Stev. 142
TRST, v četrtek 20. maja 1909
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN
*»ti »s nedeljah in prazniklb ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj-
f.tunične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih w»b»k»rnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iiim, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OSLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v dirokosti 1 *oL#ne. (JENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •mnrfaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aada^jna vrsta E! 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-auj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek mprave .E^jLaoKta". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
NAROČNINA ZNAŠA
sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■u««iln» na n»4.1j.k. lzdanj* t,EDISG3TI ' stan* : Ml*, i. letno K 5-30, pol leta 2 60	'■'
Vsi dopisi naj s© pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank®-
vana pisma te ne aprejemajo In rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost4. - Natisnila tiskarna konsorc$a
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-tiranllnKnl račun It. 841652. TELEFON Jt 11-57.
Politično društvo Edinost
SLOVENSKI VOLILCI mesta
»n okolice so vabljeni, naj pridejo v čim večjem številu na
volilne shode
j
katere priredi podpisano društvo
v nedeljo, 23. t. m.
in sieer:
j bil danes predpoludne caključen. Prihodnji kongres ae bo vršil leta 1910 v Bnzselju, kjer bo istočasno mednarodna razstava.
Rim 19. Kongregacija obredov je ▼ navzočnosti več kardinalov, prelat o v in teologov razpravljala o čednottih častitljevega Irana Tschiderer, nekdanjega škofa trentin-skegs.
Rim 19. Papež je danes vspreiel v posebni avdijenci odposlanstvo dunajskega mest Dega sveta, ki je bilo prišlo v Rim na kano* nizscijo patra D?oraka (Hcfoauerja).
Iz državnega zbora.
Proračunski odsek.
DUNAJ 19. Odsek je nadaljeval razpra-jvo železniškega proračuna. Železniški minister Wrba je pokazal najprej na dohodke od leta 1906 do 1909, ki so se povišali za 104 j mil. kron, ^nasprotno so se za dvakrat to-Jakobu v pro- liko povišali izdatki, od katerih odpade 64
Konsum društva" ob milij0I,0? na osobie. Glede aktnelnega vpra-„nonsum. arustva oo,^ gpCpolnitve bodoče organizacije državnih
dopoludne.	železnic ie minister povdaral, da je neobhod-
.	_	'na potrebna reforma. Izjavil je. da stori vse
2» pi*l SVa Ivanii v prosto-! možno, da se reformo izvede. Minister je na-
rih ..Gospodarskega društva" '^i® povedal, da izda vlada v kratkem od-#v. jr ,	iredbe glede razn:h olajšav in sicer v smisla
na Ferdeniei ob 4. uri popol. j racijonelne decentralizacije. Več važnih agend 0	rs w ■	,	se f razbremenenje železniškega ministerstva
A na upcinan v dvorani g.e 0dkaž8 podrejenim oblastnijam, kakor aooseb-
Jamškove ob 4. uri popol.
1.
pri
štorih 10
uri
Odbor
'ne stvari, oddaje stavb in zalaganj, prav posebno pa trgovinske stvari.
Giede podržavljenja Južne železnice je
političnega društva „Edinost" i	da niao aedsoje razmere
°	, ugodne za tako akcijo. Podržavljenje bi bilo
——— take dalekosežaosti, da se je v najbližnjam
RR7HT A VNF VTT^TT čft811 p*č Qe more zaPričeti-
Dl\/iVJJii > 1>Ij V liOll. i Nadalje je minister naglašal, da se postopa Vlada hoče na vsak način povišanje pri imenovanjih in drugih osebnih odredbah davka na pivo.	j nasproti vsem narodnostim popolnoma nepri-
DUNAJ 19. «Fremdeablatt> poroča, da »transko. Minister je napovedal, da v kratkem vest, kakor da bi bila vlada pustila pasti fi- predloži zakon o lokalnih železnicah, naglašal nacčm načrt ministra Bjiinskega, ne cdgo- Je> <?a bo vlada povšpeševala dalmatinsko že-tarja resnici. Omenjeni li»t povdaria po- lezniško omrežje ter je potem obširno raz-tem, da e pred vsem v interesu deželnih' pravljal vprašanje elektiizacije na.v*žnejih dr-financ neobhodno potrebno, da pride v »e- žavnih prog. Za elektriza-ijo »o bj v prvi ljavo cmenjtni zakonski načrt. — Povišanje ^rSti oziralo na progo T r s t-0 p č i n a. davka na pivo je neobhodoo potrebno, in! GHede povišanja tarfov je minister na-parlament jo bo moral odobriti.	«lašal potrebo, da te ta odredba ukrene v
Bienerth pade?	; interesu neobhodno potrebnega povišanja do-
nnM. T . 0 ^	,	„ , „ hodkov. Povdaral je, da se izaela predlogo
DUNAJ 19. Eore.pondenca „Zentrum" ; 8p0rszumD0 9 udeleženimi centralnimi uradim poroča, da je odgoaitev sej državnega zbora da 80 tozade7ao 8toai ? atiko z interesenti, gotov znak, da B,enerthov kabinet ne more železniško ministarstvo se bo pri tem po mo-mnego računati na večino za v;aki slučaj, i 2aogti oziraio na predložeiie žeije. Iziasti se
To se ima smatrati kot beg vlade. Razloge uvedejo olajšave za razno pol;.edelsko in inje likfcti pr^-d vsem v nevarnosti, kojo knje1	. _ .
t sebi dr. Sust<?ršičer nujni predlog v zadevi bosanske agrarne baake in v oči vidnem ne-vgpehu finančnega načrta ministra Bilinskega. Splošno vlada mnenje, da je položaj Baenertba napram parl&mentn ne vzdržljiv in v m e je prepričano, da proti Slovanom ni mogoče vladati. Zato bo moral baron Bienerth — priitavlja omenjena korespondenca — o tem na v<ak način poročati tudi vladarju, ko se mu zop-t predstavi.
Dr. Ploj propadel.
PTUJ 19. V ptujako-ormjškeai okraju sta hiia izvoljena kandidata „Siorenske koi-.t-ske zTeze" Ormec in Meško, proti Ploju in Koiariču.
„Slovenska kmetska zre2»u je tedaj zmagala na vsej črti !
Umeičenje praškoga župana dr. Groia.
PRAGA 19. Danes predpoluln^ sa je vršiio tukaj slovesno umeščin^e na ponovao triletn> fansci sko dobo izvoženega župaca dr. i^roša. Navzoči ao bili na alavnosti zastopniki državnih, avtonomnih, duhovskih in vojaških oblastmi itd.
Štrajk poštnih in brzojavnih uradnikov na Francoskem.
PARIZ 19. Poziv splošne delavske zveze nai se proglasi splošni <trajk ni najmanj razburil občinbtra. Mesto ima svoje navadno iice. Sedi se, as se uprizoritev splošnega štrajka ne posreči.
Predlog za uvedbo gregorijanskoga koledarja v Rusiji.
PETROGRAD 19. Člen državnega sveta Andrejevski ba stavil v državnem svetu predlogo, da se v Rusiji uvede gregorijanski koledar.	__
Budimpešta 19. (Ogr. biro) — Vas Varoi-Dtmbs Baranijski županiji) gori od danes z'utrai. Pogoreli sti dre cerkvi, dve šoli in 104 hiše. Pri gašenja se je ponesrečilo več oseb.
Berolin 19. V plinarni v Charlottec-burgu se je danes zjutraj dogodila eksplozija,1 razburila vso evropsko javnost.
pri kateri je bilo težko peškodovanib oseb. Nesreča se je pripelfta, ker se je počila neka parna cev.
duitrijalno blago, posebno glede osebnih tarifo v. — Minister j9 naglašal potrebo racijonelne investicijske politike, in je izjavi,l da se je v tem pogledu mnogo storilo v zadnjih U tih. Leta 1909 se je izdalo za zgradbe 50 milijonov, za pomnožite7 vozov 40 milijonov. E temu je še dodati više priliminsrne številke za leto 1909. Uprava državnih železnic stremi za tem, da se primerno potrebam razširijo postaje in pomnože tiri.
Minister je nato pojasnil več vprašanj, ki jih je posl. Vuković stavii glede dalmatinskega prometa, med temi skrajšanje voznega časa v smeri iz Pcdmoklov (Bcdenbacb) v Trst. Na svršetku je minister zagotovil, da si bo uprava državnih železnic vedao prizadevala, da upošteva vse opravičene izpodbude, v kolikor dovole v to tlaue razmere in izlasti sred stva, ki so na razpolago.
Posl. Woiff je zagovarjal načrt, ki ga je uiolila občina Lovran, glede vspenjače na vrh Učke v svrho, da se t&mkaj zgradi zdravilišče za nadušne in nervozne. — Nato je bil proračun železniškega ministerstva vsprejet. — Prihodnja seja v petek.
Naraščanje nemške moči in tržaške volitve.
0z govora dra. O. R y b d f a na volilnem 9hodu minole nedelje v Rojanu.)
Eo se bo pisala zgodovina o dogodkih leta 1908 oziroma 1909, zabeležiti se bo moralo dejstvo, da sta bili to ieti velike važnosti. V teh dveh letih so se izvršile spremembe zgodovinske važnosti. Naša monarhija se je definitivno pomnožila za dve pokrajini. Ti pokrajini sta spadali sicer tudi že poprej pod avstrijsko upravo, ali ne defiaitivno — bili sta le okupirani vsled mandata, ki ga je prejela naša monarhija na berolinsktm kongresu. Po mednarodnem pravu pa sta spadali še vedno pod suvereniteto turškega sultana. Sedaj pa spadati definitivno k naši monarhiji.
