G*. icenter
POSEBNA AKCIJA! PLACAS ENE, DOBIŠ DVOJE OCAL!
Ob nakupu korekcijskih očal vam druge z isto dioptrijo podarijo!
Kupljena očala lahko za primer poškodbe zavarujete za samo 10 EUR na letol Velika izbira modnih okvirjav in brezplačni pregledi!
Po mestni občini Ptuj • Gradbeno dovoljenje bo izdano 28. oktobra O Stran 11
Po naših občinah Ormož • Tudi Ormožanom kazen zaradi smetišča? O Stran 32
■ o
¡
:o !o
iP^
Ptuj, petek, 22. oktobra 2010
letnik LXIII • št. 82 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Danes priloga
Icurliui
Stran15-18
sezono
Spodnje Podravje • Kmetje hitijo s spravilom koruze
Dobra letina in zadovoljiva cena
Po dveh letih izjemno nizkih cen in slabe letine kmetje ugotavljajo, da je letošnje leto pridelku koruze bolj naklonjeno.
V to so prepričani tudi na kmetiji Toplakovih iz Po-brežja v Vidmu pri Ptuju, kjer smo jih včeraj ujeli, ko so po dveh deževnih dnevih hiteli s spravilom koruze. Na njivi v Štuku, kjer so koruzo posejali na dobrih treh hektarjih zemljišč, kaže, da bodo pridelali prek 30 ton koruze v storžih. To pomeni dobrih 10 ton na hektar, kar je nad povprečjem. Kot kaže, pa bo tudi cena letošnjega pridelka koruze boljša, kot v minulih dveh letih, saj so jim obljubili 150 evrov za tono. Potem ko so predlani iztržili za tono koruze dobrih 104,5 evra, lani pa celo samo 93,5 evra za tono, je letošnja cena zagotovo za pridelovalce ugodnejša. Upajo le, da bodo tisti, ki krojijo cene, ostali pri obljubah in da bodo končno spoznali, da je dobro imeti zaledje kvalitetnih domačih surovin.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Danes pri|oga ■ Cirkulane • Posebna konferenca o Borlu
Pred
Država nima, drugim ne da?
Društvo za oživitev gradu Borl je v okviru svojih prizadevanj za obnovo in oživitev gradu konec minulega tedna pripravilo srečanje številnih odgovornih in sodelujočih pri projektu obnove; od predstavnikov kulturnega ministrstva preko projektantov do zainteresiranih najemnikov.
sezono
Stran15-18
Esad Babačic •
Ko se enkrat odtrgaš od haloške šole, te noben zid ne more ustaviti
O Stran 21
In čeprav je konferenca trajala debelih pet ur, je možno iz vsega povedanega potegniti le en sklep; na gradu Borl in v njem se kaj pametnega ne bo dogajalo, dokler se ne bo deloma spremenila zakonodaja in dokler ne bo nekoga z debelo denarnico, ki bo povrhu moral ustrezati ministrskim pogledom na dejavnost v Borlu.
Damjana Pečnik, direktorica direktorata za kulturno dediščino pri kulturnem ministrstvu, je dokaj jasno povedala, kje, zakaj in kako se zapleta pri obnovi: „Doslej je ministrstvo v obnovo gradu Borl vložilo preko 819.000 evrov od leta 1995 naprej. Od tega je šlo leta 2007 dobrih 200.000 evrov za pripravo projektne in
investicijske dokumentacije, po kateri naj bi bila osrednja dejavnost v Borlu hotelirstvo. Že od leta 2003 tečejo tudi pogovori z interesenti za najem, vendar dva razpisa doslej nista bila uspešna, predvsem zaradi prekratke dobe najema gradu in previsoke najemnine. Stroški razpisov niso majhni; zadnji neuspel razpis je zahteval
8700 evrov! Dejstvo je, da pod enakimi pogoji na razpisu ne bomo dobili najemnika, zato ponoven, tretji razpis ni smiseln! Ravno zato želimo pripraviti nove pogoje za najem, predvsem v smislu, da se najemnina vlaga v vzdrževanje gradu in ne v integralni proračun, da se omogoči večletni najem in da se najemniku podeli brezplačna stavbna pravica. Da bodo lahko v javnem razpisu takšni pogoji, bolj po meri potencialnih najemnikov, pa moramo doseči spremembe zakonodaje, kar veste, da ne gre hitro, saj bodo potrebna tudi medresorska usklajevanja!"
O Stran 7
ZA VASO PODPORO
Foto: SM
Ormož • Vendarle boljši časi za ormoško gospodarstvo
Napovedali 200 novih delovnih mest
V torek so se v Ormožu na novinarski konferenci predstavili nekateri partnerji konzorcija za oživitev gospodarskih dejavnosti na območju nekdanje Tovarne sladkorja Ormož. Zbranim novinarjem so sporočili, da je družba Amylum po dolgotrajnih pogajanjih z lastniki nekdanje TSO, nizozemsko družbo Cosun, dokončno uredila vsa pravna in finančna razmerja in odkupila infrastrukturo ter logistično ugodno lokacijo TSO v Ormožu. O ceni niso želeli govoriti. Novice v TSO, d. d., v likvidaciji niso komentirali.
Janos Bukovec, direktor družbe Amylum, Peter Veli-konja, direktor družbe Koda, Vlado Pogorevčnik iz družbe A. A. Trade in Davor Žic, direktor družbe I. T. TIM, so predstavili konzorcij, ki naj bi že v prvi fazi zagotovil 200 novih delovnih mest, hkrati pa omogočil možnosti investicijskih spodbud RS in EU. Pojasnili so, da pripravljajo dokumentacijo za razpis Ministrstva za gospodarstvo RS za vzpostavitev gospodarske strukture, na katerem je razpisanih 180 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od katerih
Uvodnik
je menda 33 milijonov evrov rezerviranih za pomursko regijo.
Janos Bukovec je v imenu madžarskega lastnika povedal, da se bo dejavnost na območju TSO izvajala fazno. Najprej načrtujejo industrijski obrat za predelavo 32.000 ton pšenice, iz katere bodo pridobivali modificiran škrob in gluten, iz ostankov pa živalsko hrano ter maso za bioplin. Zagon prve faze, v kateri načrtujejo zaposliti 40 ljudi, je predviden junija 2011. Prva faza projekta je po ocenah Bukovca vredna 15 milijonov
Pretiravanja, neresnice, polresnice ...
Ne maram predvolilnega časa. Kandidati za najrazličnejše funkcije postajajo osladno prijazni, njihovi "navijači" izumljajo sto in en način, da bi slamo prikazali kot zlato, ljudje pa v vsej poplavi bolj ali manj zlaganih nasmehov in všečnih obljub izgubimo občutek za to, kaj je res in kaj ne. Saj niti tega več ne sprejmemo z zadovoljstvom, če nam kdo reče: "Dober dan!" Le kaj je mislil s tem? Bi rad, da volim zanj? Ali je hotel reči, da ko bo zmagal, bodo vsi dnevi dobri, ker sedaj je vse slabo? Da bi nam to svojo sodbo o dnevu rekel kar tako, ne verjamemo.
Pa saj je tudi vse drugo dogajanje tako nenavadno, da si človek težko ustvari pravo podobo. Če se recimo kdo po leto dni starih dogodkih spomni, da mora javnosti na tiskovni konferenci povedati, kakšna krivica se mu je zgodila lani konec leta, krivec za njo pa je županski kandidat - takšnih resnic nam res ni treba prodajati. Ali pa tistih, kako je nekdo pred pol leta dosegel velikanski uspeh, temelječ na praznih obljubah, sedaj pa začutil, da mora to deliti z ljubimi volivci - hvala lepa. Spet tretjemu se je zazdelo, da nas gotovo zanima, koga bo volil za župana, pa že skliče tiskovno konferenco, da bi vesoljno Slovenijo (ali pa vsaj tistih tri tisoč duš v svoji občini) o tem seznanil. Da ne govorimo o velmožeh in velženah iz slovenske prestolnice, ki so začutili poziv, da se dva ali tri dni pred volitvami naslikajo v najstarejšem slovenskem mestu in nam povejo, kako je njihov kandidat eden in edini (njegovo ime si najbrž pred tem zapišejo na kak listič, da ga ne bi slučajno pozabili)...
Ali vi nasedate takim dogodkom? Ali pa se vseeno za-nesete nase, na svoje poznavanje dogajanja v domači občini, na svoj občutek za to, ali je nekdo prava oseba za neko funkcijo ali samo nastopač? Konec koncev živimo v tako majhnih skupnostih, da smo z vsakim kandidatom tako rekoč vsakodnevno v stiku in ga - na njegovo žalost, pa na svojo srečo - poznamo boljše, kot si on misli .
Jože Šmigoc
evrov. V drugi fazi predvidevajo predelavo 200.000 ton pšenice, finančno pa jo ocenjujejo na 45 milijonov evrov. Ob zaključku druge faze naj bi zaposlitev dobilo še nadaljnjih 100 delavcev. Kot je poudaril Janos Bukovec, želijo pri nabavi pšenice sodelovati s slovenskimi proizvajalci. Vendar so potrebne količine za slovenski prostor prevelike, zato računajo, da bo večino surovine treba uvoziti z Madžarske. Okrog 230.000 ton pšenice imajo menda že zagotovljene z dolgoročnimi pogodbami.
Peter Velikonja je predsta-
Foto: Viki Ivanuša
Člani konzorcija Janos Bukovec (z leve), Peter Velikonja, Vlado Pogorevčnik in Davor Žic so predstavili zamisel za oživitev gospodarskih dejavnosti na območju nekdanje TSO.
vil razvojni center, ki naj bi se razvil na področju TSO. Vključeval naj bi razvojno, raziskovalno, produkcijsko in tudi izobraževalno dejavnost. Velikonja vidi center kot priložnost za interakcijo in učenje, priložnost za mlada inovativna podjetja, pa tudi kot učni poligon za tehnično gimnazijo.
Vlado Pogorevčnik je idejo razvil še dalje in bodoče po-slovno-gospodarsko središče zaokrožil še z bioplinarno moči 9,9 megavata, ki bi kot surovino porabljala biorazgra-dljiv granulat, ki bi ostajal kot odpad pri proizvodnji škroba, na strehah vseh objektov pa bi namestili sončne celice. Na koncu je še poudaril, da je za povezavo madžarskega investitorja in dosedanjega nizozemskega lastnika infrastrukture na območju občine Ormož zaslužen predvsem Vili Trofenik, ki je po njegovih besedah tudi spodbudil ustanovitev konzorcija za revitalizacijo infrastrukture na območju nekdanje TSO.
Viki Ivanuša
Ormož • Alojz Sok o novih delovnih mestih na območju TSO
Ta podjetja so brez denarja
Po torkovi tiskovni konferenci, na kateri se je predstavil konzorcij, ki želi spodbuditi gospodarski razvoj na območju TSO, je župan Alojz Sok sklical tiskovno konferenco, kjer je zatrdil, da so nekatere navedbe s predstavitve neresnične.
Alojz Sok prizadevanja za oživitev območja nekdanje TSO sicer podpira, vendar mu pomisleke vzbuja dejstvo, da je bila zgodba plasirana nekaj dni pred volitvami, in trditev, da je bila pogodba o nakupu tovarne podpisana že v juniju. To je namreč novinarjem zatrdil Janos Bukovec, direktor podjetja Amylum, katerega lastnik je Imre Revesz iz Madžarske. „Imre Revesz je bil minuli teden pri meni na obisku in mi je povedal, da pogodba še ni podpisana. Vrednost zemljišča je 4,2 milijona evra. Gospod Revesz mi je prav tako povedal, da je trenutno največji problem dobiti kredit v višini 100 milijon evrov, kolikor je potrebno za zagon industrije predelave škroba. Madžarske banke za to menda ne kažejo interesa, v Sloveniji pa se je pogovarjal z dvema bankama. Ko sta ti preverili bonitete podjetja Amylum, se je ugotovilo, da podjetje v Sloveniji ne razpolaga z ničimer, ima zaprte račune," je povedal Alojz Sok.
Foto: Viki Ivanuša
Alojz Sok dvomi v resnost izjav o številnih delovnih mestih.
Sok je zatrdil, da je do svetle prihodnosti na območju TSO še daleč, kajti tudi če bi podjetje kako uspelo kupiti zemljišče, še vedno potrebuje kapital za zagon proizvodnje. Preveril je tudi račune in splošno dostopne podatke ostalih vpletenih podjetjih v konzorciju in izrazil svoje pomisleke v zmožnost teh podjetji za realizacijo tako velikega projekta.
Po podatkih Ajpesa in trditvah Alojza Soka podjetje AA Trade ne zaposluje nikogar in ima dva blokirana računa. Lani
Foto: Viki Ivanuša
Janos Bukovec pravi, da se mu je v torek zareklo.
je ustvarilo 1000 evrov minusa. Podjetje Koda ima dva zaposlena in je poslovala z vsega 206.000 evri obratnih sredstev. „Iz teh podatkov je jasno, da ta podjetja ne morejo pridobiti tako velikega kredita za ta posel. Ocenjujem da gre za predvolilno sporočilo."
Glede bioplinarne pa je izrazil še nekaj strokovnih pomislekov: „Otrobov v bioplinarni ne moreš uporabiti, ker gre za beljakovinsko komponento, bioplinarna pa potrebuje energetski potencial v škrobu."
Bukovcu seje zareklo
Zadeva pa je dobila še dodatno težo, saj smo novinarji na občinskem hodniku pred županovo pisarno dobesedno trčili v Janosa Bukovca. Zaprosili smo ga za komentar celotnega dogajanja, a je bil nanj pripravljen po predhodnem pogovoru z županom Sokom, saj je menil, da je potrebno zagotoviti dobro sodelovanje z občino, ne glede na izid volitev. Povedal je, da na torkovi predstavitvi vprašanja ni najbolje razumel in je menil, da je bil podpisana predpogodba. Na vprašanje, od kod podjetju Amylum denar za takšne posle glede na prazen račun, pa je povedal: „V podjetje je vstopilo močno švicarsko podjetje. Jutri (22. 10.) se na Dunaju srečajo lastniki TSO in gospod Revesz. Upamo, da se bo nakup čimprej speljal, realizirani pa bodo tudi vsi projekti, o katerih smo govorili v torek na tiskovni konferenci."
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Velik uspeh Term Ptuj na 57. gostinsko-turističnem zboru
Vedeli so, da bodo nekoč zmagovalci
Terme Ptuj so dosegle izjemen uspeh na letošnjem, 57. gostinsko-turističnem zboru v Kranjski Gori. Med 560 tekmovalci so se njihovi zaposleni okitili s kar 13 priznanji, toliko je tudi štela njihova tekmovalna ekipa. Pet zlatih, sedem srebrnih in ena bronasta medalja, to je izkupiček, ki ga niti v snu niso pričakovali.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa zmagovalcev Term Ptuj, ki je na letošnjem, 57. gostinsko-turističnem zboru v Kranjski Gori osvojila kar 13 priznanj, od tega pet zlatih
S trmo in vztrajnostjo jim je uspelo priti v sam vrh turistične ponudbe Slovenije, čeprav jim na začetku poti ni bilo lahko. Vseskozi pa so bili odločeni, da bodo nekoč zmagovalci, so nam povedali ob nedavnem srečanju. Osvojili so pet zlatih medalj, od tega štiri kot absolutni zmagovalci pri razstavi omizij (Franc Gerdak in ekipa hotela Primus), Maks Kekec pri pripravi jedi v kotličku, Natalija Medved v tekmovanju sobaric in Miro Šiler v tekmovanju točenja piva. Zlato medaljo je prejel tudi Aleksander Šori v pripravi jedi po naročilu (magic box). Simona Kuharič in Damjana Trstenjak sta prejeli srebrni medalji v pripravi kave, Jožica Ogrinc, Slavica Kokot in Lidija Širovnik so prejele srebrno medaljo v tekmovanju sobaric, Doris Škorjanc je bila srebrna v tekmovanju hotelskih receptor-jev, Srečko Krajnc pa je prejel
Ptuj.
Zmoremo
več! (2)
Evo LUČI®
Naročnik: SDS, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si
bronasto medaljo v pripravi jedi v kotličku. Toliko medalj Terme Ptuj v svoji 35-letnici zgodovini še niso prejele, na vse so izjemno ponosni, je na priložnostnem sprejemu, ki ga je pripravil 19. oktobra za uspešne sodelavce in njihove vodje, povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Zanje so vse medalje zlate, saj so jih dosegli v izjemno močni konkurenci, od lani na letos se je število tekmovalcev povečalo za 120. S takšno ekipo se jim ni treba bati
prihodnosti, ob dobri infrastrukturi imajo tudi kvalitetno ekipo sodelavcev, tako da se lahko kosajo z vsemi. Treba pa bo doseženo kvaliteto ohraniti ne glede na število gostov. Glede na dosežene rezultate bodo nova tekmovanja zanje še dodaten izziv. Letošnji gostinsko-turistični zbor v Kranjski Gori je pokazal, da sta kreativnost in
n
inovativnost tudi v gostinstvu vse bolj zaželeni kategoriji. Z doseženim pa so zadovoljni tudi sami tekmovalci, še ni tako dolgo, ko so jim bila takšna tekmovanja dodatno breme, celo kazen, kot se je slikovito izrazil Andrej Klasinc. Danes ni več tako, saj vedo, da jih lahko samo kvaliteta dela dobre in pozicio-nira v sam vrh gostinske in turistične ponudbe Slovenije. O tem, kako so doživeli letošnji 57. gostinsko-turistični zbor, smo vprašali tudi tekmovalce, ki jim bodo zaslužene nagrade izplačali sredi novembra.
Maks Kekec: „Na letošnjem tekmovanju sem uporabil vso svoje strokovno znanje in samozavest, potrebno pa je bilo tudi veliko srce. Letošnja zlata medalja je druga zaporedna zlata medalja, ki sem jo osvojil. Letošnja ima dodaten sijaj, saj sem še absolutni zmagovalec med 32 tekmovalci. Prvič sem tekmoval že pred 31 leti. Letošnje tekmovanje mi je pomenilo dodaten izziv, zmago posvečam svojim trem bolnim sodelavcem z željo, da bi se čim prej ozdraveli in se ponovno vrnili med nas."
Aleksander Šori: „V pripravi jedi po naročilu sem tekmoval že drugič, tako da mi je bil potek že znan. Leta 2008 sem v tej kategoriji osvojil bronasto medaljo, letos sem šel na zlato. Vsak tekmovalec je dobil tri sestavine (piščančji file, nadzemno kolerabo in stročji fižol), iz katerih je moral v 25 minutah pripraviti jed za dve osebi, h kateri je moral priporočiti vino in omako. Zanjo sem moral pripraviti tudi celo receptu-ro in zahtevek za dodatna živila,
ki sem jih potreboval, da sem jed pripravil."
Damjana Trstenjak: „Letos sem tekmovala prvič in 'skuhala' srebrno kavo. Pri njeni pripravi odloča vsaka malenkost, tudi videz. Zelo sem zadovoljna, da sem se tako dobro odrezala."
Natalija Medved: „Doslej sem v tekmovanju sobaric osvojila že tretjo zlato medaljo, prvič pa tudi absolutno zmago. Odlika dobre sobarice so lep in urejen voziček, videz sobe, odločilno pri vsem pa je, da moraš imeti svoje delo rad. Medalje mi pomenijo veliko, predvsem pa so dokaz, da delam dobro."
Simona Kuharič: „Do srebrne' kavice je bila težka pot, kriteriji so bili zelo ostri, tekmovanje je bilo na svetovni ravni, zmagovalec v tej kategoriji se je uvrstil na svetovno prvenstvo v kuhanju kave, ki bo v letu 2011 v Kolumbiji. Letošnje tekmovanje je bilo moje drugo, tudi lani sem osvojila srebrno medaljo. Veliko mi pomeni."
Slavica Kokot: „Na letošnjem gostinsko-turističnem zboru sem v tekmovanju sobaric dosegla že tretje srebrno priznanje. Letos sem že mislila, da bo zlata medalja moja, a sem, kot kaže, v odločilnem trenutku na nekaj pozabila. Vztrajala bom naprej. Tudi srebrna medalja mi veliko pomeni, je dokaz, da ohranjam doseženo raven svojega dela."
Lidija Širovnik: „Letos sem prvič tekmovala, z rezultatom sem dokaj zadovoljna, lahko pa bi bila še boljša. Hvaležna sem vsem, ki so mu omogočili, da sem se tekmovanja v Kranjski Gori udeležila. Letošnja srebr-
na medalja je dobra spodbuda za naprej, za zlato medaljo."
Jožica Ogrinc: „Tekmovanja sobaric sem se udeležila drugič, prvič sem osvojila bronasto medaljo. Srebro mi pomeni že dosti več kot bron. Če povem po resnici, ga niti nisem pričakovala, zato sem še toliko bolj zadovoljna."
Srečko Krajnc: „Letos je bila pot do bronaste medalje težja kot lani, tekmovalcem je nagajalo tudi vreme. Pomeni mi več, kot če bi osvojil zlato. Takšna tekmovanja so dobrodošla, da vidiš, kje si v primerjavi s konkurenco. Vsem bi priporočil, da doživijo to izkušnjo, še posebej pa mladim kadrom v gostinstvu in turizmu."
Franc Gerdak: „Zmaga, medalja, in absolutna zmaga v kategoriji je dokaz, da sem okrog sebe znal zbrati čudovito ekipo. Medalja je rezultat skupnega dela sodelavcev v hotelu in tudi zunanjih sodelavcev. Rezultat 99,9 točke je fantastičen, vsi v ekipi so se maksimalno potrudili, zato uspeh ni mogel izostali. Največ mi resnično pomeni to, da imaš pravi nos, da znaš skupaj potegniti prave ljudi in jih postaviti na pravo mesto, da zgodba uspe. Jaz sem bil samo kapitan tej pravi ekipi, resnično sem zadovoljen."
Doris Škorjanc: „Tekmovanja hotelskih receptorjev sem se udeležila že drugič, tudi letos sem osvojila srebrno medaljo. Iz leta v leto je tekmovanje zahtevnejše, zaradi tega pa je tudi bolj zanimivo, da vidiš, kaj vse mora receptor vedeti, da je pri svojem delu lahko uspešen. Ob poznavanju zakonodaje moraš vedeti prodajati hotel in storitve, drugo polovico tekmovanja pa predstavlja tvoj nastop do gosta, kjer se moraš dokazati s svojo odprtostjo, sproščenostjo in znanjem, da se vidi, da svoje delo obvladaš, da ti je v interesu, da se bo v hotelu dobro počutil, da mu boš postregel z vsemi informacijami, ki si jih želi. Svoje pa pove tudi nasmeh."
Mitja Mohorko: „To je bilo moje prvo tekmovanje. Srebrna medalja je rezultat mirnosti in sproščenosti, nisem imel treme. Iz pijač, ki so mi bile na voljo, sem naredil atraktiven koktajl, ki ga je komisija tudi prepoznala. Le malo je manjkalo, da bi segel po zlati medalji. Prepričan sem, da še nisem rekel zadnje besede."
