Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
LeU II. — Stev. 28
Celje, dne 9. julija 1949
Cena 2 din
Poštnina plačana t gotovini
Brigade
so socialistična oblika dela, zato naj ne bo vasi,
zadruge, tovarne niti šole ali pisarne brez njih!
Da bomo pravočasno m uspešno
Sconcati žetev in mSacev
2etev se že začeoja. Skoraj povsod
žam-jejo ječmen in kmalu bodo končane
zadnje priprave za žetev pšenice in rži
ter za mlačev.
Orgamizacijske in tehnične priprave
na žetev in mlačev je treba opraviti te-
meljito in s ix)lno odgovornostjo, in to
iz naslednjih razlogov:
1.	Žetvena kampanja in mlačev je v
časii, ko se v kmečkem gospodarstvu
kair grmadijo razna dela: spravljanje
eena, škropljenje vinogradov in borba
z rastlinskimi škodljivci sploh, delo v
hmeljnikih, nega posevkov ikromp-irja,
koruze, sladkorne pese in raznih povrt-
nin.
2.	Žetev in mlačev je treba končati
čimprej, da ne izpostavljamo i)ridelkov
kvarjenju in znatnim izgubam, M bi
oibčutno zmanjšale planirano količino
pridelka in
3.	zaradi skrčenja delovne sile na po-
deželju, ker so šli tisoči iz naših vasi na
gradbišča, v frontne brigade itd.
Pomoč pri žetvi in mlačvi je patriot-
ska dolžnost slehernega državljana, pred-
vsem pa tistih, Id so za nemoteno in
pravočasno izpolnitev dela neposredno
odgovorni.
Ljudski odbori in množične organiza-
cije so dobili za žetev in mlačev potreb-
na organizacijska in tehnična navodila.
Ta navodila naj ne ostanejo mrtva črka;
treba jih je takoj spraviti v življenje
po naših vaseh.
Predvsem je nujno, da za žetev in
mlačev mobiliziramo vse notranje re-
zerve prevoznih sredstev, 'zlasti pa je
treba kar najbolj racionalno izkoristiti
vse žetvene stroje in mlatiilnice.
Žetveno akciijo je mogoče opraviti ob
razmeroma majhnem številu delavcev,
če smotrno uporabimo kmetijske stroje,
ki so predvsem pri bogatejših kmetih
zelo slabo lizkoriščeni. To akcijo pa mo-
ra organizirati in voditi ljudski odbor,
ne le, ker je zanjo odgovoren, temveč
tudi za to. da ji da pravo politično
vsebino in onemogoči delo špekulantov
in sateoterjev.
Kapaciteta žetvenih strojev pri nas je
toMkšna, da je mogoče z njimi v žetveni
sezoni 18 dni v ravninskih in hribov-
eikiili predelih ob pravilni razmestitvi
požeti okrog četrtino našega letošnjega
pridelka. Seveda je mogoče to površino
še jiovečati, če bodo ljudski odbori do-
bro organizirali istočasno kompleksno
žetev na sosednjih manjših parcelah.
Se veliko več imamo mlatilnic. Velike
mlatilnice državnega, zadružnega in de-
loma privatnega sektorja lahko ob pra-
vilni razporeditvi na mlatilne centre v
dvajsetih delovnih dneh omlatijo 69%
planiranega žitnega pridelka. Male mo-
torne mlatilnice pa v štirih delovnih
dneh 25% celokupne žetve. Z motorni-
mi mlatihiicami lahko torej omlatimo
94% letošnje žetve, tako da bi bilo treba
zmlatiti z mlatilnicami na pogon z vitli,
na roko ali s cep>ci le 6%. To pa pride
v poštev predvsem v goratih predelih,
3a so nedostopni za večje motorne mla-
tilnice, in kjer so majhne površine po-
Gesjane z žitom, namenjenim predvsem
za samoprehrano.
V zvezi z žetvijo in mlačvijo čakajo
ljudske odbore, zlasti pa okrajna pKJver-
jeništva za kmetijstvo zelo odgovorne
naloge. Treba je točno ugotoviti v okra-
ju in na posameznih področjih število
in dnevno kapaciteto žetvenih strojev
in mlatilnic z vseh sektorjev (kmetijska
strojna služba, drž. posestva, ekonomije,
obdelovalne zadruge, splošne kmetijske
zadruge, privatniki), delovne sile stro-
kovnega osebja, vprežne sile. Na pod-
lagi tega morajo takoj, če že niso, iz-
delati podrobne operativne plane iz-
koriščanja vseh strojev, delovne sile in
vprežne živine.
Operativni plan določa za vsak že-
tveni stroj in vsako mlatilnico proiz-
vodno nalogo. Za mlatilnice določijo
okrajni ljudski odbori sporazumno s
krajevnimi odbori po terenskih razme-
rah mlatilne centre, kjer bodo stale mla-
lalnice, ker je važno, da se izognemo
nepotrebnemu premikanju mlatilnic za-
radi varčevanja časa, varovanja strojev
in lažje kontrole pridelka. Zato je tre-
ba dobro organizirati dovoz žita mla-
tilnicam. Za vsako mlaitilnico zadolže
ljudski odbori mlajtilničarja, ki je od-
govoren za pravočasno izpolnitev po-
stavljene naloge, ter ostalo osebje. Važ-
^o je, da KLO-ji slasti pa masovne or-
ganizacije poskrbe za namestitev in
Presikrbo osebja mlatilnic in žetvenih
strojev.
O mnogih nalogah v zarezi z žetvijo
; in mlačvijo so ljudski odbori jKidrobno
obveščeni, z vsemi temii nalogami —
kot so pomoč pri ugotavljanju razpo-
ložljivih strojev, določevanje mlatilnih
centrov, kontrola nad delom mlatilnic,
^^ontrola nad količino pridelka in sploh
Pomoč pri izvajanju vseh navodil na te-
^u — naj podrobno seznanijo frontne
pTganizacije in aktiviste, zakaj uspešna
^ pravočasna žetev in mlačev je zdaj
'Najvažnejša proizvodna akcija v kme-
^Ktvu.
Številne frontne brigade, ki so se or-
Saiiii^iraig p^ naših vaseh in so svoje
Preizkušnje dobro opravile pri letošnji
in drugih delih, naj z vso vnemo
sodelujejo, predvsem pa naj ipomagajo
v ogroženih predelih zadrugam, ekono-
mijam in posameznikom, ki so brez
strojev in delovne sile.
Pravočasna in uspešna žetev in mla-
čev letos ni samo zadeva odgovornih
kmetijskih forumov in delovnih kme-
tov, ni le tehnična, pač pa izrazito po-
litična naloga naših ljudskih odborov,
partijsfkih organizacij. Osvobodilne fron-
te in njenih množičnih organizacij. To
je naloga, ki terja odločno in resno bor-
bo za pravočasno in popolno zagotovi-
tev planiranih žiitnih fondiov in s tem
nemoteno preskrbo delovnega ljudstva
8 kruhom.
Aktivisti, brigadirji obdelovalnih za-
drug, kmetijski delavci, upravniki po-
sestev lin ekonomij, delovni kmetje,
borci za visoke pridelke, agronomi in
kmetijski strokovnjaki: Ne pestimo pro-
pasti niti enega zrna letošnje žetve!
Poix)''lnimo naš socialistični žitni fond
za prehrano deliovnega ljudstva mest in
vasi, zagotovimo kruh vsem delovnim
ljudem! Ustvarjajmo žitne rezerve naše
socialistične države! Ustvarimo naše se-
menske fonde! Ra^zkrinkavajmo špeku-
lante in saboterje na naši žitni ftronti!
Zmagovite trontne brigade so se vrnile
iz aozdov v gozdarskem mesecu so brigadirji posekali In pripravili
A«!	50961m	Cez 230 brigadirjev se je vključilo v indu-
strijo. V brigadah so sprejeli v OF 180 brigadirjev, 92 pa
sa kandidate komunistične partije.
Velika gozdarska akcija Osvobodilne
fronte je zaključena. Osem brigad z
1400 frontovci v okraju Celje-okolica
je mesec dni neprestano jurišalo na
kubike, iz dneva v dan dosegalo večje
uspehe in končno doseglo svojo plan-
sko nalogo. Se več, izpolnili so plansko
nalogo še namesto 400 brigadirjev, ki bi
marali prispetii iz kamniškega okraja.
Skoraj 51.000 kub. metrov lesa je šte-
vilka, nad katero se moramo zamisliti,
k^o in kdo jo je dosegeL
Naši frontovci so v tej kratki gozdar-
ski akciji postali drugačni ljudje. Iz
preprostih vaščanov so se spremenili v
zavedne brigadirje, v zavedne borce za
socializem. Pa četudi so v tistih dneh
odšli z doma s skrbjo v srcu zaradi
kmetije, zaradi košnje in živine, so
uvideli sedaj, da se je vse dobro iz-
teklo. Hkrati je v vsakem rastel ponos,
da je tudi sam nekaj prispeval v skup-
ni bitki za socializem. Samo nekaj ted-
nov brigadnega življenja je biLo tre-
ba, da se je razgledal, da je otipljivo
spoznal, kako je s tem našim planom,
kaj ta gozdarski plan pomeni v naši
bitki za socializem, kaj ix)meni za naše
kmetijstvo, za našo vas. Sam od sebe
se je z vso silo vrgel na delo, v tek-
movanje, v bitko, vedoč, da s tem dela
tudi za kmetijo, ki je v prvih dneh ni
mogel pozabiti.
Kdo more reči, da so vsi ti uspehi v
gozdarskem mesecu slučajni? V Gub-
čevi brigadi so nekatere enote prese-
gale dnevne naloge tudi za 100 in 140%.
Brigada Slavka Slandra je predčasno
izpolnila plah, odšla na drugo delo-
višče, spet v nekaj dneh opravila pred-
videno delo in odšla na tretje mesto,
kjer je tudi v rekordnem času podrla
neikaj tisoč kubikov. To so zmage delov-
nih ljudi, predanih partijcev, zvestih
frontovcev, zavednih vaščanov, ki so
sredi informbirojevskega hriišča in tru-
šča podirali kubike za naš socializem.
180 brigadirjev, večinoma dosedaj hlap-
cev in dekel, je vstopilo v brigadah v
Orvobodilno fronto. Ne bodo več sužnji
bogatim kmetom, odslej se bodo v to-
varnah borili za lepše življenje nas
vseh.
Kje se je moglo bolje pokazati kdo
je vdan partiji kakor ob trudapolnem
delu v gozdu? Partijske organizacije v
brigadah so sprejele 92 brigadirjev za
kandidate partije.
V	gozdarskih brigadah so se delovni
sili iz podeželja začele odpirati jasne
perspektive našega novega, skupnega
življenja, naše skupne borbe. Ta veliki
vir. ki ga je gozdarski mesec zajel v
brigade, se je stekal tja, kamor je po-
treben. Brigadirji iz vasi, s podeželja
so spoznali, da se z otepanjem revščine
po kočarijah in bajtah ter z vdinjanjem
kulakom ne bodo dokopali niiti do take-
ga življenja, kakršnega jim je (ta mesec
dajala brigada. Vsi brigadirji so spo-
znali, da zaradi njihove odsotnosti z do-
ma ni nič propadlo, da je tekla košnja,
pletev in okopa vanje, kakor bi bili do-
ma. 230 brigadirjev je že v brigadah
sklenilo pogodbe ali s tovarnami, grad-
benimi podjetji, ali pa z gozd. upravo,
več drugih bo pa to storilo sedaj po
vrnitvi domov.
V	petek 1. Julija so se brigade vra-
čale v Celje in od tu brigadirji na no-
va delovna mesta. Veličastna povorka
in zborovanje v dvorani kina Metropol
sta dokazala, kako so se ti brigadirji
spremenili. Polni navdušenja, polni od-
ločnosti in pripravljeni za izpolnjevanje
novih še večjih nalog so se razšli in ob-
ljubili, da preneso vso delovno navdu-
šenost na vasi v zadruge, tovarne.
Žene v Zadobrovi so tahko vsem za vzgled,
kako je treba reševati gospodarska in
druga vprašanja na vasi
Zene Zadobrave pri Skofji vasi s svo-
jo sekretarko tov. Majcenovo so res po-
hvale vredne. Skromne so, da niti o
svojem delu dosti ne poročajo, ker je
pač delo kot tako samoumevno. Marsi-
kateri okrajni aktivist lahko potrdi, da
so žene v Skofji vasi vedno številneje
zastopane tudi na sestankih kot pa
možje.
Da je sedaj medsebojna pomoč pri
poljiskem delu važnejša kot kdaj koli,
so prav dobro razumele. Četudi trenut-
no še ne obstoja kmetijska obdelovalna
zadruga, so prav hitro šle na pomoč
zadružni ekonomiji, ki je bila sprva z
delom v zaostanku. Tudi posamezni-
kom nudijo izdatno pomoč v kakršni
koli obliki.
Njihovo delo pa ni omejeno samo na
to plat. Zene so na razpolago, če je
bolnik pri hiši, za postrežbo, bedenje,
klicanje zdravnika. Poro^dnicam izme-
noma strežejo, čuvajo njih otroke, pe-
rejo in opravljajo zanje potrebna pota
in nabave. V nekem primeru so ženi,
ki jo rodila, pospravile s polja pridelke,
obdelale zemljo na novo in posejale.
S pomočjo dobro organizirane mreže
otroških obiskovalk sega njih materin-
ska skrb še dalje. Nad vso šoloobvezno
mladino imajo pregled in nadzor, pred-
vsem pa nad rejenci pri tujih ljudeh.
Zanimajo se. kako otrok obiskuje po-
uk. zakaj 'izostaja, kakšen je šolski na-
predek. Pa tudi o zdravstvenem stanju
vodijo rač^a. Da je temu tako, potr-
juje udeležba mladine pri gradnji za-
družnega doma, ki je bil v nedeljo
otvorjen. »Samo omeniti je bilo treba
in pionirji so bili na mestu bolj sigur-
no kot ne vem kdo!« — je dejala tov.
Majcenova.