Aneksija Bosne in Hercegovine je silno
Nasprotniki
šest tega državnopravnoga čina so bili iznenadjeni, raz- ogorčeni — zavre»čalo je tako, da je bila nevarnost, da pride vsled aneksije do velike
Milan 19. Mednarodni kongres predcev vojne. Nevarnost je bila, da se zapletemo v bombaža je dovršil svoja posvetovanja in je vojno ne le s sosednjima jugoslovanskima
državama, marveč da tudi druge vlasti posežejo vmes — izlasti pa Rusija.
Tudi vedenje Italije je bilo — da-si je naša zaveznica — tako dvomljivo, da se ni moglo vedeti, na katero stran se postavi. Ne-| varnost je bila torej velika. Tudi pri nas so' bila mnenja zelo različna. Eni niso odobravali aneksije, ker so se bali, da v anektiranih pokrajinah zavlada madjarski vpliv. In da to res ne bi bila sreča za Bosno in Hercegovino, to vemo vsi, ki poznamo Msdjare. Drugi so zopet sodili drugače. Menili so, da po aneksiji naraste moč avstrijskega Slovenstva. Mnogo Slovanov je pozdravljalo anek-j sijo, nadejaje se, da okupirani pokrajini i dobita popolno avtonomijo, s čemer bo ojačan vpliv Slovanov.
Zal pa, da so se — vsaj za začetek — motili. Kavno to daja namreč letu 1909 veliko pomembnost, ker je v tem letu vsled dogodkov na Balkanu prišlo, česar nismo pričakovali: mogočno je narastel vpliv nemštva ▼ naši državi. Nemci so bili ž3 do sedaj privilegovan narod, sedaj pa je ša bolj narastla njihova moč.
Zato so se Slovani — izvzemši Poljake — odločili za naojstrejšo opozicijo proti sedanji vladi, ki podpira Nemce na vse možne načine.
Do nedavno so se delili Nemci v glavnem v tri tabore: radikalne nacijonalce, klerikalca in socijalne demokrate. Poprej so bili nacijonalci in klerikalci v najhujšem boju med s^b)?. Elerikalci so raje hodili se Slovaci. nega da ti sa pobotali s svojimi nemškimi političnimi nasprotniki. T o s e i e sedaj temeljito spremenilo. Eo gre za kako narodno nemško vprašanje, ni več med nacijonalci in klerikalci nikake razlike. DoČim so bili poprej nemški krščanski socijaici vsaj tolerantni nasproti Slovanom, xo se sedaj vrgli popolnoma v naročje najhujšim radikalcem. Nikake razlike ni več med njimi.
To so izprevideii tudi poslanci naše slovenske ljudske stranke na Eranjskem, ki so pod vodstvom dra. Šuateršiča in dra. Kreki*. Lani so se še branili pred tem spoznanjem in so priporočali sodelovanje z nemškimi krščanskimi socijaici. Sedaj pa so * i sloveniki in nemški krščanski socijaici postal o j stri nasprotniki.
Ne le, da nemški krščanski socijaici branijo svojo narodnost — kar bi jim nikdo ne zamerili, ker je to celo njihova dolžnost —, ampak so postali naravnost krivični proti slovanskim narodom. Zato so se naši obrnili od njih in so stopili v opozicijo. Naravnost so povedali, da nemškim krščanskim sccijal-cem ne zaupajo. V četi tek je poslanec dr. Erek v aneksi j skem odseku ojstro napadal nemške krščanske socijalce.
Vprašati bi me utegnili: čemu aam pripoveduješ vse to, ki ni v zvezi s predmetom, radi katerega je sklican današnji shed? Odgovarjam, da sem se dotaknil teh stvari iz posebnega namena. Rekel sem, da je vsled dogodkov ob zaključku lanskfga in tekom letbšnjega leta moč Nemcev silno narastla. To pa občutimo že tudi mi v Trstu. Nemci so začeli tudi tu dvigati svoje glave. Stopiti hočejo v volilni boj in postaviti kandidate v vseh razredih. Nimajo sicer nade do zmage. Ali važno dejstvo, ki je tudi mi ne smerno omalovaževati, je, da se čutijo že do7cl; močne v to, da se postavijo na eTo;e Q"g-. Res je. dn težaški Nemci n'msjo ni enega, kt bi bil tu domačin, ali njihova gospodarska moč narašča tako, da so ae odločili, da tudi na političnem polju pokažejo svojo moč.
S tem dejstvom maramo tudi mi račn- i mati. Pred«toieči volilni boj bo drugačen, j nego je bil doslej. Sedaj se bomo morali boriti tudi proti Nemcem. Napeti bomo mo-: rali vse sile, da nam ne nastopijo še novi gospodarji, ko imimi že na sedanjih več, nego preveč.
Tu je govornik prešel k razpravljanju o predstojećih volitvah v tržanki mestni, oziroma deželni zbor.
O tem posebej.
„Veleizdajniški" proces
v Zagrebu.
Zagreb 18/5.
(54. dati razprave.)
Predsednik je etvoril razpravo ob 7*/* ure. 13., 14. in 15. obremenjevalne priče: 84 letni kmet Mate Begić, 49-letni podjetnik Jurij M i h e 1 i č in njegov sin 26-letui trgovec Mirko Mihelić niso vedeli prav nič, niso videli slik kralja Petra in niso opažali nikakih sumljivih „pojavov". Prihajali so sicer včasih do pretepov med Hrvati in Srbi, ali to sa je dogajalo navadno tedaj, ko so bili vinjeni ali celo pijani.
16. obtoževalna priča je bil 41-letni občinski tajnik Pavel Vučić, ki je v preiskavi radi poneverjenja, zbog česar ni bil zaprisežen. Do sporov med Hrvati in Srbi je prišlo povodom saborskih volitev. Njega so tudi ojstro napadli v nekem srbskem listu in meni« da se je zgodilo zato, ker je Hrvat, na
pa zato, „ker si je dajal pogodbe, ki jih je delal kmetom, drago plačevati. (Veselost). Sumljivih „pojavov" ni opažal.
Pozvana je bila 17. obtoževalna priča, 56-letni kmet Adam Mrkobrad. On sam se tudi čuti Srba, sicer pa mu ni znano nič sumljivega. Predsednik ga je opozoril, da se te izpovedbe ne krijejo z prejšnjimi v preiskovalnem zapisniku, na kar je priča izjavil, da tega, kar je v protokolu, ni rekel. Drž. pravdnik Accurti: „Ali vas je kdo pregovoril, da sedaj drugače govorite ?u (Hrup med branitelji). Priča: N e! Nadalje je rekel, da je Hrvatov, ki trdijo, da Srbov ni. Predsednik je zaklical: „T o i e povsem resnično. Tuni nikakih Srbov (Hrup). Nekateri toženci so vsklikali: A—a—a! Toženec B e k i 6 : „I z t e g a j e razvidna že naša obsodba" (Velik hrup).
Pozvana je bila 18/obtoževalna priča, 58-letni posestnik Pavel Salamo n. Ssm ni nič videl in nič čul, ve pa, „da se od leta 1903 srbst70 širi*. Branitelj dr. L u-k i n i ć : „Od kodi veste to ?" Predsednik : „E e r je leta 1903 kralj Peter zašel srbski prestol" (Velikanski hrup). Priča: „Eer je leta 1903 kralj Peter zašel prestol m ker se je leta 1903 veliki župan Budisavljević vozi! po okraju Dvor46 (Veselost). Med predsednikom in drom. Lu-kinićem je prišlo do burne debate, ker priča ni hotel imenovati nobenega imena, kdo mu je pripovedoval, da so Srbi v Dvoru vskliknli kralju Petru in Srbiji, Toženec dr. G j u r i ć je zaklical: „Državnemu pravdn'ku se pa vte dovoljuje". Radi tega vsklika je bil obsojen v 24 urami temnega zapora in 1 postnim dnevom.
Predsednik je odredil pavzo pol ure.
Po pavzi. Pozvana je bila 19. obtoževalna priča, 45-lelni gostilničar Dragan E o r d i č. Izjavil je, da so se Srbi vedno imenovali Srbe. Sicer ni opažal ničesar. Predsednik : „V preiskavi ste d-ugače izaovedali. Tudi ste rekli, da nta toženca Bek»č in Živ-kovič delila „Srbobrana* in „Srp3ko kolo" med ljudstvo". Priča: „Ne, tega nisem rekel!" Na nadaljnem za«lišavanju je izjavil priča, da je v preiskovalnem za-m n o g o k a j drugače za-nego je izpovedal on. „N a j -je sodnik slabo ume 1". „Pripovedovali pa ste tudi nekaj o nekem krojaSu iz Belegagrada. Č-sa je ta iskal v Dvoru?" Priča: „O nekem krojaču?" Priča je nekoliko razmišljal in rekel: „Da, res je, res je bil v Dvoru neki krojač iz Belegagrada". Predsednik : „In česa je i»kal tam?" Priča: „Dela. Prišel je s šivalnim strojem". Predsednik: „In potem?" Priča (zategneno): »Po—tem? Prav nič !" (Viharna veselost).