Miro Šiler: „Najboljše pivo se pripravi z vajo, pač poskušaš večkrat, da ugotoviš, kaj je tisto najboljše, kar bi mu dodal. Za osnovo smo vzeli temno pivo, ki smo mu dodali viski in kokosov sirup. Najti pa je bilo treba pravo razmerje. Svoje je naredila tudi dekoracija. Za udeležbo na tekmovanju so me spodbudili sodelavci. Z doseženim sem več kot zadovoljen."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Franc Gerdak in ekipa hotela Primus so osvojili zlato medaljo in postali z oceno 99,9 točke absolutni zmagovalci pri razstavi omizij.
v
Povrečna bruto PLACA
	1.266,80€
886,5€	
2002 2009
Delež proračuna za naložbe
	61,2%
36,5%	
2002 2009
Odstotek otrok prebivalcev MO Ptuj sprejetih v vrtce v 2010
100%
VIR: Surs, Finance
VIR: Mo Ptuj, Finance
VIR: Mo Ptuj
Haloze • Volilni rezultati
Brez izjeme stari župani, a precej novih svetnikov
V štirih haloških občinah (Podlehnik, Žetale, Videm in Cirkulane) ter dveh „obhaloških" (Dornavi in Gorišnici) so volivke in volivci svoje župane izvolili v prvem krogu in prav vsi stari župani so se ponovno zavihteli v župansko sedlo. Od tega tedna so dokončano znana tudi vsa imena članic in članov občinskega sveta - ponekod je bilo namreč treba počakati na žrebanje, saj so imeli kandidati enako število glasov.
V	občini Podlehnik je
sestava sedemčlanskega občinskega sveta z županom na čelu praktično povsem nespremenjena kot v minulem štiriletnem mandatu. Kot je znano, dosedanji župan Marko Maučič ostaja na čelu občine, saj na volitvah ni imel tekmeca, v občinskem svetu pa je spremenjeno eno samo ime: dosedanjega svetnika Antona Žeraka (ki tokrat sploh ni kandidiral) je zamenjal Alojz Novak, ki že ima kar nekaj lokalnopolitič-nih izkušenj, saj je funkcijo svetnika že opravljal v prvih dveh mandatih. Večina članov občinskega sveta, med katerimi ostaja ena ženska, je politično neopredeljenih oz. neodvisnih z županom vred, sicer pa je en svetnik iz vrst SDS, en pa iz LDS.
Novi občinski svet tako ob že omenjenem Alojzu Novaku sestavljajo: Sebastian Toplak, Jožefa Svenšek, Ivo Ban, Alojz Grabrovec, Stojan Kojc in Milan Vidovič
Glede na videno in slišano v prejšnjih štirih letih tako kakšnih posebno vročih ali zanimivih razprav na sejah občinskega sveta ni pričakovati; župana torej ne čaka težko delo in prepričevanje.
V	Žetalah je situacija zelo podobna podlehniški; kot
je znano, je župan ostal Anton Butolen, ki je kandidiral kot neodvisni kandidat. V sedemčlanskem občinskem svetu (z eno žensko predstavnico) pa je prav tako prišlo le do ene zamenjave; volivcev namreč ni uspel v drugo prepričati dosedanji svetnik Stanko Skledar (ki se je sicer poskušal tudi kot županski kandidat, a mu je po končnih rezultatih zmanjkalo glasov še za svetnika) in tako bo namesto njega v občinskem svetu naslednja štiri leta sedel Anton Furman. Ob njem so izvoljeni še: Izidor Štajn-berger, Petra Plajnšek, Franc Kidrič, Janez Vogrinc, Janez Vodušek in Franc Ogrinc. Po dosedanjih izkušnjah politična opredeljenost članov že-talskega občinskega sveta ni igrala posebne vloge, politična sestava pa kaže, da so trije izvoljeni svetniki neodvisni, štirje pa iz vrst SLS.
V Cirkulanah je bitko za župana prav tako dobil dosedanji župan Janez Jurgec, ki je kandidiral na listi SDS. Se je pa kar precej spremenila sestava bodočega občinskega sveta, ki je, med drugim, ostal brez ženske predstavnice. V novem devetčlanskem občinskem svetu bodo tako sodelovali štirje svetniki iz vrst SDS, trije iz vrst SD in dva
Statistika
V šestih omenjenih občinah nobena izmed političnih strank ni dobila večine županov; dva župana sta namreč neodvisna, dva sta iz vrst SLS, dva pa iz SDS.
Med svetniki v teh občinah (skupno je bilo v vseh šest občinskih svetov izvoljenih 60 svetnikov) je največ izvoljenih neodvisnih svetnikov (17) in prav toliko sedežev je dobila stranka SLS (17). Na tretjem mestu s 13 izvoljenimi svetniki je stranka SDS, nato pa si z velikim zaostankom sledijo še: SD in SMS-Zeleni Evrope s po tremi izvoljenimi svetniki, DeSUS, LDS in N.Si imata po dva svetnika, stranka Zares pa je dobila eno svetniško mesto. Precej porazna pa je v vseh teh občinskih svetih t.i. ženska kvota; izvoljene svetnice namreč predstavljajo le desetino vseh izvoljenih svetnikov, saj jih je natančno šest (tri v Vidmu, po ena v Podlehniku, Dor-navi in Žetalah, medtem ko v Cirkulanah in Gorišnici ni niti ene predstavnice ženskega spola v občinskem svetu).
Evo LUCKjJp
(D
Naročnik; SDS, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si
iz vrst SLS. Neuradna županova opozicija je tako zadržala število svetniških sedežev (le da je Mirka Letonja zamenjal Štefan Ban). Pričakovati pa je, da se bo omenjeni „opoziciji", ki zna županovim idejam o razvoju občine naproti postaviti svoje, nekoliko drugačne želje in cilje, pridružil vsaj eden, če ne oba svetnika iz vrst SLS (Ivan Hemetek in Milan Hercog). Svetniške sedeže bodo poslej zasedali ob že navedenih Ivanu He-metku in Milanu Hercogu še Anton Podhostnik, Milan Arbeiter, Franc Milošič, Milan Žumbar, Rajko Lesjak, Štefan Ban in Davorin Tušek. Na cir-
kulanskih sejah zna biti tako še naprej zelo zanimivo.
Tudi v Vidmu so se volivci odločili nov mandat zaupati dosedanjemu županu Frideriku Bračiču, ki prihaja iz vrst SLS. Politična sestava 17-članskega občinskega sveta (v katerem je deset novih imen) ostaja približno nespremenjena; v primerjavi z dosedanjo v občinskem svetu ni več zastopan LDS, namesto tega pa je en sedež dobila (v Vidmu pred kratkim ustanovljena) stranka Zares. Za sejno mizo bodo naslednja štiri leta sedeli: Andrej Rožman, Ivan Krajnc, Marija Trafela, Marjan Selinšek,
Venčeslav Trafela, Branimir Kolednik, Branimir Orlač, Bojan Merc, Janez Baniček, Andjela Kozel, Peter Jagari-nec, Bojan Emeršič, Dušica Avguštin, Igor Galič, Martin Vidovič, Franc Hliš in Darko Jerenec. Seje videmskega občinskega sveta znajo tako biti še naprej precej burne, saj imata stranki SDS in SLS (ki v Vidmu marsikdaj stojita na nasprotnih bregovih) po šest sedežev, DeSUS in SMS - Zeleni Evrope sta dobili po dva sedeža (kot doslej), Zares pa en sedež oz. mandat.
Dornavo bo naslednja štiri leta vodil dosedanji župan Rajko Janžekovič, ki pa je zamenjal stranko, saj je iz N.Si odšel v SDS. Skoraj v celoti pa se je, zanimivo, zamenjal 11-članski občinski svet; od prejšnjih svetnikov v občinskem svetu ostajajo le trije: Janez Horvat, Franc Kukovec in Franc Šuen. Med novoizvoljenimi pa so: Jurij Valenko,
Andrej Doberšek, Aleš Veli-konja, Stanislav Ciglar, Franc Vrabl, Jože Vršič, Jožef Mun-da in Elizabeta Janžekovič. Po (ne)strankarski sestavi pa imajo največje število svetniških mest neodvisni svetniki, teh je šest, trije so iz vrst SDS, po en sedež pa imata stranki SMS-Zeleni Evrope in SLS. Za razliko od prejšnje sestave bo naslednja štiri leta med moškimi sedela tudi ena ženska.
Vodenje Gorišnice ostaja v rokah dosedanjega župana Jožeta Kokota (SLS), ki je tako zakoračil v tretji županski mandat. Podobno kot v Dornavi pa se je zelo spremenilo članstvo občinskega sveta, saj od dosedanjih svetnikov ostajajo le trije, osem pa je novo izvoljenih. Novi gorišniški občinski svet tako sestavljajo: Robert Marin, Stanko Donaj, Janez Ambrož, Mirko Štumpf, Janez Prelog, Bojan Purgaj, Janko Šuman, Jožef Petek, Jožef Belšak, Roman Škerjanec in Davorin Kelenc. Politična sestava (spet izključno moškega) gorišniškega sveta je tudi nadvse pisana; trije svetniki so neodvisni, štirje so iz vrst SLS, dva iz vrst N.Si, po en sedež pa imata stranki LDS in SDS.
SM
Središče ob Dravi • Začeli reševati problem kanalizacije
»
Pijemo isto vodo«
Občina Središče ob Dravi se je skupaj s partnerji - hrvaško občino Nedelišče, Medimurskimi vodami, d. o. o., Ekoremediacijskim tehnološkim centrom, Razvojno agencijo grada Čakovca - ČakRa in Ljudsko Univerzo Ormož prijavili na razpis IPA 1, objavljen leta 2008. Pijemo isto vodo je naslov projekta, s katerim so pridobili sredstva in želijo pričeti reševati problem čiščenja podtalnice.
Na območju občine Središče ob Dravi namreč še nobeno izmed naselij nima izgrajenega sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in s tem urejenega ustreznega ravnanja z odpadnimi komunalnimi vodami, v hrvaški občini Nedelišče pa ima zgrajen sistem za odvajanje in čiščenje odpadnih voda le naselje Nedelišče, katerega odpadne vode se čistijo v čistilni napravi Ča-kovec. Več kot 80 odstotkov gospodinjstev, vključno z industrijskimi obrati na tem obmejnem območju, izpušča odpadne vode direktno v okolje. Naselja obeh občin se prav tako soočajo tudi z nerešenim problemom odvajanja meteornih voda, kar še zlasti v deževnem obdobju povzroča poplave ter zadrževanje vode na cestiščih.
Predlagani projekt pomeni rešitev te problematike.
Kot prvi korak je treba izdelati projektno dokumentacijo - za občino Središče za naselja Središče ob Dravi, Obrež in Grabe, medtem ko občina Nedelišče potrebuje dokumentacijo za naselja Sla-kovec, Črečan, G. Kuršanec, Macinec, Trnovec in Parag.
Središčani so pri kandidaturi za sredstva zasedli 9. mesto in tako sprva iz sofinanciranja izpadli. Ko pa je osem na razpisu uspešnih občin podpisalo pogodbe, so ugotovili, da je ostalo nekaj denarja. Tako so projektu Pijemo isto vodo ponudili,
da dopolnijo vlogo in pridobijo denar. Vrednost celotnega projekta na obeh straneh meje znaša 633.000 evrov. Na natečaju IPA je bilo prido-
bljeno 327.000 evrov in po dogovorjenem ključu razdeljeno med upravičence. Na občino Središče ob Dravi je tako odpadlo 135.000 evrov. 22.000 evrov je občina pri-
dobila tudi iz proračuna RS.
V torek podpisana pogodba z najugodnejšim ponudnikom - Inštitutom za ekološki inženiring - je vredna 147.000 evrov. Pred projektantom je obsežno delo, saj mora biti projekt končan do konca marca 2012.
Župan Jurij Borko pričakuje, da bo projekt čim prej pripravljen, saj se bo občina poskušala potegovati za evropska sredstva, ker denarja za kanalizacijo in čistilno napravo sama ne bo mogla zagotoviti.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Željko Blažeka in Jurij Borko sta podpisala pogodbo o pripravi tehnične dokumentacije za kanalizacijo za naselja Obrež, Grabe in Središče ob Dravi.
Zeleifs
Slovenska ljudska stranka
Ptuj • Sprejem za diplomanta Višje strokovne šole Ptuj
Zmagal z zanimivo diplomsko nalogo
Ptujski župan Štefan Čelan je 20. oktobra pripravil sprejem za diplomanta mehatronike Višje strokovne šole Ptuj, ki je po presoji Društva vzdrževalcev Slovenije za svojo diplomsko nalogo Pnevmatična stiskalnica embalaže prejel zlato priznanje za najboljšo diplomsko nalogo v višješolskih in visokošolskih programih, ki so mu jo podelili na 20. tehničnem posvetovanju vzdrževalcev prejšnji teden na Rogli. Denis Jurgec, prav tako študent Višje strokovne šole ŠC Ptuj, pa se je s svojo diplomsko nalogo (Obdelovalni stroj s CNC-krmiljem) uvrstil na šesto mesto.
Idejo za pnevmatično stiskalnico za odpadno embalažo je Martin Jurič dobil ob kopičenju odpadkov na piknikih. Strokovno komisijo so prepričali inovativnost izdelka kot tudi pozitivni učinki na okolje. Gre za izredno pomembno nagrado oziroma priznanje. Še pred nekaj leti so bili tisti, ki so sanjali o rednem študijskem programu mehatronike na Ptuju, veliki optimisti, da pa bi ta študijski program po štirih in petih letih dela že posegal po najvišjih priznanjih za opravljeno diplomsko delo, je mejilo že na znanstveno fantastiko, je bil nazoren ptujski župan Štefan Čelan na sprejemu za Martina Juriča. Želja je, da bi Ministrstvo za šolstvo čim prej spoznalo, da je višje in visoko strokovno šolstvo domena šolskih centrov ter da jih je z univerz treba prenesti nanje, s tem pa oblikovati izredno dobro regionalno mrežo izobraževalnih institucij. Štefan Čelan pričakuje, da bo to okolje v kratkem dobilo tudi zlato priznanje za diplomsko nalogo iz bionike kot novega programa Višje strokovne šole Ptuj.
Ptujski župan je Martinu Ju-riču v imenu mesta, MO Ptuj in v svojem imenu izročil spominsko priznanje z željo, da bi na tej poti sledili tudi drugi, ker
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Bojan Bračko, Franc Hanželič, Martin Jurič, Štefan Čelan in Robert Harb.
bo s tem bodočnost mesta in okolice zagotovljena. Priložnostna darila sta prejela tudi mentorja, ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj Robert Harb in profesor Bojan Bračko ter somentor Franc Hanželič iz Kovinarstva Hanželič v Dornavi, kjer je zlati diplomant zaposlen že deset let. Nosilec dejavnosti Franc Hanželič je zelo ponosen na Martinov dosežek, da je v taki majhni delavci zrasel takšen talent, še naprej pa si želi tudi dobrega sodelovanja s Šolskim centrom Ptuj.
Martin Jurič je pometel s celo konkurenco z izvirnostjo ideje in uporabnostjo izdelka ter tudi s samo predstavitvijo, ki je vzbudila veliko zanimanje. »Referenca za šolo so odlični diplomanti, motivirani študentje, če pa to želimo doseči, potrebujemo vrhunske predavatelje in partnerje v podjetjih. To je ta trikotnik, če ga združimo, potem so rezulta-
ti,« je na sprejemu povedal ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj Robert Harb. Martinova naloga je po njegovem prepričanju in prepričanju šole presegla državni nivo. Martinu in vsem tistim, ki bodo šli po njegovi poti, je treba dati priložnost, najstarejše slovensko mesto pa mora postati tudi mesto mladih in mesto priložnosti.
Suzana Štefanič je na sprejemu za Martina Juriča predstavila Društvo vzdrževalcev Slovenije, ki uspešno deluje že 35 let in je tudi organizator natečaja za najboljše diplomsko delo s področja vzdrževanja. Društvo v slovenski javnosti sicer ni tako znano, zelo dobro pa ga pozna stroka. Vsako leto razpisuje natečaj za najboljšo idejo s področja vzdrževanja. Za razvoj društva in stroke vzdrževanja je pomembnejši natečaj za najboljšo diplomsko nalogo, v okviru katerega povabijo k sodelovanju diplomante
tekočega in predhodnega leta, ki so na področju vzdrževanja v strojništvu, elektroniki, elektriki in gradbeni dejavnosti pripravili kakšne rešitve oziroma diplomske naloge s tega področja. Odločitev o najboljši diplomski nalogi je bila soglasna, saj je bila naloga odlična.
Martin Jurič se je zahvalil za sprejem v Mestni hiši in za pomoč mentorjema pri nalogi. Upa, da se bo sodelovanje med šolo in podjetjem nadaljevalo in da bo to rodilo še nove uspehe. Branko Kumer, direktor Šolskega Centra Ptuj, pravi, da je že pred petnajstimi leti verjel v mehatroniko, kot tudi danes verjame v bioniko, verjame pa tudi, da bodo na Ptuj pripeljali visoko strokovno šolo. Čestital je Martinu Juriču za priznanje. Pripeljati tehniko v uporabno vedo, to je tisto, kar potrebujemo v višje- in visokošolskem strokovnem izobraževanju.
MG
Slovenija • Z 9. redne seje KGZS
Manj kot 7 % mladih kmetov
Da je posebna skrb za mlade kmete (pod 35 let) nujna, saj jih je v državah Evropske unije le še okoli sedem odstotkov, v Sloveniji pa še manj, so med drugim poudarili člani sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice na deveti redni seji v začetku tega tedna.
Zato so kmetijsko ministrstvo ponovno pozvali, naj upošteva njihove pripombe k osnutku dolgoročne resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva.
Pri tem so poudarili, da morajo že v okviru omenjene resolucije nujno zagotavljati pogoje za dostojno življenje kmetov in za večje spodbujanje kmetijstva.
Sicer pa so zbrani na seji, ki jo je vodil predsednik KGZS Ciril Smrkolj, med drugimi obravnavali tudi aktualno problematiko poplavljenih kmetijskih območij in posledične škode za kmetijstvo. Po končnih ocenah kmetijske svetoval-
ne službe pri KGZS je zaradi poplav poškodovanih 18.773 hektarjev kmetijskih površin, prizadetih pa 4.802 kmetijskih gospodarstev. Najbolj so prizadeta območja Ljubljane, Novega mesta in Nove Gorice.
Vodstvo zbornice pa je izpostavilo tudi izjemno slab dohodkovni položaj kmetov, saj po podatkih kmetijskega ministrstva kar 97 odstotkov kmetij, ki uveljavljajo plačila za ukrepe, ne dosega niti dohodka v višini minimalne plače. Svet KGZS je zato s podporo Zadružne zveze Slovenije, Zveze kmetic Slovenije in Zveze podeželske mladine podal ostro nasprotovanje kakršnim
koli spremembam zakonodaje (Zakon o dohodnini, Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), ki bi dodatno poslabšal ekonomski in socialni položaj slovenskih kmetov. Na vlado RS skupaj z resornimi ministrstvi so naslovili zahtevo, da naj pripravi predlog sprememb zakonodaje, ki bo ustrezen socialni strukturi kmetov in naj te skupine ne obremenjuje z dodatnimi obdavčitvami in plačili.
Glede sprememb in dopolnitev zakona o kmetijskih zemljiščih pa je vodstvo zbornice opozorilo na ključne proble-
me kmetijsko zemljiške politike; in sicer na pozidavo kmetijskih zemljišč, zaraščanje in degradacijo kmetijskih zemljišč, promet kmetijskih zemljišč in prehajanje kmetijskih zemljišč v last nekmetov ter parcelno in posestno razdrobljenost. Člani sveta so pozdravili napore kmetijskega ministrstva pri uvajanju programa aktivne zemljiške politike ter ga podprli pri nadaljnjem medresorskem usklajevanju, vendar so obenem opozorili še na nujnost odprtja poglavja o prometu s kmetijskimi zemljišči.
SM (vir: KGZS)
EvoLUClOU
(D
Naročnik: SDS.Trstenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si
Od tod in tam
LDS - stranka mesta in okolja
Foto: Črtomir Goznik
MO LDS Ptuj, ki ga vodi Lidija Majnik, je pred drugim krogom lokalnih volitev v MO Ptuj in v občini Markovci 16. oktobra organiziral tiskovno konferenco, ki se je udeležila predsednica LDS Katarina Kresal.
Sodelovali so tudi evropski poslanec Jelko Kacin, poslanec v državnem zboru Dejan Levanič ter kandidata LDS za župana v MO Ptuj in občini Markovci Štefan Čelan in Milan Gabrovec. Predsednica LDS Katarina Kresal je Ptuj obiskala prvenstveno zaradi podpore obema županskima kandidatoma, pri podpori pa sta se ji pridružila še evropski poslanec in poslanec državnega zbora. Z izkupičkom prvega kroga lokalnih oziroma županskih volitev so zadovoljni, vendar je delo opravljeno samo na pol, dokler ne izpeljejo še drugega kroga, je povedala Majnikova. Potrudili se bodo, da bodo dosegli dober rezultat.
MG
Ptuj • Občina odkupila plastiko J. Lacka
Foto: Črtomir Goznik
Prejšnji petek, 14. oktobra, je Jožef Školč, predsednik sveta Zavoda EPK Maribor, ob obisku Ptuja, kjer se je srečal s člani ekipe, ki na operativni ravni skrbijo za projekt EPK na Ptuju, in se seznanil s potekom oziroma pripravo ptujskih investicij v okviru EPK, ptujskemu županu Štefanu Čelanu prinesel dragoceno plastiko Jožeta Lacka. Njena zgodba je precej nevsakdanja. Prvotni lastniki (družina Sagadin) so jo prodali antikvariatu Carniola antiqua. Ob obisku tega anktikvariata je Jožef Školč opazil, da je plastika v prosti prodaji. Ocenil je, da bi bilo najprimerneje, če je njen kupec MO Ptuj, zato je ptujskega župana takoj obvestil o tem. »Kot župan Ptuja sem ocenil, da je nujno potrebno, da mesto to plastiko odkupi in postavi na ustrezno mesto, v razstavišče v nekdanjih zaporih,« je ob prevzemu plastike povedal Štefan Čelan.
