„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. BO kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. kr V tiskarniei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..Iuniea* dan poprej. Tečaj XXXVII. V Ljubljani, 26. kimovca 1884. List 39. Premišljevanja in molitve za vse stanove. (Dalje.) Jezusovo mišljenje — zgled našega mišljenja. V osebi Jezusa Kristusa je po besedah sv. Avguština velik zdravnik iz nebes prišel, ker je na zemlji velik bolnik ležal. In ta bolnik je revni človeški rod. Božji zdravnik Jezus Kristus pa ni le kakor usmiljeni Samarijan boluikove rane obvezal in ga zopet na pravo pot postavil; temuč on je pred ozdravljenim tudi sam usmiljeno hodil in mu pravo pot kazal, da bi nič več ne zašel, da bi roparjev se srečno ognil. Zatb pa tudi ozdravljenega človeka Jezus milo za sabo vabi in kliče govoreč: Kdor hoče moj učenec biti, naj hodi za manoj! in: Jest sem pot, resuica in življenje! Kristusu nasledovati, njega posnemati, za njim hoditi, to je tedaj naš poklic iu pogoj našega zveličauja. Kristusa posnemati pa se pravi: tako misliti, želeti, govoriti in delati, kakor je Kristus mislil, želel, govoril in delal; njegovo mišljenje, njegove želje, njegovo govorjenje. djauje in nehanje mora biti zgled in podoba našega mišljenja, naših želja, njegovo mišljenje mora biti zgled in podoba našega mišljenja. Ali kako moremo vedeti, kaj iu kako je Kristus mislil, ker naše misli niso njegove misli, ampak kolikor viši je nebo od zemlje, toliko viši so njegove misli od naših misli? (Is. 55, 9.) Res, njegove misli kot druge Božje osebe mi nikakor in nikoli tukaj prav spoznati ne moremo, zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, ali kdo je bil njegov svetovalec? (Rim. 11, 34.) Njegovo misli po človeški naturi pa vender lahko spoznamo in jih tudi posnemati moramo; saj ravno zato je tudi on človek postal, da nam je tudi zgled pravega mišljenja zapustil. In dasi tudi misli nobenega človeka ne vidimo, vendar iz njegovih besed in djanj na njegovo mišljenje sklepamo. In ravno iz tega tudi Jezusove misli spoznamo. Kako je on mislil o Bogu, o svojem nebeškem Očetu? Jezus Kristus, ki je po Božji naturi imel vso globočino bogastva, modrosti in znanja Božjega, je tudi po človeški naturi najbolj prav in vredno spoznal Božje bitje, in je zatoraj o Bogu mislil, kot o naj višjem, naj popolnišem bitji, kteremu so vse stvari naj veči čast in hvalo dolžne, kteremu se v največi pouižnosti in pokorščini klanjati morajo. Zato se je on sam naj glo-bokejse ponižal pred svojim nebeškim Očetom, je hlapčevsko podobo nase vzel, in mu je bil pokoren do sraerti, do smerti pa na križu. On je živel in se povžival samo v službi svojega nebeškega Očeta. Njegove misli so bile vedno le na to obernjene, da bi razširjal iu povikševal čast svojega nebeškega Očeta; zato je pred svojim odhodom slovesno rekel: Oče. jest sem Te poveličeval na zemlji, delo sem dokončal, ktero si mi dal, da ga storim. (Jan. IV, 4.) Tako moramo tudi mi o Bogu misliti. b) Kako je Jezus mislil o ljudeh? O ljudeh je Jezus mislil iu spoznal, da je človek na zemlji naj imenitniši stvar, in da je njegova duša nepreceuljive vrednosti. Zato je iz ljubezni do nje na zemljo prišel, toliko zaničevanja in tudi strašno smert prestal. S tem je pokazal, kako on ceni človeško dušo, ki je vredna njegove Kervi. On je od ljudi tudi mislil iu kazal, da so vsi bratje iu sestre med seboj, in otroci ravno tistega nebeškega Očeta. S tem je pa tudi nas učil, kako moramo o drugih ljudeh, o svojem bližujem misliti; da ga moramo visoko ceniti iu spoštovati, ker nosi podobo Stvarnikovo nad sabo, kakor mi; ker je odkupljen s predrago Kervijo Kristusovo, kakor mi; da moramo tedaj vsacega. tudi naj revuišega iu naj hudob-uišega, za svojega brata spoznati! c) Kako je Jezus mislil o časnih rečeh? O teh je 011 mislil, spoznal in kazal, da so minljive, nestanovitne, nečimerne in če se ne rabijo prav, da so spodtikljive na poti proti uebesom. Da je tako o njih mislil, nam kažejo obilni njegovi izreki in njegovo lastuo obuašanje. Ou namreč blajjruje uboge v duhu, prepoveduje preveliko skerb za časne reči, opominja naj-pred iskati Božjega kraljestva iu nabirati si zakladov, kterih molj in rija ne sue iu tat je ne ukradejo, in svari pred bogastvom, ker pravi, da bo ložej prišla kmalo kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v nebesa. (Mat. 29, 2-A.) Iu zopet pravi o nečimernem razveselovanji, da bodo jokali, ki se zdaj vesele! To je on kazal tudi v svojem obuašanji. Dasiravuo je bilo vse njegovo , si je izbral na zemlji le revščino za družico in res ni imel, kamor bi glavo položil, ter je živel o milih darovih. Tako moramo tudi mi misliti o časnih rečeh. Nikdar jih ne smemo zavoljo njih samih želeti in iskati; jpktrti serca na nje ne navezovati, zavoljo njih nikdar ne^mciigo. kake krivice storiti, ali kake dolžaosti zanemariti; z eno besedo: časno blago, posvetno čast, nečimerno veselje moramo imeti in ceniti