Branitelj dr. L u k i n i ć : „Eer jo to že Četrti slučaj, ko priče postavliajo preisk i v al ni zapisnik na laž, predlagam, naj S3 ta slučaj natančno preišče". Valed tega je priš o med braniteljem in drž. pravdnikom da burae debate. Priča je opetovano tajil izpovedbe v preiskovalnem protokolu.
Prihodnja razprava jutri.
Massarykov predlog.
Vladni korespondenčni biro nam je sinoči samo poročal, da je bila nujnost Massarjkovega predloga odklonjena, ni pa nam poročal, da je predlog sam dobi! 164 glasov za in 122 proti. Bila je tora] večina zs Massarjrkov predlog, kar je direkten poraz za vlado. Edo ve, da ni to glavo/anje provzročilo, da se je državni zbor cdgodtlo do 2. junija. Vsekako prede vladi trda.
K vladnemu finančnemu načrtu.
„Fremdenblatt" priobčuje vsekako inspiriran članek, kojega kratko misel prinašamo med brzojavnimi vestmi. Isti članek izgleda kakor nekaka grožnja. A ravno Bienerthova vlada ni, po moralnih pluskah. koje je že dobila zadnji čas, nikakor v stanu, da bi komu inponirala s svojimi grožnjami. Pov-dar j ali amo ža svoje stališče k finančnemu načrtu, kojega je predložil Bilinski parlamentu. In mi nikakor niamo mnenja, da bi se moralo ravno na pivo naložiti nove davke. Našla bi ae pač tudi druga aredstva za pokritje primankljanja v državnem proračunu. Najmanje je pa na mestu način, kakor nastopa vlada Bienerthova z gori omenjenim člankom v „Fremdenblattu". Edo more pri-
p is n i k u p i a a n o, brže me Predsednik
Stran II
„EDINOST" št. 142
V Trstu, dne 20. maja 1909
siliti poslance da bodo glasovali za kako vladno predlogo. Vidi se pač, da se nahaja Bienrrthov kabinet že v agoniji, pak daje na tak način od sebe ie zadnje znake
življenja.	_
V prahu pred Nemčijo!!
Nemško no vi a it vo in vsa nemška javnost
sta prišla povodom obiska nemškega cesarja ▼ ekstazo, v dilirij. Ear iz sebe so Nemci v svojem furorju. da ne poznajo nobene mere več v izrazih obcževanja svoje Nemčije in svojega Viljema. Kakor oni frukti-ncirsjo ta obisk v proslavo Nemčije in kar zahtevajo od naše monarhije v izraz hvaležnosti do njihovega Viljema za tisto „pomoč" ob aneksijskem vprašanju, to že presega daleč tisto mejo. kjer se začenja poniževanje samega sebe. poniževanje monarhije, poniževanje habsburške dinastije. Toliko da ne zahterajo, naj se avstrijski državljani vržejo v prah pred Viljemom, se mu usužnijo, a sivolasi naš vladar naj v neizmerni hvaležnosti poljublja roko „Njemu", velikemu imperatorju! Kajti to poveličevanje pretvezne velikodušnosti Nemčije nasproti naši državi, to neslano pretiravanje mora vzbujati mnenje, kakor da je naša država prava ničla, ako ne stoji pred njo nemška enojka.
Sicer pa se im radi tega poniževanja ne bomo razgrevali. Če je državnikom na Dunaju prav, da se jih predstavlja kakor kake hrcmce, ki zsmorejo hod ti le ob berolinski bergiji — nam tudi prav.
Ali neki falzifikaciji, neki laži, nekemu varanju se moramo najodločneje upreti. Ba-hariji namreč, kakor da bi bila Nemčija radi naše koristi, le v svoji slavni deutsche Trene, podpirala Avstrijo v sedanii balkanski krizi. To je najnesramnsja falzifikacija dejstev, ki jo mi dosledno odvračamo z ogorčenjem in iodignacijo. Če bi bilo tudi res, da naši monarhija ob sedanji evropski konstelaciji — ki so jo pa pomagali ustvariti nje kratkovidni državniki — neobhodno potrebuje zaslombe pri Nemčiji, je pa istotako res, da od vseh zapuščena in obsovražijena Nemčija še stokrat bolj potrebuje zaslombe na naši monarhiji.
To pripoznanje je ušlo celo nekemu velikemu dunajskemu listu. Ta list — „Die Zeit* — uvršča sicer tudi svoj glas v veliki zbor, ki prepeva slavo zavezništva med Avstrijo in Nemčijo, ali pri tem vendar občuti, da gredo drugi nemški listi malce predaleč ie jim podaja rahel ukor, češ : v državni poli fiki ne morejo trajno odločevati etični momenti, marveč odločuje — državni interes.
Ta svoj ukor podkreplja nastopno :
Nam bi Angleži privoščali kak rs peh, ali ne privoščajo ga Nemčiji. Zato vihar angležke nevoije tudi proti nam. Aii iz tega ozlovoljenja tega trdovratnega in žilavega nasprotnika nemški politiki dobivamo mi pomirljivo gotovost, da Nemčija v zadnji krizi ni nam na ljubo doprinašala žrtev, ampak je modro varovala svojo korist. In to je tudi jedino pravo v politiki. Kakor je gotovo, da imamo svojo zavezniško zvestobo zahvaliti na ohranitvi miru, tako gotovo je, da }e Nemčija sesvojo zavezniško zvestobo najbolje služila tvojemu interesu, ker je s tem, da je nastopila za našo pozicijo na Vstoku, branila svojo svetovno pozicijo.
Tako je: Avstrija naj odpira preko Balkana pot — Nemčiji v veliki svet! Ne raci nas, ampak radi sebe je Nemčija „zveita^ Avstriji, kakor je Bismarck prišel le rad varnosti svoje nemške države na idejo zveze z av8tro-cgrško monarhijo!! To je resnica. ki jo zopet danes lučamo v obraz njim, ki se vedejo, kakor da je naša monar* hiia le nekak siromašen nečak, ki živi ob milosti bogatega nemškega strica. To, kar počenjajo sedanji Nemci v nevredni poziciji človeka, ki se pred drugimi valja v prahu in samega sebe prostituira, to je — naj povemo to po nemški, da nas bodo umeli: sebiterniedrigung, sebstentmannung! ! Tako ne delajo — možje.
A to bodi povedano glasno in brez vsa* cega obzira: če že hočejo dunajski državniki ugoditi temu nemškemu paroksizmu, temu deliriju, in izvzsiti harakiri na svojem lastnem ugledu: svobodno jim! Avstrijski narodi pa ne store tega, ne le radi svoje narodne čaiti in dostojanstva. ampak todi zato, ker vedo, da ie ob zvezi Avstrije z Nemčijo ta poslednja tista, ki neizmerno več prejem-lje, nego daja!
shoda pretekle nedelje skličejo, vsaki to, kar mora biti: pravo ljudsko gledališče, za svojo vas, volilna posvetovanja o ** ^b<>omogoči*» tlov. delavcu da po
kandidaturah za dane* in naj se potom	^SUšSoft t^e^J^ ^
odposlancev udeležijo zaupnega sestanka	Cqj0 delati. prihodnji petek bo občni zbor
za ves IH. volilni okraj v prostorih	„Dram. društva". Kakorkoli pa naj stvar
„Konsumnega društva" na Opcinah, v	izpade, naše geslo je in ostane: slovenskemu
nedeljo, 23. t. m., ob 10 uri predpol.,	1\ae^gJjTr,tU m°ram° °hraniti *,0Ten,ka
kjer se konečno določijo kandidat je za	8 6 Mi L pridružujemo tej želji in prosimo
ITI. okraj.	ODBOR	vsakogar, ki se zanima za napredek in obsta-
pol. dr. „Edinost".	nek slov. gledališča v Trstu, da ne zamud:
Moška podružnica družbe sv. p»ti na Občni zbor v petek, na katerem se .. .	j . namerava postaviti društvo na nove varne te-
Cirila In Metoda ima svoj redni melje F
občni zbor v ponedeljek dne 24 t. m.. podiranje 8taPefla me8ta so gospoda li-ob 8. uri zvečer v prostorih „Slavjan- beralci odložili z dnevnega reda! Koliko voske Čitalnice" (Narodni dom) z običaj- litev se je že vršilo potem, ko so bili posta-nim vsporedom.
K obilni vdeležbi vabi Odbor. Tako izzivalo in žalilo! Te dri je neka
W| v VV IT - |f| Jlf T m Kf IMiM	WWWWHH «M	-	•	•	J	1 i 1 1/ l'HI I O \J S hA M JM>>Mi>j	V	l M	V SV
pol milijonov nabojev. Omenjena klet — pravi trž.aš™ m.estna šoia ped vodstvom učiteljev Je j bobuaoju; ako ne upoštevamo tistih
' ~	priredila izlet v Nabrežino. To m mč da;, treb. štirih starih „šhatelj" ki so se podrle
bega; naši kraji so^gostoljubno otvoreni game _ ge za gtar0 mQgto ni Btorilo nič! tudi vsakemu ptujco. Nikdo ne bo čul žal- Za mesto kakoršno je Trst, je narar-besede, kamo-h da bi se mu dogodilo kajnogt 8ramotaj da ima 3e danes taka smradna neprijetnega, ako se — primerno m dostojno: gnezda in take ^jce«, kakoršnje so one v
nekaj urah 300.000 mož na Angleftko, pomočjo — zračne flote.