Kot pri delu tako so tudi pri razve-
drilu žene s pionirji. Nedavno tega so
priredile izlet z njimi v obdelovalno
zadrugo v Ar ji vasi, kjer so si skupno
ogledali gospodarska poslopja. Se danes
poedini govore o vzorno urejenih hle-
vih in goveji živini.
Mnogokrat so matere v zadregi za-
radi obleke svojih otrok. Da to ni po-
seben problem v Zadobrovi, skrbi, večji-
del brezplačno, tov. Fidler Milka, ki
radevolje zašije, prekroji ali pa novo
napravi.
Kot vidimo so žene tu spremljevalke
v delu in življenju in take so tudi ob
smrtnih slučajih. Zgodilo se je, da je
žena z otroci odšla na pogreb svojega
moža, ko pa se je vrnila je našla sku-
hano, pospravljeno, poribano, preoble-
čene postelje in prezračeno. Niso tu
delale sorodnice ali morda nekdo pla-
čan za to, celo žena, ki si sčcer ni oseb-
no dohra s prizadeto, je sodelovala med
prostovoljkami, ki so t nesreči prisko-
čile na pomoč.
Primer, kako so žene doma sodelo-
vale s frontnimi brigadami, eo dale že-
ne Vitainija.,Prale so brigadirjem in voz-
nikom Gubčeve brigade in jim krpale
perilo ter jim poslale tudi 250 karto-
nov cigaret. Istočasno pa je dnevno
15 do 20 tovarišic delalo na zadružni
ekonomijii pri poljskem delu. Za počit-
niške kolonij-e so zbrale 2000 din, za pio-
nirsiki sejem na Dobmii pa lOOO din.
Pridno pripravljajo vse potrebno za
otvoritev materinske posvetovalnice, ki
je tam potrebna. Da omenimo še to:
na zadnjem zasedanju plenuma je bila
prisajena prehodna zastavica prav tej
organizaciji in so žene na to silno po-
nosne.
V medmestnem tekmovanju so celiski fron-
tovci dosegli vidne uspehe, nuditi ps bodo
morali več oomoci kmetijskim sadrugam
v začetku aprila so frontovci mesta
Celja sprejeli napovedano tekmovanje
med vsemi mestnimi organizacijami
Fronte v državi. Tekmovanje zajema
tri področja dela — pomoč državnemu
investicijskemu planu, pomoč komimal-
nemu in lokalnemu gospodarsitvu. ter
obdelovalnim zadrugam.
Največje uspehe so dosegli pri delu
na objektih, katerih izgraditev inve-
stira država. Zgradili so stanovanjski
provizorij za delavce v Cinkarni, ko-
košnjak na Jožefevem hribu za 1000
kokoši, dogradili vodovod v Zagradu in
Ipavčevi ulici, delno dogradili stano-
vanjski hiši v ulici Miška Kranjca in
Savinjskem nabrežju, kanalizirali Ipav-
čevo uLico. zgradili strelišče, poileg tega
pa so opravili! več tisoč prostovoljnih ur
pri obeh zadružnih domovih, na fizkuil-
tumem stadionti, dečjih jaslih Tkalnice
hlačevine in vajeniškem domu.
Poleg tega so prostovoljci delaU ob
nedeljah v gozdovih, kjer so tudi do-
segli lepe uspehe. V pomoč rudarjem
pri izpolnitvi planov so opravili 1380
prostovoljnih delovnih ur, pri regula-
ciji Sušnice pa 8.460 ur. Vrednost o-
pravljenih del znaša na vseh teh ob-
jektih 1,458.432 din, ur pa je bilo o-
pravljenih 125.908.
Tudi v drugi točki tekmovanja so
frontovci dosegli lepe uspehe, saj so
opravili 78.954 prostovoljnih ur. V to
spadajo predvsem dela pri ureditvi par-
ka na Trgu svobode, mestnega parka,
odstranjevanju ruševin, ureditvi otro-
škega igrišča, otroške restavracije in
mestnega trga. Med drugim so zbrali
tudi 45.000 kg starega železa, 35.000 kg
. starega papirja, 25.000 komadov opeke
in še več drugega.
V tretji točki tekmovanja so se ome-
jilli le na prostovoljno delo na mestni
ekonomiji in novo ustanovljenih zadru-
gah. Sicer je bilo pri akciji za pregled
krompirišč in v knjigovodstvu opravlje-
nih 1230 ur, a je vsekakor premalo. Po-
sebno v tej točki bo treba zelo pospe-
šiti tekmovanje, saj so zadruge pomoči
iz mesta tudi potrebne. Povsem nepra-
vilno bi bilo. če bi se celjski frontovci
omejevali le na pomoč zadrugam na
teritoriju MO OOF, ko medtem več
novo ustanovljenih zadrug v okolici
prav gotovo potrebuje pomoči v fizič-
nem delu. političnem in kulturno pro-
svetnem.
Dosedanji! uspehi v tekmovanju so
sicer do neke mere dobri, toda zadovo-
ljivi niso. Opazimo celo, da široke plasti
članstva niso niti seznanjene z istim.
S prikazovanjem uspehov drugih mest,
z večjo politično agitacijo lin vključe-
njem slednjega člana v tekmovanje, bi
se nam odprle možnosti doseganja do-
sti večjih uspehov in zmag.
Tudi vključevanje novih delavcev v industrijo
je preizkusni kamen zavesti, tako oblastnih
organov, kakcr posameznih frontovcev
Vključevanje stalne delovne sile za
težko industrijo in zbiranje frontovcev
za brigade na gradilišča je močno raz-
gibalo življenje po vaseh v okraju Ce-
Ije-okolica. Ob vsakem srečanju raz-
govarjajo vaščani med seboj, kdo bo šel
od ene ali druge družine v frontno bri-
gado, ali se bo za stalno vkljuioil v pro-
dukcijo.
Skrb za obdelovanje zemlje je vsako-
dnevni razgovor sleherne družine. V
zvezi s tem so frontne organizacije
prevzele važno nalogo, da objasnjujejo
in prikazujejo nujnost ter 'končno or-
ganizirajo brigadni sistem dela. Tam,
kjer so vaščani pravilno razumeli to
tolmačenje, poteka in bo tudi v bodoče
teklo življenje in delo nemoteno naprej,
ker odhod frontovcev ne bo povzročal
nikakih motenj. Povsem drugačna je
slika tam, kjer masovne organizacije
niso pravilno pristopile k obrazložitvi
pomena teh akcij ,in še posebno tam,
kjer ljudje prav radi in naivno nasedajo
raznim nemogočim — smešnim sovraž-
nim parolam.
Napačno je, da se krajevni OF od-'
bori in komisije za vključevanje delov-
ne sile zanašajo in naslanjajo samo na
pomoč okrajnega aktiva Fronte. Tak
primer imamo v Krajevnem ljudskem
odboru Lesično, kjer se komisija za
vključevanje delovne sile ni sestala niti
enkrat, niiti se ni poglabljala v proble-
matiko svojega krajevnega ljudskega
odbora, da bi našla možnost in ugoto-
vila kakšno in koliko delovne sile bi
iahko dala na razpolago za izvedbo
predvidenih nalog.
V KLO Lesično bodo morale masovne
organizacije v bodoče bolj paziti pri
izbiri članov v svoje odbore, da jim ne
bodo ovirali dela in odklanjali vsako
plansko nalogo kot to delata tov. Jaz-
bec Julka in Tacar Jurij.
Za sprostitev odvišne delovne sile v
KLO Braslovče prav tako odgovorni
funkcionarji nimajo pravega razume-
vanja. Skupaj z velikimi kmeti, ki za-
poslujejo še sedaj 38 »hlapcev in de^el«
tarnajo, in so v strašnih skrbeh, kdo
jim bo obdelal zemljo, če bodo izgubili
edino podporo, ki so jo dosedaj zadrže-
vali na škodo naše industrije in jo brei
milosti izikoriščevali. Neverjetno gin-
Ijiv prizor smo videli, menda prvič t
življenju v Braslovčah, ko so se gospo-
darji s »hlapci in deklami« pripe-
ljali na masovni sestanek s kolesij i. Pa
tudi posebno dosedaj nepoznano dobro-
srčni so postali ti vaški mogotci, ko kar
na stežaj odpirajo dosedaj trdo zaprta
in zaklenjena vrata svojih shramb in
kleti, samo, da bi jim njihovi dosedanji
izikoriščanci ne pokazali hrbet in odšli
v industrijo.
S posebno taktiko zadržujejo delovno
silo nekatera župnišča kot je to primer
v Kozjem, Pilštanju, Bučah in drugod,
kjer imajo po dve in cek) tri »mlade
dekle«, katere množične organizacije ne
morejo prepričati o potrebi vključitve
v industrijo. Njihovi gospodarji namreč
izjavljajo, da prostovoljno ne bodo od-
stopili niti eno delovno moč. kot je bil
to primer v Bučah. Menda ti »gospodjet
pozabljajo, da oni niso ljudska oblast
in, da torej tudi oni ne morejo niko-
gar s silo zadrževati v službi za lasit-
ne interese, če naša produkcija, naša
skupnost delovno silo potrebuje.
Gornji primeri nakazujejo frontnim
organizacijam najslabše točke in zadrž-
ke, ki otežavajo pravilno \'ključiteT
delovne sile.
Ce bi sledili slabim primerom, bi do-
segli tudi slabe uspehe. Vendar ni tako.
Mestni ljudski odbor Laško je že do-
sedaj in v prejšnji akciji prekoračil
plan predvidene delovne sile, njemu sle-
dijo KLO Vojnik, Frankolovo, Rimsk«
toplice, Vransko in mnogi drugi. Pri
delu mnogo pripomorejo frontovci iz
gozdnih brigad, med katerimi so se šte-
vilni ponovno vključili v delo. Med
injimi je kot lep primer predsednik
KLO-a Lesično tov. Leskošek Jaka, ki
se je takoj po prihodu iz frontne bri-
gade vključil kot stalni delavec. Kakšne
uspehe je doseglo nmožično delo na
terenu, nam najbolj nazorno dokazuj«
štab frontnih brigad in uprava za de-
lovno silo, ki imata v vsem tem času
IX)lne roke dela in izpopolnjujeta z no-
vo došlimi močmi naše delovne kolek-
tive predvsem težko industrijo in gra-
dilišča.
Ze neštetokrat so se zmotili in kljub
vsem udarcem se še dosedaj niso spa-
metovali tisti posamezniki, ki smatrajo,
da bodo s svojim praznim besedičenjem
otežkočali naš razvoj, ki ga ni mogla in
ga ni zadržala niti resolucija Inform-
biroja s svojimi klevetami in z gospo-
darskimi sankcijami.
Nov dotok delovne sile in frontne
brigade so nov dokaiz, da zmoremo vse,
če le hočemo.
Nekatere grupe ljudske inSpekcije v Celju so
začele z dslom
Po vseh terenskih odborih OF v Ce-
lju so se že izvršile volitve ljudskih in-
špektorjev. Sindikalne podružnice pa so
k izvolitvi pristopile premalo resno, za-
to volitve po vseh sindikalnih podruž-
nicah že niso izvršene, čeprav bi mo-
rale biti do 30. junija. So pa tudi sin-
dikalne pHDdružnice, ki so poleg teren-
skih odborov OF razumele, da je ljud-
ska inšpekcija najboljše sredstvo za
razvijanje demokratizma in so izvolile
najboljše iz svoje srede, zavedajoč se
nalog, ki stoje pred organi ljudske in-
špekcije.
Ponekod so izvoljeni organi ljudske
inšpekcije že pokazali razumevanje do
poverjene naloge. Dali so prve signale
in predloge iz terena in ix>djetij v po-
gledu razdeljevanja živilskih nakaznic,
stanovanjskih problemov, delovne sile
itd. V tem mesecu pa bodo grupe ljud-
ske inšpekcije pristopile k planskemu
delu. Pri kontrolni komisiji je od L ju-
lija 1949 nastavljen organ, ki jim bo
predlagal plan dela, držal z vodji grup
stalno zvezo, jim dajal navodila in jim
nudil konkretno pomoč. Sindikalne po-
družnice. ki do danes volitev še niso
izvedle s svojim nerazimievanjem, za-
virajo sistematično delo ljudske inšpek-
cije. Ko bodo vse sindikalne podružni-
ce izvedle volitve, se bo vršil z vodji
grup ljudske inšpekcije seminar, grup«
pa bodo prejele pooblastila in pristo-
pile k delu.
stran 2
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 28
Dvig življenisketa standarda naših
delovniii ljudi - nenehna sicrb
ljudske oblasti
Poleg vseh problemov, ki otežkočajo
gospodarski razvoj v našem mestu, je
važna tudi prehrana našega prebival-
stva. Zato je potrebno, da tudi v tem
oziru spregovorimo par misli o prehra-
ni v naši novi družbeni ureditvi. Pre-
den preidemo na konkretno obravnava-
nje vprašanja trgovine, odnosno pre-
hrane, je važno, da si ogledamo, kako
smo izvršili odkupe v preteklih letih.
Iz podatkov, ki jih imamo od našega
zveznega statističnega urada, je razvid-
no, da so bili plani odkupa poljedelskih
pridelkov v letu 1948 izvršeni ne samo
100%, ampak so bili preseženi. Tako
smo v preteklem letu odkupili žitaric
134,6%, mesa 214%, krompirja 323%.
Ti podatki nam dajo jasno sliko kakor
produkcije tako tudi odkupa proizvo-
dov za široko potrošnjo. Iz tega sledi,
da je naše partijsko in državno vodstvo
v preteklem letu odredilo, da so se ob-
roki posameznim kategorijam tudi po-
večali. Jasno je, da je bilo potrebno z
novim sistemom prehrane v preteklem
letu dosledno izvesti načelo socializ-
ma — kdor več in težje dela, mora tudi
več dobiti. Ce gledamo vse uredbe in
predpise naše ljudske oblasti o prehrani,
bomo videli, da so vse zasnovane na
tem načelu in da se tudi v praksi spro-
vajajo. Iz tega se vidi, da naša Partija
in naša vlada na čelu s tov. Titom do-
sledno sprovaja politiko razredne bor-
be v prehrani s tem, da zagotovi, da se
iz obstoječih količin prvenstveno pre-
hrani jo delovni ljudje, graditelji nove
socialistične Jugoslavije.