za blato, ki je od danes do jutri in tako skušati mirnost duha si pridobiti, da nas časna sreča nikoli ne bo omamila, nesreča pa nikdar ne potlačila in poterla. Molitev. O moj Jezus! Slišal sem in spoznal, kakšno je bilo Tvoje mišljenje, ko si v človeški podobi po zemlji hodil. Kako vse drugačne pa so moje misli! Preveč sem v časno zamišljen, telesni blagor in časna sreča mi je rada bolj pri serci, kakor čast Božja in zveličanje moje duše! O Božji zdravnik, ozdravi in zaceli moje dušno oko, da bom s pravim očesom gledal nečimernost časnih reči iu da v časuih skerbeh ne pozabim skerbeti za bvojo tako drago, neumerjočo dušo. Daj mi gnado, da slečem starega človeka in oblečem Tebe, to je, tvoje mišljenje posnemam; da bodo zanaprej moje misli vedno obernjene v čast in službo Božjo, v zveličanje moje duše in duše bližnjega. Daj, da mi vedno zvoni Tvoja beseda v ušesih, ki pravi: Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi. Amen. Keršč&nstvo v Tongkinu. (Konec.) V. Dogodki zadnjih let. Omenili smo že, da se je proti koncu preteklega stoletja (178S) tudi v Tongkinu ljudstvo puutalo zoper svojega vladarja. Tedanja kraljeva rodovina Le je biia odstavljena, iu neki Dsa-Long so je polastil kraljevega prestola. Tii-Diik, o katerem smo ravno kar govorili, bil je njegov tretji naslednik. Mcseca avgusta 1. 1861 pa se zopet prikaže v Tongkinu eden potomcev prejšnje kraljeve rodovine Le in se vzdigne zoper Tu-Diika. Fr. Rivas piše o njem tako-le: „Novi cesar je mlad. čednosten in hraber katolik. Njegova armada hiti od ene zmage du druge in brezmejno je navdušenje prebivalstva, ko vidijo naslednika starih kraljev." V osmih mesecih je bil skoraj že ves vzhodnji Tongkin v rokah vstašev. Kamor so prišli, oprostili so kristjane. Zato so pa tudi neverniki še bolj sovražili kristjane in jih dolžili, da so v zvezi z vstaši in njihovim novim cesarjem. Ko so pa bile cesarske čete od vstašev v južuern Tongkinu po polnem tepeue, prikipela je jeza nevernikov do verha. Cesarjev namestnik je obsodil spreobernjencev, ki so bili zaperti v glavnem mestu, k smerti za lakoto. Meseca maja in junija 1. 1*62 ukazal jih je pomoriti na tisoče. Nekateri so bili živi pokopani, drugi obglavljeni, sežgani ali utopljeni. V mestu Quinh-Coi je bilo zapertih muogo kristjanov. Neverniki ječe zažgo, da bi tako kristjane pokončali. Nekateri so vendar verige potergali in hoteli uteči. Toda mandarin je stal z rabeljni okoli ognja ter podil kristjane z meči in sulicami nazaj v žerjavico. Kar pa je misijonarje najbolj žalilo, bilo je to, da se Francozi niso poteguili za kristjane, akoravno so bile v obližji njihove vojne ladije. Celo isti dan, namreč 5. junija 1. 1862. ko so Fraucozi s Tu-Diikom sklenili pogodbo, ukazal je mandarin v Nam-Dinhu vreči v vodo 24-4 kristjanov. Cesarjev tast, Ngujen-Dinh-Hung, je ukazal skopati jame, pometati va-ujo več kristjanov iu zakriti jih z deskami. Ob kratkem, po poročilih misijonskih biio je umorjenih to leto okoli 40.000 kristjauov. Nevihta se vendar s časom poleže, kristjanom zašije zopet solnce miru. Le tu pa tam ohladil je še kak mandarin svojo jezo nad kakim kristjanom. Kerščanstvo se je zopet razširjalo, nove cerkve so se vzdigovale po selih in brez strahú so se zopet verniki zbirali k službi božji. Tako je bilo do 1. 1874. To leto pa se vzdigne nov vihar zoper kristjane. Častitemu bralcu je 2e znano, da so Francozi že 1. 1862 sklenili pogodbo s cesarstvom Anamom, h kateremu pripada tudi Tongkin. Po tej pogodbi so Francozi dobili kos dežele v jugu cesarstva, ob vodi Mek-hong. Ali Francozi i tem še niso bili zadovoljni; hoteli so od cesarja še dovoljenje dobiti, da smejo voziti se s svojimi ladijami po reki Song-ka, ki teče skoz Tongkin. Obračali so namreč poželjivo svoje oči na bogato kitajsko deželo Junnan, kamor so pa mogli priti le skoz Tongkin. In res poskusi 1. 1872 francoski kupec Du-puis z mnogimi ladijami priti po reki Song-ka v deželo Junnan. Že sedaj se mu je terda godila. Ko se je pa vernil iz Junnana, vzel je seboj nekaj kitajskih vojakov, in se je hotel naseliti v glavnem tongkinškem mestu „Kešo,M da bi mu bila tako vožnja po reki vedno oa-perta. Toda sedaj se mu zoperstavijo mandarini. Zastonj jih je pogovarjal apostoljski vikar Puguier. Vlada tong-kiuška se torej oberno do francoskega zastopnika, admirala Dupré-ja, da naj kupca Dupuisa prisili zapustiti Tongkin. Dupré res pošlje častnika Garniera kot svojega zastopnika s 300 pomorskimi vojaki v Kešo. In kaj naredi V Ker se mandarini ne dadó pogovoriti, naskoči 20. nov. s svojimi vojaki mestno terdnjavico, si jo prilasti in vjame vse mandarine glavnega mesta. Mandarini so upali, da jim prihiti ljudstvo na pomoč; ali ljudstvo je z veseljem pozdravljalo Francoze kot svoje rešitelje. Ker se mandarini toraj niso mogli zanesti na svoje vojake, prihiti jim na pomoč več sto roparjev iz Kine. Francozi jih sicer zapodé v beg, toda njihov poveljnik Garnier pade v boji. Na njegovo mesto pride neki Fi-lastre, ki dá povelje, da morajo Francozi zapustiti vsa mesta razun „Kešo.