. O C * ^ & %j 2 v * . Mesec.rožnega venca - oktober - je pred nami. Največja naša G.ružins^k&^in nsjjhdna dragocenost nam mora Titi ta molitev, če hočemo hiti pravi Marijini otroci, če res hočemo, da bo Marija kraljica Slovencev, Ob prvem petkil v oktobru skušaj= mo vsaj v drobcih razmisliti, kako se prav rb rcžncvenakih skrivnostih nad vse lepo kaže tudi ljubezen<“in dobrota Srca Jezuso= vega. Saj tudi tukaj prihajamo na naj lepši način "Po Mariji k Jezusu". Ko bi hoteli do dna premisliti skrivnosti rožnega venca s ozirom na Srce Jezusovo, bi morali pisati neprestano j saj se ne da opisati, samo ob= čutil bo : to, kdor bo resno in pobožno raz= mišijal. 1, Ki si Ga Devica od sv,Duha ~ spočela~ !e O! mar: Božje...Srce Jezusovo nih.besedah* "Zgodi se mi po tvoji besedi" ustvarjeno, začenja urii- pati v ljubezni za ves človeški rod. Ni spočeto' v i .zobilju brezskrbnem življenju ampak v revščini, ker snuša že pred .m biti ponižno in urpeti iz ljubezni do nas, za katere je- bilo ’ ir 'O ttVU, leto da pokam Izvolile pa si je za prvi dom neomadeževano čistost Device, da jo čistost največje 'bogastvo in najlepši okras, 1, Ki si Ga Devica v obiskanju Elizabete nosila. Se nerojeno bolje .Srce že deli vesel je, ..mir-, že'umiva člo- Jo. Ker samo še ne more nikamor, se da nesti, da more deli= dobrote. Kakšna sreča se naseli v Elizabetino'hišo, kamor sla Marija to božje Srce. Janez Krstnik, tudi še nerojen, se zgane v materinem telesu, ko čuti v svoji bližini to dobro Srce, ki ga je že pred rojstvom očisti? -> izvirnega greha. Z Elizabeto hvalimo Doga za to dobro sc, da smo d< tvojega telesa" veske av ti svoje je prine srce oo zr> e ga 3. Ki si . božje Srce j "Blagoslovljen Sad .are senika. tl Devic; rodila. »Srce .jezusovo jaslih na slami, kakšno rojeno na svet. V hlevcu, med živalmi, kakšno ponižanje si je takoj ob ;e .oc str v o , rojgtvu izbralo. Zavrženo cd človeške ljubezni in sočutja je hotelo s ponižanjem do konča, dvigniti človeštvo do vrhunca, do Boga. Saj bi morali kar nenehoma klečati.ob jaslicah in se zahvaljevati za to nerazumljivo ljubezen božjega Srca, ki se je naselilo med človeško revščino. • Štev. 13.,Let o II 2 28. septembra 194-7• 4, Ki si Ga Devica v templju darovala. Šele štirideset dni živi na zemlji, pa se že daruje Bogu Očetu^po rokah svoje deviške Matere kot spravna daritev za grehe človeštva. Največjo, najsrčnejšo željo izpolni starčku Simeonu in vdovi Ani - da sta ga dočakala pr^d svojo smrtjo.. Po Simeonu pa na= y poveduje ves blagoslov in dobroto, ki jo bo človeštvu prineslo< "Luč v razsvetljenje nevernikov". Kakšna strašna zmeda in zmota je vlada= la do tedaj, sedaj pa božje Srce'prinaša luč, jasnost, pravo pot, po kateri bo vsak mogel k Bogu. Tistim, ki ga bodo vzljubili,-mu varovali šli za njim, bo v vstajenje in srečo, tistim pa, ki bodo ; . njegovo lju= bežen zavrgli, v večno pogubljenje. 3« Ki si Ga Devica v templju našla. Za človeška srca so pota božjega Srca premnogokrat nerazum= Ijiva. Marija je. to občutila na bridki poti^ ko je iskala Sina božjega Vendar je vdano verovala, da je tako prav, čeprav ji‘Jezus ni odgo = voril drugega kotj "Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta." Trav tako tudi mi hodimo po poti, ki jo je težko ra= zumeti, pa verujemo, da nas je nanjo poslalo božje Srce, ki hoče na¬ šim dušam tudi na ta nam nerazumljiv način le dobrote deliti. Verujmo, da je to resnica. Hodimo to pot vdano! Prišel bo.