitvijo in predhodno izdelano idejno projektno dokumentacijo. Zaradi velikih pritiskov je zavod sredi leta 2006 izdal pozitivno kultur-no-varstveno soglasje z že omenjenimi pripombami. Zavod je sam večkrat predlagala, da bi gledališče na Ptuju, ki se nahaja v strogem mestnem jedru, ohranili kot manjše komorno gledališče, za večje predstavitve pa bi bilo bolje zgraditi sodobnejšo dvorano, ki bi ustrezala sedanjim potrebam večjih kulturnih prireditev. Ob-
stoječe gledališče namreč takšnih možnosti ne omogoča," je Srečko Štajnbaher te dni dodatno pojasnil nekatera dejstva glede odločitve za prenovo ptujskega gledališča, pri kateri bi zaradi njene zahtevnosti bilo potrebno kontinuirano sodelovanje projektantov ter pristojnih konservatorjev in restavratorjev, in vlogo zavoda pri tem.
Občina še zdaj ni proglasila gledališča za kulturni spomenik
Stavba ptujskega gledališča ima status kulturne dediščine. V strokovni podlagah iz leta 2006 za nov odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov v MO Ptuj, ki ga je javnosti zavod predstavil na tiskovni konferenci 7. junija istega leta, je predlagano, da gledališče dobi status kulturnega spomenika. MO Ptuj ga še do danes ni sprejela, čeprav se je zakonodaja na področju varstva kulturne dediščine od uveljavitve veljavnega odloka iz leta 1989 do danes že dvakrat spremenila. Po opravljeni prenovi gledališča, ki ni upoštevala spomeniško-var-stvenih zahtev, je objekt izgubil kvalitete, ki upraviču-jejo njegovo opredelitev za kulturnih spomenik.
„Varstvo kulturne dediščine je ustavna kategorija. Ustava Republike Slovenije v 5. členu določa, da država
skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. V 73. členu določa, da je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Po zakonu o varstvu kulturne dediščine uresničujejo javno korist varstva država, pokrajine in občine. Javno korist varstva v MO Ptuj mora po zakonu zagotoviti sama občina, varovanja kulturne dediščine pa je dolžnost vseh. Zavod za varstvo kulturne dediščine je strokovna institucija, ki lastnikom pomaga pri obnovi njihove kulturne dediščine. Pri tem se zaveda problematike, ki se kaže zlasti pri vlaganju finančnih sredstev v obnovo kulturne dediščine, vendar je politika pri sprejemanju novega zakona ponovno prezrla predloge stroke za drugačno obliko sofinanciranja.
Stanje kulturne dediščine je odsev zakonitih možnosti in odnosa družbe do nje. Najboljši rezultati so možni z odkritim in strpnim odnosom »nasprotujočih si« strani, za to pa sta potrebna dva. Enostranske izsiljene rešitve vedno pripeljejo do težav, zato pričakujemo, da bomo problematiko varstva kulturne dediščine na Ptuju reševali na način, ki bo v najboljši možni meri kulturno dediščino tudi ohranil," še pravi Srečko Štajnbaher.
MG
Ormož • Nova knjiga Antona Komata Umetnost preživetja
Ne naravo, obvarovati je treba človeka
Anton Komat je neodvisni raziskovalec, pisatelj, publicist in varuh narave, ki opozarja na nezavidljivo in zapleteno situacijo, v kateri se je na pragu 21. stoletja znašel človek: „Dovolj vemo! Ne potrebujemo novih znanj, potrebujemo pogum, da razumemo, kaj vemo, in da iz tega potegnemo zaključke. Vse znanje je ništrc, če nam ne vlije sposobnosti, da se spoprimemo z življenjem. Zato sem postal aktivist, gverilec v večnem boju, srčni bojevnik. Naloga aktivista ni posekati gozd skušnjav, temveč puščavo duha namočiti z vodo življenja."
Zanj je varovanje narave in okolja, o katerem vsi toliko govorijo, le blef. „Zdaj gre zares, gre za varovanje človeka, kajti narava je v svoji dolgi zgodovini preživela toliko preizkušenj in že hujše katastrofe, kot je ta. Spomnimo se le padca velikega meteorita ob koncu krede, ki je uničil dinozavre, še huje pa je bilo ob koncu perma, ko je izumrlo kar 95 % vseh vrst, ki o naseljevale zemljo. Življenje na zemlji je tudi po najhujših katastrofah ponovno vzcvetelo," pravi Komat, „človek pa je občutljiv."
Če želite nekaj napotkov kako krmariti skozi razburljiv vsakdan vsekakor preberite njegovo najnovejšo knjigo Umetnost preživetja, ki jo je pred časom v organizaciji knjižnice Franca Ksavra Me-ška Ormož predstavil tudi Ormožanom.
Neomejeno rast imajo le rakave celice
V svoji predhodni knjigi Simbiotski človek se je ukvarjal z dvema temeljnima dogmama: z vprašanjem trga, ki naj bi vse reguliral, in z neo-darvinistično paradigmo, po kateri se favorizira le tekmovalnost.
„ Ne gre za vprašanja, ali turbo kapitalizem, državni kapitalizem, komunizem, socializem, popolnoma zgrešen je sam model neomejene rasti BDP-ja, s katerim so obsedeni vsi politiki. V tej knjigi sem obračunal s tema dvema dogmama in postavil alternativni model kako naprej, ne da bi utrpela kvaliteta bivanja. Odločiti se je potrebno za stacionarna ekonomija, ki temelji na tem, da se lahko uporabi le toliko virov, kot jih narava obnovi in mi recikliramo iz odpadkov. Ne moremo požreti sveta. Človeška družba je del narave in je podvržena njenim zakonom. Človek se mora zakonitostim narave prilagoditi, ne pa se proti njim boriti, razen če ne želi uničiti samega sebe. Teorija neomejene rasti je neevolucijska, protinaravna, protičloveška in ima v živem svetu le eno primerjavo: neomejeno rast imajo le rakave celice, ki na koncu ubijejo gostitelja in s tem tudi sebe," pravi Komat.
Opozarja, da sta ekologija in ekonomija danes dve di-
ametralno nasprotni vedi, ki sta med seboj v vojni. „Izvorno pa je ekologija veda o domu, ekonomija pa o gospodarjenju v tem domu. Čudna je situacija, v kateri gospodarjenje v tem domu ruši naš dom, naš planet. V naravi imamo modele, ki nas učijo, kako je treba živeti, in jih lahko neposredno prenesemo na človeško družbo. Treba je izstopiti iz neomejene porabe. Da je to mogoče, dokazuje razvoj modela stacionarne ekonomije, ki so ga razvili nemški ekonomisti v času naftne krize, leta 1974."
V Sloveniji dragocen vsak kvadratni meter rodovitne zemlje
V novi knjigi Umetnost preživetja se Anton Komat bolj približa povprečnemu bralcu in mu ponudi kar nekaj napotkov za vsakdanjo rabo v našem domu, bodisi o hrani, ki jo jemo, vodi, zdravstvenem sistemu in zdravju, ekonomiji. Govori o tem, kako prepoznati tveganje in varno preživeti z razmerah, ko smo nenehno bombandi-rani z lažmi in prevarami ekonomije, trgovine. Knjiga želi bralcem odpreti oči. Opozarja na tveganje kmetijstva na naftni pogon, kajti naftna doba se izteka, zato bo moralo kmetijstvo hitro preiti nazaj na sončni pogon, sicer bo imelo človeštvo velike težave s hrano. Razlika je očitna, pravi Komat: „Krava na sončni pogon, ki se pase na travniku, se sama oskrbuje in s svojimi iztrebki gnoji travnik. Ta krava sicer ne priraste toliko teže, ker ni privezana in ima dovolj gibanja. Tista, ki je v hlevu, sicer bolj prirašča, a ji je treba vse pripeljati do gobca. Travo je treba pokositi, posušiti, naložiti, pripeljati domov in jo položiti v jasli. Kravje iztrebke pa je potrebno tudi odstraniti. Za takšen način kmetovanja je potrebna nafta, veliko nafte. Dokler je nafta poceni, to gre. Ko je nafta draga, vskoči država, ki s subvencijami rešuje kmeta, da sploh še hoče kmetovati. Nafta se bo vedno bolj dražila, kmet bo imel vedno večje težave z rentabilnostjo svoje kmetije in država ne bo mogla v nedogled reševati situacije s subvencijami. Prišlo bo do zloma prehranskega sistema," nič kaj spodbudno napoveduje Anton Komat.
Kot dokaz navaja, da je bilo
pred 15 leti, ko so se voditelji mogočnih držav dogovorili, da bodo to številko zmanjšali na 450.000, na svetu okrog 700.000 lačnih. Danes je milijarda ljudi na svetu lačnih. To je sramoten rekord, ki napreduje in se širi. Čeprav se zdi, da v Sloveniji tovrstnih težav nimamo, pa Komat opozarja, da dela Slovenija na tem področju veliko napako. Po kvadraturi plodne zemlje na prebivalca je za nami v Evropi menda le še Finska. Poleg tega pa kar 70 % vseh obdelovalnih površin zaseda koruza, ki je namenjena za prehrano živali. Večino pomembne prehrane zato v Sloveniji uvažamo in to v času, ko prehrambni trg, po mnenju Antona Komata, razpada: „To je nevarno. Kar 68 držav je zaprlo meje za izvoz hrane. Angleži so ugotovili, da imajo 74 % samooskrbo, kar je bistveno več od naše, a so izvedli veliko strateško reformo, da se približajo 100 % oskrbi.
Ambicija vsake resne države mora biti prehraniti prebivalce. Že 10-odstotni zasuk od živinoreje v poljedelstvo oziroma v pridelavo vrtnin bi v primeru Slovenije pomenil ogromno."
Kriza s petimi obrazi je tukaj
Da je rodovitna zemlja res največje bogastvo prihodnosti, dokazujejo nakupi zemlje velikih podjetij. Hyundai je menda že nakupil zemlje v velikosti površine Nemčije; pa ne zato, da bi jo pozidal, ampak zato, da bo imel nadzor nad pridelavo hrane. Komat se zgraža, da samo še pri nas puhloglavi župani namenjajo rodovitno zemljo za trgovske giga in mega nakupovalne centre, v katerih morda v prihodnosti ne bo več kaj prodajati:
„Apeliram na kmete, naj čimprej preidejo na sonarav-no in biotsko kmetovanje,
ki je prihodnost. Pri tem je treba paziti na grožnjo velikega lobija fitofarmacevtskih podjetij, ki zastopajo svoj interes prodaje škropiv, gnojil in semen. Gre za podobno situacijo, kot jo ima farmacevtska industrija v medicini. Farmacevtska podjetja sedaj financirajo že 90 % medicinskih znanstvenih raziskav. Farmaciji pa ni v interesu, da so nova zdravila učinkovita, kajti njen interes temelji na prodaji zdravil in zaslužku. Za farmacevtska podjetja ni zanimivo, da vas neko zdravilo v treh mesecih pozdravi, ampak da 10 let počasi umirate in trošite zdravila. Njen cilj je kronično bolan človek. Zato medicina potrebuje pomoč ljudi, da se lahko osvobodi primeža farmacije, ker je popolnoma izgubila suverenost in samostojnost."
Spregovoril je tudi o globalni krizi, ki ni le gospodarska oziroma finančna, ampak tudi podnebna, prehranska, zdravstvena in energetska. „Države so dale težke milijarde za sanacijo bank in državne blagajne so sedaj prazne. Treba jih je ponovno napolniti, to pa bodisi pomeni višje davke ali inflacijo. Prazna državna blagajna pomeni, da bo denarja manj za vse: manj za zdravstvo, za socialo, različne pomoči, štipendije. Ta kriza bo tudi udarila tudi kmeta, saj bo treba rezati subvencije."
Komat ni navdušen nad bi-ogorivi, ki jih trenutno močno propagirajo pri nas, ker je koncept biogoriv v svetu doživel veliko polomijo. Po njegovem mnenju gre za bogatenje posameznikov, ki nima
zveze z javnim interesom.
Poleg hrane se mu zdi zelo pomembna tudi pitna voda, ki je je vedno manj. Le redko pomislimo, da je ustekleničena voda vsaj 2000 krat dražja od tiste iz pipe. Pohvalil je način preskrbe s pitno vodo na Ormoškem, ki temelji na umetnem bogatenju podtalnice.
V nasprotju z večino znanstvenikov pa Komat pravi, da prihaja nad nas tudi sprememba podnebja, vendar ne v obliki segrevanja, ampak ohlajanja planeta. Leta 2005 smo doživeli sončni minimum, obdobje suš se je končalo. Ker vstopamo v čas ohladitve, so se začela neurja in morali se bomo začeti prilagajati mrazu.
Potrošništvo in reklame privzgajajo nove potrebe
Opozoril je, da ljudje trpimo predvsem zaradi potrošništva. In še bomo, če ne bomo spremenili miselnosti. Zanimiv eksperiment so naredili Američani, ki več kot 200 stanovanj 14 dni niso čistili. Rezultati mikrobioloških raziskav so pokazali, da se je največ bakterij nabralo ne v straniščni školjki, kot bi domnevali, ampak na tipkovnicah računalnika. In to kar 200-krat več, čeprav so straniščne školjke splakovali samo z vodo. Enako obremenjena z bakterijami sta še mobilni telefon in daljinec. To dokazuje, da je obilna uporaba čistil in razkužil neučinkovita in je le posledica reklamne obsesije s sterilnostjo stanovanj, ki so nam jo privzgojili. Ekološko osveščen človek bo v stranišče od časa do časa vsul nekaj sode in sol, da očisti vodni kamen, to pa je tudi vse. To je tudi veliko ceneje kot uporaba nevarnih čistil.
Nekoč so ženske celo stanovanje očistile le s soljo, sodo, kisom, limono in vodo. Modrosti in znanje preteklih generacij izumirajo. Večina ljudi danes ne zna gojiti zelenjave. V Ameriki je v preteklosti potekala akcija Gardens of Victory, v okviru katere so uredili 2 5 milijonov večjih vrtov, danes ta projekt množično obnavljajo, velika mesta odstopajo cela območja za vrtičkarje. Američani se udeležujejo tečajev vrtičkarstva in kuhanja, ker ne zanjo več kuhati iz osnovnih surovin.
Viki Ivanuša
Kdo ve, kje so zakopani nevarni strupi?
Med drugim je Anton Komat opozoril na zakopane zelo nevarne strupe (organoklorni pesticidi - POP) v gramoznih jamah na Dravskem polju. Takšnih jam naj bi bilo kar 17, znana pa je katastrofa v Kozoderčevi jami leta 1989, ko so strupi pronicali v podtalnico. Po takratnih ocenah naj bi bilo kontaminiranih okrog 50.000 ton zemljine. Vsebnost strupov naj bi bila tako visoka, da zemlje ni bilo dovoljeno deponirati na odlagališče za nevarne odpadke. Vlada RS je sicer sprejela zakon o sanaciji Dravskega polja, a doslej te jame z nevarnimi odpadki niso bile očiščene. Komat je povedal, da se v Bruslju zavzema, da se te jame najdejo (za 8 jam menda vedo, kje so), nato pa naj bi jih očistili, kajti strupi bodo slej ko prej začeli pronicati v podtalnico. Temu bo sledila katastrofa neizmernih razsežnosti. Zato poziva vse, ki bi morebiti kaj vedeli, kje se nahajajo preostale, še neodkrite jame, da se odzovejo in pomagajo preprečiti novo ekološko katastrofo.
Ptuj • Rezultati mature 2010
Ta veseli dan za maturante
V sredo, 14. julija, so dijaki in dijakinje slovenskih gimnazij izvedeli rezultate mature, ob kateri so se potili pred mesecem. Na ptujski gimnaziji so letos zabeležili 89,5 % uspeh, šest dijakinj pa je prejelo naziv zlatih maturantk, saj so dosegle več kot 30 točk.
Letos je maturo na ptujski gimnaziji opravljalo 220 dijakov. Kot je dejala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih, je 89,5-odstotni uspeh sicer nekoliko nižji kot prejšnja leta, vendar nikakor ne pod pričakovanji. »Danes, ko smo dobili rezultate, se nam je zdelo glede na gibanja te generacije vsa štiri leta, da smo to na nek način pričakovali. Kljub vsemu je tisti del dijakov, ki so maturo opravili, osvojil zelo visoko število točk.« Veliko je bilo namreč dijakov, ki so osvojili več kot 24 točk, kar pomeni, da so maturo opravili z odličnim uspehom. Med njimi je bilo kar šest dijakinj, ki so maturo opravile več kot odlično. Eva Šibila, Lucija Pribožič, Nina Zupanič, Kaja Jakolič,
Eva Sušec in Jana Vidrih
so postale zlate maturantke, saj so na maturi dosegle več kot 30 točk. Prav število zlatih maturant, po besedah ravnateljice kolektiv vseeno navdaja z optimizmom. »Slabši uspeh je gotovo znak, da je v gimnazijah več populacije, ki težje pride skozi vsa štiri gimnazijska leta, vendar smo mi šola, ki daje priložnost vsem, in je zato tudi letošnji rezultat 1,5 %, nižji kot je slovensko povprečje, vendar smo zadovoljni in nismo presenečeni,« je še dejala Centrihova.
Na slavnostni prireditvi ob podelitvi maturitetnih spričeval je maturante še zadnjič nagovorila. Dejala je, da je matu-ritetno spričevalo listina, ki jih bo še dolgo spremljala. »Naj bo
to trenutek, ko se pravzaprav ustavite in pregledate kaj ste do sedaj dosegli v svojem življenju, in naj bo maturitetno spričevalo vaš kažipot za naprej.« Ravnateljica je dijakom zaželela svetlo prihodnost, razglasila pa je tudi dijakinji generacije 2010; to sta postali Nina Zupanič in Jana Vidrih.
Kaj pravijo dijaki ...
Med dijaki smo povprašali, kakšne občutke je pri njih pustila matura, kako dolgo so se nanjo pripravljali in katerega predmeta so se najbolj bali, vprašali pa smo jih tudi, kateri predmet je bil najlažji ter kam so se vpisali.
David Kmetec, ki gre v jeseni študirat strojništvo v Maribor: »Z rezultati mature
Ormož • Spomladanska matura končana
Podelili maturitetna
spričevala
Na grajskem dvorišču v Ormožu so v sredo popoldne svečano podelili maturitetna spričevala 37 dijakom Gimnazije Ormož, ki so v spomladanskem roku uspešno opravili maturo.
Ravnateljica Klavdija Zor-jan Škorjanec je povedala, da z rezultati mature zadovoljni in nemalo ponosni na vse dijakinje in dijake, ki so dosegli dobre rezultate. Tri dijakinje so dosegle 25 do 29 točk. Žal nekateri mature niso opravili in od 45 dijakov, ki so pristopili k spomladanskemu roku, jih je maturo opravilo 83 %. Ravnateljica je povedala, da je spodbudno, da so od skupno 11 predmetov kar pri osmih dosegli 100 % rezultat. Nekaj odstopanj je pri matematiki,
angleščini in kemiji.
V priprave na maturo so na gimnaziji vlagali veliko energije, predvsem pri matematiki in slovenščini so imeli dijaki možnost za dodatno pomoč. Ravnateljica je poudarila, da se pri tako majhnem številu dijakov spodrsljaj vsakega izmed njih zelo močno odrazi v skupnem rezultatu. Sicer pa je letos 4. letnik obiskovalo 57 dijakov. Tisti, ki niso pristopili k maturi, niso dosegli pozitivnega rezultata v četrtem letniku in so imeli popravne izpite. Ti
sem zelo zadovoljen, čeprav se nisem zelo veliko učil. Največ časa sem se pripravljal za matematiko, učil sem se dva dni pred maturo, za ostale pa sem porabil še manj časa, tako da sem res zadovoljen z rezultati.«
Boštjan Štajnberger gre oktobra študirat živilstvo v Ljubljano: »Sem dokaj zadovoljen z rezultati mature, maturo sem opravil z dobrim uspehom. Najbolj sem se bal tujega jezika, in sicer nemščine, za katero sem se tudi največ pripravljal, vendar se mi je na koncu zdela biologija celo težja od nemščine.«
Matic Bezjak: »Na maturo se nisem pretirano pripravljal, najbolj pa sem se bal nemščine, tujega jezika torej, in priprave za nemščino so mi tudi vzele
Ravnateljica ptujske gimnazije Melani Centrih z dijakinjo generacije Jano Vidrih
največ časa. Rekel bi, da je bil zame najtežji predmet slovenščina. V jeseni grem študirat obramboslovje v Ljubljano.«
Nejc Sakelšek: »Tudi jaz sem zadovoljen z rezultati mature. Sam sem največ časa posvetil tujemu jeziku, in sicer
angleščini, sicer pa se nisem učil ravno veliko. Najbolj sem se bal prav angleščine, ki je bila zame tudi najtežja, najlažja pa se mi je zdela matematika. Študirat grem tehniško varnost v Ljubljano.«
Patricija Babosek
bodo povečini maturo lahko opravljali jeseni in se še pravočasno vpisali na študij. Prav tako pa bodo morali spoznati, da je za zaključek srednje šole in maturo potrebno vložiti veliko učenja in dela.
Maturitetna spričevala sta podelila razrednika in ravnateljica, maturantom pa je čestital tudi župan Alojz Sok, jim podaril knjigo in jih na njihovi poti v odraslost počastil s priložnostnim sprejemom.
Viki Ivanuša
Od leve: David Kmetec, Boštjan Stajnberger, Matic Bezjak in Nejc Sakelšek
Grajena • Številne praznične prireditve
Danes srečanje ljudskih pevcev in godcev
V četrtni skupnosti Grajena so že 26. junija pričeli letošnje praznične prireditve. Ob 10. krajevnem prazniku so pripravili bogat program.
Foto: Viki Ivanuša
Uspešnim maturantom so svečano predali maturitetna spričevala na grajskem dvorišču.
Začeli so z vaškimi igrami. Danes, 16. julija, ob 17. uri vabijo v dom krajanov, kjer bo že sedmo srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Zapojmo, prijatelji, si, ki ga organizira skupina ljudskih pevcev KD Grajena, ki jo že od vsega začetka vodi Albin Kram-berger. Na letošnje srečanje so povabili kar osemnajst skupin. Svojo desetletnico bo grajen-ska skupina ljudskih pevcev in pevk proslavila s koncertom 10. septembra, ko naj bi predstavili svojo prvo zgoščenko.
Ob letošnjem 10. prazniku ČS Grajena se bodo veselili tudi novega asfalta na doslej makadamski cesti v Krčevini, od Črnkove kapele naprej, v dolžini 600. Letos bodo modernizirali še dva cestna odseka v skupni dolžini 500 metrov. Sicer pa na tem območju čaka na modernizacijo še 21 cestnih odsekov. Prej, kot so načrtovali, pa bodo prišli do urejene kuhinje v domu krajanov, kjer bodo uredili tudi kolesarnico s skladiščnimi prostori. Dom bodo morali urediti tudi odzu-
naj. Vse športne zanesenjake v ČS Grajena pa je razveselila novica, da je že vse pripravljeno za nakup zemljišča za ureditev pomožnega igrišča na območju Športnega parka Grajena.
Sestavni del letošnjega prazničnega programa je tudi kolesarjenje po območju ČS Grajena, na katerega vabijo 24. julija, ko bodo pripravili osrednjo slovesnost ob letošnjem 10. prazniku četrtne skupnosti. Na junijski seji so sklenili,
da bo letošnje priznanje zaslužni krajan prejel Bogomir Vaupotič, plaketi bosta prejela Janez Vertič in Marjan Bezjak, priznanja Zoran Hvala, Branko Petek, Tatjana Vaupotič in Janez Tašner, ob 60-letnici delovanja ga bo prejelo tudi KD Grajena, DU Grajena za 30 let delovanja, Društvo kmetic MO Ptuj za 10 let delovanja in Ljudski pevci prav tako za 10 let delovanja.
MG
-Vi; -.v,:.'
Foto: Črtomir Goznik
Športni park Grajena bodo kmalu povečali, za nakup zemljišča za ureditev pomožnega igrišča je že vse pripravljeno.
Foto: PB
Foto: PB
Zavrč • Na Zboru za vrednote kritični do družbenih razmer
Bolj kot gospodarska zaskrbljujoča kriza vrednot
Čeprav se je Zbor za vrednote, ki ga je pripravil občinski odbor stranke Nova Slovenija v Zavrču, pričel s tričetrturno zamudo in čeprav ni bil najbolje obiskan, je bil vsebinsko zelo dober in koristen. Rdeča nit razpravljavcev je namreč bila usmerjena v ugotovitev, da nas bolj kot gospodarska in finančna kriza pesti kriza vrednot.
Foto. M. Ozmec
Udeležencem zbora v Zavrču so svoje kritične ugotovitve predstavili (z desne) Jože Horvat, Ljudmila Novak, Heliodor Cvetko in dr. Simon Kolmanič.
Res je sicer, da se je nekdanja evropska poslanka Ljudmila Novak, sedaj predsednica stranke Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, okoli 30 udeležencem, ki so se v soboto, 10. julija, zvečer zbrali v kulturni dvorani v Zavrču, za skoraj tričetrturno zamudo iskreno opravičila, res je tudi, da čas, v katerem so pripravili Zbor za vrednote, ni bil najprimernejši, saj je bila sočasno tudi tekma na svetovnem nogometnem prvenstvu, žal pa je res tudi dejstvo, da so v dvorani manjkali predvsem tisti, ki bi bili dobronamerne lekcije o vsesplošnem pomanjkanju vrednot še kako potrebni.
Po uvodnem pozdravu udeležencev in gostov, med njimi je bila tudi završka podžupa-nja Marta Bosilj, je glavni organizator Franc Težak, predsednik občinskega odbora stranke N.Si, zbranim predstavil Slavka Pravdiča, kandidata te stranke za župana občine Zavrč, ter kandidate za člane občinskega sveta v Zavrču: Valerijo Spevan, Roberta Žni-dariča, Franca Pohorca, Majo Pohorec, Liljano Vesenjak in Andreja Fajferja.
Predsednica stranke Ljudmila Novak je v svojem nagovoru ugotovila, da je v Sloveniji nekaj hudo narobe, saj ji manjka vrednot, zato so ljudje razočarani, saj so ob osamosvojitvi želeli drugačno Slovenijo, kot jo imamo.
„A ne pogrešamo le vrednot, Sloveniji manjka tudi tista osnovna človečnost, manjka razumevanje do sočloveka in složnost. Zame so najprimernejše tiste vrednote, ki izhajajo iz 10 božjih zapovedi. Na tem namreč temelji krščanstvo in celotna demokracija oziroma vse vrednote, ki jih imamo za demokratične!" je menila Novakova.
Ob tem je dodala, da bi ljudje s svojim dobrim obnašanjem morali dajati zgled drugim, saj je osnovni problem v vzgoji. Zato je okrcala tudi slovensko šolo, ki je po njenem prepričanju postala preveč liberalna. Na eni strani imajo učenci cel kup raznih pravic in zelo malo dolžnosti, na drugi strani pa so učitelji pri vzgoji in ukrepih zelo omejeni. Kot da smo vzgojo postavili na stranski tir, dogaja se celo, da starši prihajajo v šole z odvetniki in grozijo učiteljem s tožbami. Seveda niso krivi otroci, ampak odrasli, ker otrok ne znamo omejiti in vzgajati. Prepričana je, da
človek včasih potrebuje omejitve, zato so potrebni učinkoviti zakoni, kajti prevelika liberalnost v vzgoji in nasploh v družbi dopušča konflikte, katerim smo priča.