* Komaj pa Francozi mesta zapusté, skočijo mandarini kakor volkovi na mesta in vasi vseh onih, ki so bili v zvezi s Francozi. V devetih dneh je biio požganih okoli 80 vasi, pomorjenih več sto kristjanov, razrušenih 70 cerkva, nad 25.000 kristjanov je bilo brez strehe in živeža. V južnem Tongkinu pa je bilo preganjanje še grozovitejše, akoravno se tukaj kristjanje niso potegovali za Francoze; umorjenih je bilo nad 10.000, in 12(J vasi je bilo požgauih. V začetku 1. 1874 se je preganjanje zopet poleglo. Francoski podadmiral Dupré je sklenil z Anamiti novo pogodbo, ki je bila za kristjane bolj vgodna, kakor ona od 1. 1862. Glavni pogoji te pogodbe se glasé: „Kral.i anamski pripozná, da keršanska vera uči ljudi delati dobro; zato dovoli kralj vsem svojim podložnim, da smejo postati kristjanje. Škofje in misijonarji smejo potovati po deželi, če imajo veljaven potni list. Oznanjevati smejo sv. vero povsod, kakor tudi zidati cerkve, bolnišnice, šole in sirotišnice. Kristjanje dobé zopet vsa svoja posestva, iu te določbe veljajo za špaujske in francoske misijonarje. Vse te obljube so bile pa le na papirji, v resnici se niso spolnovale. Na stotine družin ni dobilo nazaj svojih posestev, in še vedno so neverniki skrivaj preganjali kristjane. Vendar od 1. 1874 ni bilo preganjanje več tako hudo. Lansko spomlad pa je zadela Tongkin nova nesreča. Rekli smo že, da so 1. 1874 Francozi sklenili mir z Anamiti. Francozi so se smeli naselovati v glavnem tongkinškem mestu Hanoi-u, iu zunaj mesta so jim neverniki odstopili precejšen kos zemlje. Tukaj so si zidali Francozi poslopja, misijonarji pa misijonske hiše. V mestu §o imeli Francozi vedno po 100 mož vojakov, da so branili svoje kupčijske ladije pred roparji. Zadnja leta so pa število vojakov vedno pomnoževali, češ, da jim 100 mož ne zadostuje, kar pa ni bilo nikakor po volji mandarinov. In ko meseca sušca preteklega leta pripeljejo Francozi kar naenkrat 500 vojakov v mesto, pričela se je huda vojska, ki se je še le letos končala. Francozi so sicer Anamite premagali, ali umorjenih je bilo mnogo kristjanov, požganih brez števila vasi in cerkev ' Dragi čitatelj, ni mogoče tako živo popisati, terp-Ijenje tongkinfckih kristjanov zadnje mesece lanskega in začetkom letošnjega leta, kakor se je rčs godilo. Misli si le po, 100 divjih roparjev, ki ne poznajo ne Boga ne usmiljenja! Ti divjaki po noči napadejo mimo kerščansko vab, ko vse spi. Vsakemu, ki jim pride v pest, odsekajo glavo, vasi pa in cerkve zapalijo. In tacih roparskih čet se je klatilo mnogo po vsi deželi. Kralj pa in njegovi »ministri so še podpirali te divjake in jih hujskaii zoper; kristjane. Ni še zuano natanko število umorjenih kristjanov in požganih vasi; a to je gotovo, da jih ni malo. Samo v zahodnjem Tongkinu je bilo umorjenih do 9. svečana letošnjega leta 215 kristjanov, 22 učencev in 1 duhoven, kakor poroča misijonar Pugnier. Novejših poročil še nimamo. Tako sva toraj, dragi bralec, ob kratkem pregledala žalostno zgodovino tongkinškega misijoua. Od pervega pričetka (1027) do današnjega dne morala se je sv. Cerkev vedno bojevati z neverniki. Ali krščanstvo je premagalo vse terpljenje, vse nesreče in nadloge; pognalo je v Tongkinu močne korenine, ki jih najhujši viharji ne morejo več izruvati. Tako je Toogkin s tisoči svojih mučencev in spoznavalcev v resnici pravi biser v zgodovini cele kerščanske Cerkve. Tudi tukaj so se prelepo spolnile besede sv. Pavla: „Sv. evangelij je Božja moč*. Oče naš. (Dalje.) Kako bi radi „čisti slovenci", da se moli „Gospodova molitev-, o tem pričuje najnovejša prestava sv. pisma novega testamenta, izdana od angležkega biblijskega društva (Dunaj 1. 1S82), str. 8., Mat. VI, 9.—13. Tako-le namreč: 9. Zatorej molite vi tako-le: Oče naš, ki si na nebesih; posveti se ime tvoje; 10. Pridi kraljestvo tvoje; zgodi se volja tvoja, kakor na nebu, tudi na zemlji; 11. Kruh naš vsakdanji daj nam danes; 12. In odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpuščamo dolžnikom svojim; 13. In ne vpelji nas v izkušnjavo, nego reši nas zlega; ker tvoje je kraljestvo in moč in slava vekomaj. Ameo. Razmatrajočim vse te razne obrazce slovenskega „Očenaša*4, ktere naši vešči jezikoslovci lahko še pomnožijo. se nam vsilujejo sledeče opazke: „Ogovor", „nagovor" ali „predgovor* se le v drugem delu razločuje: „Oče naš, kir, kteri, kateri, ki si v nebesih ali na nebesih". Najbolja je ona oblika, ki se z izvirnikom naj bolj vjema, in krajša je bolja nego daljša, in ona med narodom davno vdomačena bolja, nego novoskovana. Izvirnik ima: „Pater hemon ho en tois uranois" — „Oče naš, bivajoč v nebesih, — ki si, kteri si v nebesih44. Oblika poslednja je naj bolj rabljena, torej naj tudi ostane v katekizmih, in sicer, kadar se deli „ogovor" od prošnja, naj se koncem dene klic: „Oče naš, kteri si v nebesih!" (Kat. IV. V.) „F m-besih44 je bolje vsakakor kot na nebesih, saj gerški m in latinski in je slovenski v; staroslov., se v£, je m in tudi ako gre vera prestavam biblij, društva, v ruskem„ serbo-hervaškem, in bolgarskem je „na nebesih", a češki in poljski „v nebesih44. Perva prošnja v gerškem izvirniku se glasi: „hagiastheto to onoma su" = naj bode posvečeno imš tvoje, ali kakor sploh po slovenskem molimo: „posvečeno bodi tvoje ime". (Kat. I.