268. St. - 5. leto. PoStnina pavSalirana. Posamezne številke 1 D. Naročnina za kraiievino SHS Meseč//, 15 D Letno 130 a Inozemstvo: Mesečno .30 n. Letno 360 D Oglasi: ecostolpna mm vrsta enkra} 50 para, večkrat popust torek, 21. novembra 1922 Uredništvo: *voltoYa ulica l/l. Teleton 960 Uprava: trga Telefon 4* .okopisi se ne vračajo Vprašanjem je priložiti znamk« ?a odgovor. Akcija hrvatskega bloka. TENDENCIOZNE VESTI O AKCIJI BLOKA. O POVRATKU BLO-KAŠKIH POSLANCEV V BEOGRAD SE BO SKLEPALO V SOBOTO. NERESNIČNE VESTI O IZKLJUČITVI FRANKOVCEV, — JUGOSLOVANSKI KLUB ODOBRAVA AKCIJO. Zagreti, 20. nov. (izv.) »Slobodna Tribuna« piše: Beograjske ^Novosti« objavljajo pod naslovom »Hrvatski blok pride v Beograd« nekaj informacij. ki pa so, kakor doznavamo iz poučenega vira, napačne, samolastne in sestavljene na podlagi pripovedovanj. Na stvari ie sledeče: Stranke, ki tvorijo hrvatski blok, so imele v soboto In nedeljo seje, na katerih se je sklenilo, da se ima nadaljevati akcija, ki so jo začeli delegati hrvatskega bloka V Beogradu. Te seje je napovedal ofi-Clelni komunike, izdan po povratku teh odposlancev iz prestolnice. Gospod dr. Giurn Surmin je pooblaščen, da z zastopnici opozicijcmalnih strank v narodni skrupščini in z gospodom Ljubo Davidovičem in Stojanom Protičem določi dati in kraj sestanka z načelniki strank., katerega se udeleži tudi predsednik hrvatskega bloka Stjepan Radič. Di. Surmin je snoči odpotoval v Beograd v spremstvu enega sklicateljev zagrebškega kongresa in stopi takoj po svojem prihodu v Beograd v stik z zastopniki opozicijonalnih strank in skupin v parlamentu. Sestanek z načelniki strank bo še ta teden, najbr-že v Zemunu. Seja vseh poslancev hrvatskega bloka bo v Zagrebu v soboto, dne 25. t. m. Na tej seji se bo sklepalo o povratku poslancev hrvatskega bloka V narodno skupščino. Neresnične so vesti o izključitvi poslancev hrvatske stranke prava (Frankovcev) iz hrvatskega bloka. Stjepan Radič nikakor ni o tem govoril na sejah v soboto in nedeljo. Nekateri člani hrvatske stranke prava imajo pač drugačna naziranja glede aktivnega sodelovanja v beograjski narodni skupšTini, toda definitivno se bo sklepalo o tem vprašanju z večino glasov na seji vseh poslancev hrvatskega bloka. Z?vielia e reiitvi r@ikt.ga vpraianfa. SESTANEK REŠKE KONSTITUANTE V KRALJEVINE — ZANELLA UPA NA SKORO IZVEDBO RAPALLSKE POGODBE. Sušak, 20, novembra, (izvJ V soboto se je rešlja konstituanta sestala v Kraljeviči k izredni seji. Predsednik dr. Zanella Je imel daiiši govor, v katerem se je bavil z izjavami ministrskega predsednika Mussolinija v italijanskem parlamentu. Dejal je, da se zaradi tega na* dati, da se v kratkem povoi jno reši reš-ko vprašanje. Rekel je tudi, da sta on in njegova stranka za odkritosrčne in prijateljske odnošaje do Italije. Na seji se je soglasno sklenilo, naj se izreče zahvala za obljubljeno izvedbo rapallske pogodbe. Obsojajo pa se današnji vla-stodržci na Reki in se protestira proti morebitnim volitvam, ki bi bile protizakonite ta protiustavne. drapasil® velesil na orieniski konfaraiK!. PODLAGO 2A POGAJANJA BO TVORILA ANGLEŠKA SPOMENICA, ITALIJA STOJI OB STRANI FRANCIJE IN ANGLIJE. - POSNCARE BO SAMO OPAZOVAL. — MUSSOLINI ZAHTEVA ENOTNO FRONTO ZAVEZNIKOV. - PRVI KOMUNIKE - IZVOLITEV NOVEGA KALIFA. Lausanne, 20. novembra. (Izv.) Konferenca treh ministrov zavezniških velesil v Territetu'je napravila na delegate zelo ugoden vtis, ker je upati, da se bo dosegel sporazum med zavezniki. Ministri so razpravljali o angleški spomenici, ki naj služi za podlago pri pogajanjih zaveznikov s turškimi'delegati in so storili eventualne sklepe za slučaj, da M se mudanski dogovor kršil ali pa za slučaj kakega pritiska na potek konference. Italija bo namere angleške in francoske vlade v tem pogledu le podpirala. Pariz, 20. novembra, (Izv.) »Petri Pa-risien« javlja iz Lausanne: Francoski ministrski predsednik Poln čare je izjavil, da bo začetku orientske mirovne konference prisostvoval le kot navaden opazovalec. Po njegovem mnenju se bodo dela konference precej zavlekla. Vendar pa je upati, da se bodo pogajanja končala v enem mesecu. Pariz, 20. novembra. (Izv.) Italijanski ministrski predsednik Mussolini je poda! novinarjem izjavo, v kateri je naglašal Potrebo, da se udejstvi enotna fronta zaveznikov ne samo proti Turčiji, am-t>ak tudi proti Nemčiji. Tudi glede ma'e antante bo treba priti do sporazuma, kajti potreba je, tako je naglašal, da že Vendar enkrat zavzamemo enotno stališče in prenehamo voditi trojno politiko. Lausanne, 20 novembra, (izv.) Francoski ministrski predsednik Poincare, angleški zunanji minister Lord Cim on in italijanski ministrski, predsednik Mussolini so v soboto ob 1 LIS ponoči dospeli iz Territeta semkaj. Po končanih prvih porazgovorih v Terrretu je bil ob javljen sledeči komunike: Polncare. Cur-zon in Mussolini so soglasno sklenili, da se bodo vsa vprašanja, ki pridejo na konferenci v Lausarmi na razpravo, reševali v prijateljskem sporazumu in na podlagi popolne enakosti med zavezniki. Malta, 20 novembra. (Izv.) Su’tan Mehmed je danes zjutraj dospel semkaj na krovu angleške ladje »Ma!aya«. Angora, 20. novembra, (hv.) Komisija narodne skupščine za verske zadeve je soglasno odobrila izvolitev princa Abdula Medjida za kalifa. raskcitom v radikalni stranki. PROTIC .DOBIVA VEDNO VEC PRISTAŠEV. - VERJETNOST SPOPADA MED PAŠlCEVIMI IN PROTlCEVMI PRISTAŠI Beograd, 20. novembra. (Izv.) Cicva-ričev »Bet^radski Dnevnik« piše, da ra-dikalci - tekor je izjavi! ugleden član njihove '. r;r±e, r,e verujejo v možnost, da bi se poslanci hrvatskega bloka povrnili v parlament. Vendar pa izražajo neko boj-. ?en; v razgovorih o notranjem političnem položaju pa se pri njih opaža Precejšen pesimizem, ker vidijo, da so Vsied vesti, da namerava hrvatski blok Priti v Beograd, mnogi radikali začeli Prestopati na stran Stojana Protiča. Beograd, 20. novembra. (Izv.) Vest, da namerava priti hrvatski blok v Beo-Srad, je našla v krogih jugoslovanskega kluba dober odziv. Uverjeni so, da bo Potem mogel jugoslovanski klub stopiti ^ vlado, v kateri bi bil zastopan tudi hr-vatski blok, posebno pa v volilno vlado. Beograd, 20. novembra. (Izv.) Iz porazgovora z uglednim radikalem se dozrava ,da pride na kongresu radikale stranke v Novem Sadu, ki se sestane te dnL najbrž? do spopada med pristaši Pašiča in Protiča. Iz tega se vidi, da ima Sto.an Protič mase v Vojvodini za seboj. Protič je začel zadnje dni razvi.ati živahno agitacijo. Tudi njegovi stiki z radikalnimi pos’anci postajajo vedno bolj trdni. Protič je včeraj konferiral s poslancema Baričem in Petrovičem ter z ministrom Trifko-vičem o notranjepolitičnem položaju. Glavni predmet njegovih porazgovo-rov s temi gospodi je bilo vprašanje, kaj naj se stori, ko bo vlada vide'a, da pridejo poslanci hrvatskega bloka v Beograd, in bo zaradi tega najbrže razpustila narodno skupščino. IZ ZEMLJORADNISKE STRANKE. Beograd, 20. novembra. (Izv.) Vče-[®i je imel zemljoradntški klub sejo. ka-l&re so se 'udeležili tudi nekateri člani javnega izvrševalncga odbora stran-‘xe- Seja je trajala od 5. popoldne do 9. , -“cčer. Razpravljali so o položaju v •franki, ki je nastal zaradi sklicanja ^avn;:.a izvršsvalnega odbora za da- nes popoldne. Govorilo se je tudi o stališču, ki naj ga zavzame zemljoradni-ška stranka napram Avramoviču in Komadiniču. Avramovičeva skupina je za danes sklica’a sejo izvrševalnega odbora v Veliko Piano. Razpravljali so nadalje tudi o povratku poslancev hrvatskega bloka v Beograd, kar pride zemljoradnikom zelo prav. Shoda -Jugoslovanske zafednlce" Za dvorski okrai se je vršil včeraj zvečer shod pri »Zlatorogu« ob zelo številni udeležbi. Shod je otvoril za volilni odbor Pelan in podal besedo prvemu govorniku dr. Vladimirju Ravniharju. Govornik je pov-darjal škodljivost centralističnega režima, ki je glavni vzrok za neznosne razmere v državi, in ki je povzročitelj spora med Srhi in Hrvati. Med navdušenimi pritrjevanji je utemeljeval govornik zahtrvo po neddiivi Sloveniji, ki je tudi za napredek Ljubljane živ- 1 jonskega pomena. Drugi govornik Ivan Tavčar je najprej naodločneje zavrnil demasogične govorice JDS, ki hočejo vedeti, da bodo narodni socijalisti v občinski zbornici zapustiti »Jugoslovan-sok zajednico« in se pridružili — klerikalcem. Tavčar je v svojem govoru izčrpno poročal o poteku vseh predpriprav za občinske volitve in očrtal idejne in načelne smernice, ki so povzročile u-fanovitev jugoslovanske zajed-nice. Tavčar je nadalje obravnaval komunalni program in žel za svoja izvajanja veliko odobravanje. K besedi se je priglasil tudi komunist