čas, ko bomo dobrote božjega Sroa, ki nam jo je hotelo s tem trpljenjem izkazati, spoznali in bomo hvaležni. Božje Srce je pustilo v skrbeh svojo božjo Mater, da je prineslo luč pismarjem, jim ponudilo roko, da jih pripelje do resnice. Verujmo, da bo tudi za nas storilo vse. OB VCPETDESETLETNICl |V Bojkm. Indijancev Oce Njegova nepremagljiva ljubezen je vse opravičila, vse prenesla in potrpela,Na vsako žalitev je odgovoril s še večjo žrtvu= jočo in dejavno ljubeznijo-. Ves srečen je bil, ko je po dolgih potovanjih prišel v kako indijansko središče. Govoril je zbranim rdeče= kcžcem o Velikem Duhu, dobrem Manitu, kot Indijanci imenujejo Boga ir. o Materi Maziji. Zvečer pa je, čeprav zdo utrujen, z njimi dolgo prepeval pesmi iz pesmarice, ki jim jo je dal natisniti. Sestavil jim je še več knjig, molitvenikov, katekizmov, napisal slo= var In slovnico njih jezika. Tako je prinesel — ševerno-ameriškim Indijancem to, kar sta pri= .M-; ^ nesla nam Slovanom sv. brata Ciril in Metod" prve knjige v cfomačem jeziku. Kar je imelj vse^je razdal med najrev= nejše. Večkrat je prišel domov brez novčiča v žepu ali brez plašča ali celo brez srajce, ki mu jo je poslala iz domovine sestra. Karkoli je dobil v .reke, vse je brž našlo pot k rdečekožnim duhovnim otrokom. Tako se je zgodilo, da je kot škof poprosil duhovnika, naj mu posodi tolar, da ga da revni Indijanki, ki jo je ugledal skozi okno. Naš Baraga, nekoč graščak, je postal >oexač, berač za druge. Prosil in rotil je v pismih, dvakrat jc sam potoval v Evropo po sodelavce in sredstva za vzdrževanje in zidavo novih cerkva in tisoč drugih potreb kot n,pr. šol, misijonskih postaj. Vse to je delal in žrtvoval za svojo Indijance iz očetovske ljubezni do njih. Svoje prvo škofovsko pastirsko pismo je nazvalf "Otročiči mo ji, ki vas ljubim.,.." S tem Štev. 13. Loto I. - 3 - 28. s^pt^mbra 19^7 jo hotel Indijancem povedati, da jih ljubi bolj, kot jim more to po= kazati. i Otročiči so dobro razumli svojega očeta, zato so ga~vzlju= bili in mu vse zaupali. Baraga je bil vesel tega zaupanja in ljubezni de bolj pa ga je veselilo, ko je videl uspehe in.sadove svojege mi= sijamskega dela. Kako poln sreče je bil zanj pač sveti večer, ko je v skromni leseni cerkvici stopil k oltar ju. in so okrog jaslic zbrani Indijanci z grmečimi glasovi po indijansko zapeli,- Sv-ta noč, blažena noč.Videl je, da je njegovo trpljenje prineslo veselje tisočem njegovih ljubeljenih duhovnih otrok. Ob tem je bil tudi sam .srečen. Križ ? trpljenje je še ostalo, a Baraga ga je sprejemal nase s vedno večjim spoštovanjem, vedno večjo ljubeznijo* Vedel je tudi dobro, da pride- pravo veselje, vsa sreča šele v večnosti. Šola Baragovega gorečega dela* Kje se je Baraga takega življenja, kakršno je živel,naučil? V šoli sv. Rešpjega Tol, sa in Marije. Že v Evropi je zelo širil češčenje sv. Evharistije in Matere božje, saj je prav radi svojega za zmotne pojme tistih časov pretiranega češčenja prišel v tolikšne težave, da