—V.) Nikakor ne ugaja, niti je pravilna za slovenščino prestava: „posveti se", kajti znači navaduo od luči, da „posveti" ali „zasveti se". „Posvetit" je doveršnik glagol, ter po-menja enokratno in doveršeno dejanje, a v „Očenašu44 želimo, da ne le enkrat, nego vedno in vselej naj se ime Božje (Bog) „posvečuje44, ali naj „bode posvečeno44 (posvečevano). Ako se v besedici „ime44 stavi naglas na e, je mlajšim, hervaščini se bližajočim pisateljem zastarela slovenska oblika, zato ga navadno izpuščajo. Druga prošnja je v gerščiui: „eltheto he bazileia su" = naj pride kraljestvo tvoje! Staroslov. „da pridet carstvie tvoje", pozneje: „pridi carstvo tvoje44. Po onem prej navedenem celovškem rokopisu so tudi po Slovenskem molili nekdaj: „pridi kraljestvo (bogastvo = Reich) tvoje*4, a kasneje so postavili: „pridi k nam tvoje kraljestvo44, kar je slovniško pravilen imperativ. Tako je ostalo in bode »nenda še, dokler bodo Slovenci molili v svojem materuc .il jeziku. Tretja prošnja v izvirniku: „genetheto to thelema su, hos en urauo. ,kai epi tes ges" (novogerško: „jeni-tzito to tzelima ku, os en uranu, če epi tis jis44) — naj se zgodi volja tvoja, Kakor v nebu (nebesih), i na zemlji. Sedaj imajo vsi slovenski katekizmi: „Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji." Se ve, da je slovniško pravilno pisati io izrekati: „zgodi se" (ne: „zgodi se" ali „zgodi se*4) na mesto: „naj se zgodi"; prosto ljudstvo, zlasti stareji, ki niso v šolo hodili, molijo: „zgodij se volja tvoja*4 (najberže „per abusum44). P. Stanko pravi na platnicah „Cvetja z vertov sv. Frančiška" I, 4.: „Na vsak način naj bi se ohranilo v poeziji staro naglaševanje poleg novejšega, ko enako opravičeno, in kjer ljudstvo izgovarja „zgodi se44, naj bi nihče ne oviral. — kakor se je v mojem rojstnem kraju (na Dolenskem?) pred blizu 30 leti godilo. Tam so si namreč goreči dnhovniki dosti prizadeli, da bi navadili ljudi moliti: „zgodi se tvoja volja44, kakor da se ne bi reklo tudi: „zgodi se tvoja volja": fiat voluntas tua. Ljudstvo ima v tem oziru dober sluh in natanko vč, kaj pomeni „zgodi se44 (fiat) in kaj „zgodi se*4 (tit)." Pra-vilnejše rečemo: „tvoja volja", ker se kazalno zaime „tvoja*4 povdarja, nego „volja tvoja*4. „Pridevniku (in tudi zaimenom —) se daje mesto pred imeuom, kteremu služijo v pojasnjevanje.44 (Janežič: Slovenska slovnica Ceterte prošnje v izvirniku se glase: „ton arton hemon ton epiiizion dos homin semeron" = kruh naš vsakdaoji daj nam danes. Sploh pa se moli dandaoes: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh." Med ljudstvom se sliši tudi: „Daj nam Bog naš vsakdanji kruh44. Ali če je dovoljeno besede v našem jeziku drugače postavljati, nikakor se pa ne sme do- ali pristavljati in ne izpuščati besed in izrazov gerškega izvirnika. Ker je v latinski prestavi „panem quotidianum", zato rečemo sploh vsakdanji kruh, ne kakor staroslov. „nasuščij44 (navzoči = epiuzios), ali poznejši „vsedanji44, ali kakor imajo novejše prestave serbo-hervaške (V. S. Karadžič, Daničič, Sulek): „hleb (kruh) naš pcfrebni". Danos, danes, dnes, dans, starosl. dns, se smejo enakomerno rabiti, kajti beseda je sostavljena iz dan in se-ta, torej mesto reči „tega (sega) dne" rečemo „danes". Peta prošnja je vezana s četerto z veznico in (gerški: kai), kar sta katekizma J. in II.) iz c. kr. dunajske založbe prezerla v izvirniku: rkai afes heroin ta ofeilemata hemon. hos kai hemeis afieraen tois ofeiletais hemon" = in odpusti nam dolge naše, kakor tudi mi odpuščamo dolžnikom našim. Ljubljanski katekizmi imajo: „In odpusti nam naše dolge', kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikom*4. (III. IV. V.) Dunajski: „Odpusti nam naše dolg«, kakor tudi mi odpusamo svojim dolžnikom. V novejšem času večinoma opuščajo naglas na zadnji slovki v besedi ..dolge" češ, da se bližamo hervaščini. a Slovenci navadno razločujemo v govoru dolge (prilog) od dolge (ime), naj se tudi v pisavi ohrani ta razlika. Glede oblike ..odpusamo" je opomniti, da je svoboda v pisavi, če se piše šr ali mečji in lahnejši akoravno je izvirno piavilno šc (odpust-i-amo, mesto: sčiamo — ¿Jamo), če tr.di se knjige novosloveuske, šolske i. t. d. derže te pisave.*) Vsi vprek pišejo in uče dandeues, da moramo ..čisto slovensko" reči: ,.odpuščamo svojim dolžnikom", a ljudstvo se zato ne zmeni, temuč vedno po starem moli: ..načini dolžnikom". V presojevanji celovškega rokopisa pravi L)r. G. Krek: ..Tujščiua našim dolžnikom, mesto srojim. se sme na tem mestu imenovati splošno slovanska in stara, ker ima starosloveuščina v najstarejših spisih: dolžnikom našim tois ofeiletais hemon.) (Kres I, .J. p. iS«;.) 