MG
Ptuj • Gasilci tudi med malčki
Foto: M. Ozmec
V okviru številnih aktivnosti ob mesecu oktobru, ki je med drugim mesec požarne varnosti, so v sredo, 20. oktobra, malčke iz vrtca Marjetica obiskali gasilci iz PGD Prvenci-Strelci. Malčkom in vzgojiteljicam ptujskega vrtca so razkazali svoje gasilsko vozilo s cisterno in razpoložljivo gasilsko tehniko ter dodatno opremo. Otroci so si z velikim zanimanjem ogledali tudi notranjost vozniške kabine, kjer so lahko poslušali, kakšni so zvočni signali ob požaru, ter se seznanili z delovanjem brezžične UKV radijske povezave. Najpogumnejši so si lahko nadeli tudi gasilsko čelado in poskušali, kako je treba mahati z loparčkom, na katerem piše STOP - gasilci! Seveda pa so gasilci malčke opozorili tudi na varno obnašanje na njihovih domovih in v vrtcu ter na morebitne požarne nevarnosti, ki jim pretijo, če ne bi upoštevali vseh preventivnih ukrepov in predpisov; posebej so jih opozorili, da je treba ob izbruhu požara takoj poklicati na telefon številka 112, da bodo gasilci čimprej prihiteli na pomoč.
-OM
Žetale • Z enajste občinske proslave
»
Nadaljujemo brez zastojev«
Osrednja proslava ob letošnjem žetalskem občinskem prazniku, enajstem po vrsti v sicer dvanajstletni zgodovini občine, se je zgodila natančno šest dni po volitvah, na katerih je velika večina volivcev svoj glas ponovno zaupala dosedanjemu (in edinemu) županu Antonu Butolenu. Ta je v nagovoru poudaril, da je bila kampanja nadvse korektna, še bolj kot na ponovno izvolitev pa je, kot je dejal, ponosen na rekordno število letošnjih diplomantov.
»Vesel sem, da se v naši občini niso dogajala grda predvolilna podtikanja, čeprav seveda ni šlo brez standardnih političnih floskul. Zahvaljujem se vsem, ki so mi ponovno zaupali vodenje občine, zahvala velja tudi v imenu izvoljenih svetnikov. Zdaj lahko takoj nadaljujemo projekte; nekateri že tečejo, druge bomo začeli v naslednjih dneh. Verjamem, da bomo občino peljali po poti razvoja naprej tako dobro, kot smo jo doslej. Zahvaljujem se tudi zaposlenim v občinski upravi, ki so res preobremenjeni, vendar vsaka nova zaposlitev pomeni manj denarja za prepotrebne naložbe. In ne nazadnje, zahvaljujem se vsem občanom, ki so pomagali, tako ali drugače, pri izvedbah začrtanih naložb, vsem članom vaških odborov in društev, ki so prav tako aktivno sodelovali pri oblikovanju razvojnega programa in načrtovanju naložb. Prepričan sem, če bomo nadaljevali tako kot doslej, z razumnim, konstruktivnim dialogom in iskanjem skupnih rešitev, bomo uspešni tudi v prihodnje,« je še povedal stari
Luci
Letos je posebna priznana za mlade diplomante prejelo kar rekordnih 17 mladih Žetalčank in Žetalčanov; župan Butolen je poudaril, da je nanje še posebej ponosen.
in novi župan Butolen v kratkem nagovoru, kjer tokrat ni nepotrebno našteval vseh že zaključenih naložb v občini.
Sledila je tradicionalna podelitev občinskih priznanj mladim diplomantom in diplomantkam iz Žetal, ki so diplomirali v minulem letu. »Nadvse ponosen sem, da se lahko letos v občini pohvalimo kar s sedemnajstimi mladimi strokovnjaki iz različnih področij, To je rekordno število in za tako majhno občino, kot je Žetale, res pohvalno,« je
ob predaji priznanj posebej povedal Butolen. Priznanja za diplomo so prejeli: Renato Sirec, Simona Vogrinc, Jože Železnik, Andrej Žele-znik, Roman Medved, Min-ka Hohnec, Blaž Vodušek, Renata Bele, Marjetka Gaj-šek, Matej Horvat, Katja Skledar, Mateja Hohnec, Ervina Širec, Marjan Buk-šek, Matjaž Bukšek, Monika Gajšek in Marko Kojc.
Za mladimi Žetalčani so priznanja prejeli letošnji občinski nagrajenci za posebne
Prejemniki občinskih priznanj in zlate plakete občine: Roman Medved (za podmladek TD Žetale); Anton Hohnec, Kristina in Aleksander Kojc, Jože Korez in Terezija ter Stanko Vogrinc (z županom na sredini).
zasluge. Priznanje župana je prejela mladinska sekcija Turističnega društva za
uspešno izvedeno mednarodno izmenjavo mladih, v okviru katere so mladi iz petih tujih držav spoznavali Žetale in Haloze ter življenje ob šen-genski meji. Priznanje občine za dolgoletno prostovoljno delo v mladinski organizaciji in na področju športa je prejel Anton Hohnec, kmetija Kristine in Aleksandra Kojca je prejela priznanje
za uspešno delo na področju kmetijstva, prejemnik občinskega priznanja pa je tudi Jože Korez za dolgoletno aktivno delo v prostovoljnem gasilskem društvu.
Najvišje priznanje, zlata plaketa občine, pa je letos pripadlo Tereziji in Stanku Vo-grincu za izjemne uspehe na področju kmetovanja ter za aktivno delo v več žetalskih društvih, Vogrinčeva sta, med drugim, prva uredila turistično kmetijo (Bedenik) v Žeta-
EvoLyCI(3iJ
Naročnik: SDS, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si
lah, Terezija pa je tudi imetni-ca kar treh znakov kakovosti in desetih zlatih priznanj za svoje dobrote s prireditve Dobrote slovenskih kmetij. Oba sta še vedno zelo aktivna člana domačega društva upokojencev, Stanko pa tudi v gasilskem društvu, ki mu je načeloval kar 24 let.
Ob zaključku slovesnosti je beseda pripadla še županji Darinki Fakin, ki je v imenu ostalih županov pohvalila napredek občine in vsem čestitala ob prazniku ter zaželela uspešno delo še naprej, ter načelniku sosednje hrvaške občine Djurmanec, Branku Horvatu, ki je ob čestitkah povedal še: »Želim, da v takšni slogi kot do zdaj uresničujete svoje projekte še naprej. Tudi mi se pripravljamo na vstop v EU in upamo na vašo pomoč. Mladim diplomantom pa svetujem, da ostanejo doma, v svoji občini in se povežejo z našimi mladimi, v smeri skupnega razvoja.«
Za kulturno noto osrednje proslave so s pesmijo poskrbeli člani moškega in članice ženskega pevskega zbora že-talskega kulturnega društva ter osnovnošolci s šaljivim programom. Po uradnem delu pa je seveda sledila še velika zabava z ansamblom in krepko preko 600 kilogrami pečenega kostanja.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Cirkulane • Posebna konferenca o Borlu
Država nima, drugim ne da?
Društvo za oživitev gradu Borl je v okviru svojih prizadevanj za obnovo in oživitev gradu konec minulega tedna pripravilo srečanje številnih odgovornih in sodelujočih pri projektu obnove; od predstavnikov kulturnega ministrstva preko projektantov do zainteresiranih najemnikov.
In čeprav je konferenca trajala debelih pet ur, je možno iz vsega povedanega potegniti le en sklep; na gradu Borl in v njem se kaj pametnega ne bo dogajalo, dokler se ne bo deloma spremenila zakonodaja in dokler ne bo nekoga z debelo denarnico, ki bo povrhu moral ustrezati ministrskim pogledom na dejavnost v Borlu.
Damjana Pečnik, direktorica direktorata za kulturno dediščino pri kulturnem ministrstvu, je dokaj jasno povedala, kje, zakaj in kako se zapleta pri obnovi: „Doslej je ministrstvo v obnovo gradu Borl vložilo preko 819.000 evrov od leta 1995 naprej. Od tega je šlo leta 2007 dobrih 200.000 evrov za pripravo projektne in investicijske dokumentacije, po kateri naj bi bila osrednja dejavnost v Borlu hotelirstvo. Že od leta 2003 tečejo tudi pogovori z interesenti za najem, vendar dva razpisa doslej nista bila uspešna, predvsem zaradi prekratke dobe najema gradu in previsoke najemnine. Stroški razpisov niso majhni; zadnji neuspel razpis je zahteval 8700 evrov! Dejstvo je, da pod enakimi pogoji na razpisu ne bomo dobili najemnika, zato ponoven, tretji razpis ni smiseln! Ravno zato želimo pripraviti nove pogoje za najem, predvsem v smislu, da se najemnina vlaga v vzdrževanje gradu in ne v integralni proračun, da se omogoči večletni najem in da se najemniku podeli brezplačna stavbna pravica. Da bodo lahko v javnem razpisu takšni pogoji, bolj po meri potencialnih najemnikov, pa moramo doseči spremembe zakonodaje, kar veste, da ne gre hitro, saj bodo potrebna tudi medresorska usklajevanja!"
V nadaljevanju predstavitve dela kulturnega ministrstva je bilo nato še slišati razloge, zakaj je Borl izpadel iz seznama gradov, ki jih bo država obnavljala s pomočjo evropskega kohezijskega denarja (znano je, da naj bi obnova gradu terjala najmanj devet milijonov evrov); po besedah Černetove naj bi iz seznama za evropsko sofinanciranje po ukazu računskega sodišča izpadli vsi tisti gradovi, ki še nimajo upravljavca in dodelanega programa, ki bi zagotavljal
Direktorica direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik: „Dejstvo je, da pod enakimi pogoji na razpisu ne bomo dobili najemnika, zato ponoven, tretji razpis nima smisla! Ravno zato želimo pripraviti nove pogoje za najem, predvsem v smislu, da se najemnina vlaga v vzdrževanje gradu in ne v integralni proračun, da se omogoči večletni najem in da se najemniku podeli brezplačna stavbna pravica."
Evo LUCI®
CD
Naročnik: SDS, Tistenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si
dodatna delovna mesta ter dodano vrednost. Tako so ostali v državnem programu le trije gradovi, zanje pa je namenjeno skupno 11 milijonov evrov. Kdaj bo na vrsti Borl, ni vedel, ne upal napovedati nihče z ministrstva ... Pač pa je bilo od Goj-ka Zupana nekoliko potiho-ma slišati krepko bodico, da sta bila grad Borl in Blejski grad pred šestimi desetletji na enaki štartni poziciji, ampak očitno Gorenjci znajo gospodariti bolje ...
Povezave med projektantom in interesentom za najem
Ne glede na bolj ali manj upravičena pojasnila, zakaj obnove gradu ni in je še lep čas ne bo, pa se je lastnik (MK) očitno že odločil, da bo najboljša prihodnost gradu v hotelirstvu. Zato je podjetju Gea Consult namenilo omenjenih preko 200.000 evrov za izdelavo dokumentacije, ki jo je tokrat predstavnik podjetja Aleš Hafner javno pokazal zbranim in povedal, da bo grad namenjen pretežno hotelirski dejavnosti, vendar z vključenimi prostori za javne kulturne prireditve, omenil pa je tudi težave pri izdelavi dokumentacije
Razprave o prihodnosti gradu Borl in škodi, ki se jo povzroča, ker grad nima najemnika in ne more zaživeti, so se udeležili predvsem govorniki in potencialni interesenti za najem.
(ki je zdaj sicer gotova), saj so bila preveč upoštevana mnenja spomeniške stroke in premalo od gostincev. Po Hafnerjevih besedah bo v obeh kleteh gradu wellnes, savne, pomožni prostori in ločena vinska klet, v pritličnem delu bo ločeni gostinski del za zunanjo javnost in ločen za hotelske goste, prav tako bodo v pritličju tudi kuhinje, v prvem nadstropju pa bodo ob koncertni dvorani na razpolago sobe in apartmaji višjega in visokega kakovostnega razreda. Sobe bodo tudi v drugem nadstropju, v stolpu pa naj bi uredili čajnico, čitalnico in družabni prostor.
Hotelirska preureditev Borla je očitno precej pisana na kožo podjetju Kranjska nepremičninska družba, ki se je sicer tudi prijavilo na propadli razpis, vendar s ponudbo ničelne najemnine, zato je kot (edini prijavljen) ponudnik vseeno izpadlo. Antona Krajnca, ki ima nekoliko drugačen pogled na bodočo vsebino gradu in ponuja svojih 700.000 evrov kot vložek, pa je ministrstvo odpravilo s pojasnilom, da je njegova ponudba prišla prepozno. Zanimivo pri tem pa je, da je ustanovitelj Gea Consulta (ki je od ministrstva dobilo plačano izdelavo dokumentacije za hotelski
grad) in eden od dveh soustanoviteljev zainteresirane Krajnske nepremičninske družbe za najem gradu ista oseba: Joško Misson ...
Vesenjak: Brez najemnine in z brezplačno stavbno pravico
Da bo res treba spremeniti pogoje razpisa, kar bi bilo ob vztrajanju na hotelirski dejavnosti dobesedno pisano na roke Kranjski nepremičninski družbi, se je sicer strinjal tudi Peter Vesenjak: »Za uresničitev revitalizacije gradu bo treba najti in uvesti drugačen model pravno-lastniških, ekonomskih in tržnih odnosov. Ob pravilnem programsko-tržnem konceptu vsebine grajskega kompleksa je treba ustvariti pogoje za pridobitev kapitala, bodisi iz javnih bodisi zasebnih virov. Glede na situacijo v proračunu države je jasno, da nanjo ne gre več računati pri obnovi objekta. Treba je torej najti zasebni kapital, na mednarodnem trgu zasebnega kapitala pa klasična najemnina ne bo pravi model za pritegovanje investitorjev. Eden pravih modelov za pritegniti tuji kapital je lahko podelitev stavbne pravice za 99 let, ki je skoraj enaka lastniški pravici, le da je časovno omejena, vendar pa to daje investitorju možnost vpisa v zemljiško knjigo in pridobitev hipotekarnih kreditov v omejenem roku itd. Druga
možnost je kombinacija delne odprodaje tistega dela kompleksa, ki ni ključno zaščiten, ter podelitev stavbne pravice za preostali del gradu. Samo na takšen načine lahko upamo na uspeh pri plasiranju projekta na mednarodni trg zasebnega kapitala. V čisto ekonomskem smislu pa je seveda vse potem zadeva zasebnih vlagateljev, kako se bodo organizirali, postavili model poslovanja in izbrali končen programsko-tržni koncept, jasno, ob upoštevanju
Luci
ciljnega programa, ki ga postavita občina in država kot lastnik. Menim, da zasebni kapital ne bi smel res v celoti izbrati dejavnosti, zato je prav, da se stavbna pravica razpiše ciljno, usmerjeno in z jasnimi usmeritvami in zahtevanimi jamstvi kapitala za izvedbo.«
Vesenjak je ob tem še povedal, da če so vsi opisani pogoji že izpolnjeni, bo realno potrebnih še najmanj pet let za uresničitev projekta.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ljutomer • Lokalne volitve 2010
Sedanji župan ali prvič županja?
V prleški prestolnici se na nedeljskih volitvah drugega kroga obeta izjemno zanimiv obračun, kjer se bosta pomerila sedanji župan Franc Jurša in Olga Karba. V prvem krogu je bil izid zelo tesen, saj je za Jurša glasovalo 2615 volilnih upravičencev (48,17 odstotka), Karbova, neodvisna kandidatka, ki se bo v drugem krogu potegovala tudi s podporo Stranke mladih - Zeleni Evrope, pa je prejela le 22 glasov manj (47,76 odstotka). Kandidata sta se javno soočila v nabito polni dvorani Doma kulture v Ljutomeru. Povzemamo odgovore na nekaj najaktualnejših vprašanj:
Mestno središče z Glavnim trgom je dobilo povsem novo podobo. Veliko pripomb domačinov je zamenjava tlakovcev z zelenico, največ negodovanja pa je povzročila zapornica, ki omejuje dostop avtomobilom na del trga. Kakšno je vaše mnenje o namestitvi zapornic?
Franc Jurša: »Glavni trg je prvi večji projekt v severovzhodni Sloveniji, ki ga je izvajala Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ponosen sem, da smo ta trg uredili na tovrsten način. Ima nekoliko spremenjeno podobo, kot jo je imel v preteklosti in je tudi dobitnik visokega
priznanja Turistične zveze Slovenije. Res je, da je bilo nekaj pomislekov, tudi z zapornico in tudi z načinom, kako je bilo vse skupaj izvedeno, vendar je treba vedeti, da je to obliko trga sprejel občinski svet v neki drugi sestavi in ne v času mojega županovanja. Mi smo le razširili in dopolnili projekt na Glavnem trgu, menim, da v pozitivni smeri, za kar dobivamo številne pohvale tujih obiskovalcev in turistov. Pomembno je tudi, da je obnova narejena s sredstvi Evropske unije in naše države.«
Olga Karba: »Že od vsega začetka se mi namestitev zapornic ne zdi smiselna, zato sem tudi v svojem volilnem programu zapisala, da jih bomo odstranili, seveda s soglasjem občinskega sveta. Zlasti zato, ker so mi obrtniki in podjetniki, ki izvajajo dejavnost v samem mestu, zatrdili, da v času odprtih zapornic poslujejo neprimerno bolje in uspešnejše.«
Biti župan in poslanec je po zakonu dovoljeno. Ocenjujete, da je to tudi smisel-
Franc Jurša
Olga Karba
no in prav? Kaj je za takšno občino, kot je Ljutomer, bolje?
F. Jurša: »Bolje je, da je poslanec in župan v eni osebi. Ta ima ogromno dobrih priložnosti in informacij. V občino lahko pripelje visoke državne funkcionarje in ministre. Nekatere zadeve je lažje, hitreje in uspešneje uresničevati, kar se je v preteklosti tudi večkrat zgodilo.«
O. Karba: »Moja zaveza je, da bom župansko funkcijo opravljala profesionalno. Menim, da je prav, da imamo v
občini Ljutomer poklicnega župana in tudi poklicnega poslanca. V skupnem in enotnem cilju, da delujeta za dobrobit lokalne skupnosti. Obeh tako zelo odgovornih funkcij pa zagotovo ni mogoče opravljati uspešno oziroma tako, kot občani pričakujejo in si od župana oziroma poslanca želijo.«
Pričela se je obnova pokopališča v Ljutomeru, predvideva se tudi izgradnja mrliške vežice. Ali je omenjena investicija v teh težkih časih nujna?
F. Jurša: »Projekt mrliške
vežice je plod odločanja na javnih razpravah v štirih krajevnih skupnostih. Že od leta 1994 traja gradnja vežice, lastništvo zemlje pa ni bilo urejeno. Sedaj je tako daleč, da smo odprli vse prostorske dokumente ter pripravili izvedbo investicije. Dogovorjeni so fazni postopki in to, kar je narejeno doslej z vložkom 170 tisoč evrov, daje pokopališču videz sodobnega in predvsem nujno potrebnega prostorskega objekta. Prihodnje leto se bo tako v občini kot v krajevnih skupnosti odločalo, kako bo naložba potekala naprej.«
O. Karba: »Strinjam se, da potrebujemo mrliško vežico in ureditev pokopališča, vendar ne v predvidenem obsegu. Vrednost izgradnje vežice se ocenjuje na okoli 4,6 milijona evrov. Z izbranim koncesionar-jem bi se lahko dogovorili, da se obstoječi objekt obnovi ali po potrebi dogradi prizidek. In še nekaj: če se je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč povišalo v ta namen, ob tem pa ne želimo dodatno obremenjevati občanov, tovrstna rešitev
ni najprimernejša. Še zlasti ne v sedanjih, težkih časih.«
V Cezanjevcih je osnovnošolska stavba dotrajana, oba pa sta obljubila novo šolo. Kako bo potekal projekt izgradnje?
F. Jurša: »Projekt že poteka. Imamo idejno zasnovo in odkupljeno zemljišče. Dogovarjali smo se tudi z glavnim prodajalcem zemljišča. Šola za devetletni učni program bo zgrajena, pripraviti je treba vlogo na ministrstvo za šolstvo in šport, idejno podlago za objekt pa smo si že pridobili od Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.«
O. Karba: »Izgradnja osnovne šole v Cezanjevcih se mora zgoditi v naslednjih štirih letih, saj so sedanje učne razmere nemogoče. Pouk poteka v kletnih prostorih brez dnevne svetlobe. Prepričana sem, da nam bo šolski minister znal prisluhniti. Seveda pa uresničitev naložbe ni dovolj, potrebno bo zagotoviti tudi sredstva iz občinskega proračuna, potrebna za vzdrževanje objekta.«
Niko Šoštarič
Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž • Sestava občinskih svetov
Napeta prihodnja štiri leta v ormoškem svetu
Občinska sveta občin Središče ob Dravi in Sveti Tomaž se bosta v ponedeljek srečala na konstitutivnih sejah in pričela delati, ormoški svetniki pa bodo morali najprej počakati na izid drugega kroga županskih volitev.
V Ormožu bodo občinski svet v novem sklicu sestavljali Branko Šumenjak (SDS), Stanislav Podgorelec (Zares), Irena Meško Kukovec (DeSUS), Rado Antolič (Zeleni Slovenije), Zlatan Fafu-lic (SD), Boštjan Štefančič (Lista za Ormož), Alojz Sok (N.Si), Danijel Vrbnjak (SDS), Ana Pevec (LDS), Dejan Jurkovič (Zares), Alojzija Rajh (DeSUS), Emil Tr-stenjak (SLS), Irma Murad (N.Si), Tanja Vaupotič (N.Si), Valerija Kolenko (SDS), Vili Trofenik (Zares), Ivan Vaj-da (DeSUS), Dušan Cvetko (SNS), Jožef Cajnko (N.Si) in Martin Hebar (N.Si).
Glede na to, da sta bila v občinski svet izvoljena oba kandidata - Sok in Trofenik, ki se bosta v drugem krogu pomerila za mesto župana, se bo seznam svetnikov zagotovo še spremenil. Veliki zmagovalec volitev v občinski svet je gotovo stranka N.Si (5 svetnikov) in SDS bo v tem sklicu gotovo nehala poudarjati, da so oni močnejši del koalicije, saj so se od zadnjih volitev malo skrčili (3). Podobno selitev glasov je opaziti tudi na levici, kjer je Za-
res (3) pridobil, kot se zdi, na račun LDS (1). DeSUS (3), SD (1) in Zeleni Slovenije (1) so uspeli svojo pozicijo zadržati, medtem ko je SLS eno mesto izgubil. Po novem sta v občinskem svetu tudi predstavnika Liste za Ormož in SNS.
Sicer pa delo v občinskem svetu ne bo preprosto. Dovolj pove že dejstvo, da se bosta v istem prostoru srečevala Alojz Sok in Vili Trofenik - eden v vlogi župana, drugi svetnik. Zaenkrat še ne vemo, kdo bo župan in kdo bo svetnik, čeprav ne gre izključiti niti možnosti, da bi kateri od kandidatov v primeru poraza svetniško mesto prepustil strankarskemu kolegu.