Makne, ki je prizna', da dr. Korošec (sedanji njihov zaveznik) ob priliki železničarskega štrajka ni hotel zboljšati železničarjem njihovega gmotnega položaja, ampak jim je dal namesto kruha, puškina kopita. Lepo uspeli 'hod je zaključil Pa-lan ob 11. uri zvečer. Zborovalci so se rato razšli z navdušenimi vzkliki na Jugoslovansko zajednico. Za Vodmatskf okraji. Včeraj se je vršil v Vodmatu pri ^Flegarju* prav. dobro obiskan shod Jugoslovanske Zajednice, na katerem je kot prvi govoril dr. Hacin o postanku Jug. Zajednice, o nezadovoljstvu In o strankarstvu. Nato je prešel na valutno in izvozno politiko ter se je spe-cielno bavil z Zagrebškim kongresom. Prav posebno je poudarjal važnost nerazdeljene Slovenije in .je končno prešel na nnše strankarske razmere in na komunalni program. — Za njim je govoril Stane Vidmar, ki je povdarjal, da mu je v čast, biti med prvimi. ki nosilo zastavo jugoslovanske zajednice, ki hočejo imeti pošten občinski svet, ki bo delal za procvit vseh občanov. Dotaknil se Se speeielno vprašanja prehrane, stanovanjske mizerije, šolstva in raznih drugih važnih vprašanj. Za njim je govoril Juvan, ki je podrobno naslikal politični položaj in pa politiko mla-dinov ter dokazal, da je edino jugoslovanska zajednlca tista, ki bo mogla zastopati interese napredne in poštene Ljubljane. Vsem govornikom so volile! burno pritrjevali Po zaključenjU shoda so se zborovalci razšli v prepričanju, da bo edino Zajedrrica dvignila napredno Ljubljano na stopnjo, ki ji pripada. Načelnost. ie ma po? Curih, 20. novembra. Berlin 0.0775, Newyork 539.50. London 24.17, Pariz 37.00, Milan 2-1.65, Praga 1720, Budimpešta 0.225, Zagreb 2.15, Bukarešta 3.45, Varšava 0.035. Duhaj 0.0073, av-striiske krone 0.0075. Berlin. 20. novembra. Dunaj 932. Budimpešta 274, Milan 30.882, Praga 21X172, Pariz 47.381, London 30.024, Newyork 6755.06, Curih 123.939, Praga. 20. novembra. Dunaj 0.041, Berkn 0.425, Rim 145.75, avstrijske krone 0.039, italijanske lire 0, Budimpešta 1.26, Pariz 224.25, London 142.50, Newyork 32, Curih 593 50. Dunaj, 20. novembra. Devize. Zagreb 284.75—285 25, Baograd 1139— 1141, Berlin 10.69—10.90, Budimpešta 30,70-30.80, London 326.350—326.950. Milan 3321—3329, Ne\vyork 72.975 — 73.125, Pariz 5124—5136, Praga 2322 — 2328, Sofija 539.50—540 50, Curih 13J°'5—13.5?5. Valute. Ameriški dolarji 72.550—72.850, bolgarski levi 518—522. nemške marke 10.75—11.75, angleški funti 325 R50—326.850, francoski franki 5065-5095, italijanske lire 3287.50— .3302.50, jugoslovanski dinarji 1124— 1128, romunski leji 462—464, švicarski franki 13.420—13.484, češkoslovaške krone 2305—2315, madžarske krone 30.25 -30.45. Zagreb, 20. novembra. Devize: Amsterdam 2450—0, Dunaj 0.0845—0.0895, Berlin 0.85-1.05, Bruselj 407.50—412, Budimpešta 2.45—2.57, Bukarešta 38.75 do 40.25, Italija 283—287, Kodanj 1295 do 1305, Kristianija llfO—0, London 273.50—278.50, Newyork 61—62, Pariz 427.50—137 50. Praga 198.50—201.50. Sofija 40.50—0, Švica 1140—1150, Varšava 0.40—3.50. Valute; Ameriški dolarji 61 Hrvatski blok, kar pomeni: danes pravi zastopnik hrvatskega naroda, Je poslal nekaj svojih Članov v Beograd, da stopijo v stik z voditelji opozicije In tistimi parlamentarci Iz vladnih skupin, ki uvidevajo pogubnost sedanje vladine politike. Ta prihod zastopnikov hrvatskega naroda v Reo-Krnd spravlja na dnevni red celo vrsto notranjepolitičnih problemov, o katerih še spregovorimo. Za danes se dotaknemo neke druge plati te zadeve. Vsem je še v spominu stališče, ki ga ie zavzel hrvatski blok nasproti Beogradu In k! je bilo izkristalizirano v sledečih postulatih: Jugoslavija obstoja Iz treh narodov, ki so zrasli ped različnimi gospodarskimi, kulturnimi in socljdnimi razmerami. Edino, na kar so se složno združili tl trije narodi do sedaj, Je skupna meja proti Inozemstvu, vsa druga vprašanja, knkor: vla-davira, zakonodaja, uprava Itd. pa so nerešena vprašanja, ki Jih naj rešijo vsi trije narodi kot enakopravni pogodbeniki. Nato je navedel blok svoje zahteve, ki Jih bo stavil pri pogodbi. Stališče vlade, oziroma bolje: stališče ministra Prlbičevlča Je bilo: v Jugoslaviji je en narod in narod se ne more pogajati sam s seboj. Za'o blok ni zastopnik kakega posameznega naroda, ampak samo ena frakcija celotne opozicije In velja zanj to, kar velja za vsako opozicijo. In na to je naštel PriVičivič celo vrsto dejstev, pred katerimi se mora opozicij, v tem slučaju Mok, vklonlti, predao se začne z njo vlada pogajati jasno fe da sta to dve dUametndn« nasprotni stališči, med katerima ni mofivč-noben kompromis, in ker {e Imela vlad« za seboj moč, hrvatski blok pa cel krvat-ski narod, ni bilo sploh upati na kako rušitev spora pred novimi volitvami. NI pa zamudila vlada nobene prilike, da ne bi bila prav nedvoumno povedala, da bo sčasoma spravila blck na kolena In ga prilagodila svojemu stališču. In v to svrho le vporabijala na Hrvatskem metode Khtiena. Hcdervaryja. da bo hrvatski narod sam pritisnil na svoje poslance in Jih prisilil, da gredo v Beograd in ga zaščitijo pred la-kim vladan'em. To se Je seveda tako samo mislilo in se je vsled tetn zdelo, da ima vlada ne. fcako načelo, mskar machiaveKstlčno. Zdal Je te misli na ukrečenje hrvatskega bloke in nekake načelnosti vlade konec. Pokazala se je zopet znova, da Ima vlada samo era princip, ki se glash vladati za vsako efeno Kajti koma! so prišli zastopniki bloka v Bersrad, Je nastal v vladnem časopisi«, zlasti demokratskem, tak vik In krik, tak& sumničenje In obrekovanje bloka In se stavkajo bloku taki pogoji, da Je Jasno vsakem« otroku: vlada se je zbala, da ni blok vendarle prišel v parlu-ment In da bi bilo mogoče s tem konec njenega vladanja. Kaj brisa vlado hrvatsko vprašanie, ona hoče vladati! V tem je Izkristalizirana njena princlpljelnost In nfeito jugoslovanstvo. in to |e treba pribiti da s« ne pozabi Pred razpustom mariborskega obt. svete. ZA NARODNIMI SOCIJALISTI SO ODLOŽILI NAČELN1ŠKA IN POROČEVALSKA MESTA TUDI KLERIKALCI. Maribor, 20. nov. (Izv.) Medtem ko je v Ljubljani volilna borba v polnem teku in je pozornost vse dežele in menda tudi države obrnjena na Ljubljano, se v Mariboru situacija neopaženo izpreminja in je položaj posta! že kritičen. Prvi dogodek, ki je izrazito ustvaril novo situacijo v mariborskem občinskem svetu, je bila zadnja tajna seja v poletnem zasedanju, katero so narodni socijalisti obstruirali s tem da so zapustili posvetovalnico in onemogočiti nadaljnje sklepe. Na tej seji so bila na. redu med drugimi stvarmi tudi napredovanja uradnikov, ki ne znajo slovenskega jezika in s katerimi je mogoče uradovati in občevati !e v nemščini. Narodni 'socijalisti so zahtevali uveljavljenje njihovega predloga iz novembra 1921. po katerem te smatrati za napredovanja sposobnim ie one uradnike, ki obvladajo uradni slovenski jezik v očigled dejstvu, da so že minila štiri leta po prevratu. Gospod župan je po omenjeni seji že deset mesecev skrival predlog narodne socialistične stranke v svoji mizi, gospod Bahun pa je v imenu socijalnih demokratov slovesno izdavil, da je vseeno, če kdo zna slovenski jezik ali ne. Ob enakosti glasov je imel gospod župan Grčar besedo in se je principijelno odločil kot prvi slovenski, župan za predlog g. Bahima, da naj še vnaprej avan-zirajo slovenščine nezmožni uradniki. Narodni socialistični svetniki so vsled tega zapustili posvetovalnico. Nesklepčnosti seje je sledil nien zaključek in politične počitnice. Po povratku gosp. župana in pred prvo sejo občinskega sveta jesenskega zasedanja so narodni socijalističnl občinski svetniki naslovili na g. župana pismeno spomenico, da v protest vladajočemu kurzu v občinski politiki odlagajo vsa načelniška in poročevalska mesta v odsekih in prepuščajo ta mesta gg. socijalnim demokratom in slovenski ljudski stranki. Za stranko z narodnim programom je bilo to samoposebi umljivo, ako gospod Grčar zadržuje predloge sodelujoče stranke principiielne vsebine po deset mesecev v svojih, tudi ob daljši odsotnosti trdno zaklenjenih predalih. Tudi v očigled sklepom, kakor je bil oni na zadnji tajni seji, narodni stranki-ni mogoče več podpirati župana, ki ie opeto-vano pokazal pravo svoje lice, s čiinur je postalo jasno, da tako naprej ne more iti, ako hočemo Mariboru ohraniti jugoslovansko lice. Razumljivo je postalo. vsakomur, zakaj se na mariborskem magistratu nihče ne uči sloven ščine, zakaj se uraduje v stavbnem uradu, v klavnici, pri mestnem električnem podjetju, pri mestnem fizikaltt in pri mestnem gospodarskem uradu izključno, pri mestnem knjigovodstvu pa napol v nemškem jeziku. Predstojniki vseh uradov in podjetij, razen