1 s3. Pomniti je: 1. včasih stoji tuui posestno zaime 1. in 2. osebe mesto svoj: odpuščamo dolžnikom našim (ostavljajem dolini kom našim, ostromir ev.)*\ Surnan. Slovenska slovnica str. 27'.». „Nemški: inein. dein slo-veni se z moj. tvoj i. t. d., kedar je govorjenje o kaki splošni reči: Molimo za našega papeža in za «ašega cesarja" i. t. <1. (Janežič. Slovnica str. 202.) Kavno tako rečemo slovniško in verstveno pravilno: „Velikokrat žalimo našega Očeta v nebesih, našega Zve-ličarja Jezusa, ter ne ljubimo, kakor bi mogli, naše ljube matere Marije". Nekam čudno doni in sebično se nam dozdeva, in tudi drugi pomen ima. če kdo reče: ..svojega Očeta, svojega Zveličarja iu svojo mater". Zato rečem, kakor o. Stanislav pri 3. prošnji, isto pri 5. prošnji: Pustite, ak»> ljudstvo moli po starinsko: ,.našim dolžnikom". in ga nikar ne vznemirjajte. Slišal sem nekega starčeka. ki se je kar hudoval čez to novotarijo. Kakor pravi dr. Krek. je to splošno slovanska in stara oblika na tem mestu, torej častitljiva, kakor rija na starinskem denarju. Piinesel sem stari rimski denar v teržaški muzej dr. K., da mi raztolmači, iz ktere dobe je. ker je bil od nje razjeden. S peskom, pepelom, soljo sem ga dergnli. da bi spoznal, od kedaj je, pa nisem mogel napisa raztolmačiti. a g. muzejni kustos mi ga koj raztolmači: ..Titus" na jedni strani, a na drugi rimski vojak in okoli napis: ..Aeteruitas!" Pa pristavi: .,kadar kak star denar najdete, nikar ga tako ne dergnite. temuč pustite mu kinč, ki mu pravo vrednost daje: častitljivo rijo!" — ..aerugo venerabilis!" (Dalje nasl.) Modroslovje. VII. Naj govori kedo o modrosti Indov in Kitajcev, kolikor mu drago, pravega modroslovja pri njih vendar ni najti. Iu tudi modrost njihova je morala biti precej *) Novi slovenski pisatelji v marsikterih oiirih silijo nazaj v bolj terdo staroslovenščino — to pa v uasprotji z Italijani, Novogerki iu dr., ki so terše oblike v uiečje spremenili in tako zobraziii si mečji. gibčni jezik. Kaj bode obveljalo, se bo sčasoma pokazalo, kajti nismo z olikovanjem slovenščine še pri koncu. Yr. puhla. Indi niso od najstarejših časov do sedaj nič napredovali. marveč še v propad se pogrezovali. Kitajci so sicer prav zgodaj dospeli do visoke stopinje v omiki, ko so Evropejci komaj začeli misliti o pervih potrebah omike. Opazovali so zgodaj zvezde, poštevali natančno in poznali raarsikako umetno napravo, katero so Evropejci še le dolgo potem iznašli. Toda v dveh tisočih let so tako malo napredovali, da so dandanašji skoro ravno tam, kjer so bili ob rojstvu Gospodovem. Modrost njihova je tedaj slabo pospeševala duševno napredovanje, zato ji pa ne moremo prištevati velike vrednosti. Pravo modroslovje uči prav živeti, ker obrača človeškega duha do takega spoznanja, ki je človeku najbolj potrebno in imenitno. Zastonj bi iskali pri drugih jutrovih narodih kaj resnega prizadeveuja za modrost. Večidel so bili zakopani v nezmerno vživanje, vdani so bili gerdim pregreham, služili so preveč mesu: mesen človek pa ne umeva tega, kar je duševno. Kaj da so Egipčani dosegli v modrosti, to je preveč zakrito v neko skrivnostno temo, kakor da bi kazalo razkladati jo na tem mestu. Zato se podajmo raji k onemu narodu, ki je bil krepek, zdrav, čvrst na duhu in telesu, delaven, trezen, ki je živel po naravi in v naravi, pri katerem je cvetelo pesništvo. ki se je zanimal tudi za druge strani človeškega dejovanja, nego za same vsakdanje potrebe, hrano in obleko: k Gerkoin. Pri njih se je začelo še le pravo modroslovje. oni so ga gojili z navdušenjem iu vztrajno, zato se je pa povzdignilo na gerških tleh do take popolnosti, da je obveljalo za vse čase, da je imelo naj večo veljavo do današnjega dne, iu da stoji še vedno kot terdna podlaga, na kateri mora vsak modroslovec zidati. Lahko bi rekel, da so bili Gerki nekako vstvarjeni za modrovanje. Živeli so krog Egejskega morja, ki je vzhodnji del za Evropo tako imenitnega sredozemskega morja. Koliko so ob morji videli in slišali! Njihove dežele v južui Evropi iu Mali Aziji so bile lepe, rodovitne, a le za pridno roko. Doživeli so mnogokrat marsikaj veselega, a ni se pogrešalo gerškemu narodu tudi terpljenje v hudih česih. Imeli so kaj živo domišljijo in že prav zgodaj so opevali slavne junake in v povestih skušali razlagati si, kar so videli čudovitega na zemlji in na nebu. Otrok hoče prijeti solnce in splezati na luno; vse, kar gleda, hoče potipati, spoznati; vedno poprašuje: od kod, zakaj, čemu V Tako tudi mladi in živi gerški narod V Nek pevec, Hezijod po imenu, je zanimivo opeval, kako je svet nastal, kako da so delovali in kako da vladajo bogovi nad njim. Pravega edinega pozuali niso. Pa kolikor bolj je narod dozoreval, kolikor bolj trezno je začel premišljevati, toliko bolj neverjetno se je moralo zdeti, kar so pripovedovale pesmi o mnogoterih bogovih, o njihovih delih, slabih in dobrih, in o človeku samem. Tam pa tam je živel kak mož, katerega