Žal pa tudi politiki govorijo eno, delajo pa drugo. Tisti, ki vodijo našo državo, morajo s svojim dobrim zgledom prepričati ostale, da delajo prav. Ampak kaj ko zakoni veljajo le za nekatere. Ne samo, da so sodni zaostanki veliki, posamezniki so za roko pravice nedosegljivi, zato v Sloveniji pravice ni. Ljudje so vse bolj razočarani in posledično vse bolj apatični. Zavedati se moramo, da zlo zmaguje takrat, kadar dobri ljudje ne storijo ničesar, da bi zlo preprečili. Zato ni rešitev v umiku, ampak v spremljanju dogajanja in akciji. Če 20 let po prvih demokratičnih volitvah nismo zadovoljni, moramo ukrepati. Zato je vse, ki jim ni vseeno, pozvala, da sodelujejo na jesenskih volitvah in pomagajo pri soodločanju za boljšo Slovenijo.
Ob tem, ko je izrazila zadovoljstvo, da je v stranki N.Si vse več mladih, pa je Novakova izpostavila, da so si za jesenske volitve v stranki zastavili tri glavne smernice. Te so: da jih bo pri vsem vodilo delo za skupno dobro, da bodo podpirali le tiste projekte, ki bodo imeli dolgoročno pozitivne učinke, ki bodo omogočili nova delovna mesta in izboljšali kvaliteto življenja, ter da bodo storili vse za izboljšanje kvalitete življenja vseh generacij in zagotovili medsebojno sodelovanje in spoštovanje.
Odrasli ga lomimo - posledice so na otrocih
Do razmer v slovenski družbi je bil kritičen tudi
Heliodor Cvetko, direktor Svetovalnega centra za otroke in mladostnike v Mariboru, univerzitetni diplomirani psiholog, integrativni psihotera-pevt in supervizor. Njegova glavna ugotovitev je bila, da se vse to, kar „ga lomimo odrasli, žal najbolj pozna prav na otrocih". Tudi on je prepričan, da družba ne more funkcionirati, če je svoboda neomejena. Vsi se zavedamo le pravic, odgovornosti in obveznosti pa skoraj ne. Zanj je moteče, ker v novem družinskem zakoniku nikjer ne piše, da so otroci dolžni starše ubogati in da se zelo malo govori o dolžnostih otrok, saj se posveča le pravicam.
Poudaril je, da je največja napaka, ki jo delamo starši, da želimo na vsak način svojemu otroku zagotoviti življenje brez težav in bolečin, brez naporov in odrekanj. Žal je to za otroka zelo slabo, saj potem, ko odrastejo, ne morejo razumeti tega zanje tako „krutega" življenja. Ne morejo razumeti, da morajo v službo, če želijo priti do denarja in če želijo preživeli; ne morejo razme-ti, da je treba tečne šefe pač ubogati, ker drugače ne gre, saj jim staršev ni bilo treba ubogati. Zato jim je vse pretežko, vse je brez zveze, nekateri celo trdijo, da je „za umreti". Ni čudno, ko pa jih dejansko nič več ne zadovolji. Starši bi morali svoje otroke od malega navajati k delu in odrekanjem. Mnogi otroci pa res ne morejo vedeti, kaj in kako je treba, saj jih starši preveč „cartajo in šparajo," je menil Cvetko.
Ugotovil je tudi, da danes posvečamo družini kot osnovni življenjski celici daleč premalo pozornosti, saj se je prejšnji sistem mnogo bolj zavedal, koliko je vredna družina. Vse to pa pogreša tudi v novem družinskem zakoniku,
ki po njegovi oceni ne prinaša nič dobrega. Zanj bi bilo moteče, če bi otroci živeli v družini z istospolnimi partnerji, pri čemer je spomnil na Rugljeve besede, da so „homoseksualci slepo črevo človeške družbe". Tudi zaradi tega se je zavzel za to, da našo družbo enostavno „resetiramo" kot pregret in totalno zmeden računalnik in jo na novo postavimo, na temelju vrednot, saj brez tega ne bo šlo.
Premalo se zavedamo pomembnosti družine
S presenetljivimi ugotovitvami je postregel tudi Jože Horvat, sicer podpredsednik stranke N.Si, ki se je osebno zavzel za bolj zdravo, prijaznejšo in trajnostno prihodnost naše družbe. Dan pred svetovnim dnevom prebivalstva je opozoril na dejstvo, da se število prebivalcev nezadržno približuje sedmim milijardam. Ob pozitivni ugotovitvi, da smo v Sloveniji zadnja štiri leta dosegli pozitiven naravni prirast, pa je opozoril na dejstvo, da je več kot polovica od lani rojenih 21.856 otrok bila rojena neporočenim materam. To je po njegovem podatek, ob katerem v tej družbi ne bi smeli biti ravnodušni, saj se očitno premalo zavedamo pomembnosti matere in očeta oziroma družine.
Svojo trditev, da je v našem šolskem sitemu očitno nekaj zelo narobe, je podkrepil še
z nedavno izjavo šolskega ministra, da je žal tako tudi zato, ker je splošna družbena klima naklonjena tistim, ki so bolj brezobzirni, ki napredujejo na samovoljen in krut način. Obregnil se je tudi na aktualne dogodke v eni od koalicijskih strank in na nedopustno obnašanje njihovega vodje, ki je po njegovem „svetlobna leta daleč od evropske politične kulture". Tudi on pa je izpostavil dejstvo, da nas poleg gospodarske in finančne krize hudo pesti tudi politična kriza in predvsem kriza odnosov, ki je prisotna zaradi pomanjkanja vrednot. Opozoril je tudi na nujnost ureditve povojnih grobišč ter ureditve stanja na tem področju, saj imamo zločin brez zločincev in žrtve brez grobov, kar je v civilizirani družbi nedopustno.
„Delu čast in oblast"
Zaradi totalnega razvrednotenja dela in izničenega odnosa do dela je bil kritičen dr. Simon Kolmanič s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru, ki je spomnil na pomembnost nekdanje parole „Delu čast in oblast", saj je bil po njegovem odnos do dela včasih bistveno boljši, kot je danes. Včasih je lahko bil uspešen in je napredoval le dober in marljiv delavec, danes pa lahko napreduje le tisti, ki je dovolj iznajdljiv, predrzen in aroganten. Včasih je to, da si bil dober delavec,
veljalo zelo veliko, danes pa je pomembno le, koliko denarja ima kdo, pri čemer nihče ne vpraša, na kakšen način je prišel do njega.
Tudi vloga direktorjev oziroma menedžerjev je danes zelo slaba in izkoriščevalska, absurd pa je, da so za vse to celo zelo zelo dobro plačani. Včasih je bil dober direktor tisti, ki je uspešno skrbel, da je podjetje dobro poslovalo in da je bil delavec za svoje delo dobro plačan. Danes pa je dober tisti direktor, ki delavce čimbolj izkorišča in dosega čim višji dobiček, ne glede na posledice. Medtem ko delavci za tekočim trakom zaradi onemoglosti omedlevajo, direktorji prejemajo prestižne nagrade za svojo kvazi uspešnost. Skratka kriza, ki jo doživljamo, je žal delo postavila na najnižjo raven, zato se je zavzel za to, da bi oznaka dober delavec spet prišla do veljave.
O svoji težki življenjski poti, ki ga je v rosni mladosti iz rodnih Haloz pahnila v svet, kjer je moral s trebuhom za kruhom trdo garati, pa je razmišljal tudi Franc Težak, ki je bil zaradi tega kritičen predvsem do povojne komunistične družbenopolitične ureditve, saj se je vrnil v domače kraje šele po osamosvojitvi in uvedbi demokracije. Svoje razmišljanje o težkih letih dela v tujini in nenehni želji po rodni slovenski grudi pa je končal s Cankarjevimi besedami: »Bogu otroci, narodu sinovi, nikomur hlapci!«
M. Ozmec
Dober milijon evrov za slab kilometer ceste
V četrtek popoldne so na Destrniku ob tamkajšnjem gasilskem domu s krajšo slovesnostjo tudi uradno odprli prenovljen odsek regionalne ceste Destrnik-Gomilci v dolžini 820 metrov. Več kot milijon evrov vredno naložbo je pretežno financiralo Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste in deloma občina Destrnik iz proračuna.
Destrnik • Z odprtja odseka regionalne ceste
Pukšič: Če bi ceste gradila regija, bi bile cenejše ...
Na naše vprašanje, kaj je vzrok za izjemno visoko cifro modernizacije slabega kilometra ceste (dober milijon evrov za 820 metrov ceste, ki ima pet metrov vozne površine, pločnike in javno razsvetljavo), je Franc Pukšič odgovoril: „Prvič, gre za to, da je cesta narejena za visoke osne obremenitve, potrebno je bilo narediti tudi poseben oporni zid zaradi plazovitega terena in deloma nasuti teren, da se je vsaj malo znižala močna klančina. Res pa je, da kilometer lokalne ceste stane bistveno manj, državne ceste pa so zelo drage. Prepričan sem, da bi bile takšne ceste vsaj za 30 do 40 % cenejše, če bi že imeli regije in bi te projekte vodile ter upravljale z denarjem regije. Ne znam si tudi predstavljati lokalne skupnosti, ki bi na desetih koncih gradila po dvesto metrov ceste, ker je to nerentabilno in podraži izvedbo, prav to pa se dogaja z državnimi cestami. Poglejte samo naš primer - cesta se gradi že pet let, pa smo naredili le dva kilometra ... To so razlogi, ki jih lahko povem jaz, ostalo lahko povedo na Direkciji. Smešni so tudi primeri, ko projektant nekaj sprojektira, pa se ugotovi, da je projekt pomanjkljiv, potem pa se odgovorni projektant izgovarja, da mu pa to ni bilo naročeno. To je tako, kot če bi otrok v vrtcu vzgojiteljico peljal na malico.«
•• ti m Mm 1 MT a¥, f
Modernizacija tretje faze regionalne ceste Destrnik-Gomilci v dolžini 820 metrov je bila letos zaključena; trak v znak uradne otvoritev pa sta prerezala destrniški župan Franc Pukšič in Matej Lapajne z Direkcije RS za ceste.
Foto: SM
Kot je v svojem nagovoru povedal župan Franc Pukšič, je finančni delež prometnega ministrstva znašal okrog 880.000 evrov, okrog 150.000 evrov je sofinancirala občina, ob tem pa je bila iz občinskega proračuna na omenjeni trasi ceste financirana tudi gradnja kanalizacije v vrednoti približno 100.000 evrov: „Kanalizacija sicer v tem trenutku, ko odpiramo ta prenovljeni odsek ceste, še ni v funkciji, bo pa takrat, ko bomo dokončali še četrto etapo modernizacije celotne ceste."
Ureditev omenjenega cestnega odseka je namreč le del širše zastavljenega projekta ureditve celotne cestne povezave, ki se je s prvo fazo obnove začel že leta 2005, trenutno pa je zaključena tretja faza ureditve cestne trase; v prvih treh fazah so tako modernizirali dobra dva kilometra zaradi terena precej zahtevne ceste, kar je doslej skupno zahtevalo preko dva milijona evrov.
„Pred nami je še četrta, zadnja faza modernizacije regionalke, ki zajema ureditev vozišča od gasilskega doma do osnovne šole ter ureditev vozišča med Zasadi in Gomilci, čeprav je to odvisno tudi od rebalansa državnega proračuna. Vendar smo s precej muke vseeno dogovorjeni, da bo razpis za izvajalce izveden še letos, v začetku pomladi naslednjega
Že vrsto let zaradi nefunkci-onalnosti obstaja želja po novi mrliški vežici. V te namene je ljutomerski župan Franc Jurša že leta 2007 imenoval gradbeni odbor, ki ga vodi nekdanja podžupanja Marija Gjerkeš Dugonik, v odboru pa so tudi predstavniki svetov krajevnih skupnosti Ljutomer, Stročja vas, Železne Dveri in Cven,
leta pa bi nato lahko začeli dela in tako dokončali projekt. Seveda bomo v skladu s tem tudi v občinskem svetu zagotovili svoj potrebni delež. Prepričan sem, da takšen povezave skozi center občine z obeh strani ne bi mogli izvesti brez pomoči direkcije in zato javno izrekam pohvalo predvsem Matiju La-pajnetu z Direkcije za ceste, ki nam je veliko pomagal," je med drugim v nagovoru povedal župan Pukšič in ob tem še
katerih umrle pokopavajo v Ljutomeru. Na ljutomersko pokopališče gravitira 8462 občanov, kar znaša 70 odstotkov vseh prebivalcev občine Ljutomer. Poleg članov občinskega sveta in predstavnikov sveta krajevnih skupnosti so tudi občani na javnih obravnavali bili enotnega mnenja, da naj pokopališče v Ljutomeru
poudaril, da kar se tiče občine, za izvedbo četrte faze modernizacije regionalke ni več zastojev, saj so dosežena soglasja tudi že z lastniki zemljišč in nepremičnin, ki jih bodo morali zaseči oz. podreti zaradi širine vozišča v trasi skozi center občine. Prav tako je vse urejeno za ureditev drugega dela ceste v dolžini nekaj sto metrov od Zasadov do Gomilcev. Prenovljena regionalna cesta že ima in bo v celotni dolžini imela
dobi novo podobo, zato si je občinska uprava že pridobila predračunsko vrednost celotnega projekta. Za kompletno ureditev skupaj z izgradnjo mrliške vežice bi bilo potrebno odšteti več kot štiri milijone evrov. Glede na projektantsko zaokrožene smiselne celote v povezavi z dogovorjenimi in zagotovljenimi finančnimi sredstvi bodo pokopališče ure-j ali postopoma, po fazah. Po sprejetem sklepu občinskega sveta so finančna sredstva zagotovljena za triletno obdobje (2009 - 2011), iz občinskega proračuna se bo v tem času iz naslova uporabe stavbnih zemljišč, prispevkov občanov in investicijskih vlaganj namenili nekaj več kot 511 tisoč evrov. Do leta 2015 se predvideva, da bo zbranih še dodatnih 720 tisoč evrov, namenjenih urejanju pokopališča.
NŠ
pet metrov široko vozišče ter pločnike oz. hodnike za pešce in javno razsvetljavo. Po oceni župana bo tudi zadnja, četrta faza dokončne modernizacije ceste zahtevala najverjetneje okoli milijona evrov
Pukšič pa je v nagovoru še spomnil, da imajo v občini vseeno še kar nekaj odprtih projektov: „Letos je dogovorjeno, da bo prišlo tudi do razpisa za ureditev krožišča za umirjanje prometa pred Senarsko, pripravljena je dokumentacija za izgradnjo državne ceste med Janežovci in Selci do središča
Jamna
Na krajši slovesnosti sta ga v uporabo predala župan Anton Slana in direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko. Gre za pomembno pridobitev, saj je z obnovo vozišča bila dograjena tudi površina za pešce in kolesarje ter urejen odtok vode, kakor tudi manjše parkirišče
občine Duplek, za kar je že pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje."
Lapajne: Naložbe le,
če bo dovolj denarja ■■■
Na Pukšičev izziv je odgovoril kar Matija Lapajne, ki je bil sicer tudi gost otvoritve: „Vesel sem, da so bila doslej vsa dela opravljena dobro in v začrtanem obsegu, za kar gre hvala res vsem zaslužnim za to. Res je, da je sedaj prva zadeva do-
in dovoz do kmetijske zadruge. Po besedah Gregorja Ficka je naložba, katere vrednost znaša 797.000 evrov, ena večjih, ki jih je Direkcija uresničila v tem letu. Delež sofinanciranja občine Sv. Jurij znaša 111.000 evrov ali 14 odstotkov vrednosti celotne investicije.
NŠ
končanje četrte faze te ceste vključno z ureditvijo štirikra-kega križišča z glavno cesto Ptuj -Lenart in občina je res naredila že vse potrebno, vendar so težave drugje - pri denarju. Veste, da zaenkrat Direkcija za ceste ne sme nadaljevati razpisov in voditi investicij, če zanje ni finančnega kritja. Poskušali bomo narediti vse, da razpis za četrto fazo ureditve te ceste vseeno steče še letošnje leto in da bi lahko gradbena dela tudi začeli ter jih naslednje leto končali. Ampak seveda le, če bodo sredstva za to zagotovljena z rebalansom proračuna 2011 in 2012. Načrtujemo tudi ureditev te ceste skozi center občine, vendar z letošnjim rebalansom denar za ta del ni zagotovljen, zato je projekt prestavljen v leto 2011. Načrtujemo tudi ureditev drugega zelo nevarnega spodnjega križišča s cesto Ptuj-Lenart, ki pride v naročilo letošnje leto. Tudi ostale investicije, ki jih je naštel župan, so trenutno v postopku recenzije dokumentacije, medtem ko se za krožišče za Terme Janežovci zdaj pridobivajo zemljišča in upamo, da bomo to lahko speljali še letos, potem bo sledil razpis za izvajalca in izvedba del v naslednjem letu. Seveda pa je pogoj za vse našteto, kot sem že povedal, zagotovitev financ. Žal pa moram opozoriti župana, da vse njegove želje v njegovih željenih rokih najverjetneje niso uresničljive, ker Direkcija lahko izvaja načrtovane naložbe le v okviru razpoložljivih sredstev!"
Slavnostno otvoritev sta s kratko kulturno točko popestrila učenca Damjana Žampa na kitari in Žan Zorec s harmoniko, novoodprti odsek je blagoslovil še farni župnik Jožef Škofič, trak pa sta skupaj prerezala župan Franc Pukšič in Matej Lapajne.
SM
Foto: NS
Ljutomer • Pokopališče z novo podobo
Večletni projekt se pričenja
V Ljutomeru se pričenja prenova pokopališča in mrliške vežice. Nekatere aktivnosti so v tem letu že bile storjene, zlasti v preurejanju drevesnih nasadov, ker pa je pokopališče sedaj namenjeno le klasičnim pokopom s krstami in žarami, bodo uredili površine za žarne pokope.
Obnovili cesto
V naselju Jamna občine Sveti Jurij ob Ščavnici je na odseku regionalne ceste Žihlava-Videm v Ščavniški dolini bilo obnovljeno vozišče v dolžini 980 metrov.
Gajevci • 14. dan gasilcev GZ Gorišnica
105 let gasilske tradicije
Gostitelj letošnjega 14. dneva gasilcev Gasilske zveze (GZ) Gorišnica je bilo Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Gajevci-Placerovci, kjer se je v nedeljo popoldne odvila osrednja slovesnost.
Praznovanje so sicer gorišni-ški gasilci začeli že v petek popoldne, ko so odprli gasilsko razstavo in izpeljali operativ-no-taktično vajo, srečali pa so se tudi gasilski veterani.
Nedeljska osrednja slovesnost se je začela s parado gasilcev in himno, nato pa je zbrane gasilce iz številnih domačih in sosednjih gasilskih društev najprej nagovoril predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša. Poudaril je, da 14. dan gasilcev GZ Gorišnica ni kakšen okrogel jubilej, da pa so ponosni na kar 105-letnico gasilskega delovanja v tej občini, ki jo obeležujejo prav letos.
„V Gasilski zvezi Gorišnica se ves čas trudimo zagotoviti čim-boljše pogoje delovanja vsem društvom, saj s tem posledično zagotavljamo tudi višji nivo požarne varnosti občanov. Statistični podatki govore temu v prid, saj je požarov vedno manj in tudi z manjšimi materialnimi posledicami. V skladu z zakonom opremljamo naše ope-
rativne enote, pri čemer veliko pomaga lokalna skupnost in občani, žal pa vlada še vedno ne zagotavlja primernega statusa gasilcev v družbi," je med drugim povedal Bratuša ter se ob tem zahvalil vsem tistim, ki na kakršenkoli način pomagajo gasilski organizaciji.
Slavnostni govornik nedeljske prireditve je bil župan Jože Kokot, ki je v svojem nagovoru izpostavil predvsem humanitarno noto gasilskega dela, ne zgolj v smislu brezplačne in takojšnje pomoči, pač pa tudi v smislu nudenja psihične opore in toplih besed prizadetim ob nesrečnem dogodku: „Takšna požrtvovalnost in človečnost pa nikoli in nikakor ne more biti poplačana z nobenim denarjem!" Kokot je tudi povedal, da je gasilska služba organizirana po zakonu kot obvezna javna služba, finančni viri zanjo pa so veliko premajhni, da bi gasilcem lahko zagotavljali čisto vse potrebno, zato je toliko bolj hvalevredno, da si gasilci
	S-' M	'¡ÍLCEVÍMF	
			
i' ' ■ , ^ ^PI > I "vj CJ ■ M .. " Ml	Wá[ Pflf L ji|y	^^^^ jf t ít * v mmL/J-T" > lf» .	
lisTi r \		KL xi^^HsV" '1	' \
		.'''^ffil ilT	
Gorišniški gasilci so v nedeljo obeležili 14. dan gasilcev GZ Gorišnica in 105 let gasilske tradicije v občini.
veliko pomagajo sami in da jim zlasti pri nakupih avtomobilov ali obnovi oz. izgradnji domov pomagajo tudi občani.
Kot gost so zbrane pozdravili še predsednik GZ Ormož in podpredsednik podravske regije Jože Šterman ter pred-
stavniki pobratenega PGD iz hrvaške občine Strmec, ki so se gostiteljem za zgledno sodelovanje zahvalili s simboličnim
darilom.
Drugi del slovesnosti je bil namenjen podelitvi priznanj. Najprej so bila na vrsti imenovanja gasilcev v višje čine, sledila so priznanja gorišniške gasilske zveze prve, druge in tretje stopnje ter podelitev dveh bronastih plaket, ki sta jih prejela Ludvik Purgaj (PGD Gorišnica) in Slavko Rižner (PGD Gajevci-Placerovci), za zaključek pa še podelitev odlikovanj Gasilske zveze Slovenije. Odlikovanje GZ Slovenije tretje stopnje sta prejela Davorin Kolenko (PGD Zamušani) in Janko Lebar (PGD Gorišni-ca), odlikovanje druge stopnje Stanko Vojsk (PGD Zagojiči) in Slavica Rižnar (PGD Gajevci-Placerovci), odlikovanje prve stopnje pa Alojz Kovačec (PGD Formin). Najvišja gasilska odlikovanja, plamenice, pa so prejeli: plamenico tretje stopnje Milorad Zrnič (PGD Formin); plamenico druge stopnje Anton Veselič (PGD Mala vas) in Ivan Mikša st. (PGD Mala vas), plamenico prve stopnje pa Franc Vincek (PGD Moškanj-ci).
V kulturnem programu uradnega dela slovesnosti so nastopili godbeniki iz Dornave, ženski pevski zbor GZ Gori-šnica in mladi Tomas Golob na harmoniki.
SM
Moškanjci • 12. vaška olimpiada
Gorišnica • Odličnjaki pri županu
Razgibana športna sobota Leto velikih uspehov
Športni center v Moškanjcih je bil tudi letos prizorišče tradicionalne velike vaške športne olimpijade, na kateri se v najraznovrstnejših panogah malo za šalo in malo zares pomerijo vaške ekipe iz vseh vasi občine Gorišnica.
Tudi gorišniška osnovna šola se letos lahko pohvali s skupaj kar 16 zlatimi odličnjaki, ki jih je ob koncu izobraževanja sprejel in nagradil župan Jože Kokot.
Udeležba tako tekmovalcev kot navijačev je izjemno velika; na prizorišču se je minulo soboto zbralo preko 1000 Go-rišničanov, igre pa trajajo od jutra do poznega večera in se nato zaključijo v veselem druženju ob dobri hrani in glasbi.
Tako kot vsako leto so tudi letos posebej tekmovali najmlajši, deklice in dečki, ki so bili razvrščeni v dve starostni kategoriji, pomerili pa so se v peteroskoku, skoku z žogo in v igri med dvema ognjema. Vaške ekipe, predvsem moške, ponekod pa tudi ženske pa so
svoje sposobnosti primerjale v tekmovalnem ribolovu, nogometu, košarki, namiznem tenisu, šahu, metu kamna in žoge, odbojki, visečem kegljanju, badmintonu ter vleki vrvi. Zmagovalci v različnih tekmah so bili različni; morda sta v številu vseh osvojenih zmag v posameznih tekmah nekoliki vodili ekipi Gorišnice in Moškanjcev, ki sta sicer tudi najštevilčnejši naselji v občini. Sicer pa poglavitni namen tradicionalne olimpiade ni v doseganju zlatih pokalov, ampak predvsem v igri, druženju
občanov, in medsebojnemu spoznavanju.
Letošnja 12. vaška olimpiada pa je bila le uvertura v številne druge športne dogodke ob praznovanju občinskega praznika; v ponedeljek je namreč Športna zveza pod taktirko Dušana Janžekoviča organizirala teniški turnir za otroke in člane, v četrtek pa prav tako že dokaj znano prireditev Go-rišnica teče in nordijsko hodi, jutri (v soboto) pa bo na vrsti še kolesarjenje in pohod po občini.
SM
Najuspešnejši devetošolci so: Žan Belšak, Domen Kosi, David Kukovec, Tina Kuko-vec, Timotej Petrovič, Miha Prelog, Igor Ranfl, Katja Vincek, Vanja Zagorec (vsi 9.-A razred), Tomas Bedrač, Aljana Cvetko, Lara Knapič, Sanja Krajnc, Jure Škrinjar, Ana Valenko in Primož Vido-vič. Sicer pa se po besedah pomočnice ravnatelja OŠ Gorišnica Dragice Petrovič njihovi učenci lahko pohvalijo še s številnimi drugimi uspehi in priznanji s področnih ter državnih tekmovanj: „Naši učenci so dosegli srebrna priznanja na področnem
šolskem plesnem festivalu, na tekmovanju iz matematike in iz angleščine ter Cankarjeva priznanja na tekmovanju iz slovenščine. Na državnem nivoju pa so dosegli srebrna priznanja na tekmovanju z mobilnimi roboti, na tekmovanju mladih čebelarjev, na tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni, prejeli so tudi Proteusovo priznanje iz znanja biologije in Preglovo priznanje iz kemije.
Ob vsem naštetem pa smo posebej ponosni še na prejemnike zlatih priznanj na državnih tekmovanjih. Zlata priznanja so si prislužili Jure Tuš
in Katarina Dobaja na šolskem plesnem tekmovanju, Žan Be-lšak in Nives Janžekovič na tekmovanju mladih čebelarjev, Hana Hunjet in Žan Belšak sta prejela zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni, Jure Tuš in Primož Vidovič pa sta prejela zlato priznanja na tekmovanju iz znanja angleščine."
Ob tem, kot smo že poročali, sta zlato in srebrno priznanje OŠ Gorišnica državnem tekmovanju pripela otroški in mladinski pevski zbor, šola pa se od leto ponaša tudi z nazivom odličnosti na področju glasbene dejavnosti.
SM
Ena atraktivnejših tekmovalnih panog, kjer je slišati veliko zelo resnega in zelo glasnega navijanja je vleka vrvi med ekipami gorišniških vasi.