Glede na izražene podpore obema kandidatoma je razmerje moči v svetu zaenkrat 10 proti 7 v korist desne opcije. Svoje pripadnosti niso javno izpričali predstavniki SNS, SD in LDS. Kaj lahko se zato zgodi, da bo svet ponovno v pat poziciji kot zadnja štiri leta. Če upoštevamo še izkušnje teh štirih let, pa lahko skoraj zagotovo pričakujemo še kakšna presenečenja, morda si bo kdo še premislil, izstopil
ali pa nenadoma pokazal pravo barvo. Naslednja štiri leta bodo v ormoškem občinskem svetu zelo, zelo napeta. Veliko vprašanje pa je, ali bodo tudi uspešna in koristna za razvoj občine.
V Središču ob Dravi malo novega
V Središču ob Dravi so dobili še za naslednja štiri leta istega župana, kot so ga imeli že doslej. Jurij Borko (SDS) je bil tudi edini kandidat in je prejel 920 glasov volivcev. V občinskem svetu bo imela še naprej večino in s tem glavno besedo Lista za razvoj občine Središče ob Dravi, čeprav je na tokratnih volitvah izgubila eno svetniško mesto v primerjavi s prejšnjim sklicem. V devetčlanskem svetu bo po novem Lista imela sedem predstavnikov, SDS pa dva. Občinski svet v Središču ob Dravi bodo sestavljali Vesna Mele, Bojan Mlakar, Andreja Resman, Drago Marčec, Jurij Dogša, Anica Škrinjar in Zvonko Kerš (vsi Lista za razvoj občine Središče ob Dravi) ter Vik-
tor Samec in Roman Medik Luci
(oba SDS).
Pri Sv. Tomažu veliki met N.Si
Pri Svetem Tomažu je župan tudi v drugo postal Mirko Cvetko (N.Si), ki je dobil 83,69 odstotka glasov, njegov protikandidat Aleš Luci (SDS) pa 16,31 odstotka. Nova Slovenija je tudi sicer dobesedno pometla po občinskem svetu, saj bo imela v osemčlanskem občinskem svetu kar šest svetnikov: Marjan Goričan, Janko Vrbančič, Marko Plo-hl, Sabina Golob, Ksenija Kosi in Mateja Hržič. V prejšnjem sklicu je imela le tri svetnike. To gre seveda na račun SDS, ki je bila pred štirimi leti s petimi svetniki najmočnejša stranka in je dajala ton dogajanju v svetu. V tem sklicu bo njihov predstavnik le Robert Korada. Enega svetnika ima v tem sklicu tudi SLS, kar pa je za stranko uspeh, saj se ji je prvič uspelo prebiti v občinski svet. SLS bo zastopal Mirko Lovrec.
Viki Ivanuša
Foto: NS
Foto: NS
Slovenska Bistrica • Enakovredno v drugi krog županskih volitev
Politik ali podjetnik - kdo bo uspešnejši?
V drugem krogu za župana občine Slovenska Bistrica se bosta preizkusila Ivan Žagar in Jožef Pipenbaher, prvi uspešen politik in predavatelj, drugi uspešen podjetnik. V dobrem mesecu dni sta se oba srečevala z ljudi iz vseh koncev občine Slovenska Bistrica in njuna srečanja so bila dobro obiskana. V drugem krogu sta enakovredna tekmeca.
Ivan Žagar je v prvem krogu prejel 37,57 % glasov, kandidirala ga je Slovenska ljudska stranka, sedaj pa ga podpirajo tudi Slovenska demokratska stranka in stranka Nova Slovenija. Jožef Pipenbaher je prejel 36,32 % glasov, v drugem krogu pa ga podpirajo stranke Socialni demokrati, Liberalna demokracija Slovenije, stranka Zares, Stranka mladih Slovenije - Zeleni Slovenije in Desus.
Kako boste izboljšali finančno stanje občine Slovenska Bistrica in v kolikšnem času?
Ivan Žagar: Poskrbel bom za prihodke, kjer so možnosti v virih iz EU, ki jih zelo dobro poznam in tudi v javno-zaseb-nem partnerstvu. Vidim tudi prihranke, in to v boljši pripravi projektov in manjši porabi občinskih organov, vključno z županskimi izdatki. Ker sem prepričan, da nam je dejansko finančno stanje občine prikrito, težko napovem potreben čas sanacije. Ocenjujem, da bosta za to potrebni dve leti.
Jožef Pipenbaher: Finančno stanje se da izboljšati v enem mandatu. Predvideni ukrepi so: najprej pregled zadolženosti, pogajanja z vsemi kreditodajalci, vsemi podjetji
in finančnimi institucijami, ki so vpletene. Preveriti bo treba, kaj je strateško nepotrebno premoženje, ki je namenjeno prodaji, potem preveriti vse koncesije, pogoje vseh koncesij in organizirati varčno poslovanje javnih zavodov in javne uprave.
Potrebe mesta in podeželja niso enake: kaj po vaše pomeni enakomeren razvoj mesta in podeželja?
I. Žagar: Pomeni primerljive pogoje za življenje in delo, ne glede na to, ali živimo v mestu ali na podeželju - na infrastrukturnem, družbenem (vrtec, kultura, šport ...) in gospodarskem področju.
J. Pipenbaher: Enakomeren razvoj pomeni, da so temeljne problematike razrešene, to pomeni komunal-no-energetska infrastruktura, ceste, kanalizacija, voda, javna razsvetljava, šolski prostor, otroško varstvo, zdravstvena oskrba. To je temeljna zadeva, ki jo mora vsak večji kraj imeti in tu je treba poskrbeti za enakomerno stopnjo razvitosti.
Katere vsebine manjkajo občini Slovenska Bistrica?
I. Žagar: Pogrešam sistemski pristop pri reševanju problemov. Tako bi lahko bili z enakim številom projektov in
Foto: N. P. Tarkuš
Ivan Žagar
sredstvi učinkovitejši.
Občina se slabo odziva na stanje v gospodarstvu: ni ukrepov za ohranjanje produktivnih obstoječih in ustvarjanje novih delovnih mest, ni priložnosti za mlad, izobražen kader.
Odločen sem zgraditi dom starostnikov v Slov. Bistrici in uvesti inovativne programe za starejše.
J. Pipenbaher: Govorimo o več igriščih, manjka vrtec, manjka bazen, manjka več dogodkov v Slovenski Bistrici, potrebna je ureditev mestnega jedra in bolj aktivnejše delovanje na področju turizma, potrebujemo povezovanje. Ostalo pa so projekti, za katere ne bom
!/> ZD V)
O O
V)

Foto: N. P. Tarkuš
Jožef Pipenbaher
rekel, da so vsebine.
Na katerem področju, po vašem mnenju, občina Slovenska Bistrica zaostaja za drugimi občinami in kje so
Največje izboljšanje števila mandatov je prejela v Slovenski Bistrici stranka DeSUS (glasove jim je najverjetneje prinesla županska kandidatka Irena Majcen), iz dveh mandatov v iztekajočem se mandatu so sedaj prejeli kar sedem in so prvič ena izmed treh najmočnejših strank v občini Slovenska Bistrica. 31-članski občinski svet v Slovenski Bistrici bo v prihodnje zelo zanimiv, saj so kandidata za župana Ivana Žagarja poleg lastne stranke SLS podprli še iz strank SDS in N. Si, kandidata za župana strank SL, LDS in Zares Jožefa Pipenbaherja pa so podprli še iz strank DeSUS in SMS - Zeleni Evrope. Verjetno pa bo še nekaj manevrskega prostora za pogajanja in kadrovske ponudbe mogoče tudi po volitvah, saj so nekatere stranke zelo jasno pokazale interes za zasedbo podžupanskega mesta, ki je bil v času Irene Majcen le eden, v preteklosti pa sta bila v občini Slovenska Bistrica podžupana dva.
Novi občinski svetniki stranke DeSUS so: Branko Repnik, Štefanija Krhlanko, Irena Majcen, Ivan Peter Jurše, Vida Lipoglav, Lea Or-nik, Jakob Tomažič.
Slovenska demokratska stranka je obdržala sedem mandatov: Jožef Jerovšek, Milan Ozi-mič, Žarko Furman, Jožef Trol, Srečko Juhart, Drago Capl, Primož Rajh.
Slovenska ljudska stranka
je prejela sedem mandatov: Srečko Juhart (iz Slovenske Bistrice prišel s 5. mesta s preferenčnimi glasovi), Simon Unuk, Rudi Kruh (s Pragerskega, s 4. mesta s pre-ferenčnimi glasovi), Ivan Žagar, Dušan Leskovar, Sonja Motaln, Stanislav Mlakar.
njene prednosti?
I. Žagar: Zaostajamo v turizmu, kjer nismo uspeli izkoristiti priložnosti, slabo skrbimo za že izvedene projekte.
V logističnem smislu in v smislu naravnih in kulturnih vrednot pa imamo izjemno lokacijo. Naš velik potencial pa so tudi delovni, sposobni in kreativni ljudje.
J. Pipenbaher: Prednosti so predvsem v gospodarski klimi, ki je v občini dobra, v legi, v številu prebivalcev - priselitve, ki kaže dovolj ugodno sliko, v sorazmerno enaki razvitosti okolja in mesta. Slabosti pa so, da se rešujejo problemi, ko problemi nastajajo, da se ne pripravljajo strateške rešitve vnaprej - prostorski akti.
Po čem se razlikujete od protikandidata? V čem vidi-
Socialni demokrati so pridobili en mandat: Ljubica Zgonec - Zorko, Davorin Žalar (iz Slovenske Bistrice, s 6. mesta s prefe-renčnimi glasovi), Drago Mahor-ko, Tomaž Godec, Peter Cvahte.
Liberalna demokracija Slovenije: Franc Matjašič, Saša Vidmar.
Zares - nova politika: Alen Vidonja (s Pragerskega, z 2. mesta s preferenčnimi glasovi).
Luci
te vašo prednost?
I. Žagar: V izkušnjah pri vodenju občine, poznavanju delovanja in financiranja lokalne samouprave in pri zagotavljanju potrebnih finančnih virov iz Bruslja. Pa tudi v mojem znanem načelu, da se zavzemam za sistemske pristope in enakomeren razvoj celotne občine.
J. Pipenbaher: V glavnem bodo prednost morali izreči volivci, razlikujem se predvsem po svojih izkušnjah, po referencah in po tem, da sem vse življenje podjetnik in da sem sam skrbel zase in zaposlene, za ogromno število delovnih mest, rešil veliko podjetij in ohranil veliko delovnih mest, da sem naredil veliko novih projektov ter s tem prispeval h kvaliteti življenja. Nataša Pogorevc Tarkuš
Nova Slovenija (izgubili 1 mandat): Branko Tomec.
Stranka mladih - Zeleni Evrope: Mirko Smogavec (z 2. mesta s preferenčnimi glasovi).
Zanimivo je, da so vsi svetniki SDS iz preteklega mandata ostali svetniki tudi v prihajajočem mandatu, sicer pa je čisto novih na političnem področju 14 svetnikov.
NPT

SDS
HLSI
jo
SAAS
mag. Stanislav Glažar
za župana
/
/
Slov. Bistrica • Sestava občinskega sveta
Štirinajst novih na področju lokalne politike
Novi občinski svet v Slovenski Bistrici je po preštevanju preferenčnih glasov petim kandidatom omogočil vstop med občinske svetnike. Preferenčnih glasov so se posluževali tako kandidati levice kot desnice.
Ormož • Pred drugim krogom županskih volitev
Kot pred štirimi leti: Sok ali Trofenik?
V Ormožu bodo župana dobili šele v drugem krogu, v katerem se bosta pomerila Alojz Sok, ki je v prvem krogu dobil 47,45 odstotka, in Vili Trofenik, ki je dobil 25,85 odstotka glasov volivcev. Oba sta že bila župana občine Ormož.
Volitve na Ormoškem so potekale tako, kot smo pred začetkom volilnega cirkusa napovedali. Zgodil se je drugi krog, izbira je enaka kot pred štirimi leti: Sok ali Trofenik. Minuli teden sta kandidata porabila za podpisovanje različnih zavezništev. Alojz Sok se je podprl s podpisom koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale stranke N.Si, SDS, SLS in Zeleni Slovenije. Vili Trofenik pa je že imel podporo strank Zares in DeSUS, po prvem krogu pa mu je svojo podporo izrazil tudi Boštjan Štefančič z Liste za Ormož, ki je bil v prvem krogu tudi sam županski kandidat.
Pred drugim krogom sta ponovno soočila nekaj pogledov na prihodnost občine.
Sestava občinskega sveta je znana. Razmerje moči je tesno. V njem sta oba kandidata za župana. Glede na to, da je vzajemna antipatija med obema kandidatoma znana tudi izven ormoških meja, me zanima, kako si predstavljate sodelovanje?
Alojz Sok: »Moja vrata so bila vedno odprta za vse, ki so želeli priti do mene, tudi do
tistih, ki so mi v občinskem svetu pogosto nagajali. Do nikogar ne gojim antipatije. Je pa težko razumeti dejstvo, da naš poslanec v državnem zboru zahteva razpravo o gradnji širokopasovnega omrežja, ker da nimamo gradbenega dovoljenja.«
Vili Trofenik: »Ne strinjam se z oceno o 'tesni' sestavi občinskega sveta in o obojestranski antipatiji. Namesto tega bi postavil tezo o dveh nasprotnih polih, in sicer polu, ki se z vsemi sredstvi bori za ohranitev oblasti, ker od tega pričakuje koristi, in o nasprotnem programskem polu, ki ga motivira izključno razvoj občine oziroma ustvarjanje pogojev za boljšo prihodnost. Verjamem, da je ta drugi pol močnejši.«
Gimnazija Ormož je zaradi zmanjšanega vpisa pred prelomnim letom. Kaj lahko kot župan naredite za to, da gimnazija v kraju ostane, in čemu pripisujete sedanjo nezavidljivo situacijo?
A. Sok: »Gimnazija Ormož potrebuje dodatni program, in sicer iz razloga, ker se je zmanjšalo število otrok in s tem tudi
Foto: Viki Ivanuša
Alojz Sok
število zainteresiranih otrok za gimnazijo. V gimnazijo je smiselno pošiljati otroke, ki bodo uspešno nadaljevali študij. Uspeh mature in posledična odločitev staršev in otrok je ključna za vpis na želeno šolo. Vsi skupaj pa moramo narediti več, da bo gimnazija postala privlačna za vpis. Žal pa ugotavljam, da zmanjšan vpis postaja predvolilni poligon za nabiranje političnih točk. To seveda za popularizacijo naše gimnazije ni dobro.«
V. Trofenik: »Napačne so ocene, da ormoško gimnazijo ogrožajo demografska gibanja. Temeljni razlog je v izgubi
Foto: Viki Ivanuša
Vili Trofenik
zaupanja v gimnazijo in posledično vpisovanje dijakov v konkurenčne gimnazije, kar je na žalost tudi posledica nezadostne podpore okolja, ki bi moralo biti življenjsko zainteresirano za kvalitetno gimnazijo in ji zagotavljati podporo. Gimnazija je dolgoročni razvojni projekt, ki ne more dati kratkoročnih učinkov. Lokalna politika, vključno z okoljem in gimnazijskim kolektivom, se ne zaveda usodnosti trenutka, ki zahteva oblikovanje kriznega menedžmenta in angažiranje ustrezne lokalne finančne podpore in aktiviranje EU socialnih skladov. V nadaljevanju
pa še mednarodno primerljiv progam tehnične gimnazije. Če nemudoma ne bodo zagotovljeni pogoji za vpis dveh pa-ralelk v prihodnjem šolskem letu, gimnazije ne bo več mogoče rešiti.«
V kakšni luči kot bodoči župan vidite davek na nepremičnine?
A. Sok: Davek na nepremičnine ni potreben, ker že itak plačujemo nadomestilo za stavbna zemljišča. V Avstriji so ga uvedli in ga tudi po nekaj letih odpravili. Mi pa očitno delamo svoj dragi eksperiment.«
V. Trofenik: »Davek na nepremičnine nadomešča nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, prispevek za gozdne ceste in davek na promet z nepremičninami in je izvorno lokalni davek, ki bo razbremenil dohodnino. Občini Ormož bo davek po izhodiščni davčni stopnji, enaki za vso državo, prinašal nekoliko nižje prihodke, občani pa bodo plačevali v primerjavi s sedanjim nadomestilom približno le polovico.«
Kakšno perspektivo vidite za mladega izobraženega človeka v gospodarstvu naše občine?
Luci
A. Sok: »V tem trenutku ima občina Ormož najnižjo stopnjo brezposelnosti med sosednjimi primerljivimi občinami. Res pa je, da v gospodarstvu ni delovnih mest za mlade izobražene ljudi. Problem brezposelnosti je skupen celotni vzhodni Sloveniji. Kot primer naj navedem, da mi investitor, ki že celo leto poskuša dobiti pomoč za zagon predelave škroba v prostorih TSO, pravi, da banke, čeprav so v državni lasti, nimajo posluha za kreditiranje, čeprav je menda povpraševanje po glu-tenu na trgu veliko.«
V. Trofenik: »Mladi izobraženi človek, še zlasti v gospodarstvu, je predpogoj za naš razvoj. Zaradi tega je treba ustvariti pogoje za njihovo vračanje v naše okolje.«
Viki Ivanuša
Korošec
Ptuj • Obisk Jožefa Školča, predsednika sveta zavoda Evropske prestolnice kulture
Gradbeno dovoljenje izdano 28. oktobra
Jožef Školč, predsednik mariborskega javnega zavoda za evropsko prestolnico kulture, je prejšnji petek obiskal Ptuj, da bi spoznal ekipo, ki dela na ptujskem delu projekta EPK 2012, in da bi se seznanil s projekti, ki jih Ptuj načrtuje v tem okviru - predvsem z vsebinskim in investicijskim delom.
Ptujčani so mu ob tej priložnosti tudi povedali, kaj pričakujejo od Zavoda EPK, ki šele sedaj začenja delati v Mariboru, in kako daleč so v tem trenutku priprave za ureditev kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu; zanjo naj bi bilo gradbeno dovoljenje izdano 28. oktobra. Jožef Školč je predsednik sveta zavoda EPK, ki prvenstveno skrbi za vsebine projekta EPK. Želja sveta je, da bi bila vsa mesta enakopravno vključena kot partnerska mesta in da so programi, ki jih bodo v okviru tega vladnega projekta izvedli, integrirani, kar je tudi želja Ptujčanov.
„Vedeti je treba, da je središče projekta EPK v Mariboru in okrog njega. Res pa je tudi, da ta projekt ne bi bil uspešen, če ne bi bil partnersko zasnovan. Projekti, ki nastajajo v Velenju,
Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Novem mestu in Ptuju, v ničemer ne konkurirajo projektom Maribora, saj se osredotočajo na druge poudarke, Slovenijo kažejo v neki drugi razsežnosti, v povezavi s tem pridobiva tudi dogajanje v Mariboru. V teh dneh se končuje tudi mandat začasne uprave zavoda EPK," je Jožef Školč odgovoril na vprašanje o tem, kako bodo dosegli enakopravnost mest, vključenih v projekt EPK, glede na to da se v javnosti govori predvsem kot o projektu mesta Maribora, o partnerskih mestih pa bolj malo.
Kar zadeva denar za projekte EPK, Školč opozarja na dejstvo, da ga ni mogoče deliti mimo formalnih procedur. V letu 2010 je bil program sprejet, čeprav zelo pozno, upoštevane so bile tudi želje in pripombe Ptuja. Program za naslednja leta bo pripravljen do konca leta, jasen mora biti glede vseh partnerjev, ker ga sicer ne bo mogoče niti načrtovati niti izpeljati. V dogovoru s predsednikom vlade skušajo doseči, da bi se investicije pokrile s sredstvi republiškega proračuna, da vsako mesto v okviru tega projekta dobi nekaj infrastrukture. Ptuj si prizadeva priti v proračun z investi-
Luci
Foto: Črtomir Goznik
V obeležja Evropske prestolnice kulture bodo na Ptuju oblekli vsa kamnita korita; tudi o teh drobnih obeležjih so govorili med obiskom Jožeta Školča na Ptuju.
cijo v dominikanski samostan in s projektom obnove stare steklarske delavnice.
Ptujskega župana Štefana Čelana veseli, da so se uspeli srečati s predsednikom sveta Zavoda EPK Maribor, ker gre za organ, v okviru katerega se bodo usklajevala ključna vsebinska in tudi investicijska vprašanja projekta, čeprav naj bi svet zavoda v prvi vrsti
KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE HAJDINA
JANKO
M	
Ml	tw
'j
skrbel za skupni nastop in povezovanje ter vsebinski del, investicijski del pa je bil že v začetku dogovorjen kot samostojni projekt, v okviru katerega vsaka občina predlaga svoje projekte in jih umesti v državni proračun ter tudi sama vodi postopke javnega naročanja. Zavod namreč ne bo opravljal vseh potrebnih administrativnih postopkov za izvajanje vseh investicij. Kljub temu pa bo moral biti seznanjen tudi s tem delom, kjer bodo vsebine potekale, pravi ptujski župan.
Arheologi in restavratorji potrdili načrte
Ptujski župan je te dni obiskal tudi Ministrstvo za kulturo, da bi uskladil vse potrebno za izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja za investicijo v dominikanski samostan. »V pripravi je proračun za leti 2011 in 2012, v okviru te proračunske razprave pričakujemo izpolnitev obljube predsednika
vlade in državnega sekretarja, ki sta jo dala ob zadnjem obisku Maribora, kjer smo zelo eksplicitno napisali naslove vseh investicij in zneske sredstev, ki jih pričakujemo od države. V tem trenutku pa še ni jasno, katera resorna ministrstva bodo imela te postavke in v kakšni višini. Za investicijski del naj bi bila po vladni nameri postavka znotraj Službe vlade za lokalno samoupravo, za programski del pa v okviru Ministrstva za kulturo,« je o investicijskem delu projekta EPK 2012 - Ptuj partner povedal ptujski župan Štefan Čelan.
V zvezi z investicijo v dominikanski samostan je bilo v zadnjem času veliko polemik in črnih napovedi. Po vsem tem dogajanju je Čelan zadovoljen, da sta projekte arheološka in restavratorska stroka potrdili, da so dana soglasja za vse posege, ki so bili načrtovani. Projektanti so znali prisluhniti vsem pripombam konserva-torske in restavratorske stroke, ki pa sta tudi našli nekatere boljše tehnične rešitve, kot jih
je predvidel projektant, ker si v bistvu ni upal tako posegati v objekt. Raziskave so pokazale, da je projekt možno izvesti brez večjih zapletov. Sedežev bo nekaj manj kot 500, dvorano te velikosti pa Ptuj zelo potrebuje, pravi Čelan.
Kongresno-kulturna dvorana s pripadajočimi prostori, kot so garderobe in sanitarije, je prva faza tega projekta. Naslednje faze bi bile izvedljive v šestih do sedmih letih, če bosta volja in zagnanost. Projekt ptujske trojke se je izvajal 18 let, danes pa smo vsi ponosni na mali grad in novo minoritsko cerkev z baročnim pročeljem; tudi v evropskem prostoru je edinstveno, da se je mesto lotilo in uspelo izvesti tako smeli projekt. Podobna pričakovanja so vezana tudi na projekt dominikanskega samostana.