knjigovodstva in plinarne so sami Ncmci, ki potrebujejo vsak zase po enega adjutanta za prevajanje uradnih listov in spisov'. Dosedaj se ni še prevede! niti poslovnik občinskega sveta v slovenščino, kar ni čudo, da so gospod župan Grčar in njegovi pristaši mnenja, da morajo Slovenci sicer znati nemško, ne pa mestni uradniki slovensko. Popolnoma tako se godi pri stavbnem ura^u. Inozemci iz »rajha« in Av~ strie so dobili že dovoljenje za prise litev in streho, medtem ko na stotine Jugoslovanov že leta in leta čaka na stanovanje z rodbino, ki jo imajo daleč od sebe, aii pa natrpano v kaki samski sobi. Mnogo je še drugih razlogov, ki so onemogočili nadaljnje sodelovanje narodnih socialističnih svetnikov v večini občinskega sveta, in logičen Je bil njihov sklep. Ostala je pa še vedno trdna večina SSJ in SLS. Kakor pa čujemo, so danes tudi svetniki SLS odrekli iz dosedaj neznanih vzrokov nadaljnje sodelovanje, ker so menda prišli do prepričanja, da imajo socialni demokrati dovolj sposobnih ljudi, da vodijo mestni čo!nič sami naprej. Menda pa bo jim slaba predla. Kajti Izmen 16 socijalnih demokratov je edini in-teligent g. Slanovec, ki je pred par dnevi tudi odloži! svoj mandat. Sedaj pride absolutno na površje g. Bahun, pa menda samo do razpusta občinskega sveta mariborskega. Gospodje «od SLS pa sedaj lahko premišljajo, ali ne bi bilo bolje, da so ob svoječasni vo» iitvi župana rajši pristali na narodni blok v Mariboru (reci: v Maribourl). do 0, zlati dolarji 53.50—54.50, avstrijske krone 0.0845—0.089$, češke krone 195.50—198.50, angleški funti 268.50— 273.50, francoski franki 420—425, nemške marke 0.C0—1.10, italijanske lire 279 do 283, belgijski franki 400—405. Beograd, 20. novembra. Devize: Newyork 61.50, London 267.50, Bukarešta 41, Berlin 0.975, Dunaj 0.094, Sofija 50, Milan 284, Amsterdam 2520, Varšava 1, Pariz 433, Praga 200, ženeva 1138, Budimpešta 2.69, Bruselj 413, Solun 105. NEGATIVEN IZID POGAJANJ MED ZAVEZNIKI IN KEMALISTI. Carigrad, 20. novembra. (Izv.) Pogajanja zavezniških generalov z Refet-pa-šo, ki so se vršila 18. t. m., niso imela nikakega uspeha. Refet paša je bil glede policije in sodišč popolnoma nedostopen in je odklanjal vsako vmešavanje v notranje zadeve Turčije. Dopustil je za veznikom le pravico nadzorstva nad po sadkami ladij, Jutri se bodo začeia nova Pogajanja, Beogradske pismo. Beograd, 18. nov. 1922. Zakon o javnih nameščencih Je vsaki dan predmet hude in zanimive borbe v zakonodajnem odboru. Pisali ste že o § 2 radi narodnosti. Ta član je vrnjen ožjemu odboru radi predloga posl. Angjeliča o »jugoslovanski« narodnosti. Pri prvem glasovanju bilo je v plenumu odbora 14 : 14. Ker naši demokratski listi pišejo in napadajo one, ki so glasovali proti, konstatiram, da sta proti glasovala zastopnik Ljubljane, demokratski poslanec profesor Reisner in poslanec SKS Rajer. Od demokratov so glasovali za Angjelič, VVilder in Agatonovič. Zanimivo je, da je bivši srbski naprednjak — nacijona-list profesor Agatonovič (sedaj demokrat) glasoval za, a slovenski profesor demokrat pa proti. Kaj bo rekla k temu oblastna organizacija JDS za ljubljansko oblast, kaj predsednik slovenske JDS — integralni Jugoslovan... Burna je bila seja včeraj (petek). Najprej je bilo na dnevnem redu pismo pravosodnega ministra dr. Markoviča o zakonskem predlogu o sodnikih in odvetnikih. Pododbor je ta predlog brez diskusije odklonil. Dr. Markovič je v posebnem pismu zahteval od zakonodajnega odbora, da zadevo preišče. Predsednik Miša Trifunovič je dal ta predlog ministra kot prvo točko, a kot drugo pa poročilo pododbora. Na seji je demokrat Magovčcvič stavil predlog, da se preide takoj na drugo točko poročilo pododbora. Ta predlog je bil s 17 proti 15 glasovi sprejet in s tem pravosodni minister obsojen. Da se reši. je izjavil, da »povlačl« predlog o sodnikih in odvetnikih. S tem je njegova afera stopila v kritičen stadij in v radikalnih krogih se govori, da spra- vi predsednik vlade g. Pašič to zadevo pred ministrski svet — in kot eno glavnih točk za bodoči sporazum z demokrati. Pri tretjem poglavju uradniškega zakona je bila huda debata. Radikal Vujičič (podpredsednik skupščine) je stavil pri § 14 predlog, da se pripravna doba skrajša od 3 let na 1 leto. Predlog je bil sprejet. Po sprejemu pa je minister Trifkovič izjavil, da ga ne sprejme, nakar je Vujičič umaknil že sprejeti predlog. Nato je cela opozicija zapustila sejo. Za njo je odšel tudi demokrat Magovčevič, — večinske vladne stranke so potem sprejele celo tretje poglavje do čl. 27. V finančnem odboru je prišlo v petek tudi do interesantnega razkritja. »Jutro« je z veliko emfazo pisalo, da poslanec dr. Korun ni doprinesel obljubljenega dokaza o nakupu Kokoši-negg-ovih hiš v Mariboru in je finančni odbor kup potrdil. Res je finančni odbor potrdil ta kup, ker je pismo dr. Korunu prišlo en dan prepozno. A to pismo je tudi sedaj vplivalo. Finančni minister Kumanudi je izjavil, da je po dobljenih informacijah iz pisma dr. Koruna, takoj dal brzojavni nalog delegaciji v Ljubljani, da se kupnina ne izplača in da predloži ves materijal po- Trst, 18. nover, b«a. V petek, ob treh popoldne se je otvo-, rila seja v umskem parlamentu, pod predsednikom De Nicole. Prvi te iz-pregovoril finančni minister Tangona. Glavna misel njegovega obširnega so-vora je bila krepek opomin k varčevanju Izjavil je, Ja izkazuje bilanca nad 4 milijarde deficita, a proračuni nad 5 milijard deficita Ta izjava fin. ministra je parlamentarce zelo poparila. Priglasil se je k besedi soc. poslanec Turati, ki je ostro kritiziral vlado. Med njim In fašisti je prišlo do ostrih preie-kanj. Fašisti so Turatiju ves čas segali v besedo ter ga motili z medklici, rssi-sti pa niso motili samo Turatija, ampak vsakogar, ki sc je priglasil k besedi in ni bil fašist. NajvcčJo zgago je delal iaiist poslanec Giunta — to je tisti, ki najbo'j tlači Slovence na Primorskem, tisti, ki ie zažgal »Narodni dom« v Trstu. Medklice pa Je delal tudi sam min. predsednik Musolini. Ali niso bili samo navadni, nedolžni medklici: fašisti so vse govornike, ki niso govorili v njihovem zmislu, nesramno in pobalinsko žali'i in psovali. Besede, ki so prihajale iz fašistovskih ust. so tako umazane, da se jih sramujejo celo fašistovski listi sami. Tudi min. predsednik sam, Mussolini, je ves čas motil govornike in delal nesramne in hudobne medklice. Predsednik parlamenta, de Nicola, ie dolgo zaman zvonil k pomirjenju, mnogokrat je klical k redu, ali fašisti se niso dosti brigali za njegove opomine. Končno se je Predsednik naveličal in Je užaljen, da Igra tako smešno figuro, podal demisijo. Kasneje ga je min. predsednik Mussolini zopet pomiril in pregovoril, da je demisijo preklical. (Brez komedije pa res ne more nič končati pri Italijanih!) Razen Turatija in drugih sta govorila tudi Reut-Nicolussi v imenu tirolskih Nemcev ia dr. VVilfan za Slovence. novno finančnemu odboru v definitivno rešitev. O zadevi bo še govora, — treba jasnosti in ugotovitve, kdo je bil tako hudo interesiran pri tej kupčiji. Na petkovi popoldanski seji je prosvetni minister Svetozar Pribičevič odgovarjal na vprašanje demokratskega poslanca Angjeliča o prestavitvi okoli 400 hrvatskih učiteljev in učiteljic. Ta ministrov odgovor je uprav klasičen dokument morale sedanjega režima. Minister je izjavil da je okoli 330 učiteljev in učiteljic bilo premeščenih po lastni prošnji, a okoli 95 po potrebi službe in kazenskim potom. Glede onih, ki so kazenskim potom prestavljeni, je ponovno povdarjal, da so separatisti, republikanci in protidržavni elementi. Radi tega jih je moral prestaviti, a povrh temu je proti njim dal uvesti tudi disciplinarno prcirkavo. Z vso emfazo je ponovno grozil, da bo tudi v bodoče tako postopal, dokler bo minister. Torej učitelji in učiteljice se kazenskim potom prestavijo in potem se uvede disciplinarna preiskava. To je morala, ki vpiie do neba! Najprej kazen na podlagi naročenih denuncijacij — a potem preiskava. Daleč smo prišli pod režimom integralnih jugoslovenskih demokratov. »Jutro« v zadnjih dnevih večkrat uporablja nemško rečenico: »Pfui Teufel«! Po 14 dnevnem boju med demokrati in radikalci za zakon o vojni odškodnini je včeraj na brzo roko ta zakon sprejet. Obrestna mera je 2 in pol odstotka obveznice na petdeset let. Zakon velja samo za prejšnjo kraljevino Srbijo in Črnogoro. Fdino v § 29 je določeno, da se za oceno škode, ki jo je srbsko-črnogorska vojska v 1. 