Foto: arhiv šole
Najboljše devetošolce iz OS Gorišnica je že tradicionalno sprejel župan Jože Kokot
Foto: SM
Ptuj • Bazeni energije
Noro, vroče ptujsko poletje
Minuli petek so se v ptujskih termah zgodili že 11. tradicionalni Bazeni energije. Po desetih letih tradicije muhastega vremena na tej prireditvi je organizatorjem in obiskovalcem tokrat ves dan sijalo sonce.
Letos je Klub ptujskih študentov organiziral že 11. tradicionalno prireditev za mlade - Bazene energije. Tradicionalnim igram in akcijam, ki so stalnice tega dogodka, so dodali tudi nekaj novosti. Letos se je bilo možno brezplačno pomeriti v potapljanju z jeklenko, sicer pa so kot že nekaj let zapored pripeljali frizerje, ki so urejali obiskovalce. Kot je povedal Alen Iljevec, ki projekt organizacije Bazenov energije vodi že nekaj let, so tudi letos v goste povabili fundacijo Z glavo na zabavo, ki je poskrbela, da so se mladi zabavali brez opojnih substanc, zato pa so jih primerno nagradili. Seveda ni šlo brez tradicionalnih iger, kot so vlečenje vrvi, nogomet na milnici, odbojka na mivki in atraktivni skoki s petke.
V poznih popoldanskih urah so organizatorji zabeležili več kot 3000 obiskovalcev, njihovo število pa se je v večernih urah, ko je bila na vrsti zabava v amfiteatru, še povečalo. Po 21. uri so namreč nastopili
V večernih urah se je dogajanje preselilo v amfiteater ptujskih term.
znani DJ-ji, med njimi Juan Medina z Ibize. Izvedeli smo še, da se je prireditve udeležilo veliko študentskih funkcionarjev iz drugih študentskih klubov, obiskovalci pa niso bili le Ptujčani in okoličani, temveč so prišli ob blizu in daleč. Alen
Iljevec je ob koncu dejal, da je izjemno zadovoljen s prireditvijo in obiskom, posebno zadovoljstvo pa je izrazil v zvezi z vremenom, ki je letos po desetih letih muhavosti ob tej prireditvi zdržalo vse do konca.
Patricija Babosek
Nogomet na milnici je že tradicionalna igra Bazenov energije, brez katere ne gre.
Ptuj • Saša Magdalenc - nova urednica v ekipi Petv M Ptuj • Pričetek TerasaFesta
Foto: PB
Foto: PB
Cilj: vsakodnevna kvalite- Petkovi večeri tna informativna oddaja za vse glasbene okuse
Ptujska televizija Petv je do pred kratkim delovala pod okriljem podjetja Kabel-sko-komunikacijski sistem (KKS) Ptuj, od 15. junija naprej pa nad njo bdijo Javne službe, ki so v lasti ptujske občine. V tem času je dobila tudi novo urednico - diplomirano novinarko Sašo Magdalenc.
Magdalenčeva je že od malega kazala težnje po novinarskem poklicu. Njeni bivši sošolci se jo tako spominjamo tudi po rednem vodenju nastopov na osnovnošolskih prireditvah, pa tudi po ostrem občutku za prav in narobe, ki je za dobrega novinarja več kot pomemben.
Po končani gimnaziji je tako danes 27-letna Ptujčanka začela obiskovati ljubljansko Fakulteto za družbene vede, smer novinarstvo, in za razliko od večine študentov začela tudi hitro hoditi v službo. Študij ji je tako uspelo končati ob rednem delu na ptujski občini, kjer je zadnjih šest let delovala na različnih področjih, njena ljubezen pa je ostajalo novinarstvo, v katerem si je tudi počasi pridobivala izkušnje, sedaj pa je končno dobila še priložnost za vsakodnevno delo v svojem poklicu.
Vesela je novih izzivov, ne manjka pa ji tudi polno idej za vodenje Petv. »Vizija je zagotovo, da bi to postala osrednja televizija, ki bi dajala občanom vse informacije glede osrednjega lokalnega dogajanja. Na Ptuju se namreč veliko dogaja,
V Klubu ptujskih študentov tudi letos pripravljajo skoraj že tradicionalni Terasa-Fest, poletni festival dobre glasbe, kjer se za vsakogar najde dober ritem.
TerasaFest bo potekal vsak petek med 16. julijem in 27. avgustom na Slovenskem trgu v starem jedru Ptuja. Festival bodo tudi letos obarvali z različnimi glasbenimi žanri, med katerimi ne bo manjkalo strastnih, prefinjenih in očarljivih ritmov.
TerasaFest bo že tretje leto zapored zavzel stari Slovenski trg in ga iz samotnega poletnega kotička spremenil v jedro dobre poletne zabave in očarljivih glasbenih ritmov. Za popestritev poletnih večerov bodo poskrbele različne glasbene skupine, med njimi tudi skupina Crossroads in mednarodna zasedba Ólala. Na prizorišču bomo lahko spremljali brazilsko glasbo, blues, rock, južnjaški rock, jazz in ambiental, tako da bodo zadovoljeni skoraj vsi glasbeni okusi.
Otvoritev festivala Terasa-Fest bo zaznamovan z mlado mednarodno zasedbo Ólala, katere repertoar sestavljajo skladbe brazilske popularne glasbe, od živahne sambe do melanholične in intimne bos-sanove. V prihodnji tednih pa bodo na odru TerasaFesta nastopili še Crossroads, Tretja izmena, Žan Tetičkovič kvintet, Swarga in drugi.
Patricija Babosek
kljub temu da marsikdo meni drugače, o čemer priča tudi ogromno številko prispevkov, ki jih posnamemo, vseh dogodkov pa nam kljub temu seveda ne uspe pokriti,« je povedala nova urednica, ki želi še naprej obdržati kvalitetne novinarske prispevke ter Ptujčanom nuditi širše informacije glede politike, občinskih projektov, zabavnih, kulturnih, umetniških in drugih vsebin.
Naslednji večji projekt jih čaka že čez nekaj dni. So na-
Foto: PA
Magdalenčeva je odslej na čelu ekipe Petv.
mreč medijski sponzor festivala Art Ptuj 2010, ki se bo v našem mestu odvijal od 20. do 30. julija, in bodo tako pripravljali vsakodnevne festivalske oddaje, ki si jih boste lahko ogledali na njihovem kanalu S20. Prav tako so medijski pokrovitelj projekta Beach master in se na splošno po besedah sogovornice trudijo pokriti vse večje dogodke.
Kar se programa tiče, zaenkrat ostajajo pri informativni oddaji Ptujska kronika, ki je na sporedu ob torkih in petkih ob 18. uri (predvaja jo še mariborska RTS), tuje produkcije pa vrtijo tudi sami.
»Naša vizija je zagotovo, da bi se ta kronika razširila v daljše in večkratne oddaje, končni cilj pa je dnevna informativna oddaja,« je poudarila Magdalenčeva, poleg katere v mladi ekipi delujeta še novinarki Tanja Srečkovič in Maja Štager ter snemalca: Stanč Zebec in Tomi Šneberger. Za projekt Art festival bodo honorarno najeli še nekaj novinarske in snemal-ske pomoči, v prihodnosti pa nameravajo na splošno ekipo še ojačati.
Polona Ambrožič
Foto: KPS
Otvoritev festivala TerasaFest bo zaznamovala mlada mednarodna zasedba Olala.
Dr. Ljubica Šuligoj • Podeželje na Ptujskem med svetovnima vojnama (2.)
Kmečko vprašanje -temeljni problem
Po razlastitvenih postopkih povzemamo, da so dobili agrarni interesenti na Ptujskem povprečno manj kot pol ha zemlje. Zakon pa tudi ni zajel večjih posestnikov, ki so zemljo »sami« obdelovali. Zato se predpisani maksimum vselej ni upošteval. Glede na »patriotsko poslanstvo« minoritskega konventa na Ptuju, je bil npr. ustanovi dovoljen zemljiški maksimum nad 75 ha obdelovalne zemlje v skladu z »racijonalnim kmetovanjem«. To je pomenilo, da je bilo nad 14 ha izločene površine za viničarje in dobrih 19 ha za agrarne interesente. Samostanu, ki je imel posesti na Ptuju, Zgornjem Bregu, Mestnem Vrhu, v Novi vasi, Brstju in Halozah, je banovin-ska uprava leta 1930 zaradi dobrega gospodarjenja prepustila najvišji maksimum, ker je ustanova služila »obči prosveti kmetskega ljudstva«. Celotna samostanska posest je tedaj obsegala več kot 384 ha, od te 83 ha obdelovalne zemlje.
Največja cerkvena vele-posest v okraju je bila v lasti križniškega reda iz Velike Nedelje. Posest je segala na območje Ljutomersko-Ormo-ških goric (Žerovinci, Kog, Gomila, Hermanci, Središče ob Dravi, Velika Nedelja). Čeprav so križniki z agrarno reformo izgubili obsežne posesti (razlastitveni postopki nam niso znani), lahko le po popisu posestva ob izvajanju agrarne reforme leta 1945 sklepamo, da je bil samostanski red pred okupacijo eden največjih posestnikov v okraju. Skupna posestniška površina je po drugi svetovni vojni znašala nad 785 ha.
Za ptujski politični okraj je značilno, da je agrarna reforma zajela v bistvu nekdanjo fevdalno-posestniško plast, zdaj veleposestnike. Ob teh je bilo po agrarni reformi še dvema posestnikoma odtujeno nekaj zemlje.
Veleposestniku Maximilia-nu Ulmu, ki je imel v občini Zavrč med drugim tamkaj-
JRMBERGt
ghol in der B^nde^chulun^burG
Grad Vurberk je bil uničen ob bombardiranju zavezniških letal leta 1945.
šnji grad, je bilo odvzetih 36 ha vinogradov, v katerih je delalo 18 viničarskih družin. Lastnik, ki je sortna vina izvažal tudi v Berlin, je imel vinogradniško posest tudi v Ljutomersko-Ormoških goricah. Posest je obsegala še 229 ha gozdov in več kamnolomov. Po agrarni reformi je bila celotna površina skrčena na 376 ha. Za Rudolfa in Hildo Wibmer, katerih posest je segala na Belski Vrh, Veliki Vrh, Pobrež, Spodnji in Zgornji Breg ter Hrastovec, so leta 1934 ugotovili, da ta obsega nad 110 ha in da je agrarnim interesentom na voljo več kot 15 arov zemlje.
Značilne primere dolgoletnega izločanja površin za namene agrarne reforme beležimo na graščinski zemlji. Na veleposestvu grofa Rudolfa Warrena Lippitta s Turnišča, ki je imel posest okoli 482 ha na Spodnjem Bregu, Hajdini, v Lancovi vasi, Trnovcih, Va-
reji in Bolečki vasi, so tekli razlastitveni postopki do leta 1940. Po zakonskih dopolnitvah leta 1931 in 1933 je bilo npr. za 179 agrarnih interesentov na Spodnjem Bregu in Hajdini določenih le dobrih 66 ha. Po dolgoletnem prav-danju so zainteresirani do leta
1940 uspeli pridobiti okoli 71 arov, bivšemu lastniku pa so za razlaščeno zemljo pripadle izplačane obveznice.
Na območju Ormoža, Grab, Gomile, Litmerka, Obreža, Ša-lovcev, Vuzmetincev, Libanje, Hardeka, Ivanjkovcev, Koga, Cerovca, Frankovcev, Veli-čan, Lešnice in Družbanca (Varaždin) je bilo eno največjih vinogradniških posesti v Slovenskih goricah. Tu so pridobivali najboljša vina, na grajski ekonomiji pa so vzdrževali večje število plemenskih kobil - lipicancev ter ro-gatega in plemenskega goveda (biki, krave simentalske in montafonske pasme). Posest je bila v lasti grofice Irme Marije Wurmbrandt Stuppach, por. Georgevits. Lastnica je imela 1928. leta nad 579 ha zemlje, od te 397 ha gozdov, 62 ha njiv in več kot 47 ha travnikov. Viničarske družine so obdelovale nad 35 ha vinogradov; viničarska družina je imela na voljo dober ha deputatne zemlje. Po Zakonu o likvidaciji agrarne reforme leta 1933 so npr. agrarnim interesentom namenili dobrih 42 ha veleposestniške zemlje. Po večletnem pravda-nju grofice Wurmbrandtove o zemljiškem maksimumu ji je uspelo obdržati nad 535 ha zemljiških površin, kar je bilo po mnenju oblasti »neobhodno potrebno za racionalno kmetijsko gospodarstvo«.
Nadaljevanje prihodnjič
Komenda nemškega križniškega reda Velika Nedelja leta 1911. Med svetovnima vojnama so bili križniki največji cerkveni veleposestniki na ptujskem območju.
Zavetišče za onemogle (liiralce) križniškega reda v Muretincih niže Ptuja
Lastniki graščine v Muretincih so bili do leta 1945 velikonedelj-ski križniki, ki so tam leta 1927 ustanovili hiralnico za varstvo in nego starejših ljudi.
Tednikova knjigarnica
Med pocitnicami za mlade bralce
V	juliju in avgustu, v najlepših mesecih šolskega leta, se knjižnična vrata odpirajo po poletnem odpiralnem času: v ponedeljek ob dvanajstih, ostale delovni dni ob osmih. In tudi zapiralni poletni čas je drugačen, oziroma enak kot leta doslej med počitnicami: v ponedeljek se vrata knjižnice zaprejo ob devetnajstih, ostale delovne dni pa ob petnajsti uri; julija in avgusta je ob sobotah knjižnica zaprta.
V	navedenem odpiralnem času smo mladinski knjižničarji izbrali in pripravili počitniško razstavo in branje in še literarno uganko: potopise in počitniške prigode, ustvarjalne knjige, knjige iger in zabave, zgodbe iz daljnih dežel in morij, knjige o aktivnem dopustu, priročnike za kratke izlete, kolesarske vodiče, knjige o robinzonskih počitnicah, o preživetju v naravi, knjige idej za pestra počitniška druženja ... skratka vse tisto branje, ki je moralo med učnim obdobjem nekoliko počakati. Če pomislimo, da je mogoče s knjigami najceneje in odlično počitnikovati, potem je obisk knjižnice stokrat boljši od obiska turistične agencije, na primer.
V	knjižnici (več na www.knjiznica-ptuj.si) lahko obiskovalci uporabljajo računalnik, internet, v dogovoru s knjižničarjem tudi družabne in didaktične igre, ki so sicer na voljo izključno v pravljični sobici.
V	čitalnici (bralni prostori so v vseh treh etažah Mladinskega oddelka, ki je klimatiziran) pričakuje mlade in odrasle bralce urejena zbirka periodike, dnevnikov, tednikov in mesečnikov, od katerih si je mogoče vse številke, razen zadnje, sposoditi tudi na dom. V čitalnici Mladinskega oddelka lahko prebirate (ali si sposodite na dom) šestintrideset serijskih publikacij (Ciciban, Cicido, Bravo, Galeb, Gea, Kekec, Knjižničarske novice, Likovni svet, Logika, Mentor, Moj malček, Moj pes, Moj planet, vse izdaje National geographica, Otroci, Otrok in družina, Pil, Pil plus, Presek, Prostočasnik, Proteus, Ptujčan, Smrklja, Šolska knjižnica, Šport mladih, Štajerski tednik, Tim, Trobentica, Unikat, Večer, Vzgojiteljica, Zdravje, Zmajček, Življenje in tehnika).
Vsak torek in četrtek vabimo ob 10. uri male in velike bralce in njihove prijatelje na POČITNIŠKE URICE (do 12. 8. 2010) v pravljično sobico Mladinskega oddelka, kjer knjižničarji pripravljamo družabne in socialne igre, likovne delavnice, pravljično in literarno obarvana druženja, nagradne igre . Počitniške urice so brezplačne, le copati so zaželeni.
V	knjižnici vas pričakuje tudi posebno urejena polica s knjigami bralne značke za odrasle 2010. Veseli bomo vašega sodelovanja v izvirni ptujski bralni akciji, ki ima vse več ljubiteljev po vsej deželi.
Že zdaj pa vabimo vse ljubitelje pravljic, male in velike, najmlajše, mlade, starejše in najstarejše na MUZIČ-NE PRAVLJICE, ki bodo v okviru festivala Dnevi poezije in vina (več na info@poezijainvino.org) v sredo, četrtek, petek in soboto zadnji teden avgusta ob 17. uri na Vrazovem trgu 2, kjer bodo nastopili pravljičarji - pripovedovalci iz knjižnic Maribor, Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj.
Pa pridite kaj k nam, v knjižnico na obisk!
Liljana Klemenčič
-ototeka ZAP
Fototeka ZAP
-ototeka ZAP
Tenis
Turnirji doma in na tujem
Stran 12
Kolesarstvo
Evropsko prvenstvo Ankara 2010
Stran 12
Strelstvo
Pernat z dvojnim naslovom državnega prvaka Stran 13
Nogomet
Uvod bo tokrat v Novi Gorici
Stran 13
Odbojka na mivki
BeachMaster -spektakel na mivki
Stran 14
Nogomet
Seznam okrepitev še ni popoln
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupane, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slo-dnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíette
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Odbojka na mivki m BeachMaster na Ranci
Spektakel na in ob mivki zagotovljen
V	sredo se je s kvalifikacijami pričel največji mednarodni turnir v odbojki na mivki - BeachMaster - Odprto prvenstvo Slovenija 2010. Turnir na Ptujskem jezeru bo tudi letos skušal vpeljati evropske standarde organiziranja mednarodnih turnirjev. Prireditelji so se letos še posebej potrudili glede udeležbe tujih ekip; teh je bistveno več kot lani, prihajajo pa iz šestih držav: Danske, Švedske, Španije, Slovaške, Srbije in Hrvaške.
Pri moških Pokeršnika, med dekleti Fabjanovi
V	moški konkurenci se je za nastop prijavilo kar 35 ekip, kar samo priča, da turnir postaja vedno bolj prepoznaven. Med ekipami je potrebno izpostaviti 12 moštev (4 tuja), ki so na glavni del turnirja - ta se je pričel včeraj - uvrščena neposredno. Preostale ekipe so pot na zaključni del spek-takla iskale preko kvalifikacij. Prva favorita za slavje sta nedvomno brata Pokeršnik, Jan in Danijel, ki sta na Ptuju slavila že lani, letos pa bo ta naloga zaradi še večje konkurence veliko težja.
Med dekleti je bilo prijavljenih 20 ekip, vendar lahko tudi v tej konkurenci pričakujemo zelo zanimive in izenačene dvoboje, saj je paleta nastopajočih zelo pisana. Tudi pri dekletih na glavnem delu turnirja nastopa 16 ekip: 12 jih je tja uvrščeno neposredno, preostale so svojo srečo iskale v sredinih kvalifikacijah. Prvi favoritinji turnirja in
Foto: Črtomir Goznik
Tudi na Ptuju je veliko zanimanje za odbojko.
največji magnet za občinstvo sta nedvomno sestri Fabjan, Simona in Erika, ki sta letos v korejskem Seulu dosegli prvo zmago na turnirjih svetovne serije.
Vrhunca štiridnevnega dogajanja na in ob Ptujskem jezeru bosta nedvomno finalni tekmi; ženski finale se bo pričel ob 20. uri, moški dvoboj za 1. mesto pa ob 21. uri. Dvoboja bo dodatno začinila skupina padalcev, ki bo skočila v areno in simbolično prinesla žogo.
Zelo pester
spremljevalni
program
Spektakel na mivki, za katerega organizatorji upajo, da
si ga bo v vseh dneh ogledalo kar 10 tisoč gledalcev, kar bi pomenilo rekorden obisk, bo prav gotovo prava paša za oči. Tekmovalni vidik smo že predstavili, veliko pozornost pa prireditelji namenjajo tudi aktivnostim zunaj tekmovalne arene. Tako se bodo poleg padalcev predstavili številni barmani, potekal bo tudi turnir v »six cup-u«, videti bo možno modno revijo Rike Zadra-vec ter predstavitev navtične opreme. Danes bodo za poletne ritme poskrbeli člani idrijske zasedbe Kingston in pevka Ela. Danes in jutri se nam bodo predstavili tudi plesna skupina Mambo, Aikido klub iz Ptuja, svoje karikature bo predstavil Andrej Potrč, nastopila bo pevka Ingrid Mueller ter skupina Explosion. Ju-
tri bo potekal tudi rekreativni tek okoli Ptujskega jezera, ki ga organizira športno društvo TAO. Po finalnih obračunih pa bodo spektakel zaokrožili Traffic Jam ter CheeCha, Mc Piece & The Boonker. Organizatorji so se torej letos res potrudili, zagotovili so vrhunsko udeležbo v tekmovalni areni, kjer se bodo za naslov najboljšega pomerile zelo kvalitetne ekipe, medtem ko bo zelo pester tudi spremljevalni program kjer bo prav gotovo vsak obiskovalec našel kaj zase. Upamo lahko le, da ga letos ne bo zagodlo vreme, tako kot se je to zgodilo lani, ko je po lepili in vročili prvih dneh dež zmotil tekmovanje ravno na dan, ko so potekali zaključni boji.
Tadej Podvršek
Rokomet • Žreb 1. lige za sezono 2010/2011
Najprej v goste v Slovenj Gradec
Opravljen je bil žreb parov za sezono 2010/2011 v 1. državni ligi, kjer nastopajo rokometaši Jeruzalema iz Ormoža.
Trener Saša Prapotnik bo svoje varovance na prvem treningu zbral v sredo, 28. julija, v Športnem parku Mestna graba. Zaenkrat še ni natančno znano, v kakšni zasedbi bodo pričeli novo sezono, kjer si želijo obstanek v najelitnejšem razredu. V 1. krogu, ki bo na sporedu 11.
septembra, Ormožane čaka gostovanje v Slovenj Gradcu; že v naslednjem krogu pa bodo športno dvorano na Hardeku napolnili celjski rokometaši, ki so se izjemno okrepili in bodo glavni kandidat za novega - starega prvaka. Prvi del sezone se bo končal s tekmami 16. kroga, ki bodo na sporedu 22. decembra, drugi del pa se bo pričel 5. februarja 2011 s tekmami 17. kroga.
Razpored Jeruzalema:
1. krog, 11. september:
Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož
2.	krog: Jeruzalem Ormož -Celje Pivovarna Laško
3.	krog: Merkur Škofja Loka -Jeruzalem Ormož
4.	krog: Jeruzalem Ormož -Ribnica Riko hiše
5.	krog: Slovan Ljubljana - Jeruzalem Ormož
6.	krog: Jeruzalem Ormož -Cimos Koper
7.	krog: Krka Novo mesto -Jeruzalem Ormož
8.	krog: Jeruzalem Ormož -Šmartno
9.	krog: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož
10.	krog: Jeruzalem Ormož -Gorenje Velenje
11.	krog: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož
16.	krog, 22. december: Jeruzalem Ormož - Slovan Ljubljana
17.	krog, 5. februar 2011: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož
UK
Atletika • Mitingi
Kolariceva tretja v Barceloni
Dobra dva tedna pred začetkom največjega letošnjega atletskega dogodka, evropskega prvenstva v Barceloni, so organizatorji kot nekakšno generalko organizirali močan mednarodni miting. Na njem se je dobro počutila Nina Ko-larič, ki ji je uspel skok 652 centimetra, s čimer se je uvrstila na tretje mesto.
»Zelo vesela, da sem imela priložnost nastopiti na tem mitingu, saj je tekma potekala na stadionu, kjer se bo čez dva tedna pričelo evropsko prvenstvo. Atleti, ki smo tekmovali tam, smo se imeli priložnost seznaniti s stadionom in z vsemi tehničnimi podrobnostmi, saj je vse potekalo po enakem urniku, kot se bo to dogajalo na prvenstvu. Stadion mi je bil zelo všeč in sem se dobro počutila, tako da sedaj pa res optimistično gledam naprej,« je Koalričeva po dobrem nastopu strnila vtise za Štajerski tednik. Kar se tiče tehničnega vidika njenega skakanja pa je dodala: »Končno mi je uspelo dobiti občutek za zalet in sem ga bolje odtekla kot na zadnjih tekmah. Škoda drugega
skoka, ki je bil dolg, ker sem imela le centimetrski prestop. Dokazala sem, da sem dobro pripravljena, in z dobrim in natančnim odrivom lahko dobro tekmujem. Popravila sem tudi nekaj manjših spodrsljajev s prejšnjih tekem«. Sicer pa je zmagala Nemka Bianca Kappler (668 centimetrov), druga je bila lanska evropska dvoranska prvakinja, Estonka Ksenija Balta (656 centimetrov). Kolaričevo čaka pred evropskim prvenstvom le še sklepni del priprav in nastop na državnem prvenstvu, ki bo v nedeljo v Velenju.
Ostali člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj pa so se v torek udeležili mednarodnega atletskega mitinga mednarodne lige za veliko nagrado Vzajemne v Novem mestu. Najboljšo uvrstitev, četrto mesto, sta dosegla veteran Dejan Dokl v suvanju krogle (14,41 metra) in Laura Pajtler na 400 metrov (58,04 sekunde). Slabši dan pa je tokrat imel Mitja Horvat, ki je na 100 metrov zmogel zase skromnih 11,27 sekunde.
UE
Foto: Mario Rolla
Dva tedna pred evropskim prvenstvom Kolariceva stopnjuje svoje rezultate.
Kolesarstvo • Evropsko prvenstvo Ankara 2010
Po uradnem treningu
Danes so kolesarji slovenske reprezentance opravili uradni trening na progi za evropsko prvenstvo. Kronometristi so trening opravili s kronometr-skimi kolesi, ostali pa s cestnimi. "Proga za kronometer ni tista čisto klasična ravnina, bo pa zagotovo zelo hitra, saj je večji del proge speljan po avtocesti. Obrat je speljan tako, da se praktično skoraj ne izgublja hitrosti. Od naših fantov je realno pričakovati zaostanek okrog minute in pol za prvim. Tukaj smo predvsem zato, da nabiramo izkušnje in se iz njih učimo. Danes skoraj ni več etapne dirke brez kronometra, zato je potrebno že pri mladih nabirati specifične izkušnje, ki jih ponuja vožnja na čas," je povedal selektor mladinske reprezentance Marko Polanc.
Po treningu so svoje misli strnili tudi mladinci Jan Polanc, Uroš Beg in Doron Hekič, ki bodo jutri nastopili na 25,9 km dolgi progi.
Jan Polanc: »Trasa je kar lepa, sicer pa je moj cilj, da zmanjšam lanski zaostanek in izboljšam lansko uvrstitev.
Osebno bi bil zelo zadovoljen z uvrstitvijo okrog 20. mesta.«
Uroš Beg, za katerega je to prvo evropsko prvenstvo, je povedal: »Želim si uvrstitve med 20 najboljših. Kar pa se tiče proge, smo danes videli, da ni tehnično zahtevna, bo pa pomemben dejavnik dnevna forma in počutje.«
Doron Hekič: »Mislim, da mi tale proga kar ustreza, ker ni zahtevna in je pregledna, saj boš lahko kolesarja pred seboj videl in lovil, to pa pomeni, da bodo tisti, ki so startali za teboj, tudi tebe lovili. Formo sem od državnega prvenstva še iz-boljšač, zato upam na uvrstitev med prvo polovico nastopajočih.«
Prvenstvo se bo začelo jutri opoldne, ko bodo v vožnji na čas nastopile ženske pod 23 let, kjer Slovenija nima svoje predstavnice, nadaljevalo pa se bo ob 15. uri, ko bodo startali mladinci. Prvenstvo je sicer zelo dobro zastopano, saj je prijavljenih 32 držav iz vse Evrope.