so imeli za posebno modrega, ki je učil svoje soobčane o večni pravici, o poštenem življenji in podajal svojo modrost v kratkih pa krepkih izrekih, n. pr.: Spoznaj samega sebe! No svetuj naj prijetuejega, ampak svetuj naj bolje! Ničesar preveč! i. t. d. Mnogokrat se imenujejo ».sedmeri modri-', izmed katerih sta naj bolj imenitna: Tales in Solon. Težko je dobiti tako malomarnega človega. katerega ne bi malo presuuilo, ko gleda v jasni noči na nebo, ki je z neštevilnimi zvezdami obsejano, ali pa ko gleda po širnem morji, ki se zaganja ob breg, šumi, spreminjava barve. Kaiso je vse to ? Od kod je to V se praša človek nehote in postane zamišljen. Tudi Gerke je nadlegovalo tako prašanje in skušali so si to in ono razlagati na razne načine. Zlasti v tistih mestih mal e Azije, kjer so bili naseljeni Gerki iu kjer se je stekala takrat omika iz vseh krajev sveta: iz Egipta, iz Fenicije, Asirije i. t. d. so se začeli resnobno pečati s takimi prašanji in zato smemo reči, da se je tukaj, t. j. ob za-padnem obrežji male Azije začelo pravo-vednostno mo-droslovje. Kakošno pa je bilo? Na pervem mestu moram imenovati očaka modroslovcev: T a 1 e s - a, ki je učil, da je iz vode nastalo vse. Nikdo se ne more čuditi temu nauku, ako ve, kako da spreminja voda obraz naše zemlje, bodisi pri rekah, ali ob morji. In da zamore kaj zrasti, treba je vode, t. j. vlažuosti; kjer je vode obilo, tam rado poganja vsakovrstno zelišče: zato je mislil Tales, da je voda — da tako rečem — mati vsega. Tales ni bil zgoli prazen sanjavec: učil se je pri egipčanskih poganskih duhovnikih številniške vednosti in zvezdoslovja, zato je zamogel napovedati celo. da bode določeni dan mrknilo solnce, kar se je v resuici zgodilo. Lepo versto imen bi moral našteti, ko bi hotel od Talesa dalje, ki je učil okoli 1>4U 1. pred Kr., govoriti o vsakem modrosioveu posebej. Za nas je dovolj, ako pregledamo samo ve rs te in si zapomnimo, kar je bilo tu ali tam znameuitega. Med znamenitosti pa že moramo šteti, da je drugi gerški modroslovec Anaksimauder spisal obravnavo o naravi in za njim so večinoma modroslovci tudi zapisali svoje nauke. Auaksiinaudra, Talesa in še nekatere modrijane prištevamo starejši jonski šoli. Sol o imenujemo versto takih modroslovcev, ki so se deržali naukov enega moža ali pa, ki so se med seboj v mislih vjemali. Jonska šola tedaj je skušala razlagati, od kod da je svet, še prav pametno. Drugi modroslovec je rekel: iz zraka, tretji iz oguja. In res je. da je Bog iz vseh teh stvari naredil svet: iz vode, iz zraka in tudi ogenj mu je služil: toda voda, zrak in ogeuj niso sami iz sebe, ampak Bog jih je vstvaril iz nič. O kakem duhu pa ta šola ni vedela ničesa, poznala je samo tvarino, katero je mogoče tipati in videti. (Konec prih.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Smlednik, 10. septembra. Kdor je kdaj hodil po okrajni cesti iz Medvod proti Smleduiku. prišel je, preden se prepelje čez Savo, do vasi imenovane Zbilje. Prebivalci te vasi doživeli so letos augeljsko nedeljo lep, vesel dan, ki jim bo ostal v spominu, namreč bla-goslovljenje nove cerkve — podružnice Smleške. Lansko leto bila je stara, borua cerkvica poderta in blagoslovljen temeljni kamen. In letos ravno na obletnico bila je blagoslovljena nova cerkev. Veliko truda, veliko stroškov stalo je malo, osamljeno vas. Marsikterikrat bilo je treba, ko so se zvečer trudni vernili od svojega poljskega dela, napreči in po noči voziti, da ni tlelo zastajalo; marsikterikrat seči v žep, da so bili delavci in drugo potrebno plačano. Vse to jih ni strašilo, delali so neutrudljivo. Zdaj pozabljen je ves trud, ko vidijo pred seboj cerkev pozidano v čast sv. Janezu Kerstniku. Zares lična, prijazna cerkev, ki čast dela vasčanom in se sme uverstiti med perve med podružnicami. Za blagoslovljenje bila je odločena angeljska nedelja. Več dni poprej delale so se priprave za ta dan. Fantje stavili so vitke mlaje, dekleta pletle vence, kar skušali 80 se med seboj, kdo bo več pripomogel k slovesnosti. V saboto popoldne in nedeljo zjutraj na vse zgodaj oznanjevalo je praznično priterkovanje in krepki glasovi možnarjev, da se ima obhajati v Zbiljah redka slovesnost. Ob devetih blagoslovili so domači župnik čast. g. Anton Klemen novo cerkev med obilno azistencijo sosednjih duhovnov. Taki priložnosti prav primeren govor in slovesno sv. mašo imeli so č. g. o Adolf iz Ljub- ljane. Vso slovesnost posebno poveličevalo je še lepo petje Smleškega pevskega zbora pod vodstvom verlega učitelja, g. M. Krek-a. Ljudstva se je vse terlo. Vse je bilo veselo, vse mirno, tudi najmanjši nered nam ni kazil lepe slovesnosti. Ko omenjam blagoslovljenja Zbiljske cerkve, naj dostavim še, da se je v teku nekterih l«t pod sedanjim g. župnikom pri cerkvah v naši fari veliko popravilo. Bila je novo zidana podružnica v Spodnjih Pirničah. V Zgornjih Pirničah prizidana bila je pred kratkim časom cerkvi kapelica Matere Božje, ki je zdaj kot Božja pot obiskovana. Popravljeua