1914 in 1915 naredila v obmejnih krajih v Sremu, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji ustanovi posebno sodišče. V spcci-jalni debati je bilo stavljenih k temu članu več predlogov. Demokrat Kučič in narodni socijalist Deržič sta stavila posebne predloge. Predlog NSS se glasi: »Istotako stavlia se ministru pravde u dužnost. da obrazuje poseban sud. koji utvrdi štetu onim našim državlja-nima srbsko-hrvatsko-slovcnačkim. koji su došli iz krajeva. prisudjenih mirovnim ugovorima Italni i Austriji kao i štetu, nanešenu našim državljanima pod italijanskom okupacijom.« Pravosodni minister predloga ni sprejel 'm tako je vlada to vprašanje izigrala. Po sprejetju zakona je poslanec Kučič stavil sledečo resolucijo: »Skupština lzjavljuje želju, da s obzirom na velike štete, koje su naši državljani pretrpeli i budu pretrpeli pod okupatovnim vlastima, imaju prcccniti te štete i sa razpoloženim sredstvima i sa kreditima, koji če se predložiti, da se ima osigurati isplata.« Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je z ozirom na to predloženo resolucijo izjavil: »Ostavljam skupštini, da reši to.« Resolucija je bila soglasno sprejeta. — ne pomeni pa prav nič za one naše siromake, katerim so osobito ItalHani uničili vse. D. zbornica. Nas Jugoslovane zanima predvsem, kaj sta govorila ta dva poslanca, predstavnika nar. manjšin v Italiji. Zato se omejim na besede teh dveh. Reut-Nicolussi: Prvikrat se Je dogodilo, da se je šlo v vladni komunikaciji preko problemov, ki izgledajo malenkostni, vendar so zelo važni za prebivalstvo južne Tirolske. Mussolini: Ne, Gorenje Adiške! R. Ni c: Naše občinske avtonomije so znale vzdržati proti vsem poskusom in vsem srednjeveškim nasilstvom. Izražam zadoščenje, da jih respektira Italija. Gospodarski položaj naših kmetov, odkar so ti prišli pod Ita’ijo, je... Mussolini: ... boljši od položaja kmetov na Tirolskem. R. N i c.: Ne povsem! Mussolini: Upam, da ne zavidate krone, imajoč lire!? (Medklici: Prav!) R. Ni c.: Dve banki sta falirali... Mussolini: Ker sta se zadolžili in obremenili z avstrijskim vojnim posojilom. Menda vendar ne boste zahteva’!, da vam plačamo tudi posojila. W i 1 f a n soglaša z izjavami Reut-Nico’ns$l>a. Obžalujem, ker se v’aJa ni izjavila, kakšni so n eni nameni, kar se tiče državljanov drugih narodnosti. M u s s. Enake pravice, enake dolžnosti. VVilfan izjavlja, da imajo tudi manjšine pravico, da se jih brani in upošteva. Julijska Benečija trpi od fašist, narllstev, predvsem trpi moralno vsled podlega napajanja z ricinovim o'jem. (Živahna veselost pri fašistih.) Protestira proti nasilni razpustitvi nekaterih občinskih svetov. B a n e 11 i (fašist): Tiste občine niso predložile že dve leti obč. bilanc. (To ni res! Op. dop. — Socijalist! protestirajo.) Giunta: Vi vedno zagovarjate vse, ki ni italijansko. Gabite se! (Predsednik De Nicola zvoni in kliče k reduj VVilfan: Avtonomije so In bodo orožjo za manjšine in noben Giunta nam ne bo zabranil rabiti sredstva, ki so nam potrebna. Giunta: Prosim za besedo zaradi osebnega napada. W i l f a n: Mi nismo ne z desnico, ne z levico: vlada mora ukreniti tako, da ne bo čutilo naše ljudstvo dveh vlad: vlado vlade in vlade fašist, stranke. Naj bo ena vlada sama, trdna, pravična in odločna ter sposobna izvajati zakone. Giunta izjavi v osebno obrambo: Poslanec Wilfan ni govoril tako takrat, ko so v odrešenih deželah tlačili Nemci in S'ovani. (Slovani se bridko smehljajo.) Spomnite se, posl. VVilfan, rajši kakor da se smejete, na umor, ki se je izvršil v Splitu nad komandantom Gulli-jem. Bila je torej potrebna faš. akcija in danes vam ne bo več sledilo slovansko ljudstvo; že sem poklonil prapore slovanskim fašistovskim društvom. VVilfan: Slovanom ne — morda odpadnikom, renegatom! Giunta: Ponudili smo vam zakonito sodelovanje. Posl. Šček, se je predstavil konzulu (menda načelniku, op. dop.) faš. čet v Jul. Benečiji ter je ča-stital fašizmu — in to že tedaj, ko je bil še Fakta min. preds. Mnogo socijallstov: Da ohrani go'o življenje! Giunta: Slovani in Nemci so bili presenečini od discipline »črnih srajc«. B;ti morate discipliniran državljan, vi VVilfan. Zahtevate avtonomije?! Mi vam jih ne damo! (Slovanski po-s’ancl protestirajo.) Pustili vas bomo živeti v mini in proste ob naši strani. (Sl. posl.: Vidimo, vidimo!) — Ali čas opravi svoje delo, delo asimilacije. Nikdar ne bomo dopustili, da bi živeli v meiah Italije naši sovražniki, ki so hoteli vničiti našo državo. (Ploskanje na desnici; tudi min. preds. Mussolini sam aplavdira!!!) VVil f a n protestira zaradi besed poslanca Oiunte. Izjavi, da pozna vendar vsa Italija faš. nasilia. (Vpitje na desnici.) Kjer so bi’e formirane faš. čete tudi z nekaterimi S'ovenci, so Izvnjali faš. poprei nad nj"mi rašilja. PrisiMli so jih, da se vpišeio k faš. četam, z bičem v rok^h. (Vpitie, protesti pri fašistih.) D’Ayala (nacionalist): Citajte, kaj pišp’o zagrebški listi. VVilfan: Povejte jasno, kakšni so vaši načrti! se je vršil shod v gostilniških prostorih g. Kačiča na Dunajski cesti. Udeležbi do 70 volitev, kar pomenja za severni del Kolhejskega okraja veliko zanimanje za »Jugoslovansko zaiednico«. Scverni del tega okraja je izrazito delavski, zato moramo zavednost naših proletarcev tcrrholl povdariti. Shod je otvoril in vodil 5 a 1 e h a r ter podal besedo Rupniku, ki je rarmotrival in po!asn'eva! vse vzroke. Iz katerih ie nastala »Jugoslovanska zaovški cesti, ki se je pa končal s pretepom. Dokaz, da komunisti niso navdušeni za klerikalce. Za šenfakobsk] okraj se Je vršil dobro obiskan shod v nedeljo, dne 19. t. m. pri »Ribiču«. G. Škulj je po'eg drugih, docela stvarnih izvajanj očrtal vse velike vrline nosilca kandidatne liste in našega bodočega župana dr. Vladimirja Ravniharja. Do dobra je razgalil g. Rupnik sedanji ogabni režim in orisal velikopotezni komunalni program, ki ga izvrši »Jugoslovanska za-jednica«. Naposled Je g. Podbevšek določno povedal, da ima tako duševno kakor manuelno delavstvo edinole od »Jugoslovanske zajednice« pričakovati človeka vredno življenje. Vsa izvajanja govornikov so našla navdušenega odobravanja. Za trnovski okraj se je vršil shod v nedeljo, dne 19. t. m. pri »Sokliču«. Gostilniški prostori so bili polni navdušenih Zajedničarjev. Za trnovski volilni okraj je otvoril shod Smole, nakar je dr. V o d u š e k v jedrnatih izvajanjih očrtal gospodarske naloge ljubljanskega mesta. Drugi govornik StaneVidmarje ostro kritiziral današnfi režim. Govornik je nadalje očrtal naloge socijalne komunalne politike in med velikim odobravanjem zaključil svoj govor: V boju za napredek Ljubljane ne popustimo niti za ped! Stopamo v boj za svobodo prepričanja, stopamo v boj za poštenost in pravo!« Kot tretji govornik je Juvan očrtal razmerje »Jugoslovanske zajednice« do ostalih strank in poziva! na enoten nastop proti klerikalcem. Lepo uspeli shod je nato predsednik Smole zaključil. Za poljanski okrai se Je vršil shod v soboto dne 18. t. m. pri »Konjiču« na Ambroževem trgu. Kot vsi shodi Je bil tudi ta zelo dobro obiskan. Shod je za volilni odbor otvoril J a k o b B a b n i k, ki je po uvodnih besedah podal besedo Ivanu Tavčarju. Govornik je pojasnil pomen Zagrebškega kongresa z ozirom na notranje politične razmere v državi; obravnaval cilje ljubljanske zajednice in očrtal komunalni program. Za svoja izvajanja Je govornik že' veliko odobravanja. VOLILNI SHOD ZA SP. SlŠKO sklicuje »Jugoslovanska zajednica« ▼ sredo zvečer ob osmih v gostilni »pri štepicu«. Volile), udeležite se shoda v naj večjem Števila. Politiim vesti. Državni uradnik. Nedeljski »Slovenec« je napisal o službeni pragmatiki uvodnik, kjer upravičeno kritizira vladno predlogo. Na koncu pa napeljujejo vodo na klerikalni mlin, rekoč: Kdaj bo inteligenca iz katere se rekrutira državno uradništvo spregledala in se postavila na stran onih, ki branijo državo, ubijajo pa sedanji režim, kot za državo skrajno škodljiv. Ker »Slovenec« kot gladilo SLS s tem gotovo ni nameraval opo* zarjati na kako nasprotno stranko, je povsem jasno, da je zlorab.jajoč sedanji državni položaj državnega uradni-štva, hotel opozoriti voiilce, državne uradnike, na SLS kot na ono stranko, od katere ima baje državni uradnik pričakovati zboljšanje svojega položaja. Klerikalci so pri tem gotovo že pozabili na vse one čase, ko je njihova stranka »nuincrirala kosti« državnemu uradništvu. Ta klasičen izraz klerikalne ljubezni do uradništva izhaja ravno iz dobe, ko je imela vsemogočna SLS v Sloveniji absolutno moč. Pa kaj bi posegali tako daleč, ko imamo bližjih primerov za ljubezen klerikalcev do državnega uradništva. Treba je samo oživiti spomin na tiste čase, ko je biia SLS v Beogradu na vladi. Takrat je bila ravno Protič- dr. Koroščeva vlada, ki je v svoj