To nam kaže, da se vodi dosledna
borba za pravilno preskrbo našega de-
lovnega človeka. Vendar pa imamo še
ljudi, ki ne vidijo te ogromne spremem-
be, nastale v naši prehrani. Jasno je, da
ni mogoče še zadovoljiti vsem potrebam
delovnih množic, toda mi iz dneva v
dan skušamo to doseči. Marsikdo bi po-
stavil vprašanje, zakaj se ne delijo ar-
tikli takoj ob začetku meseca. Na to
vprašanje moramo takoj odgovoriti, da
je želja kakor našega državnega vod-
stva. tako tudi vseh oblastnih organov,
da bi to dosegli. Ne moremo pa iz raz-
nih razlogov, ki našemu prebivalstvu
še niso dovolj obelodanjeni. Poglejmo
samo porast prebivalstva v našem me-
stu. 2e ta številka se je od približno
15.000 prebivalcev do sedaj zvišala za
7000, t. j., da danes šteje naše mesto
približno 22.000 prebivalcev. Iz tega
sledi, da se tudi potrebe po prehran-
benih artiklih iz dneva v dan večajo,
mnogo bolj nego zasejane površine z
osnovnimi artikli za široko potrošnjo.
Ne samo to, temveč nam iz dneva v dan
priteka nova delovna sila. ki jo prej
nismo imeli in ki takoj preide na ga-
rantirano potrošnjo. Jasno je torej, da
tudi potrebe po prehranbenih artiklih
iz garantirane preskrbe hitro naraščajo,
zato je naša dolžnost, da pres'krbimo
novo vključeni delovni sili tudi dovolj
prehranbenih artiklov.
Nadalje vemo, da smo v bivši Jugo-
slaviji imeli precejšnje število mlinov,
ki so zadostili vsem potrebam našega
prehranbenega fonda. Za časa okupa-
cije so bili ti mlini porušeni, zaloge
moke pa od strani okupatorja odnese-
ne, tako da ni bilo mogoče kriti vseh
potreb naših delovnih ljudi ob reduci-
ranem številu naših mlinov.
Ogleiimo si še malo statistiko o po-
rabi pos£«neznih artiklov za potrebe
delovnih ljudi v našem mestni.
V predaprilski Jugoslaviji smo, po
nepopolnih podatkih, porabili sledeče
količine prehranbenih artiklov mesečno:
Moke 150.000 kg, maščobe 20.000 kg,
mesa 45.000 kg, sladkorja 22.000 kg,
krompirja 120.000 kg.
Danes pa porabimo za prehrano na-
šega prebivalstva sledeče količine me-
sečmo:
Moke 350.000 kg, maščobe 28.000 kg,
mesa 53.000 kg, sladkorja 28.000 kg,
krompirja 150.000 kg.
Iz tega se vidi, da se je življenjski
standard že precej dvignil. Nekdo bi
se mogoče spodtikal nad temi podatki
ter bi rekel, da je bilo v pregšnji Jugo-
slaviji v našem mestu samo okrog
15.000 prebivalcev in da so ti manj po-
trošili kakor danes, ko jih je 22.000.
Toda ta njegova trditev ni pravilna.
V prejšnji Jugoslaviji je delovni človek
mogoče v celem mesecu kupil 1 do 2
kilograma mesa, danes pa ima delavec
pri težkem delu osigurano povprečno
5.50kg mesa. Isto kakor smo navedli
samo primer za meso, lahko primerja-
mo tudi za ostale prehranbene artikle.
Ce pa primerjamo potrošnjo prehranbe-
nih artiklov v bivši Jugoslaviji z da-
našnjo in jo delimo s številcwn prebi-
valstva, bomo dobili sledeče številke:
Na posameznika v bivši Jugoslaviji
moke 10 kg. maščob 1,33 kg, mesa 3 kg,
sladkorja 1,46 kg; sedaj mdke 15 kg,
maščob 1,50 kg. mesa 2,40 kg. sladkorja
1,50 kg.
Iz vsega zgoraj navedenega vidimo,
da je bil življenjski standard delovne-
ga človeka v bivši Jugoslaviji nižji ka-
kor današnji, ki se pa še iz dneva v dan
veča. Vendar pa ne smemo pozabiti na
eno dejstvo, da bi se življenjski stand-
ard še bolj dvignil, če bi ne bila naša
poljedelska proizvodnja razdrobljena
kakor sedaj. Naše poljedelstvo ne pro-
ducira toliko, da bi zadostilo še vsem
tistim potrebam, ki jih imajo pri nas
delovni ljudje. Na drugi strani pa vi-
dimo, da so potrebe, ki jih ima naše
mestno in pa industrijsko prebivalstvo,
večje kakor je pa proizvodnja. Naša
dolžnost je, da se borimo za povečanje
poljedelske proizvodnje, tako da bomo
čim več pridelali, da bodo široke ljud-
ske množice dobile vse, kar p>otrebu-
jejo. Individualni kmet ne more zado-
stiti vsem tem potrebam. Le pri skupni
obdelavi zemlje bo dana možnost, da se
bo poljedelska proizvodnja dvignila in
da bo zadostila vsem potrebam, ki jih
ima naš delovni potrošnik in naše go-
spodinje. Tov. Kardelj je v svojem re-
feratu na II. plenumu CKKPJ, ko je
govoril o pdlložaju naše vasi, rekel:
»Vprašanje življenjskega standarda pri
nas je treba gledati z dveh gledišč: z
ene strani kot globalne številke in sta-
tistična vzporejanja naših planov in
evidentičarjev, z druge strani pa pred-
vsem T očmi našega delovnega potroi-
nika in naše gospodinje.«
Iz tega se vidi, da so potrebe po pre-
hranbenih artiklih precejšnje in da je
ena osnovnih nalog ta. da naše kmetij-
stvo preobrazimo, da ga mehaniziramo,
ga usposobimo, da bo proizvajalo čim
več za našo široko potrošnjo. To bi mo-
rala hiti ena osnovnih nalog nas vseh,
kajti le s povečanjem proizvodnje v na-
šem kmetijstvu bomo naš socialistična
sektor dvigali in našim delovnim mno-
žicam zagotovili to, kar si želijo in kar
morajo tudi dobiti.
Ne smemo pa pozabiti, da je važna
tudi kontrola nad državnim prehran-
benim fondom. Zato moramo voditi še
ostreje kontrolo, kako se ti fondi ču-
vajo in kako se razdeljujejo, ker le ta-
ko bo dana nam vsem možnost, da bo-
mo pravilno in dosledno izvajali poli-
tiko naše partije in našega državnega
vodstva.
V Celju imamo še precej rezervne
ženske delovne sile
Organizacije AFŽ naj med njimi razvijejo
agitacijo predvsem za delo v proizvodnji
Naloge, ki se glede vključitve delov-
ne sile iX)stavljajo pred uprave za de-
lovno silo in pred vse množične orga-
nizacije, bomo lahko izvršili le, če bo
pri izvedbi iste sodeloval vsak držav-
ljan, vsak zaveden delavec in usluž-
benec.
Vsi oni, ki so trdili, da delovne sile,
sposobne za vključitev v produkcijo ni
več, pač tega danes, spričo ogromnih
uspehov pri vključevanju delovne sile,
ne morejo več trditi. Kljub temu, da
se je vključilo v zadnjem času že mno-
go delavcev v delovni proces, se še
naade rezervne delovne sile. Posebno
mnogo delavcev se je odločilo za delo
v produkciji potem, ko so se brigade za
sečnjo drv vrnile iz akcije.
Vključevanje delovne sile mora biti
predmet vsakdanjega razpravljanja, de-
lo s tem v zvezi mora biti sistematično
ne pa kampanjsko, kot se to dogaja
pri nekaterih akcijah. Ta problem mo-
ramo prilagoditi situaciji, ki na tere-
^nu vlada.
Poseben problem v Celju je vključe-
vanje delovne sile, ki se želi zaposliti
s 4umo zaposlitvijo, torej poldnevno.
MO AFZ je sicer zbral precej predlo-
gov za vključitev takih žena. predvsem
gospodinj, vendar je ostalo več ali manj
samo pri pismenih predlogih odnosno
na drugi strani pri željah, da bi se taka
delovna sila zaposlila v administraciji
ali sličnih mestih. Jasno je, da vsem
takim voljam ne bo mogoče ugoditi,
ker so vsa ta mesta v večini že zase-
dena. Istočasno pa moramo ugotoviti,
da bo pri novi sistemizaciji mest v ad-
ministraciji sploh potreba mnogo manj
moči kot jih pa trenutno je. Zato je to-
rej nujno, da odbori odnosno sekreta-
riati vseh množičnih organizacij, pred-
vsem pa AFZ in OF usmerijo agita-
cijo za vključitev poldnevne delovne
sile v produkcijo.
Ker se pri ts^ zaposlitvi ptojavljajo
precejšnje ovire, bo v najkrajšem času
Stab za vključevanje delovne sile pri
MLO izvršil ponovno po vseh tovarnah
podjetjih in ustanovah pregled delov-
nih mest, ki so nepravilno zasedena,
t. j. zasedena s fizično močno moško
deilovno silo, čeprav bi lahko ta delov-
na mesta zavzemale ženske. V vseh ta-
kih primerih se bo ta nepravilno za-
poslena delovna sila premestila na de-
lovna mesta, ki bodo odgovarjala, na
drugi strani pa se bo na izpraznjena
delovna mesta zaposlila poldnevna de-
lovna sila. Tako bo rešeno naenkrat
dvoje: to je vprašanje delovne sile za
težko industrijo in vprašanje zaposlitve
žena s 4umo zaposlitvijo.
S tem v zvezi je zato nujno, da vod-
stva vseh podjetij že prično takoj s
predpripravami za takšno reorganiza-
cijo in že vnaprej pripravijo tozadevne
predloge.
Nujno je prav tako, da vodje podje-
tij, pa tudi delavci, pravilno razumejo
to potrebo, ker bo le na ta način ita
akcija uspela. V največjo pomoč pa
morajo pri tem delu biti vodjem pod-
jetja partijske in sindikalne organiza-
cije.
Le s složnim reševanjem vseh takih
vprašanj bomo z lahkoto izpolnili vse
naloge, ki se pred nas postavljajo.
d-o
Kaj je pokazal plenum krajevnega
odbora sindikata delavcev in na-
meščencev lesne industrije
Brez dvoma je, da je vsak sestanek,
kjer se pretresajo gospodarska vpra-
šanja koristen. Na podlagi poročil, di-
skusije in kritike dobimo vpogled v
pozitivno in negativno poslovanje edi-
nic, ki so zastopane. Iz celote izvleče-
mo najvažnejše in se na podlagi tega
učimo.
Dotaknili bi se pomembnejših pro-
blemov. ki so se obravnavali in iz ka-
terih je razvidno, da neizvršeni ovirajo
delo podružnic in samega krajevnega
odbora.
Ze iz samih poročil, ki so jih podali
nekateri zastopniki, je bilo razvidno,
da priprave za plenvtm niso bile po-
polne. Poročila niso zajela vsega dela
v podružnicah, evidenca izvršenih del,
predvsem raznih obvez je zelo pomanj-
kljiva in je zaradi tega tudi presoja
končnih uspehov težavna.
Glavni vzrok pomanjkljivega dela je
organizacijska šibkost podriižnic. Ce je
ugotovljeno, da v tovarni sodov v Med-
logu vse delo zavisi od enega samega
člana odbora, da sindikalne skupine in
komisije niso aktivne, potem je razum-
ljivo, da ta podružnica ni mogla ple-
numu pokazati zadovoljivih vispehov.
Malo boljše je v podružnici MLO Celje.
Tovariš Vrunč bi to najbolje povedal,
vendar pa on ni podružnica, delati mo-
ra cel upravni odbor in še drugi, ne pa
on sam. V pc^ružnici LIP-a v Preser-
ju si niso na jasnem pri čem so. Tri-
krat so se prijavljali za redni letni ob-
čni zbor — dvakrat ni bilo povabljene-
ga delegata, enkrat člani niso prišli, se-
daj čakajo kaj bo. Radi bi izvolili od-
boi', ki naj bi delo prevzel in vodil.
Zastopniki podružn?ic so se prav po-
sebno zadržali pri vprašanju normir-
cev, s tem so se nujno morali, kar je
prav in zelo važno, dotakniti tudi norm.
Temu vprašanju so uprave posvetile
malo ali sploh nobene pozornosti. Po-
nekod normircev sploh nimajo. Tovar-
na pohištva ima normirca, ki se pre-
malo poglobi v delo in so zaradi tega
tudi napake v normah, pri podružnici
MLO imajo in nimajo normirca. On
namreč opravlja vsa druga dela, samo
ne tista, za katera prejema 4500 din
plače, normirec v Petrovčah ima ,po-
sebno metodo dela; namesto da bi iskal
nove načine dela. namesto da bi pra-
vilno pristopil k normiranju, bi rad
igral kontrolorja in celo ovira delo.
Polno napak je bilo iznešenih, ki nala-
gajo vsem odgovornim, da se posve-
tijo temu vprašanju. Pri nas mora ve-
ljati socialistično načelo nagrajevanja
po delu, ki ga nekdo opravlja. Osnova
za to so norme; rezultat pravilnih teh-
ničnih norm je večja storitev, večji za-
služek in pri zelo dobrih delavcih —
udarniki.
Nihče ne more in ne sme trditi, da v
vseh številnih podružnicah lesne indu-
strije ni niti enega, ki bi zaslužil ta na-
ziv; taki delavci so, le poiskati jih je
treba in jim priznati njihovo delo.
Na plenumu so poleg dopustov in dru-
gih vprašanj obravnavali tudi napake
v preskrbL Tudi tu se podružnice ni^o
poslužile organov, ki naj urejujejo na-
stale težkoče ali nepravilnosti. Izvoliti
je treba ljudske inšpektorje, najboljše
člane in članice podružnic, pa bodo
verjetno odkrili in odpravili marsikaj,
kakor to že delajo drugod.