bila je cerkev v Mošah. tam tudi napravljen veliki zvon, in koliko bilo je še drugod poprav. Marsikdo spominja se še nesreče, ki je zadela lansko leto vas Terboje. V uedeljo, med osmino sv. Ileš. Telest. je bila s cerkvijo vred skoraj vsa pogorela. Zvonovi ho se bili vsi raztopili. Ljudje vsi obupaui si niso vedeli pomagati. V tem žalostuem položaji obernejo se g. župnik s prošujo do usmiljeuih sere, iu res dohajali so taka obilni darovi, da še komaj preteče pol leta bile so hiše večinoma pozidane, cerkev popravljena in za službo Božjo zopet odperta, ter ob enem slovesuo vpeljani trije novi zvonovi. Med tem pa tudi domača farna cerkev ni bila zanemarjena. Kdor je videl ueuavadno veliko zgradbo te cerkve, pač lahko spozna, da ohrauitev prizadene marsikaj skerbi iu stroškov, vendar se nahaja v takem stanu, da se vsakemu obiskovalcu precej na pervi pogled prikupi. Zidana je strogo v romanskem zlogu. Poseben kiuč cerkvi so orgije, delo g. Goršiča. ki so bile postavljene pred štirimi leti, iu slika sv. Urha v velikem altarji, ki je umetuo delo dvorneaa slikarja g. Kuppel-\viserja. Podoba sama na širokost meri poldrugi se-ženj. na visokost pa tri sežnje in 3 palce. Začele so se pa na nji prikazovati belo lise. Bati se je bilo, da je to plesnoba. ki bi utegnila pokončati podobo. Strokovnjaki so se izrekli, da jo bo treba poslati na Dunaj društvu „za ohrauitev zgodovinskih spominkov". da jo pogleda iu reši, ako moč. Tega pa k sreči ni bilo treba, ker g. Miroslav Toinec, slikar v Šentvidu, je podobo tako mojstersko osnažil, da so zgiuili vsi madeži in so se barve zopet tako živo pokazale, kakor bi bila ravnokar prišla iz slikarjevih rok. Kdor to pregleda, bo lahko sprevidel, da je bilo za vse to potreba marsikaj skerbi, truda, darežljivosti. Vsa čast toraj g. župniku, ki se toliko trudi za olepšavo hiš Božjih iu ljudem, ki ukljub slabih časov toliko daruje za povzdigo časti Božje, kar priča, da ima še zdravov jedro, neokuženo z novošeguim liberalizmom. Iz Šentjurja pri Krailji, 20. sept. (Iiomanj« na era šolo sama za svoje verce). Tudi baujaluško in travniško okrožje jih imate po 21, doljua Tuzla 45 itd. Po verstvu je 56 gerško-razkolnih, 30 katoliških, 1 mohamedanska (vdoljni Tuzli), in 1 judovska v Sarajevu. Učiteljskih oseb je bilo na občnih šolah 51 učiteljev in 8 učiteljic, — na verskih pa 96 učiteljev in 31 učiteljic, vsih skup 180. Med temi se jih šteje več raznim redovom, kakor 17 oo. frančiškanov, 15 usmiljenih sester, 4 hčere božje ljubezni, 1 sestra presv. Kervi in 2 redovnika trapista. Vsih učencev je bilo 0240, učenk pa 1874. Po veri 2877 katoliških, 4489 greško-razkolnih, 443 mohame-dauskih, 295 judovskih otro«, 10 pa od druzih ver. Turki imajo še posebej nekake učilnice „mektefi," ki niso med naštetimi. Hodilo je v šolo le 7 V« odstotkov tacih otrok, ki bi imeli hoditi. Razmeroma je obiskovalo šole največ katoliških, potem gerško-razkolnih, judovskih, ter najmanj mohamedanskih otrok. Rusko. Kam je pripravilo razkolništvo veliko Rusijo, je vsak dan očitniše. Razkolništvo s svojo nezmožnostjo je rodilo napervo brez števila druzih svojat ter novih razkolništev, potem pa pošastno „uičverstvo," nihilizem. Vlada zdaj iše v deželskem in cerkvenem oziru si pomagati; naj bi le pravih pomočkov se popri -jela! V deželskem oziru so ruske in druge vlade iskale pomoči v shodu treh cesarjev. Ruski car je bil prišel nedavno v Varšavo, in pomenljivo je, da je šel k božji službi v gerško-razkolno in katoliško cerkev. Pred njegovim prihodom pa so oblasti vse moči napenjale, da Bratovske zadeve. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v brat. molitev. .. Z zaupanjem priporočam milostni priprošnji neko osebo, večkrat v liudem dušnem boju in obupu, za srečno zmago in terdno zaupanje v pomoč Božjo. — Več oseb za spodobno obnašanje, in modro govorjenje. — Na milostne priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca priporočam študenta, da bi se poboljšal in pridno učil. Neka pravda, da bi se pravično izšla. — Oseba v bolezni se z družino vred preserčno priporoča v bra-tovsko molitev. — Mati priporoča svojega sina na tujem, da bi ostal dober kristjan. — Bolna za voljno poterp-ljenje in vdanost v voljo Božjo ter potrebno pomoč. — Žena prav serčno priporoča nerodnega moža, pijači podverženega itd. za spreobernjenje, da bi še otrok ne pohujšal in sam se ne pogubil. — Blagoslov nekega inisijona in spreobernjenje terdovratnih grešnikov. Koledar za prihodnji teden: 29. kimovca. S. Mihael vikši angelj. — 30. S. Je-roniin. — 1. vinotoka (oktob.) S. Remigij. — 2. S. Ju-lijan. — 3. S. Dijonizij. — 4. S. Frančišk Seraf. — 5. Osemnajsta nedelja po Bink. ali rožeukranska nedelja. S. Placid. — Mesec vinotok je posebej posvečen molitvi sv. roženkranca (rožnega venca) ter češcnju Marije D. s to molitvijo. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. 