Pred kratkim so nekateri listi zopet poročali, da je vozila po Temzi neka nemška ladtja z vojaki na krovu. Vse te vesti prouzročile so v angleški javnosti pravo pravcato paniko. Strah pred Nemci je postal na Angleškem že bolezen. V Portsmouthu se je osnovalo društvo, kojemu je namen „privatno zastraženi eu angleškega obrežja in varovanje pred tujimi špijoni in špijonskimi ladijami, s čemur se misli seveda le na Nemčijo, ker sicer ne preti Angliji od nobene strani kaka nevarnost.
Najlepše je pa poročilo ki je prišlo včeraj iz Londona. V seji angleškega parlamenta je namreč stavil poslanec George Barlow na vojnega ministra interpelacijo, v koji vprašuje, če je res, da je na Angleškem 66.000 preoblečenih nemških vojakov in če je res, da se nahaja v srcu Londona, v neki kleti 50,000 Mavzerjevih pušk ter sedem in
vili sedanji gospodarji na mestni občini na j dnevni red — podiranje, oziroma prenovljenje ; starega mesta !
Bobnali so in bobnali, a ostalo je vse
interpelant — se greje po zimi, da patrone ne bi zarjavele!
Mi bi sicer Nemcem marsikaj zaupali — samo nič dobrega ne — vendar menimo da roji onih 66.000 nemških vojakov, 50.000 pušk ia 7 in pol milijonov patron le v prestrašenih angleških glavah !
Bivši srbski prestolonaslednik princ Gjorgje še yedno straši.
„Neue Freie Presse" poroča njen dopisnik iz Belgrada : „Kljubu vsem specijelnim dementijem se vendar uzdržava v poslanskih krogih zahtevo, da se ima sklicati na jesen veliko skupščino, da bi se revidiralo sklep skupščine o abdikaciji prestolonaslednika Gjorgja.
To ne morda zato, da bi se rehabilitiralo princa Gjorgja, ampak zato, da bi se čuvalo ustavo, ker je bilo celo postopanje pri vsprejemu odpovedi presttlonaslednika toliko od strani kralja, kolikor od strani skupščine nezakonito.
Zdi se, da se enkrat na vrženo vprašanje revizije ne bo več dalo zaustaviti, kar more privesti do novih komplikaciju, (Glede zadnjega pristavka velja pač ona mana: Sto 33 babi htelo, to se babi snilo! Op. ur. Ed.)
Dogodki v Turčiji.
CARIGRAD 19. Povodom izročitve novega poverilnega pisma po c. in kr. poslaniku v Carigradu, markizu Pallaviciniju je poslal cesar Fran Josip sultanu Mahmedu V.
vede !!
To pa je ravno, kar pri mnogih naših;
starem mestu. Smrad
in umazanost sta tam taka, da
Tržačanh, kadar izletajo na aaša tla, često j 5|0Teka kar potresa, ko mora po onih pogrešamo* Ce pa pri izzivanju m žaljenju aiicah. na račun domačega ljudstva in narodnega! značaja njegovih krajev prihaja reakcija —'
potem pa moram? čitati v „Piccolu* tisto javkanje, obrekovanje in denuncijacije.
Prvo pravilo je torej: kadar hodiš med druge ljudi — spoštuj jih! In če ne storiš
Kakor, da ulice niso dovolj ozke in brez čistega? zraka — je tam vse polno stare šare po zalegah in na ulicah f Celo trguje se na onih ozkih ulicah, dasi je to prepovedano po vseh ostalih ulicah.
Stanovalci ozkih in umazanih alic so
tega, ne zahtevaj obzirnosti od njih, ki jim; (otobito v letnem času) vsi na „ulicah". Tam ti odrekaš spoštovanje.	I imajo na prodaj vso svojo šaro, tam si po-
Na to pravilo so pozabili tudi učitelji, ki, ^^ Btolce in tam imaj0 dnevna zboro-
so*od ošolsko mladino t e dni sproveli na izlet na slovenska tla ! S postaje do vasi s o prepevali otroci pod ' nadzorstvom učiteljev tisto provokato-rično pesem „Nella patria*. In ko so učitelji videli, da jih nekaj ljudi opazuje, so se po* tajili in pustili, da pevajo otroci dalje.
Ali gospoda! Kam pridemo, ako boste že v mlada nežna srca vcepljali takov strup sovražtva do drugih ljudij, ki so slučajno druge narodnosti, in ako jih boste s takim: izgledi zavajali v mnenje, da jim tega sovraštva ni treba brzdati niti tedaj, ko uživajo gostoljubnost njih, ki jih žalijo ?!
In če bi se bilo v Nabrežini zgodilo kaj neprijetnega. E potem bi bili Nabrežinci — barbari!
Slovensko gledališče. — Z ozirom n&
v prisrčnih besedah sestavljeno brzojavko, v kateri prihajajo do izraza prisrčni odnošaji, [ občni zbor slovenskega gledališča (Drama-ki obstojajo med Avstro-Ogrsko in Turčijo, j tičnega društva), ki se vrši v petek, dne 21. Na to brzojavko je aultan prav toplo od- j maja t, 1. v veliki dvorani «Nar. doma> piše govoril.	! „Narodni Delavec-" v s^oji zadnji številki:
Angleški strahovi pred Nemčijo.
Da je krvav konflikt med Nemčijo in Angli o samo vprašanje časa. je jasno kakor beli dan. Gre se za gospodstvo na morju, gre se za vprašanje, ali naj ostane tudi v bodoče Anglija prva trgovska država na svetu, ali jo izpodrine ekspanzivna Nemčija. A to vprašanje bo konečno rešila le puška in topovi. Na Angleškem so v zadnjem času v velikih skrbeh radi varnosti svoje dežele. Lansko leto je izšel celo neki roman, ki je popisoval invazijo Nemcev na Angleško. Fantaziji omenjenega pisatelja so pripisovali nekateri angleški politiki toliko resnosti, da so celo v parlamentu interpelirali vlado, če je pripravljena poskrbeti za boljo obrambo dežele. Ne dosti to: celo resni angleški politiški
CARIGRAD 19. Pri pobeglem kontre-admiralu Saidu, sinu bivšega velikega vezirja Kiamil paše, se je vršila hišna preiskava. Našli so mnogo listin.
CARIGRAD 19. Danes so bile izmenjave ratifikacije turško - bolgarskega protokola. —
SOLUN 19. — Tusuf paša je po nalogu Abđul Hamida meseca aprila imel v imenn šerijata naščuvati Albance proti Mladoturkom in je v to svrho imel pri sebi velike svote. Njegova misija se je pa ponesrečila, ker so ga prej vjeli. Danes so ga odposlali vojnemu sodišču v Carigrad.
CARIGRAD 19. — Prediednik zbornice poroča, da bo sultan na jutršnji ceremoniji zavzemal predsednikov sedež. Veliki vezir be prečital s tribune prestolni govor. Sultan položi sledečo prisega, ki se nanaša na prisego, pred nastopom vladanja: „Prisegel sem, da bom popolnoma spoštoval šerijat in ustavo in da ne bom zanemarjal pravice naroda in interese domovine. Želim, da položite sedaj Vi potrebno prisego". Poslanci bodo potem posamično zapriseženi, da ostanejo zvesti ustavi in sultanu, dokler bo isti spoštoval ustavo.	_
HRVATSKA.
Čuvaj podban.
Zagrebški listi poročajo, da je dosedanji podban Czernkovich umirovljen in da j<* njegovim naslednikom imenovan zagrebški pod" župan Čuvaj (strasten madjaron).
Dnevne vesti.
Zaupniki vsega II. okraja, to
je: Konkonela. Kolonje. sv. Ivana, Lonjerja, Katinare in Rocola bodo imeli sestanek dlMS ob 3. in pol uri pop. v prostorih «Gospodarskega društva' 4 v Rocoltl (pri Skrku).
Drugi volilni okraj je najbolj izpostavljen napadom od strani sovražnikov ! naše skupne slovenske stvari ; zato je v tem okraju zmaga zagotovljena le, če nastopimo složno kakor en mož; naj torej nihče od vabljenih jutri ne manjka na prevažnem zborovanju, na katerem se bo dogovoriti o slovenskih kandidatih za II. okoliški volilni okraj.
Zaupnikom 111. okoliškega volilnega okraja (Barkovlje, Rojan, Greta in vsa zgornja okolica) se pripo-
Zepet je sezona slovenskega gledališča zaključena in zepet se je treba pripraviti za bodočo sezono. Tu pa navstajajo razni pomi-
vanja !
Ker pa hnaio liberalci v teh ljudeh glavno zalogo svojih somišljenikov — puščajo jih v miru, med tem, ko preganjajo slehernega trgovca (ako ni camorist!). ako je le par minut pustil voz ali zaboj na ulici pred zalogo !
Prebivalci starega mesta ostanejo zvesti dosedanjim goapodarjem — dokler bodo ti na krmilu. Tudi v3i ti „staromeščani" ne žele obnovljenja starega mesta, ker bi potem ne imeli kje hraniti smrdljive šare, ki jo sedaj hranijo. Mestni očetje so zadovoljni, da se jih ne sili podirati — Židje pa se zadovoljni. da se ne prenovi j a !