V podružnicah lesne industrije bo po-
trebno veliko drobnega dela na orga-
nizacijski utrditvi in ideološki vzgoji.
Da se dajo doseči lepi rezultati, nam je
vsem jasen in viden dokaz podružnica
Tovarne pohištva v Celju. Dober uprav-
ni odbor, kakršnega imajo v tej po-
družnici naredi mnogo ali pa celo vse.
Celemu Celju je znano, kakšne te-
žave so imeli v tej podružnici vse do-
tlej, dokler niso vodstvo sindikata v
tej podružnici prevzeli ljudje, ki se za-
vedajo nalog, katere stojijo pred nami.
Tej podružnici, ki se sicer še bori
s pomanjkljivostmi starega vodstva,
naij sledijo ostale, pa bodo prihodnja
zasedanja plen uma lahko pokazala lep-
še in razveseljivejše rezultate, kakor
jiih je ta.	K.
V bitki za polletni plan je Tovarna
emajlirane posode dosegla v zad-
njih treh dneh najvede uspehe
Delovni kolektiv Tovarne emajlirane
posode je bil vedno pri izvrševanju
planskih nalog eden najboljših. Prvi in
drugi letni plan je izvršil predčasno.
Toda ,po izidu resolucije Informbiroja
so države ljudskih demokracij, s kate-
rimi je knela naša država trgovske po-
godbe, začele dobavo za Jugoslavijo za-
vlačevati, ustavljati in končno enostran-
sko sklenjene pogodbe razveljavljati, vse
s ciljem onemogočiti izvršitev petlet-
nega plana v Jugoslaviji.
Tak saboterski odnos držav ljudske
demokracije do naše države je povro-
čil v izvrševanju planskih nalog tre-
nutne težave. Tako je kolektiv Tovarne
emajlirane posode ostal zaradi pomanj-
kanja pločevine, ki bi jo moral dobaviti
iz Madžarske in Češke nekaj časa sko-
raj brez dela. Delavci so pomagali dva
in več mesecev drugim kolektivom.
Kljub vsem tem oviram pa so dosegli
73% polletnega plana. Od 13. junija, po
prejemu pločevine, se je v kolektivu
še bolj ikot prej razvilo pravo patriotič-
no socialistično tekmovanje. Na sveča-
nem zborovanju kolektiva 3. julija je
predsednik sindikalne podružnice ob-
javil tekmovalne rezultate in dejal:
»Izveden je brigadni sistem dela sko-
raj v vsej tovarni. V zadnjih treh dneh
borbe za polletni plan so bili doseženi
dosedaj največji uspehi kolektiva, gra-
fikoni kažejo 154%, drugi 309% in tretji
176%. V tem času je delalo tisoč dvesto
prostovoljcev, ki so v 14 dneh opravili
10.785 prostovoljnih ur v produkciji. Od
teh so štirje opravili vsak čez lOO ur
prostovoljnega dela, saj so delali več-
krat nepretrgoma 24 ur. S tem požrtvo-
valnim delom je delovni kolektiv do-
kazal svojo visoko zavest in istočasno
najdostojneje odgovoril vsem informbi-
rojevskim gobezdačem.«
V imenu uprave se je kolektivu za-
hvalil za njegovo požrtvovalno delo di-
rektor podjetja tov. Peperko Gustl.
Na tej svečanosti je bilo proglašenih
18 udarnikov, med njimi tov. Končan
Jože že sedmič. Uprava podjetja je na-
gradila udarnike s praktičnimi pred-
meti. Tako je Končan Jože, ki je naj-
boljši delavec v tovarni prejel 9 me-
trov blaga in 21 dni oddiha na morju,
katerega mu plača uprava podjetja. Di-
rektor podjetja je ob tej priliki razdelil
tudi ipriznanja Prezidija Ljudske skup-
ščine FLRJ, medalje dela, dvaindvajse-
tim najibolj zaslužnim delavcem in
uslužbencem. Predsednik sindikalne po-
družnice je objavil rezultat štirinajst-
dnevnega tekmovanja napovedanega
med mojstri, preddelavci, brigadami in
skupinami. V tem tekmovanju so se
najbolj izkazali mojstri Keblič Avgust,
Leben Kari in Štor Franc. Med pred-
delavci pa: tov. Pokolšek Kari in Ko-
razija Anton. Najboljši brigadirji so:
tov. Rojnik Stanko in Mlinar Cvetko.
Med brigadami je dosegla prvo mesto
v tekmovanju mladinska proizvodna
brigada Slavka Rabuza, ki je dosegla
normo za 123.9% in prejela prehodno
zastavico. Druga za njo pa je brigada
starejših »Edvarda Kardelja«. V tek-
movanju med oddelki je dosegel prvo
mesto radiatorski oddelek, ki je dose-
gel normo za 112.46% in prejel pre-
hodno zastavo, ki je bila prej v »po-
cinkovalnici«. Vlačilnica je dosegla naj-
boljše mesto v tekmovanju med delav-
nicami, plan je dosegla za 113% ter je
prejela prehodno zastavo. Pododbor
emajlirnice kot najboljši je že drugič
prejel prehodno zastavo. Mladinski ak-
tiv v kleparskem oddelku je prejel za
svojo požrtvovalno delo prvič prehodno
zastavo. Najboljša brigada na ekono-
naiji je vrtnarska Slavka Šlandra, ki
presega normo za 45% ter je prejela
prav tako prehodno zastavo. V tekmo-
vanju med posamezniki ima še vedno
prvo^ mesto sedemkratni udarnik tov.
Končan Jože, ki presega normo za 31%
in je že drugič prejel prehodno zastavo
ter pravi: »Se naprej hočem biti naj-
boljši.«
V	imenu delovnega kolektiva je di-
rektor tov. Peperko Gustl izročil naj-
starejšemu delavcu v kolektivu tov,
Kukoviču za njegovo petdesetletno ne-
umorno delo pokal s šopkom cvetlic.
Tovarniška godba pa mu je zaigrala pe-
sem. Tovariš Kukovič je z globokim
čustvom sprejel lepo darilo, prevzet z
mislijo, da mu je naša ljudska skupnost
priznala njegov trud. Bilo je tudi raz-
deljenih nad 100 diplom, več srebrnih
značk in nekaj praktičnih daril onim
delavcem, ki so opravili več ko trideset
ur prostovoljnega dela.
Iz svečanosti je delovni kolektiv po-
slal pozdravno resolucijo CKKPJ, v
kateri izraža svojo ogorčenost nad kri-
vičnimi sklepi Pariške konference.
_ T. J.
V	Celju smo vigojili
nove uciteliiScnike
Ena izmed velikih vrzeli, ki nam jih
je zadala vojna, je pomanjkanje uči-
teljskega kadra. V ta namen smo vzgo-
jili kader učiteljskih tečajnikov, ki svojo
izobrazbo stalno izpopolnjujejo in po-
lagajo predhodne, diplomske in prak-
tične izpite. Vzgojiti pa moramo dovolj
kadra na naših rednih učiteljiščih, in
to dobrega kadra, ki bo strokovno do-
volj izobražen, pa tudi politično, ker
le tak se bo mogel pravilno uveljaviti
med našim ljudstvom. Poiskati je treba
talente v delavskih in kmetskih vrstah,
ki zaradi oddaljenosti od srednjih šol,
zaradi socialnih razmer in pa zaradi
vojne, niso mogli doseči višje izobraz-
be. Da omogoči taki mladini študij na
učiteljiščih, je naša šolska oblast orga-
nizirala dva petmesečna pripravljalna
tečaja v Celju in Novem mestu. Celjski
tečaj smo te dni zaključili in to z lepim
uspehom. Vseh 26 tečajnikov je izpit
položilo z uspehom, od teh 62% z od-
ličnim in prav dobrim. V zavesti, da
hočejo biti pravi mladinci, ki povsem
izpolnjujejo maršalovo naročilo dija-
kom. so se resno oprijeli študija in tudi
idelološko izgrajevali. Ustanovili so si
svoj aktiv LMS, trojke za pomoč sla-
bejšim, se vadili v petju, recitiranju,
ustanovili folklorno in dramsko skupi-
no. Uspeh svojega dela so pokazali na
svoji prireditvi v Kajuhovem domu v
Celju. Končno so si ogledali tudi naš
Jadran. Vsi so se vpisali na celjsko uči-
teljišče. S takim naraščajem bo naše
šolstvo mnogo pridobilo.
Prva sindikalna brigada »Janka Rudolfa'* že
seka drva za Široko potroinjo
v cilju, da bi ljudska oblast zagoto-
vila našim delovnim ljudem — članom
sindikata potrebno garantirano preskr-
bo z drvmi, se na pobudo CO Zveze
sindikatov Jugoslavije in Gospodarske-
ga sveta organizirajo pvosebne sindikalne
brigade za sečnjo drv. Okrajni sindi-
kalni svet je takoj po sprejetih navo-
dilih ipristopil k delu, ustanovil svoj
Stab, ki vodi operativno delo brigad, na
skupni konferenci predsednikov in taj-
nikov pa je bil razbit plan na posamez-
ne podružnice koliko članov naj katera
priispeva v brigado. Večina predsedni-
kov in upravnikov podjetij je stvar
pravilno razumela. Dobro se je izvršila
agitacija v .podružnici Sadnih sokov.
Pošta, MLO instalacije, MLO obrtne
delavnice. Celjska zlatarna in MLO
gradbeno podjetje ter še v nekaterih
drugih. Podružnice trgovcev, tekstilcev
in oblačilne stroke pa bi rade to važno
akcijo prespale. Tako imamo i>rimer iz
trgovske stroke, ki šteje okoli lOOO čla-
nov, da se je do sedaj javil samo en
član za sečnjo. Podoben primer je v
oblačilni podružnici privatnikov, ki
šteje ravno tako okrog 100 članov in ne
more niti enega organizirat, da bi šel
na sečnjo drv. V teh podružnicah in še
nekaterih drugih, pomagajo predsedniki
jadikovati upravam, češ, da nimajo
ljudi, da so same akcije in da nima
uprava podjetja od direkcije nobene
tozadevne okrožnice. Drug primer je pri
podružnici gostincev Evropa, kjer se je
javil tovariš prostovoljno, uprava pod-
jetja pa ga je poslala na izlet
Toda kljub vsem odgovornim in tež-
kim nalogam, ki stoje pred našimi ko-
lektivu in zraven tega nerazumevanja
nekaterih sindikalnih funkcionarjev in
upravnikov podjetij, je štabu uspelo
formirati brigado. Zbrani brigadirji so
pred odhodom nadeli brigadi lime pred-
sednika Sindikatov Slovenije Janka Ru-
dolfa. Tako formirana brigada Janka
Rudolfa je krenila v sredo popoldne na
sekališče Ojstrica, Šentjur ob Taboru.
Za komandanta si je brigada izbrala
mladega in pogumnega ter krepkega
tov. Vengust Staneta iz Pošte. Brigada
bo logorovala prav tam, kjer se je na-
hajala prej znana Slandrova brigada in
zaradi tega bo tudi notranja organiza-
cija brigade lažja, ker so Slandrovci
pripravili postelje, kuhinjo, lepo štabno
barako in še marsikaj, kar prej na
Ojstriškem gradu ni bilo. S kamioni so
brigadirji prispeli na grajščino Ojstri-
co. Takoj so pričeli s pripravami preno-
čišča, intendant pa jim je priskrbel
toplo večerjo. Na brigadnem zborova-
nju so brigadirji sprejeli obvezo, da bo-
do skrbela, da bo njihova brigada, ki
nosi ime predsednika sindikata Slove-
nije ena izmed prvih. Pogovorili so se,
da bodo naslednji dan pripravili in na-
brusili orodje, pregledali teren, razde-
lila delo med čete, desetine in četvorke,
razbili proizvodni plan ter pripravili
diagrame ter točno evidenco nad izvr-
ševanjem plana in pripravili vse, kar
je ipotrebno, da bo potem delo teklo ne-
moteno. Po zborovanju je sledila ve-
čerja, nato so pa šli brigadirja počivat
v svoj novi dom.
Te sindikalne podružnice in oni, ki
so odšU na to važno akcijo so pravilno
razumele današnjo situacijo in dokazali,
da so pripravljeni ne samo zahtevati,
ampak tudi doprinesti svoj delež k
skupnosti. One sindikalne podružnice in
tisti tovariši, ki se pa hočejo aikciji iz-
ogniti, pa s tem svojim malomarnim
zadržanjem dokazujejo, da jim je prav
malo mar, kako bodo njihovi člani pre-
skrbljeni z drvmi za zimo. Okrajni
štab bo vodil točno evidenco nad po-
družnicami, ki se niso udeležile sečnje
in njihovi člani ne bodo dobili nobenih
drv.	_
Pionirji iz okolice Celja so
odšli na taborenie
Kakor lansko leto, tako so šli tudi le-
tos pionirji iz okolice Celja na tabore-
nje v Baker. 4. t. m. so se zbrali iz vseh
strani in z nasmejanimi obrazi pripo-
vedovali, da gredo na taborenje.
V popoldanskih urah so si na terasi
doma OF organizirali svoj odred ter
mu nadeli ime Stane Potočnikove. Iz-
brali so si za načelnika Vrečko Borka
iz Dobrne in tudi za načelnike čet ni
bil noben problem, ker so šli na tabo-
renje samo dobri pionirji. Po ustano-
vitvi odreda so šli v kino, kjer so pred-
vajali »Hamleta«.
Naslednje jutro so vsi pionirji komaj
čakali, da se odpeljejo z vlakom na
morje, katerega so do sedaj videli le
redki med njimi. Vsak je hotel biti
čim prej v vagonu, v katerem so se
odpeljali iz Celja v nov svet v novo
življenje. _ o. Z.
PLENUM MOOF CELJE
Dne 13. julija 1949 bo v mali dvorani
Doma OF ob 19. uri zvečer plenum
MOOF.
Dnevni red:
1.	Poročila predsednikov komisij pri
MOOF.
2.	Diskusija.
3.	Dopolnitev plana MOOF.
4.	Volitve delegatov za oblastno kon-
ferenco.