Marjan Kelner
Foto: Marjan Kelner
Uroš Breg bo prvič nastopal na evropskem prvenstvu
Foto: Marjan Kelner
Jan Polanc in Doron Hekič ter selektor Marko Polanc
Tenis • Turnirji doma in na tujem
Uspeh kariere za Nino Potočnik
Na mednarodnem turnirju serije Tennis Europe 2. ranga v avstrijskem Bergheimu je Ptuj-čanka Nina Potočnik dosegla nov mejnik v svoji dosedanji karieri. Slovensko odpravo, ki je štela 5 članov, je pri naših severnih sosedih vodil Goran Djurdjevič, sicer član Teniškega kluba Terme Ptuj. Nina je odigrala odličen turnir, kar se je odrazilo tudi na rezultatu, saj mlada in obetavna članica TK Term Ptuj svojim nasprotnicam ni prepustila niti niza. Zelo su-
verena je bila že v 1. krogu, ko je brez izgubljene igre ugnala Avstrijko, nato je z lahkoto premagala še Italijanko, brez moči pa je bila tudi Angležinja. Tudi mlada Romunka v četrtfinalu proti razigrani Ptujčanki ni imela možnosti, klonila je s 6:2, 6:2. V polfinalu je gladko padla še Rusinja Čikalkina s 6:2, 6:3. Brez strahu in treme, v slogu največjih šampionov je Nina odigrala tudi veliki finale in s 6:3, 7:6 (3) ugnala še slovaško tenisačico Jablonsko. Nina je osvojila svoj prvi turnir med posameznicami v kategoriji U-14.
Foto: Črtomir Goznlk
Nina Potočnik
Sven Lah do 3. kroga
Prejšnji teden je na Otočcu potekal turnir Krka sun mix selekcije U-12, ki prav tako spada v serijo Tennis Europe. Na turnirju je nastopal tudi ptujski igralec Sven Lah in se prebil do 3. kroga. V 1. krogu je bil prost, nato je premagal slovenskega tekmovalca s 6:0 in 6:0, v 3. krogu pa je naletel na fizično precej močnejšega Madžara. Sven je izgubil s 6:2, 6:0. Ta teden odlični ptujski tekmovalec ponovno nastopa na turnirju na Otočcu, le da v starostni kategoriji više, saj je mladi član Term Ptuj prejel posebno vabilo Teniške zveze kot eden najperspektivnejših tekmovalcev.
Blaž Rola z odliko debitiral v reprezentanci
Minuli konec tedna se je slovenska teniška reprezentanca v 2. krogu evro-afriške skupine na Otočcu pomerila z reprezentanco Bolgarije. Prvič je bil v izbrano vrsto vpoklican tudi Ptujčan Blaž Rola.
Po prvem dnevu, ko so naši fantje povedli s 3:0, je bilo jasno, da Slovencem zmaga ne more uiti, zato je v nedeljo svoj debi v reprezentančnem dresu dočakal 19-letnik iz Ptuja. Toda še prej je, kot se spodobi za premierni nastop, moral opraviti obred sprejema v izbrano vrsto. »Po nalogu Blaža Trupe-ja sem moral v soboto v samih spodnjicah, sončnih očalih in ruti vstopiti na neko svatbo v gostilni in zakričati Slovenija 3, Bolgarija 0. Na začetku mi je
bilo nekoliko nerodno, vendar so mi svatje na poroki celo zaploskali, tako da sem krst uspešno prestal,« je dejal Blaž.
Naslednji dan je stopil tudi v tekmovalno areno. Brez treme in strahu, ker je debitant, je Blaž odigral vrhunsko ter svojemu tekmecu prepustil le eno igro. Izid 6:0, 6:1 pove vse. »Moram reči, da sem zelo počaščen, da me je kapetan Blaž Trupej povabil v reprezentanco. Od prvega dne priprav na Bolgare je bilo vse v najlepšem redu. Gladka zmaga, ki sem jo dosegel v nedeljo, je malce presenetila tudi mene samega in je bila pika na i vsemu, kar se je dogajalo na Otočcu,« je perspektivni Ptujčan povedal o svojem prvem dvoboju v nacionalnem dresu.
Slovenijo sedaj le še korak loči od uvrstitve v 1. evro-afri-ško skupino, kjer so naši fantje nazadnje nastopali leta 2001. V zadnjem, 3. krogu se bodo od 17. do 19. septembra pomerili z Litvo v gosteh. Nedvomno bodo igralci iz dežele ob Baltiku precej težji nasprotnik, kot so bili Bolgari, toda tudi varovanci Blaža Trupeja imajo svoje želje; »Iskreno si želim, da bi bil vpoklican v reprezentanco tudi v septembrski akciji. Realno gledano smo boljši od domačinov, čeprav znata domač teren in občinstvo narediti svoje. Še posebej nevaren zna biti najvišje rangiran igralec Litve na lestvici ATP Berankis, toda kljub vsemu sem prepričan o naši zmagi in uvrstitvi v 1. evro-afriško skupino,« je krajši pogovor zaključi Blaž, ki te dni nastopa v Italiji na turnirju, katerega nagradni sklad znaša 15 tisoč ameriških dolarjev.
Izid: Blaž Rola - Valentin Dimov 6:0 6:1.
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznlk
Blaž Rola
Kasaštvo • Uspeh KK Ljutomer v Avstriji
Na 46. mednarodni kasaški prireditvi v Avstriji Badenska milja (1609 metrov) je v finalni dirki Lester z Jožetom Saga-jem ml. (KK Ljutomer) osvojil 3. mesto (1:14,7), Inter (Dušan Zorko, KK Ljutomer) je bil deveti, čeprav se mu je v predteku uspelo uvrstiti na visoko 3. mesto (1:14,8).
NŠ
Kolesarstvo
Velika zmaga Aleša Korparja
V nedeljo je v Dobrovem v občini Brda, na skrajnem zahodu naše države, potekala dirka za pokal občine Brda. Krožna dirka je v točkovanju štela za Pokal Slovenije.
Največji uspeh so mladi člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj dosegli v kategoriji dečkov B, kjer je Aleš Korpar nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo slavil na zelo razgibani progi ter v veliki vročini pometel z vso konkurenco. V drugem krogu je v ospredju ostala le še trojica in nato složno vozila do cilja, v sprintu pa je imel največ moči ravno mladi ptujski kolesar in prepričljivo zmagal. Popoln vikend kolesarjev Perutnine Ptuj sta zaokrožila še Luka Sagadin z 2. mestom v kategoriji dečkov C in Mitja Serdinšek s 3. mestom med dečki A.
Rezultati dirke za pokal občine Brda:
dečki C: Luka Sagadin 2. mesto, Luka Kramberger 9. mesto
dečki B: Aleš Korpar 1. mesto dečki A: Mitja Serdinšek 3. mesto
Matias Kumar danes v kronometru
Kolesarji slovenske reprezentance so v ponedeljek z letališča Jožeta Pučnika prek Carigrada poleteli v Ankaro, kjer jih ta konec čaka Evropsko prvenstvo za mlajše člane in članice ter mladince in mladinke. Selektorja Martin Hvastja in Marko Polanc sta s seboj odpeljala 14 kolesarjev in eno kolesarko, ki se bodo najprej pomerili v vožnji na čas, nato pa še na cestni dirki. V obeh kategorijah bo nastopil tudi član Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Matias Kumar, o čemer smo v našem časopisu že pisali. Spored dirk, M. Kumarja: petek, 16. 7., ob 15. uri - kro-nometer
nedelja, 18. 7., ob 14. uri - cestna dirka
tp
Foto: Andrej Petrovič
Aleš Korpar, zmagovalec dirke za pokal Občine Brda
Rokomet
Ormožani na mednarodnem kampu v Šibeniku
V turističnem naselju Solaris v Šibeniku je od 27. junija do 3. julija v organizaciji RK Zagreb in RK Maksimir Pastela potekal mednarodni rokometni kamp. Udeležili so se ga otroci iz Slovenije (14 otrok) in Hrvaške, stari od 9 do 16 let. Iz vrst RK Jeruzalem Ormož se ga je udeležilo 6 otrok: Miha Kolmančič, Matic Štumberger, Matic Topo-lovec, Dejan Kociper, Dominik Ozmec in Jurček Korpič Lesjak ter trener Uroš Krstič.
Na kampu sta dnevno potekala dva treninga, kjer je bil poudarek na individualnem delu
po pozicijah. Veliko pozornosti so trenerji posvetili tudi tehniki mladih rokometašev, ki sta jim zadane vaje demonstrirala hrvaška reprezentanta Manuel Štrlek in Zlatko Horvat. Za najboljšega igralca je bil izbran Ormožan Dejan Kociper, za najperspektivnejšega pa ormoški vratar Jurček Korpič Lesjak.
Poleg treningov so se mladi poveselili na bazenih Solarisa in v bližnjem morju, ob vsem tem pa so obiskali tudi prelepe slapove Krke v hrvaškem narodnem parku.
KU
Strelstvo • DP z MK orožjem na 25 metrov
Kidričan Pernat z dvojnim naslovom državnega prvaka
Foto: Simeon Gčnc
Juršinski strelci so znova osvajali številne medalje in pokale; zgoraj levo Marko Vorih, Gregor Vesenjak, Rok Pučko, Ivan Druzovič, David Kekec in Niko Pšajd, z leve stojijo ponosen trener Darko Pavlin, Simon Simonič, Mirko Moleh in Ludvik Pšajd.
Foto: Simeon Gčnc
Dvojnega naslova državnega prvaka se je pretekli konec tedna v Ljubljani veselil izjemno perspektiven, vendar skromen mlad ki-dričevski strelec Aleš Pernat; medaljo mu je izročil predsednik Strelske zveze Slovenije in njegov osebni trener Gorazd Maloič.
Pretekli konec tedna je v Ljubljani na centralnem strelišču potekalo za večino strelcev zadnje državno prvenstvo v letošnji sezoni - DP v streljanju z MK orožjem na 50 m. Rdeča nit večine letošnjih državnih prvenstev so bile številne izboljšave državnih rekordov in tako je bilo tudi tokrat, saj je za nov DR s 592 krogi poskrbela grosupeljska strelka Renata Oražem Vršič v streljanju z MK puško 60 strelov leže. Od prvenstva so si veliko obetali tudi juršinski in kidričevski strelci. Prvi so se sicer zavedali, da bo po trojnem zaporednem naslovu ekipnih državnih prvakov ta dosežek težko ponoviti, saj med sezono v primerljivi MK Interligi niso dosegali tako prepričljivih rezultatov, veliko pa je obetala povsem na novo formirana ekipa strelcev Jožeta Kerenčiča, ki so bili prvi favoriti za ekipni naslov prvakov v streljanju s pištolo proste izbire. Po dosežkih na regijskih prvenstvih in podobnih tekmovanjih pa je za glavnega favorita za posamično krono državnega prvaka izrazito veljal mladi Kidričan Aleš Pernat.
Slednji je nastopal v dveh različnih disciplinah v najmlajši kategoriji pionirjev. Najprej je v soboto nastopil v disciplini 30 strelov leže in "v žep pospravil" konkurenco tako, da se je kar kadilo za njimi. Aleš Pernat je z dosežkom 267 krogov za velikih 16 krogov razlike preskočil najbližjega zasledovalca Tadeja Štojsa iz ekipe Triglav Javornik in še za dodatne 3 kroge Mateja Kebra iz Slovenskih Konjic ter zraven šolskega prvaka osvojil že drugi posamični naslov v letošnji sezoni. Podobno uspešen je bil Pernat tudi v drugi disciplini - trojnem položaju 3 x
Po končanem svetovnem nogometnem prvenstvu so si ljubitelji nogometa malce oddahnili od "najpomembnejše postranske stvari« na svetu. V Sloveniji smo bili seveda zelo zadovoljni z nastopi naše nogometne reprezentance. Sedaj pa se bo pozornost, na žalost ne tako velika, obrnila k slovenskemu klubskemu prvenstvu. V petek bosta namreč državni prvak Luka Koper in novinec oziroma povratnik v prvoliga-ško druščino Primorje iz Ajdovščine odigrala otvoritveno tekmo novega prvenstva. Žal v naslednji sezoni brez Laboda Drave oziroma katerega druge-
10 strelov, kjer je z 240 krogi in s prednostjo 4 krogov pred Tadejem Štojsom prav tako osvojil naslov državnega prvaka.
V najmlajši kategoriji pionirk so v disciplini 30 strelov leže uspešno nastopale tudi ormoške strelke Kovinarja, saj je Melisa Kosi z 237 krogi osvojila bronasto medaljo, njeni klubski sotekmovalki Tina Novak in Tjaša Malec pa sta z 232 in 193 krogi osvojili 4. in 8. mesto; zmagala je Anja Tomaševič iz Železnikov z 253 krogi. Pri kadetih je v isti disciplini, vendar v šestih serijah zmagal Nejc Podjed iz Preddvora, kidričevski strelec Niko Visočnik pa je z lepim streljanjem še nadgradil rezultat iz regijskega prvenstva in s 553 krogi osvojil 4. mesto. Pri mladincih je favorizi-ranega Radovljičana Grego Potočnika, ki je s 584 krogi osvojil 2. mesto, presenetil Gašper Bernot iz ekipe Triglav Javorniki in s krogom boljšim dosežkom postal novi državni prvak. Najboljši štirje mladinci so bili dokaj izenačen boj, napet obračun pa se je odvijal tudi med zelo
ga predstavnika našega okolja.
Slovenski državni prvaki iz Kopra so v 2. krogu kvalifikacij za ligo prvakov doživeli katastrofo v Zagrebu. Visok poraz ne bi spremenil njihove vloge favoritov v prihajajočem prvenstvu, zmanjšala pa jo je odločitev njihovega kapetana Mirana Pavlina, ki je po srečanju z Dinamom v Zagrebu napovedal odhod v nogometni pokoj. V skoraj vseh klubih so se okrepili, ob tem pa vsi v bistvu zmanjšujejo igralski kader, da bi zmanjšali stroške. Ob boku Luke Koper bo Maribor ponovno poizkušal naskok na novo lovoriko državnega prva-
poravnanimi zasledovalci, med katerimi je Kidričan Uroš Mohorko s 562 krogi osvojil 8. mesto, dobro izhodišče in uvrstitev na 5. mesto pa je pokvaril predvsem z zadnjo skromno serijo 90 krogov. Pri mladinkah je pričakovano slavila Živa Dvoršak iz Olimpije s 588 krogi, ormoška strelka Tovarne sladkorja Barbara Muhič je s 560 krogi osvojila 2. mesto pred Jano Kačič iz Rečice. Med članicami s puško, kjer se je novega DR s 592 krogi veselila Renata Oražem Vršič, pa je odlično nastopala tudi Vesna Mele, SD TSO, in s 582 krogi osvojila naslov državne podprvakinje. Podobno uspešno kot v lanski sezoni je velik ormoški strelski talent, kadetinja Petra Vernik, znova nastopila v najstarejši in najtežji konkurenci ter s 577 krogi obranila lansko bronasto medaljo pred izkušeno Alenko Kavar Drinovec. Ostali dve ormoški strelki Kovinarja, Marija Kerčmar in Melanie Habjanič, sta s 548 in 522 krogi osvojili 5. in 6. mesto. Velik obračun pa se je obetal v najzanimivejši kategoriji članov, kjer so moči merili vsi najboljši slovenski strelci. Naslov državnega prvaka se je s 595 krogi veselil Robi Mar-koja iz SD Štefana Kovača Turnišče ter za krog premagal velikega Rajmonda Debev-ca, ki pa je šele po boljši zadnji seriji prehitel Andraža Dovča iz Tabora Ježice. Četrto mesto je s 592 krogi osvojil Željko Moičevic pred specialistom za disciplino leže Mitjo Žižmondom s 590 krogi na 5. mestu in Andražem Poje-tom s 589 krogi na 6. mestu. V najostrejši konkurenci so
ka. Očitno je, da v slovenskem nogometu šteje samo naslov prvaka, drugo je vredno toliko, da se pač nekaj osvoji. Tukaj je seveda še Olimpija, ki si po nekaj sušnih letih želi naslov prvaka; sedaj še toliko bolj, ker so po izpadu Interblocka edini prvoligaš iz prestolnice. Ali bodo cilji z novim stadionom v Stožicah pomenili še več, bomo seveda videli.
V letošnjem letu naj bi Domžale ponovno posegle po visoki uvrstitvi, omeniti pa je potrebno še zmeraj ambiciozne Celjane in Velenjčane. Še posebej pri slednjih bodo apetiti višji, saj se izkušen in uspešen
se preizkusili še: 10. Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož, 573, 13. Gorazd Maloič, SD Kidričevo, 570, 14. Tadej Horvat, SD TSO, 559, 15. Jurček Lamot, SD Kidričevo, 556, 16. Peter Golob, SD Svečina, 553 in 17. Matevž Mohorko, SD Kidričevo, 546 krogov. Od omenjenih strelcev se je med člani v trojnem položaju preizkusil Stiven Vočanec in s 1078 krogi osvojil 8. mesto, nov naslov državnega prvaka pa je po tesni odločitvi s 1168 krogi pripadel Markoji pred Moičevičem in Debevcem s 1167 in 1166 krogi na drugem in tretjem mestu.
Med članicami je v trojnem položaju 3 x 20 strelov slavila Živa Dvoršak s 575 krogi pred Oražmovo in Vengusto-vo, ormoške strelke Petra Vernik, Vesna Mele, Melanie Habjanič in Marija Kerčmar pa so s 534, 528, 493 in 456 krogi osvojile 5., 6., 7. in 8. mesto. Med najmlajšimi pionirkami je še drugič zapored zmagala Anja Tomaševič z 230 krogi pred Meliso Kosi in Tino Novak z 226 in 213 krogi na 2. in 3. mestu.
V	ekipnih razvrstitvah je med članicami in pionirkami leže zmagala ekipa Kovinarja iz Ormoža s 1492 krogi, med člani pa strelci SD Kidričevo s 1672 krogi.
V	streljanju z MK pištolo proste izbire se račun žal ni izšel niti favorizirani ekipi Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu niti branilcem naslova državnih prvakov iz Juršincev. Naslov ekipnih državnih prvakov s 1582 krogi je pripadel strelcem Dušana
trener Bojan Prašnikar ne bo zadovoljil s povprečjem. Nafta, Triglav in Primorje pa se bodo po vsej verjetnosti poizkušali izogniti borbi za izpad. Ob tem je potrebno omeniti še ajdovsko Primorje, ki bo prvo domačo tekmo odigralo v Domžalah, daleč od svojih zvestih navijačev, saj je njihov stadion še vedno v gradnji. O njihovem nastopu v 1. SNL je veliko dvomov, vendar so kljub svoji notranji neurejenosti dobili zeleno luč za igranje.
Naše državno prvenstvo je dolgo in v 36 krogih se lahko marsikaj zgodi. Kako pa so ugodno vzdušje ob uspehih slovenske izbrane vrste izkoristili klubi, bo kaj hitro jasno. Samo dobra igra in veliko zadetkov zagotavljajo, da bo na tribunah več gledalcev.
Danilo Klajnšek
Poženela iz Rečice pri Laškem, drugo mesto in naslov pod-prvakov so s 1571 krogi osvojili strelci iz Miklavža pred branilci naslova iz Juršincev, ki so s tokrat s 1567 krogi pristali na 3. mestu. Ekipa iz Grosuplja, ki je v svoji zasedbi imela posamičnega državnega prvaka, je s 1551 krogi osvojila 4. mesto, 5. SD Kopačevina 1499, Ptujčani so s 1462 krogi osvojili 6. mesto pred Kamnikom s 1457 in Kidričani s 1405 krogi na sedmem in osmem mestu. V posamični razvrstitvi je povsem nepričakovano naslov državnega prvaka osvojil Grosupeljčan Franci Ivanc s 540 krogi, lanskoletni prvak Simon Bučan je s 534 krogi osvojil 2. mesto, juršinski strelec Simon Simonič ml., lani drugi, pa se je tokrat moral z enakim dosežkom, vendar slabšo zadnjo serijo (91:78 krogov!) zadovoljiti s 3. mestom in bronasto medaljo. V tesnem
Mali nogomet
V Stopercah je potekalo zaključno dejanje letošnje sezone v malem nogometu v okviru RLMN Haloze - turnir za super pokal RLMN Haloze. Nogometaši ŠD Medvedce so v finalu premagali oba svoja nasprotnika in postali zmagovalci letošnjega tekmovanja.
Rezultati finala: ŠD Ptujska Gora - ŠD Medvedce 0:2, ŠD
nadaljevanju so z minimalnim zaostankom dveh krogov za najboljšimi zaostali Tkalec, Tomaševič in Boštjan Simonič na 4., 5. in 6. mestu ter Emerik Hodžič in Ludvik Pšajd s 531 in 529 krogi na 7. in 8. mestu. Bistveno več sta obetala tudi druga dva strelca Miklavža, saj je Aleksander Ciglarič s 525 krogi osvojil šele 11. in Simon Simonič s 514 krogi 14. mesto, 16. Mirko Moleh 504, 17. Jurček Lamot 501, 21. Simeon Gonc 490, 22. Milan Stražišar 489, 24. Matija Potočnik 483, 25. Matevž Mohorko 480, 28. Rok Pučko 468 in 31. Gorazd Maloič 424 krogov. Pri mladincih je slavil Aleksander Hadžidaov s 510 krogi pred Nikom Pšajdom iz Juršincev in Urošem Mohorkom iz Kidričevega s 484 in 407 krogi na 2. in 3. mestu. Med kadeti je lanski naslov ubranil Žan Trontelj s 329 krogi pred štirimi juršinskimi strelci Ivanom Druzovičem in Davidom Kekcem s 312 in 295 krogi na 2. in 3. mestu ter Gregorjem Vesenjakom in Markom Vo-rihom z 245 in 231 krogi na 4. in 5. mestu. Juršinski kadeti so na koncu z 852 krogi osvojili še naslov ekpnih prvakov med kadeti s pištolo.
Tekmovalna sezona se je tako z zadnjim DP na 50 m zaključila, bližamo pa se že vrhuncu reprezentančnega nastopanja slovenske selekcije, ki bo od 29. julija do 10. avgusta nastopala na velikem svetovnem prvenstvu v Munchnu; o tem bomo ekskluzivno poročali tudi za Štajerski tednik.
Simeon Gonc
Ptujska Gora - Picerija Špajza 2:1, ŠD Medvedce - Picerija Špajza 4:0. Vrstni red: 1. ŠD Medvedce, 2. ŠD Ptujska Gora, 3. Picerija Špajza.
Za ŠD Medvedce so nastopili: Uroš Krivec, Marjan Novak, Nejc Novak, Primož Novak, Sašo Kraner.
Danilo Klajnšek
SD Medvedce
Športni napovednik
Turnir v Apačah
Športno društvo Apače praznuje 40-letnico delovanja. V soboto ob 14.00 uri se bo pričel turnir v nogometu, na katerem sodelujejo: Tržec, Lovrenc, Skorba, Videm in Apače.
V nedeljo ob 13. uri pa se bodo v športnem parku v Apačah pričele vaške igre.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Foto: Simeon Gonc
Zadovoljni z uvrstitvami so prvenstvo z MK orožjem zapustili tudi ormoški strelci in strelke s puško; z leve strani Tina Novak, Melanie Habjanič, Melisa Kosi, Petra Vernik, Vesna Mele, Barbara Muhič, Marija Kerčmar, Tjaša Malec ter Tadej Horvat in Stiven Vočanec.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Uvod bo tokrat v Novi Gorici
Super pokal Medvedcam
Beach master« na Ptuju • Danijel Pokeršnik
Cilj je najmanj polfinale
Ptuj oz. Ptujsko jezero bo ta konec tedna v znamenju odbojke na mivki. Potekal bo namreč turnir serije »Beach master«, ki velja za najmočnejši tovrstni turnir na naših tleh. Premiera je bila na Ptuju lani, letos pa bodo organizatorji celotno tekmovanje skušali še nadgraditi. Na dolgi rok je njihova velika želja, da bi tovrstni turnirji prerasli v zelo odmevna tekmovanja, ki bodo primerljiva s tistimi največjimi v Evropi in po svetu, kjer je odbojka na mivki bistveno bolj razvita in priljubljena kot v Sloveniji.
Eno izmed naših najboljši ekip sestavljata brata Poker-šnik, Jan in Danijel, ki prihajata iz Koroške. V lanski uverturi serije »Beach master« sta na Ptuju prepričljivo slavila. Kakšna so njuna letošnja pričakovanja, Danijel Pokeršnik takole pojasnjuje: »Pričakovanja so vsekakor velika, tudi pritisk medijev je velik, kar pa je razumljivo. Nedvomno bova z Janom dala vse od sebe, saj igrava v dobri formi, kar sva dokazala na zadnjih turnirjih tako doma kot v tujini. Zavedava se tudi, da bo konkurenca še močnejša kot lani, kljub temu pa so najini cilji povezani z uvrstitvijo vsaj v polfinale, kar bo višje, pa toliko bolje.«
Z bratom Janom sta lani dobila ptujski turnir, ampak v športu velja neko nepisano pravilo, ki govo-
D
D
ri, da je težje braniti kot napadati.
»Strinjam se z mnenjem da je težje braniti kot napadati, in se zavedam da bodo letos proti nama tekmeci še bolj motivirani. Samo od naju pa je odvisno, kako daleč bova prišla.«
Turnir bo potekal v idiličnem ambientu Ptujskega jezera. Kako vam je všeč za mnoge pravljična ptujska lokacija?
»Sam ambient na Ptuju je zares lep, gledalci, za katere upam da jih bo letos še več kot lani, so tudi super, če pa bi se dalo v jezeru še okopati, pa bilo popolno.«
Slovenska odbojka tako v dvorani kot tista na mivki je nedvomno v vzponu. Koliko pa po vašem mnenju k priljubljenost prispeva serija »Beach master«?
»Po mojem mnenju k popularizaciji največ prispeva dobra reklama. Kot sem seznanjen, je letos tovrstne propagande za to serijo res veliko, kar me zelo veseli. Tudi zaradi tega se turnir širi, postaja večji in večji, kar privablja nove ekipe od vsepovsod. Kolikor vem, naj bi turnir v bodoče postal primerljiv s tovrstnimi spektakli v Evropi in drugod po svetu, kar bo dalo odbojki na mivki pri nas novo dimenzijo.«
Oba z bratom aktivno igrata tudi dvoransko odbojko. Kako to dvoje uskla-

•
-C
A
J
/ • • ... . ■■ ■_-h_•■-■ V-V
jujeta in kombinirata?