se je v domovini skoro onemogočil. Zato je pa med Indijanci in kot škof našel dovolj prilike za širjenje obojnega češčenja, Sam pa je vstajal že pred četrto uro zjutraj in preklečal dolge ure pred Jezusom. Tam se jo učil poslušati utripe Gospodovega Srca, sprejemati njegove ukaze, spoznavati Marijine- želje, Tam je dobival moči, da jih je tudi uresničeval, čeprav z naj večjimi napo= ri. Baraga u mre. .Dne 19, januarja 1°66.. p c. so zajokali indijanski rodovi, ko so zvedli, da j- prenehalo biti' srce .njihovoga dobrega očeta in zaščitnika. Tudi beli priseljenci so sklonili glave oh izgubi dobrega pastirja. Vsi - pa so bili prepričani, da mu j,. Bog dal okusiti tisto srečo, o kateri je sam zapisal, da jo upa dočakati v nebesih, ko bodo Indijanci večnemu Sodniku pričali zanj, češ, ta nas je privedel k Tebi v nebesa... In tudi o tem so bili prepričani, da imajo s>=daj svojega posebnega zagovororni.ka pri dobrem Mani tu, ki 'ju mnogo pra¬ vičnejši, kot so svetne vlad., in sodniki- Mnogo lepega zvemo o Baragu iz raznih knjig, člankov-'in pisem. Vse pa le Bog ve. Baraga v' svoji ponižnostj ni maral, da big* pisali r njen in njegovih ,kr; zih in uspehih. Zavedal se je le, daje samo nekoristno orodje'v božjih rokah,- S svojimi poročili v . domovino in v svet je imel samo ta namen ? da bi rojaki^in tudi drugi bolj spoznali in podprli njegov misijon v vedno večjo čast božjo na zemlji Brž pa, no je zvedel, da ga v domovini hvalijo po časopisih, v je ta= koj pisal svoji sestri, naj vendar prenehajo's tem in naj sežge vsa njegova pisma, sicer ji ne. piše nobenega več. A dovolj vemo o njem, da ga lahko dvignemo na oltar. Baragu čast oltarja, In na oltarju ga hočemo imeti. 'No le zato, da bi Barago s tem še bolj proslavili. Tudi ne za-to, da bi se Slovenci z_njim po^ stavljaii pred'katoliškim svetom, češ, tudi mi imamo svetnika* To ne hi bilo v Baragovem duhu, ko je pa sam živel le za zaničevane in preganjane, zatirane in izumirajoče^poganske rodove. Tudi Bog bi go= tpvo ne dopustil, da bi se na ta način v narodu zasejal napuh. Bc a= ga hočemo imeti na oltarju zato, da bomo v njem imeli svojega tako« rekoč uradnega priprošnjika in vzornika. _ • čeprav se jc med Indijanci kar poindijanil, ni pozabil • - nas, To dokazujejo številna pisma in več knjig, ki' jih je v dela zimskih nočeh spisal tudi nam. Slovence je vedno nazvali "Moji P- Štev. 13., Loto II. 4 28. septembra 194-7* ljubi Kranjci!" (Slovenci). To naziv mu je prihajal iz iskreno lju¬ bečega, srca. To ljubezen do n..roda ima Baraga tudi sedaj v nebesih. Kako bi odrekel svojo priprošnjo, če ga kdo njegovih ljubljenih Slovencev poprosi za po oč! .Zlasti nam bo Baraga danes rad pomagal, ko.smo njegovi rojaki v taki strski, v kakršni naš narod še ni bil. Soj gr« za obstoj naroda in božjega kraljestva v njem. Zlasti nas bo Baraga uslišal, če ga prosimo za vse tisto, kar je v zvezi z zma= go božjega kraljestva v našem, narodu, saj je tako gorel za božjo kraljestvo med Indijanci, kako mu ne bi bilo pri srcu božje kraljestvo med Slovenci! Potrebujemo^pa tudi vzornika. Danes naš narod potrbuje ve = . likih,.apostolskih mož in žena, prežetih s Kristusovim duhom, vzgo= jenih in oblikovanih po