23. kimovca proti večeru je bil slovesno pokopan deželni šolski nadzornik g. Rajmund P i r k e r. Pevci so mu zapeli pred hišo slovenski, v cerkvi sv. Krištofa nemški, in na grobu latinski. Za ljudske šole na Kranjskem je veliko storil, pa bil je na nasprotni strani; vender se je poslednji čas duhovščini prijaznega akazoval. En teden pred smertjo je sam želel tudi z Bogom se spraviti in je pri polni zavednosti in ves skesan prejel vse svete zakramente za umirajoče. Bog mu odpusti grehe in podeli večni mir. Z Korenskega. Rdmus. D. neonomin. Eppus. noster ad telegramma nostrum die 10. Sept. haec nobis rescripsit: .,Tibi, R. D.! et omnibus confratribus, qui una tecum 29. julii 25. sui sacerdotii annum ad s. Georgii in cam-pis obierunt. pro vestris, quos mihi expressistis devo-tionis sensibus summas reddo gratias, vestrisque et omnium sacerdotura precibus enixe me commendo. Dominus Vos benedicat et curis, quas in excolena vinea ejus, collocatis, centuplum reddat fructum! Interim, dum nos videbimu8 et 08 ad os loquemur valete! J. Missia m. p. Bogoslovske šole se začnejo 3. oktobra; pred ta dan se imajo vsi bogoslovci oglasiti pri svojih prednikih in profesorjih, in pred večerom istega dne se vstaniti v seminišče. Vodstvo. Za poduk o rožnovenški (roženkranski) bratovšini se v ,.katol. buvarni" 2 prav pripravni knjižici od Tom. Leikes-a in sicer 1) Leitstern der Rosenkranz-Erzbruderschaft. Dülmen, drugi nat. 1883. Majčkena brošurica 78 strani. 2) Malo veči: Handbüchlein des lebendigen Rosenkranzes. Peti natis, v Berlinu 1881. Perva za 40, druga za 50 vinarjev. — Ravno tu: „Kalender für Zait und Ewigkeit", ki ga nadaljuje Fr. Huttier t. g.; cena 27 sld. Preč. g. Mih. Debelak, duh. pomočnik pri sv. Antonu v Terstu, je postal kanonik pri v. č. kapiteljnu teržaške škofije. Čestitamo iz serca! V Kopru je umeri ondotni kapiteljski dekau preč. g. M. Pa v m an v 79. 1. svojega življenja. R. I. P. Poterdilo. Prejel sem zopet s hvaležnostjo 20. avg. poslanih dvanajst gld. za cerkvico sv. Jožefa. Bog plačaj! — Ta teden imajo trije oo. Lazaristi sv. misijon v Pod-grajah. — V nedeljo, 28. t. m. bode prečastiti gospod superijor Ign. Böhm iz Ljubljanev blagoslovil cerkvico sv. Jožefa v Kuteževem. Ste/. Jenko, vikarij. Marija-Zvezda, 19. kim. Daleč znani in spoštovani č. g. Marija pl. Vestenek, iz Jezusove družbe, bivši redovnik Trapist z imenom P. Beda, je v začetku meseca kimovca t. 1. v Gospodu zaspal. Gorečnost za čast Božjo in zveličanje duš ga je bila gnala v južno Afriko v misijon. Žali, da le za malo časa! Škoda za tacega duhovna. Imel sem srečo skozi 4 leta z njim občiti kot Trapist v samostanu Marija-Zvezdi. R. I. P. P. Kazimir, subprijor. Za duše v vioah. l. Bog ljubezni, Bog dobrote, Oh, ozri se na sirote, Duše, ki terpe v temnicah, Grozno mučijo se v vicah! Daj jim Jezus, naš Pastir ! Daj jim, daj jim večui mir! 2. Res so Te hudo žalile, Mnogo, mnogo zagrešile: Oh, z dobrote Ti pa večne Zbriši Djim dolge nesrečne! Daj jim Jezus itd. Ki bolnikov se smiluješ, Ti, ki grešne očišuješ, Oh, poglej še tudi v vice, Reši uboge 'z njih dušice! Daj jim Jezus itd. 4. V sveti maši se daruješ, Milost vedno obnovljuješ: Iz ljubezni večne blage Vse očisti duše drage. Daj jim Jezus itd. 5. Tam zdihuje oče, mati, Čistijo se sestre, brati; Temna žalost jih pokriva, Ogenj kazen grehov zmiva. Daj jim Jezus itd. 6. Si ne mor jo pomagati, Ne,iz grozne teme vstati; Červ jih grize, vest jih peče, Dokler kazen ne preteče. Daj jim Jezus itd. 7. Oh, Zveličar naš premili, Ti se urno jih usmili! Kaplja le Kervi naj kane Na njih preboleče rane! Daj jim Jezus itd. 8. Ko se bojo 'z vic rešile, Večno bojo Te hvalile; Pozabile bojo nase, Te častile večne čase. Daj jim Jezus, naš Pastir, Daj jim, daj jim večni mir! S-v. Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Dobrotna družina v Lj. 15 gld. — Dober prijatelj 20 gld. s pristavkom: naj financminister m. in m. so prosi za p. — Preča^t. g. dekan Ant. Aleš 5 gld. — C. g. A. K. 1 gld. — C. g. G. M. 2 gld. — Č. g. —č— 15 gld. (za Bošnjake). — Za sveto Detinstvo: Č. g. Janežič, duh. pomočnik v Gradu 12 gld. — Č. g. Fr. Gregori. duh. pomočnik v Podbrezjem 2 gld. 50 kr. — Č. g. Fr. Perpar, duhovni pomočnik v Trebnjem 17 gld. 20 sold. — Neimenovane dobrotnice (J gld. — Iz Smlednika po č. g. J. M. 2 gld. — M. P. 1 gld. Za sv. Očeta: Iz Žabnice zbirke po č. g. Lorencu itozmanu 20 gld. — M. P. proseč sv. blagoslova 50 kr. Za bratovšino S. lj. Gospt presv. Serca: P. M. 1 gl. Za kapelo sv. Jožefa v Kuteževem: M. P. 1 gld. Za bratovšino za duše v vicah: M. P. 50 kr. Za cerkev v Bohinjski Bistrici: M. P. 1 gld. Za Mehitariste v Bul garij i: Po P. Bernardu 2 gld., po g. J. Dularji 1 gld. — C. g. Fr. Perpar, duh. pom. v Trebnjem, 5 gld. Za afr i Lanski misijon: Neim. po dr. St. 1 gld. — Uršula Skedelj 1 gld. V društvo za napravo zvonov za cerkev presv. Serca Jezusovega so darovali gg.: Jožef Regali 5 gld. — Ana Regali 5 gld. — Kat Močnik 5 gld. — Peter Thoman 5 gld. — Anton Jeločnik 5 gld. — Skup 25 gld. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.