program zapisala načelo, da mora država v prvi vrsti š:editi pri uradništvu. Ta program je »Slovenec« leta 1920 tudi objavil in hvalil kot zelo pametno delo. Da so se klerikalci kot vladni možje spomnili takrat ravno drž. uradnika, ko I® bio treba pri državnem proračunu šte-diti, zato je bilo več razlogov. Glavni vzrok je bil pač ta, da klerikalci nimajo do uradništva simpatij, ker vedo, da njihova stranka pri državnem uradništvu nima prave zaslombe. Za stanove pa, ki nočejo služiti namenom klerikalne politike, klerikalci nikoli niso pokazali posebnega nagnenja. Drugi vzrok pa je bil tudi ta, da so se klerikalci hoteli na ta način otresti potrebe, poiskati novih davčnih virov za državne izdatku, sčemur bi se najbolj zamerili kmetu, kateremu ni nobena stvar tako zoperna, kakor novi davki. Od klerikalnih mogotcev torej državni uradnik ne more pričakovati ničesar. Tega tudi ne pričakuje kljub vsaj sedanji priliz-ljivi pisavi klerikalnega časopisja. — Državni uradnik. Jedeesarska žaba se napihuje — ia bo počila 3. decembra I Centralna volilna pisarna Jugoslovanske zajednice objavlja: »Jutrovska« klika je svojim 21. »zaupnikom« — pristašem izdala volilni nalog, naj med ljubljansko občinstvo raznašajo vesli da je mladinom zmaga v Ljubljani *za-sigurana«. Namen te neumne in otročje paroh je prozoren. Sejati hočejo med somišljenike »Jugoslovanske zajedni-t:e« malodušje in beganje, češ vsakdo si bo mislil tako: Ako imajo jutrovskl jedeesarji res že toliko glasov, potem oddam svoj glas rajši tej listi, samo da klerikalci ne zmagajo. Temu nasproti pa objavljamo vsem ljubljanskim volil* cem sledeče: »Jugoslovanska zajedni* nlca« bo zmagala prav gotovo in to 2 velikansko večino. O tem pričajo nali sestanki, naši shodi, vse razpoloženje in navdušenje med volilci. Volilci se oglašajo osebno in pismeno ter zagotavljajo svoje glasove »Jugoslovanski zajednici«, in to volilci, o katerih bi Jedeesarji strmeli, da so jim obrnili hrbet. — Da bo naša trditev še bolj Jasna povemo že dosedanji uspeh naiih neumornih delavcev in ugotovitev centralnega volilnega odbora. — Dr. Ravnikarjeva grupa brez narodnih socija* listov ima do sedaj na podlagi seznamov razdeljenih po strokah raznih korporacij, zavodov, trgovskih in industrijskih podjetij ter ustanovljenih krajevnih odborov svojih sigurnih volilcev 1860, dasi delo še ni končano; in da manjkajo še podatki raznih uradov ter obrtništva. Pričakovati je od tu ie d1* gumo nadaljnih 600 do 700 glasov. Narodno socijalistična stranka in>» dosedaj zagotovljenih nad 1400 sigurnih glasov in manjkajo še podatki iz 3 volišč. Od teh Je pričakovati še 300 do 400 glasov. Ako k temu prištejemo S* neopredeljene, ki bodo glasovali za našo listo, kar bo znašalo skupno tud* okrog 300 do 350 glasov, dobimo volilni rezultat skupnih glasov za slovansko zajednico« v iznosu 4500 glasov. To pa brez vseh onih*** se bodo še prav gotovo premislili krati zanikali ugotovitve naših listov - fej zadevi. Med govorom dr. Kraglja so p0S]ušalci drug 2a drugim jJ?toiali od shoda. Ugotavljamo, da je 12» to shod prav žalostna slika razpo-jtohja ljubljančanov dvorskega okraja »Jutrovce«, ako primerjamo, da Itih »Jugoslovanska zajednica« v ^ okraju na shodu pri Mraku poln ^ vežo in vse gostilniške prostore tom *e mora^0 veliko volilcev vsled kio *ntkanja prostora oditi. Ugotavljanji« enkrat, da je bilo pri Mraku na «95. »Zajednice« navzočih nad 300 Gospodarstvo. 4* Uvoz za trgovino In prevoze v New Yorku. V New Yorku se le ustanovil urad. ki daje vsem osebam, katere bi prišle v New York po trgovskih poslih,' vse potrebne informacije. Urad je osobito na razpolago zastopnikom bank, korporacij, inštitucij itd., ki gredo v New York v svrho vzpostavitve trgovskih odnošajev s tamkajšnjimi podjetji. Naslov urada je: Board of trade and Transportation, New York, 41 Park Row. -f Ameriške tovarne v Velikem Bečkereku. V Veliki Bečkerek je dospelo več zastopnikov nekega ameriškega konzorcija, ki so nakupili nekaj stavbišč, kjer nameravajo zgraditi razne tovarne. + Fordova tovarna avtomobilov v naši državi? Kakor znano, je hotela ameriška družba Ford zgraditi v Trstu veliko tovarno avtomobilov, ki naj bi se zlasti uvažali na Balkan. Ker so se pa italijanski industrijci tej nameri z vso silo uprli, je italijanska vlada odnehala ter Fordu ni dala koncesije. Sedaj pa se čuje. da bo Ford zgradil svojo tovarno v Dalmaciji in sicer v Šibeniku ali pa v Bakru. — To bi bilo tudi edino pravilno, kajti, če so avtomobili namenjeni za Balkan, naj se postavi tovarna na Balkanu. Popolnoma odveč bi bilo, da bi morala n. pr. Jugoslavija plačevati carino Italiji. 4* Meterski sistem v Rusiji. Sovjetska vlada namerava uvesti v Rusiji meterski sistem in sicer v dveh rokih. Od 1. januarja 1923 mora biti uveden ta sistem v komisarijatih trgovine, pošte, telegrafa in narodnega zdravja in v roku 1924 do 1927 v vseh drugih komisarijatih in v trgovini. -f žetev hmelja v Poljski cenijo letos na 28 do 20.000 q (po 50 kg). V Vo* liniji, kjer je produkcija hmelja največja, se plača za q 50.000 poljskih mark. Od vse žetve se bo izvozilo 20 do 24 tisoč q, ker ga v državi potrebujejo samo 6000 q. -f Nemčija kupuje železno rudo na švedskem. Največji del švedske produkcije železne rude se izvozi v Nemčijo, ki je uvozila v prvih šestih mesecih t. I. 2,306.602 tone železne rude iz Švedske, kar znači 8.27 odstotkov celokupne švedske produkcije železne rude v tem času. -f Izvoz jajc Iz naše države v London. Od januarja do avgusta t. 1. se je izvozilo iz naše države v London 675 tisoč 168 zabojev po 1440 komadov jajc, to je 972,637,920 jajc. 4- Padanje cen železu v Avstriji. Radi močne češkoslovaške in luksemburške konkurence so avstrijski industrijci znižali cene železu in železnim izdelkom. 4~ Veliki Hgnltskl premogovniki v Bolgariji. V bolgarskih premogovnikih so zadeli na ogromne plasti lignitskega premoga. Rudnik v Perniku bo proizvajal letno nekaj milijonov ton premoga. Vendar primanjkuje v Bolgariji potrebnega kapitala za eksploatacijo teh ogromnih premogovnikov. 4- Uvoz sladkorja v našo državo leta 1921. Iz Italije in Amerike se je uvozilo v našo državo 1. 1921 33.777 stotov surovega sladkorja v vrednosti 129.117 Din. Uvoz rafiniranega kockastega sladkorja je znašal 23,281.560 kg v vrednosti 145,362.442 dinarjev. Sladkornega prahu pa se je uvozilo 8,298.989 kilogramov v vrednosti 64,537.827 dinarjev. Dnevne vesti. — Vsem, ki Imajo čuteče srce za našo mladino. Zima trka na vrata in povzroča skrb in strah zlasti tistim materam-vdovam, ki morajo same skrbeti za svojo mladoletno deco. Temu je treba tople obleke, drugemu obuvala, tretjemu toplega perila. Kolo jugoslo-venskih sester bi rado vsaj nekoliko odpomoglo vsem tem potrebam, zato se obrača do vseh rodoljubnih src z Iskreno prošnjo, naj naših sester Kola-šic, ki bodo te dni trkale na njihove duri ne odpušča praznih rok. Vse nain je dobrodošlo, vsak dar bo s hvaležnostjo sprejet. Naše sestre »Kolašice« bodo šivale in krojile, da bo čim več sirot oblečenih. Ker smo si nadele nalogo razveseliti še več sirot kakor lani, zato želimo, da bi se razširilo kolo naših sester šivilj ter poživljamo vse, ki bi utegnile pomagati pri šivanju, da se zglase dopoldne od 9. ure dalje v naši pisarni. Dobrodošla nam bo vsaka moč, četudi ni izurjena šivilja, pomagala bo po svojih močeh. — Železničarji, pozori Direkcija Po-žarevačkih okružnih železnica potrebuje strokovno osobje za prometno — komercijelno, strojno in prožno službo in sicer: Enega strokovnjaka za šeia prometno-komercijelne službe, dva pro-metno-komercijelna uradnika, tri strojevodje in enega prožnega nadzornika. Vsi strokovnjaki, ki bi vstopili v te službe, se pozivajo, da se prijavijo najkasneje do 15. decembra t. 1. z vsemi dokumenti o strokovni usposobljenosti, spričevalom o prejšnjem službovanju in s svojimi pogoji pri direkciji Poža-revačkih okružnih željeznica v PoŽa-revcu. — Direkcija Požarevačkih okružnih železnica 13. novembra 1922 v Požarevcu br. 2053. — Vlada republike Čile je imenovala za svojega častnega konzula v Zagrebu gospoda Gjura Matuliča Za-rinova. — Ukinjanje brzovlakov Wien—Trst. Zagrebška direkcija državnih železnic nas obvešča, da so avstrijske železnice s 6. novembrom ukinile brzovlake Wien — Jesenice — Podbrdo — Trst in obratno in sicer D 109/D 9/4204/603 in 604/4203/D 10/D 110. — Travniki na prodaj. Travniki v Mestnem logu se prodajajo pod ugodnimi pogoji. Poizve se v pisarni notarja dr. Kuharja v Kolodvorski ulici štev. 3. — Smrtna kosa. V Toplicah na Dolenjskem je umrl gospod Alojzij Bučar. Blag mu spomini — Nesreča s puško. V