božjem Srcu, ki bodo/vse sloje in okolje zo= pet prinesli Kristusa in Njegovo resnico, Njegovo ljubezen, Njegevo vladarstvo. Mnogo se da razpravljati o tem, kakšni naj hi bili ti apostoli. A vse bolj jasno in hitreje bomo tudi doumeli, če se za= mislimo v Baragov lik in si rečemo: Glejte, tak mora hiti pravi apostol in kristjan. Baraga je vzor dobrega otroka, marljivega in vestnega di= jaka, učenega in globoko vernega izobraženca, požrtvovalnega, ponižne^ ga in gorečega, 1jubeznjivega in svetega duhovnika, borca za pravice tlačenih narodov in slojev, velikega socialnega, karitativnega in kulturnega delavca^ moža katoliškega univerzalizma, moža jeklene volje, trdnih odločitev in skl-pov, neustrašenega poguma, ljubitelj uboštva in abstinence, gorečega častilca svete Evharistije in Matere božje. In končno je vzor pravega slovenskega in sploh katoliškega misijonarja, ki se uživi v navade, mišljenje in čustvovanje domačinov, postane vsem vse takorekoč Indijane Indijancem, zato^da lažje najde dostop do njihovih duš in jih pripravi na sprejem krščanstva. Resnično v njem lahko vidimo upodobljenega drugega Kristusa in takih danes potrebujeta Cerkev in narod. Zraste1 je iz naše srede, naših prilik in zato njegov vzgled še bolj v< leče kot vzgledi drugih svetnikov. Toda nekaj še manjka njegovemu vzoru - potrdilo Cerkve, proglasenje za blaženega. Molimo pogosto in vneto, naj ga Gospod sko= raj poveliča na naših oltarjih, da bomo smeli svojega priprošnjika in vzornika tudi javno častit:;.« To pa iz edinega namena, da^bomo po njegovem vzgledu in priprošnji postali bolj božji, da bo naš narod dajal' Bogu večjo čast z lepšim krščanskim življenjem doma in s svojim misijonskim delom v poganskih krajih. To je pravi namen gesla: Barago na oltar, ki je gotov ljub Bogu, pa tudi Baragu. Baraga ho na^ta na= čin po svojih posnemalcih še naprej reševal duše in gradil božje kraljestvo - sveto Cerkev v poganskih deželah. Begunci smo. Kako brezupna Sc nam zdi včasih ta beseda,saj v tako strašni resničnosti označuje vso našo revščino..In vendar, dragi rojaki, ki ne prebivate v naših skupnih taboriščih, ali veste, da sme košček našoga nekdanjega bogastva le prinesli s seboj? Živo so nam vsem še v spominu naš«, nedelje v domovini. Parni zvonovi so kot klicarji vabili vernik« k praznovanju Gospodovega dne. Njih klic se je razširjal preko ravnin in gričev, tja do zadnje gorske vasice. V srcih župljanov pa se je ob tem glasu zvonov pora¬ jalo sveto praznično veselje, ki se porodi v človeškem srcu tedaj, ko začuti božjo bližino. Da, nedelja je bil dan našega notranjega veselja, zadovoljnosti in sreče; bil je dan, ko smo položili svojo Loto II. Štev. 13 . 28„ septembra 193-7« ■brige in težave na daritveni oltar božjega'Sina«, In tukaj? Dragi ' brat, ljuba sestra, pridita v naša taborišča in videla bosta, da so naše nedelje v begunstvu podobne nekdanjim v domovini, da duhovne’ so najbrž še one go dragocenejše,, Ne vabijo nas k službi božji bronasti zvonevi. Ne, saj bi se z našo begunsko revščino ti niti no skladali. Toda tudi pritrkavanje na preproste železniške tračnico budi v nas praznično veselje-* ti preprosti zvonovi privabljajo' v leseni božji hram množice