V teh dneh je Ptuj dobil nova obeležja EPK, da bi se projekt čim bolj ulegel v srce in dušo, da bi ga za svojega vzeli vsi Ptujčani in da bi ga čim bolj približali tudi turistom. V obeležja EPK 2012 - Ptuj partner so oblekli kamnita korita na vseh vpadnicah - prva so to preobleko dobila korita pred Mestno hišo, v kratkem pa jih bodo postavili še drugje. To so si kot svojo nalogo zadali tudi učitelji in učenci OŠ Ljudski vrt in skušali jo bodo realizirati po najboljših močeh, da bi se vendarle začeli bolj zavedati tega, da je projekt že čisto blizu in da gre za zamisli, ki mora postati del življenja celega mesta oziroma vseh njegovih občanov.
MG
Ptuj • Moskva-Petuški v Muzikafeju
Vsestranski Primož Ekart
18. oktobra je bila v Domu kulture Muzikafe na ogled glasbena predstava Moskva-Petu-ški, katere izhodišče je istoimenski roman Venedikta Jerofejeva.
Predstava, ki združuje igralce in glasbenike, je nastala v produkciji Zavoda Imaginarni, ki ga je ustanovil in ga tudi vodi Primož Ekart. Ta se je tako v zadnjih letih poleg igralskega dela v različnih gledališčih, na televiziji in filmu posvetil še ustvarjanju v omenjenem zavodu. V tej predstavi igra (in občasno poje), prav tako jo je režiral in prispeval besedilo za songe. Poleg njega nastopata harmonikar Marko Brdnik in kitarist Luka Ropret, ki sta prispevala avtorsko glasbo in igralski delež, ter Žiga Saksida, gledališki in filmski igralec, član Gledališča Ane Monro in saksofoni zasedbe Č°mpe- — Utrinek s predstave Moskva-Petuški Polona Ambrozic ___
%
Ptuj • Vox Arsana izdala singei
»
Prižgali« Ogenj večnosti
Vokalno-instrumentalna zasedba Vox Arsana, ki deluje v okviru Društva za glasbeno umetnost Arsana iz Ptuja, je v tem mesecu izdala svojo prvo avtorsko skladbo Ogenj večnosti. Ta trenutno doživlja promocijo po slovenskih radijskih postajah, v zasedbi se pripravljajo tudi na televizijske nastope in koncerte v prihodnjih mesecih ter že zrejo v pomlad, ko naj bi luč sveta ugledal njihov prvi album.
Vox Arsano, ki od leta 2007 združuje izkušene in akademske glasbenike, sestavlja pet članov: Ana Delin (sopran), Tej a Letonja (sopran), Primož Vidovič (tenor), Mladen Delin (bariton) in Tom Hajšek (klavir), pridružujejo pa sem jim tudi stalni gostje: Gregor Kozar na saksofonu, Luka Herman Gaiser na kontrabasu, Danijela Dordevič in Maja Lebar na violinah ter beatboxer Matej Virtič. Zasedba nastopa po številnih koncertih po Sloveniji in tujini ter izvaja pester program, ki med drugim vključuje klasike gospla, soula, znane melodije popevk in mednarodnih uspešnic, največje hite iz muzikalov ter avtorsko glasbo.
Del slednje je skladba Ogenj večnosti, pri kateri so sodelovali vsi omenjeni glasbeniki (z izjemo violinistk) in še Bošti-jan Gradišek (na bobnih). »Sin-gel nekako odraža stil Vox Ar-sane, pri kateri gre za preplet modernega gospla, swinga in vrhunskega popa s pridihom
Foto: Črtomir Goznik
Učitelji jazzovskega oddelka ptujske glasbene šole so se predstavili na koncertu v Muzikafeju.
klasike. Trudili smo se, da bi vse to združili tudi v tej skladbi, kar pa je bilo v eni skorajda nemogoče. Smo pa ustvarili mešanico nekaterih od teh zvrsti,« je povedal Mladen Delin.
Nova Arsanina koncertna sezona
Nocoj ob 20. uri bo v Slavnostni dvorani ptujskega gradu prvi koncert društva Arsana v tej sezoni, imenovan Around the world. Nastopila bo zasedba Kwak, ki jo sestavljajo Boštjan Gombač -klarinet, Janez Dovč - harmonika, Goran Rukavina - kontrabas in Sergej Randelovič - tolkala. Vrhunski glasbeniki bodo postregli z mešanico svetovne in slovenske ljudske glasbe, jazza, tanga, vse to pa začinili z avtorsko glasbo.
Pomembno jim je bilo tudi, da pesem vključuje vrhunsko glasbo in dobro besedilo. Tega je napisal Delin pred približno osmimi leti, del pa je nastal šele letos: »Besedilo je kar primerno današnjemu času. Govori o tem, da nosi človek vse v sebi in da je vse, kar je zunaj njega (ves materialni svet), minljivo. Tako se mora obračati k sebi in tam najti moči - ogenj večnosti namreč gori v človeku samem. Besedilo je kratko, ampak zelo močno.«
Temu primerna je dinamična glasba, aranžma so naredili
Makovci • Nedeljski dobrodelni koncert
Za žrtve poplav
Dobrodelno društvo Pomagajmo odprtih src prireja v nedeljo ob 16. uri dobrodelni koncert za oškodovance letošnjih katastrofalnih poplav.
„Za dobrodelne koncerte smo se odločili izključno iz želje in cilja pomagati tem ljudem. Naši prostovoljci so jim že pomagali na terenu, in sicer je okrog 40 prostovoljcev žrtvovalo okrog 350 prostovoljnih ur. Na žalost je bilo na terenu videno, da zgolj taka pomoč ni dovolj, ampak da bodo ljudje potrebovali tudi sredstva za odpravo škode," je namen koncerta predstavila predsednica društva Cvetka Vereš.
Na koncertu v markovski dvorani, ki ga bo povezoval Mitja Germovšek, sicer znan kot voditelj oddaje Polka in majolka, bodo nastopili:Natalija Kolšek, Mili, ansambel Štajerci, Zlati dečki, ansambel Podvig, skupina Pušeljc, Veseli Jožeki, ansambel Fantje izpod Lisce, Sara in Teja, Branko Drvarič, Pištek, Nina Vodušek, Melita Pleteršek in drugi.
Vereševa upa, da bo obiskovalcev čim več in ob tem pravi, da je ljudem v stiski treba pomagati: „Naše dobrodelno društvo deluje od leta 2003 in od takrat naprej se trudimo pomagati
vsem, ki pomoč potrebujejo. To je osnovni cilj društva. Brezposelnim pomagamo s paketi hrane, otrokom pri nakupu šolskih potrebščin, skrbimo za aktivno preživljanje prostega časa otrok, pomagamo jim z inštruk-
cijami .... Največja akcija pa je
prav gotovo obdaritev otrok za dedka Mraza. Tako smo se zdaj odločili, da pomagamo najbolj prizadetim ljudem po poplavah, saj so se naši člani ob pomoči na terenu osebno prepričali, da gre res za težak položaj nekaterih družin. Sedaj bomo obiskali teh nekaj družin in se na podlagi zbranih podatkov odločili, kateri bomo dali zbrana sredstva. Mogoče bomo sredstva razdelili med dve družini. Kriteriji, ki vedno prevladujejo pri našem delu, so: ogled terena (vedno preverimo na terenu, ali je družina dejansko potrebna pomoči), zaposlitev oz. brezposelnost, število družinskih članov ipd. Trudimo se in lahko zagotovim, da zbrana sredstva ter naša pomoč gre vedno v prave roke, saj to dejansko preverimo na licu mesta."
Vereševa še pravi, da pri organizacijah tovrstnih dobrodelnih koncertov nimajo težav: „Naše društvo deluje na področju celotne Slovenije, zato se tudi odločamo, da prireditve pripravljamo povsod po Sloveniji. Moram reči, da so občine zelo naklonjene dobrodelnih prireditvam, tako da nimamo težav pri pridobitvi dvoran. Tudi sedanji župan Kekec iz Markovcev je bil takoj pripravljen sodelovati pri našem projektu, za kar smo mu izredno hvaležni."
Prav tako so pripravljeni sodelovati tudi glasbeniki: „Sploh glede na sedanjo krizno gospodarsko situacijo v državi moram reči, da so glasbeniki tisti, ki so izjemno pripravljeni pomagati pri dobrodelnih prireditvah. Povabilo na dobrodelne prireditve odklonijo le tisti, ki imajo zaseden termin. Doslej res nisem naletela na negativen odziv. Vsak, ki ga pokličem, je pripravljen sodelovati, če je le prost. Več težav imamo pri pridobivanju sponzorjev - pravnih oseb. Ti vedno manj namenjajo v dobrodelne namene. S tega
Delin, Samo Ivačič in Marko Črnčec. »Glasba je zelo dodelana, pomembno vlogo imajo vokalisti in tudi instrumentali so zelo zahtevni,« je še dodal sogovornik.
Na nekaterih radijskih postajah so po Delinovih besedah skladbo, ki je primerna tudi za prihajajoči praznični čas (čeprav nima božične vsebine), že označili kot nekaj posebnega, o tem, v koliko meri bo uspela v slovenskem glasbenem prostoru, pa bo več znano spomladi.
Polona Ambrožič
vidika je dobrodelni dogodek težko pripraviti, saj tudi tu nastopajo določeni stroški, ki jih je treba poplačati."
Dobrodelno društvo Pomagajmo odprtih src bo sicer ob dobrodelnih koncertih leto po besedah Vereševe v sodelovanju z osnovnimi šolami začelo s projektom Živali iz blaga za slovenske otroke: „S pomočjo živali iz blaga bomo zbirali sredstva za pomoč otrokom, predvsem pri nakupu šolskih potrebščin ter zagotavljanju sredstev za njihovo šolanje. Sam projekt bomo predstavili decembra v vseh večjih mestih v trgovskih centrih. Na koncu leta pa imamo v načrtu še obdaritev otrok za dedka Mraza. Vsako leto obdarimo približno 300 otrok. Letos je to število vprašljivo, saj kot sem omenila, je odziv sponzorjev slab. Bomo pa izpad sredstev poskušali nadomestiti z namenskim dobrodelnim koncertom za otroke v novembru."
SM
EvoLUClOU
(D
Naročnik: SDS,Trstenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si
Tednikova knjigarnica
Čista petica za Davida Bedrača
Davida Bedrača ni treba posebej predstavljati (uf, kako zoprno zlizan je ta stavek), saj je domačin (rojen leta 1978 na Ptuju), profesor slovenščine, ki se je v pičlem desetletju razvil iz mladega obetajočega pesnika v cenjenega avtorja vezane in strokovne besede, literarnega mentorja in kritika, esejista, urednika in literarnega žiran-ta v merilu celotnega Podalpja. Bedrač je s svojimi deli prisoten v različni periodiki za literaturo in kulturo ter družbena vprašanja, v zbornikih in almanahih (Hotenja, Asskalla, Primorska srečanja, Rast, Oznanenje, Apo-kalipsa, V razsežnostih, Fontana, Literatura, Dialogi ...), objavlja in strokovno pomembno prispeva v revijo za vprašanja literature in mentorstva Mentor, kjer je v uredniškem odboru, s književnega in z mentorskega vidika je pomemben sodelavec tednika, ki ga ravnokar berete. David Bedrač je avtor naslednjih knjižnih izdaj: Neskončnost (Ilustracije Tamara Koderman. Ptuj: samozaložba, 1998), Poezija pomolov (Avtor dodatnega besedila Milan Vincetič. Maribor: Študentska založba Litera, 2002), Pesmi iz šipe (Avtor dodatnega besedila Borut Gombač. Ptuj: UD Stara steklarska, 2006), Brez uteži: priročnik o pesnjenju (Ljubljana: JSKD, 2007), Centimetri sveta (Avtorica dodatnega besedila Stanka Hrastelj. Maribor: Litera 2010).
Zraven navedenih objav in pesniških zbirk za odraslo bralsko publiko pa se je David Bedrač odlično izkazal v pesnjenju za najmlajše, kar dokazujejo objave z odličnimi slovenskimi ilustratorji (npr.: Ana Razpotink, Maša Kozjek, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Polona Lovšin, Damijan Stepančič, Suzana Bricelj) v revijah Cicido in Ciciban (ter v doslej dveh pesniških slikanicah: Pesniška hiša (Ilustrirali Anja Čuhalev in Cirila Zorneč. Maribor: Litera, 2008) in Gugajčki in gugaji (Fotografije Andrej Lamut. Ljubljana: Študentska založba, 2010).
Bedračeve pesmi za najmlajše imajo vso literarno odličnost, ki se ne razlikuje od literarne odličnosti nasploh. Pravzaprav Bedrač preseneča s pesniško zrelostjo za najmlajše, saj se le-ta pogosto pojavi pri avtorjih šele takrat, ko sami postanejo starši. Morda je ta ustvarjalni naboj, oziroma pesniška modrost za najmlajše, posledica Bedračevih pedagoških in mentorskih izkušenj ali pa ima avtor enostavno nasploh dar za opazovanje otrok in jezika, kar je tem bolj zanimivo v slikanici Gugajčki in gugaji, ki zajema, resnici na ljubo, naročeno poezijo - pesmi so vezane na igrala Sonce na krilih metulja v ptujskem Mestnem parku (več v pričujoči slikanici), a ta »naročenost« ne kazi ene same kitice, ne enega samega verza. Pesniške besede tečejo ob odličnih Lamutovih fotografijah skladno s predstavljenimi igrali in pesmi so hkrati hvalnica omenjenemu igrišču, otrokom in igranju.
Na začetki slikanice, ki jo avtorji poimenujejo fot-kanica, stoji pesem iz naslova Gugajčki. Z gugajčki je pesnik inovativno poimenoval otroke z igrišča, ker so gugalnice, take in drugačne, osnovno in eno najbolj zaželenih igral. Ob pesmici je fotografija gugajoče se deklice, široko nasmejane, ravno v zibaju, ki ji lepo vihra lase. Park je prostor tudi za plezanje (Sončna drobtina), kjer se razvija otroška domišljija, kjer plezalec pravi »splezal bo na vrh neba, / se dotaknil sončeca. Bedračeve pesmi opisujejo in modrujejo ter ravno prav pomanjšujejo, crkljajo in se hecajo (Gušar Jaka), vpletajo starše med igralne podvige, v parku je fino kljub dežju (Mega kit), pesnik pa se ne ustraši zanimivih asociacij (Kamela telo-vadka) . vse dokler gugajčki mali ne postanejo gugaji:
ZALJUBLJENA GUGAJA
STISKATA SE DVA GUGAJA,
TAM NA KLOPI: ŽAN IN MAJA.
PA ZA ROKI SE DRŽITA
IN DRUG V DRUGEGA STRMITA,
SRČKI SKAČEJO IZ GLAVE
OD KLOPI DO KONCA DRAVE.
Knjiga Gugaji in gugajčki je zgled odličnega avtorstva z literarnega, ilustratorskega, pardon, fotkaniškega in oblikovalskega vidika (s.kolibri) in jo zelo priporočam najmlajšim in mladim bralcem.
Liljana Klemenčič
Juršinci • Z18. Zahvale jeseni
Zakaj so mostjanski župani zgrešili volitve
Juršinsko tradicionalno prireditev Zahvala jeseni, na kateri so leto ustoličili kraljico voda, je vreme - primerno izbrani kraljični -nagradilo z obilico vode v obliki nenehnega gostejšega ali redkejšega curljanja iz sivih oblakov. Sicer pa so tokratno nedeljsko dogajanje s povorko v ospredju najbolj zaznamovali štirje nesojeni župani in „brzinska" prva trgatev potomke najstarejše trte, ki raste tudi v Juršincih.
Po že tradicionalnem cerkvenem obredu se je, kot rečeno, vse skupaj začelo pod sicer lepo razraslo trto, bogato obloženo s temnim grozdjem. Javno je bilo slišati, da trta tukaj lepo uspeva že peto leto, ampak so bile trgatve doslej pač opravljene na tiho oz. „na črno", pri čemer pa so se odgovorni izgovarjali, da doslej grozdja sploh še niso trgali.
Kakorkoli že, Juršinčani se bodo morali, vsaj v primerjavi s Ptujčani, Mariborčani, Cirkulančani in še kom, kjer znajo iz trgatve narediti pravi mali praznik, še marsičesa naučiti. Trgatve so se lotili na hitro, z eno brento in tremi trgači, brez vsake napovedi, razlage, pesmi, še manj kakšnega programa, tako da jih je domači župan Kaučič komaj še uspel pravočasno opozoriti, da bi bilo mogoče pa zanimivo vsaj prešteti grozde, če že druge-
ga ne. In trgači so obljubili, da bodo šteli, čeprav je bilo malo težko slediti drug drugemu, ker so pač vsi, vsak po svoje, metali grozdje v brento. Na koncu so se vseeno zedinili, da je trta dala bogate 103 grozde, sladkorja niso izmerili, „čez palec" pa je bilo še rečeno, da bodo pridelali kakšnih 20 litrov vina, ki naj bi bilo bojda županovo, a je slednji takšen predlog glasno in takoj demantiral, da naj ga kar imenujejo drugače, ker on svoje vino že ima ...
Štirje župani, ki so zamudili volitve
Po takšni mimobežni trgatvi se je začel drugi del osrednje prireditve - s povorko skozi središče občine, v kateri se je tokrat kot izbrana vas oz. naselje predstavljalo Mostje. Povorko so za-
V letošnji praznik Zahvala jeseni so Juršinčani na hitro vrinili še prvo uradno trgatev grozdja s svoje potomke najstarejše trte, modre kavčine. Doslej so bile trgatve bojda narejene „na črno" ...
Iz Mostja so se pripeljali tudi štirje nesojeni župani in žal ugotovili, da so zaradi preglobokega gledanja v sod zamudili volitve za eno nedeljo. Včasih so bili Mo-stjani očitno bolj resni, saj so bili kar štirje od njih nekoč zaresni župani ...
čeli domači osnovnošolci, maskirani v ljubke (niti malo tečne in neprijazne) komarčke kot zaščitni znak močvirnatega Mostja. Po plesu pod dežniki jim je sledila kolona traktorjev, ki so predstavljali različna opravila in značilnosti Mostja; slišati je bilo kar precej zanimivih in resničnih anekdot iz zgodovine tega območja, kjer je dolgo poplavljala Pesnica, zato so domačini zgradili več mostov, da so sploh lahko šli naokoli in od tod je tudi nastalo ime Mostje, ki bo, glede na zadnje poplavljanje Pesnice, še čisto pripravno za nekaj nadaljnjih stoletij.
Druga velika značilnost Mostja so bili veliki, močni kmetje, med katerimi so svojčas živeli kar trije oz. celo štirje župani, čeprav celotna vas nikoli, ne stoletja nazaj, ne danes, ni štela
več kot osem do deset domačij. Da je to res, je dokazala kočija, na katero so se spravili vsi velmožje, dva bela lipicanca pa sta jih pripeljala do središča dogajanja, kjer je zadonelo: „Pijača nas je tak zmantrala, ka smo mislili, da je gnes volilna nedela. Pa vidimo, da smo zamudli, da že mamo starega novega zapečenega župana ... No, dobro,
te pa bomo kar začeli s kampanjo za štiri leta napre!"
Če bo ta kampanja takšna, kot so na naslednjem traktorju prikazale domače perice, z žehto ogromnih, tigrasto rumeno-rjavo „obarvanih" gat, potem bo v Juršincih v prihodnje še zelo napeto, z Zahvalo jeseni in kraljičnami ali brez njih. Prav gotovo pa teh gat ne bo med spravljenimi in razstavljenimi spominki v lani odprtem Muzeju dediščine juršinskih kraljic ...
Čakajoč na kraljico klobas ...
Če že nesojenim mostjanskim županom ni uspelo, pa je kraljevski tron uspelo zasesti brhki mladenki iz Mostja, Alenki Klump, ki je bila proglašena za kraljico voda. Kaj posebej navdušenja z zdravico z vodo iz vrča med gledalci sicer ni požela, so ga pa zato njeni sokrajani in sokrajanke, ki so gostoljubno delili polne pladnje domačega kruha s slanino, drobnega sladkega peciva ter mošta in kuhanega vina.
Kraljica voda je tako že 18. juršinska kraljica po vrsti; njene predhodnice so si nadele najrazličnejše kraljevske naslove, od kraljice kruha, čebelarjev, turizma ipd. Katera bo naslednja kraljica, zaenkrat uradno še ni znano, se je pa javno zastavilo vprašanje, kdaj bodo Juršinčani končno izvolili svojo kraljico - klobas. Te namreč doslej še ni bilo, pa bi se je organizatorji že lahko domislili, saj so Juršinčani, kot je bilo jasno slišati med publiko, gotovo bolj ponosni na svoje klobase kot na vodo ... Seveda pa je prihodnja izbira najbolj odvisna od organizatorice oziroma organizatorja prireditve - Društva za ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine Juršinci.
SM
Kog • Pridelek s potomke najstarejše trte
Prva trgatev modre kavčine
Potomko najstarejše trte z Lenta je dobil v dar Borut Prapotnik. Po dogovoru s turističnim društvom so jo posadili sredi Koga. Na lepi lokaciji pred krajevno skupnostjo, šolo in cerkvijo se pomudijo tudi turisti in se odvijajo vsi dogodki v kraju.
Nova juršinska kraljica iz Mostja je Alenka Klump - kraljica voda, ki simbolizirajo močvirnato Mostje.
Borut Prapotnik je postal kogovski viničar in skrbi za posebno trto modre kavčine. Stara je tri leta in letos je dala prvo trgatev. „V času zorenja smo ji posvečali še posebno pozornost, saj trta ni namenjena za trganje, je simbol slovenskega vinogradništva," je pove-
dal Borut Prapotnik. Sicer pa kogovski viničar pravi, da ni bilo težko skrbeti za potomko najstarejše trte z Lenta. Rez ni bila zahtevna, ker je trta mlada. Treba jo je bilo le opleti, povezati mladice, ki so zrasle skozi leto, tako da je lepo zapolnila oporo, ob kateri raste,
Foto: Viki Ivanuša
Prvo trgatev so opravili Borut Prapotnik (z leve), Miran Plemenič, Zdravko Hlebec, Aleksandra Kelemina, Mateja Prapotnik in Anica Pevec.
in očuvati grozdje do trgatve. Skozi leto so trto osemkrat poškropili. „Če-prav kot sorta nima potrebe po zaščiti s fitofarmacevtskimi sredstvi, smo jo zaradi letošnje zahtevne letine preventivno ročno poškropili in uspeli grozdje za letošnje razmere ohraniti relativno zdravo. Na trti ni bilo bolezni, prisoten je bil le botritis, plemenita plesen, ki pa je zaželena," je povedal kogovski viničar.