Otrpnenje tilniki v Gaberjih pri Ajdovščini. Po mestu se je danes razširjala govorica, da je v Gaberjih pri Branici izbruhnila neka nevarna nalezljiva bolezen, na kateri da je v zadnjih dneh umrlo več oseb, mnogo da jih je pa še bolnih. Bolezen da je bila zana-Sena s tujine.
Mi smo se takoj obrnili na kompetentne oblaitnije, da se prepričamo, koliko je na omenjeni govorici resnice. A dobili smo zagoto-
sleki. Ali ie slov. gledališče t Trstu kos svo-5 ?ilo da niweiar gotovega znano in da se je ca jej nalogi ? Ali slovensko gledališče v Trstu	-
tudi izpolnjuje vsa pričakovanja ? Ali je slovensko gledališče v Trstu že prodrlo globoko v srce l)ud*tra? Težko je odgovoriti na vsa ta vprašanja, ne da bi se ob enem dotaknili specifičnih razmer t Trstu. Da bodemo kratki, izjavljamo, da razmere v Trstu same ob sebi niso ugodne za razvoj slov. gledališča. Ne da bi primanjkovalo slovenskega zavednega življa, ali celo spoznanja, da je sloveniko gledališče v Trstu ne samo hram umetnosti ampak tudi zelo važno sredatro carodno-politične osamosvojitve.
Vendar le ni vsa tako, kakor bi moralo biti. Kako to ? Stvar je zelo ednostavna. — Trst je svetovno mesto, arterija ne samo svetovnega prometa, ampak bi lahko rekli, tudi arterija svetovne gledališčne umetnosti. Da ne govorimo o italijanskih g-.edališčnih predstavah, obiščejo vsako leto tržaško mesto razne nemške, francoske itd. gledališčne družbe. Ali ni s tem vže veliko povedano? In zopet. Tržaška okolica, katerej bi naj v posebni meri bilo posvečeno slovensko gledališče v Trstu, je oddaljena cd istega po 4, 5 in več kilom. Ali ni s tem tudi veliko povedano ?
Vse to skupaj učinkuje, da inteligencija na eni strani v očigled klavrnih gmotnih razmer našega gleddišča postaja apatična, da
nekaterih krajih na Goriškem škriatica nekoliko močneje pojavila.
V zadnjem hipu dozoajemo pa, da se je pojavila v Gaberjah bolezen otrpnenja tilnika. (Meningitis cerebrospinalis), ki že več let sporadično nastopa tu pa tam po vsej državi. Kolikor ie di dosodaj kontrolirati, sta umrli v Gaberjih na tej nevarni bolezn i že dve mladi osebi, a bolnih je Še drugih deset. Radi nevarnosti okuženja stražijo vas orožniki.
Izključeno je torej da je izbruhnila kuga kakor se je včeraj zatrjalo celo po mestu.
Na ErzelJ I Večkrat Tabijo planince, naj pohite na Erzelj. In mnogo se jih je že odzvalo temu povabilu in prihitelo na hrib Er-zel}, za kar jim gotovo ni bilo žal. Ali nekaj bi >e dalo ta pripomniti. Vsi ee drže,istega reds, vsi gredo vedno po isti poti do Š:anje-la, skozi Branico in na Erzelj. Po isti poti po kateri je prišel, se človek rad ne vrača in če je le možno se vrača po drugi poti. Tako je tudi ako se vračamo z Erzelja. Čemu po isti poti skozi Branico nazai v Štanjel, ko je na razpolago druga pot ? I V 20 minutah se prihaja z vrha Erzelj po lepi senčnati poti v prijazno vas Gaberje, Gaberje je lepa vas, ima poznano dobro pitno vodo in dobro vi-
li sti' so dokazovali, da Nemčija lahko vrže v roea, naj v zmislu sklepa zaupnega
,. » t-	, • ..... . „ , ,	pavsko vino. Dobiva se tudi dobra postrežba
pa ljuditTO, ua^drugi strarn v ^f1^^ i v znani gostilni g. Turka. U G.berja vodi ^ vsakdanji taruh -postaj tu^ apatično.	ene urna cesta r Šcanjei, Ker prihaja
T/eba ^ttn^Kb dtari^nll dosti Tržačanov v te kraje bi svetoval tudi izlet stalen:^Inteligenci,ajM Trha SkdH iu Ojstri vrh, na katera -e rodoliubne osebe v Trstu morajo enkrat za,,	* . . *~ . .	. .
vselej spoznati, da ,e po usodi pridržanoj	T- " ?abe'T
njim, dl skrbi o za ljudsko omiko. To se je>	K? POjdete na Erzelj, vračajte
spoznalo pri drugih naprednih narodih in sej"	Oabene, za kar Vam gotovo ne bo žal
rišji' sloji celo ponašajo s tem, da jim jej	Vojaški dopusti za časa žetve. Povelj-
dano skrbeti za razširjanje kulture med širše »tf0	3- ie določilo za leto« pn pešpol-
ljuditvo, pripomoči populariziranju vede. In te kih, gorskih in trdniavskih topničarjih in
zavesti naj bi ne bilo med našo inteligen- trenu tridedeniki dopust za časa žetve. O tem ?	; času se ne vrše nikake orožne vaje niti kako
Ni dovolj, če se ljudstvo vabi na pred- vežbanje. Pri konienici, poljskih topni čarjih itave, ampak je treba istemu ob enem dati'»n tehničnih oddelkih pa se vežbanje nada-možnost, da te vabilu odzove. Dosedanje Me in le če razmere dopuSčajo, odpuste ne-cene predstav se bile razmeroma previsoke, katernike na tritedenski dopust. Letošnje vo-To je izviralo iz klavernega blagajniškega jaSke vaje se zaključijo 11- septembra, stanja slov. gledališča. A to slednje je zopet Zveza zavarovalnic goveje živine. „Kme-iznralo iz pomanjkanja vsake subvencije. —j tijska družba za Trst in okolico* naznanja, Brez subvencije ni gledišča. A če vže država da zaradi neprestanih »hodov, ki se bodo odali občine ne akrbijo za subvencijo našega alej vršili za volitve v oež, zbor, je shod za gledališča, moramo skrbeti mi, vsak po svojih ustanovit av gori imenovane »Zveze* odnešen močeh !	i na poznejši čas, po dovršenih volitvah. Dan
Le na ta način se bo slov. gledališče ia kraj za ustanovitev „Zveze* se naznani moglo ozirati na potrebe in zahteve natega pravočasno. Ta čas se priporoča natančno ljudstva. Le na ta način bo naše gledališče proučevanje dotičnih pravil.
V Trstu, dne 20. maja 1909
»EDINOST« št. 142
Stran III
Oanašnja predstava pri sv. Ivanu. — V
Sv. Ivanekem Narodnem domu se danes ob 5. uri popotud le vprizori francoska salonska ša-ioigra „Niegova hišna", ki je dosegla velik u »peh v Slovenskem gledališču in zadnjič v B-rk-mish. Nastopijo g. Danilo iz Ljubljane, g.a Danilova, g. Verovšek, gč. Mekin-dova. g. Viktor itd. Po predstavi bo ples.
Velika sokolska slavnost na Opčinah. —-Sinoči so se konstituirali za to slavnost, ki se bo vršila, kakor je javljeno dne 4. julija t. 1„ — posamezni odseki in sicer veselični, tehnični, sprejemni, fiiančni in reklamni. Po pripravah in dosedanjih prijavah sodeč bo ta slavnost velika manifestacija primorskega Sokolstva.
Zvišanje glavnice Živnostenske banke.
V prihodnji seji upravnega sveta Ž-vno-stenske banke se predloži zvišanje glavnice od 30 na 40 milijonov kron. Banka ponudi delnice nedelničarjem, ali za višii kurz, nego je določen za delničarje, vendarle za kurz nižji od sedanje dnevne borzne zaznambe. — Delnice se ponujajo le klijentom in večjim vlagateljem. Vpisovanje te nove emisije za Trst preskrbi podružnica Ž.vnostenske banke pro Čecby a Moravu v Via Nuova 29.
Obiskovalcem kavaren V mnogih tržaških kavarnah imaio na razpolago tu ji slovenske časopise. Vendar je tudi še takih, ki se branijo in boje slovenskih Časopisov kakor peklenšček križa. Ena takih kavarn je tudi kavarna «C;>rso». Slučajno smo včeraj zeši teli v omenjeno kavarno trije Slovečci. Vprašali smo po slovenskih listih, katerih pa — nismo naili. — Na vprašanje, da-li nihče ne zahteva slovenskih listov, nam je marker odgovoril, da se pač večkrat zahtevajo slovenski iisti, a da jih gospodar noče naročiti. Ooi da imaio pač madjarske časopise, a slovenskih ne! Mislimo, da bi bilo ob takih razmerah pač najbolj pametno, da se lepo prepusti Madjare, naj v omenjeni kavarni nadomeščajo Slovence!
Poroke, rojstva in umrljivosti. Od 9. do 15. t. m. se je v tržaški občini poročilo 23 parov. — Rodilo s« je 125 otrok in sicer 66 moških in 59 žensk; od teh 23 neza konskih. Umrlo je 87 oseb in sicer 49 inož-kih in 3S žensk; od teh 19 izpod enegi leta.	_
Tržaška mala kronika.