»Ko se zaključi sezona v dvoranski odbojki, največkrat aprila, se začnejo priprave na sezono odbojke na mivki. Pri naju je zadevo še posebej težko uskladiti, predvsem zaradi Jana, ki je vezan na naš najboljši klub ACH Volley, tako da se morava podrediti tudi klubskim interesom. Meni osebno sicer veliko več kot dvoranska odbojka pomeni odbojka na mivki, saj sem prej treniral tenis, ki je individualni šport, in tudi v odbojki na mivki, kjer igrata dva, pridejo bolj do izraza individualne kvalitete posameznika kot pa v dvoranski odbojki, kjer je v
polju šest igralcev, Če bi bila odbojka na mivki v Sloveniji bolj razvita, bi se z Janom nedvomno odločila le zanjo, tako pa se po najboljših močeh trudiva uskladiti klubske obveznosti s poletnim igranjem te zanimive igre.«
Morda za konec še kakšno povabilo za vse, ki si želijo spektakel na mivki na Ranci ogledati?
»Seveda vabim vse Ptujčan-ke in Ptujčane in tudi druge, da pridejo konec tedna na Ptujsko jezero in navijajo za svojo ekipo. Zagotovo so polne tribune dodaten motiv za vsakega tekmovalca.«
Tadej Podvršek

Nogomet • 2. liga
Seznam še ni popoln
Po tradicionalnem turnirju v Stojncih, kjer je povsem prenovljena zasedba Laboda Drave osvojila 2. mesto za Aluminijem in se predstavila v solidni luči, ta teden pri ptujskih nogometaših ponovno poteka po ustaljenih tirnicah. Trikrat tedensko trenirajo po dvakrat na dan, sicer pa le popoldan. Včeraj so fantje ob 18. uri na Hajdini odigrali nov prijateljski obračun - pomerili so se z ekipo Simer šampion iz Celja, ki nastopa med slovenskimi tretjeligaši.
Prestopni rok še ni končan
Sicer pa navijače kluba iz najstarejšega slovenskega mesta še vedno najbolj zanima, kakšen igralski mozaik bo za prihodnjo sezono sestavil športni direktor Jure Arsič. Naj spomnimo, da so novinci v ptujski ekipi zaenkrat: Andrej Dugolin, Ivan Firer, Rok Leto-nja, Tomaž Toplak, Ian Emer-šič, Samo Simonič in Damir Zagoršek ter tudi Robert Ku-rež, ki se je ponovno priključil prvemu moštvu, ostala mesta pa so zapolnili predvsem mladi nogometaši iz mladinskega pogona. Na turnirju v Stojncih so se v dresu modrih predstavili tudi trije tuji nogometaši, ki so bili na preizkušnji. Šlo je za Branka Panica z Reke in Milana Stojkovica iz Srbije, ki pa sta med tem že odpotovala domov in v Ptuju ne bosta nadaljevala svoje kariere. Nekoliko drugačna je bila situacija s tretjim tujim nogometašem Miletom Dragišicem, ki je med drugim igral tudi za beograjski Parti-
zan. V nedeljo je na tekmi proti Aluminiju pokazal, da bi morebiti lahko predstavljal okrepitev za Labod Dravo, vendar pa se je sam odločil, da bo svojo nogometno srečo raje poiskal na Malti. Prav tako je v nedeljo v modrem dresu ponovno zaigral Doris Kelenc, vendar pa so možnosti za njegov ostanek med Ptujčani zgolj minimalne. Tudi stari znanec Gorazd Gorinšek je nekaj časa vadil s prenovljeno ptujsko ekipo, a se je vendarle odločil, da ne bo vnovič oblekel ptujskega dresa. Z ekipo Laboda Drave pa tudi več ne trenirajo nekateri mladi nogometaši, ki so začeli priprave; gre za Gaveza, Čeha in Brusa, medtem ko je Renato Turkuš poškodovan.
Akcija sezonskih vstopnic
Omenimo še, da so se v ptujskem klubu s še sedmimi drugimi moštvi 2. lige (Mura 05, Krško, Bela krajina, Dob, Dra-vinja, Šenčur in Interblock) lotili zelo zanimivega in pohvale vrednega projekta. Klubi so se namreč odločili za prodajo sezonskih vstopnic, ki bodo navijačem omogočile brezplačen ogled tekem njihovega kluba tako doma kot v gosteh. Cilj projekta je nedvomno večja popularizacija 2. lige in dvig obiska na tekmah. Za akcijo sezonskih vstopnic pa se niso odločili v nogometnih klubih Aluminij in Šmartno 1928, tako da bo za gostovanje pri omenjenih dveh klubih vstopnico potrebno kupiti.
Tadej Podvršek

spektakel
u- 17. JULIJ 2010
Ranča, Piujsko morje
PETEK BeachParty
s
Kingston!

II
m
In

TURISTIČNI VLAKEC in ladijca ČIGRA bosta povezovala središče mesta in Terme Ptuj z Ranco.
Vozni red turističnega vlakca
Terme Ptuj - Ptuj. gledališče - Ranča 16:00	16:30
17:00	17:30
00	19:00
00	20:30
21:00	21:30
Vozni red turistična ladjica - Čigra
Ranča - Gostilna Ribič - Terme Ptuj 16:00	16:30
17:00	17:30
18:00	19:30
20:00	20:30
petek m 16. julija 2010
Zanimivosti, turistični tednik
Štajerski	15
Ormož • Orhideje so lep hobi
Cvetoče Silvino veselje
V zadnjih letih so tudi naše domove začele krasiti orhideje. Le redkokatera ljubiteljica ali ljubitelj cvetja se lahko upre njihovi lepoti. Tako marsikje na okenskih policah lahko občudujemo te lepotice. Prav posebej pa so pod kožo zlezle Silvi Mertuk iz Ormoža, ki je v minulih nekaj letih v svojem domu zbrala preko 60 krasnih primerkov.
Prva orhideja je prišla v hišo kot darilo za rojstni dan in s svojim bujnim cvetenjem navdušila Silvo Mertuk, ki ima rada vse cvetje, še posebej veliko pa je bilo do takrat v njenem domu vijolic. Nadaljevalo se je ob drugih praznikih, saj so se orhideje izkazale kot zelo hvaležno darilo, pa tudi ko se je v trgovinah pojavila kakšna nova barvna kombinacija orhidej, se ji Silva ni mogla upreti. Z leti se jih je tako nabralo kar nekaj. Kljub temu da njeni trije sinovi in mož Edi priznavajo, da so njene orhideje čudovite, so ji vendarle že dali vedeti, da bo treba poča-
si omejiti nabave novih, saj orhideje že sedaj zasedajo vse okenske police in enkratno krasijo hodnik.
Silva za zalivanje orhidej porabi vsaj dve uri, saj vsako rožo posebej vzame iz okrasnega lončka, jo zalije in pusti, da se voda odcedi. To je pri orhidejah zelo pomembno, kajti preveč vode lahko naredi večjo škodo kot nekoliko premalo, je prepričana Silva. Zaliva jih vsakih 10 dni. Preden marca začnejo cveteti, jih dvakrat rahlo po-gnoji. Pri tem se drži navodil Miše Pu-šenjak, ki prav tako priporoča le skromno gnojenje. In očitno imata prav,
saj orhideje kljub temu obilno cvetijo. Cvetele bodo do konca poletja, ko se začne obdobje mirovanja.
Ob nakupu nove orhideje jo da za tri tedne v ločen prostor, zato tudi nikoli ni imela težav s škodljivci in orhideje ji še niso zbolele. Čeprav je spoznala različne sorte, se je osredotočila predvsem na sorto phaleanopsis, ki se je izkazala kot najboljša in vsako leto znova lastnico nagradi z obilnim cvetenjem. Nekaj jih je tudi razmnožila, saj so se na steblih razvile mlade rastlinice. Ko orhideja odcveti, jim Silva stebel ne poreže oziroma le tiste, ki se
posušijo. Pogosto se namreč zgodi, da iz stebel požene nov poganjek z novimi cvetovi.
In kaj je tista posebna skrivnost, ki poskrbi, da Silvi orhideje tako uspevajo? „Drži, da se je treba z rožami pogo-
varjati. Vsak ima svoj hobi. Moj hobi so orhideje. Vsako jutro jih pobožam z očmi, in če sem slabe volje, se spravim k orhidejam in kmalu je vse bolje," je povedala Silva Mertuk.
Viki Ivanuša
Daniel Zorko • Štajerec v Španiji (7.).
Kraljevo mesto
Bližal se je konec najinega popotovanja, ki sva ga hotela zaključiti v kraljevem mestu Madridu. Nočni avtobus nama je prihranil še eno nočitev, a izkazalo se je, da glavno mesto Španije ni tako zelo draga zadeva, kot bi to pričakovali.
Tudi najino bivališče je sprva nakazovalo na to, da bova prišla izjemno poceni skozi s prenočišči, a spet se je uresničil pregovor 'malo denarja, malo muzike'. Izjemno poceni sva rezervirala hostel, ki je bil po vseh ocenah sodeč dokaj dobra naložba. Ko pa sva prišla tja, sva mnenje kar nekako spremenila. Pustimo to, da sva imela za sosede glasne Italijane, a najini pogradi so bili neki čudni. Imela sva sicer svojo sobo, na vsaki strani
en dvojni pograd, a ko sva se spravila spat, sta se oba pograda nagnila skupaj in kar naenkrat sva spala drug na drugem. To je bila edina postelja v mojem življenju, kjer sem se moral držati, da sem lahko spal. Tudi stranišča niso bila bogvekaj ... En dan sva se pri Kitajcu (le kje drugje) nažrla do onemoglosti, in ko so vsi ti zvarki pač zvečer morali ven, se je zgodilo neizogibno. Zamašila sva vsak svojo školjko. Kako so to Italijani preklinjali, saj
so bila to edina stranišča v nadstropju ... Tudi Španci jih zgleda ne marajo preveč, saj so živeli še v hujši kamri kot midva .
Mesto samo ima več kot tri milijone prebivalcev, ki so za spoznanje manj temperamentni kot Katalonci. Seveda je večno rivalstvo med tema dvema športnima kluboma znano po vsem svetu in zanimivo je bilo videti, ko sta se v enem parku srečala dva, po moje še predšolska smrkavca, ki sta nosila vsak svoj dres. Eden od Madrida, drugi od Barcelone. Joj, kakšen vik in krik je bil to. Srečni mamici sta šli vleč otrok narazen, medtem ko sta se potencialna očka samo grdo gledala. Zanimivo, ni kaj.
Ena večjih znamenitosti je tudi kraljeva palača, kjer sicer kralj ne živi, gre pa za ogromno stavbo z nešteto sobanami. Edina slaba stvar je, da teh soban ne smeš fotografirati, so pa tematsko oziroma stilno razdeljene. Najbolj sem si zapomnil diamantno dvorano, kjer je bilo res vse iz diamantov: lestenci, kozarci, okrašeno pohištvo in celo ploščice na zidu. Pa zlata in srebrna dvorana sta kar sijali. Po tej palači sodeč je morala biti nekoč to res bogata država, saj je marsikatero mesto v Evropi imelo svoje vladarje, a redkokje so živeli tako bogato kot tukaj.
Ker je Španija tudi dežela umetnosti, si nisva mogla kaj, da ne bi obiskala enega izmed treh svetovno znanih muzejev umetnosti v Madridu. Čeprav nisva bila preveč goreča kulturnika, pa sva se pač šla malce postavljat, da končno vidiva, kaj je prava umetnost. Že po desetih minutah sva bila krepko razočarana, saj so bile slike podobne tistim, ki smo jih včasih risali v mali šoli. Vsaj tako se je zdelo na prvi pogled. Ko pa sva zagledala približno ceno teh umotvorov, pa naju je skoraj vrglo na rit. Zneskov raje ne bi komentiral, so pa bile nekatere druge slike res vrhunske, to je treba priznati. Noben fotoaparat ne bi mogel ujeti določenih podrobnosti in detajlov, kot jih je naslikal slikar.
Najbolj zanimivo je bilo, da je bila v čisto vsaki sobi, kjer je bilo približno 20-30 slik, zaposlena ena oseba, ki je skrbela, da ljudje slik niso tipali ali fotografirali. To je izgledalo tako, da je sredi prostora, velikega cca. 100 kvadratnih metrov, sedel star možak in vidno kinkal. Med seboj pa se niso smeli pogovarjati. Vzdušje je bilo zelo tiho in spokojno, zato se stric ni dal motiti in bi mu kakšno sliko gladko lahko izmaknil. Imeli so tudi enega kontrolorja, čigar naloga je bila po moje zgolj, da jih je budil.
Končno je eno potovanje minilo brez velikih traparij ali problemov. No, čisto tako ni bilo. V Madridu sem namreč šel šele drugič na bankomat v Španiji in kaj ugotovim? Ugotovim namreč, da mi je nekdo z računa pobral ves denar. Jupi! Še dobro, da imam na vsakem potovanju poseben proračun . No, so pa nepridiprave res ekspre-sno hitro izsledili in menda celo ujeli, tako da sem dobil moje milijone nazaj. Lep zaključek, ni kaj ...
Konec
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
TP>E®R"M»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Koncert THANK YOU FOR THE MUSIC VOl.2
Mešani mladinski pevski zbor OSTI JAREJ
sobota, 17.7.2010, ob. 21. uri
AMFITEATER - TERMALNI PARK TERME PTUJ
Prodaja vstopnic: recepcija Grand Hotela Primus
Cena vstopnic: 10 €, v predprodaji 7 €, študentje in dijaki 5 €
14. MEDNARODNI BANKARSKI PRAIHIK V TERMAH Pilil
od 23.7. do 25.7.2010
TERMALNI PARK TERME PTUJ - Vabljeni na ogled velikanov! JAZZ VEČER KURIAEIIHGA
jazz kvartet Kontraglas z vokalom v sklopu festivala Art Ptuj
sreda, 28.7.2010, ob 20. uri
KLUB GEMINA XIII. v Grand Hotelu Primus
Cena vstopnice: 8 €, 6 € za dijake, študente in upokojence
Niste zadovoljni s svojo postavo? NOVO V GRAND HOTELU PRIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi) Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
* t X
Termalni Park
Te-mePfc;
Termalni Pari»
GEMINA
I
&
Grand Hotel Primus «
Kuharski nasveti
Maline
Maline spadajo v skupino mehkega jagodičevja, za katerega je značilno, da ga čim prej uporabimo, saj imajo nabrani sadeži življenjsko dobo. Za nekatere je najboljše sadje jagoda, tisti pa, ki ne prisegajo na jagode, posegajo po malinah.
Maline so zelo okusno jago-dičevje, a zrele hitro propadejo. Zato jih je te dni smiselno čim več vključevati v pripravo jedi. Po velikosti sadežev se zelo razlikujejo med seboj. Ponavadi so rdeče, včasih pa najdemo tudi črne in rumene maline.
Maline so glede na hranilno vrednost zelo ugoden sadež. Vsebujejo pomembne ogljikove hidrate, vitamine, kot so vitamin C, B2 in B3, in mineralnih snovi, od tega največ natrija. Pri dobrih sortah malin se stož-časti plodovi zlahka ločijo od čepa, tako da v plodu nastane majhna luknjica. Pri nabiranju malin moramo biti zelo pazljivi, saj krhko nežno lupino poškodujemo že z nekoliko bolj grobim obiranjem, na ta način pa nam odteče kar nekaj okusnega malininega soka.
Maline lahko uporabimo za različne slaščice. Uporabimo jih na primer za znamenito lin-ško torto iz mandljevega testa ali jih uporabimo za krašenje sladic. Pretlačene maline so tudi osnova za pogosto omako melba in so pomemben nosilec okusa pri mnogih sladoledih in šerbetih. Zaradi svoje mehkobe maline le redkokdaj kuhamo, razen za marmelade, želeje in džeme. Če jih kuhamo
pri premočni temperaturi, celo izgubijo del svojega tipičnega okusa in izrazito barvo.
Ljubitelji malin najraje uživajo kar presne maline, ki jih namakajo v rahlo sladkano sladko smetano. Maline in smetana so izvrstna kombinacija tudi za lahke poletne torte. Maline uporabljamo skoraj vedno pri pripravi slaščici, le redke izjeme narekujejo uporabo malin pri slanih jedeh in še takrat jih uporabimo zgolj kot sredstvo za popestritev barve.
Maline se zraven svoje lepe temno rdeče barve ponašajo s svojo mehkobo in izrazitim okusom. Zaradi nežne lupine ne zahtevajo daljše toplotne obdelave, in ko ne želimo uporabiti celih plodov, jih preprosto v posodi z vilicami zmečkamo. Če pripravljamo malinin sladoled ali sorbet, jih je priporočljivo pretlačiti skozi fino cedilko.
Zaradi izrazite barve in okusa jih pogosto kombiniram z drugimi vrstami sadja. Tako jih v kipnikih kombiniramo z jabolki, lahko tudi murvami in svetlimi slivami. Po okusu se ujemajo z mandlji in lešniki, jogurtom, skuto, smetano in slivami. Od začimb pri pripravi jedi le redko uporabimo kaj drugega kot sladkor.
Izgubljanje dlake je v poletnih mesecih res bolj intenzivno pri vseh kosmatih živalih, kar velja tudi za perzijske muce. Vendar to ne pomeni, da je normalno izpadanje dlake tako intenzivno, da muca postaja gola. Vzroke za to je treba iskati drugje in ne samo v vročini.
Iz malin si lahko pripravimo malinino pito, zavitek, torto, sladoled, malinov narastek in sladke skutne cmoke, polnjene z malinami.
Zavitek iz malin pripravimo tako, da pripravimo vlečeno testo iz 50 dekagramov gladke moke, ki ji dodamo pol žličke soli in 3 žlice belega olja ter po potrebi prilivamo mlačno vodo. Testo gnetemo tako dolgo, da je dovolj elastično, nato ga po vrhu premažemo z belim oljem in ga pustimo počivati dvajset minut do pol ure. Med tem časom naberemo pol kilograma malin, jih v cedilki pod tekočo vodo rahlo splaknemo in počakamo, da se dobro od-cedijo. Spočito testo razvle-čemo in po njem potresemo oprane maline. Po malinah potresemo 30 dekagramov na lističe narezanih in popraženih mandljev, rahlo sladkamo in po mandljih potresemo še 2 pesti piškotnih drobtin ali navadnih krušnih drobtin. Testo dobro zavijemo, ga položimo na po-maščen pekač ali pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, po vrhu premažemo s tekočo sladko smetano in v pečici pri 180 stopinjah C pečemo 30 minut.
Še rahlo topel zavitek potresemo s sladkorjem v prahu, ga razrežemo in ponudimo.
Iz malin si pripravimo tudi malinino strjenko. Pripravimo jo tako, da 6 decilitrov navadnega jogurta dobro premešamo. V hladno vodo namočimo 4 dekagrame mlete želatine in jo nad soparo stopimo. Posebej stolčemo 4 decilitre sladke smetane in naredimo iz 3 beljakov trd sneg, ki mu dodamo 15 dekagramov sladkorja. Naberemo pol kilograma malin. K jogurtu med mešanjem prili-vamo stopljeno želatino, nato dodamo sneg beljakov, nato stepeno smetano, premešamo in na koncu dodamo maline. Zmes vsipamo v podolgovat model, obložen s tanko folijo, in damo v hladilnik za 2 do 3 ure, da se strjenka strdi. Nato jo narežemo, okrasimo s smetano in malinami ter ponudimo.
Strjenko lahko oblikujemo tudi kot rahlo poletno sladico. V tem primeru najprej spe-čemo tanko plast navadnega biskvita, in ko se ta ohladi, nanj vsipamo pripravljeno kremo. Po vrhu lahko prelijemo še s sadnim malininim želejem.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Perzijska muca izgublja dlako in ima šope sprijete dlake po telesu
Gospa Darja iz Ptuja je lastnica perzijske muce. Piše, da muca že dalj časa izgublja dlako, tako da je ponekod že čisto gola, po hrbtu pa ima vozliče sprijete dlake. Gospa Darja povezuje težave s pojavom poletne vročine, čeprav jo skrbi, saj muca postaja gola.
Že večkrat sem v podobnih odgovorih poudaril, da je zelo pomembno, ali se muca ob tem, da ji izpada dlaka, tudi praska po telesu. Če se, pomeni, da jo koža srbi in je vzroke za omenjeno težavo iskati v alergični reakciji na pike bolh, okužbo z garjami, neustrezno prehrano in še bi lahko našteval. Pri srbenju
kože in posledičnem praskanju muce nastajajo na koži tudi majhne krastice, ki si jih žival sama naredi s svojimi ostrimi krempeljci. Ker tega gospa Darja v svojem vprašanju ne navaja, menim, da na koži njene muce ni opaziti ne bolh in ne krastic in rdečine kot posledice praskanja oziroma srbenja kože. Prav tako ni razvidno, ali se muca obnaša normalno, je živahna, ješča, ali opravlja fiziološke potrebe redno, ali prede in se umiva. Vsi ti podatki so pomembni za presojo stanja njene muce. Če so vse zgoraj omenjene lastnosti muce v redu, je iskati vzrok v odpadanju dlake v pomanjkljivi vitaminski oskrbljenosti živali, enostranski prehrani, revni z vitamini skupine B in revni z aminokislino taurin, ki je za muce izrednega pomena. Taurin je esencial-na aminokislina, nujno potrebna za normalno življenje muce, za srce, oči in seveda imunski sistem. Vitamine skupine B in aminokislino taurin najdemo v kvalitetnih multivitaminskih pastah oziroma tabletah, katerih redno uporabo zelo svetujem. Pred-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vsem to velja za perzijske muce, saj so zelo občutljive za pomanjkanje teh snovi v organizmu, kar se lahko manifestira z odpadanjem dlake in povečano dovzetnostjo za bolezni v kasnejši fazi. Naslednji nealergeni vzrok izpadanja dlake pri muci perzijki bi lahko bil v obolenju žlez z notranjim izločanjem, predvsem ščitnice. Pri težavah s ščitnico lahko muca dobi redko dlako, postaja gola in tudi preostala dlaka je mastna in pogosto zvozlana. Tudi težave z nadledvičnimi žlezami lahko privedejo do podobnih stanj.
Gospe Darji svetujem obisk z njeno muco v ambulanti. Pretirano izpadanje dlake ima svoj vzrok in treba ga je poiskati in razčistiti. Čeprav se muca sedaj še obnaša popolnoma normalno, svetujem, da se stvari razčistijo, saj je to lahko le uvod v kakšno resnejše bolezensko stanje. Vozličke dlake, ki so nastali, pa bo treba izrezati s škarjami, saj jih je nemogoče razčesati.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Pridelovanje ajde
Na slovenskih kmetijah je možnosti setve ajde veliko več, kot se je dejansko izvaja. Ajda je tradicionalna poljščina, oziroma zelo stara poljščina, po poreklu iz Azije, največ je pridelujejo na predelu vzhodnoevropskih držav, pa tudi v Franciji. Zrnje je zelo bogato z ogljikovimi hidrati, beljakovinami in minerali, zato ima svoje mesto predvsem v ljudski prehrani. V Sloveniji so poznani izdelki iz ajde ajdovi žganci, ajdove pogače, ajdov kruh, ajdnek, ajdova kaša in še drugi.
Posevek ajde je tudi zelo primerna pozna paša za čebele. Najbolj pogosto jo sejemo kot strniščni posevek ali po spravilu zgodnjega krompirja. Optimalna temperatura za rast je od 13 do 26 °C. Pri temperaturi nad 30 °C se upočasni rast ajde, prav tako pod temperaturo 12 °C.
Ajda ima velike potrebe po vlagi, je znana po visokem transpiracijskem koeficientu, od 504 do 592. Posebej velike potrebe po vlagi ima ajda v času cvetenja, oplodnje in nalivanja zrnja. Pomanjkanje vlage v tem obdobju zmanjša število oplojenih cvetov in zmanjša pridelek. Najboljše uspeva na plodnih in dobro strukturnih tleh.
Zgodnejša setev je za ajdo primernejša, ker je pri poznih setvah pridelek vprašljiv, predvsem zaradi nižjih temperatur v septembru in začetku oktobra.
Gnojenje, predsetvena obdelava in setev
Pri gnojenju z dušikom je treba biti pazljiv, ker ta podaljša čas rasti do cvetenja in pregnojena ajda rada poleže. Ajdi zelo dobro koristi fosfor. Optimalno razmerje NPK-hranil v tleh je 1:0,8-1,2:0,8. Z organskimi gnojili praviloma ne gnojimo. Ajdo gnojimo z mineralnimi gnojili, in to 40-70 kg/ha N, 40-90 kg/ha P2O5 in 40-60 kg/ha K2O. Vsa fosforna in kalijeva gnojila ter polovico dušičnih gnojil je treba vnesti v tla pred setvijo. Z drugo polovico dušičnih gnojil pa dognojujemo ajdo, ko doseže višino 10-15 cm.
Večina njiv za pridelavo ajde ima dovolj založenosti s hranili in praktično dodatno ne gnojimo. Zaradi skromnih potreb po gnojenju je primerna za pridelovalce, ki se želijo izogniti pretirani uporabi mineralnih gnojil.
Pred setvijo ajde je lahko v kolobarju katerakoli poljščina, ki smo jo zmerno gnojili, neprimeren predposevek je koruza, zlasti če smo v njej pretirano uporabljali herbicide. Dovolj gost posevek ajde bo njivo pustil čisto tudi po žetvi.
Setev je potrebno opraviti čim prej po spravilu ječmena oziroma zgodnjega krompirja.
Sejemo lahko gosto na medvrstno razdaljo 15 cm. Pri gosti setvi sejemo 60-90kg/ha semena, pri širši medvrstni razdalji pa 40-60 kg/ha. Seme sejemo na globino 2-6 cm, odvisno od talnih in klimatskih razmer v času setve. V sušnih razmerah se priporoča valjanje posevka takoj po setvi, da vzpostavimo boljše pogoje kaljenja. Če se takoj po setvi naredi skorja, jo prečno prebranamo.
Oskrba posevkov ajde do žetve
Ajda zelo dobro reagira na dognojevanje, vendar ga je potrebno opraviti pred cvetenjem. Pridelek ajde je zelo odvisen od opraševanja, zato je prisotnost čebel v bližini posevkov ajde pozitiven ukrep pri pridelovanju. Ajda slabo prenaša sušna obdobja, zato koristi namakanje kot oroševanje, to zelo dobro vpliva na višino pridelka.
Od škodljivcev še največ škode naredijo ptiči in divjad: ptiči pobirajo posejano seme in kljuvajo voščeno zrela zrna, divjad pa objeda socvetja. Njivo lahko zaščitimo s plašili - trakovi, oziroma z ograjami.
Na njivah, kjer so prisotni širokolistni pleveli, je pridelovanje vprašljivo. Lažje je tam, kjer so prisotni ozkolistni pleveli, ki jih lahko tretiramo s herbicidi. V večini pri nas ni potrebno kemično zatiranje plevelov, saj ajda zaradi goste setve deluje čistilno na tla, praktično zasenči tla. Žetev je potrebno opraviti s kombajnom takrat, ko sta dve tretjini zrnja obarvani s sivo barvo. Ker se zrnje precej osipa, so za žetev primernejši kombajni s podaljšano mizo, podobno kot pri žetvi oljne ogrščice.
Ponekod ajdo na manjših kmetijah še vedno žanjejo in vežejo v snope, ki jih obesijo v kozolec, in ko se dovolj posuši, jo omlatijo. Način spravila je tudi zlaganje snopov v kupe na njivi, da se tam posuši. Najpogostejša je žetev z žitnimi kombajni v suhem vremenu. Ajdo lahko žanjemo s kombajnom tudi po prvih jesenskih slanah, da se nekoliko bolj osuši tudi steblo.