Letošnja trgatev je dala 10 grozdov, iz katerih posebno veliko vina ne bi bilo, zato jih bodo stisnili skupaj z rdečim grozdjem kleti Prapotnik-Ču-rin. Ker pa na Kogu raste kar pet potomk najstarejše trte z Lenta, bodo v prihodnjih letih potrgali vseh pet trt skupaj in naredili vino, ki bo služilo kot vrhunska promocija turističnega društva.
Prvo trgatev so opravili Aleksandra Kelemina, sedanja vinska kraljica, Mateja Prapotnik, bivša vinska kraljica, Anica Pevec, predsednica TD, Zdravko Hlebec, predsednik KS in Miran Plemenič, ki je skupaj s Francem Grlico kogovskemu viničarju Borutu Prapo-tniku pomagal postaviti oporo za trto.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Mandarine
Mandarine spadajo v najbolj razširjeno skupino sadja v svetu, to so agrumi. Zraven tega je ta skupina najpomembnejša surovina za proizvodnjo sadnih sokov.
V to skupino spadajo še mnoge druge vrste sadje, ki jih pri nas uporabljamo skoraj vsak dan v prehrani, kot so limone in pomaranče. Priljubljenost teh sadežev najbrž izvira iz njihove aromatične kisline, ki omogoča uporabo in se ujema s številnimi drugimi okusi. Tako jih uporabljamo za juhe, pikantne jedi, solate, ribje jedi, so pogosto nosilec okusa pri slaščicah, sploh pri sladkih narastkih in penah. Večina plodov pa ima tudi izrazito barvo in jih zaradi tega uporabljamo tudi za okraševanje jedi ali posušene rezine agrumov uporabimo kot okraske ob novoletnih praznikih.
Večina mandarin ima debelo lupino, razen nekoliko bolj drobnih sort, ki jo z lahkoto odstranimo. Bela notranja plast lupine se imenuje albedo in zunanja, ki vsebuje eterična olja, v kateri se skriva veliko vitaminov in je po večini ne uporabljamo, razen pri deko-riranju. Agrumi, ki so doma na tropskem območju in pridejo na trg rumeni ali oranžni, so celo popolnoma zreli zeleni in pridobijo barvo po obdelavi. V hladnejših podnebnih območjih se barva nekaterih plodov spremeni že na drevesu. Skoraj vsi agrumi, ki jih dobimo na tržišču, so zaradi večje trajnosti obdelani z voskom, ki jih varuje pred izsušitvijo.
Mandarine so v primerjavi z ostalimi agrumi majhni
sadeži z ohlapno lupinico in sladkega okusa. Najbolj znane mandarine so tenžerine. Pogosto razširjena sorta pa je tudi doma v Alžiriji, klementina, ki je križanec med pomarančo in mandarino, ki ima svetlo oranžno rdečo hrapavo lupinico in je zelo sladka in aromatična. Mandarine so v prehrani priljubljene tudi zaradi hranilne vrednosti. Zraven vode vsebujejo okrog 12 g ogljikovih hidratov, posebej pa jih cenimo zaradi vsebnosti vitaminov, in sicer vitamina C in A, nekaterih mineralnih snovi, kot so kalcij in izredno male količine železa.
Pri nakupu mandarin pazimo, da so sadeži sorazmerno težki, saj nam to pove, da so mandarine sočne, da so enakomerno oranžne barve. Večino agrumov, tako tudi mandarine, pred uporabo macerira-mo, oziroma jih prelijemo z dišečo aromatično pijačo in počakamo, da se mandarine še dodatno odišavijo. Mandarine nekoliko manj kot pomaranče uporabljamo pri mesnih jedeh, ker so v primerjavi s pomarančami bolj sladke. Če pa jih že uporabimo, jih najpogosteje pri pripravi divjačine, na primer srninih oreškov z manda-rinino omako, ali pri pripravi perutninskih solat, ko zraven kuhane perutnine dodamo še različno sadje, tako mandarine kot kivi, in prelijemo z različnimi solatnimi prelivi.
Pri nas še vedno največ man-
Možgani ležijo dobro zavarovani v lobanji in težave v smislu novotvorb oziroma tumorjev pri živalih dolgo časa ostanejo neodkrite. Tumor, ki začne rasti v možganih, v prvih fazah rasti povzroča težave, ki jih lastniki živali in tudi veterinarji ne moremo prepoznati, saj niso specifični za možganski tumor. Pri ljudeh se na primer pojavijo težave z vidom, z branjem črk oziroma teksta, vrtoglavica, nezmožnost odklepanja vrat in še veliko ostalih simptomov, ki lahko govorijo v korist nastanku tumorja v možganih. Dejstvo je, da še ljudje začetne znake spregledamo, še težje pa je pri živalih. Naš kužek ali mucek je lahko omotičen zaradi ogromno različnih stvari, ne more pa nam povedati, da nenadoma tudi slabo vidi. Prav tako mu ne moremo narediti nevrološkega pregleda, saj ne sodeluje. Ko doseže tumor pri živalih tako velikost, da s pritiskom na okoliške centre že močno moti de-
darin pojemo kar svežih in si tako krepimo odpornost organizma. Iz mandarin bi za manjše otroke lahko iztisnili tudi sok, ki je veliko slajši kot sok pomaranč. Olupljene in razdeljene na posamezne koščke pa jih lahko uporabimo pri pripravi slaščic ali mesnih solat. Za solate in sadje po možnosti uporabljamo mandarine brez pečk. Pri mandarini z izrazito notranjo lupinico odstranimo zunanjo lupino in kožice ter z ostrim nožem izrezujemo med koščki, tako da dobimo koščke brez notranje lupinice. Posamezne koščke izrežemo drugega za drugim in ob tem kožice obračamo kot liste v knjigi.
Mandarine pri pripravi slaščic pogosto kombiniramo s skuto, jogurtom, manjšimi količinami prepreženih mandljev, sokom limone, vaniljevim strokom, cimetom in že prej omenjenimi živili. Tako pogosto pripravljamo sadno rezino, ko za izhodišče uporabimo biskvi-tno testo in mandarine pode-vamo po vrhu, tako da se med peko pogreznejo v biskvitno testo. Tako pripravljen mandarinin kolač pred serviranjem samo potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven kave ali čaja. Biskvitno testo
Foto: Martin Ozmec
lahko obogatimo tudi s sesekljanimi in praženimi mandlji. In sicer navadnemu biskvitne-mu testu 1/3 moke nadomestimo z mandlji.
Mandarinino rezino s skuto pa pripravimo tako, da najprej spečemo tanek navadni biskvit, ki ga uporabimo kot podlago. Debelina biskvita naj bo 2 do 3 centimetre. Posebej pripravimo kremo. Mandarine skrbno olupimo in jih razdelimo na koščke ter jih po želji mariniramo oziroma pokaplja-mo s poljubnim sadnim žganjem. Posebej pretlačimo pol kilograma skute, sneg treh beljakov, ki smo jim dodali 15 de-kagramov sladkorja. Na koncu dodamo še 5 decilitrov tolčene sladke smetane. Kremo dobro premešamo in vanjo damo polovico pripravljenih mandarin. Zmes vsujemo v pekač, na pečen in po želji navlažen biskvit poravnamo in po vrhu podeva-mo ostale mandarine. Na pol kilograma skute uporabimo 1 kg mandarin. Nekaj mandarin lahko po želji tudi pretlačimo in po vrhu prelijemo s tanko plastjo prepasiranih mandarin. Rezino damo za 2 uri v hladilnik, da se strdi, nato jo okrasimo s smetano in ponudimo.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Tumorji na možganih pri malih živalih
Bralec s Ptuja, lastnik osem let starega muca, sprašuje, ali se pri malih živalih tudi pojavljajo tumorji v možganih in kako jih lahko prepoznamo. Njegov muc se namreč občasno vede povsem nevsakdanje, glavo nosi po strani, se slabo odziva na klicanje, v zadnjem delu ga zanaša, tudi mijavka brez kakršnega koli razloga itd.
lovanje možganov, takrat lahko posumimo na osnovi kliničnih znakov, ki jih žival kaže, da gre najverjetneje za tumor. Rentgen v primeru diagnostike možganskih tumorjev nima veljave, saj so možgani strukturno prenežni in se na rentgenogra-
Na fotografiji je karakteristična različna velikost zenic v levem in desnem očesu pri mucu, pri katerem je postavljen sum na možganski tumor.
mih ne vidijo. CT-diagnostika je primernejši način, vendar so CT-aparati zelo dragi in zaradi tega tudi zelo redki v veterinarskih ambulantah. Najprimernejši način diagnostike je magnetna resonanca, ki pa je v veterinarski medicini zaradi ekstremne vrednosti naprave praktično ni. Drugo vprašanje pa je, kaj bi zgodnja diagnostika možganskih tumorjev pri malih živalih prinesla koristnega. Praktično nič, saj je terapija ali kirurška obravnava, kar pomeni odstranitev tumorja iz možganov, ali z obsevanjem, najpogosteje pa eno in drugo, povezana z velikimi finančnimi stroški. Eksperimentalno se operacije in obsevanja izvajajo v Ameriki, pa še tam je zaradi cene obsevalnih naprav vse skupaj v povojih.
Vse omenjeno pomeni, da veterinarji, ki se ukvarjamo z zdravljenjem malih živali in imamo izkušnje v nevrologiji, diagnosticiramo možganske tumorje komaj takrat, ko so že v napredovali fazi. Simptomatika takrat postaja vedno bolj karakteristična, lahko pa uporabimo tudi določena zdravila, ki zmanjšujejo oteklino in s tem tumorsko maso in tako lahko z zanesljivostjo
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
postavimo pravilno diagnozo. Zdravljenja praktično ni, skrbimo le za lajšanje simptomov. Terapija v začetku privede do izboljšanja kliničnega stanja živali, ki ga lahko vzdržujemo nekaj časa z uporabo injekcij in tabletk, vendar se tragičnemu koncu na žalost ne moremo izogniti. V teh primerih je zelo pomembno sodelovanje lastnika in lečečega veterinarja, da se odločita, kdaj je treba žival evtanazirati, da se ne muči in ne trpi bolečin.
Tumorji možganov pri malih živalih se na žalost pojavljajo, so neozdravljivi tudi v primeru benignosti, saj je njihova diagnostika, še bolj pa terapija, tako ekstremno draga, da tudi v Evropi ni centra, ki bi se ukvarjal z diagnostiko in terapijo v omenjenih primerih.
Pravočasnadiagnostikabole-zni je zelo zaželena, saj le tako lahko prihranimo muke živali in je ne trpinčimo predolgo z neuspešnimi terapijami. Lastniku mucka svetujem obisk v ambulanti za male živali, kjer bodo izvedli nevrološki pregled mucka. Glede na opisane znake bolezni pa dvomim, da gre za tumor v možganih. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Posebnosti pri negi mladega vina
Kot smo letos že večkrat poročali, bo letošnji letnik vina 2010 nekoliko drugačen, kot so bili zadnji in smo bili že nekoliko razvajeni nad odličnimi letniki. Tip vina ni odvisen samo od kletarja, temveč je v veliki meri odvisen od narave. V letošnjem letu so ekstremne padavine v septembru (padlo je do 350 l/m2) znižale kakovost grozdja ter posledično povzročile pojav močnega botritisa, še zlasti na poznih sortah, tako da je bila trgatev in priprava mošta izredno zahtevna.
In katere težave zasledimo
1.	Pri mnogih vinogradnikih še vino ni odvrelo. Kar je lahko posledica nizkih temperatur mošta ali nismo dodali kvalitetnega vrelnega nastavka ali pa smo prežveplali mošt. V tem primeru priporočamo dvig temperature mošta in dodatek selekcioniranih kvasovk, ki so sposobne fermentirati v težjih pogojih.
2.	Ker smo letos večkrat škropili, posledično lahko pričakujemo nekoliko več težav z boekserji ali vonj in okus po zelenjavi, česnu, gumi ali gnilih jajcih. V takšnem primeru velja, da mora kletar čim prej ukrepati s pretokom in morebitnim dodatkom enološkega sredstva (antiboekser). To napako lahko pričakujemo pri vzorcih vina, kjer vinogradniki niso opravili razsluzevanja oz. pretoka po 24 urah in pri nezdravem grozdju. Pa tudi pri vinih, kjer smo prežveplali mošt in nepravilnem žveplanju mladega vina.
3.	Pojavljajo se tudi razne nečiste vonjave in nevinski priokusi (etilacetat), ki so posledica nezdravega grozdja in raznih mikrobioloških delovanj. V tem primeru priporočamo hiter prvi pretok in dodatek ustreznih enoloških sredstev za čiščenje in bistrenje mladega vina.
4.	Izražena kislina. Letošnji letnik bo zaradi nekoliko bogatejših kislin vsekakor primeren za pridelavo polsuhih vin. Kjer opravimo prvi pretok po končani fermentaciji čim prej, nato pa mlado vino pustimo na finih drožeh in ne s previsokim žveplom med 20 in 30 mg prostega žvepla, ker tako dobimo bolj stabilna vina z izraženo sadno aromo. Če smo se odločili za nižanje kislin, velja opozoriti, da tega ne smemo delati na pamet, potrebna je natančna analiza vina in o samem postopku se je najbolje pogovoriti s strokovnjakom, ki ima izkušnje s tega področja. Opažamo, da mnogi tukaj že grešijo.
5.	Vrtenja vina na drožeh
Pri negi vina ločujemo grobe in fine droži. Grobe droži predstavljajo veliko nevarnost za kakovost vina, zato jih je smiselno čim prej odstraniti s pretokom. Za fine droži pa se ocenjuje, da po fermentaciji ostane od 30 do 100 g kvasovk/L. To predstavlja pomemben vir polisahari-dov, manoproteinov, estrov, kar se kasneje potencira predvsem v aro-mi, vonju in okusu vina, seveda ob predpostavki, da so droži zdrave. Če se odločimo za mešanje na drožeh, moramo paziti, da ob mešanju ne prihaja do vnosa zraka v vino. Mešanje opravljamo prvih 14 dni na vsake tri dni, kasneje postopoma enkrat tedensko, enkrat mesečno. Pri vinih z nizkim pH in pri suhih vinih je dovolj 20 mg prostega žvepla, pri aromatičnih in z ostankom nepovretega sladkorja pa nekoliko več (30 mg) in ne pretiravajmo. Pri mešanju vina na drožeh je pomembno, da imamo zdrave droži in ne obremenjene z enološkimi sredstvi (ben-tonit, želatina ...) Zdrave, fine droži pa lahko s pridom uporabimo za čiščenje ostalih vin (stara, oksidirana, pristnost rahlega etilacetata ...), te bodo uporabne še zlasti v letošnjem letu, ko lahko pričakujemo številne težave pri negi vina.
Glede na pokušine vina pa lahko z veseljem opazimo, da kljub slabi kakovosti grozdja pokušamo lepa, aromatična, sveža vina. Torej bomo letos vsaj na štajerskem imeli značilen štajerski letnik.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet.
Foto: Simona Meznarič
Z00TRGOVINA PREMIUM PET Premium£W j
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju	»:> * * * « jj
nudi za vas in vaše hišne ljubljenčke:
PREMIUM PROIZVODE PO UGODNIH CENAH:
hrana, oprema, plašcki, igračke, akvarijske ribice, akvariji ter Se in še.... Pri nas vas strokovno in prijazno postrežemo. VLJUDNO VABLJENI!
m IX I A, s tem kuponom vam nudimo 10% popust I JAi pri nakupu v naši prodajalnil
Foto: ES
Stari Rim je propadel, ko se družba ni hotela več spreminjati
Gospodarske težave, s katerimi se
SJ «s t* J soočamo, ne bodo " '' izginile v dneh, tednih ali mesecih, a izginile bodo. Vprašanje je samo, kako odločno in kje se je treba lotiti reševanja sedanje gospodarske krize! Danes je kriza drugačna, kot je bila v osemdesetih letih. Danes se soočamo z nenadnim padcem likvidnosti, pomanjkanjem gotovine v obtoku gospodarstva, nezaupanjem med bankami in s hudim pesimizmom na borznih trgih. In vse se je začelo konec leta 2008. Sedaj je samo vprašanje, kako dolgo bodo te težave trajale! Bodo prizadete zgolj ZDA in države, v katerih so se banke do vratu zadolževale in kupovale hipotekar-ne obveznice, katerih vrednosti so nenadoma krepko padle ali celo postale nelikvidne?! Ali pa bodo prizadete tudi države, ki z vsem zidanjem finančnih imperijev niso imele skorajda nič in bodo hude čase doživele zgolj kot kolateralno škodo v igri velikih finančnih igralcev? Nemalo vlagateljev se sprašuje, ali so bili drastični padci njihovih portfeljev dokončni. Ni dvoma, da bodo tudi te težave na borzi minile, da bodo prišli boljši časi in da bo prihodnji borzni vzpon nadoknadil vse sedanje izgube. Toda vprašati se je treba, kdaj bo do tega prišlo in kako naj bor-zniki v tem času vlagajo, da bodo v prihodnjih boljših časih na finančnih trgih lahko šteli tudi dobičke. Ne gre pozabiti tudi dejstva, da so ob sedanjem padcu delniških tečajev mnogi vlagatelji špekulirali s papirji, kupovali na novih trgih in si povrh še izposojali denar za dodatne naložbe, sedaj pa spoznali, da je prišel čas za soočanje s tem, kar je na borzi pomembno. Danes borzni vlagatelj potrebuje več kot le informacije, ki jih dobi ob prebiranju dnevnih, površnih borznih komentarjev.
Tako je gospodarska kriza leta 2008 s seboj prinesla tudi veliko priložnosti in sprememb. Špekulira se tudi o zatonu zahodnih držav in vzponu Azije. Nek ruski analitik je za leto 2010 celo napovedal razpad ZDA, ki naj bi bil posledica gospodarske krize. Ob tem se poraja vprašanje, kako naj bi se potem godilo šele državam, ki živijo predvsem od izvoza nafte. Veliko je prognoz, pozabljajo pa vsi na eno - pripravljenost na spremembe oz. sposobnost spremembe miselnosti v novih, težjih gospodarskih okoliščinah. Stari Rim je propadel, ko se družba ni več hotela spreminjati, prilagajati, odpovedovati. Ko je izgubila notranjo moč in motiv, da bi šla v korak s spremembami. Spremembe so se zahtevale tudi leta 1929, ko je v ZDA vladala visoka brezposelnost, v Rusiji lakota, v Evropi totalitarizem. Spremembe so bile potrebne tudi po vojni, najbolj v sedemdesetih letih, ko je Zahod z zmanjševanjem porabe energije na enoto proizvoda začel zniževati svojo odvisnost od nafte. Po drugi strani se miselnost v državah, ki so bogate z viri energije, v zadnjih 100 letih ni bistveno spremenila. Edina gospodarska doktrina v teh delih sveta je in je žal bila čim dražje prodajati nafto in plin in ne razvijati drugih gospodarskih panog. Kaj se bo v "energetskih" državah zgodilo takrat, ko se bo svet zaradi razvoja tehnologije usmeril v druge vire energije, ni mogoče napovedati. Danes se pomena sprememb ne zavedajo tudi drugje po svetu, tudi ne v nekaterih državah Evropske unije, kjer se skuša s starimi instrumenti in metodami po načelu "bo že kako" reševati gospodarsko krizo. Marsikje še ni pripravljenosti na spremembe in odrekanje. In kaj naj bi bila ta sprememba v praksi?
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Zanima me, kako naj začutim ljubezen v svojem srcu?
Odgovor: Vsako pomlad sleherni posameznik začuti določeno rast in spodbudno energijo. Narava se prebuja iz zimskega spanja in vse raste, brsti in zeleni. Takšen občutek v človeku vzpodbudi neko posebno moč in tako je lahko kos zastavljenim nalogam. Modrosti srca in prisluhniti le temu vpliva na osebni in duhovni razvoj. Seveda je razlika med žensko in moškim. Ženska je v svojem bistvu mnogo bolj sen-zitivna in vnaprej lahko določi, kaj se bo zgodilo. V čustvenem smislu trpi, če ne dobi tistega, kar si želi. Moški je po naravi bolj zaprt, oster in navidezno močan. Torej prikriva svoje občutke in nosi masko. Vloge se spreminjajo in pravilno je tudi to. Prisluhniti svojemu srcu je pravzaprav vrednota, ki bi jo moral obvladati vsak. Tega se pravzaprav ne moreš naučiti, kajti omenjeno ima vsak posameznik v sebi. Ljubezen je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi, o njej je veliko zapisanega, poznana so mnoga umetniška dela, glasbene uspešnice in še mnoge druge upodobitve.
Vlogo ima v vsakem življenju in prinaša čarobni prah sreče. Vprašanje, ki ste si ga zastavili, ne bo več pomembno, ko si človek prizna določeno vrednoto in si zaupa. Kajti globoko v sebi nosi tudi poseben dar, ki je unikaten in odvisen od posameznika. Ljubiti sebe se morda sliši smešno in mnogim egoistično. Toda po duhovnih načelih je to edina prava pot do osebne svobode. Mera mora biti pravilna. Kajti pretirana odstopanja niso dobra in ne spodbudna. Vedno se je treba znati prilagajati in vnesti pravo mero treznosti in ravnovesja. Dokler človek pri tem uspeva, je to dobro in spodbudno. Življenje samo po sebi prinese mnogo dobrega in slabega. Določena osebna bilanca pokaže in določi prioritete. Na splošno je tako, da je treba slediti pozitivnim vzgibom in na tisto, kar je slabo, pozabiti. Notranji nemir je od
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
nekdaj pokazatelj, kaj nekoga boli ali moti. Če bi sledili vzgibom ljubezni in prisluhnili glasu srca, je vedno moč najti voljo in pogum. Na življenje je treba pogledati iz svetle plati in zatreti dvome, ki najedajo osebnost. Kajti le tako se najde prava pot in zaupanje v večno pravilno. Sreča se od nekdaj skriva na strani pogumnih. Primerno je, da si svoje občutke zapisujete in tako vam bo mnogo lažje. Globoko v svoji duši imate vse odgovore in popolnoma od vas je odvisno, ali jih sprejmete ali ne. Pomembno je, da ste zelo odločni in da najdete podporo tudi pri osebi, ki vam lahko vrača ljubezen. Le tako se lahko preobrazite v čutno osebo, ki vneto zagovarja vse tisto, kar ji je blizu. Zdi se, da vas v življenju čaka še mnogo lepega in da je odvisno od vas, ali omenjeno sprejmete ali ne Pričakovati je zelo zanimive in nenavadne preobrate. Pot duhovne preobrazbe je vedno zanimiva in po svoje tudi naporna. Ravno zaradi tega se mora posameznik še bolj potruditi!