Svedrovci aretirani. Povedal smo o prevrtani blagajni komi *ij ona ta e. Vassila, kateremu so ulomilci vkradii za 4000 K gotovine in dragocen o iti.
Na podlagi palicijskili poizvedb je bilo včeraj radi sumnje na tej tatvini aretiranih šest oseb, izmed katerih je b:ia petorica že večkrat kaznovana.
Hišna preiskava je priaesla veliko tako-2vanega materijala na dan. Našli so pri njih pravcat tehniški arzenal. Eden izmed areti-rancev je tudi prizual. — Več podrobnosti jutri.
Čeden parček. Včeraj zjutraj je policijski agent, ki je bil na straži v mestni zastavljalnici. zapazil žensko, ki je zastavila „c}llier~ iz platina s priveskom bril antov in smaragdov, katerega je zastavljalnica cenila na 800 kron in zanj izplačala posojilo 300 kron. — Agent je šel za žensko in poizvedši za njen naslov nazoanil stvar policijskemu inšpektorju Karlu TiUu. Isti je po navadi takoj zavohal, da je dragulja bila tatinski pleD. Isti dan je aretiral ono žensko, neko Doco Meldalli, staro 34 let iz Cesena v Romanji. Ista, dBsi poročena in mati več Gtrok, živi v konkubinatu z mešetarjem Contarelli. svojim roiakom, tudi poročenim očetom več otrok. Najprej je ženska trdila, da je bil „coliier" njeaa lastnina, ali slednjič je priznala, da ga je vkradla g. Siiviju Riegerju. pri katerem služi. Pri hišni preiskavi se je našio več decarja in več stvari dvomljivega izvira.
Zaslužena kazen. Včeraj opolu 3ne se je voznik 8ilvij Mitri, star 21 let, vozil po ul. ( arducci. Ker se nek osemdesetlemi starček m takoj ognil vozu, je Mitri skočil s kozla ia priselil starčku tako klofuto, da je bil isti zagnan do zida. Carinski ciicijal g, Fran Dolenc, priča tega sirovega prizora, je voz-tika pošteno okregal. Tedaj pa se je približal ogijar Gerinin mlatil s nestjo po onem gospodu, dokler niso pristopili redarji. Oočinstvo je bilo radi teea dvojnega surovega čina silno razburjeno. Toliko voznik, kolikor ogijar sta trna na policiji takoj kaznovana vBak na 14 dni zapora. Tako je prav !
Loterijske številke izžrebane dne 19.
maja 1909 :
Vol c an 72, 44: 47, 54, 20.
Brno 17, 50, 48, 3, 44.
Koledar in vreme. — Danes: Vnebohod Kristov — Jutri: Valentin muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popolndne + 23® Cela. — Vreme včeraj: jasno, m ->čan »eter.
Vremenska napoved za Primorsko: S-mtertja oblačno. — Zmerni ▼etrovi. Vreče. Počasno iasnenje.
Društvene vesti. 0
Glasbeno društvo «Trst» vabi vse gg. pevce in pevke na pevsko vaje, ki se bo vršila jutri v petek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, ul. C roneo 5, II. — Novi pevci in pevke dobro došli! Društveni kapelnik H. O. Vogrič.
Akademićno društvo „Slovenija41 vabi prijatelje društva na večer, ki ga priredi v
; proslavo svoje 40-letnice na Dunaju, v sredo j 26. maja v spodnjih prostorih društva „Leh-; rerhaus", VIII. na voglu Langegasse Josef-strasse. Začetek ob pol 9 zvečer. Prireditev se vrši v skromnem Stilu, ker misli društvo proslaviti svoj jubilej v večjem obsegu jeseni v Ljubljani.
Dramatično društvo ima jutri 21. t. m. ob 8. uri zvečer občni zbor v veliki dvorani, ,.Narod. doma". E obilni udeležbi vabi —
Odbor.
darovi-	»
— Za podružnico družbe sv. Cirila in j Met. n& Greti nabralo se je pri krstu Ivota Bafon K 4.__
Vesti iz Goriške. !
Umrl je v nedeljo v Gorici finančae straže nadkomisar v p. Andrej Trdan v 64 letu svoje 1 dobe.
Iz Sežane. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo dne 6. junija (v slučaju slabega vremena naslednjo nedeljo 13. junija) veliko vrtno veselico s prijaznim aode-| lovanjem pevskega društva „Zorislava" in drugih društev.
Na vsporedu bo petie, igra, ples. Paviljoni. Obeta nastopiti tudi telovadno društvo „Sokol" iz Trsta in Postojne. Priprave se vrše, da vspe veselica najboljše v vsakem oziru. Z ozirom ua to, da v Sežani že precej časa ni bilo nikake vrtne siavnosti in da imamo sedaj prijetne zvez9 z vlaki, kakor tudi z vožnjo na Opčine z automobilom večkrat na dan, pričakuje in nadeja se odbor velike udeležbe od raznih strani in prijateljev naših podružnic. Podrobnosti glede veselice ae sporoča pozneje. — Odbor uljudno vabi vse na slavnost, ter prosi in upa, da bratska društva vzamejo to vest na znanje in da se bodo ozirala ob prirejanju svojih zabav na našo veselico. Na zdar !
ODBOR
Ženske po dr. C. in M. v Sežani
Broj 2084.
Oglas natječaja!
U smislu zaključka občinskog zastupstva u sjednici od 27. novembra 1908, razpisuje te ovim? natječaj za mjesto drugog obćin-akog liečnika sa aielom u Klani. Godišnja plaća sa paušalom za konja ustanovljuje se na K 25»>0*—, isplativih u mjesečnim antici patu i m obrocima; — osim toga primati ća ustanoviti se imajući pristojbe za liečničke polete.
U okružje tog liečoičkog mjesta spadati ća porezne obćine Klana, Lisac, Skalnica, Studena, Breza i Ročina. a moguće uz posebnu plaću i dio obćine Jelšane.
Liečnik bit će dužan držati farmaceutski ormar, bezplatno liečiti posve siromašne bo-le&tnike, dočim će mu putni trošak i lickovi istima biti izplaćeni iz ofcćiuska blagajne: — i kao zdravstveni organ obćin? vod;ti zdravstveno uredovanje.
Službena pogodba skloniti ća se sa lieč-nikem iza imenovanja istoga.
Natjecatelji imaju podnesti podpisanem svoje molbe do 5 junija 1909, obloživ ih diplom 3m sveukupnog hečničtva, svjedočbom o dosadanjem službovanju, o i poznavanju hrvatskoga jezika i o svojem državljanstvu.
Občinsko poglavarstvo
KASTAV, dne 15. maja 1909.
Načelnik: JELU&IĆ.
Zodrusn opravičenih posestnikov
na Opčinah
vabi na
občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 23. maja 1909
v prostorih hiše Jamiek na Opčinah.
DNEVNI RED:
1.) Predložitev računa o društv. premoženju
do konca Kta 1908. •2.) Poročilo dr. M. PRETNER-ja :
at o odškodnini, položeni na sodnijo za zemljišča odstopljena Železnicam,
b)	o prodajni pogodbi z Nikolajem de Palese.
c)	o razdelitvi skupnih zemljišč in za to potrebnih korakih.
3.)	Volitev odbora.
4.)	Slučajnosti.
Najzanesljivejše varstvo p*r o t i
nevarnim poletnim driskam bi morala poznati vsaka mati. ki se boji za življenje svojega ljubljenčka. — Ob prehrani s „KUFERE* spadajo motenja prebave k redkostim. »KUFEKE" ima največjo redilno moč ter dela otroke zdrave, krepke in odporne proti mnogim otroškim boleznim.
Proda se ali odda v najem
Dvorec na Furlanskem H
obvtojMc iz 6 »oh, kuhinje, kleti, podatreftja, kmećk* hif«, NDjiki, felike loćene žitnice, »elikeg* dvoriKa z Todnjtkom in vrtom b »»donosnimi drevesi. Ka ieljo ae prod« tudi veliko po-
r^ČČT- LUIGI FONDA — TRST
ULICA UIOACHINO ROSSINI ŠT 28.
Vsled bližnje selitve
prodaja čevljarnica
R. Neumann, Trst
Corso štev. 22
vse lastne izdelke
z velikimi popusfki.
Tržiška tovarna za olja, mazilo zauozove, kemiški proizvodi
Kollar &
Tovarna: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesu! Ceneat, Karboiinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznane kakor mffeoqa Ia aaj-trajneje mazilo, ki ohranja neve fa stars Jfc plasti na ».sfalttonUi kartonih, skrttaft ploščah In vs&kftvrstnera ia marin«.\\y.\
Asfaltirani kartoni, izo lat orni kartoni, lesni oomoat, karboiinej, karbona* kisllsa, asfalti in drugi proizvodi ia asfalta in ka trama, epolala sljsc, mast za stroje, mašila sca vozove, priznane in najbolje znamk* (registriran«) maef za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, veiiilo za 6evlje M,
Tovarna in pisarna v TRŽfĆU (Monfalcone) pri Trstu.
T. Cement- Portland „ExceIsior"
|C ODLIKOVANE DALMATINSKE TOVARNE
Jadranskoga anonim. društva „Solun" (Spljet)
= Edina zaloga pri	=
Telefon št. 103 Jratdli ZmutZ S Co., Jrst Stadion 22
Zaloga „Cementa - Romano" (hidravlično apno).