V predelih, kjer je v času žetve vreme bolj vlažno, ajdo najprej visoko pokosijo (20 do 30 cm, nato ostane na strnišču, da se nekoliko osuši, in nato omlatijo. Značilni okus in kakovost ajde ter izdelkov iz ajdove moke ohranimo s sušenjem zrnja na približno 12 % vlažnosti.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Kmetijska svetovalna služba Ptuj
Foto: M. Ozmec
Foto: ASV
Foto: ES
Likvidnost evropskih bank se še ohlaja
Zadnji podatki iz bančnega sektorja Evropske unije so spet postali nekoliko zaskrbljujoči. Banke, odkar je nastopil problem v Španiji, ne želijo več posojati denarja. Dober podatek je vsaj ta, da se je povečala količina denarja, ki ga komercialne banke vežejo pri centralni banki, kjer so sicer obresti oz. dobiček nižji kot pri posojanju drugim komercialnim bankam. Če torej likvidnost spet usahne, ima na zalogi denar vsaj centralna banka in ga bo lahko posojala pod svojim okriljem, s čimer pa banke upnice ne bodo prevzemale prevelikega tveganja. Kljub temu pa dogajanje daje resen znak, da se razmere v bančnem sektorju spet zaostrujejo.
Banke se zelo dobro zavedajo tega, kar po svetu prikrivajo politiki. Vsi namreč govorijo o zniževanju primanjkljajev in nižanju državnih stroškov, kar je seveda dobrodošlo, istočasno pa poudarjajo, da je to dobro za vse nas in ekonomijo. Tukaj pa se stvari precej zapletejo. Javni sektor še posebej v naši državi je namreč izredno velik, kar pomeni, da govorimo o relativno velikem delu potrošnikov v državi - od javne uprave, sodstva, zdravstva, šolstva do upokojencev itd. Če zaradi posplošene razlage rečemo, da se vsem znižajo plače za 10 %, to preprosto pomeni, da velik del populacije izgubi 10 % svoje kupne moči.
Kako to torej pomaga stimulirati samo gospodarstvo, ostaja pod velikim vprašajem. Istočasno se seveda zvišujejo davki, kjer pa je učinek na gospodarstvo in potrošnika jasen. Velik problem pri varčevanju predstavljajo investicije, saj npr. ustavitev vseh vrst projektov, od gradbenih do razvojnih, spet duši gospodarsko aktivnost. BDP je padel in sanje o ponovni veliki rasti v bližnji prihodnosti bodo žal ostale samo sanje. Upam, da je to ljudem jasno, predvsem pa, da bodo politiki po svetu priznali, da bo potrebno od te krize dalje razmišljati drugače. Ljudem bi bilo potrebno predstaviti resnico in dejstva, ne pa »puhlic« in prevelikega optimizma.
V Angliji so pred kratkim predstavili ukrepe, kjer so predvsem poudarjali prednosti za gospodarstvo skozi višje davke in nižje državne investicije, kar je seveda popolnoma zgrešeno.
Tudi v ZDA stečaji bank predstavljajo vedno večji problem, čeprav po podatkih kumulativa depozitov pri propadlih bankah ne presega leta 2009. Poleti bomo kot običajno tudi letos verjetno priča nihanju trgov, zato so napovedi v tem času nesmiselne. Upajmo, da bo vsaj turistična sezona zaradi nizke vrednosti evra letos ugodna v celotni Evropski uniji.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Spomini
Vprašanje: V življenju me preganjajo spomini. Kaj naj naredim?
Odgovor: Čas je nekaj najzanimivejšega in ljudje ga na razne načine želijo ustaviti. Zelo preprost način je zbirka spominkov, ki jih nekateri prinesejo iz davnih dežel in se z veseljem spominjajo na tisti čas. Naše življenje je sestavljeno iz ravnovesja in iskanja dobrega in slabega. Oboje mora biti, da človek globoko v sebi najde moč in da lahko gre naprej po poti duhovnega učenja. Iskanje bližnjic je človeška strast, a to ne obstaja. V astrologiji je s spomini in nostalgijo povezano astrološko znamenje Raka in planet Saturn (bog časa). Včasih so ljudje v svojih odločitvah nepredvidljivi in ne naredijo tistega, kar bi morali ali kar bi bilo v neki dani situaciji koristno. Tako nastopi faza obtoževanja. Omenjeni planet Saturn je povezav tudi s starostjo in tremi mejniki: prvega človek doživi v starosti malo pred tridesetim rojstnim dnevom in ga imenujemo prvi Saturnov povratek. Takrat se pravzaprav prvič sooči z dejstvom zavedanja po ustvarjanju in naredi osebno bilanco. Mnogi (še zlasti moški) postanejo starši in s tem se začne obdobje grajenja. Človek se zave, da je tista mladostna naivnost mimo in da bo treba za vsakdanji kruh trdo delati. Preživeti bo potrebno dom in družino ter doživeti tudi kakšno krizo. Pretirana upornost se ne izplača in prinese same težave. Tedaj je vsak na
višku svojih moči in se uči, tako kot ve in zna. Mnogim je usojeno uspeti in si kaj ustvariti. Bolj pomembno pa je, da se človek sprejme takšnega, kot je, ter da ne pričakuje nekih nemogočih situacij. Slehernemu so rojenice položile v zibelko talente in mora jih najti. Vsak iz med nas se uči celo svoje življenje in nikoli ne ve dovolj. Spodbudno je, da naredi večkrat vmes osebno bilanco in da tako ugotovi, kaj je zanj pomembno in kaj ni. Spomini se nabirajo - tako lepi kot slabi. Ampak mnogi nimajo časa in jih tlačijo v sebi. Tako se kopičijo tudi negativne misli. Tisti, ki so še aktivni, bi se morali potruditi, da ne le živijo svoje sanje, ampak da najdejo mir v sebi. Ni toliko problem v času kot v tem, da si ga mnogi ne znajo razporediti na pravilen način. Ampak to je druga zgodba. Zakaj vam pišem o vsem tem? Da boste znali razumeti, kaj se vam dogaja. Verjamem, da ste celo svoje življenje trdo delali. Drugi Saturnov povra-tek pride, ko človek dopolni nekaj manj kot šestdeset let in zopet mora narediti bilanco. Tedaj je kriza srednjih let že v zelo pozni fazi. Življenje hočeš - nočeš dobi neko dru-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
go dimenzijo. Vse postane počasnejše in človek potrebuje nekaj več časa. Mnogi v tem obdobju pričnejo razmišljati o tem, kako bo, ko bodo stari. Seveda je to obdobje samo po sebi polno spominov. In tu je pomembno vzeti v roke škarje in platno. Vsak človek je dober v svoji duši in tako lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomaga drugim ljudem. Poti, kako to stori, so različne. Največkrat pomaga že prijazna beseda, nasmeh in klepet ob kavici.
Danes so mnogi na začetku tretjega življenjskega obdobja aktivni in polni moči. Blagodejno vpliva tudi dejstvo, da bi si svoje prave občutke pisali, in verjemite, da bi vam bi bilo tako lažje. Če so vaši spomini težki in negativni, jih lahko sprejmete in posledično odpustite tistim ljudem, ki so vam naredili krivico. Toda čas celi rane in tudi vi boste svoje spomine premagali. In še tretji Saturnov povratek, ko je človek star skoraj devetdeset let in je večji del poti za njim. Tedaj nastane obračun in polaganje bilance. Če ima človek čisto vest, je prehod v večnost
Duševno zdravje
Skupaj na morje?
Alen in Maja bosta letošnji dopust preživela skupaj, čeprav sta se pred časom že odločila, da bosta prekinila svojo desetletno zvezo, ki sta jo lani tudi kronala s poroko. Otrok še nimata. Maja, ki je bila še do nedavnega zagreta za to idejo, je vse bolj skeptična, s strahom pričakuje odhod na dopust. Vse bolj se sprašuje, je to pametna ideja. Zelo bi ji pomagal nasvet psihologa.
Majine dileme so upravičene, saj je rahlo nerazumljivo, zakaj želita preživeti skupaj zadnji dopust. Ali to pomeni vrnitev v partnerski odnos ali le poskus prijetneje zaključiti to zvezo? Ne vem.
Ni najbolj razumljivo, zakaj sta se po dolgih letih poročila, nato pa po enem letu odločila, da ne bosta več skupaj. Je razlog, da eden od njiju ni zmožen oploditve? To dandanes ne more biti razlog, saj obstajajo sodobne medicinske metode, ki omogočajo umetno oploditev.
Iz Majinega vprašanja razumem, da je ona pravzaprav za to, da se zveza prekine. V redu. A če se je tako odločila, bi priporočil, da ne preživi dopusta z Alenom. Če pa ni tako, pa naj poskuša doseči na skupnem dopustu to, da se bo zveza obnovila, seveda če je Alen za to.
Mag. Bojan Šinko
lahek in prijeten. Takšni ljudje so vredni vsega spoštovanja in od njih bi se morali učiti vsi, ne glede na spol, veroizpoved ali status. Naj vam za konec položim na srce misel iz Malega princa, ki pravi nekako takole: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« Draga bralka, naj vam bo življenje
lepo in pričnite ga graditi na prijetnih stvar - naj bodo vaši spomini vaša moč in zakladnica za pisanje knjige. Lepo se imejte in nikoli ne pozabite, da ste ljubljeno bitje in da je v vas Ljubezen večnosti.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Mreža za zdravje
Poletje v gibanju
Mreža za zdravje organizira vsako leto akcijo Poletje v gibanju, joga v parku. Letos bo zraven joge še: obisk bioenergetskih točk v Bistriškem vint-garju, tibetanske vaje in gong koncerti v parku.
Izvor energije je v Vesolju. Da smo mi živi, zdravi, sproščeni, dobre volje, potrebujemo življenjsko energijo -PRANO. Kozmična energija je glavni nosilec oz. steber zdravega stanja v vsakem organizmu. Če ima organizem dovolj energije, je zdrav, če je nima, pa bolan oz. podvržen različnim možnostim obolenja.
Največ energije prejmemo, ko smo zunaj, na svežem zraku. Ljudje, ki mnogo časa preživijo v naravi, so v večini primerov bolj zdravi kot tisti, ki vedno bivajo in delajo v zaprtem prostoru. Vsak dan prejmejo zadostno količino energije in so zato sami sposobni premagovati bolezni ali preprečiti, da bi sploh delovale na njihov organizem.
Rastlinski in živalski svet sta odvisna od energije, ki jo izžareva in pošilja Veso-
lje, brez sončne energije na Zemlji ni življenja. Če ima organizem dovolj te energije, je sposoben premagati vsako bolezen.
Človeški organizem ponavadi prejema oz. izkorišča le majhen del svojih energijskih potencialov. Prejmemo toliko energije, kot smo odprti za sprejemanje oz. kolikor smo pripravljeni opustiti svoja razmišljanja in dvome. Zaradi našega razmišljanja in preteklega življenja se na našem fizičnem telesu pojavijo blokade, zaradi katerih ne sprejemamo dovolj energij.
Namen zdravega načina življenja je uravnovešanje energij na različnih nivojih.
Na sprehodu ob bioener-gijskih točkah se bomo naučili odpirati svoje blokade, se sprostiti in se pripraviti sprejemati kozmično energijo, ki je prisotna. Na določenih
točkah, ki so jih izmerili in dodatno energijsko okrepili priznani strokovnjaki, bomo zavestno prejemali PRANO in tako vzpostavljali energijsko ravnovesje v svojem telesu. Ko je v organizmu doseženo ravnovesje energij, lahko deluje celostno oz. je zdrav, če smo zdravi, se dobro počutimo in smo zadovoljni s svojim življenjem, smo dobre volje in srečni.
Bioenergijske točke v vintgarju bomo obiskovali vsak torek ob 18. uri. (Prijave in zbor na začetku vintgarja).
Tibetanske vaje zagotavljajo pokončna držo, vitalnost, izgubo odvečnih kilogramov in večjo samozavest. Povrnejo nam življenjsko energijo, kajti ob vadbi vrelca mladosti naše telo postaja vse bolj zdravo in elastično, s tem pa zelo upočasnimo proces sta-
ranja. Gre za jogijske vaje, ki imajo to prednost, da so preproste in nam vzamejo le nekaj minut na dan. Na koncu vaj je dodana še meditacija, s katero dosežemo dodatno očiščenje vseh svojih energijskih teles. Vaje bo vodil Srečko Koman, ki se s spiritualno-stjo in jogo ukvarja že 15 let.
Tibetanske vaje so vsak četrtek ob 19.00 v parku v Slovenski Bistrici.
Zvočni gong koncerti
Mia Frangeš je mojstrica gongov in učenka Dona Co-nrouxa, starešine mojstrov gongov. Poletne zvočne kopeli v parkih so namenjene seznanjanju poslušalcev z zdravilnim zvokom gonga in drugih instrumentov.Nastop je mišljen kot koncert, kjer poslušalci sedijo ali se sprehajajo po parku. Parki so namenjeni druženju v prečudoviti naravi in sobivanju dreves, cvetlic, ptic in ljudi. Gongi so tisti, ki nam kažejo sozvočje,
v katerem lahko bivamo skupaj. Običajno se ptice pridružijo petju gongov in koncert zvokov narave je neponovljiv. Prav tako so vabljeni otroci, da se seznanijo z zvokom in gongi in poskusijo igrati na instrumente. Predstavitev enkratnega zvoka gonga je učinkovita, ker je gong edini instrument, ki tvori nadtone in prinaša odličen občutek sproščenosti in lahkotnosti v naše telo. Takšna sprostitev je v današnjem času naglice stresnega življenja dobrodošla in zelo potrebna.
Gong koncerti: v nedeljo, 25. 7. in 29. 8., ob 18.00 v parku v Slovenski Bistrici; v nedeljo, 25. 7. in 29. 8., ob 10.00 v Mestnem parku v Mariboru.
Vse prireditve so brezplačne!
Izvaja: Društvo Feniks - kvaliteta življenja, www: drustvo-feniks.si
Kontakt: Milena De Viktory, gsm: 051 413 354; e-pošta: milena. de.viktory@amis.net,
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
Slo POP novice
Letošnja Slovenska popevka bo v nedeljo, 19. septembra, potekala v studiu 1 Televizije Slovenija, na njej pa se bo predstavilo 12 izvajalcev. Voditeljica Slovenske popevke 2010 bo Miša Molk, ki se je v tej vlogi ob Petru Polesu preizkusila v letu 2006. Vseh 12 izvajalcev bo nastopilo ob spremljavi velikega revijskega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Roka Goloba, Patrika Grebla in Lojzeta Kranjčana.
Na Slovenski popevki bodo letos nastopili Gašper Rifelj, Iva Stanič, Darja Švajger, Katja Fašink in Rok Ferengja, Aynee, Kristina Oberžan, Lea Likar, Naju, Eva Černe, Slavko Ivančič, Vlado Pilja in Karmen Stavec.
:k-k-k
Pevko April je javnost spoznala po skladbi „Sam boš šel domov", kije požela odličen odziv. V tem tednu pa na radijskih postajah že lahko slišimopevkino novo skladbo Ne bi". Pesem je pravšnja za vroče julijske in avgustovske dni ter bo temperaturo dvigovala vse do septembra, ko April čaka turneja nastopov po vsej Sloveniji.
Za produkcijo je, tako kot pri skladbi „Sam boš šel domov", poskrbela produkcijska ekipa Defmen, ekipa mladih, a uveljavljenih avtorjev in producentov, k sodelovanju pa so povabili tudi Gregorja Zemljiča in Igorja Potočnika (slednji je sodeloval že pri prvem singlu), ki sta dala piko na i končni zvočni podobi mixa in masteringa.
■k-k-k
Perspektivni mladi glasbeniki, združeni pod imenom Momento, se predstavljajo z novo pesmijo „Kje si?". Po dveh uspešnih singlih „Flying high" in „NaPorno" ga Momentovci pošiljajo v posluh zvestim oboževalcem in vsem tistim, ki bodo ob poslušanju blagozvočne rockovske balade to še postali. V tem mesecu bo pesem dobila tudi vizualno podobo, saj fantje že pridno snemajo videospot, ki bo v njihovem značilnem »momentovskem« slogu že tretji po vrsti.
MZ
D
BTl 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. zmelkoow - in rod gre dalje 9.,markivoz|ij - brez miru
8. jAcOB-Carpe diem 7. rudi &cool vibes - sonce sije 6. david grom - polna luna
5. bohem - deja vu 4. rok kosmač - poletna noč 3. tanja žagar - poletje je najin čas 2. nuša derenda - edina 1. društvo mrtvih presnikov - superheroj
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
LeeLooJamais z novo skladbo, Nina Pušlar z remiksom
LeeLooJamais so aktivni tudi v poletnem času. Pred kratkim so posneli novo skladbo z naslovom „Still I Try" (v prevodu: Še vedno poskušam), ki najavlja prihajajočo ploščo te izvrstne jazz-rock-pop-funk zasedbe.
Skladba „Still I Try", ki se že prebija na vrhove lestvic, je dobila tudi videospot, ki so ga posneli KN Production. V videospotu poleg LeeLooJamais nastopajo tudi atraktivna plesna skupina Maestro ter DJ Paul Blaze, uradni DJ za svetovnega zvezdnika 50 Centa.
„Still I Try" je prva skladba z novega albuma LeeLooJamais, ki bo izšel konec letošnjega leta. Obljubljajo moderno organsko ploščo z elektronskimi izleti in pridihom osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot vsi albumi doslej bodo tudi pri tem produkcijo prevzeli LeeLooJamais sami.
Nina Pušlar z remiksom za pesem „Dež"
Uspešna skladba Dež, s katero se je Nina Pušlar predstavila na festivalu EMA 2010 in se zavihtela na odlično drugo mesto, je dobila novo preobleko. Nina Pušlar je tako dokazala, da ji drugačni glasbeni stili niso tuji.
Remiks sta ustvarila producent Blaž Vrečko, ki ga poznavalci poznajo pod imenom Reconceal, ter začetnik slovenske trance scene Boris Vončina, znan kot Elyksir. Da sta oba mojstra svojega dela, priča tudi dejstvo, da je Reconceal pred kratkim sklenil
sodelovanje z založbo Black Hole Recordings, ki jo vodi vodilni svetovni trance DJ Tiesto.
Oba mlada producenta sta bila nad Nino navdušena. »Prvič sva sodelovala z Nino in pripraviti remiks že tako uspešne skladbe je za naju predstavljalo velik izziv.
Potrudila sva se in obdržala originalno energijo skladbe, dodala pa sva nekaj trance elementov,« je povedal Elyksir, ki je skladbo skupaj z Nino premierno predstavil na zadnjem velikem dogodku Dance Republic na Gospodarskem razstavišču.
Nina Pušlar je z remiksom skladbe zelo zadovoljna. »Čeprav je moj glasbeni stil pop glasba, sem z veseljem sprejela povabilo organizatorja dogodka Dance Republic, da skladbo „Dež" predstavimo v novi preobleki in se predstavim popolnoma novi publiki. Vesela sem in veliko mi pomeni, da me je publika pozitivno sprejela, odpeti skladbo v živo pred večtisočglavo množico pa je bil izziv in odlično doživetje,« je povedala simpatična Nina Pušlar.
MZ
LeeLooJamais
Nina Pušlar
Filmski kotiček
Predatorji
Vsebina: Z neba v džunglo pade osem neznancev, ki ne vedo, kako in zakaj so se znašli tam. Vsi so vojaško izurjeni in pobrani z različnih koncev sveta. Kmalu se izkaže, da džungla ni džungla oz. da se nahaja na drugem planetu. Ko jih začnejo loviti skrivnostna živalska bitja, se jim posveti, da so pravzaprav na lovu, le da so oni plen. Za lovce se izkaže, da so nevidna visokorazvita bojevniška vesoljska bitja, ki se na tak način urijo. Se bo osme-rici vojakov uspelo rešiti?
Vprašanje je seveda retorično, kot je jasno tudi to, da ob tolikšnem številu protagonistov enostavno mora iti za
Predators
Igrajo: Alien Brody, Topher Grace, Alice Braga, Laurence Fishburne. Scenarij: Alex Litvak in Michael Finch. Režija: Nimrod Antal. Žanr: akcijski ZF. Dolžina: 106 minut. Leto: 2010. Država: ZDA.
odštevanko. In res smo deležni na prvi pogled klasične horror akcijade, ki je mestoma malce šlampasto sešita skupaj (predvsem šepa ritmika montaže, ampak le občasno), kar potrjuje le še videz celotnega filma: videti je namreč, da gre za nizkoproračunski DVD pofl. Toda ves čas se ne moremo znebiti občutka, da so avtorji nalašč hoteli vzbuditi takšne občutke pri gledalcih. Kot da ne gre amatersko snemanje pofla iz 80., temveč premišljeno odločitev avtorjev in za strogo nadzorovan proces, ki se mora končati v filmu, ki le izgleda, kot da so ga posneli pred 25 leti. Da res gre za to, dokaže šele pesem v odjavni špici, ki je glede na naravo filma popolnoma neprimerna, a začuda na nek način bizarno klikne na pravo mesto.
Če tega filma ne bi posneli, bi Hollywood gotovo v letu ali dveh posnel remake prvega dela, tako pa nam bo na srečo prihranjen. Sicer pa je zgodba Predatorjev tako na moč podobna prvemu delu, da bi lahko tudi tale film brez težav tržili kot predelavo, ne kot
tretji del franšize. Vse, zaradi česar je prvi del dober, je tu, in ničesar, kar je uničilo drugi del, ni tu, avtorji pa so se pametno odločili, da ignorirajo kanon obeh filmov Alien proti predatorju.
Čeprav se film ne pretvarja, da je kaj več kot naslednik dobrega šunda, pa občasno kljub temu malce pokuka iz povprečja. Odštevanka v džungli je subtilno prekrita z namigi na aliene, kar bodo sicer opazili le njihovi veliki privrženci, najboljše prebliske pa film premore takrat, ko se prične ukvarjati z nizkim stanjem morale in etike današnjega človeka, ko sta individualnost in z njo sebičnost že zdavnaj prestopila zdrave meje. Takšne družbene introspekcije v
tovrstnih filmih ne pričakujemo, zato je toliko bolj dobrodošla, zlasti zato, ker na srečo ni preveč moralistična.
Seveda, zgodbovno gledano ima film več lukenj kot cedilo za vodo, zlasti začetek je tako neverjeten, da je že kar brez-zveze, a to je del njegovega čara. Vidi se mu, da so ga posneli ravno tisti, ki so kot mulci z navdušenjem gledali te filme, nato so postali filmarji, danes pa ne morejo verjeti, da snemajo ravno to franšizo (ne boste verjeli, to so naši sosedje Madžari), zato so ji pristopili z vsem dolžnim spoštovanjem. In zato lahko film umestimo na visoko drugo mesto v zdaj že petdelni filmski seriji.
Matej Frece
Pošlji: TD CELL na 3030 ■

Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAntts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Ugankarski slovarček: ABE = japonski pisatelj (Kobo, 1924-1993); AKROTERIJ = okras na slemenih antičnih templjev ali sarkofagov; AVROM = židovsko moško Ime; JAČKA = luža, mlaka (star.), LABAN = univerza v Londonu; LONTOVŽ = vladna palača v stari Avstriji; OSOLE = slovenski podobar (Franc, 1857-1907); OVEZOVA = turkmenska šahovska velemojstrica (Mehri, 1973-).
'e}ueiv 'e^oef 'eoe| 'e>mo.q 'ue||!>j 'uepe '^esejjr
'eiuejneam 'piai '9|osq '>|9a ue}s 'zei 'eAozeAO 'is 'hs3 m 'el!d 'oe>|ooue 'd|s 'eu^eiez 'uopjng 'oub 'up 'luojav 'e^je^euj 'do>jsojeq 'jssjo 'ueqe"| 'o|eiuo '|eue>j :ouAejopoA la^uezu)) a) aaijsau
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 17. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 18. julij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 19. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 In 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi Iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). TOREK, 20. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 21. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). ČETRTEK, 22. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 23. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Sreča v ljubezni se bo skrivala na strani pogumnih. Drzno se boste soočili z novostmi. Kljub vsemu bo pomembno, da ne boste spregledali smerokazov. Delovne obveznosti se bodo kopičilo in modro jih bo sproti reševati. Notranji nemir bo posledica stresa, v pomoč bo pogovor.
Sn BIK
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Zadeve se bodo pričele obračati v vašo korist. Zelo prijetno in zabavno bo v ljubezni. Pravilno bo, da boste povedali svoje mnenje. Prosti čas bo priložnost za lenarjenje in za razvajanje v dvoje. Popaziti boste morali na svoje zdravje!
DVOJČKA
S svojim znanjem in energijo boste lahko pomagali drugim. Na delovnem mestu bo potrebna previdnost in premišljenost. Če bo pred vami čas dopusta, boste uživali. Obdobje bo v osnovi namenjeno prenovi doma. Ljubezenska sreča bo odvisna od vaše prožnosti.
RAK
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Razpeti boste med številnimi novostmi. Predvsem bo to teden, ko se boste ukvarjali s podrobnostmi in malenkostmi. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v dvoje nekje v naravi.
LEV
■Tj Narava bo vaša zaupnica in učiteljica. Zanimivo bo, da boste na življenje pogledali s svetle plati. Vsekakor vas bo privlačilo vse tisto, kar bo vezano na svet duhovnosti in ezoterike. Skrivnostno bo v ljubezni in popolnoma od vas bo odvisno, ali boste naredili prvi korak ali ne.
DEVICA
Sreča vas bo čakala tam, kjer bo veliko ljudi. Svoje mnenje boste povedali jasno In glasno. Pri tem bodite pazljivi. Modro se bo zavedati, da beseda ni konj. Raziskovali boste v ljubezni in pri srčnem izvoljencu opazili pozitivne spremembe. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava.
TEHTNICA
Privlačile vas bodo skrivnosti. V tišini boste prejeli določene odgovore. Zelo dobro vam bo služila intuicija. Na delovnem mestu bo pomembno, da boste stvari spravili na svoje mesto. Nujno bo, da se boste sprostili in zaupali. Življenje bo samo po sebi prinesli spremembe in novosti.
ŠKORPIJON
Koraki usode se bodo zavrteli v vašo korist. Obstaja povečana možnost, da se boste dobro počutili v družbi in med ljudmi. Vaše mnenje bo spoštovano in upoštevano. Na delovnem mestu boste morali stopiti iz ozadja. Blagodejno bo delovalo, če si boste pisali občutke.
STRELEC
Razvanje v dvoje bo nekaj prijetnega. Magnetična energija vam bo podarila krila v ljubezni. Po zvezdnih namigih si boste preprosto upali več in tako uspeli. Teden pred vami bo namenjen užitkom in počitku. Toda kljub temu dejstvu boste razpoloženi delavno.
KOZOROG
Pričakovati je mnogo možnosti za sprostitev. Odkrili boste, kaj vas veseli In na kaj ste lahko ponosni. Pričakovati bo, da vam bo ob strani stal srčni izvoljenec. Čas bo v svojem bistvu primeren za oddih na morju ali romantičen izlet v gore. Sprememba okolja vam bo zelo koristila.