Pozabljanje
Klavdijin oče pozablja na trenutke, kaj mora narediti, prinesti in podobno. Ker živi z njo in njeno družino v skupnem gospodinjstvu, jo to vznemirja, saj je oče pred kratkim srečal abrahama, torej še ne more imeti starostnih težav. Klavdijo zanima, kaj bi se lahko z njim dogajalo.
Res je še prezgodaj za starostne psihoorgan-ske težave pri očetovih letih, torej je v ozadju nekaj drugega, kar je povezano z delovanjem možganov.
Po navadi so v takšnih primerih, če odvzamemo odvisnost od alkohola ali od kakšne druge substance, vzrok takšnemu dogajanju novotvorbe v možganih. To sicer ni nujno, lahko je tudi Klavdijin oče v kakšni duševni stiski in o tem nikomur nič ne pove, lahko je v ozadju tudi začetek kakšne duševne bolezni.
Priporočal bi Klavdiji, da se pogovori z očetom in mu svetuje pogovor z njegovim izbranim zdravnikom, ta pa ga bo po svoji presoji verjetno napotil k specialistom: nevrologu, psihiatru in kliničnemu psihologu, morda tudi k nevrokirurgu. Vsekakor je nujno, da se to začne dogajati čim prej, saj pravočasno odkritje vzroka težavam Klavdijinega očeta lahko omogoči ustrezno zdravljenje ter prepreči možne neprijetne posledice.
Mag. Bojan Šinko
Šifra: Zaskrbljena mama
Vprašanje: Skrbi me za sina, ki je bil v osnovni šoli odličen učenec, sedaj pa je zabredel v slabo družbo. Ali bo sploh končal gimnazijo?
Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da ste po naravi nekoliko bolj občutljivi in zaskrbljeni. Seveda imate za to tudi določene močne argumente. Sin je trenutno v najbolj ranljivih letih življenja in popolnoma normalno je, da se še išče. Pri tem spoznava različne ljudi, se uči in izoblikuje svoje mnenje. Resnica je, da vas vedno ne posluša in da
so včasih njegova ušesa tudi gluha za vaše nasvete. Želite mu najboljše in hrepenite po tem, da bo nekoč prišel k lastni modrosti. Vzgoja otrok je zahtevna reč in vi ste pri tem zelo uspešni. Pomembno je, da ste vi tisti, ki postavljate meje in pravila igre. Včasih jih tudi prekrši in istočasno so mu v oporo. Življenje bo prineslo mnogo prijetnosti in šolo bo končal. Popravni izpit ni izključen, toda tudi to potrebuje. Toda če bo na začetku leta uspešen, se bodo stvari korak za korakom uredile v njegovo korist. Vsekakor vam in njemu želim mnogo prijetnosti!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas
Obisk bioenergetskih točk v Bistriškem Vintgarju
V	poletnem času smo spoznavali lepote narave in se energijsko napajali na bioenergetskih točkah ob potoku Bistrica v Bistriškem Vintgarju. Tam je sedem energijskih točk, ki pa zaradi neokrnjenosti narave še niso označene. Vse navedene točke so postavljene z namenom dobrega, vitalnega in zdravega za človekovo telo. Blagodejno delujejo na celotno telo in niso namenjene reševanju posameznih težav (npr. želodčnih, migrenskih ...). S sprehodom in meditacijo skozi Vintgar uravnovesimo vse čakre in zapolnimo energijske primanjkljaje v svoji avri. Tako se telo zdravi samo, naravno in celostno. Energija ni vezana na čas in prostor. Osnova energij, ki sevajo v določenih točkah, je pozitivna informacija, ki bo tukaj ostala, dokler je kdo ne bo načrtno spremenil.
V	sodobnem svetu je vse teže najti čas zase, za bližnje, za dejavnosti, ki bi nas spomnile na to, da je človek telesno, duhovno in duševno bitje. Tako radi pozabimo tudi na svoje zdravje, vendar je telo tisto, ki nas začne opozarjati. Po navadi se zavemo, ko je že prepozno, ko je treba zdraviti in ponovno poiskati stanje miru in notranje harmonije. Za sprostitev so najbližji in najprimernejši svež zrak, lažji vzpon, bližina gozda in žubore-nje vode. Ob pogledu na lepote narave lahko za kratek čas odložimo delo in vsakdanje skrbi, ki
nas pestijo. Stres predstavlja naš vsakdan, delo nas obremenjuje iz ure v uro in zato velikokrat sploh ne opazimo opozoril telesa na bližajočo se bolezen. Ko zbolimo, se zavemo, kaj vse bi lahko spremenili, vendar je lahko že prepozno. Ljudje, ki smo že začutili, da je življenjski ritem treba spremeniti, se radi obračamo k naravi. In ker človek za svoje delovanje porablja energijo, se nam ponuja možnost, da jo dopolnjujemo iz narave. Naše okolje nudi številne možnosti sprostitve in okrepitve, ki sta nujni za doseganje celostnega zdravja.
Še pred stotimi leti je bil srčni infarkt medicinska posebnost. Zdi se, da se je bilo tedaj laže sprostiti in da je šlo za čas, ko je bila kakovost bivanja pomembnejša od količine opravljenega dela. Ker se ne moremo vrniti, nam le še ostane, da se naučimo zgraditi bolj zdrav in sproščen način bivanja ter tako najti nekaj izgubljenega miru.
Energije ne moremo videti ali je otipati. Lahko se pretaka z enega mesta na drugo ali se skladišči, ni pa je mogoče dobiti iz nič in ni je mogoče uničiti. Gledano s stališča fizike poznamo več vrst energije, ki se lahko spreminja iz ene oblike v drugo. Za opravljanje dela, npr. za premikanje predmeta, raztezanje vzmeti, brcanje žoge, je potrebna energija. Prav posebno energijo pa zaznamo tudi v naravi. To je subtilna energija,
ki prežema naravo in človeka. Pogosto se zanjo uporablja ime bioenergija. Vse, kar se dogaja v naših mislih, čustvih in tudi fizično, v celicah, je gibanje življenjske energije. Z okoljem smo v neprestani izmenjavi življenjske energije, zato je ugodno, da smo z njo tudi dobro napolnjeni. Osebni energetski nivo se krepi, ko uravnoteženo krepimo sistem duh-telo z zdravim in notranje bogatim življenjem. Samo v telesu, v katerem ni zastale energije in izrabljenih škodljivih snovi, lahko prebiva zdrav in uravnotežen duh. Človekovo življenjsko polje in zemlja imata rahel negativni električni naboj. Zdrav človek ima več naboja in močnejše energijsko polje. Da bi takšnega tudi ohranil, si lahko pomaga s poznavanjem zdravilnih, škodljivih in nevtralnih zemeljskih in kozmičnih sevanj. Kozmična in zemeljska energija se medse-
Foto: Milena De Viktory
V Bistriškem vintgarju
bojno mešata na površini Zemlje in ustvarjata različne tokove in vrtince. V okolju to energijo prenašajo veter, voda, sončna energija, svetloba in zvok. Po ugotovitvah radiestezista Igorja Ziernfelda, ki raziskave opravlja že več let in se širše posvetuje z drugimi raziskovalci, gre pri radiestezijskih sevanjih za pulzi-rajoče delovanje energij, ki se z različnimi hitrostmi širijo skozi prostor in zanje ni materialnih preprek. Te energije človek, ki se jim odpre, čuti kot pikanje, gomazenje, toploto ali hlad različne intenzitete in na različnih razdaljah. Še vedno pa ljudje, ki naravi niso odtujeni, to energijo čutijo in uporabljajo (npr. domorodci Avstralije/Aborigini, Indijanci).
Voda daje svojstven pečat enkratnosti Bistriškega Vint-garja. Je življenjska sila vsakega območja, danes pomembna predvsem kot naravna, čista pitna voda. Gre za življenjsko pomembno snov, hkrati pa tudi za staro preizkušeno zdravilo.
Trdimo, da je voda idealno sredstvo za sprostitev. Tudi če z vodo nimamo neposrednega stika in ji zgolj prisluhnemo, bo umirila in uravnala naše čute, kajti žuborenja vode ali slapu še nihče ni razumel ali čutil kot hrup. Ko slišimo žuborenje gorskega potočka, se mišice sprostijo, dihanje postane globlje, misli odtavajo. Ko imamo za seboj naporen dan ali smo pred pomembnim izpitom, nas
sprostijo omamni zvoki narave. Če bomo okušali ta izvir in se potapljali v globine lastne duše, se bo to pokazalo tudi na našem obrazu, pri drži telesa ter v ravnanju s seboj in z drugimi.
V naravi obstajajo različne oblike energij. Ko se človek sprosti, bi si moral dovoliti sprejemati tudi energijo dreves. Vsako drevo nosi polarizacijo energije, ki naj bi jo človek čutil, ko se mu približuje ali stoji pod njim. Pri sprejemanju te energije je bistveno, da razum izključimo, da ne aktiviramo miselnih procesov. Intuiciji moramo dovoliti, da sprejema energije iz narave. Pretok energije je najmočnejši, če z rokama oprimemo deblo, pogledamo proti krošnji, imamo noge v razkoraku in se ob tem čim bolj sprostimo.
Sprehod v naravi nam zelo dobro dene. Sprostimo se in odvržemo vsakodnevne skrbi, pogled na zeleno naravo nas pomiri in super je, ko zadihamo svež zrak.
Obisk bioenergetskih točk pa ima globlji namen, saj deluje energija ali prana na naše telo tudi okrepčilno in zdravilno.
Zagotovo je Bistriški Vintgar eden izmed najlepših delov Pohorja.
Za vodenje in sproščanje ob bioenergetskih točkah se lahko odločite tudi vi.
Milena De Viktory, Društvo feniks - 051413 354, www:drustvo-feniks.si
Slo POP novice
:k-k-k
Omar Naber, kije v jesen zakorakal s singlom Proti soncu, jutri zvečer pripravlja še en poseben koncert. Nastop v ljubljanski Areni s spremljevalno skupino Kareem je tokrat namenil srečanju vseh oboževalcev in oboževalk, ki so skozi leta nanizali nepogrešljive kamenčke v mozaiku njegovega glasbenega ustvarjanja. Vsi, ki imajo radi Omarjevo glasbo in odličen vokal, bodo tako prišli na svoj račun in med prvimi slišali tudi nekaj materiala s prihajajočega novega albuma.
»Predstavili bomo tako nekaj novih pesmi kot tudi starejše uspešnice s prejšnjih albumov, tako da se v repertoarju obeta zanimiva kombinacija. Vabim torej na prijetno druženje s koncertom brez vstopnine!« je povedal Omar, ki se v jesenskih dneh sicer vsako urico prostega časa mudi v studiu. Skupaj z dolgoletnimi glasbenimi kolegi Miho Goršetom, Tadejem Miheličem in Juretom Golobičem ter drugimi sodelavci pripravlja še zadnje detajle za izdajo novega albuma, katerega snemanje in produkcija sta tako že v zadnji fazi.
»Največ glasbenih idej vedno dobim ponoči, zdaj pa, ko so pesmi že napisane in posnete, se pred spanjem ukvarjam z idejami za naslov albuma. Ampak to je na koncu najslajše delo. Komaj čakam, da bo album pripravljen za tisk, potem pa sledijo nadaljnje promocijske aktivnosti in izid,« je še povedal.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. KRISTINA - PREPOVEDANA 9,;bohem"-težko JE LAHKO 8. monikapučj DAN KOT IZ SANJ 7. ZORAN PREDIN ' - ČE SE NASMEHNEŠ 6. 6PACK ČUKUR - MESTO ZA VSE LJUDI 5. SLAVKO IVANČIČ - TISTO, KAR OSTANE 4. REBEKA DREMELJ - POD MOJO KOŽO 3. GAŠPER RIFELJ - MOZAIK 2. TABU - POLJUBLJENA 1. NINA PUŠLAR - ODHAJAM Z VETROM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Gibonnijeva Toleranca na odru
Gibonni sodi med najboljše glasbene izvajalce rajnke Jugoslavije. Po tem, ko je spomladi z albumom Toleranca požel velik uspeh in prejel platinasto ploščo, pa v jesenskih dneh publiko razvaja s koncertnimi doživetji. Nocoj bo nastopil v dvorani Golovec v Celju, jutri pa v dvorani Police v Ajdovščini. Pred koncertoma je pevec ekskluzivno za Štajerski tednik odgovoril na nekaj vprašanj.
Kakšen je izbor skladb za tokratna koncerta? Bodo to pesmi z novega albuma? Ali lahko publika pričakuje tudi dobro mero starih hitov?
Gibonni: »Naredil sem dober repertoar, 28 pesmi, od tega sedem novih. Tako bom zadovoljil vse. Želel sem narediti podobno kot skupina Queen - ustvariti dobro razmerje med starimi in novimi skladbami. Bil sem na koncertu U2, ki jih resnično cenim, vendar so igrali preveč novih skladb in premalo starih. Menim, da je treba najti razmerje, ki zadovolji vse poslušalce. Med novimi skladbami pa igrati samo izbor najboljših.«
Album Toleranca je tako med kritiki kot poslušalci požel izjemen odziv. Ste pričakovali, da bo tako? Po
nekaterih odzivih se celo zdi, da ste obnoreli Slovenijo.
Gibonni: »Hvaležen sem vsem, ki so kljub krizi kupili originalni album. Vem pa tudi, da je ogromno tistih, ki so pesmi kopirali kar iz spleta. Tudi to je moja publika, saj ljudje s tem dokazujejo, da imajo radi mojo glasbo in to je dejstvo, ki me žene naprej. Tisti, ki so kupili originalni CD, mi omogočajo, da lahko delam z veliko produkcijo - sneam v Londonu, delam z najboljšimi glasbeniki in lahko izdelek naredim na višjem nivoju. Dokazali so mi spoštovanje in zato sem jim zelo hvaležen.«
Kateri bo naslednji sin-gel z aktualnega albuma in kdaj ga lahko pričakujemo?
Gibonni: »Trenutno imam
Filmski kotiček
Piran Pirano
Vsebina: Ko se v Piran po več kot pol stoletja vrne zdaj seveda že ostareli Italijan Antonio, obišče svojo rojstno hišo, v kateri pa je skoraj ves čas Anto-nijeve odsotnosti živel Bosanec Veljko. Kljub temu, da se možaka ne razumeta, se kmalu zavesta, da se poznata iz zadnjih dni druge svetovne vojne, ko so se njune poti za trenutek križale, predvsem zaradi mlade Slovenke Anice, ki je bila takrat polna srda do Italijanov, ker so ji pobili družino. Tri mlade osebe, takrat skoraj še otroci, vojna vihra premetava sem in tja kot listje v vetru, zato drug na dru-
Piran Pirano
Igrajo: Mustafa Nadarevic, Boris Cavazza, Nina Ivanišin, Moamer Kasumovic, Francecso Borchi, Peter Musevski Scenarij: Goran Vojnovic Režija: Goran Vojnovic Žanr: vojna ljubezenska drama
Dolžina: 101 minut Leto: 2010 Država: Slovenija
dva aktualna singla. Prvi je Za-moli me, ki je posnet v živo na koncertu v zagrebški Ciboni v aprilu. Drugi pa je Čemu se na-daš, ki se vrti na TV-postajah, a imam v načrtu še tri spote, ki jih bom ustvarjal vse do poletja, ko ponovno oblečemo kratke rokave.«
gemu pustijo neizbrisljiv pečat. Ko se možaka proti koncu življenja zopet srečata, sprožita plaz spominov, odpravita dvome o svoji družbeni identiteti in na nek način še pri živih telesih skleneta svoj življenjski krog.
Druga svetovna vojna še danes, po več kot 60 letih, odmeva tako močno, da neposredno zaznamuje nešteta življenja generacij rojenih po vojni. Čeprav se je končala že leta 1945, pa je zaradi ponovnega ovrednotenja zadnjih 20 let živa bolj kot kadarkoli. V teh časih, ko so ljudje zmožni v nekaj sekundah in petih stavkih vsak pogovor zreducirati na besno sikanje o črnih in rdečih, je tvegano posneti film o tem travmatičnem obdobju, ne da bi žalili čustva teh ali onih. Morda celo nemogoče?
Očitno ne, kajti avtorjem filma Piran Pirano to ni samo odlično uspelo, temveč je to le del širšega okvirja filma. 'Težavo' so rešili s pripovedovanjem skozi oči posameznikov, ki pravzaprav ne vedo, kaj se jim dogaja. Prepuščeni so krutemu toku novih časov,
Foto: arhiv založbe Dallas
Gibonni
S svojo glasbo ste prisotni na celotnem trgu nekdanje Jugoslavije. Kaj je lahko za glasbenika vašega kova še izziv?
Gibonni: »Logičen odgovor je, da odidem tudi izven teh meja nekdanje Jugoslavije. Veseli me, ko imam nastop v Avstriji, na Madžarskem in drugje ter vidim tudi tujce, ki pridejo na moj koncert. Vidim, da ne razumejo jezika, a čutijo glasbo in to me izjemno razveseli. Če bi se združili Sidd-harta, Urban in jaz ter imeli vizionarje, kot je Igor Vidmar z nekdanjim punk gibanjem, bi lahko naredili uspešen preboj na tuje. Sicer čas, v katerem živimo, ni več tako romantičen. Vendar če bi se združili večji glasbeniki, bi lahko kaj naredili, ker bi to bil potem dogodek. Če pa igra samo en glasbenik, je to samo koncert.«
Izstopate tudi kot pisec zelo dobrih besedil. Kje najdete za ustvarjanje največ navdiha?
Gibonni: »V svojem življenju in življenju ljudi okrog mene - ljudi, ki so mi blizu in jih čutim. Tako potem uspem napisati pesem v prvi osebi. Včasih sem tudi glasnik tuje ljubezni.«
Mojca Zemljarič
kjer ni nihče nedolžen, hkrati pa nihče kriv. V službi ideologij so namreč tudi dobri ljudje prisilijeni postati zločinci in obratno, same ideologije pa so žal neizogiben proces. Rezultat so ranjeni in uničeni ljudje, ki svojo bolečino nosijo globoko v desetletja po koncu vojne. Tudi ko jo dovolj ponotranjijo, da so z njo zmožni živeti, jim to ne pomaga: tudi 60 in več let kasneje se med seboj še vedno ne razumejo.
Film morda nekje na sredini malce trpi zaradi prepočasnega tempa, pa tudi starosti glavnih junakov ni dobro računati, ker se številke najbolje ne izidejo, čeprav so še vedno v sferi verjetnega (a komaj). Manjša scena-ristična šibkost je ljubezenski prizor med mladim Antoniem
in Anico, ki ga je zgodba sicer zahtevala, toda v njunih okoliščinah je le preveč umetno vstavljen v pripovedni lok. A te tri malenkosti so komajda opazne pod plastmi umetelno in zelo ganljivo prikazane zgodbe o sojeni in nesojeni ljubezenski zgodbi, ki pa je seveda več kot to. Film izžareva več sporočil hkrati, poleg omenjenih še vse od sodobne globalizacije do krize identitete priseljencev v smislu, da smo nek način vsi izseljenci, hkrati pa je v sodobnih časih koncept narodne identitete preživet (ali bi vsaj moral biti). Vsekakor film vreden ogleda, zlasti zato, ker ga je napisal in posnel 30-letnik, na čigar naslednje delo seveda z veseljem čakamo.
Matej Frece
Pošlji: TD DATE na 3030
• * >
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
ŠVEDSKI TENISAČ (MIKAEL)
MAJHEN OKROGEL OVRATNIK
NAS TV NOVINAR
Stakul
CELOTNOST LIRSKIH DEL
SPANSKI KOLESAR (PEDRO)
DELAVEC, KI DELA NA AKORD
GL. MESTO ZAMBIJE
MANILSKA KONOPLJA
CUNJA, KRPA
REKA V FRANCIJI
NAS SLIKAR IN GRAFIK
POREKLO, IZVOR
SLIKAR (HANS)
JAHACEVA
PALICA
SPANSKO GROZDJE
DEL KONJSKEGA KOPITA
NASLAJANJE
ANTICNI HVAR
CESKI ALPSKI SMUČAR BANK
PRIPADNICA
DUŠEVNI JAZ
INDIJANSKO OROŽJE
PLETENA POSODA ZA LISTJE, LISTNJAK
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
KRAJ PRI OTOČCU
PREBIVALCI KRANJA
SLAVKO LUKANC
ROMANISTKA ČERNIGOJ
POTOPIS
DRAGO IBLER
PESNISKI STIK
OLGA HAVLOVA
KAČJI GLAS
LJUBLJANSKA DISKOTEKA
KOSARKAR (DARKO)
NASA ZGODOVINARKA
lllllllllllllllllll
PEVKA PRSTEC
OBSTANEK, BIVANJE
AMERISKA POP PEVKA
m
r-
kW A
AM'

. m

BRAZILSKI NOGOMETAS
LETNI POSEK GOZDA
SOBRAT, FRATER
IGRALKA ARDEN
REKA
IN TIGRIF
PRIRODA, NATURA
SVETA GORA V ARMENIJI
Ugankarski slovarček: ABAKA = manilska konoplja, APPELGREN = švedski teniški igralec (Mikael, 1961-), ARBA = antični Hvar, AUDE = reka v Franciji, HOLZ = slovenska zgodovinarka (Eva, 1946-), PAHA = kraj pri Otočcu ob Krki, PRNJA = cunja, krpa (narečno), SOR = špansko suho grozdje.
■}e}9 'škiliš 'japjo^e 'basa '[aipuo
'opeg|9Q 'JSJ9UH! 'e^esni 'ne 'ejj. 'eo!|/\| 'o|q 'e>p| 'jeAyog 'eiujd 's>|a|v 'eusyiAi 'wejAO ¡qnq 'wszipes 'e}S|/\| 'is 'J|A 'HO 'e>||9uv 'siiej '>jo>j 'jewn>| opiv 'OAUogojq 'usjg|9ddv :ONAVHOOOA '3>|uezj.i>t 8( Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 23. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio
Slovenske gorice). NEDELJA, 24. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtič-karije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
PONEDELJEK, 25. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Pi-ramdida. 21.00 V ŽIVO Z MARUČO. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. TOREK, 26. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan
se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja z Marijo Slo-dnjak 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SNOP. SREDA, 27. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. SLOVENIJA
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
IN EVROPSKA UNIJA (Anemari Ke-kec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič).17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pu-šenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SNOP. ČETRTEK, 28. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA - Ob mesecu požarne varnosti (Mojca Zemljarič). 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SNOP. PETEK, 29. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SNOP. (Radio Kranj).
Horoskop
OVEN
Srčni izvoljenec vam bo ogledalo. Pomembno bo, da dogodkov ne boste prehitevali. Kajti tudi počasi se daleč pride. Spremljala vas bo sreča in paleta uporabnih informacij. Intenzivna energija vam bo koristila na delovnem mestu. Primerno bo, da se boste ukvarjali s športnimi aktivnostmi.