VARIETČ - GLEDALIŠČE
EDEM
trst,-ulica jfcquedotto št. 35
(ex gledal. Filodrammstico) Danes, četrtek
: PREDSTAVA :
ob 8*30 pop.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi lsvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. I i
Zastopnik tovarne toles in nototoles Jncir
Nn(/«l)aYs lii raloga električnih »vonfikov, iad ta pralAjft go inofoaoT, sooofoaoT, In fonografoT. Zalog« prlpniT «» toflltl pi»-L*st2A delavnica n popravljanje Ur. »troje*, kolea, uioiokolet
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah.
TELEFON štev. 1734.
Vspored:
1.) Koračnica. 2.) Valček. 3.) Ou-vertura (Orkester).
4.)	Little Trilby, mnemotehniker.
5.)	Fulvia Musete, ital. šanson
6.)	Ida Bella, ital. šanšonetka.
7.)	TACIANU ? ? s fenomenalnim glasom.
8 > La Vrennet, medn. pevka. Sol-DO, tenor in bariton.
10.	> La Beiia Myra, ples.
11.)	Troupe Mokaschly, panto-mina.
12.)	Van Oook. karikaturist.
13.)	Marta e Eisa Nixon, angleški plesalki in pevki.
14.)	BARONI.
15.)	Pierette Butterfly, italijanska pevka.
RAVNATEUSTVO si pridržuje pravico menjati kako točko.
£ I gad 40-leiEfl Tspen H !ll nad 40-leten v snen. 1 ■
PASTIGLIE PRENDINI
m od o«rolanJene sladke ikoTje. m
| Imjditelj in Majat lj P. PRENDI NI t Trstu. J
::: Zdravniško priporočeno proti :::
grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru.
Podeljuje pevcem in goForniM tist glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI
tn t vseli boliiin letanah ? Trstn in Enopi.
Zahtevajte vedno „Paatigllo Prendlnl".
j^m | Fanti je ia "podrejanja ? | HB
sr
Prihod, nedelje: 2 predstavi
ob 3-30 in ob 8.30 popol. Režiser: C. MAURlCE.
Veliki mestni orkester pod. vodst. napo lit. kapeln. G. MULLER-ja
eorp* naj pridejo v pritlitje br*x klobuka.
Umetni zobje .\v
Plombiranj« zobov.
Izdiranje zobov brez ■ ■ vsake bolečine
v zobozdravniškem kabineta
Dr.lČermak ing. ^useher
TR.ST
uKm della CMtraia it*v. 13, IL hM,
Novo pogrebno podjetje
pišam ia prođafalaa Oia Oinccnzo gtltini it 13.
Tolefoo it 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it. 1402 Zotoga opravo ulioa Kaaaimo D' Aieglio it. 18
Prireja pogrebe od najproatejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v a kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesen« rakve; čevlje, vence iz nmatnih cvetlic, kovine, porcelana in perL
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Csm nizke, d« m al bati ksakorsno«.
Za slučaj potrebe se nljndno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in drugL
stran iv
„EDINOST" štev. 142
V Trstu, 20. maja 1909
Vesti iz Istra.
Dai zmagoslavja narodne ideje ■& Ko* perščini. — Med Dai«ijajne]e narodne prireditve, kolikor jih je ie bilo na KoperSčini, smemo na vsak način prištevati veliko narodno slavnost, ki jo je priredilo v nedeljo društvo „Samo" pri Bertokih. Slavnost je ▼<pala v resnici sijajno v vsakem oziru. — Toli v moralnem kolikor v materij alnem ozira je bil vspeh te slavnosti kar najsijajneji. Kar pa daj a tej prireditvi poseben pomen, sta ogromna vdeležbainpaokolnost, da se je slavje vršilo tik pred vratmi Kopra, v Bertokih, v vasici, ki smo jo smatrali vsi kakor izgubljeno za narodno stvar. A tudi ta, na tej toli izpostavljeni točki, je minulo nedeljo visoko vsplamtela naša narodna zavest. In ponosno so zaplopotale nad Bertoki Daše narodne trobojnice, oznanjujoče slovenskim množicam, ki so prihitele tja tega dne, da je tudi ta vas stopila v krog svojib ostalih slovenskih sester. To, kar je spalo v globini tlcveških src, notri v najskrajnejšem, cajskri-tejem kotičku narodne duše, nejasno, nezavestno, to se je vzbudilo minulo nedeljo; vskipelo je preje speče in nepezuano čustvo narodne zavesti, vsplamtelo v mogočen žar plemenite ljubavi do naroda do domovine. Ponosno se razvijajoča ideja narodne zavest: v Istri je slavila v nedeljo svoje zmagoslavje, svo? triurni tik pred vratmi Kopra.
To zlato Daše ljudstvo na Koperščini t Spalo je nezavestno ni se zavedalo svoje pripadnosti k veliki družini Slavenstva. A vstali so v ljudstvu samem nje lastni sinovi ter zaklicali: U staj narode, Slavija te zove 1
Koperščina je danes po večini narodno probujena tako, da se sme prištevati med naredno najbolj zavedne slovenske okraje. A za to gre v prvi vriti zasluga učitel;stvu, ki je izšlo večinoma iz naroda samega. Omenimo naj san: o imena: Valentič Kmet, oba Brtoka itd. Poleg učite'jev pa je tudi drugih mož, ki se trudijo že desetletja z neverjetno vstraj-nostjo in redko požrtvovalnostjo za naredao probujo. Med vsemi temi pa gre lovor-ven^c Rudolfu Pečariču iz Pobegov. Smo protivni vsakemu osebnemu kultu, za nas je oseba nič, a stvar vse. Će pa omenjamo kljubu temu imena mož, ki so se žrtvovali, ki so delali, ki se še žrtvujejo in še delajo, delamo to ne radi njih, ampak radi stvari. Vsi oni možje, ki so toliko delali, ki so toliko žrtvovali, ki so se toliko trudili, gotovo niso delali tega zato, ker so pričakovali kakega plačila ali zahvale. Delali so tako, kir jim je velelo njihove srce, sledili so enostavno svojemu nepremagljivemu notranjemu nagonu. In če jih kMubu temu omenjamo, je to z namenom, da jih postavimo v izgled naši mladini, ki jej kličemo: Pojdi in stori tudi ti tako! Vst oni naši rodoljubi na Koprščini pa lahko gledajo s ponosom na plodove svojega truda, ker vidijo, da njih delo, njihove muke in njihove žrtve niso bile doprineš< ne zastonj.
Da pridemo h poročilu slavnosti tami ! Nsito?alo je vsega 10 pevskih zborov in tamburaški zbor iz Rocola. — Tcrej skupno enajst društev. In tu je poročevalec pred zelo težko nalogo, da bi princ erno ocenil posamične zbore. Tu ni možno jemati tiitega Darila, ki velja ob koncertih mestoib društev. In jasno je, da od pevskega zbora pri Sv. Barbari ne moremo zahtevati teg*, kar zahtevamo od „Ilirije" pri sv. Jakobu. Zabava n a r o d n i m o m e n t j e gonilna sila pri snem, «a*or piri drugem zbora, a mej tem, ko pri prvem društvu polagamo vsž&oat edino na narodni moment, zahtevamo od mestnega društva tudi nekaj umetniški popolnega. — Zmožnost prvega društva smemo in moramo ocenjevati v glavnem z narodnega stališča, mej tem ko smemo in moramo zahtevati od drugega tudi nekaj umetniški popolnega. S tem je povedano, da poročevalec ..Edinosti" ne misli pisati umetniške kritike. Njegov namen je »amo, da zabeleži občni utif. Ta cbčni utis pa je bil, da so vsa društva dobro rešila svoje uloge.
Najprimernejo pe>em je izbralo društvo „Svoboda** od Sv. Antoca. Peli so Aljažev zbor „Triglav- ]ako dobro. Društvo „Samo* si je izbralo moški zbor pretežak kemad, (Za dom med bojni grom) a izvajalo ga je »endar dobro. Od mešanih zborov je pel najbolje „Istrski grmič" iz Sp. Škofije. Bil je tudi jako primeren komad (Nazaj v planinski ra ). Iz Dekani sta nastopila dva zbora talirca« in »Zrinski«), kar je gotovo v čast Dekancem. Posebno nas je veselilo, ko smo videli v zboru „Zrinskega* našega starega narodnjaka Toskana. Na gla«i zima, v srcu pomlad! Zgleduj se mladina 1 Posebno milo nam ?e bilo videti v Bertokih naše najmlajše narodno društvo „Sloven.ki dom" od Sv. Barbare. »Ilirija« od bv. Jakoba je nastopila z jako težko skladbo »Ljubica«. Izvali so je prav dobro, samo nekoliko več čutstva, več toplote ti bilo želeti. Sicer pa menimo, da za take slavnosti. kakor je bila ta naša, nai bi se dmštva ne trudila s takimi težavnimi zbori. L'udstvo ne ve ceniti njih umetniške vrednosti.
Sploh bi polagali cašim pevovodjem vnovič na • ce, naj ne uče^težavnih skladeb. Cim laglja je, tem bolj gre k srcu našemu ljudstvu. Istotakc bi bilo žele'i, da bi pevovodje, polagali več važnosti na čutstvovanje, ki mora
prevevati pesem.