VODNAR
Pomembno bo, da boste sledili sebi in svojim sanjam. O tistem, kar vas moti ali boli, se boste morali pogovoriti. Težave, ki jih piše življenje, boste morali pogledati s svetle plati. Modro bo, da boste znali na pravilen način reči bobu bob. Resnica je, da iz majhnega raste veliko.
RIBI
Točke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Iz vodnjaka usode boste črpali čisto vodo. Odgovorno se boste soočili z obveznostmi. Zanimivo bo, da bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo. Ljubezen bo igra strasti in pomembno bo, da se boste znali prilagoditi.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Kuharski nasveti
z Vladom Pignarjem. Vsako nedeljo po 9. uri.
Iščete svoj stil	^
Svetli toni vabijo na obalo
Maja Knaus je 31-letna Kidričanka, zaposlena v vrtcu Kidričevo kot pomočnica vzgojiteljice. Prosti čas posveča hčerki, rada pa se tudi potepa - čisto zares, pravi. Kot večina udeleženk naše akcije se je tudi sama prijavila zaradi izziva.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Maji ugotovili mešan tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. V poletnem času bo za nego kože uporabljala vlažilno kremo, priporočili pa so ji tudi pitje tekočine, najbolj priporočljiva je voda. Zadosten vnos tekočine ne prija samo koži, temveč celemu telesu. Svetovali so ji tudi občasno globinsko čiščenje, s tem si bo zelo izboljšala kakovost kože.
V	frizerskem salonu Stanka je za Majino novo pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Lase ji je najprej raz-barvala, zatem pa pobarvala s prelivom. Konice las je nahranila in navlažila z oblogo. Malo jih je tudi postrigla, zatem pa posušila naravno, brez krtače, le z mehčanjem.
Vizažistka Minka Feguš je make up pričela z nanosom
njosKo m zensKO
Slomškova 22 10 % popust v juliju
pudra, z njim je prekrila obraz in nekoliko bolj poudarila za-gorelost. Veki je senčila z rahlo rdečkastimi, oranžnimi in rjavimi toni. Rahlo je poudarila trepalnice, z nežno oranžnim tonom pa še ličnice in ustnice.
„Majo sem se kljub njeni nejevolji odločila obleči v aktualno poletno oblekico poletnih svetlih barv, s prevladujočo turkizno in vijolično. Seveda bi, kot žal večina žensk, Maja najraje videla, da bi ji prinesla kakšne hlače, ampak potem ne bi naredili nobene spremembe, kar je naš cilj. Obleko,
14.00 Čarovnija odtisa - Grafična delavnica Busato / The Magic of the Print - Lithographic Printing Workshop Busato
v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj 19.00 Slikarski performans: Marco Gradi -Portret sledi / Visual Art Performance: Marco Gradi - Portrait of Traces
na dvorišču ptujskega gradu /in the Ptuj Castle Courtyard
20.00 Koncert: Stefan Milenkovich / Stefan Milenkovich in Concert
v Slavnostni dvorani ptujskega gradu / in the
Festival Hall ofthe Ptuj Castle
22.00 Srbski večer / Serbian Evening
v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj
18.00 Koncert udeležencev mladinskih glasbenih delavnic / Music Workshop for Youth Participants in Concert
v parku za CID-om Ptuj / in the park behind CID Ptuj
19.00 Art Stays za prihodnost - kiparski projekt / Art Stays for the Future -Sculpture Project
v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj 20.00 Opernivečer/ Opera Night v Slavnostni dvorani ptujskega gradu / in the Festival Hallofthe Ptuj Castle 21.30 Sodobna grafika / Contemporary Graphic-Mednarodnarazstava / International Exhibition v Hotelu Mitra/in Hotel Mitra 21.45 Vinske napitnice s Ptujskim nonetom / Musical Toasts with the Ptuj Nonet
v Hotelu Mitra/in Hotel Mitra
14.00 Predavanje in predstavitev / Lecture and Presentation: Igor Molin -Sodobna freska / Contemporary Fresco
v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj 14.30 -17.30 Odprti atelje: NEMČIJA / Open Atelier: GERMANY Marion Eichmann & Jorge Villalba, kustos / curator: Patrick Loschert, Galerie T40 v Salonu umetnosti / in the Art Salon 19.00 Ljubezen v zraku - literarni večer z Janijem Virkom / Love in the Air - Literary Event with Author Jani Virk v Kavarni ptujskega gradu / in the Café at the Ptuj Castle
19.30 Otvoritev razstave / Exhibition Opening: "Religija" / "Religion"
v Tovarni umetnosti Majšperk / in the Art Factory, Majšperk
20.30 Chopinovvečer/ An Eveningwith Chopin
v Slavnostni dvorani ptujskega gradu / in the
Festival HallofthePtuj Castle
21.45 Koncert / Concert: Bacu Caribe
na Slovenskem trgu / on Slovenski trg Square
18.00 Otvoritev razstave Media Art Exchange - Made in USA / Opening of a New Media from the USA Exhibition, Kustos/ Curator: Raphael di Luzio
v Bastiji / in Bastija
18.30 SongSpot,Mediaartperformans: Lynn Book / Media Art Performance: Lynn Book
v Bastiji / in Bastija
19.00 Predavanje / Lecture: Pot v nove medije / The Path to New Media: Raphael Di Luzio
v Bastiji / in Bastija
20.30 Večer popevke: Vox Arsana zgosti / An Evening of Chansons: Vox Arsana & Guests
na dvorišču ptujskega gradu / in the Ptuj Castle Courtyard
22.00 Koncert / Concert: Crossroads
na Slovenskem trgu {pred KPŠ) / on Slovenski trg square {in front of KPŠ) 23.00 BridA-Trackeds: Ptuj, javna video projekcija / Public Video Projection
v GalerijiTenzor- MGP - Slovenski Trg/at the Tenzor Gallery - MGP - Slovenski trg
9.00 - 11.00 Oasper i Bons - performans / performance
na ptujski tržnici / in Ptuj's Market Place 10.00 Poulično dogajanje - nastopi mladih glasbenikov / Music in the Streets v starem mestnem jedru / in the old town 14.00 -17.30 Odprti atelje: MADŽARSKA / Open Atelier: HUNGARY-Gyôrgy Szaszâk & EIKE, kustos/ curator: Laszlo Laszlo Revesz
v Miheličevi galeriji / in Miheličeva Gallery 18.00 Predavanje / Lecture: Mlada madžarska sodobna umetnostv Budimpešti / Young Hungarian Contemporary Art in Budapest - Laszlo Laszlo Revesz
v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj 18.45 Umetnost v času krize - okrogla miza / Art in a Time of Crisis
v Mestnem gledališču Ptuj / in the Ptuj City Theatre
20.00 Bioalloy - Body Art Performance: GaryCass SChandrasekaran
v Park hotelu Ptuj / in Park Hotel Ptuj 21.00 Koncert / Concert: Edin Karamazov & Kaliopi - Oblivion
na dvorišču Dominikanskega samostana / in the Dominican MonasteryCourtyard 22.30 Tolkalska sekcija društva Arsana in koncert Trio Ahimsa / Arsana's Percussionists and Trio Ahimsa in Concert na Slovenskem trgu / on Slovenski trg square
12.00 Razstava / Exhibition: ART STAYS OPEN 2003 - 2009, otvoritev / opening
v Galeriji FO.VI, Strnišče / in Gallery FO.VI, Strnišče
16.00 -18.00 Cesare Pietroiusti - art performans / Art Performance
pred Mestnim gledališčem Ptuj / in front of the Ptuj City Theatre
17.30 Zaključna predstavitevmednarodne plesne akademije
v športni dvorani OS Olge Meglic / in the Olga Meglic School
18.00 Predavanje / Lecture: Signal Delay-Making the Videohacking - Manuel Frara
v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj 19.00 Plesna predstava / Dance Show: Plesni utrinki
v Mestnem gledališču Ptuj / in Ptuj City Theatre
20.00 D'FM grafiti projekt-Art Stays, zaključek in predstavitev projekta / D'FM Graffiti Project - Art Stays, Completion
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Maja prej ...
... in pozneje
torbico in nakit sem izbrala v trgovini Modiana, po sandale pa sem šla v Alpino. In ko se ženska poleti odloči za obleko, čeprav je to zelo redko, ima dosti manj težav s popolnim stajlingom, saj potrebuje le še dodatke - čevlje, torbico in
po potrebi kakšen kos nakita. Maja je bila zelo hitro oblečena in pripravljena za kakšno popoldansko kosilo ali večerjo, za sprehod ob morju ali po ptujskih ulicah. Če bi njeno delovno mesto bilo ob pisarniški mizi, bi lahko tako sveža
ARTS STAYS
H
and Presentation ofthe Project
na nabrežju Drave pri Miheličevi galeriji / on the Drava riverside beside the Miheličeva Gallery
21.00 Koncert / Concert: Terrafolk
v atriju Hotela Mitra / in the Hotel Mitra
14.00 -17.30 Odprti atelje: SLOVASKA/ Open Atelier: SLOVAKIA-Lucia Dovičakova, Zuzana Flimelova, kustosi / Curators: Omar Mirza & Gabriela Kisova
v Miheličevi galeriji / in Miheličeva Gallery 18.00 Predavanje / Lecture: Lokalna univerzalnost, izbrane teme sodobne slovaške umetnosti / Local Universality, Selected Themes of Slovakian Contemporary Art - Omar Mirza v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj 20.00 Klasični mojstri igrajo Mozarta -komorna glasba / Classical Masters Play Mozart - Chamber Music v Slavnostni dvorani ptujskega gradu / in the Festival Hali ofthe Ptuj Castle 21.30 Potovanje po vinorodni Sloveniji / A Journey through Wine-bearing Slovenia v razstavišču Stari zapori, Pokrajinski muzej Ptuj / in the Former Prison exhibition space, Regional Museum of Ptuj
17.00 Predavanje / Lecture: Monoblock -Umetnost, znanost in tehnologija / Art, Science and Technology - Dušan Fišer
v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj 18.00 Razstava / Exhibition: Media -Made in Italy, kustos / curator: Manuel Frara
v razstavišču Stari zapori, Pokrajinski muzej
Ptuj / in the Former Prison exhibition space,
Regional Museum of Ptuj
18.30 Koncert udeležencev Mednarodne
poletne glasbene akademije /
International Summer Master Class
Participants in Concert
v Slavnostni dvorani ptujskega gradu / in the
Festival Hallofthe Ptuj Castle
19.00 Predavanje / Lecture: Embodied
acts: Sodobna zvočno-plesna
performativna umetnost / Contemporary
performance art - Lynn Book
v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj
20.30 Literarni večer / Literary Event - Za
pol neba / For Half of the Sky: Miljana
Cunta & Severa Gjurin
na dvorišču ptujskega gradu / in the Ptuj
Castle Courtyard
21.45 Koncert/Concert: Maja Keuc akustiktrio
v Domu Kulture MuziKafe / in Dom Kulture MuziKafe
13.00 ContemporaryNaturalism / Sodobni naturalizem - Mauro Ceolin v Park hotelu Ptuj / in the Park Hotel Ptuj 14.00 -17.30 Odprti atelje: ITALIJA / Open Atelier: ITALY - Caterina Margherita & Antonello Tagliafierro, kustos / curator: Domenico Papa
v Salonu umetnosti / in the Art Salon 18.00 Predavanje / Lecture: Figura v sodobnem slikarstvu / The Figure in Contemporary Painting- Domenico Papa
v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj 20.00 Mojstri komorne glasbe - Večer z romantiko / Masters of Chamber Music -An Evening of Romantic Music
v Slavnostni dvorani ptujskega gradu / in the Festival Hali ofthe Ptuj Castle 21.30 Media art performance - Made in Italy, Andrea Cazzagon & Giacomo Artusi
v atriju Hotela Mitra / in the Hotel Mitra atrium
21.30 Kontraglas
vKlubu Gemina XIII. v Grand hotelu Primus / atthe Gemina XIII. Club in Grand hotel Primus
13.00 Predavanje / Lecture: Somewhere Between Art and Science - BridA (Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica) v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj 14.00 -17.30 Odprti atelje: SLOVENIJA / Open Atelier: SLOVENIA-Tanja Špenko, Beti Bricelj, kustos / curator: Vladimir Forbici
v Galeriji Magistrat / in Gallery Magistrat 16.30 Predavanje / Lecture: Bioalloy and the Body Performance - Planes of (Non)existence - Gary Cass v Park hotelu Ptuj / in Park hotel Ptuj 18.00 Otvoritev nove javne plastike mesta Ptuj / Opening of Ptuj's New Public Sculpture-Tanja Špenko pred Mestno hišo/in front ofthe City Hall 19.30 Zaključni koncert udeležencev Mednarodne poletne glasbene akademije / Final Concert ofthe International Summer Master Class Participants v Slavnostni dvorani ptujskega gradu / in the Festival Hali ofthe Ptuj Castle 21.30 Koncert / Concert: Mia Žnidarič v Domu Kulture MuziKafe /in Dom Kulture MuziKafe
22.00-23.30 Media Art Performance -Made in Italy, PAX~ (Paolo Calzavara) + lnterno3 (Laura Riolfatto & Manuel Frara)
na Mestnem trgu / on Mestni trg Square
13.00 Velika otvoritev razstav Art Stays 2010 / Grand Opening of Art Stays 2010 Exhibitions
v Galeriji Magistrat {Mestna hiša) / in Gallery Magistrat {City Hall) 16.00 -18.00 Zaključek festivala Art Stays: zvočno-glasbeni performans Lynn Book & media art performans MADE IN ITALY & multimedialni frizerski performans FUN(K) - Frizerska unija kreativnosti / Official Conclusion ofthe Art Stays Festival: Sound-Music Performance by Lynn Book & Media Art Performance by MADE IN ITALY & Multimedia Hairstyling Performance by FUN(K)
v Bastiji / in Bastija
20.30 Oto Pestner - zaključek glasbenega festivala Arsana / Oto Pestner in Concert - Official Conclusion ofthe Arsana Music Festival
na dvorišču Minoritskega samostana / in the Minorite Monastery Courtyard
Velika razstava Art Stays 2010 / Art Stays Grand Exhibition od 1.8. 2010 do 30.8. 2010 / from 1st to 30th August 2010
Foto: Črtomir Goznik
Maja v novi podobi
in poletna šla tudi v službo. Sveže barve obleke, turkizna torbica, verižica v modrih odtenkih in modri sandali kar nekako kličejo po morju, plaži in soncu, zato je najbolje, da se Maja čimprej odpravi do najbližje morske restavracije in si privošči vsaj ledeno kavo, če za pravi dopust še ni časa. Svetle poletne barve poudarijo ten kože, tudi če se soncu ne izpostavljamo preveč. Maji bo kot večini med nami kakšen kos oblačila v svetlih poletnih tonih hladil kožo in pogreval pozitivno energijo," je o Majini novi podobi povedala stilistka
Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je Maja odločila za pedikuro, ki je primerna tako za moške kot ženske. Ob redni negi stopal je korak lažji in neboleč. Za prijetno pedikuro uporabljamo negovalno kozmetiko, ki v teh vročih dneh stopala osveži. Na voljo so losioni v obliki sprejev ali negovalne kreme za suha stopala, za stopala, ki se prekomerno potijo, ter za tiste, ki se jim v poletnih mesecih zaradi pomanjkanja vlage naredijo razpoke, je povedala vodja studia Silva Cuš.
MG
Ptuj • KPŠ - nova razstava
V	znamenju žensk
V	zadnjem obdobju je razstavišče v Kavarni ptujskih študentov v znamenju ženskih ustvarjalk.
Prejšnja razstava, ki je potekala od 11. do 29. junija, je tako prikazovala slikarska dela dijakinje ptujske gimnazije Metke Kidrič. Ta je znana po dokaj mističnem slikanju z veliko kontrasti in čistimi barvami.
Razstavo Kidričeve so nato zamenjale fotografije Alenke Mlakar (na fotografiji), ki prikazujejo stare predmete, njim pa bo konec julija sledila slikarska razstava Ine Lutarič.
Polona Ambrožič
Brezplačna objava
Foto: PB
Ptuj • Še o gradnji trgovskega centra Lidl
Mestna občina lokacije ne podpira
V zvezi s prihodom Lidla na Ptuj je bilo precej časa „aktualna" lokacija ob Puhovi cesti na Ptuju, ki je v lasti Roberta Furjana. Ta je povedal, da že nekaj časa ni tako, saj je lokacija, ki je bila predvidena za gradnjo Lidlove trgovine na Ptuju, že nekaj časa zasedena z drugo dejavnostjo oziroma bo na njej gradil nekdo drug, kajti prvotno zainteresirani so od nje odstopili. Najnovejša zamisel, da bi Lidlovo trgovino zgradili v trikotniku med Puhovo in Belšakovo ulico ter Ormoško cesto, je krajane, ki bi jih ta gradnja prizadela, zelo razburila, saj menijo, da nikakor ne sodi na to strnjeno poseljeno
Krajani lokaciji odločno nasprotujejo, pričakujejo pa, da bo MO Ptuj skupaj s svetom ČS zaščitila njihove interese oziroma vztrajala pri tem, da ta lokacija za gradnjo trgovine ni primerna. Prizadeti krajani niso najbolj prepričani, da jim bodo tisti, ki bi jim morali prisluhniti, tudi v resnici prisluhnili, čeprav jih sedaj še podpirajo.
Mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo, je povedal, da so se predstavniki MO Ptuj udeležili sestanka, ki ga je sredi junija na Ptuju sklicala DRSC, na njem pa so jim projektanti Lidla želeli v bistvu predstaviti prometno-tehnič-ne rešitve glede vključevanja prometa v predvideni center
in iz njega. Predstavniki direkcije so povedali, da nekatera predvidena vključevanja z Ormoške ceste zanje niso sprejemljiva, pod določenimi pogoji pa bi bil sprejemljiv le izvoz iz predvidenega trgovskega centra na Ormoško cesto. Tako bi glavna komunikacija potekala na zahodni oziroma severni strani, konkretno na Belšakovi cesti in potem takoj na Puho-vo.
Ob tem je bilo ugotovljeno, da bi bila frekvenca in število vozil prevelika za neko normalno komunikacijo, zato za MO Ptuj ta lokacija v nobenem primeru ni ustrezna in ji odločno nasprotujejo. V MO Ptuj so že pred dobrega pol leta predstavnikom investitorja oziroma pooblaščencem Lidla jasno po-
vedali, da morajo najprej prinesti vsa dokazila, da so z lastniki zemljišč, potrebnimi za gradnjo trgovskega centra, uredili vsa pravno-formalna razmerja, šele nato pa bi se lahko občina pogovarjala o vseh nadaljnjih postopkih, ki jih taka gradnja zahteva, je povedal Širec. Po ustnem zagotovilu in tudi na sestanku, ki je bil sredi junija, so le-ti povedali, da zemljišča, ki so v zasebni lastnini, niso noben problem.
V Mestni hiši in v ČS Jezero pa imajo glede zemljišč povsem drugačne podatke, saj ljudje niso v nobenem primeru pripravljeni prodati svojih hiš za gradnjo tega centra, pripravljeni pa so jih prodati lastniki poslovnih objektov na tej lokaciji. Ker lokacija v trikotniku
Foto: Črtomir Goznik
Na tem „skromnem" območju naj bi gradili Lidlovo trgovino, pa temu ostro nasprotujejo krajani, svet ČS Jezero in MO Ptuj.
Zavrč • S predpočitniške seje sveta
Končno dostop do interneta tudi na tem koncu
Svet občine Zavrč se je v sredo, 14. julija, sestal na 37. seji. Največ besed so namenili pripravam na 14. občinsko praznovanje sredi prihodnjega meseca, z veseljem pa so sprejeli informacijo, da se jim končno ponuja realna možnost za dostop do širokopasovnega omrežja.
Kot sta svetnikom pojasnila završki župan Miran Vuk in podžupanja Marta Bosilj, tudi predsednica občinskega odbora za družbene dejavnosti, bodo prireditve v počastitev letošnjega občinskega praznika pričeli 1.avgusta, ko pripravlja občinska organizacija Rdečega križa srečanje starejših. Naslednjo soboto, 7. avgusta, bodo člani šahovskega društva pripravili šahovski turnir, osrednji del prireditev pa bo sredi avgusta. Po sklepu občinskega sveta bodo podelili tri priznanja občine in naziv častnega občana.
Razpravljali so tudi o pozivu državne volilne komisije, da naj občina Zavrč sodeluje pri predlogih kandidatov za člane in nadomestne člane okrajne volilne komisije, saj se sedanji izteka 4-letni mandat. Po krajši razpravi so sklenili, da bodo morebitne predloge sprejemali na občinski upravi, nato pa bodo odločali o predlaganih kandidatih in njihova imena posredovali državni volilni komisiji.
Na predlog kolegija županov Spodnjega Podravja in Mestne občine Maribor so sprejeli sklep o nestrinjanju z brezplačnim prenosom lastninskega deleža Dravskih elektrarn Maribor na holding Slovenske elektrarne. Tak predlog so že podprle tudi MO Ptuj in večina občin v Spodnjem Podravju.
Vse kaže, da se občini Zavrč po štirih letih neuspešnih prizadevanj končno ponuja realna
Puhove in Belšakove ulice ter Ormoške ceste za gradnjo trgovskega centra ni primerna, so v Mestni hiši Lidlu ponudili nekatere druge lokacije, kjer umeščanje trgovskega centra v nobenem primeru ne bi bilo sporno. Ponujenih drugih lokacij pa za zdaj pri Lidlu niso sprejeli.
Ptujski župan Štefan Čelan je nekaterim drugim zainteresiranim trgovcem, ki prav tako želijo na Ptuj - med drugim C&A - ponudil lokacijo v mestnem jedru, a so jo odklonili, ker oni gradijo po hišnih standardih, teh pa v takem območju ne morejo uresničiti.
MG
Foto. M. Ozmec
Janko Lorbek (desno) je župana Mirana Vuka in svetnike seznanil, da se končno ponuja realna možnost za dostop do širokopasovnega omrežja tudi v završki občini.
možnost za dostop do širokopasovnega omrežja oziroma do povezav s svetovnim medmrež-jem. Predsednik občinskega odbora za gospodarstvo Janko Lorbek je namreč županu Miranu Vuku in svetnikom pojasnil, da so navezali stike s podjetjem Ciljne komunikacije iz Maribora, ki je del mešane slovensko-španske firme, ta pa je pripravljena zgraditi sistem brezžične povezave tudi na območju završke občine. Po do sedaj znanih podatkih obljubljajo do vsake hiše, ki bo za to zainteresirana, do 150 mega-bajtov signala, zagotovili pa naj
bi ga z gradnjo verižnega brezžičnega sistema oziroma s primerno postavitvijo sprejemno oddajnih postaj. Podjetje je pripravljeno celoten sistem financirati samo, vsak priključek na sitem pa naj bi posameznega porabnika veljal 97 evrov. Vsak porabnik bo mesec dni prejemal signale brezplačno, nato pa naj bi se po želji priključil ali ne. Po plačani priključnini naj bi bila mesečna članarina po 12 evrov za dostop do interneta, ko bo možen še priklop na TV signal, pa bo mesečna naročnina še dodatnih 10 evrov. Na predlog župana Mirana
Vuka so svetniki sklenili, da se bodo na razpis omenjenega podjetja vsekakor prijavili, saj želijo svojim občanom končno zagotoviti dostop do svetovnega medmrežja.
Po dogovoru s sosednjo občino Cirkulane, ki bo glavni investitor, so sklenili, da bodo sodelovali pri modernizaciji javne poti Belski Vrh-Veliki Vrh na odseku Zeletina. Vrednost celotne investicije je okoli 100.000 evrov, Zavrč pa naj bi za del odseka na svojem območju prispeval 35 odstotkov pogodbene vrednosti.
M. Ozmec
:: Avtostekla :: Servis :: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do Ž
C Audi A3 2.0 TDI Ambiente	2004	8.890 €
D Audi A4 Avant 1.9 TDI	2003	7.490 €
C Audi Q7 quattro3.0V6TDI DPFTiptronic	2007	39.990 €
D BMW 525d touring	2004	14.990 €
C Daewoo Nexia GL	1995	470 €
D Daewoo Nubira 1.6 SX	1998	690 €
C Ford Fiesta Budget 1,3i	1998	490 €
D Ford Mondeo Trend 2.0	2002	2.990 €
C Hyundai Santa Fe 2.0 CRDiVGT TOD Top-K	2004	9.990 €
D Opel Tigra TwinTop Enjoy 1.416V	2006	7.300 €
C Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V	2007	14.990 €
D Renault Clio Comfort 1.4	1997	490 €
C Renault Clio Fidji 1.2	1997	490 €
D Renault Laguna Break RT 1.8	1997	990 €
C Renault Laguna RT 1.8	1997	1.690 €
D Renault Scenic 1.6	1999	1.900 €
C Rover serija 800: 825si	1996	1.490 €
D Seat AlteaFR 2.0 TDI	2007	16.990 €
C Seat Ibiza Fever 1.9 TDI	2007	7.790 €
D VW Touran 2.0 TDI HighlineDSG	2006	10.900 €

f bab ur
OB REDNEM SERVISU VOZILA <3i VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO
sdaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Smo uspešna veriga otroških prodajaln ter eno vodilnih podjetij v Sloveniji na področju izdelkov za otroke.
Zaposlimo: SERVISERJA IZDELKOV ZA OTROKE
Takoj zaposlimo serviserja za preglede, vzdrževanje in servisiranje izdelkov za otroke (otroške opreme, igrač, ...). Delovno mesto je na Ptuju, delno tudi na terenu. Pričakujemo:
•	osebo z izkušnjami v servisiranju in vzdrževanju,
•	V. stopnjo izobrazbe primerne smeri, prednost imajo kandidati z elektro stroke,
•	osnovno računalniško pismenost,
•	vozniški izpit B kategorije,
•	fleksibilnost, iznajdljivost, ročne sposobnosti. Ponujamo:
•	dinamično delo na terenu in v skladišču podjetja,
•	redno in pošteno plačilo.
Vaše vloge, vključno z življenjepisom pričakujemo na naslov: Apollo d.o.o., Slomškova ulica 3, 2250 Ptuj ali na info@apollo.si, najkasneje do 24. 7. 2010.
Zaposlitev bo sklenjena za določen čas, s poskusno dobo 3 mesecev in možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.

0 t? D O 0 G G G \7 B t?
Smo uspešna veriga otroških prodajaln ter eno vodilnih podjetij v Sloveniji na področju izdelkov za otroke.
Zaposlimo: ASISTENTA ZA MARKETING
Pričakujemo:
•	najmanj VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri,
•	aktivno znanje angleškega jezika,
•	dobro računalniško pismenost,
•	vozniški izpit B kategorije,
•	vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju marketinga, prodaje,
•	fleksibilnost, dinamičnost, pozitivno naravnanost, inovativnost.
Ponujamo:
•	dinamično in zanimivo delo v prijetnem delovnem okolju,
•	možnost osebnega razvoja in rasti,
•	stimulativno in redno plačilo.
Vaše vloge, vključno z življenjepisom pričakujemo na naslov: Pikapoka d.o.o., Slomškova ulica 3, 2250 Ptuj ali na info@pikapolonica.si, najkasneje do 24. 7. 2010.