Leto II. — Stev. 28
»CELJSKI TEDNIK«
Stran S.
Brigadirji v frontnih gozdarskih brigadah,
ki so za svoje požrtvovalno delo dobili
pohvale Okrajnega odbora OF
Slandrova brigada
Jarc Janez, Kruš Marija, Tumšek
Maks, Deželak Anica, Turk Ivanka,
Lesjak Neža, Debelak Avgust, Prislav
Ivan, Orehovec Franc, Tumšek Vlado,
Koprive Jože, Lipovšek Franc, Bevc
Mihael, Zohar Ivan. Blažič Ivan, Ko-
šec Marija, Skorjanc Jože, Mastnak Jo-
že, Leskovšek Jaka, Jamšek Diomitrij,
Paušek Julij, Bevc Emest, Bohinc
Franc, Baumkirhner Jože, Ocvirk Pav-
la, Bevc Jože, Junger Franc, Kugler
Anton, Janežič Egon, Nomer Franc,
Podgoršek Jožef, Centrih Majda, Hoj-
nik Alojz, Mastnak Konrad, Tičar
Franc, Dobrave Emest, Pečnik Ivan,
Vrhovšek Jakob, Grabner Štefka, Le-
ber Albin, Gosič Jože, Turk Ivan, Sum-
lak Angela, Brinovec Miha, Lešnik Loj-
ze in Turk Jože.
Gubčeva brigada
Kova-čič Zorko, Petelinšek Edi, Kron-
čan Franc, Vidmar Jože, Oprešnik
Franc, Mulej Blaž, Lebar Jože, Kopin-
šeik Alojz, Veranič Jože, Jeseničnik Ka-
rel, Buzovnik Ferdo, Golčman Jože,
Sluga Alojz, Savinc Ivan, Znideršič Ja-
kob, Borovnik Miha, Marinšek Bernard,
Oberčkal Alfonz, Leskovšek Stanko,
Šviga Anica, Ramšak Franc, Privšek
Pavla, Berželak Stanko, Krašovec Jo-
že, Serdoner Stanko, Privšek Franc, Si-
banc Pavla, Kompošek Marica, Herič
Hinko, Kožuh Jože, Kukovič Cilka, Po-
Mh Franc, Verdel Vinko, Hrovat Lud-
vik, Starki Franc, Kolar Franc, Zu-
pane Ivan in Košenina Slavko.
Kajuhova brigada
Hudej Martin, Vertnik Maks, Tovor-
nik Franc, Lipošek Jože, Borinc Stan-
ko, Lesjak Oiril, Krožek Karel, Kšefa
Stanko, Tratnik Jože, Sanč Jože, Ro-
pin Vida, Oset Franc, Salej Slavko,
Mraz Fani, Kač van, Operčkal Vinko,
Južina Kunigunda, Super Roza, Mo-
čan Jože, Potočnik Karel, Jazbinšek
Ivan, Pilih Jožefa, Palir Ivan, Lavriha
Ludvik. Pinter Jože, Jutriša Marija,
Božič Rudi, Martun Jože, Zelič Miha,
Palir Stanko, Dvoršak Henrik, Filipič
Elizabeta, Kolman Jože, Kandorfer Ani-
ca, Gobec Jože, Doberšek Valentin,
Kranj C Ivan. Vodeb Olga. Amšek Vla-
do, Cepin Franc, Kuder Vlado in Kajm
Stane.
Brigada Staneta Rozmana
Stahovnik Ivanka, Vouk Franc, Hm-
stelj Ivan, Sehur Ivan, Belina Ivan, Iz-
lakar Rudi, Farčnik Štefka, Kralj Ani-
ca, Vodušek Stane, Antoninc Ivanka,
Kos Milka, Orič Ivan, Jug Avgust,~^o-
har Franc, Orešnik Jože, Jug Vili, Po-
sedel Franc, Lipovšek Ivan, Rozman
Marija. Baumkirhner Neža, Leben Mi-
hael, Mokotar Franc, Diacij Franc,
Zupane Ivan, Sergan Anton, Plavčak
Hedvika, Pungertnik Ignac, Krašovec
Ludvik, Preskar Drago, Fonda Avgust,
Cepin Jože, Jošt Ivan, Siter Rudolf,
Pečnik Karel. Bemec Viktor, Kokalj
Veronika, Drofenik Ivan, Prosenc Mi-
hael, Vavričnik Antonija, Lešek Martin,
Jurgl Antonija, Košenina Franc, Spa-
capan Leopold, Kitak Martin, Gašper-
šič Tonač, Guzelj Stanislav, Teržan
Martin, Koželj Jože, Himelrajh Stane,
Zerdoner Kristina, Zabukovšek Franc,
Arnšek Mirko, Kos Frančiška in Jelen
Jakob.
Brigada heroja Luke
Orožel Anton, Skaza Valentin, Lesjak
Jože, Dobovičnik Jože, Vedenik Ange-
la, Cesar Ludvik, Kolar Karel, Kugler
Franc, Hribar Ivan, Knez Slavica, Cret-
nik Marija. Tanjšek Leopold, Ožek Jo-
že, Superger Nada, Crepinšek Alojz,
Kosinc Marija, Peček Neža, Macuh
Ignac, Hrast Dora, Cvikl Martin, Bre-
gar Martin, Novak Martin, Palir Kari,
Kozman Jože, Leskovšek Zofka, Kranjc
Feliks, Petrovič Marija, Platovšek Pa-
vel, Vaš Štefan in Maček Mirko.
V Marijagradcu frontne brigade uspešno
pomagajo pri obdelovanju zadružne
ekonomije
Ze v prvih spomladanskih dneh pri-
pravnih za setev se je trudil odbor KZ
Marija Gradec z zelo i>erečim vpraša-
njem. kako pravočasno zorati in pose-
jati njive zadružne ekonomije. Nekateri
so se posmihali rekoč: »Kar so hoteli —
imajo, saj jim bodo ostale vse njive
nezorane in neposejane.« Toda teh go-
voric je bilo konec, ko so obrekovalci
videli med ostalimi tudi njive zadružne
eknomije posejane. S tem pa ni bilo
še vse rešeno, temveč je nastopilo še
težje vprašanje, kdo bo te njive obdelal.
Na poziv Osvobodilne fronte in ini-
ciativo tov. Drnovška ter Manfreda
Marka so formirali delovne brigade,
katerih naloga je bila čim prej in čim
boljše obdelati ekonomijo in državno
posestvo v Harju. Torej edino brigadni
način dela je rešil ekonomijske njive
zeli in plevela. Spočetka so se nekateri
ljudje posmihali temu načinu, a sedaj
so se le ugnali, ker vidijo, da kadar
bo odšla še sedaj odvišna delovna sila
v produkcijo, bodo edino na brigadni
način dela pravočasno lahko obdelali
vsa polja.
V brigade za obdelovanje zemlje pa
niso vključeni samo frontovci iz Marija
Gradca, temveč so jim prišle na pomoč
tudi frontne brigade iz Laškega. Pravi-
jo, da nočejo zaostajati za Marijagrad-
čani, saj jih je v Harju nekajkrat de-
lalo preko 30. Tudi laški gasilci so usta-
novili frontno brigado koscev, ki prav
pridno pomaga pri košnji. Neki večer
so se pripeljali s svojim avtom do Leš-
nika, od koder so jo peš mahnili na
»lastino«, katero so pokosili v zelo
kratkem času.
Z brigadnim načinom obdelovanja
zemlje je odbor OF rešil vprašanje ob-
delovanja ekonomije. Letošnji pridelek
ne bo zaradi prepoznega okopavanja
med najboljšimi, ali kar je najglavneje,
led je prebit in edino tako bodo lahko
tudi v drugih kmetijskih zadrugah in
sploh vaseh lahko rešili težkoče, ki se
pojavljajo ob pomanjkanju delovne
sile.
Prvi zadružniki dobivajo
svoi letni dopust
Počasi, toda vztrajno si naši kmetje
zadružniki v sodelovanju z ljudsko ob-
lastjo gradijo novo, lepše življenje. —
Preko vseh ovir in težav si izboljšu-
jejo svoj življenjski standard in zače-
njajo uživati vse tiste dobrine, ki so v
naši socialistični domovini zagotovlje-
ne vsakemu delovnemu^ človeku. Kmet
zadružnik ne bo več suženj zemlje, ka-
kor je bil nekoč zasebnik, tudi njemu
je priznana pravica do človeka vred-
nega. kulturnega življenja. Letos dobi-
vajo vsi kmetje zadružniki prvič de-
lovne dopuste in s prav redkimi izje-
mami so to prvi dopusti, Id jih bodo
preživeli v svojem življenju. Tak pre-
obrat je bil mogoč le, ker se v naši dr-
žavi gradi socializem.
Da kmetom zadružnikom omogoči
čim lepše preživljanje dopusta, kjer se
bodo res razvedrili, odpočili in nabrali
novih sil, si je republiška zveza posta-
vila nalogo, da letos in v prihodnjih
letih uredi za kmete zadružnike več
počitniških domov v naših najlepših
krajih. Prvi tak dom je sedaj priprav-
ljen v Poreču, ob istrski obali in je te
dni sprejel prve goste. To so naši naj-
boljši kmetje zadružniki, izbrani po
zadmgah iz vseh pokrajin v Sloveniji,
ki jih je republiška zveza kmetijskih
zadrug povabila kot svoje goste. Skup-
no bo prve počitnice v novem domu
preživelo 25 kmetov zadružnikov, ki se
bodo mudili v njem 14 dni. Nato bodo
prišli na dopust novi zadružniki.
Iz okolice Celja sta oc^la v ta dom
s prvo grupo dva zadružnika. Vodene
Frančiška iz Vrb j a in Vidmar Franc iz
Ar je vasi.
Prva je kuharica v obdelovalni za-
drugi v Vrbju. Grozote internacije in
napori v partizanih so tudi njenemu
zdravju pustile precejšnje posledice.
Bolehala je in kljub odprti nogi ni ho-
tela v posteljo. Za skrb. ki jo je pjosve-
čala zadružnikom in dejstvu, da kljuib
njihovi zahtevi ni pustila dela. so jo
enoglasno izbrali, da gre prva med nji-
mi na dopust.
Vidmar Franc iz obdelovalne zadruge
v Ar ji vasi v 30 letih garanja pri Je-
žovniku, ni imel prostih nekaj dni. V
zadrugi upravlja konje in je zelo pri-
den pri delu. Lani je imel 398 trudodni.
Ko so zadružniki izbirali kdo med njimi
naj gre na morje, so se odločili zanj.
Konjar Franc je odšel na prvi dopust
v svojem življenju.
Ali zasluži uslužbenec, ki ne pozna
delovne discipline, 21 dni dopusta?
v ponedeljek zvečer je bil v Zdrav-
stvenem dornu množični sestanek. Na
dnevnem redu so imeli osem točk, med
njimi tudi vprašanje 1 etnih dopustov.
Človek bi pričakoval, da bodo zbrani
pretresli do temeljev ves Zdravstveni
dom in še sosede. Toda teklo je vse
mirno kakor i>o navadi, »pri nas to ni
mogoče, nas je premalo« itd. Ko je pa
prišlo na točko dnevnega reda vpraša-
nje dopustov, je postal sestanek zelo
živahen. Vsi zaslužni, vsi delovni, po-
žrtvovalni, vsem daljši dopust, na vsak
način pa uslužbencem poliklinike. Zo-
botehnik tov Orel Rudolf se je pridu-
ševal in modroval: meni pripada 21 dni
dopusta, ne vem pa če bom uspel, ker
me imdjo v želodcu. Dentist Mežnarič
Stanko mu je še potrdil: ja, res je, za-
služimo si, ali kaj ko pri nas ni reda,
ni pravice. Med to bumo debato se je
oglasila tovarišica: »Uslužbenci zobne
poliklinike so zelo nedisciplinirani pri
delu in jim zato ne pripada daljši do-
pust.« Tov. Mežnarič pa vmes: »Tiho
bodi, baba, saj si komaj prišla.« Na
vrsto pride za določitev dopustov Mež-
narič. Tajnica podružnice tov. Knezova
poudarja, da tov. Mežnarič zelo pogo-
sto zamuja na delo, večkrat med de-
lovnim časom išče cigarete in druge
stvari po mestu, medtem ga pa pacienti
čakajo, zaradi tega mu ne pripada dalj-
ši dopust. Kakor, da bi strela vsekala,
Mežnarič vstane, zapusti množični se-
stanek in gre užaljen in razočaran, ker
mu kolektiv ni hotel priznati njegov^
ga požrtvovalnega dela, ki ga dopri-
naša skupnosti pri graditvi socializma.
Tov. Mežnarič bo pač moral opro-
stiti, sprejeti kritiko, obračunati s tako
slabim in malomarnim odnosom do
skupnosti in šele takrat bo lahko od
skupnosti zahteval. Naš princip je —
kdor skupnosti daje, ta tudi od nje pre-
jema.	__T.
V I. četrti so otvorili
otroSko igriSie
v nedeljo 26. junija je OF I. četrti
otvorila otroško igrišče za Savinjo.
Pionirji so pripravili prav lep kulturni
program s petjem, prostimi vajami in
kolom. Na koncu pa so bili vsi otroci,
ne glede od kod so, p>ogoščeni. Igrišče
je bilo otvorjeno, v kratkem pa ga bo-
do še bolj izpopolnili. Namenjeno je
predvsem otrokom, katerih starši so v
službah, da jih lahko brez skrbi pioste
tam, da se zabavajo.
V tem letu so v območju celiskefia.gozdnega
gospodarstva zgradili vei žicnic
Ze preteklo leto je začelo Gozdno go-
spodarstvo Celje pripravljati gradnjo
novih žičnic na takih prometnih cen-
trih, kjer je transport lesa v višinah
najbolj otežkočen. Pripravili so strojne
dele, vrvi, les ter postavili barake za
gozdne delavce pri gradiliščih žičnic.