Podsmreki se je neki Franc Dolničar pri neprevidnem ravnanju s puško obstrelil obe roki. — Izgon. Delavec Postblchl France, rojen leta 1887 v Starem trgu pri Slo-venjemgradcu in tja pristojen, je izgnan iz naše države za dobo 5 let. — Vlom. V stanovanje bajtarja Janeza Špeharja v Polšniku so vlomili neznani tatovi in mu odnesli razne obleke v vrednosti od 3000 do 4000 K. _ Goljuf. Na Vrhniki je neki neznan goljuf pod raznimi pretvezami »obrna-žil« več oseb za 5960 kron . — Tatove zebe, zato se prav pridno preskrbujejo za zimo in še celo planinske koče r.iso varne pred dolgoprstneži. Tako n. pr. so v času od 1. do 10. t. m. neznani storilci vlomili v kočo pri sed- merih jezerih, last »Slovenskega planinskega društva« in pokradli 8 komadov žimnic, 6 blazin, 4 odeje, 3 lonce, 5 umivalnikov, 2 ponvi, 16 krožnikov, zajemalko, 6 skledic za kavo in še več raznega jedilnega orodja, v skupni vrednosti 36.000 kron. — Kaj vse kradejo. Posestniku Janezu Jamniku iz Ločnice so neznani tatovi odpeljali 400 kg sena in 4 kolesa katera so sneli z voza. — V Preski je bilo Antonu Kršimarju ukradeno 400 kg črne detelje. Ljubljana. — Promocija. Gospod Stanc Rape Iz Olševka pri Kranju bo v četrtek, dne 23. novembra opoldne v veliki dvorani ljubljanske univerze promoviran za doktorja filozofije. *= Koncert v proslavo narodnega praznika. Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja priredi dne 1. decembra 1.1. ob 8. url zvečer v veliki unionski dvorani koncert s sodelovanjem ljubljanskih pevskih zborov in godbe Dravske divizije. Podrobni program se še objavi. = Klub esperantistov v Ljubljani poživlja vse svoje člane, kakor tudi vse one, ki bi se želeli učiti tega vele-važnega mednarodnega jezika, da se bo začel redni pouk v petek, dne 24. t. m. ob 19.30 v učnih prostorih v Selcn-burgovi ulici štev. 6, II. nadstropje na levo. Pouk bo dvakrat v tednu: vsak torek in petek od 19.30 do 21. Mesečna pristojbina znaša 5 Din, za dijake 2 Din. Obiskovalci tečaja bodo imeli priliko uporabljati Esperanto v konverzaciji in dopisovanju s tu- in inozemstvom. Zato ne zamudite prilike, učite se svetovnega jezika! — Stalno npokojen je na lastno prošnjo upravnik državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani, g. Etbin Ravnihar, podpolkovnik v rez. *= Najemniki mestnih zemljišč. Mestni magistrat je dognal, da nekatere stranke, ki imajo mestno zemljo v najemu, preslabo ali sploh nič ne gnoje. Pri urejevanju centralnega šolskega vrta se je opazilo, da so prejšnji najemniki navozili na svoje njive raznovrstnih smeti, v katerih je bilo vse polno črepinj in stekla ter potem to navlako podkopali in podorali. Napeljano je bilo tudi polno premogovega pepela centralnih kurjav na preje rodovitno zemljo, ki je sedaj pokvarjena in bo dalo precej truda, predno bo zopet ustrezala svojemu namenu. Vsem oniin, katerim se bo dokazalo, da ▼ zakup vzeto zemljo ne gnoje, ali na njo vozijo razne zemlji škodljive smeti, se bo najem takoj odpovedal. =* Umrl je t Ljubljani mestni računski reviderit g. Rihard Svetlič. Pogreb se vrši jutri v sredo popoldne ob 4. uri iz trga Tabor št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. N. p. v m.! = Pobeg Iz blaznice. Iz blaznice na Studencu je dne 13. t. m. pobegnila okrog 30 let stara slaboumna Šenk Marija. Oblečena je v modro obleko, črne čevlje in je razoglava. = Zgubilo se Je kolo »Waffenrad« v petek 17. t. m. zvečer od magistrata do Most. Pošten najditelj se prosi, naj ga vrne lastniku proti dobri nagradi Naslov pove uredništvo lista. a* Neljuba pomota. Akademik Josip 2igon In njegov tovariš Adolf Rc* bec sta v nedeljo prišla v precej neljub položaj. Na Rimski cesti ju Je aretiral neki stražnik, ker sta se mu zdela čudovito podobna dvema potepuhoma, ki sta v zadnjem času izvedla več tatvin. Na policiji so se potem šele »pomenili«, nakar sta bila oba aretiranca takoj prosta. = »Masten« tat. Janezu Škrablu, delavcu v tobačni tovarni, je neznan vagabund ukradel večjo množino masti. — Bel namizni prt je bil ukraden gostilničarju Josipu Boštjančiču v Linhartovi ulici. = Nezgoda na cesti. Železniški sluga v pokoju, g. Josip Grabljevič je Pred Škofijo padel in se tako poškodoval, da so ga prepeljali v bolnico. Petdesetletnica vlnorejske in sadjarske šole in otvoritev kmetijske šole v Mariboru. V nedeljo se je vršila v Mariboru proslava 50 letnice obstoja vino-rejske in sadjarske šole. Obenem se je vršila otvoritev kmetijske srednje šole. Te proslave so se udeležili predstojniki raznih zavodov, zastopniki oblasti in mnogo drugega občinstva. Ob tej priliki sta bila predstavljena vsem navzočim g. Franc Fras, ki služi na tem zavodu že 44 let in g. Julij Komar, ki službuje 26 let. G. pokr. nam. Hribar je vsakemu izročil z toplimi besedami zahvalno pismo In 1000 kron. Na koncu so navzoči zapeli himno »Bože pravde« in zaklicali 3kratni »slava« našemu vladarju. Na dvorišču pa so se vsi udeleženci slavlja fotografirali Poskušen vlom. V petek popoldne je zopet skušal nek lopov vlomiti, in sicer si je izbral Starklovo modno trgovino. Razbil je šipo, ter vzel Iz izložbenega okna zavoj blaga, ki je je Pa moral pustiti ker ga je pravočasno zapazilo oko postave. Uzmovič je še pravočasno odnesel pete. Celie. Celotni stroški, ki so proračunani s priklopitvijo celjske mestne elektrarne na Falo, bodo pri sedanjem konzu-mu toka znašali en milijon kron. Otvoritev uradnih dni trgovske in obrtniške zbornice v Celju. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente iz Celja in celjske okolice ter Savinjske doline, da se bodo pričenši z 21. novembrom t. 1. vršili vsak torek uradni dnevi v Celju in sicer v uradnih prostorih javnega skladišča in prevozne delniške družbe. Pred otvoritvijo uradnih dni se vrši danes v pondeljek, dne 20. novembra zvečer ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma sestanek interesiranih krogov, na katerem se bo pojasnilo pomen, namen in delokrog zborničnih uradnih dni. Cene padajo! pa ne navzdol, ampak navzgor. V soboto so se naenkrat v Celju podražile vse najvažnejše živ-ljenske potrebščine. Sladkor je v soboto poskočil: kristalni od 60 na 66 K, v kockah pa od 70 na 74 kron. Čudili smo se našim trgovcem, ko so čitall v listih, da je krona padla na 2.16, kako so hitro dvignili cene. dočim se takrat, če krona raste, ne brigajo veliko in niso tako nagli. — Pomisleka vredno je tudi, da je tekom minulega tedna, kakor bi trenil, iz vseh trgovin naenkrat izginil kristalni sladkor. V soboto pa, ko se je za 6 kron podražil, pa ga je povsod bilo zopet dovolj. Srečo bode poskusila v Celju prihodnjo nedeljo klerikalna strokovna zveza. Sklicuje za dopoldne v Narodni dom velik delavski shod, na katerem bodo poročali »krščanski voditelji delavskega ljudstva«. Pa pšenica ne bo šla v Celju v klasje, ker celjsko delavstvo je povečini včlanjeno v naprednih delavskih organizacijah. Radovedni pa smo vseeno, kakšen evangelij nam bodo pridigovali gospodje »krščanski socijalisti«. Sokolstvo. »Sokol I.« Bratje — sestre! Nemila smrt ne prizanaša našim vrstam. Preminul Je mestni računski nadrevident, naš dragi brat Rihard Svetlič, naš član in bivši odbornik. Dolžnost naša Je. da dostojno počastimo poslednjo pot tihega in mirnega narodnega delavca. Njegov pogreb se vrši v sredo ob štirih Popoldne. Vabimo Vas, bratje, da se v If.-oju udeležite pogreba polnoštevilno! Pol ure prej se zbiramo na Taboru. — Zdravo! Gledališče in glasba. Narodno gledališče v Ljubljani Torek, dne 21. novembra 1922. Drama: Zaprto. Opera: »Tajnost«. Red B. Koncert gospe Ade Poljakove, ki se vrši v torek, dne 21. t m. v opernem gledališču, ima ta-le spored: Prvi del: 1. Rimski-Korsakov: a) Arija Snegu-ročke iz opere »SneguroČka«. b) Nimfa. Romanca. 2. Rahmaninov: a) V molčanju tajne noči Pesem, b) Otoček. Pesem. 8. Dargomižskl: Ločana. IV sem. 4. Balaklrtv: Španska pasem. S. Glinka: Dvom. Pesem. Drugi dal: X Cimarosa: Arija Karolina Is Opara »Matrlmonio segreto«. 7. Martini: PUd* ser d’ amour. Pesem. 8. Pergole*!: »Sto tu m’ ami.« Pesem. 9. Debussy: Man« doline. Pesem. 10. Schumann: Ich gnd* le nicht. Pesem. Tretji del: 1L Grede-ninov: a) Mavrica. Pesem, b) Uspavanka. Pesem. 