Zaposlitev bo sklenjena za določen čas, oziroma za čas nadomeščanja porodniškega dopusta.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 16.7.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip Iz Ormoža 18.00 Lenart-FolkArt 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Peta noč - ponovitev 22.30 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani SOBOTA 17.7. 8.00 Markovcl - Prvo Sv. obhajilo 9.00 ORMOŽ - Med nami povedano 10.00 Lenart -FolkArt 11.00 Utrip iz Ormoža 11.40 Polka in majolka 12.40 Vldeo strani 18.00 Polka In majolka 19.00 Utrip iz Ormoža 20.00 Kronika občine Markovci 21.00 Polka in majolka 23.00 Video strani
SIP
"TV
NEDELJA 18.7.
8.00 Utrip Iz Ormoža 9.00 Zaključek OŠ Hajdina 10.30 Lepa
11.0014. Dan GZ Videm
13.00110 let PGD Dornava
15.00 Gorišnica - Iz naših krajev
17.00 Pozdrav poletju - DPD Svoboda Ptuj
18.30 Lenart - FolkArt
19.45 ORMOŽ - Med nami povedano
PONEDELJEK 19.7.
8.00 Videm - Večer folklore In ljudskega petja 9.00 Oddaja Lepa 18.00 Videm - Večer folklore in ljudskega petja 20.00 Kronika občine Markovci 22.10 Polka in majolka 23.10 Video strani
OBVESTILO
Občina Dornava je objavila javni razpis o prodaji stanovanj v stanovanjskem bloku na Polenšaku 6/a.
Vsebina razpisa je dosegljiva na internetni strani Občine Dornava www.dornava.si. Objava bo v Ur. listu RS dne 23. 07. 2010.
Župan občine Dornava: Rajko Janžekovič
mining
fgr 02/22 80 110
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do
12.00 ure Nada Babič, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
DMIEWD
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-4645, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
.pniogo Yrtn'ne
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v poletni številki med ostalim preberete o novi tehnologiji skladiščenja jabolk, o nevarnostih zlate
trsne rumenice v vinogradih, o poletnih delih v vinogradu, v prilogi Vrtnine pa o oskrbi zelenjadnic s kalcijem in pridelavi plodovk na
ekološki način. Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
www.tednik.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
ALFA ROME01591.9 JIM SPORT	2007	12.980,00	OIG.AVT.KUMA	KOV. SIVA
BMW 320 D LIMUZINA	2005	13.980,00	AVT.DIG.KUMA	KOV. ČRNA
HATSTIL01.9JTÜACTUAL	2003	3.980,00	KLIMA	BELA
FORD C-MAX 1.6 TDCIGHIA DURAT0RY	2008	11.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
MERCEDES B180 CDI	2008	16.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2005	8.960,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2002	3.690,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.6 16V CABRIO	2002	4.390,00	ALU PLATIŠČA	KOV. SREBRN
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2008	8.280,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI CARMINAT	2008	9.880,00	AVT. KLIMA	KOV.SRTEBRN
ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI KAR. ELfGANZ	2007	11.950,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
TOYOTA AVENSIS 2.0 404 KARAVAN	2003,12.mes	7.950,00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. SIVA
VW FOX 1.4	2006	6.190,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
VW BORA 1.9 TDI	2001	5.390,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	1999	3.780,00	KLIMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenf)	Oprema	Barva
renault cli01,216v expression	2001	2.400,00	prvi ust.	kov. olivna
peugeot 307 2,0 hdisw	2003	5.700,00	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen passat 1,9tdi comfortvariant	2007	13.700,00	serv. knjiga	kov. siva
seat cordoba 1,4 stella	2001	3.250,00	prva reg. 2002	kov. srebrna
honda accord 2,4 executive avtomatic	2004	10.990,00	serv. knjiga	kov. Črna
citroen picasso c41,6 hdi business	2007	14.400,00	klima	kov.Crna
toyota yaris 1,0 wt-i	2001	3.260,00	klima	kov. olivna
peugeot diamant pack 6072,2hdi avt.	2004	7.900,00	serv. knjiga	kov. modra
peugeot 2061,4	2001	2.990,00	prvi last.	kov. srebrna
skoda octavia 1,9tdi ambiente combi	2006	9.850,00	serv. knjiga	kov. zlata
renault cli01,416v exception	2007	7.490,00	28.000 prev. km	kov. modra
renault kango01,2 rn	1999	1.550,00	servovolan	rumena
citroen xsara picass01,6 hdi	2007	8.350,00	avt. klima	kov. srebrna
renault megane 1,9 dcicabrio privilege	2006	11.990,00	67.000 prev. km	kov. siva
audi a41,9tdi avant	2002	7.300,00	serv. knjiga	bela
toyota yaris 1,0 wt-i terra	2003	4.800,00	klima	kov.crna
renault cli01,2 spirit	2005	4.500,00	prvi last.	rdeča
renault scenic 1,5 dci authentique	2003	5.150,00	serv. knjiga	modra
citroen c31,4 hdi sx	2004	4.730,00	prvi last.	kov. sv. modra
seat ibiza 1,4 se	1998	1.250,00	servo volan	modra
peugeot 2071,41trendy	2008	7.870,00	prvi last.	kov. srebrna
renault scenic 1,6 rn	1998	1.790,00	klima	modra
ssangyong executive rexton ii 2,7 xdi avt.	2006	15.900,00	serv. knjiga	kov.crna
daewootacuma 1,8 sx	2002	2.950,00	prvi last.	kov. zelena
www.radio-tednik.si
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
PRODAMO BREJE plemenske svinje. Kmetija Kacjan, tel. 041 548 115.
BELE KOKOŠI 4 kg, po 3,60 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM belo haloško vino, cena po dogovoru. Tel. 761 68 11
PRODAM dve telici, stari leto in pol in dve leti, svinjo 150 kg in merjasca, kozlička, belega mladega, in kozo, starejšo, ter kupim betonske sohe 8x8, rabljene. Tel. 758 03 21.
NESNICE, rjave, črne, grahaste, stare 14 tednov, prodajamo po 3,50 evra, dostava na dom. Anton Mar-čič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAMO suho luščeno koruzo. Telefon 031 244 074.
KUPIM slamo. Tel. 040 391 377.
PRODAM bikca simentalca, težkega 140 kg, ter kupim bikca ali teličko simentalko, staro 10 dni. Destrnik, tel. 041 759 382 ali 753 29 91.
PRODAMO ptujske, težke 40 kg. Tel. 02 764 51 81.
PRODAM silos kombajn Vihar 40. Tel. 040 142 199.
PRODAM luščeno koruzo - trdinko in novo pšenico, možna dostava. Tel. 031 691 525.
PRODAM dve plemenski svinji za pleme ali nadaljnjo rejo, 70 kg in 100 kg, prašiča in domači med. Tel. 059 088 022 ali 031 267 725.
PRODAMO prevozni molzni stroj v dobrem stanju italijanskega proizvajalca MC. Telefon 740 41 08.
NEPREMIČNINE
PRODAM stanovanjsko hišo kot vikend in 23 arov zemljišča, okolica Podlehnika, s krasnim razgledom, cena 65.000,00 evrov. Telefon 040 609 585.
PRODAM parcelo, 25 arov zemljišča, z lepo uto na lepem kraju v okolici Podlehnika, cena 14.000,00 evrov. Tel. 040 609 585.
KIDRIČEVO - prodam dvosobno stanovanje 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Tel. 031 244 748.
V KIDRIČEVEM prodam 3-sobno stanovanje v pritličju, obnovljeno, po zelo ugodni ceni. Tel. 051 431 556.
STORITVE
Z VEDEŽEVANJEM, jasnovidnostjo, alternativnimi metodami in posebnimi obredi na daljavo do dobrega zdravja, počutja in obvarovanja pred posledicami svetovne krize in uroki. Telefon 090 44 02, cena 1,99 evra na minuto, 01 28 340 38 in 031 641 430.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermano-va ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: Q31 811 297, tel. Q599 2Q 6QQ.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
mtiumec
lurned
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KNAUF stene in stropi, napušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
AKCIJA! Okna - vrata - garažna vrata - senčila, fasade - gips sistemi. Novo - notranja vrata. Montaže Polanič, d. o. o.,Sp. Hajdina 7 (Felnar center). Inf: 051 398 877, 031 521 446, polanicd@volja.net.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE, NADGRADNJE, ometi, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela - ugodno. Volan Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 070 292 326.
DOM STANOVANJE
VEČJA dvoinpolstanovanjska hiša 1 km iz centra se daje v najem v celoti ali posamezno. Več na tel. 02 703 43 72 ali 041 247 993.
ENOSOBNO STANOVANJE na Ptuju, komplet opremljeno, damo v najem zaposlenemu mlademu paru ali samski osebi. GSM 041 667 750.
MOTORNA VOZILA
PRODAMO zastavo 750, letnik 1984, registrirano, kot starodobno vozilo s certifikatom. Telefon 031 853 408, po 16. uri.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAMO bernske planšarje, mladiče rodovniških staršev, cena psa 200 evrov, cena psičke 150 evrov. Telefon 041 522 487.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
SPOMIN
19. julija mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama
Matilda Šamperl
IZ DRAŽENCEV 55/A
Hvala vsem, ki ji prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Hčerka Silva in sin Srečko z družinama
Saj ni važno leto ali dve, v naših srcih zmeraj si, zato pot nas vodi vedno tja, kjer tvoj dom le rože zdaj krasijo in svečke ti vsak dan v spomin gorijo.
SPOMIN
17. julija bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Janez Turk
IZ MURETINCEV 44 A
Hvala vsem, ki mu prižgete sveče, nosite cvetje ter z lepo mislijo obudite spomin nanj.
Njegovi: žena Cirila, sinovi Ivan, Srečko in Andrej z družinami ter ostalo sorodstvo
Prireditvenik
Petek, 16. julij
10.00 do 12.00 Ormož, v parku, ustvarjalne delavnice, vsak dan do 22. julija
18.00 Gorišnica, ploščad pred občinsko zgradbo, osrednja slovesnost ob
15. občinskem prazniku 18.00 Radehova, ribiški parkirni prostor, pohod okoli jezera, organizira TD Trnovska vas
-	Ptuj, Glasbena šola Karol Pahor, Poletne glasbene delavnice
21.00 Ptuj, Slovenski trg, otvoritev festivala TerasaFest in nastop mednarodne zasedbe Olala (brazilska glasba)
Sobota, 17. julij
9.00 Gorišnica, pri Dominkovi domačiji, pohod in kolesarjenje po poteh občine
16.00 Selci, tradicionalna Blatoborba
17.30 Dvorjane, gasilski dom, svečan krst in predaja gasilske avtocisterne
Nedelja, 18. julij
10.00 do 16.00 Ptuj, Miheličeva galerija, Muzejski vikend za otroke in starše, ogled razstave »Likovni roman življenja«
Ponedeljek, 19. julij
10.00 do 12.00 Ptuj, CID, na prostem, glinarjenje
Torek, 20. julij
10.00 do 13.00 Ptuj, grafični atelje projekta Art Ptuj, otroška grafična delavnica
14.00 Ptuj, Hotel park, grafična delavnica Busato - čarovnija odtisa,
dogodek ob otvoritvi Festivala Art Ptuj 2010 19.00 Ptuj, dvorišče ptujskega gradu, slikarski performans - Marco Gradi,
Festival Art Ptuj 2010 20.00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, koncert violinista Stefana
Milenkovica, Festival Art Ptuj 2010 22.00 Ptuj, Hotel Park, Srbski večer, Festival Art Ptuj 2010
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Dvajset let od prvih večstrankarskih volitev. Projekt Evropske prestolnice kulture. Dr. Roman Glaser - najmenedžer leta 2010. Novo družinsko naselje na Ptuju. Slovesnost ob 10-letnici Društva rojaka Janeza Puha. Dokumentarni film - Izumitelj Janez Puh. Veliko priznanje dijakoma Šolskega centra Ptuj. Janko Pislak - največji slovenski čebelar. Dokumentarni film - Pislakove čebelice. Čebelarska zveza Slovenije -S čebelo do medu. Privoščite si slastne borovnice. Revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike. Mehiška folklorna skupina zaplesala na Ptuju. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ■b. 0038549 372-605
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvon ko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame
Marije Veršič
IZ PLACEROVCEV
se z ganjenostjo zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam podarili cvetje, sveče in darovali za sv. maše.
Hvala vsem, ki ste jo cenili, spoštovali in imeli radi. Zahvala gre tudi osebni zdravnici, zdravnikom in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj za vso strokovno pomoč in toplino.
Zahvala tudi govorniku ob slovesu, domačemu g. župniku za lepe besede in p. provincialu s sobrati minoriti za opravljen cerkveni obred.
Njeni najdražji
Boleč, žalosten in nikoli pozabljen je
SPOMIN
na 14. julij, ko nas je pred 20 leti za vedno zapustil dragi mož, atek in dedek
Stanko Sitar
Z ZG. HAJDINE 48
Nikoli ne boš pozabljen, le šopek rož in svečka na tvojem
grobu sta nemi priči naše bolečine.
Hvala vsem, ki mu posvetite trenutek lepega spomina.
Vsi njegovi
Nisi se izgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo: po tebi merimo stvarem pomen in tvojo pesem skušamo peti za tabo.
SPOMIN
V nedeljo, 18. julija, bo minilo eno leto, odkar se je izteklo življenje
Olge Belovič
IZ CIRIL-METODOVEGA DREVOREDA 13, PTUJ
Hvala vsem, ki se spomnite nanjo, in tistim, ki jo obiskujete na njenem zadnjem domovanju.
Žalujoči: mož Drago, sin Drago in hčerka Silva
z družinama
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata
Jožefa Burga
(8. 3. 1932 - 7. 7. 2010) IZ TRŽCA 41
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.
Hvala kirurškemu in internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje.
Zahvala velja pogrebnemu podjetju Mir, duhovnikom za opravljene molitve in sv. mašo, pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: njegovi najdražji
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
SPOMIN
18. julija bo minilo eno leto, odkar se je od nas poslovil dragi mož, ata, dedek in brat
Alojz Tašner
IZ LOČIČA 25
Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prinašate sveče.
Žalujoči: žena Marija, sin Stanko z družino in sin Milan z družino
Kako srčno si želela, da še med nami bi živela ... Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili ... A bolezen pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice, babice, tašče, sestre, tete in botre
Elizabete Belšak
IZ VELIKEG OKIČA 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Zahvaljujemo se kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, posebej dr. Briclju. Zahvaljujemo se tudi družini Hercigonja, ki nam je stala ob strani v težkih trenutkih. Zahvala kolektivu Perutnine Ptuj - mesna industrija, Društvu upokojencev Leskovec, govorniku g. Janku Kozelu, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcema križev, g. patru Janku Gašperiču za lepo opravljen cerkveni obred ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Kako srčno smo želeli, da bi še skupaj živeli, pa vendar usoda drugače je hotela, iz naše sredine te je vzela.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in tete
Marije Šmigoc
IZ REPIŠČ 1 PRI ZG. LESKOVCU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, dar za cerkev ter nam izrazili sožalje.
Hvala podjetju PP - Pekarne Ptuj. Posebej se zahvaljujemo dr. Maji Pelcl, medicinskim sestram za obisk na domu, osebju bolnišnic Ptuj in Maribor, govorniku g. Šegulu, g. župniku Ediju Vajdi za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, godbeniku Zagoranskemu za odigrano Tišino in podjetju MIR.
Njeni najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(Goethe)
ZAHVALA
V 84. letu starosti se je od nas tiho poslovil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Viljem Tumpej
IZ MAJŠPERKA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maše in tople besede sožalja. Prav tako hvala podjetju MIR in gospodu župniku za lepo opravljen obred, izvajalcu Tišine, gospe govornici za besede slovesa in vsem, ki ste se od njega poslovili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Maribor • Pripravljeni na obrambo pred točo, a zaskrbljeni
Tiidi letos denarja le za eno protitočno letalo
V času, ko so nevarnosti poletnih neurij spet povečane, so v Letalskem centru Maribor zaskrbljeni, saj se kljub dvema letaloma, ki sta opremljeni za obrambo proti toči, ubadajo s finančnimi težavami. Žal tudi letos država in občine Spodnjega Podravja zagotavljajo sredstva le za eno protitočno letalo, zato pričakujejo, da se bo v obrambo pred točo vključile tudi prekmurske občine.
Kot je pojasnil Jernej Vau-potič, predsednik Letalskega centra Maribor, so v lanskem letu v okviru obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije opravili 34 protitočnih operacij, vendar vseh stroškov zaradi višjih cen reagentov in višjih stroškov letenja niso v celoti pokrili. Prepričani so, da so s svojim pro-titočnim delovanjem kmetom in drugim občanom prihranili nekaj desetkrat višja finančna sredstva, kot bi jih potrebovali za svoje nemoteno delovanje.
»V letalskem centru Maribor smo se na obrambo pred točo tudi letos pravočasno in dobro pripravili, saj smo bili ob opozorilih na nevarnost toče v zraku že petkrat, tako da se lahko zahvalimo tudi temu, da letos na območju severovzhodne Slovenije hude toče še ni bilo. Vendar ne moremo zagotoviti, da nam kakšen točni oblak ne bo pobegnil, saj zaenkrat delujemo samo z enim letalom, čeprav imamo v hangarju dve, ki sta v nekaj trenutkih pripravljeni za akcijo. Letos smo zaradi boja proti toči leteli že vsaj 5 ali 6 ur.
Z namenskim financiranjem ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ter okoli 40 občin z območja Po-dravja smo pridobili le toliko sredstev, da smo lahko pokrili stroške le enega letala. Sicer pa so naša dežurstva za boj proti toči redna že od konca maja in jih bomo izvajali vse do konca potencialne nevarnosti, to je do konca septembra.«
Sta obe letali opremljeni za obrambo pred točo?
»Da, žal pa so tudi letos stroški pokriti le za eno letalo. Naša želja je, da bi naš letalski center v obrambo proti toči zajel tudi občine z območja
Prekmurja vse do madžarske meje. Potem bi bilo z vidika letenja in teritorija vse bolj smiselno in v zaokroženi celoti. Sicer že sedaj pri vremenskih prognozah tesno sodelujemo z avstrijsko meteorološko službo, saj od njih redno prejemamo radarsko sliko padavin. Novost pa je, da letos prejemamo kvalitetnejšo radarsko sliko tudi od agencije RS za okolje. Če se bodo na naš projekt pozitivno odzvale občine iz Prekmurja, sem prepričan, da bomo pridobili dovolj najnujnejših sredstev za aktiviranje drugega letala.«
Imate na voljo dovolj usposobljenih pilotov?
„Trenutno je za posredovanje proti toči usposobljenih že 10 posadk in vse so posebej usposobljene za lete v izredno nevarnih nevihtnih razmerah, ko morajo delovati proti toči v veliko težjih pogojih kot sicer. Na voljo je tudi vsa potrebna oprema za drugo letalo, manjkajo torej samo še finančna sredstva, s katerimi bi aktivirali tudi drugo letalo, in prepričan sem, da bo potem ob slabem vremenu marsikdo spal bolj mirno in brez nepotrebnih skrbi."
Vodja obrambnega centra za zračno obrambo proti toči Darko Kralj je ob tem dodal, da so zaradi zamude pri podpisih pogodb o opravljanju protitočne obrambe aktivno dežurstvo pričeli nekoliko pozneje, šele pred štirimi tedni, kajti generalna pogodba z ministrstvom za kmetijstvo, ki je osrednji financer, ni bila podpisana pravočasno. Ko so se pojavile resne nevarnosti za hujše nevihte s točo, pa so protitočne aktivnosti in dežurstva kljub temu pričeli, saj so dobili zagotovila, da
Foto: M. Ozmec
Jernej Vaupotič: »Če se bodo v projekt vključile še občine iz Prekmurja, sem prepričan, da bomo pridobili dovolj najnujnejših sredstev za aktiviranje drugega letala.«
bo kmalu prišlo do podpisa. Tako sedaj, ko je nevarnost poletnih neurij s točo največja, v Letalskem centru Maribor redno dežurajo vsak dan od 9. ure zjutraj do večera, če se pojavi nevarnost oblakov, pa tudi dlje. Ob tem ugotavljajo, da je financiranje celotnega projekta obrambe proti toči, ki jo za sedaj opravljajo edini v Sloveniji, še vedno na isti ravni kot zadnjih 10 let, čeprav so se v tem času stroški v letalstvu povečali vsaj za petkrat. Tako se trudijo, da bi z raznimi varčevalnimi ukrepi pokrili vsaj materialne stroške letenja, saj njihovi piloti in drugi člani protitočne posadke delajo le za malico in prevozne stroške, torej praktično skoraj brezplačno. Zagotovo dolgo tako ne bodo mogli vzdržati, saj gre za kompleksno, naporno in nevarno letenje, za katerega ni usposobljen vsak pilot. Za usposobitev ene posadke so
potrebne vsaj dve ali tri sezone. Zaradi vsega tega so občinam, ki sodelujejo v projektu obrambe proti toči na območju Podravja, v letošnjem letu povišali participacijo za petino, kar je po besedah Darka Kralja še vedno premalo, kljub temu pa se nekatere občine izgovarjajo, da svojega deleža ne zmorejo poravnati. Tako z velikimi napori uspejo zbrati za najnujnejše pokritje projekta okoli 200.000 evrov, za ce-
lotno pokritje obrambe proti toči v sedanjem obsegu pa bi potrebovali okoli 1,8 milijona evrov. Kot rečeno, obstaja možnost, da se v projekt zračne obrambe proti toči vključijo še pomurske občine. Za zagon drugega protitočnega letala bi vsaj za pokritje materialnih stroškov nujno potrebovali vsaj še od 60 do 90 tisoč evrov. Takoj ko se bo to zgodilo, ko bo pogodbo podpisala še zadnja pomurska občina, bo po Kraljevih besedah v desetih dnevih za obrambo pred točo dokončno pripravljeno še drugo protitočno letalo.
Glede na to, da se petletni projekt poskusne protitočne obrambe z letali, ki ga finančno podpira kmetijsko ministrstvo, izteka v letošnjem letu, jim bodo predstavniki Letalskega centra Maribor rezultate omenjenega testnega obdobja podrobneje predstavili. Sicer pa od ministrstva in od države pričakujejo, da bo prevladala pozitivna politična volja in da bodo projekt podaljšali vsaj še za naslednjih pet let, saj bo lahko šele po zaključku tega obdobja lani pripravljen toče-merni poligon, ki je eden največjih v Evropi, dal konkretne in predvsem realne raziskovalne rezultate.
M. Ozmec
Dornava 59,2252 Domava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: ¡nfo@zerox.si
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
m pcnarann se dckrc je...
Napoved vremena za Slovenijo
Če je Aleš (iy.) suhoparen in suh, ri napravi za zimo topel kožuh,
Danes bo sončno, vroče in soparno, možnost popoldanskih neviht bo majhna. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 23, najvišje dnevne od 30 do 36stopinj C.
V soboto bo večji del dneva sončno, popoldne in v noči na nedeljo pa bodo nevihte zajele večji del Slovenije. Možna bodo tudi krajevna neurja. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Še bodo nastale posamezne plohe in nevihte. Vročina bo nekoliko popustila.

sobotno kosilo - 17. julij 8,90 eur
goveja juha z ribano kašo ali predjed •
pečeni odojek, pražen krompir, zelenjava solata, sladica

nedeljsko kosilo - 18. julij 9,50 eur
špargljeva juha ali predjed •
goveji medaljončki v lisičkini omaki, riž s korenčkom solata, sladica
ali
piščančji file na popečeni zelenjavi s feta sirom solata, sladica
Jeter tek
Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28

Črna kronika
Dva vloma v cerkvi na Ormoškem
Minuli konec tedna so bili policisti obveščeni o kar dveh vlomih v cerkvi na Ormoškem. V cerkvi pri Svetem Tomažu ni zmanjkalo nič, v cerkvi v Podgorcih pa so bili vlomilci srečnejše roke.
Foto: Viki Ivanuša
Vlom v farno cerkev pri Sv. Tomažu so opazili v nedeljo zjutraj pred prvo mašo. Vlomilci so vstopili pri zadnjih vratih in najprej prebrskali vse omare v zakristiji. Nato so stikali tudi po cerkvi. Kljub temu da je v cerkvi več dragocenih predmetov, ni zmanjkalo nič. To daje sklepati, da so vlomilci iskali denar. Kraj vloma so si ogledali tudi kriminalisti, ki morebitne informacije o vlomu še zbirajo. Kot je povedal Stanko Matjašič, župnik pri Sv. Tomažu, je zaradi dogodka prva maša žal morala odpasti, saj so si policisti morali ogledati mesto kaznivega dejanja. Zbrane za 10. mašo pa je župnik zaprosil za malo potrpljenja, in takoj ko so policisti opravili svoje delo, so bili verniki lahko deležni nedeljske maše.
Ormoški policisti pa so bili v nedeljo ob 14.05 obveščeni še o enem kaznivem dejanju tatvine denarja, in sicer iz cerkve v Podgorcih. Tudi tam naj bi šlo za vlom, vlomilci pa naj bi odtujili nekaj denarja. Opravljen je bil ogled kraja dejanja in po zbranih obvestilih bo na Okrožno državno tožilstvo Ptuj podana kazenska ovadba.
Policisti naprošajo krajane, ki bi o dogodkih kaj vedeli, da se jim oglasijo. Vse pa opozarjajo, da so v času počitnic še posebej pozorni na morebitne vlome.
Po trčenju v drevo umrl
4. julija ob 21.35 se je na lokalni cesti v naselju Draženci zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo, ki jo je povzročil 44-letni voznik osebnega avtomobila, državljan Slovenije, doma z območja UE Ptuj. Voznik je med vožnjo zapeljal s ceste in trčil v drevo. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v SB Ptuj in kasneje v UKC Maribor. 12. julija pa je bil OKC PU Maribor je obveščen, da je voznik zaradi telesnih poškodb tega dne ob 17. uri umrl.
S ceste v drevo
13. julija okoli 15. ure se je na lokalni cesti v Strezetini, območje UE Ormož, zgodila prometna nesreča, v kateri je bila udeležena 24-letna voznica osebnega avtomobila, državljanka Slovenije, doma z območja UE Ormož, ki je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljala s ceste in trčila v drevo. Voznica je utrpela hude telesne poškodbe.
Zasežena vozila
12. julija so policisti PMP Gruškov-je 54-letnemu državljanu Poljske na vstopu v državo zasegli osebno vozilo znamke VW passat, 25-letnemu državljanu Slovaške pa BMW 530xd. Vozili sta bili odtujeni na območju Evropske unije. Vrednost passata znaša 5.000 evrov, BMW-ja pa 31.000 evrov.
9. julija ob 18.15 uri je na mejni prehod Gruškovje pripotoval državljan Poljske kot voznik kombija znamke Volkswagen, tip multivan. Policisti so pri temeljiti mejni kontroli ugotovili, da je na vozilu odtisnjena prenareje-na številka šasije. Poljaku, staremu 32 let, so vozilo zasegli. Vrednost zaseženega vozila je 25.000 €.
Prav tako se je na mejni prehod Gruškovje pripeljal 11. julija ob 1.10 40-letni državljan Turčije. Tudi on je vozil kombi znamke volkswagen, tip Multivan, z odtisnjeno prenarejno številko šasije. Turku so vozilo zasegli. Vrednost zaseženega kombija je 20.000 €.
VI, UR