ljudi, katerih src: so napolnjena z iste bolečino, iž katerih duš prihaja ista prošnja -- prošnja trpinov k trpečemu Bogu, Koliko beguncev, opogumljenih po besedah naših dušnih pastirjev, okrepčanih z angolskim kruhom in poživljenih z milostmi svete maše, zopet z veseljem zadene svoj begunski križ in gre z njim pogumno v negotovo bodočnost. Taki so naši nedeljski dopoldnevi; od zgodnjih jutranjih ur pa skozi vso dopoldne se oglašajo zvonovi, so vrsto svete mašo, prihajajo ljudje v cerkev, drugi zopet potolaženi in okrepčani iz' nje. V ozadju kapele - na "koru" pa se menjavajo pevski zbori, ki se s svojim petjem pridružujejo molitvi ostalih vernikov* Prav mogočna, lepa slovenska pesem, molitev in božja beseda v domačem jeziku nas kar prestavi iz begunstva v našo,- domače farno cerkve, nas spet po= živi in dvigne« -vsakovrstne Tudi v iz domovine staro in ml ke in v gozdove» po veselju, tenve saje čaje vse, Naj še na kratko omenim, kako v taborišču preživimo ostali del nedelje* - Med 12 in 1/2 1 uro se morajo dežurni iz posameznih barak potiti s prenašanjem vsakovrstnih posod, ki so napolnjene vča= sih s čin boljšim, drugič zopet s slabšim. Cesar ni zmogla kuhinja za "dober apetit", to store zvočniki, ki ves čas med kosilom prena= koračnice, pesmi itd, popoldanskih urah smo še precej obdržali svoje obi= Medsebojno s^ obiskujemo, če je pa lepo .do, iz barak v prosto naravo - med polja Mnogi pa, katerih srce ne išče samo last ?a. žele deliti s trpečimi, gredo v popoldanskih urah na obisk k najhednejšim - k bolnikom. Kakor usmiljeni Samarijan sc sklanjajo nad njimi, jih tolažijo in opogumljajo. Taki si ruo vremo, leze na tr avni= ut e šenj ■ pripravljajo dejal nekočs bogc Bole , de 1 j o .to n Gospod j in sem bil - in ste me zaključimo zop^t v c nošnje vsei misli 1: Pomagaj, nesi na..mogočne j svojo bodočnost, svoje dr vas, bratje in s praznovati nedol plačilo za delo usmiljenja, sa obiskali. rkvi. Po krščanskem na iku v cerkvi zopet združijo pri Mariji i priprošnjici pri Bogu. Njej izročamo. ge, vse, ki so nam pri srcu; torej tudi ne te guncev stre, ki raztreseni po tujini, najbrž e v takem prazničnem razpoloženju« vam h 10 g.ee, o.iščite svoje rojake v taborišču, da in z vsemi nami delili dragocenost, ki smo jo prin sveto, čisto nedeljsko dragocenost, ki smo jo veselje 4 potom pa tudi vi gumijoni življenj-. K s svojim težkim križem v vsakdanje 1 morete Zato pa, kadar boste z njimi 11 iz domovine, oživljeni in opo= - in vendar novo NVpENfE B 041 H orepa ___ ^ V Delo Sv, Duha v dušah. Že pri krstu nam je bil dan Sv, Duh, "Božja ljubezen je izlita v naša. srca po sv« Duhu, ki na® je bil dan" (Rim V,5)* Sv, Pavel imenuje tu Sv.Duha, ki vzbuja ljubezen. On nam v imenu presvete Trojice .cl J C p amen osvežujočo milost božjo po vidnem ju vode. Ta posvečujoča milost božja o-d o žariš tv i naše duše. Ona preoblikuje sc našo notranjost in nas naredi otroke ožje. Stav. 1?