Te prenosne barake služijo delavcem
za skladišča, kuhinje in stanovanja. V
letošnjem letu so že zgodaj spomladi
začeli z delom in dosedaj dosegli že
velike uspehe. Več žičničarjev je pri-
šlo iz Primorske, vodji teh skupin
Kemperle Franc in Rahar Stanko pa
sta uvedla tudi druge nekvalificirane
delavce v strokovno delo. Danes so vsi
ti delavci strokovnjaki in samostojno
gradijo žičnice po območju Savinjske
doline. Tako je Kemperlova skupina do
25. maja zgradila žičnico v Ljubnem in
na Ojstrici pri Braslovčah. Skupina Ra-
harja pa je zgradila žičnici v Poljšahin
Planici pri Lučah. Med to gradnjo je
nova skupina gozdnih delavcev mon-
tirala na Tolstem vrhu pri Nazarju av-
tomatsko motorno žičnico, ki je prevo-
zila do sedaj že preko 2000 kub. m lesa iz
visokih gorskih predelov. Ta prenosna
žičnica je bila nato demontirana in pre-
stavljena na Tolsti vrh pri Ojstrici, od
koder dnevno prepelje preko 50 kub. m.
stare doraščene bukovine.
Druga skupina žičničarjev z Dobr-
škom na čelu, ki šteje 13 delavcev je
začela 15. aprila z novogradnjo v Dup-
lem rovu ter bo zaključila gradnjo dne
15. julija t. 1. Žičnica bo zgrajena v
dolžini 3000m v dolino Raduho.
Ponovni usi>eh je bila montaža mo-
torne žičnice v gozdnem vrhu »Farban-
ca« pri Nazarju. Monter in strojevodja
Dobršek Franc ter Kolar Anton, ki sta
ob praktičnem delu postala strokovnja-
ka, že uvajata v delo praktikante iz
Srbije in Bosne, ki uspešno sledijo
učenju in so že stavili nekaj predlogov
za nov način montaže in konstrukcije.
Obveznost zgraditi preko poletja še
tri samotežne žičnice na terenu Gozd.
gospodarstva Celje bodo kmalu častno
izpolnili, kakor so izpolnili vse dose-
danje.	-šič.
Iz mozirskega okraja odha-
jalo otroci v kolonije
Lep sončen dan je pozdravil pionirje,
ki so prihajali s kovčki in nahrbtniki
ter nasmejanih obrazov. Od kod in
kam? V počitniško kolonijo na Radno
pri Sevnici, kamor pošlje okraj Mozir-
je v juliju in avgustu okrog 200 otrok.
Vsi ti otroci potrebni okrepitve, so
pridni pionirji in dobri učenci. Za vse
te ima naša oblast veliko razumevanje
in pošlje vse socialno šibke otroke brez-
plačno.
S posebnimi nakazili bo omogočeno,
da bodo imeli prvovrstno prehrano in
se tako vrnili iz letovanj okrepljeni in
vsestransko zadovoljni.	I. S.
Organizaciji AFŽ v eščah so dosedanji uspehi vlili še
vei volje za delo
Seščani niso kar tako. Pridni so, da
jim ni kaj reči. Se AFZ organizacija
lahko potrdi, da je to res. No kar po-
slušajte!
V januarju na sestanku AFZ je pred-
lagala tov. Habjanova, da bi organi^-
rale tečaj za šivanje in pletenje, s če-
mer smo res takoj pričele. Ista tov.
je dala na razpolago svojo sobo, za kar
ji izrekamo najlepšo zahvalo. Tečaj je
obiskovalo 16 pionirk in 3 mladinke.
Plesti in šivati sta učili tov. Cestnikova
in Skorjančeva 6 mesecev 2krat teden-
sko, za kar sta opravili 169 ur. Za za-
ključek tečaja so organizirale razstavo,
bila je 26. junija. Pionirke in članice
AFZ iso lepo okrasile sobo v zadružnem
domu, kjer si je nmogo ljudi ogledalo
razna ročna dela, ki so jih napravile
naše pridne pionirice in mladinke. Re-
kle so, da sama razstava ni dovolj, zato
so se naučile igro »Sneguljčica« in še
več drugih prizorov. Učitelj tov. Peč-
nik pa je presenetil gledalce s svojim
pionirskim pevskim zboronv Obenem
se mu zahvaljujemo za vso pomoč pri
prireditvi, ki je po njegovi zaslugi ta-
ko dobro izpadla. Največje preseneče-
nje za vse Seščane pa je bilo to, ko
so jih obiskali snemalci Triglav filma
iz Ljubljane. Tako bodo lahko gledali
ljudje širom Slovenije, kako smo ixridni.
Za zaključek smo priredili tudi
kratko zabavo, čisti dobiček pa bomo
porabili za nabavo novih kuUs. Pozimi
je organizacija AFZ organizirala ku-
harski tečaj, za kar je dala na razpo-
lago kuhinjo tov. Zgankova. Naše prid-
ne tečajnice so se naučile prav dobro
kuhati. Tako, kakor vidite, smo bile
kar ves čas pridne in obljubljamo, da
bomo vnaprej še bolj.
Celjsko gledališče je svojo precej bo-
gato sezono (lastne premiere, gostova-
nja) zaključilo s Kreftovo komedijo v
treh dejanjih »Kreature«. Režija Fedor
Gradišnik.
Avtor sam je v opombah in navodi-
lih svoje komedije 0>Kreature«, Knjiž-
nica Slovenskega gledališča 14) med
drugim napisal: »Kreature so konver-
zacijska, psihološka komedija ...« in
»...osrednji idejni problem je etično-
političen«. Tako je avtor v pomoč re-
žiserjem sam delno razčlenil svoje delo
in s tem pokazal smer uprizoritve z
očitnim namenom, da se komedija kot
odraz stanja pred, med in po prvi sve-
tovni vojni uprizori verno in dosledno
in da je tako moralno politično stanje
moralo nujno privesti narod do revolu-
cije, kar se je dejansko v najbližji pre-
teklosti tudi zgodilo. Torej ni komedija
napisana samo zato, da slika tedanje ža-
lostno stanje, dogodke in osebnosti, ki
so odigrale neko »politično« vlogo in
pri katerih je posebno poj m etike po-
topljen globoko nekje v gnojnici, nego
je v politični poanti dobila navdih in
v dogodkih zagotovilo, da se bo to sta-
nje na vsak način spremenilo, posebno,
ker so na delu sile, ki naj bi dokončno
ovrgle vse obešenjaške, žeparske in
hlapčevske teorije dr. Kostajnškov in
njegove satelitske bande. Zanimivo je
P(xičrtati, da glavni osebi Ivan Tome in
von Schnitzel, prvi kot predhodnik ti-
stih zdravih progresivnih narodovih
-Sil, ki so ustvarile današnjo stvamost
tn drugi, kot v prazno opletajoča nad-
kreatura vsa v službi avstrijske pan-
germanske roparice, ne nastopata. Oba
pa sta gonilo komedije, ki v dogodkih
pičlih večernih ur duhovito razkrinka
■vso gnilo politično stanje naših tedanjih
'^narodnjakov« in »prvoboriteljev« ali
^akor hočete.
Ce smo si torej o vsem tem na jas-
nem, če imamo tako rekoč izgotovljeno
skico in določen tudi okvir uprizoritve
(Kreftove opombe, v Gledališkem listu
podana politična situacija) potem se mo-
ramo vprašati zakaj je komedija v ce-
loti le delno uspela. Oglejmo si n. pr.
gornje štiri fragmente: politiko, etiko,
psihologijo in konverzacijo. Politizira-
nje je v glavnem odrejeno v komediji
dr. Kostanjšku, deloma profesorju Gril-
cu. Kostanjšek (Svegl) ni v tem uspel,
kajti njegovi dolgi monologi so ga za-
peljali v deklamiranje in ne v tisto laž-
no politiziranje, ki je bilo toliko lastno
raznim dr. Kostanjškom. Ni bila poda-
na tista zlagana tehtnost, s katero so
operirale in varale te vrste kreatur. Tu
bi morali še omeniti, da je vsa njegova
igra, kretnje, dikcija, da celo maska
preveč spominjala na Pickeringa in da
je ta kreacija radi kratke časovne pe-
riode še preveč v spominu gledalca.
Profesor Grilc (Gradišnik) pa zaradi ze-
lo nesolidnega znanja vloge ni mogel
nadomestiti to, kar je poskušal rešiti z
rutino, dasi bi mu masko in ostal k.
und k. nastop priznali. Pogojem sona-
stopa in režije tokrat ni bil kos in so se
posledice pokazale v obeh primerih.
Etične dobrine ali bolje nedobrine so
so se tikale prav za prav vseh, a gotovo
v največji meri Komarja (Zorko), Med-
veda (Sedej) in deloma Poldeta (Smreč-
nik). Komar in Medved sta nas pre-
pričala, manj Polde, zlasti, ker je svojo
igro p>odčrtal z zunanjimi igralskimi
efekti, ki dajo slutiti nedognanje vloge.
Sedeju in Zorku pa moramo priznati,
da Sta vlogo rešila v skladu s koncep-
tom in da se razvijata v tipična karak-
terna igralca, ki nam bosta še marsikaj
pokazala.
Teža psiholoških lomov sloni na Bre-
di (Vrečkova) in Kadetu (Grobelnik).
Igra Brede tokrat ni šla v globino in
sem mnenja, da je bila za njo ta vloga
zaenkrat pretežka. Taki poizkusi z ne-
dvomno talentirano igralko so prehitri
in ^oraj nedopustni, ker preskakujejo
njen razvoj. Zasedbi bo v bodoče po-
svečati več pozornosti tembolj, ker tudi
zasedba Slave (Zupanova) ni bila pra-
vilna. Kadetova igra je bila na mestu,
vendar bi želeli, da Grobelnik končno
obračuna s seboj v tem smislu, kot je
to storil Sedej. Sedej je v tem nastopu
opustil že v mnogočem tisto, kar ga
označuje za Sedej a, medtem ko Gro-
belnik tega še ni storil. Tako v tej kre-
aciji ne moremo najti napredka, kar
lahko trdimo za Sedej a in Zorka.
V konverzaciji sodelujeta še Amalija
(Marinčičeva) in Slava. O Marinčičevi
kot novi pojavi celjskega odra bi bilo
prehitro govoriti, ugotavljamo samo.
da je zaenkrat zadovoljila. Ne morem
pa tega trditi o Slavi, katera je piodala
svojo vlogo iz grla, na zunaj, statistič-
no in še to slabo.
Konverzacija zahteva gladek dialog
in so s tem podane osnove za pravilno
dinamiko in tempo predstave. Predsta-
va je v marsičem hirala na tej zahtevi
in so se posledice poznale tudi na pri-
siljeni mizasceni, zlasti v tretjem de-
janju.
Jezik je bil še dokaj odrski, vendar
zaradi popravljanja že izgovorjenih be-
sed ni izzvenel tako kot bi moral.
Končno naj tu omenim čisto tehnične
nedostatke, ki so v zaključni sceni z
zastorom ustvarili mučno situacijo in
s katero so v mimi sliki spravili igral-
ce v nezavidljiv položaj. Veko Gabrič.
Izobraževalno umetniška društva morajo
uvesti točno administrativno poslovanje
»Saj smo društvo šele ustanovili in ne
moremo imeti kar naenkrat vsega v
redu.« Tako se kaj rad izgovarja 'taj-
nik aH predsednik društva članu okraj-
nega odbora Ljudske prosvete. ki je
prišel pregledat društveno poslovanje.
Tak izgovor kajpada ne more mnogo
veljati. če upoštevamo to. da društvo
ni več od aktivnih kultumo prosvetnih
delavcev odrezani LPS, ki se je sestajal
enkrat ali dvakrat letno ter ni vodil
niti najprimitivnejše evidence nad kul-
turno prosvetno aktivnostjo kraja Dru-
štvo je višja organizacijska oblika Ljud-
ske prosvete in se mora bistveno razli-
kovati od LPS. Predvsem se mora od-
ražati ta razlika, in sicer na prvi po-
gled v administrativnem poslovanju
društva.
Pred kratkim sem ob priliki otoiska
nekega društva ugotovil, da tajnik
sploh ni vedel za sklepe ustanovnega
občnega zbora odnosno se jih ni mogel
spomniti. Zakaj? Ker se je ob priliki
ustanovnega občnega zbora sicer pisal
zapisnik, ki pa »se je nekam založil« ali
zgubil. To mi je vzbudilo sum. da se
prav ta'ko kot zapisnik izgublja vse
ostalo. Slutnja me ni varala. Na proš-
njo, da mi tajnik pokaže društveni ar-
hiv, je on položil pred me mapo z zad-
njo okrožnico okrajnega odbora LP
(ostale so se založile), nekaj pristop^nih
izjav in nekaj s svinčnikom izpisanih
lističev. To je bilo vse.
Skoraj, da sem ga užalil, ko sem de-
jal, da tako ne gre, da kaže to malo-
maren odnos tajnika do društva itd.
Prepričan je bil, da je s tem, ker se-
redno udeležuje sej upravnega odbora
in ker je celo pridobil popolnoma sam
šest novih članov, zadostil svoji tajniški
dolžnosti.
»Kako pa je z registracijo društva
in kje imate društvena pravila?« ga
prav radovedno vprašam.
»Te ima predsednik,« mi odgovori.
Pa se je kaj kmalu spomnil, da morajo
biti vzorna pravila izobraževalno-umet-
niških društev nekje v lanskoletnem
Obzorniku in vesel je dodal, da so jih
člani v celoti sprejeli, pretipkati ter
pripraviti za registracijo pa jih še niso
imeli časa.
Na vprašanje, katere društvene sek-
cije imajo, mi je naštel gledališko, knji-
žničarsko in izobraževalno sekcijo. Od
teh je najboljša, gledališka sekcija, ki
je v letošnjem letu igrala že dve igri.
Knjižničarska sekcija je baje svoj čas
dobro poslovala, vendar je po odhodu
knjižničarja v delovno brigado popol-
noma prenehala z delom. Izobraževalna
sekcija se še ni utegnila pokazati.
Tako me je seznanil z društvenim
delom in vedno bolj se mi je jasnilo,
da imam opravka z enim izmed naj-
slabših društev v okraju Celje-okolica.