Poročilo se je itak že preveč razširila, mt>) se nadejamo, da nam oproste ona društva, ki niso bila izrecno imenovana.
Zaključujemo z žei;o, da bi se skoro zc-pet videli na Koprščini, ker v nedeljo je bilo res vse lepo, vse v resnici — naše!
Imenovanje. Viši gozdni komisar Jernej Fava v Poreču je imenovan gozdnim svtttii-| kom. —	_
Vesti iz Koroške.
Umrl je v Celovcu innpektor kr. ogrskega poljedelskega ministerstva Štefan Hugo Pyerker de Felio-Ečr.
Ustrelil se je v neki vojašaici v Gradcu pešec 12. stotnije 27. pešpolka I. Poschl. — Vzrok je neznan.
Vesti iz Štajerske.
Umrl je v Mariboru po dolgoletnem hiranju filozof, pisatelj in bivši državni poslanec, dr. Bartolomej vit. Carneri, v starosti 88 let. V državnem zbotu :e Carneri pripadal nemški liberalni stranki.
Povodom njegove 80-letnice rojstna je modroslovna fakulteta dunajskega vseučilišča imenovala Častoim doktorjem.
Razne vesti,
Leopold Wolfling pojde iz Švice. Bivši avstrijski nadvojvoda Leopold pojelo menda — kakor poročajo iz Švice — v Belgijo, kjer je že zaprosil za državljanstvo. Menda je napravil v Švici že dovolj neumnosti, pa bo mu postala tla prevroča.
Fotografija kot adresa. V Berlinu je vrgel nekdo v poštno kaseto dopisnico, na kitari je stala mesto naslova fotografija. To pa ni spravilo poštnih urednikov v z&drcgo ; poslali so jo dr. Zamenhcfu v Varšavi, kateremu je bila v resnici namenjena. To je bilo nekako lahko uganiti, ker je bila dopisnica pisana v esperantskem jeziku, k&terega stvoritelj je dr. Zamenhof.
Zaloga Klale
Trst. ulica Cfciozza štev. 3
prodaja danes do 22. t. m. : Fino suho seno za govedo po K 9'20 zavo:. - Fino suho seno za konje po K 9.— zavoj. Zdrava suha slama po K 7.— zavoj.
Oves in otrobi po jako zmernih cenah, proti tak. plačilu brez popustkov. Iz železniške postaje cene po dogovoru.
€
mr tiskane b<
f^ NajmanjSa

MALI OGLASI
raCunaJo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več.
T5§
itno W
NajmanjSa pristojbina stane 40 stotlnk. ^^ j
PiaJa se takoj.

Nemški uradnik
išče gospodično ali učiteljico v svrho nauče-nja slovenskega jezika. — Ponudbe pod „Priden" na Inseratni oddelek Edinosti.	939
Aenijftft sem odprl v nedeljo dne 16., maja na UollllUU Trsteniku št. 284. Priporočam Be za obilen obisk, Andrej M a s i č.
940
Kdor
želi kupiti prav dober glasovir in po nizki ceni dobi ga na Repentabru Stev. 18. (839
Ql#ni*oi nov koncertni OftUldJ nizki ceni. Via nad., vrata 14.
glasovir se proda po Piccardi štev. 2, III.
928
Bicikelj
se proda po nizki ceni. Ulica Gaspare Gozzi 3, II. n., vrata 5.	934
M07n0ni0m elavnemu tržaškemu občinstvu ndZIldlljCtlU da otvorim 29. t. m. novo gostilno v ulici Squero nuovo 5t. 7 pod imenom „Tra1-toria al Ginnaaio" ter se priporočam za obilen obisk Hinko Kosi č, bivši gostilničar pri „Stari breskvi" Belvedere 17.	919
Ppflfi^l CD moderna spalna soba ter kuhinjsko I rUlICl wC pohištvo po nizki ceni, Mizarnica Leo št. 2.	887
llfiniiof* ^ tet star, v definitivni službi, z letno UUUvcL> plačo K 2400 in pravico do penzije, 8 tremi otroci, starimi od 11 do 15 let, se želi seznaniti s pridno gospodično ali udovo, katera je v kuhinjskih in ročnih delih nekoliko izučena, brez otrok in z nekolikim premoženjem, ki je Že prestopila 28. leto, v svrho ženitve. Natanjčen naslov s sliko se prosi pod „J- Z. 1654" poste restante glavna pešta v Trstu.	928
Zaloga terana p° ^ ^ron **
Sežani
naprej se \dobi pri Jožefu Čebule v
799

Aurelio Herblfi
Civilni geometer. — flvtorizovani zaprisežen ec
Tpst, Copso štev. 30
■prejme merenja, ekakorporacije, lntalacljc itd. sploiuo tu geom etrićna dela,
Bogomil Fino
M urar t Sežani
ima svojo
Inouo protfs-inlnlco v ur
v TKETU ut.Vinc. Bellinl 13
nisproti cerkve svet. Antona novega
Vsakovrstne verižice po pravih tov. cen s h
Automobilisti in motociklisti pozor!
Giuseppe Colonna, Trst
Specijaliteta vu kanizovanih poprav na pnevmatikih
Lastna delalnica: Ulica Acque št. 4
Vulkanizovanje, moja lastna specijaliteta, laHtno izdelovanje Antiderapantov iz usnja in Caoutchouc-a. pokritja z gladkim gumijem, plakete in poprave z ela-— — stiko na počenih ali prerezanih pnevmatikih vsake znamke. — —
Poprave ae izvršujejo točno in solidno ter se zajamči j o
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
□
B
S
U
a
H ■
B
Ugodna prilika! | Nova prodajalnica manifakturnega blaga
Eugenio Della Torre
prej agent Wrdk F. CASTELLITZ e SuccessoH G. SCANTIMBURGO
Trst/ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich. Novi dohodi za pomladansko sozono.
Perkal, zefir, platno. Oxfordt za moške srajce, volneno blago, trlrž.
blago za pohištvo, in zavese.
Velika isbera perila ga poročenke. čeke, da se ni bati konkurence.
En&enia CossoveS
__V	.	L...______*:__T-:—*:--__n n <v~|nmA
prej ravnateljica Tržaškega grafi*, zavoda (Stabilimento grafico Triestino ejc R. G. Salom)
iasti se naznaniti slav. občinstvu in cenj. klijentom, da je odprla v ulici dello Poste M. 6
Prodoliilnlco novih In ra&Uenlh pisalnih stroje« vseh zlstemou.
Aparati reprodukterji v*eh zistemov. — Potrebščine. — ČiSčenje in poprave. — Pečati ^ table.
Gramofoni in slovenske, italijanske in nemike plošče
fini in navadni iz najboljših tovarn. - MENJAVA RABLJENIH PLOŠĆ. - Telefon 6-82.
Odlikovana krojačnica
August Štular
Trst Via deiie Poste št. 12, I. nad.
'(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
Izvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme.
Bogata zaloga tn- in i no z. blaga in vseh predmetov, spadajoČih r krojaško obrt.
Naročtie se izvršijo ločno in se dostavljajo na M
DELO SOIIĐVO —™■
Hiša
s tremi prostori in 80 klaftrov vrta z vodnjakom ae proda. Nahaja se pri glavni lo-njerski cesti blizu postaje. Naslov pove rInseratni oddelek Edinosti".	931
E. M Mil k Cd.
Nova in bogata zaloga vsakovrstne s
POHIŠTVA
Spalne in jedilne sobe na isbero,
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št 71 Romano IV
=J OO Vsakovrstne
slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
Fran Cerar
Tovarna slamnikov v Štob (pošta Domžale) pri Ljubljeni.
Cene nizke, postrežba točna ; na zahtevo cenik brezplačno.
Svoji k svojim!	i
^ □====□ ćL
Odprlo se je
novo veliko skladišče
POHIŠTVA
in iapetarij
Faolo Grastwirth
v Ulici Stadion št. 0, Tel. 22-85
e veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popoluih oprav za btanovanja. —: —
Zadnje covoati te stroke.
Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti.
ProiajaiRica zgotovljenih oblekic blaga
G. Mayer Grego
Crst, ulica Riborgo št. 23, Trst
Specijaliteta : Obleke za dečke. Izbera perila ln pletenin.
Velika zaloga obuvala ul. Riborgo 25 TRST ul. Nuova 49
Velika izbera mo&kih, ženskih in dedkih čevljev kakor tudi vsakovrstn. obuvala.
m____9
®
MODERNE
Rokavice
I. kvalitete (iz kože. svile in pletene) ■■■■

za birmaace 1 g
R. fiUBMRNN |
Jrst, Corso 19 - Ustan. leta 1865. X
ZaJčitia imli: ..SIDRO"
i LSHIKEKT, CAPSICI Comp.
nadomestek ia
Anker-Pain-Expelier
je aplolno primano kakor najirvrstneje bolu-blažujoče mazilo pri prehlajsnju itd. — Cena 80 »tot., K 140 in K 2; dobiva se v v»eb lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega »redstva naj se jemlje le originalne steklenice v ftkailjab z naio eaCčitnn znamko: ^SIDRO" potem je kupo-valec go;ovo prejel originalni izdelek. — —
Sr Richter a lekarna pri Zlatem levo
----v PRAGI
.ISABETtKA ĐUCA »U* b <no*ft) Dnevno razpoftiljenje. ■