«, Loto II. 28 , septembra 19 y + 7 . Toda duša ima tudi zmožnosti: razum in voljo, ki ju upo= rahlja za mišljenje in hotenje« Približno tako kakor - potrebuje telo roke in noge za delovanje, Da. ti zmožnosti postaneta sposobni nadnaravnega delovraje, zaslužnih dejanj za nebesa, morata biti dvignjeni v nadnaravni red. _Po nadnaravnih čednostih, ki spremljajo posvečujočo milost božjo, dvigne Iv.Puh ti zmožnosti v nadnaravni red, jih pobožanstvi. Čednost je dobra navada, ki daje moč, da lažje vršimo tižke stvari, Naravna čednost je dobra navada, ki si jo lahko pridobi vsak človek, čeprav ni krščen n.pr, čednost pokorščine, čednost resnico¬ ljubnosti. Nadnaravna čednost pa. nam daje zmožnost, da s pomočjo Boga in milosti gojimo nadnaravne kreposti n.pr.verujemo v Boga, Ga ljubi= mo. Po nauku tridentinskega vesoljnega cerkvenega zbora tri božjo hodnesti - vera, upanje, ljubezen - spremljajo posvečujočo milost 'ožjo, Skupen nauk, potrjen v tridentinskem katekizmu, je, da so nom v istem trenutku dane tudi moraln. čednosti: razumnost, pravičnost, srčnost, zmernost.. Pravimo, da so te nadnaravne čednosti vlite, ker jih sprejmemo naravnost od Boga s posvečujočo milostjo božjo. To nadnaravne čednosti dajejo našim naravnim zmožnostim sposobnost^vršiti za nebesa zaslužna dejanja. vere daje našemu razumu možnost, da se naše naravne Čedno o U spoznanje ne upiraj volji pa sc dane upanje, ljubezen in moralne nadnarvno Pa morejo te naravn delovanje« Potreben Prav tako čednosti (razumnost, pravičnost, srčnost, zmernost). Za delovanje v naravnem svetu ne zadostujeta razum in volja 'delovati, ^ V', l -*~ t • -v. "1 ~ r i O ^ u u ^ e l J - v - jih mora nekdo spraviti v zmožnosti torej nek vpliv, je- v našem' nadnaravnem življenju potreben poseben vpliv božji, ki našo naravo pobožanstvi in naše v nadnaravo ' dvignjene zmožnosti spravi v delovanje« To vrši v naših dušah Sv.Duh. On sprav= lja v delovanje naše zmožnosti, To je dejanska milost, ki nam vzbuja in pomaga vršiti zaslužna dejanja« To še ni vse! Naša slabost v delu za samoposvečonje in svetost je tako velika, da neprestano potrebuje pomoči Sv,Duha. Ko smo tako dvignjeni v nadnaravni red po božjih in moralnih vlitih čednostih, naše naravne zmožnosti še vedno delujejo na človeški na= čin« Vlita čednesv meProsti, razsvetljena po luči božje vednosti,ki jo imamo po veri, išče. kaj je primerno zbrati z.:, naš končni cilj. premit e v pr; . Podobno kakor učenec poduč n od učitelja, cazmišlujoč načela, ki jih j-, dobil od uči= ■ razom je zmotljiv in človeška volja je-na= .In to isce išče rešil telja. Teda cl-vešk gnjena k hudemu. Zaj sledi iz tega? Pa v delu za naše samoposvočenje vodno potrebujemo pomoči Sv »Duha, da ^ zaidemo in ne pademo.' On nas pod= pira po pogostih notranjih navdihih. +++.++++++ venko pa K 1 P -A R SMO BREZ TOLAŽBE, same tavati tolažbe, kadar nas Bog tolažil'Zelo težke ---___ ,Vdor brez božje in človeške tolažbe Bogu na ljubo voljno prenaša zapuščenost srca, sam sebe nikoli nikjer ne išče in se nič ne ozira na lastno zasluženjej to je. velika, zelo velika reč.. Kadar ti torej Bog podeli duhovno tolažbo, hvaležen jo sprejmi, pa ne pozabi, da ti jo Bog daje in da je ti nisi zaslužil,- Ne povzdiguj se, ne raduj s« preveč, tudi se drzno ne ponašaj, ampak zaradi daru hodi še bolj ponižen, previden in boječ v lih, kajti minila ho ta ura in nastopila bo skušnjava Hoja za Kristusom) vseh svojih de= (Tomaž Kempčan: - 7 - 28, Septembra 19^7 Štev. 13., Loto II, Kan.Joseph Gardijn ®j$V P®D SVS.TOVNO K Članek ” CERKEV PRED SVETOVNO REVOLUCIJO" oe napisal lotos februarja voditelj katoliške del vske mladine kanonik Jožef Cardinj, C&rdijn spada mod najvočje osebnosti sedanje dobe. Imenujejo ga aposto la delavcev. Posrečilo se nu jo pokazati delavstvu, da obstojajo po= leg materijalnih dobrin, ki mu jih obljublja brezboštvo, še duhovne dobrine, ki mu jih nudi Cerkev« Delavstvo se sme in mora boriti za svoje pravice, a ne sme za skledo loče predati duše. Dokazal je mla= demu belgijskemu delavstvu, da hrana in telesno ugodje še ne prina= sata celotne sreče. Cerkev potrebuje delavce in delavci potrebujejo Cerkev. Saj je bil Jezus poslan oznanjati evangelij ubogim.^ Način njegovega dela Cerkev priporoča vsem katoličanom,ki hočejo sodelovati pri pokristjanjenju sveta. Cardijna so radi ugleda, ki ga uživa povabili v Ameriko. Ves svet si jo skoro ogledal in po potovanju napisal svojim sodelavcem razpravo o položaju in.nalogah katoličanov v sedanjem največj^m prevratu, To razpravo bo Bogoljub priobčeval v naslednjih številkah. Ker je važna, zlasti zadnji dve strani Bogoljuba ohranite, da jih boste lahko večkrat prebrali. I. v e t o v n a volucija Čas svetovne revolucije. Najmočnejši vtis, ki sea ga dobil na potovanju po treh Amerikah, je gotovo ta: da živimo v dobi sv :tovne revolucije. In ta revolucija ju največja v zgodovini, tako po svoji razsežnosti kot po svoji globini. Zares, ne omejuje se na to ali ono celino. No za= deva le manjšine, elite izobražencev. Ne nanaša se le na ta ali oni. vidik zasebnega ali javnega življenja. Revolucija, ki jo doživljamo, divja nasprotno po vsem sve= tu, po vseh celinah, po obeh poloblah, pri vseh rasah in vseh narodih. Zadeva najgloblje t lasti vsega, prebivalstva, mase, ki so se še do včeraj izgubljale v nerodovitnih stepah, domačine najoddaljenejših kolonij, kakor tudi proletariat orjaških mest. Obsega hkrati vsa. področja živijenskega udejstvovanja, gospodarsko, socialno, politično, kulturno, družinsko, moralno in versko področje. Gre za vprašanje in odločilni odgov r c samem smislu življenja, človeka, sveta, in to z vidika in z ozirom na celotno človeštvo. Ni truha biti ne Velik učenjak ne genij, da odkriješ in premeriš obsežnost in globino te revolucije, ki živo pretresa vse človeštvo. Zelo preprosti, nekam neznatni so znaki, po katerih jo. spoznamo. Da pa spoznamo njeno važnost in pomen, moramo pregledati kakšni so njeni odmevi, kakšne so njune psihološke in globoko notra= njo reakcije v najširših plasteh človeštva širom zemeljske oble. Nič več razdalj! Prva ugotovitev, ki preseneča potnika, je ta, da^ni več razdalj! Prepotoval sem dvesto ur z letalom-in preletel več kot šestdeset tisoč kilometrov, in jutri jih bodo preleteli v istem času več kot dvesto tisoč, V eni noči prideš z ene celine na drugo, in v enem dmvu z ene poloble na drugo. Toda nepomembnost, ki jo ima'razdalja za premestitev, ni Šthv. 15,,' L,to II., - 8 - 28, septembra 19V/. nič ^ primeri z nepomembnostjo, ki jo ima razdalja za prenos idej! Ideje, novice, poročila, zmota kot resnica, zločin kot krepost se danes razširjajo v hipu po vsem svetu in po vsem človeštvu. "Učite vso narode!" ni več povelje, katerega