Tajnik mi je rad priznal, da se bo mo-
ralo marsikaj izpremeniti in da bo tudi
njegovo delo moralo postati le neko-
liko drugačno.
Res je. da se aktivnost društva ne
kaže v tem, da je vse lepo napisano
na papirju in nič več. Vendar pa se mi
zdi nujno potrebno, da vodi upravni
odbor društva od seje do seje točno
evidenco o izvajanju postavljenih skle-
pov, kar bo pripomoglo k čimprejšnji
realizaciji nalog, držati v evidenci vse
okrožnice okrajnega odbora Ljudske
prosvete. dokler niso izvedene vse na-
loge. J^atere okrožnice zahtevajo. Ne
samo to, vse kar koli je v zvezi z regi-
stracijo društvenega dela, je treba tudi
ohraniti. V tem primeru, če ima uprav-
ni odbor društva zabeležene Vse dogod-
ke. ni težko podati zahtevano polletno
poročilo, kVr je v obratnem slučaju ne-
mogoče in tudi ni težko odgovoriti na
ostala vprašanja okrajnega odbora
Ljudske prosvete.
Zelo pohvalno je v tem pogledu delo
tajnika KUD Ivan Cankar Liboje, ki
piše društveno kroniko. Ta zajema vse
društveno delo'in bo lahko poznejšim
odborom dokaz, da je prvoizvoljeni u-
pravni odbor poprijel z vso vnemo za
delo. Poleg tega ima lepo urejeni ar-
hiv, spravljene po datumih vse okrož-
nice, kopije odgovorov na okrožnice, zar
pisnike sej itd. To na prvi pogled kaže,
da je tajnik vesten, l^ar se odraža tudi
v ostalem delu.
Nujno je. da temi^ vzgledu slede tudi
ostali, saj je to najmanj, kar se lahko
od tajnika društva zahteva.
Pri tem sploh n% omenjamo, da je
tajnik duša vsake orga»ii2acije in da je
od njega v veliki fneri odvisna dru-
štvena aktivnost.
Član okrajnega odbora
stran 4
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Ster. 2«
LJUDSKA TEHNIKA

Naloge Ljudske tehnike postajajo
vse širše in globlje, zajamejo naj
delovne nnnožice mest In vasi
(Nekaj miisli s tiskovne konference
dne 17. junija t 1., na kateri je o do-
sedanjih napakah in uspehih ter bo-
dočih nalogah govoril predsednik
Ljudske tehnike in minister za ko-
munalne zadeve tov. Goršič Milko).
Teden tehnike je v dostojni meri pri-
kazal uspehe te nove, množično izobra-
ževalne organizacije, ki sd je ob sami
svoji ustanovitvi zadala nalogo, čim do-
sledneje in množičneje približati teh-
niko ljudstvu. Ob zaključku je bilo mo-
goče ugotoviti ogromen dvig zanimanja
za razne panoge udejstvovanj a v dru-
štvih in organizacijah Ljudske tehnike,
obenem pa analiza dosedanjih neuspe-
hov siH k resnemu, odgovornejšemu de-
lu za reorganizacijo tako samih dru-
štev, oziroma klubov, kakor tudi njih
vodstev, v kolikor ne ustrezajo resnič-
nim ciljem Ljudske tehnike.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da
merodajni krogi v vodstvu posameznih
društev, klubov ali skupin še niso na
jasnem glede samega FK>mena Ljudske
tehnike. Ljudska tehnika je nujnost pet-
letnega plana, njegova čvrsta oslomba
in neizrabljiva rezerva. Tako so naloge,
ki jih petletka postavlja v pogledu in-
dustrializacije ter mehanizacije našega
kmetijstva, osnovne naloge Ljudske teh-
nike, zato je vprašanje lizpopolnitev
strokovnega kadra, ki je v neposredni
zvezi z omenjenim, glavna naloga Ljud-
ske tehnike, posameznih zvez in dru-
štev. Z dvigom tehničnega znanja vsa-
kega posameznega delavca v kateri koli
tovarni in z izvežbanjem novih mladih
moči, ki jih v vse večji meri, iz dneva
v dan, kličejo nove tovarne in nova pod-
jetja širom domovine, bo mogoče čim-
prej e izvršiti naloge petletnega plana.
Ta vzgodno izobraževalni karakter
Ljudske tehnike mora postati gonilna
sila vseh aktivistov, skupin, društev in
zvez.
Zavest, da se naša država nahaja ob-
dana od klevetnikov informbirojevskih
»kritikov«, ki skušajo med ostalimi u-
krepi na vse mogoče načine sabotirati
izvedbo našega petletnega plana in da
ta kampanja daje odprte roke zahodnim
imperiallstom v njih borbi proti na-
prednim siilam v svetu tako na kultur-
nem, političnem, kakor tudi gospodar-
jem polju, zahteva, da je nujno od-
praviti vso ono, kar je doslej zaviralo
hirt;er množičen in kakovosten razvoj te
mlade, vseljudske organizacije. Tu bi
bilo posebno omeniti napačno naziranje,
da je Ljudska tehnika le nek privesek
fizfculture in da mu je vsebinsko ter
načelno podrejena. K takemu pojmova-
nju so v veliki meri pripomogli staro-
kopitnd klubaški nazori nekaterih čla-
nov posameznih upravnih društvenih
odborov, ki bi želeli, kakor je to bil
primer pri sami fizkulturi — pretvoriti
Ljudsko tehniko v skladišče rekordov,
omejeno le na gotovo število ljudi »iz-
rednega talenta«, ki bodo sposobni po-
staviti ta ali oni rekord. Zelja po uspe-
hih nekaterih »talentov« je prignala
take in slične ljudi na pozicije buržuj-
skih športnih prireditev. Pri tem je na-
čelno vprašanje množičnosti, izpolnitve
čimvečjega števila mladih in starih čla-
nov v ix>sameznih strokah Ljudske teh-
nike za nove naloge v petletnem planu
čisto zanemalo.
Iz omenjenega sledi, da bo treba od-
straniti vse one sile iz društev, ki jim
je klubaštvo bodisi iz oportunizma, bo-
diisi iz odprtega sovraštva napram ci-
ljem resnično Ljudske tehnike, prešlo v
meso in kri. Zamenjajo jih naj ljudje,
ki jim bo množična prilastitev tehnič-
nega znanja prva naloga. Kajiti množič-
nost sama bo dala vrsto vidnih uspehov,
ne da bi se pri tem poudarjala želja po
rekordih.
Doalej sta propaganda in agitacija za
popularizacije Ljudske tehnike bili vse
premajhni in slučajnostni. Naše časo-
pisje je s tem zagrešilo veliko napako,
ki jo bo moralo čim preje odstraniti.
Doslej ni bilo govora o načelnih nalo-
gah Ljudske tehnike, o njenem delu ter
premagovanju težkoč, ki jih mora pre-
bresti na vsakem koraku, o požrtvoval-
nosti posameznih tovarišev za omasov-
Ijenje posameznih panog Ljudske tehni-
ke. Dnevno časopisje se je zadovoljilo
le s prikazovanjem ramih prireditev v
obliki športnih poročil, kjer je glavno
in ^ločujočo vlogo igral rezultat in ix)-
veličevanje uspeha posameznikov. Ma-
lokje so pravilno analizirali ter ocenili
društvo kot celoto in prikazali uspehe
v zvezi s petletko in izvajanjem gospo-
darskih nalog, za katere se. kot že ome-
njeno, organizacija bori. Takšen način
prikazovanja Ljudske tehnike pred mno-
žicami je le okrepil težnje starih klu-
b^ev ter nasilno postavil Ljudsko teh-
niko med športne vrstice.
Uspehi novatorjev, racionaHzatorjev
in udamiikov so v veliki meri posledica
pravilnega delovanja Ljudske tehnike.
S tem v zjvezii ni danes več mogoče pri-
kazovati te pojave ločene med seboj.
Tako .informbirojevske države kakor tu-
di ,zahodni imperialisti skušajo prikriti
pred nami svoje tehnične izpopolnitve
in izume, kar i>astavlja pred naše teh-
nike in tako tudi pred Ljudsko tehniko
nalogo, da se novatorsiko, racionaliza-
torsko in udarniško gibanje okrepi med
delovnimi množicami in da se tehnika
ljudstva postavi na čvrste noge. Dvi-
gniti je i>otrebno ljubezen delavca do
strojev ter ga tako še bolj povezati z
njim. To nalogo so prevzeli Klubi teh-
nike, ki se ustanavljajo po vseh pod-
jetjih, ki imajo konkreten stik s tovar-
no. V svojem dosedanjem delu so dobiM
precejšnjo podporo od posameznih di-
rektorjev. Sistematično delujejo pri od-
krivanju novih lažjih poti v proizvod-
nji. Z druge strani se veča število po-
sameznih društev in klubov, ki združu-
jejo razne ljudi v eni strokovnih zvez
LT. V skupnem delu dvigajo svoje stro-
kovno znanje in se pripravljajo na nove
naloge v planskem letu.
Uspehi, ki jih je simiiral Teden ljud-
ske tehnike, so na območju Ljudske teh-
nike sledeči: Do pričetka Tedna tehnike
je bilo registriranih nad 16.000 članov
ter ustanovljeno 12 šol, kar potrjuje
dejstvo, da se je v tem vseljudskem gi-
banju pričelo resno življenje. V držav-
nih lastanovah in podjetjih vseh vrst je
bilo 399 predavanj tehničnega značaja
ter 121 strokovnih predavanj. Sprejetih
je bilo 30 novatorskih in 94 racionaliza-
torskih predlogov, ki se bodo dali upo-
rabiti v naši proizvodnji. V času Tedna
tehnike se je vršilo 13.084 pregledov
strojev, 377 lažjih in težjih popravil na
strojih in sUčno. Poudariti bi bilo na-
dalje iskanje novih nahajališč surovin
ter pričetek izkoriščanja surovinskih
baz, M so bila že zncina, pa neizkorišče-
na. Registrirano je v tem času 37 novih
najdišč. V tem času je bilo na vasi 363
predavanj o Ljudski tehniki aM posamez-
nih strokah Ljudske tehnike, ki jih je
poslušano okrog 34.968 ljudi. Prirejene
so biile razne razstave, ki so imele na-
men, seznaniti širše množice z nalogami
Ljudske tehnike in njenimi uspehi,
otvorjene so bile nove šole po strokah
Ljudske tehnike, ki bodo dale vrsto no-
vih strokovnjakov in voditeljev orga-
nizacij Ljudske tehnike. Na raznih me-
stih je bilo prirejenih 149 stalnih ter
115 potujočih razstav.
Ljudska tehnika je pritegnila in pri-
teguje predvsem vrste naše mladine,
saj bo le-ta prevzela vodstvo v naših
tovarnah, podjetjih in ustanovah. Z ozi-
rom na njen vse širši razvoj je v se-
danjem obdobju nujno postaviti na
ostrino tudi vprašanje kakovostnega
dviga samih klubov, društev in aktivov,
predvsem glede študija in dela, kakor
tudi vzgojnega-instrulatorskega kadra.
Pri tem ni samo poudarek na kvaliteti
strokovnega znanja, temveč tudi na po-
litični prevzgoji mladega naraščaja, ki
mora nujno čutiti nov odnos mladih
graditeljev socialistične domovine do
izpopolnitve in olajšave pri samem delu
ter težnjo po količinsko in kvalitetno
izpopolnjenih proizvodih njih detla.
Teden Ljudske tehnike je nadalje o-
krepil njene posamezne zveze, ki so bile
doslej več aH manj ločene med seboj,
ali pa so bile šele v povojih.
Poleg radioamaterstva, fotoamater-
stva, avito-motociklizma ter letalstva se
je letos pričelo razvijati tudi pomorstvo
in ibrodarstvo. Društva iz dneva v dan
rasto in večajo število članstva ter so
dosegla v razmeroma kratkem času lepe
uspeha
S čiščenjem osnovnih organizacij
Ljudske tehnike, predvsem klubaških
elementov, z množično pritegnitvijo vse-
ga ljudstva, predvsem pa mladine v nje-
ne vrste, konkretnim delom na terenu
med ljudstvom, predvsem po vaseh s
političnim dvigom samega članstva ter
z množičnimi demonstrativnimi nastopi
bo Ljudska tehnika v popolnosti do-
segla svoj namen. S tem se ne bo samo
povečalo število strokovnega kadra za
naše tovarne, ustanove in podjetja, tem-
več bo ljudski armadi nudila tudi že
tehnično izvežbane posameznike in s
tem izpopolnila tudi sam tehnični nivo
naše armade.
Radioamatersko društvo Celje
je preseglo polletni plan 68°/o
Radioamatersko društvo v Celju, ki
je med najiboljšimi v Sloveniji, jeusF>eš-
no zaključilo I. polletje ter preseglo
plan za 68%. Vsi člani društva, v ka-
terem je večji del delavcev in vajen-
cev, so ponosni na svoj uspeh prešli
z novimi nalogami v II. poUetje. Pri
vzgoji kadra je plan presežen za 3%
ter smo s tem dobili nove tehnike, ki
bodo s svojim delom še bolj dvignili
radiotehniko.
Člani društva so zgradili oscilator,
30 andionov, 1 super, ojačevalec itd.
ter so s tem usposobili za »A« in »B«
radioamaterje 31 tečajnikov. Izvršile so
se uspešne akcije na vasi s predavanji
in praktičnim delom, posebno pa so se
izkazali pri ozvočenju Aije vasi, Vrbja
in Kmetijske obdelovalne zadruge v
Sentpetru, kjer so vložili mnogo truda
in dela. Preko treh kompletnih apara-
tur posluša danes prenos poročil, glasbe
itd. več sto zadružnikov, kmetov ter
ostalih vaščanov.