12. Musorgski: Štiri otroške pesmi: V kotu. Tjapa. Otrokova večerna. Hopak. Vse pesmi pole gospa Ada Poljakova. Na klavirju to spremlja g. prof. Ruč. Pri pesmi Glink* »Dvom« igra čelo soločelist g. Feršnflt. — Večina prevodov zanimivih tekstov bo zaradi popolnejšega umevanja tl uživanja natisnjena na lepakih, na kar občinstvo opozarjamo. Teksti so na razpolago pri blagajni in na večer koncerta pri bil Jeter jih. Začetek ob pot osmi uri. Glasbena Matica v Ljubljani praznuje letos 50 letnico svojega delovanja. Ta svoj jubilej hoče proslaviti s celo vrsto koncertov in ne le v Ljubljani ampak po raznih večjih krajih širom Slovenije. Zato priredi tekom meseca decembra, januarja in februarja s svojim pevskim zborom vokalne koncerte, ' na katerih se bodo proizvajale Jugoslovanske umetne in narodne pesmL 2a enkrat pridejo v poštev sledeči krak: Brežice, Celje. Črnomelj, Jesenica, Hrastnik, Kamnik, Kranj, Krško, Kočevje, Litija, Logatec, Maribor, Novo mesto, Ptuj Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trbovlje in Zagorje. Koncerti se vrše po določenem redu, ki bo Sproti objavljen v dnevnem časopisju tar * letaki v kraju samem, kakor tudi v vaai bližnji okolici. Čas se je določil dogovorno z lokalnimi faktorji ter se bodo vršili vsi koncerti v zgodnjih popoldanskih urah, tako da le mogoč poset tudi okolici posameznega kraja, kjer se vtS ta koncert. Vse glasbo-ljubeče občinstvo opozarjamo na te koncerte. P^ drobnosti se poizvedo lahko prt Glasbeni Matici v Ljubljani Iz gledališke pisarne. Nekateri gledališki abonentje so izrazili željo, da M se igrala otroška igra »Krojaček-jUM* ček« tudi za vse abonmane. Prosimo gg. abonente, naj se o tem gledalifld upravi izjavijo. Pevski zbor Glasbene Matica V Ljubljani. Danes, v torek, dne 21. L ml in v četrtek pevska vaja za moiU zbor, v sredo, dne 22. t m. za ženski zbor. Ker smo pred važnimi koncertnimi nastopi — polnoštevilna udeležba! Odbor. Društvene vesti. Društvo stanovanjskih najemnlkev za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja ▼ sredo, dne 22. novembra t. L ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od !& do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. »Bratstvo«. Izredni članski sestanek se vrši danes ob 8. uri zvečer pri »Zlatorogu«. Dnevni red: Zborovanje v Tr. bovljah. Vabimo vse člane »Bratstva«, kakor tudi »Mladosti«, da se sestanka zanesljivo udeleže, ker se bodo razdelile izkaznice za znižano vožnjo. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. V torek, dne 21. t. m. ob osmih moški zbor, v sredo ob poiosmlh zvečer mešani zbor. Ne zamudite! Odbor. Plesna šola društva »Atena« (Žensko telovadno društvo) naznanja, da otvori s 1. decembrom plesne tečaje v licejski telovadnici, in sicer: 1. Oddelek za otroke (dečke In deklice do 12. leta — pouk o pravilni hoji, začetni pojmi ritmike in gracije). 2. Oddelek za gojenke začetnice, deklice od 12. lata dalje — ritmika. 3. Oddelek za gojenke — gracija. bonton. 4. Oddelek za dečke od 12. leta dalje. 5. Oddelek za uradnice (modemi plesi). 6. Oddelek za dame (moderni plesi). Pouk vodi V nižjih oddelkih gospodična Nikolajev-ska, v višjih gospod Trošt pod nadzorstvom gospe prof. Wessnerjeve, pouk v otroškem tečaju se vrši enkrat na teden, v ostalih pa dvakrat po 1 In pol ure. — Vpisovanje se vrši v kredo ta četrtek L j. 22. L m. od pol 5. ura de 7. ure in 23. t. m. od pol 6. ure do 7. ure zvečer v telovadnici na liceju. Pa* drobne informacije se dobe Istotam. Šport in turlstika. Primorje rez. — S. K. Jadran 3 t 9 (0 : 2). Ilirija rez. — Lask 2 :1- Ilirija nar. — Svoboda Moate 1 t % 1111 Prodala po an: zimsko perilo, pletene jopice, rokavice, nogavice Ud. antmLizi L J U B L J A N A, Mestni trg itev. ML Razne vesli. * Človek s fatalnim pogledom. V Franciji še vedno vlada praznoverje, da zamorejo gotovi ljudje koga začarati s svojim pogledom. To iznova dokazuje slučaj v Angersu. Tam je bil umorjen devetnajstletni sin posestnika Chaillota. Pri obdukciji trupla so ugotovili, da je strel padel iz njegove bližine. Zato je padla krivda na domačega slugo elementa Barbana Ker pa ni bilo natančnejših dokazov, ga je sodišče oprostilo. Toda preiskava je odkrila drugo zanimivost. Prebivalci Angersa so namreč zatrdno verovali, da ima rodbina umorjenega pogled, s katerim more tako začarati, da škoduje domačim živalim. To je veroval tudi sluga Barban, kate- rega so nanovo aretirali. Priznal je, da je ubil mladega človeka samo zato, ker je imel fatalen pogled. * Koliko las imajo ljudje na glavi. V tem, ko se pesniki bavijo s hvalo ženskih las, štejejo Angleži posamezne lase na glavi. Oni so izračunali, da na en četvorni centimeter pride 1000 las, torej ima človek na vsej glavi okoli 120.000 las. Plavolasci imajo navadno precej več las na glavi nego črnolase!. • Zaigrat trideset milijonov. V bor-zijanskem klubu v Budimpešti sta igrala neki Julius SzemszG in Koloman Bibo. Sreča je bila na Kdomanovi strani in SzemszG je zaigral nič več kot 30 milijonov madžarskih kron. Zanimivo je, da je Koloman pred desetimi leti v igri s Szemszom izgubil 400.000 kron. Na koncu te fatalne igre, v kateri je izgubil tako velikansko svoto, si je hotel vzeti življenje, kar so mu pa navzoči preprečili in ga oddali v sanatorij za živčne bolezni. * Čriri milijonarji. V New Yorku imajo preko tri stotine črnih Krezov. To so večinoma črnci, ki so si v poslednjem času z raznimi trgovskimi posli stekli ogromna imetja. Toda njih ne more nikdo kontrolirati, ker žive zelo separatno. Oni ne zahaiajo niti v gostilne, niti v druge javne prostore, pač pa razvijajo tem večji sijaj v svojih domovih. Svoje otroke pošiljajo v penzi-jonate in v Harward unh erziteto, edino vseučilišče, ki ga obiskujejo črncu V en? naj'epših newjorških ulic imajo svoje elegantne klube, kjer se bavijo s športom, glasbo, pesništvom in politiko. Seveda imajo v te klube dostop samo ljudje črne rase. * Oporoka tovarnarja mila. V Trstu je pred nedavnim časom umrl tovarnar mila. Lupo Braunstein, ki je v svoji oporoki zahteval, da se njegovo mrtvo telo položi na oder v njegovi tovarni. Krsta naj se položi na zaboje, v katere se vlagajo kosi mila Na obleko, v kateri bo položen na mrtvaški oder, naj se pripno vse kolajne kar jih je dobila tovarna in povrh tudi italijansko' zastavo in zastavo mesta Trsta. * »Copemica« hoče biti. Neki knjigo4 rž ec v Berlinu je prejel od neke kmetice sledeče pismo: »Rada bi imela knjigo za »copranje«. Prosim vas, pošljite mi jo čim preje, ker jo silno po- trebujem. Plačala jo vam bom zelo dobro in vam prinesla za nagrado še masti in jajc. Prosim, ne pozabite!.Spoštovanjem N. Na — Kakšno knjigo ji J® potem poslal knjigotržec, se ne ve. * Ljubezen na prvi pog’ed. V neki veseli družbi je bilo več mladih 2°SPP* dov„ ki so bili precej razposajeni. Pn sosednji mizi pa je sedel starejši gospod in tega vpraša eden izmed mladih razposajencev: »Jelite gospod, v| gotovo ne verujete, da se marsikdaj vname ljubezen že na prvi pogled.« »Gotovo verujem,« odgovori vprašan čisto mirno, »kajti prepričan sem, da bi se več kot polovica mož na svetu ne poročilo, če bi pogledali svojo izvo. ljenko dvakrat!« Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) V prekipevajoči hvaležnosti je prijela Elen za drobno, mrzlo ročico svoje rešiteljice in jo prisrčno stisnila. Toda tujka Ji je tako hitro iztrgala svojo roko, da Jo je Elen vsa presenečena pogledala in skoro žalostna dejala: »Ali se Vam morda ne smem zahvaliti? Vi ste me vendar rešili pred neznačajnežern in jaz bi bila izgubljena, da ni bilo Vas!« »Ne, ne. nikake hvale! Ogoljufala sem barona le za njegov plen, Hahaha!« Strašno se je razlegal smeh po temnem hodniku iri Elen Je Z gro20 opazila, da odseva iz temnih dekličinih oči — blaznost. Prestrašena se je Elen odmaknila. Sedaj pa je tujka sama prijela za njeno roko in mehko dejala: »Ne bojte se me! Pravijo mi sicer, da sem blazna, toda Vam se me ni treba bati. Res je sicer, da doživljam ure, v katerih ne vem, kaj da se dogaja v meni, toda to je redkokedaj. In samo vsled čudnih dejanj, ki jih storim v teh urah, so prišli ljudje do prepričanja, da sem blazna.« »Kdo ste?« je nehote vprašala Elen. »2rtev barona Hardyja. Nebogljena Žrtev, kakršna si Imela postati tudi ti. Kako dolgo sein v tej strašni hiši ne vem, mislim pa, da morajo biti že leta, dolga leta. In moje ime — vem samo še, da se imenujem Jane — ah moja glava — žge kot ogenj.« Nesrečna blaznica je skrila svoje obličje v dlani in Elen je videla, kako se je krčevito treslo vse njeno telo. Neizmeren strah se je je polastil. Bila je sama — sama — z blaznim dekletom, ki Je moglo storiti vsak trenotek kaj nepreračunlji-vega. Zdelo se je, da je Jane popolnoma pozabila ria Eino navzočnost. Naslonila se je na steno in strmela proti izhodu hodnika. Potem je pričela zopet govoriti: »Kako dolgo je od tega, da so me napol s silo spravili semkaj? Ne vem — ne vem več!