izvršitev bi zahtevala stoletja. Postalo je trenutna stvarnost. Danes milijoni in milijoni ljudi poslušajo in slišijo istočasno po radiu isti glas, glas Moskvo žal bolj kot glas Rima. V ekvatorskem puščav ju kot na tečajskem ledu, v slamnatih kočah kakor v palačah, otroci in starci, mladina.in odrasli, včeraj nekultivirana ljudstva kot najbolj civi* lizirani ljudje čujejo iste pozive, ista navdušovanja, iste pesmi, isto glasbo. Jutri bodo prisostvovali istim gledališčem, istim plesom "blaznih pastiric"! Gledajo iste filme v kinu, čitajo iste dnevnike, obiskuje* jo ista nočna zabavišča in iste kavarniške koncerte, iste športne tekme. Indijce, Črnce, Kitajce, Japonce, belce - zlasti mase - po* žira danes kot neizmerno čredo isto dirkališče in isti prostor za za* bave, sledi novicam, poročilom in se jim daje vplivati. In med seboj debatirajo, jih razlagajo in razumevajo vsak s svojo duševnostjo, s svojim umskim in'kulturnim razvojem, s svojimi predsodki' in s svojimi težnjami! Tehnični napredek. Mase so danes priče hi rim skoraj fantastičnim napredkom moderne tehnike. Z vrtoglavo naglico prestavlja to mase v nov svet, ki preseneča njihovo domišljijo in je podoben učlovečenju nekega no¬ vega skrivnostnega božanstva? zlati vek znanosti in tehnike! Le z velikim naporom preprečiš, da te ne začara! Lvainšestdesetkrat sem pristal z 'letalom, često potem ko sem preletel več tisočev kilometrov preko Oceana, preko Kordiljerov, Andov, pragozdov, preko oblakov, ponoči in podnevi, čudi se človek, ki pristaja skozi oblake in meglo in noč na otok, na letališče, in ko vili pristajati štirimotornik skozi oblake s svojimi štiridesetimi ali petdesetimi potniki in svojo težo trideset, štirideset ali pet¬ deset ton z matematično natančnostjo na koncu betonskega vzletišča, ki ga more edini vzdržati in mu dovoliti sto metrov teka, preden se ustavi pred izkrcevališčem. Zadostovalo bi nekaj centimetrov skoka vstran na često razmehčano zemljo, pa bi ga bilo konec in bi nastala smrtna nesreča za vso posadko. Isto občutje občudovanja te zajame v nebotičnikih, čim dalje bolj visokih in čim dalje bolj širokih. Tri, štiri dvigala, ki morejo dati prostora petdeset, sto osebam so pogosto uvrščena drug za dru* gin in v nekaj sekundah preneso vse obiskovalce ali vse osebje do stotega, stopetdesetega, jutri do dvestotega nadstropja* v Vsi ti napredki so danes dostopni masi, šele včeraj prišli iz step, ; reprosti in naivni kot otrok. Zaradi reklame, svetlobnih in barvnih oglasov zgledajo vsi ti napredki kakor dobrohotne vile,ki naznanjajo in prinašajo srečo, za katero je treba vso žrtvovati. Skrajna industrijalizacija, Te znanstvene in tehničn y napredke je v korist vseh uporabi* la skrajna*industrijalizacija. Dežele in pokrajine, večkrat tako ve= like kot Evropa, prehajajo brez vmesnih stopenj iz najprimitivnejše* ga poljedelskega gospodarstva v najskrajnejšo industrijalizacijo. Milijoni ljudi prehajajo v hipu iz dobe nabiranja sadežev v dobo hi* perkapitalizma, s svojimi podjetji z deset, dvajset, trideset tisoč delavci, vodenimi od mednarodnih trustov ali od totalitarnih d^zav. (Se. nadaljuje.) Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri 1/i.enzu *