Nove naloge, ki so postavljene po pro-
gramu in planu so še večje in pomemb-
nejše. Treba je še bolj razviti borbo in
dniciativio članov Ljudske tehnike,
predvsem pa prispevati k radiofikaciji
vasi. S temi nalogami stopa radioama-
tersko društvo v drugo polovico Pet-
letke s trdno voljo za uspešno izvrše-
vanje postavljenih nalog.	-šič
Kotoamatersko društvo v Celju,
se bo kmalu. ra:zvilo
Razvoj fotoamaterstva v Celju še ni
dosegel takih uspehov kakor bi jih v
stvari moral, vendar ima v svojem kro-
gu ljudi, ki se zavedajo važnosti nalog
fotoamaterstva. Posamezni klubi LT,
ki imajo fotoamaterske krožke, še niso
dovolj poučeni o delu krožkov, poseb-
no pa ne vedo v kakšen sektor naj se
poglobijo, da bi pravilno vzkladiM ak-
tualno problematiko tn umetniške za-
hteve.
Najvažnejša naloga amaterske foto-
grafije je, da pokaže kakšno je danes,
v tako važnem zgodovinskem razdobju
in kako doživlja socialistično preobraz-
bo naše delovno ljudstvo. Umetniška
fotografija mora pokazati borbo delov-
nega človeka, ki ustvarja svojo bodoč-
nost — mora prikazati vse žive do-
godke okoli nas.
Klub tehnike v Tovarni emajlirane
posode, ki ima najbolj razvito foto-
amaterstvo, nam je na razstavi poka-
zal samo del teh važnih nailog. Slike,
katere so predstavljale izdelavo onih
artiklov, ki smo jih pred kratkim za-
čeli izdelovati sami, razne nove objek-
te, racionalizacije itd., so bile v pove-
čavah dobro izdelane, kar je velika za-
sluga amaterjev v tem krožku, kakor
tudi posameznikov v ostalih klubih.
Možnosti za razvoj so z ustanovitvijo
foto-kino amaterskega društva, ki je
pravkar dobilo primerne prostore za
delavnice in temnico, dobile svojo
osnovno podlago. Vsak, ki ima veselje
do fotografije, se bo lahko usposobil v
dobrega amaterja ter s tem mnogo do-
prinesel tudi pri dokumentaciji naj-
slavnejših dni naše zgodovine —^izgrad-
nji socializma.	-šič.
Tekstilna tovarna Šentpavel
ima najboljši klub Ljudske
tehnike
v Tekstilni tovarni Sentpavel se je
pred 3 meseci ustanovljeni klub Ljud-
ske tehnike toliko razvil, da šteje da-
nes že preko 100 članov. Številčno naj-
močnejši krožek je racionalizatorski, ki
je uspešen v tem, da rešuje probleme
izboljšav, kvaliteto proizvodov in pred-
laga nove racionalizacije. Razen tega
imajo v klubu še radioamaterski, ke-
mični, modelarski in avto-moto krožek,
v katerih so se že tudi začeli tečaji s
skupnim številom 100 tečajnikov, ki
redno posečajo študijske in strokovne
ure.
Člani kluba pa se niso zadovoljili sa-
mo z delom v tovarni, temveč nudijo
veliko pomoč sosednim vasem dn šolam.
Tako so priredili že več akcij na vas,
od katerih je bila najuspešnejša v vas
Sešče, kjer so popravili 78 kom. emajli-
rane posode, 3 pluge, 1 obračalnik, eno
brano, 1 šivalni stroj, 1 tehtnico, 2 bu-
dilki, več sekir, žag, škarij in več dru-
gih manjših predmetov. Klub je pre-
vzel tudi patronat nad stanico mladih
tehnikov v šoli Sentpavel ter daje pio-
nirjem zadostno materialno in moral-
no podporo. Avto-moto krožek v klubu
pa si sestavlja svoje motorno vozilo, s
katerim bo usposabljal tečajnike pri
upravljajo z motonimi vozili.
Tako naj bo klub Ljudske tehnike v
Sentpavlu za vzor vsem ostalim klu-
bom, pri čemer ima največ zaslug pred-
sednik kluba tov. Sušek ter ostali člani
odbora.	-šič
FIZKULTURA
Švedski atleti
v dvoboJu z najboljšimi jugoslovonskimi atleti
in atleti SSD Kladivarja na Glaziji 14. julija ob 17 0
Kladivar orvaH državnega poifinalnega
tekmovanjih v rokometu
Od 29. junija do 3. julija je bilo v Celju
državno polfinalno tekmovanje ▼ rokometu
zapadne cone, v katerem so igrala moštva:
Budučnost—Titograd, Dinamo—Zagreb, Bosna
—Sarajevo, Crvena zvezda—Beograd,' Slove-
nijo paje zastopal Kladivar kot republiški
prvak.
Moštvo kladivarja je nastopilo v naslednji
postavi:
Belcer, Ambrož, Jezernik I, Coh, Polutnik,
Šaleker, Jezernik II, Roje, (Senčar), Knefler,
Uršič, Cater.
Rezultati tekmovanja so sledeči:
I.	kolo: Bosna : Crvena cvczda 6:6 (5:4)
Kladivar : Dinamo 8:7 (5:2)
II.	kolo: Dinamo : Bosna 4:4 (2:2)
Kladivar : Budučnost 4:4 (3:1)
III.	kolo: Bosna : Budučnost 5:0 (4:0)
Crvena zvezda : Dinamo 6:4 (3:3)
IV.	kolo: Crvena zvezda : Budučnost 5:1 (2:0)
Kladivar : Bosna 18:4 (11:1)
v. kolo: Dinamo : Budučnost 10:5 (5:3)
Kladivar : Crvena zvezda 11:6 (5:4)
Prvi dan tekmovanja je igrala Bosna ne-
odločeno s Crveno zvezdo, Kladivar pa je s
tesnim rezultatom premagal prvaka Hrvatske,
zagrebškega Dinamo. Pri tej tekmi je mnogo
zakrivil zagrebški sodnik Jurenjak, ki je de-
lal velike napake. Prva tekma je bila mlačna
in nezanimiva, tem bolj pa je poživela druga
tekma, ki je posebno v drugem polčasu pri-
vedla zaradi sodnikovih napak do razbur-
jenja.
Drugi dan tekmovanja so si vsa štiri mo-
štva priborila po eno točko, kajti obe tekmi
sta se končali neodločeno. V tekmi med Bu-
dučnostjo in Kladivarjem je bilo opaziti iz-
mučenost domačih igralcev po tekmi prvega
dne, vendar bi bil rezultat lahko z boljjo po-
vezavo večji.
Po tretjem kolu je prevzela vodstvo Bosna,
ki si je z visoko zmago nad Budučnostjo pri-
borila 2 točki, Dinamo pa je zaradi izklju-
čitve najboljšega igralca ostal z 10 igralci,
ter tekmo proti Crveni zvezdi tudi izgubil,
čeprav je bila na polju mnogo slabša.
Četrti dan tekmovanja je domači Kladirar
v najlepši tekmi prvenstva premagal močnega
nasprotnika Bosno z visokim rezultatom 18:4.
Prav s to tekmo je Kladivar pokazal, da j«
'resen kandidat za prvo mesto, vendar je Crve-
na zvezda, ki je prav tako premagala na-
sprotnika, dobila s Kladivarjem enako število
točk.
Zadnji in odločilni dan tekmovanja je pri-
vedel na igrišče blizu 5.000 gledalcev. Za
predzadnje in zadnje mesto sta igrali moltTi
Dinama in Budučnosti, igro pa je zagrebški
Dinamo z visoko zmago odločil v svojo korist.
Odločilna tekma za prvo in drugo mesto
med Crveno zvezdo in Kladivarjem je bila
zelo živahna in napeta, saj so eni kot drugi
prav dobro igrali. V prvem delu igre je bil
Kladivar v rahli premoči, ter stalno vodil b
nekoliko razlike v golih, na koncu prvega
polčasa pa je nekoliko popustil, ter s tesnim
rezultatom 5:4 končal prvi polčas.
V drugem polčasu so igralci Kladivarja
pokazali še lepšo igro. posebno pa se je od-
likoval Cater, ki je dal 4 gole, Uršič 3, Kne-
fler, Polutnik, Senčar in Jezernik pa po
enega. Nekaj minut pred koncem igre j«
bil izključen Ambrož, ter se je tako obramba
nekoliko poslabšala, vendar je Kladivar b
visoko razliko golov zmagal, ter si s tem
osvojil prvo mesto. Na drugo mesto se je
plasiralo moštvo Crvene zvezde, ki pa na
bilo dosti slabše od Kladivarja.
Končna tabela izgleda	takole:
1.	Kladivar	4 3 1	O	41:21	7
2.	Crvena zvezda	4 2 1	1	23:22	i
3.	Bosna	4 1 2	1	19:28	4
4.	Dinamo 4 1 1	2	25:23	3
5.	Budučnost	4 O 1	3	10:24	1
S tem tekmovanjem si je Kladivar priboril
precej izkušnje za nadaljnjo finalno državno
prvenstvo, ki bo odločilo prvaka države t
rokometu	-sič.
»BRATSTVO« Hrastnik PRVAK CELJ-
SKEGA POVERJENISTVA
Nogometno prvenstvo celjske in zasavske
skupine in končno prvenstvo poverjeniitva
je zaključeno. Tablice izgledajo takole:
Lestvica zaključnega
tekmovanja celjske
in zasavske skupine
Bratstvo, Hrastnik 6	5	1	-	23: 5	11
Kovinar, štore 6	4	1	2	21:11	9
Edinstvo, Rog. Slatina 6	2	-	4	9:19	4
Razlag, Brežice 6	- -	S	0:18
Torej je prvenstvo poverjeništva osvojilo
>Bratstvo« iz Hrastnika po vsem zasluženo,
ker je bilo najbolj disciplinirano in daleko
najboljše moštvo v poverjeništvu. Drugo me-
sto ima »Kovinar« gtore, ki je pa po organi-
zaciji in kvaliteti precej slabši od »Bratstva«.
Tretje društvo v poverjeništvu »Edinstvo« iz
Rogaške Slatine je nedisciplinirano in tudi
slabo vodeno. Tretje mesto si je priborilo le
s poedinimi igralci, ki so dobri v njihovem
moštvu, četrto plasirani »Razlag« iz Brežic
se zaključnega tekmovanja ni udeležil, ker
ni imel finančnih sredstev, čeprav bi moštvo
odigralo veliko vlogo v tem zaključnem tek-
movanju. Vsekakor je v spomladanskem delu
prvenstva pokazalo TD Ljubno in bi sigurno
tudi v zaključnem tekmovanju odigralo važ-
no vlogo, če bi jesenski del prvenstva absol-
viralo z boljšimi uspehi.
Celotno tekomovanje poverjeništva se je
redno odigravalo v celjski skupini, dočim je
bilo v zasavski skupini mnogo težkoč, ker so
bila društva skrajno nedisciplinirana, in od-
javljala tekme v poslednjih trenutkih. Ne-
katera tudi enostavno niso nastopila.
Obveščamo vas, da se bo v soboto dne
9. julija 1949 ob 17.30 na Glaziji odigrala za-
ključna tekma za zmagovalca pokalnega tek-
movanja GO ZSS, ki ga organizira ZSS med
Tekstilcem (zmagovalcem prve skupine) in
Grafičarjem (zmagovalcem druge skupine).
Tekma bo odigrana po istih propozicijah, ki
so veljale za dosedanja tekmovanja.
Sindikalna podružnica OLO Celje-okolica
ustanovila FA
Kot že v mnogih sindikalnih podružnicah
so tudi v podružnici OLO Celje-okolica uvi-
deli potrebo po fizkulturnem udejstvovanju
in si ustanovili svoj fizkulturni aktiv. Kljub
svoji zaposlenosti pri ostalem delu bodo
našli tudi dovolj časa za fizkulturo, kajti tam
bodo našli razvedrilo in si nabrali nove moči
za še uspešnejše izpolnjevanje ostalih vsa-
kodnevnih nalog. Na ustanovnem sestanku
so si zadali sledeče obveze: gojili bodo nogo-
met, odbojko, lahkoatletiko in telovadbo,
redno 14 dnevno bodo imeli fizkulturne se-
stanke in do prihodnjega sestanka pridobili
16 novih članov, tako, da bo štel fizkulturni
aktiv 24 članov. Obveza za vključitev novih
članov v fizkulturni aktiv je z ozirom na
številčno stanje mladine 80 po številu majhna,
bodo pa isto tudi v kratkem času povečali.
S svojo udeležbo pri tekmovanju fizkultur-
nih aktivov sindikalnih podružnic pa bodo
dokazali, da tudi oni nočejo zaostajati pri
fizkulturnem delu za ostalimi sindikalnimi
podružnicami.
BAZPIS
tekmovanja t odbojki sindikalnih podruiai«
Prijave za prvenstvo sindikalnih aktiroT
v odbojki je poslati na OOS, sektor za fi*-
kulturo do 20. t. m., nakar se bodo razdelil«
grupe, ki bodo začele tekmovati s 1. avgu-
stom. Razpis tekmovanja je bil objavljen I*
v prejšnji številki.	OSS.
KINO Metropol
od 7. do 11. julija
sovjetski umetniški film :
PREBRISANO DEKLE
KINO dem
od 11. do 15. jul ja
sovjetski umetniški film:
ŽIVLJENJE V CITADELI
Kino Udarnik Velenje
9. in 1#. julija
sovjetski umetniški film:
STENJKA RAZIH
Kino ŽALEC
9. in 10. julija
sovjetski umetniški film:
GATROCHE
13. in U. julija
sorjetski umetniški film:
VELIKO ŽIVLJENJE
Predstave:
ob sobotah, tredah in četrtkih ob 20. uri,
ob nedeljah ob 15-, 17.33., in 20. uri
M A li I O G A S I
Zdravniška dežurna sluibs:
10 julija 1949: Dr. Podpečan Ivan, Maribor-
ska cesta 24. — Nedeljska zdravstvena služ-
ba traja od sobote opoldne do ponedeljka
do 8. ure zjutraj.
Dne 1. julija sem izgubila zlato zapestno uro
v Prešernovi ulici ali kinu Metropol pri ve-
černi predstavi. Prosim poštenega najdi-
telja, da jo vrne proti nagradi na ime
Pezdir, Prešernova ulica 8/II.
Urejtija uredniiki odbor — OdgoTornl urednik Lojze Jure — Teleio« 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiirica Mohorjeva tipkama