Sn BIK
Pred vami je zanimiv In nekoliko nenavaden teden. V ljubezni vas bosta obdajali sreča In paleta ugodnosti. Mnogo se boste naučili od svojega srčnega izvoljenca. Seveda bo v ospredju tudi drznost in paleta nenavadnih idej. Več fleksibilnosti bo dobra popotnica uspeha v službi.
DVOJČKA
Izpolnjeni boste tako na delovnem mestu kot v ljubezni. Omenjeni področji prinašata nove naloge in dodatne obveznosti. Dozoreli boste v pogledu komunikacije in pogovorih. Klepeti ob kavi vam bodo podarili krila in vas polepšali. Dokončati bo treba tisto, s čimer ste odlašali.
RAK
Teden bo v znamenju novosti, ugodnih priložnosti in izpolnjenih sanj. Jasno je, da vas bo na delovnem mestu obiskala vila kreativnosti in vam podarila paleto zanimivih idej. Zastavljenih projektov se boste lotili nadvse prijetno. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen - kjer bo romantično.
LEV
■Jj Središče vašega življenja bo pogovor. Pri tem bodo stvari tekle na dinamičen in nenavaden način. Izstopala bo trma, ki bo prinesla vztrajnost. Seveda se boste za omenjeno pohvalo morali potruditi. Ljubezenska sreča bo odvisna od pravilnosti vaših odločitev. Kreativno bo.
DEVICA
Rdeča nit tedna bo komunikacija. Zdi se, da boste veliko na poti in med ljudmi. Primerno bo, da boste pričeli poslovne novosti in dokončali zastavljene ambicije. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in prilaganja. Nihanja za vas niso značilna, zato bo čas za romantične aktivnosti.
TEHTNICA
Prijetno se boste počutili v družbi. Nekaj vidnih sprememb bo na področju denarja. Resnica bo, da denar tako prihaja kot odhaja. Tako zdrava previdnost ne bo odveč. Spremljala vas bo tudi odločnost na delovnem mestu. V ljubezni ne bodite skrivnostni - pogovori osvobajajo.
ŠKORPIJON
Pred vami je čas novosti in ugodnih priložnosti. Prerezali boste popkovino preteklosti. Pogumno in odločno se boste soočili s tistim, kar bo novo in drugačno. Na delovnem mestu bo popihal svež vetrič in prinesel mnogo kreativnosti. V ljubezni naj vas vodi premišljenost.
STRELEC
Narava vam bo povrnila izgubljeno energijo. Teden bo prinesel mnogo neodločnosti. Popaziti boste morali na delovnem mestu in se odločati po glasu svojega srca. V ljubezni se bodo stvari odvijale na intenziven način. Spoznali boste, da se tudi počasi daleč pride.
KOZOROG
Polna Luna bo prinesla ugodnosti in prijetnosti. Odnesla bo slabe misli in neprijetnosti. Jasno je, da boste svoje mnenje morali vneto zagovarjati. Pomembno bo, da se boste potrudili in naredili prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni se obetajo novosti in kreativna doživetja v dvoje.
VODNAR
Zvezde vam bodo prinesle nekaj delavnih nalog. Omenjenemu boste kos v celoti. Sreča vas bo spremljala tako v službi kot v ljubezni. Želeli boste dokazati svoje znanje in se trudili ustreči drugim. Sproščen klepet ob kavici vam bo odkril še druge dimenzije bivanja.
RIBI
Veliko časa boste namenili razmišljanju. Pri sebi tako pridete do zanimivih ugotovitev. Teden bo v znamenju drugačnosti in radikalnosti. Obstajala bo povečana možnost sodelovanja s tujino. Predajali se boste navdihu in plodni dnevi bodo za pisanje.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 28. oktobra med 18.00 in 19.00 se bo novinarka Mojca Zemljarič s sogovorniki pogovarjala o požarni varnosti. Sodelujte v vroči liniji tudi vi.
SKUPINA
LITIJ
OČKA
Ptuj • Zanimiva in poučna gobarska prireditev
Na ogled vec kot 170 užitnih in strupenih gob
Prizadevni člani Gobarskega društva Ptuj, ki je bilo ustanovljeno novembra lani, so minulo soboto ob lokalu Pomaranča na Bregu pripravili zanimivo druženje s priložnostno razstavo gob in poučnim vodenjem po razstavi Antona Polerja ter pokušnjo različnih jedi iz gob.
Na ploščadi pred lokalom Pomaranča je bilo vso soboto, 16. oktobra, živahno od jutra do večera in predvsem v znamenju gob in gobarjev, saj so člani gobarskega društva Ptuj pripravili različne gobarske in z gobami povezane aktivnosti.
Kot se za prave gobarje spodobi, so se navsezgodaj zjutraj najprej odpravili v gozdove na individualno nabiranje gob, svojo gobarsko bero, ki je bila kar precej dobra, pa so nato prinesli na gobarsko prireditev. Vse gobe, ki so jih našli v gozdovih, je natančno pregledal znan slovenski mikolog in determinator Anton Poler, in ko je določil njeno vrsto in ime ter seveda tudi to, ali gre za užitno, polužitno, strupeno ali celo smrtno nevarno gobo, so po nekaj primerkov vsake vrste postavili na ogled številnim obiskovalcem ter vsako vrsto opremili s čitljivim podpisom, kar je bilo po mnenju obiskovalcev zelo poučno.
Sicer pa so na ploščadi pred Pomarančo tako razstavili več kot 170 vrst gob, od užitnih, pogojno užitnih do strupenih in smrtno nevarnih, številne fotografije gob ter nekaj najboljših knjig o gobah in gobar-jenju, vse skupaj pa so si z zanimanjem ogledali tudi številni drugi gobarji ali ljubitelji gob, saj je bila razstava na ogled do 18. ure zvečer. Nekaj najbolj
Foto: M. Ozmec
Obiskovalci razstave so lahko poskusili tudi številne in zelo okusne jedi iz gob.
pomembnih razstavljenih užitnih in tudi strupenih gob je obiskovalcem z vodstvom po razstavi podrobneje predstavil mikolog Anton Poler, ki je ob tem opozoril na vse tiste podrobnosti, ki so za uživalce zelo pomembne in tudi usodne. Lastnik Pomaranče Ivan Rojs, ki je tudi sam vnet gobar, je skupaj s članicami gobarskega društva udeležence razstave razvajal s pokušino gobjih kulinaričnih dobrot. Zelo okusna je bila gobja pašteta, pa slastna gobja juhica, nič manj dobra ni bila pica z gobicami, tudi sivke in jurčki v kisu so bili zelo okusni, nekaj posebnega so bile šitake z jajčki, da o sladicah in medenjakih v obliki gobic ne govorimo.
Med obiskovalci je bilo pre-
cej zanimanja tudi za razstavljene gobe šitake, katerih gojenje je predstavil Mirko Slana iz Prvencev. Poudaril je, da ši-take že tisočletja predstavljajo eno najbolj cenjenih sestavin v orientalski kulinariki, hkrati pa so nepogrešljiv del v tradicionalni vzhodnjaški medicini. V zadnjih tridesetih letih se je uporaba te izvrstne gobe razširila po vsem svetu, saj je tudi zahodni svet spoznal njeno veliko kulinarično vrednost, hkrati pa je tudi sodobna znanost potrdila njene pozitivne vplive na zdravje, zato postaja gojenje šitak za domačo uporabo vse bolj odmevno.
Predsednica gobarskega društva Alenka Plohl Pod-gorelec je bila nad celotno gobarsko prireditvijo zelo nav-
Foto: M. Ozmec
Predsednica gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgorelec (desno) v družbi z Ivanom Rojsom in mikologom Antonom Polerjem med pripravo poučne razstave gob. Na ogled je bilo prek 170 vrst gob in fotografij užitnih, pogojno užitnih, strupenih in smrtno nevarnih gob.
dušena, saj je v celoti dosegla njihova pričakovanja, vse ljubitelje gob, gobarjenja in gozdov pa je povabila, da se jim pridružijo. V gobarskem društvu Ptuj je sedaj združenih že prek 100 članov, med njimi tudi precej mladih, svoja srečanja in uradne ure pa imajo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 14. do 15. ure v tajništvu Gimnazije Ptuj, kjer je tudi sedež društva. Čeprav delujejo šele slabo leto dni, so v tem času pripravili že več gobarskih izletov in gobar-
jenj, posebej dobro pa sodelujejo s člani gobarskih društev Lisička iz Maribora ter Ježek iz Mute, saj se udeležujejo tudi nekaterih njihovih gobjih prireditev.
Pomembno pozornost in skrb pa posvečajo tudi izobraževanju svojih članov, gobarjev, zato so do sedaj uspešno izvedli tečaj za determinatorja-pripravnika, ki mora na izpitu podrobneje poznati in razlikovati vsaj 80 različnih vrst gob. Vsak samostojni determinator
pa mora podrobneje poznati in torej tudi razlikovati vsaj 240 različnih vrst gob, tako užitnih kot neužitnih, pogojno užitnih kot strupenih in smrtno nevarnih. Slednje je pri nabiranju in še posebej potem pri uživanju gob izrednega, včasih tudi življenjskega pomena. Da o tem, kako zdravi in užitkov polni so sprehodi po neokrnjeni naravi in kako čudovit je svež vonj po gozdu ter njegovih plodovih, ne govorimo.
-OM
Ptuj • Vrtec Zvonček ponovno osvojil prehodno zastavo TZS
Vrtci - najpomembnejša kategorija tekmovanja
Vrtec Ptuj, enota Zvonček, je v kategoriji vrtcev Slovenije v projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna 2010 že drugo leto zapored osvojil prvo mesto, s tem pa tudi prehodno zastavo najbolj urejenega in gostoljubnega vrtca v Sloveniji. Urejenost vsake enote, za katero skrbijo prijazni in gostoljubni delavci ter otroci, sodi k celostni podobni Vrtca Ptuj, so med drugim povedali na torkovi slovesnosti dviga prehodne zastave.
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, tudi predsednica Skupnosti vrtcev Ptuj, je ob tej priložnosti povedala, da Turistična zveza Slovenije izvaja številne aktivnosti, s katerimi želi vzgojiti in spodbuditi državljane Slovenije, da bi se v polni meri zavedali vseh naravnih in kulturnih danosti Slovenije. Med te aktivnosti zagotovo spada tudi vseslovenska akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna, v okviru katere sodelujejo tudi vrtci. Prepričana je, da so v tem projektu vrtci najpomembnejša kategorija, saj se v tem obdobju ustvarjajo in privzgajajo temelji odnosa in ljubezni do svoje domovine. Domovinska vzgoja, ki kljub temu, da želi negovati med-kulturnost in sprejemljivost drugačnosti, vendarle neguje najžlahtnejša čustva do svoje bližnje in daljne okolice. Če so ta posejana v najzgodnejšem obdobju, lahko rastejo in se večajo ter poglabljajo celo življenje. Zato je delo strokovnih
delavk v vsebinah, ki negujejo vsa ta zahtevna čustva v tem predšolskem obdobju, neprecenljivo.
Lepo in urejeno okolje, ki nudi otrokom optimalne pogoje za njihov vsestranski razvoj in kakovostno delo stro-
kovnih delavk vrtca Zvonček, je navdušilo mnoge njihove obiskovalce, da so tudi sami v svojih okoljih zasnovali takšen
Foto: Črtomir Goznik
Ze drugo leto zapored je ptujski vrtec Zvonček osvojil prehodno zastavo Turistične zveze Slovenije najbolj urejenega in gostoljubnega vrtca. Ob asistenci otrok in himni ptujskega vrtca sta jo dvignila ptujski župan Štefan Celan in častni občan MO Ptuj ter predsednik TD Ptuj Albin Pišek.
vrtec. Vrtec Ptuj je nosilec številnih prestižnih priznanj oziroma dosežkov. Cela štiri leta so že najbolj športni vrtec v Sloveniji, kot prvi vrtec v Sloveniji so svoje poslovanje uredili skladno z zahtevami ISO standarda, aktivni pa so tudi v Unescovi mreži vrtcev, iz leta v leto pa raste tudi število priznanj, zlatih, srebrnih in bronastih, ki jih otroci dosegajo na domačih in mednarodnih likovnih natečajev. Ponosni so, da so že drugič zapored osvojili prvo mesto med najbolj urejenimi in gostoljubnimi vrtci v Sloveniji. Gre za priznanje, na katerega je ponosno tudi mesto. Zasluga za to gre v prvi vrsti strokovnim delavcem vrtca, ki z velikim navdušenjem svoje znanje in sposobnosti uspešno prenašajo na vedoželjne in vesele otroke, ki so jim zaupani. Zahvala pa gre tudi MO Ptuj in županu Štefanu Čelanu, ki jim zaupa in skupaj s svojimi strokovnimi službami ter skrbi, da imajo dobre pogoje za
delo in ustvarjanje. Božena Bratuž je čestitala vsem zvon-čicam in zvončkom, majhnim in velikim, za drugič zapored osvojeno prvo mesto z željo, da jo osvojijo še tretjič. Čestitkam se je pridružil tudi ptujski župan Štefan Čelan. Zadnji rezultati na področju turizma so spodbuda za nadaljnje delo, da na tej poti vztrajajo in prehodno zastavo urejenosti in gostoljubnosti osvojijo v trajno last. Zasluga ravnateljice Vrtca Ptuj in vseh zaposlenih v tej ustanovi pa je tudi, da bo Ptuj dobil prvi ekološki vrtec v Sloveniji, za gradnjo katerega je pridobljenih 85 odstotkov evropskih sredstev. Kot že Zvonček bo tudi Podlesek kot prvi ekološki vrtec zgled za druge, da bodo številne ravnateljice in ravnatelji ponovno prihajali na Ptuj in posnemali ta projekt. Vrtec Ptuj številni slovenski vrtci posnemajo tudi na drugih področjih.
MG
Ormož • Odpadke vozijo na predobdeiavo v Lenart
Tudi Ormožanom kazen?
Komunalno podjetje Ormož, upravljavec odlagališča nenevarnih odpadkov Dobrava, je te dni dobilo obvestilo pre-krškovnega organa, da so v prekršku, ker odlagajo neobdelane komunalne odpadke. Podobna sporočila so bila izdana za več odlagališč v Sloveniji. Zagrožena globa za podjetje znaša od 10.000 do 40.000 evrov, za odgovorno osebo pa med 1200 in 4000 evri.
Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož je v pogovoru zagotovil, da bodo v podjetju naredili vse, da bodo odpadki šli obdelani na odlagališče Dobrava: „Mini-strstvo za okolje in prostor je odredilo inšpekcijski nadzor za večino odlagališč in večina jih je v prekršku, med njimi tudi veliki regijski centri, ki so globo že plačali. Slovenija je od Evrope prevzela velik del zakonodaje s tega področja, ne da bi preverila, ali lahko nova določila v našem okolju že izvajamo. Prav tako ni bil zagotovljen prehodni rok, tako da je del krivde tudi na vladi."
Odpadke je treba ločevati na izvoru
Vse odpadke iz ormoške, tomaževske in središke občine ter devetih drugih občin, ki svoje odpadke odlagajo na Dobravi, bodo po novem vozili v podjetje Papir servis Lenart, kjer jih bodo predhodno obdelali, ostanek pa se bo odlagal na Dobravi. Po eni strani se bo tako količina odpadkov zmanjšala, po drugi strani pa se bodo povečali transportni stroški in stroški same obdelave odpadkov.
Na vprašanje, ali se morajo uporabniki storitev zaradi no-vonastale situacije pripraviti na podražitev storitev, je Hriberšek povedal, da je 28. avgusta vlada zamrznila cene komunalnih storitev, zato povišanja cene sedaj gotovo ne bo. Potrdil pa je, da je povečanje stroškov z vožnjo odpadkov v Lenart in nazaj gotovo nastalo. Zamrznitev cen velja do konca februarja, po tem datumu pa, če bodo stroški večji od prihodkov, bo treba primanjkljaj pokriti iz žepa občanov ali iz proračunov. Občanom v tej situaciji svetujejo, da čimveč odpadkov zbirajo ločeno. Kovine, papir, plastiko, steklo in podobno lahko oddajo na
ekološke otoke ali na zbirni center na Dobravi. Na ta način bo manj mešanih odpadkov, ki jih bodo morali voziti na preobdelavo v Lenart.
Hriberšek opozarja, da se bo morala zgoditi sprememba v glavi uporabnikov in odpadke bo treba začeti ločevati na samem izvoru. Vsega očitno ni več mogoče metati v en koš, kajti zakonodaja je postala striktna in se bo očitno tudi dosledno izvajala.
V nastali situaciji je treba upoštevati tudi globo upravljavca, ki znaša od 10.000 do 40.000 evrov, odgovorna oseba, v tem primeru Pavla Majcen, direktorica podjetja, pa naj bi plačala od 1200 do 4000 evrov. Hriberšek je povedal, da se bodo trudili, da bi bile dejanske globe čim nižje, vendar meni, da se plačilu globe najverjetneje ne bodo mogli izogniti.
Odlagališče se medtem poteguje za pridobitev razširjenega okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga dobijo, če izpolnijo vse zakonske standarde. Do konca leta se bo ministrstvo odločilo, kateri centri bodo delovali naprej in kateri ne. Hriberšek je povedal, da težko oceni, kateri centri bodo dovoljenje dobili, zatrdil pa je, da bodo v podjetju naredili vse, da to dovoljenje pridobijo.
Foto: Viki Ivanuša
Nič več odlaganja neobdelanih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov Dobrava!
Na nek način v Ormožu upajo, da država odlagališča le ne bo zaprla, saj še ni polno in bi ga bilo zato gotovo smiselno napolniti (še 50.000 ton), nato pa sanirati in zapreti.
Je problem zakuhala država?
Alojz Sok, župan občine Ormož, ki je lastnica odlagališča, situacijo komentira tako-
le: „Kakšno bo nadaljnje ukrepanje Ministrstva za okolje in prostor, ne vem. Komunalno podjetje Ormož je podalo odgovor, v katerega so vključili tudi opis prizadevanj občine Ormož za spremembo prostorskega načrta. Kajti dokler ne bo spremenjen občinski prostorski načrt, ni možno začeti umeščanja novega regijskega centra za ravnanje z odpadki. Sicer pa Ormož ostaja v operativnem programu odstranjevanja odpadkov regijsko odlagališče. V RS je popolnoma v skladu s predpisi urejeno le eno odlagališče, na katerem poteka tudi pred-obdelava in se težka frakcija sežiga, to je odlagališče v Celju. Vsa druga odlagališča pa
se srečujejo z enakim problemom."
Sok je še dodal, da bo šele po odgovoru ministrstva jasno, ali bo do kazni tudi zares prišlo. Država pa si menda mora tudi razjasniti, kaj pomeni izraz „predhodna obdelava odpadkov" in kako z ločenimi frakcijami ravnati naprej. Prepričan je, da ko bodo podana jasna navodila, se bo tudi vsa zmeda uredila. Pri tem je še omenil, da denar menda naj ne bi bil težava, saj ima občina v proračunu rezerviranih dva milijona evrov za ureditev odlagališča, v preteklih štirih letih pa je pridobila tudi 22 hektarjev zemljišč, na katerih se lahko center uredi.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Ludvik Hriberšek se pri Komunalnem podjetju Ormož največ ukvarja s težavami okrog zagotavljanja vseh dovoljenj za obratovanje odlagališča Dobrava.
Dornava 59,2252 Domava PE: Rajšpova ulica 1,2250 Ptuj Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: lnfo@zerox.sl
fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic
www.zerox.si
OGO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJEPRENIOZ-NA NOVO VREDNOSTI
080 19 20
ZAVAROVALNICA MARIBOR
> www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Če se megla zjutraj vzdiguje, * * vreme napoveduje
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Marsikje bo možna slana. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 3, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem okoli 16 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, le na vzhodu in severu države bo nekaj več sonca. Nekoliko topleje bo, pihal bo jugozahodni veter. Predvsem v nedeljo bo v zahodnih krajih občasno že rahlo deževalo ali rosilo.
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta
Za skupine pripravimo menu po vaši želji. m 02 788 00 28
V
Črna kronika
Češki mladoletnici pobegnili v "svet"
14.	oktobra ob 17.55 so policisti Policijske postaje Podlehnik na cesti Podlehnik-Kozminci imeli v postopku dve državljanki Češke. Ugotovili so, da sta 16-letni dekleti pobegnili iz prevzgojnega doma na Češkem in potovali z vlakom oz. avtobusom do nemške meje, od tam pa z avtoštopom skozi Nemčijo in Avstrijo v Slovenijo. Izstopili sta tik pred mejnim prehodom Gruškovje, kjer sta se skrivali v gozdu, da bi zvečer skušali ilegalno prestopiti državno mejo s Hrvaško. Policisti so mladoletnici pridržali in ju 15. oktobra privedli na Okrajno sodišče v Ormožu. Sodišče jima je izreklo ukor, nato so ju policisti predali centru za socialno delo, kjer so stekle aktivnosti za vrnitev mladoletnic na Češko.
Požar v sušilnici zrnja
18. oktobra okoli 0.05 je prišlo do požara v sušilnici sončničnih semen v Zgornjih Jablanah. Vzrok požara je bilo pregretje semen. V požaru ni bilo poškodovanih, premoženjska škoda znaša okoli 38.000 evrov.
Nabral si je kup prekrškov
18. oktobra ob 2. uri so policisti Policijske postaje Ptuj na Ptuju ustavili 27-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Ugotovili so tudi, da je vozil v cestnem prometu motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja, ni upošteval prometnega znaka in med vožnjo ni bil privezan z varnostnim pasom. Voznika so pridržali. Izdali so mu plačilni nalog, podali pa bodo še obdolžilni predlog.
Središčanka na podstrešju gojila konopljo
Policisti PP Ormož so z zbiranjem obvestil prišli do informacije, da 31-letna ženska v bližini Središča ob Dravi goji prepovedano drogo konopljo. 13. oktobra so opravili hišno preiskavo na domu osumljenke. Na podstrešju so našli laboratorij za umetno gojenje konoplje, 12 sadik konoplje in tri vrečke posušenih vršičkov konoplje. Hišno preiskavo so policisti opravili tudi pri 46-letnem partnerju osumljenke v stanovanju v Mariboru, kjer so našli vrečko posušenih vršičkov konoplje. Policisti so zasegli najdene predmete (skupna teža posušenih vršičkov znaša 520 g). Zoper oba bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Alkohol v prometu
15.	oktobra ob 18.45 so policisti Policijske postaje Ptuj v Vičavi ustavili 39-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,14 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
15. oktobra ob 21. uri so policisti Policijske postaje Ormož v Ivanjkovcih ustavili 18-letne-ga voznika kolesa s pomožnim motorjem. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,06 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
17. oktobra ob 14.20 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici ustavili 44-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,21 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlomi, tatvine
V noči z 12. na 13. oktober je neznan storilec vlomil v skladišče trgovine v okolici Ptuja. Iz notranjosti je odtujil visokotlačni čistilec. Premoženjska škoda znaša okoli 4000 evrov.