« Naenkrat se je obrnila proti Elen. ki je prestrašena vzkliknila. »Ne kliči ubogi otrok, ne kliči, ker sicer si izgubljena: jaz bi te potem ne mogla več ščititi. Ah, tudi jaz sem se nahajala nekdaj v oni sobi, tudi jaz sem se z obupnim naporom upirala nasilnežu toliko časa. da je odnehal. Toda ker me ni nihše posvaril, sem pila nekoliko piiače. ki je stala na mizi. Čutila sem, kako se plazi po mojih udih smrtna utrujenost. Napol nezavestna sem se zgrudila, brezmočna žrtev 2a prokletega brez-sramneža.« »Ko sem se prebudila iz omotice, je bilo že prepozno« je hitro nadaljevala. »Bilo je že vsega konec. Ha, kako ga sovražim, podleža, ki mi je ukradel moje najdražje. In vendar se nisem mogla maščevati nad njim!« Elen je bila kar otrpla od groze. Blaznica se je zopet obr- nila k njej. »Beži, beži, kakor daleč te nesejo noge. ker sicer ne boš ušla Hardyju. Misliš, da bo sedaj odnehal? Nikdar! Zasledoval te bo noč in dan, dokler ne padeš zopet v njegove roke.« »2ive me ne bo posedoval!« je vzkliknila Elen. »Tiho, ne govori tako glasno, ubogi otrok, ne nahajaš se še na varnem. Hahaha, če bi vedeli služabniki, kaj se je zgo- dilo. Toda oni ne vedo, da sem ti jaz pomagala, vsaj mislijo, da sedim v svoji sobi, ker boje se me, to sem že večkrat slišala.« Elen se je bala. Ali je mar zato ušla strašni nevarnosti, da postane igrača v rokah nesrečne blaznice? »Ostati moraš še tukaj pri meni.« je šepetala Jane. »Prezgodaj je še in tvoj odhod bi vzbudil pozornost. Tvoj klobuk je ostal v sobi, oda jaz ti bom dala svoj plašč, s katerega kapuco si lahko zagrneš glavo. Potem boš z lahkoto zapustila to hišo. Vsaj tukaj pogosto prihajajo in odhajajo mlade dame — hahaha!« Zopet se je strašno razlegel smeh blaznice po nizkem hodniku. Elen se je nekoliko pomirila, ker je uvidela, da se nlm* od Jane ničesar bati in da ji hoče ta pripomoči celo k nadalj* nemu begu. Trepetajoča je šele sedaj z jasnostjo videla, da J® samo po čudnem slučaju ušla strašni usodi, morda usodi blaz* nosti. Jane je počepnila na tla in mrmrala tiho nerazumljive besede predse. Semintja je pogledala Elen, ki je potrpežljivo i0-vdana v svojo usodo čakala na končno osvobojenje. Zopet se je slišalo iz daljave bitje neke ure. »Sedaj je čas!« je dejala Jane. Prijela je Elen za roko h? jo vlekla s seboj naraj v globoko temo. Ko je nekje obstal**-je Elen čutila, kako jo je Elen ogrnila s plaščem. Spomnila s* je na Janine besede in potegnila kapuco globoko preko tako. da Je ni mogel nikdo spo2nati. Blaznica je tipala z roKO. po kapuci, kot da se hoče prepričati, ali je dobro zavita ali »Pazi, da kdo ne vidi tvojih lepih plavih kodrov, ker zlat* tvoji lasje bi te utegnili izdati. Hahaha. Hardy jih ljubi vse, rjave, črne in tudi plavolaske. Prokleti podlež —ne boš us«-nebeški kazni. Pojdi sedaj!« Neka vrata so zaškripala. Nekaj stopnic je vodilo navzg°r. in Elen se je naenkrat v svoje veliko začudenje znašla v hlsw veži. skozi katere odprta vrata se je videlo na cesta Se enkrat se je hotela zahvaliti svoji rešiteljici, toda je zašepetala: ^ »Naprej, naprej! Ne more se vedeti, če se ne vrne Har zgodaj domov — naprej, hitro, dokler ni prepozno!« _ Elen je smuknila proti vratom. Tamkaj je stal vratar, pa se je komaj ozrl na zagrnjeno damo, ki je šla mimo min®"' njega. »Zopet ena baronovih prijateljic,« si je mislil. »No, kd0C; ima toliko denarja, ta si pač lahko privošči vsako razkošja* Elen je hitela po cesti. Nikdo je ni srečal do postaje v Westendu. Hitro je kupila vožnji listek in nekaj minut nato J6, že sedela v vozu, ld jo je brzo peljal v notranjost mesta. (Dalje prih.) P HALI !f| OGLASIŠ PRODAJA: Sf.1 LEPIH OLJNATIH SLIK, Naslov v upravi lista. 842 motorno kolo znamke »Aiotoracoche«, 2 cilindra. zelo dobro ohranjen, po ugodni ceni. Na ogled v de-'avnlcl Lah, prt cerkvi v ŠiškL 841 GRAMOFON, dobro ohranjen. otroški voziček In 300 kg hrane za prašiče. Naslov v upi a vi lista. 838 nah. Istotam 1 vagon smrekovih suhih plohov. 50 mm debeline. Več pove Stefan Clruden, trgovec z lesom in apnom. Stranje pri Kamniku. 818 ga obrtnika, stanovanje prosto takoj. Več pove lastnik Filip Kristančič, čevlj. mojster Predoslje 79. p. Krani. 831 jev. Lega v letoviščnem ‘rgu ob Savi In postaji Zi-iani-nost - Brežice. Poslop-ie letos dovršeno. Agenti izključeni. Proda se iz službenih ozirov. Natančneje pismeno: Blagajna 1. du-navskog parobrodskog društva Beograd, Bogoja vi jenska br. 8/11, 829 tarja in draguljarja Celie — Gaberje. Kupujeta tudi zlomlieno zlato in srebro oo najvišji ceni. 833 DVA POSESTVA, eden v Šmartnem pri Litiji, drugi na Bregu, poleg postajališča Breg pri Zidanemmostu. do. broidoča gostilna ob glavni cesti, cena po dogovoru. Več se Izve pri g Dominik in Frančiška Stritar, p. Loka pri Zidanemmostu. 840 NOV ZIMSKI KOSTIM s kožuhom, črn. finega blaga, za ceno 1250 Din pri trgovcu Kassigu, 2idovska ulica Št. 7. 836 VEČ ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV se sprejme proti dobremu plačdu s hrano in stanovanjem. Sprejme «e tudi enega učenca. Zglasiti se Je pri Anton Marčan, čevljarski mojster. Primskovo 80. p. Kranj. >830 PRITLIČNO HIŠO. dve sobi. dve kuhinji, zraven velik sadni vrt z gospodarskim nosloplem. 20 min. od Ljub 'iane Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se v Zg. Šiški št. 45. ŠTEDILNIK. 21X30 mm. z modnicami In opeko ter tudi ena lončena peč za večjo sobo pri Jos. Senica, 7.a Bežigradom 6. 826 APNO la. garantirano dobro žgano iz vodnega kamenja (krogle) več vagonov za takojšnjo ali poznejšo dobavo po zmernih ce- UCENCE IN UČENKE sprejmeta Brata Knez, zla- NOVO HIŠO z vrtom v prijazni vasi. pol ure od Kranja Pripravna za kake- HIŠA (vila) z vrtom in njivo za ceno 150.000 dinar- MANUFAKTURIST starejša ali mlajša moč, zanesljiv, se takoi sprejme pr! tvrdki Anton Mohorič. Ptui. u&zno: SOBA se išče v mestu “J| na periferiji. Plača do 1«* kron mesečna Naslov: ščenko. pri g. Čampa, V 'f lianskt nasip 10. GOSTILNO. manjšo, dobre* idočo, želim V2eti na raču*- takoj ali s 1. Januar!^;: Naslov v upravi lista. Zahvala. Prisrčna hvala vsem, ki ste našega prerano umrlega, nenadomestljivega m ljubljenega soproga in očeta Josipa Košaka spremili na zadnji poti, ma darovali v slovo vencev in nam ostalim lajšali tugo ter izkazovati iskreno sočutje. Rodgatoer-LjubOarra, 19. novembra 1922. iilijfi niu lit. Sluti fetfn. Izvsžbane RUDARJE učne kopače io pomožne delavce sprejme premogokop Kliučarovci pri Ormožu. Trgovec v Ljubljani z dobro id io trgovino na eni najbolj prometnih ulic, želi dobiti posolilo v znesku 200.000 K od pri vaina osebe proti primernemu obrcslovanju V mesečnih obrokih. Cenj ponudbe pod šifro ..Točno odplačevanje" na Aloinn Comp., anoučne družba z o. z.. Ljubljana, Kongresni trg št 8/1. Za trgovce, uradnike, notarje, odvetnike, zasebnice In sploh za vsakogar prepotrebni in zelo prlljinljen loplouanslii poslovni koledar za I.19Z3 IV. letnik, * Obliki trdoreiane knjlfl« 17 X 24 cm le pravkar izšel. 'Pl Dobi in naroča se ga v pantmi trgovini IVAN GAJŠEK. Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. Ce a za izvod 20 -- i)jn p0 p0Ati 1 Din 25 p teč; pri naročilu najmanj 10 iz vodov poštnine prosto Trgovci imajo običajen popust Ker je naklada omejena, se priporoča takojšnjih naročil. r Ascnturna In Icomtsiislca tvrdka v Ljubljani sprejme Plitkega potnika za. Slovenija, ze. nekaj dobrih predmetov. Tozadevne ponudbe je poslati pod šifro »Lepa provizija« na Aloma Comp, Ljubljana, Kongresni trg 8/1. [ Zb leto 1923 »MM* •••••• U leto 1923 Žepna kiledirja \ v dveh lično izde-E lanih oblikah 12X7 j in 6X4 cm se do-’ bita po vseh knji-5 garnah in trgovinah s papirjem. J Koledarja sta lično ve-{ zana in tiskana na do-| bro limanem papirju, j Naroča naj se direktno I P« | : »ZvEzni liskami In * l knjigarni'* u Ljubljani s | ttfolfova ul. it 1. ; Novosti! za damske plašče v veliki Izbiri. :< IM Mestni trs 10. rum dvonadstropna z vrtom, pripravna za obrt ali tovarno, blizu glavnega kolodvora, se takoj !£ proda S za K 450.000“—. Cenj. ponudbe na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska ulice 15 pod šifro Ji 450-000*—* za posipanje ceste kupi premogokop Ključarovd pri Ormožu. V ponudbi se naj navede cena naloženo v vagon, in nakladalna postaja. M vsaki čas po najnižjih cenah pri izvoz divjačine In perutnine tflKOVEC, ffledjimurje (Jugoslavija.) Brzojavi: Vajda, Čakovec. — Telef. 59. =22 Damski les mr kupi premogokop KijuČarovci pri Ortnoi^ PF* Zahtevajte . »MEDICiNAL KONJAK" z znamko fSililte*SjWdiPi fefifec" in najflneiše krem-likerjeI „111.0“ lajuMjana-RoliZEj. \ # # l Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jugoslov. no vinsko d. d. Tiska »Zvezna iis&RfO** rit**** Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana