lETO XIV., ŠTEV. 23$ ~
Cena 1C din
SLOVENSKI
Izdaja ćaaoplsoo-zaioZnisku p-dlrtjc S¿i)L >(MaZ tisk« / Ulrektors Badi Jaofanba / Odgovorni aredpikn Serge) Vaio jak , Tisk* tiskarna »Slov. poročevalca« j Uredaiitvo: Ljubljana, Гomšičeva elica 5, telefon 11-522 do 22-з25 i Uprava: Ljabtjaaa, Čopova alien S*-IIL, telefon ÌÌ-57J in 22-421 I Oglasni oddelek« Ljabl/ana, Kardeljeva nlica 4. teleton 21-894, ra ljubljanske naročnike 21-M,
Za zunanje 21-832 / Polisi predal 2» / Tekoči raion Narodna banke Ш-«Т«-Г1 ! Mesečna naročnina 240-dia
Nismo mogli verjeti, ko so tuje radijske postaje sporočile vest, da sta vladi ZDA in Vel. Britanija sklenili, da bodo britanske in ameriške čete potegnjene iz Trsta in cerne A, upravo te cone pa prepustile Italiji. Enostavno nismo mogli verjeti, da bi bilo možno ponovno storiti tako krivico jugoslovanskim narodom, nismo mogli verjeti, da bi zahodne države ponovile še hujšo napako kot so jo po prvi svetovni vojni, ko so prestop Italije na angleško stran plačali s slovensko zemljo in slovenskim ljudstvom s Trstom, Gorico, Primorsko in Istro.
Za usodno napako po prvi svetovni vojni, s katero je bila storjena ogromna krivica narodom Jugoslavije so skušali najti opravičilo v »nepoznavanju razmer« in slično. Nemogoče pa je razumeti, da so zahodne sile tudi danes, ko so vsemu svetu znana zločinska grozodejstva italijanskih okupatorjev na naši zemlji, ko je vsemu svetu znano koliko nedolžne krvi so italijanski imperialisti prelili na naših tleh, koliko grozot italijanskega nasilja so naši narodi prestali. Od pretepanja v zaporih, prepovedi slovenske besede, nasilnega poitaljančevanja Slovencev in Hrvatov od težkih obsodb italijanskih posebnih sodišč, od atentatov in požigov slovenskih kulturnih in gospodarskih ustanov do množičnega klanja naših mož, žena in otrok, do požiganja celotnih vasi, do ubijanj v koncentracijskih taboriščih —to so bili rezultati usodne napake po prvi svetovni vojni, ki so jo zagrešile države, ko so s slovenskimi ljudmi in s slovensko zemljo plačali Italiji izdajstvo njenih starih zaveznikov in prestop v zahodni tabor.
Po vsem tem je toliko usodnega pomena nova odločitev vlade ZDA in Vel. Britanije, da prepustita upravo cone »A« Italiji. Za to odločitev niso niti najmanj vprašali tržaškega prebivalstva, kaj šele vlado Jugoslavije. Je mar to nagrada za udeležbo v Atlantskem paktu tistih divizij, ki jih mi dobro poznamo, ki smo jih videli, kako so počenjale zločine nad našim prebivalstvom, ki smo jih videli, kako so razorožene bežale odkoder so prišle. Ne, na to ne pristanemo, da bi spet zbarantali na račun našega življa. Vsi naši narodi so danes odločno strnjeni okoli tovariša Tita in iz 16 milijonov naših src veje danes samo naj-odločnejša obsodba tega ukrepa in najmočnejši protest proti temu brezpravnemu dejanju.
Se mar vlade zapadnih sil zavedajo, kaj so s tem svojim dejanjem storile? Ni še bil do dobra izrečen ta sklep Londona in Washingtona, že je italijanski ministrski predsednik Pella izjavil, da je Trst samo prva etapa in nato pride še drugo. Pridejo stari italijanski imperialistični apetiti po naši zemlji, po coni B, po Istri, Reki in Dalmaciji, po Slovenskem Primorju, po Snežniku in ljubljanskih vratih. Kakšni apetiti bi potem zagrabili italijanski imperializem? Morda Albanija, Nizza, Corsica, Tunis pa Libija in Egipt, morda še Grčija in kaj še vse. Ali se na zahodu zavedajo, da ta akt pomeni samo prilivanje ognja italijanskemu imperializmu, da bi bil Trst le odskočna deska za nadaljne prodiranje italijanskega imperializma. In če so s tem hotele zahodne države kupiti italjiansko zavezništvo, mar niso pomislile na to, da Italijani to zavezništvo prodajajo kaj radi,‘da radi menjajo kupca, ki jim več ponudi!
In končno, če se že vladi ZDA in Velike Britanije ne ozirata na to, da s tem svojim sklepom rušita mirovno pogodbo, če se ne ozirata na to, da Italija v Trstu nima kaj početi, da je tržaško prebivalstvo ob podpori jugoslovanske vojske izgnalo iz Trsta fašistične bande in ga 1. maja osvobodilo, če se ne ozirata na to, da so Tržačani bili takrat trdno prepričani, da jih italijanska tiranija več ne bo mučila, če se na vse to ne ozirajo, bi pač morali pomisliti, da je to njihovo dejanje nevarno za mir v Evropi.
Mi se teh italijanskih im-
perialističnih apetitov ne bojimo. Obračunali smo z njimi takrat, ko smo bili brez orožja in brez vseh sredstev, ko smo imeli samo patriotizem in brezmejno junaštvo naših ljudi. Ne bojimo se niti italijanskih groženj niti italijanskih divizij, kajti dobro jih poznamo! Nikakor pa ne moremo prevzeti odgovornosti za posledice, ki jih tako popuščanje imperializmu lahko redi. Naše ljudstvo, enotno bolj kot kdajkoli prej, strnjeno okoli našega vodstva, bo dalo odločen odgovor temu popuščanju italijanskemu imperializmu. Vedar mora tu spregovoriti vsa svetovna javnost, predvsem pa Varnostni svet, ki ima nalogo čuvati mir po svetu.
Naš odgovor bo odločen in dostojen zavesti naših delovnih ljudi!
Sergej Vošnjak
Washington in London sta objavila komunike, da prevzame Italija popolno oblast v coni A STO — Brutalna kršitev mirovne pogodbe — Izdajalec je dobil nagrado za svoje izdajstvo — Senca fašističnih požigalcev m zločincev ponovno nad Trstom — Nepopisno ogorčenje vsega ljudstva v naši državi — Organizacija združenih narodov mora spregovoriti odločno besedo v interesu miru — Zahodni »demokrati« hočejo, da bi Slovenci na Tržaškem zapustili svojo rodno grudo — Vsi naši narodi, strnjeni okrog ljubljenega maršala Tita, ne bodo trpeli novega zločina nad našimi življenjskimi pravicami — Borbena Ljubljana protestira — Deseftisoči demonstrirajo po ulicah Beograda — Odgovor na silo: Naša armada in ljudstvo sta eno!
Beograd, 8. okt. (Tanjug) Danes popoldne je bila v Londonu in Washingtonu objavljena skupna angloamerička deklaracija o problemu STO. V tej deklaraciji vladi obeh držav izjavljata, da nista več pripravljeni nositi odgovornost za upravo v coni A STO in da sta zato sklenili opustiti angloameriško vojaško 'upravo, umakniti svoje čete in »upoštevajoč,« kakor je rečeno v deklaraciji, »pretežno italijanski značaj cone A, poveriti upravo te cone italijanski vladi.«
V tej deklaraciji izjavljata vladi ZDA in Velike Bri-"1™ da bo izveden umik njihovih čet in hkrati pre-
tanije,
nos oblasti čimprej mogoče in sporočen,
da bo dan pravočasno
Izjava Edvarda Kardelja
Beograd, 8. oktobra. D ames oto 20.15 uri je v prostorih »Borbe« tovariš Edvard Ka rdeäj dal izjavo novinarjem beograjskih in republiških listov o najnovejšem koraku zahodnih velesil glede Trsta. Tovariš Kardelj je dejal: »Tovariši, danes dopoldne sta veleposlanik Velike Britar nije in odpravnik poslov ZDA obvestila predsednika republike tovariša Tita, da sta se njuni vladi odločili prepustiti upravljanje cone A Italiji. To odločitev sta objasnila z željo, da bi se na ta način definitivno rešilo tržaško vprašanje. Predsednik republike je ta korak vlade ZDA in Velike Britanije odločno obsodil in izjlavil, da se jugoslovanska vlada nikakor ne more strinjati s takim enostranskim aktom. Predsednik republike je izrazil svoje prepričanje, da taka koncesija italijanskemu imperializmu ne samo udarja po elementarnih pravicah narodov Jugoslavije, ampak tudi ne prispeva k izboljšanju Jngosüovan-sko-italijanskih odnosov, kar sta hoteli vladi ZDA in Velike Britanije doseči. Nasprotno, take koncesije samo vzpodbujajo italijanski imperializem k norim zahtevam. V ostalem je gospod Pella danes takoj- potrdil besede predsednika republike tovariša Tita, ko je napovedal, da jfe to sole prva faza v izpolnjevanju Italijanskih zahtev. Poleg tega so s to odločitvijo predani italijanskemu imperializmu na milost in nemilost desettisoči Jugoslovanov v coni A. Njihova usoda mo ra globoko prizadeti vsakega Jugoslovana. Iz vseh teh razlogov Jugoslovanska vlada ni pripravljena sprijazniti se s stanjem, kakršnega je povzročila odločitev vlad ZDA in Velike Britanije in ho pod-vzela vse ukrepe, ki Jih ima na razpolago na osnovi ustanovne listine OZN, da zaščiti jugoslovanske Interese v coni A. V tem smislu bo jugoslovanska vlada izročila zahodnim velesilam protestne note.
' Pričakujejo, da bo jugoslovanska vlada izročila protestne note zahodnim velesilam še nocoj alf jutri zjutraj.
Trst, 8. okt. (Od našega stalnega dopisnika) Ze prve vesti, ki so se danes zjutraj začele širiti po Trstu, da se pričakuje nova tripartitna izjava o prepustitvi cone A STO Italiji, in o prihodu italijanskih čet, so vzbudile med prebivalstvom veliko vznemirjenost in zaskrbijo, nost. V zvezi s termi vestmi so se začele širiti po mestu govorice da pripravljajo iredentisti nove demonstracije in nasilja v pričakovanju, da se italijanske. čete rinejo v cono A Tržaškega ozemlja.
Proti večeru se je vznemirjenje povečalo, ko je iredentistih.. ni tisk objavi] pod velikimi naslovi preko cele strani predlog o začasni razdelitvi STO in o
Tj. 1920: požigalci... Tj. 1942: morilci...
Tj. 1952: Hitcejevi
nasledniki...
Njim hočeta London in Washington ponovno izročiti naše ljudstvo na tržaškem ozemlju!
Spodbuda
italijanskemu
imperializmu
Beograd, 8. okt. (Tanjug). Sporočilo vlad ZDA in Velike Britanije, da odstopata cono A Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, je vzbudilo v Beogradu val nezadovoljstva in ogorčenja. Jugoslovanska javnost se ne more in se ne bo nikoli strinjala s tako enostransko »rešitvijo« tržaškega vprašanja, ki žali najgloblje čustva jugoslovanskih narodov. Taka vsiljena »reši-
NOTA JUGOSLOVANSKE VLADE
BEOGRAD, 8. okt. (Tanjug): V dobro obveščenih krogih se je zvedelo, da bo jugoslovanska vlada še nocoišnjo noč ali najpozneje jutri izročila vladama Velike Britanije in ZDA protestno noto proti enostranski odločitvi teh vlad glede izročitve cone A Italiji.
te v« tržaškega vprašanja, poudarjajo v Beogradu, ne more služiti zboljšanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo niti utrditvi miru v tem delu sveta. Nasprotno, to bo samo opogumilo italijanski imperializem in njegove ekspanzionistične zafrteve ter s tem še bolj poslabšalo odnose med obema državama. Odgovornost za tak položaj ne pade samo na italijansko vlado, v kateri čedalje bolj prihaja do izraza duh imperialistične, Mussolinijeve politike, pač pa tudi na zahodne sile, predvsem na Veliko Britanijo in ZDA, ki so dale pri tem vprašanju spodbudo in oporo uradni Italiji v njenih ekspanzionističnih aspiracijah nasproti Jugoslaviji.
Politika londonskega pakta iz leta 1915, s katerim so bili
(Nadaljevanje na 2. shrani)
IZVRŠNEMU SVETU LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ, BEOGRAD!
Delavci, tiskarji, nameščenci in novinarji »Slovenskega poročevalca« smo sredi mirnega dela sprejeli z na j več j im ogorčenjem vest o samovoljnem sklepu‘angleške in ameriške vlade o predaji našega Trsta italijanski okupaciji. V tem nasilnem dejanju vidimo kršitev mirovne pogodbe, nagrajevanje Italije za njene fašistične zločine in izdajstvo političnih, narodnih in gospodarskih interesov tržaškega prebivalstva.
Ko obsojamo atentat na interese Jugoslavije in tržaškega prebivalstva, izražamo prepričanje, da demokratična svetovna javnost, Združeni narodi in ves svobodoljubni svet ne bodo nikoli potrdili nasilja, ki resno ogroža mir v tem dein Evrope.
Ob t'.h dejanjih se Jugoslovani še bolj povezujemo okoli našega uržavnega vodstva _ in utrjujemo y sebi neizmerno zaupanje v predsednika naše socialistične republike maršala Tita.
Ljubljana, dne 8. oktobra 1953
Plovni kolektiv »Slovenskega poročevalca«.
italijanski upravi v coni A Tržaškega ozemlja. 2e v popoldanskih urah se je zvedelo, da so italijanske divizije, ki so že dlje časa na mejah STO in Jugoslavije v strogi pripravljenosti in da so dobile že tudi nove paradne uniforme. Prav tako se je zvedelo, da so anglo-ameriške vojaške čete okrepile straže na vojaških objektih, čete pa čakajo pripravljene v kasarnah. Danes ob 18 uri je izdal general Winterton progla5 prebivalstvu cone A, v katerem citira tripartitno deklaracijo in omenja, da datum odhoda amglo-ameri-ških čet še ni določen. Nadalje poziva prebivalstvo, naj bo mirno pri izmenjavi čet.
Ljubljana ogorčena
Pozno popoldan. Mrak, dež rosi, po ulicah hite ljudje po svojih poslih, kakor po navadi.
Človek na Miklošičevi cesti nekam nenavadno hiti neznano kam. Pred veliko palačo sreča znanca.
»Ze veš najnovejšo novico?«
»2e.«
»In kam greš?«
»Ze grem proti središču mesta, Pred pošto!«
In že sta hitela vsak po svoji bližnjici.
Stanovalci h4 so na hitro roko ogrnili suknjiče in že hite na ulico.
»Dajte nam puške, gremo v Trst«. »Trsta ne damo.« »Dovolj je bilo izdajstev od strani naših zaveznikov«, »Dol z vojnimi hujskači!« »Smrt fašistom!« »Dol z umazanim mešetarjenjem.« ... in podobno je zagrmelo po ulici. Nasproti prve skupine prikocaka draga in se združi s prvo. Sledi tretja, četrta, ljudje zapuščajo pločnike in se uvrščajo v povorko. Ljudje po kinematografih ustavljajo predvajanja fiL nrav in hite na ulice.
Ni minilo četrt ure od trenutka, ko sta se srečala na;a znanca na Miklošičevi cesti in ko je bila Ljubljana še mirna, kakor običajno, in že je na nogah skoraj vse prebiva’sivo, Ljubljana je, kakor da bi dregnil v sršenovo gnezdo.
*
Ljubljana, 8. okt. Cim se je zvedelo za gorostasno novico, da so Amgloameričami sklenili podpreti italijanski fašistično. iredariuisti&ri Pellín režim s tem, da jim prepuste cono A in Trst, grobo kršeč tisto mirov-■ no. pogodbo, ki so jo sami podpisali in zasmehujoč brezmejne • 'žrtve, ki so jih dali za osvobodi.
. tev . izipod fašističnega _ jarma primorski: Slovenci in vsi jugoslovanski narodi, so bile v Ljubljani prekinjene in odpovedane vse prireditve. V jdrami so po dveh iùvcdbih prizorih predstavo pretesili. Ensko so tudi v operi ustavili predstavo. Gledalci so z ogorčenimi protesti sprejeli novico o zahrbtnem dejanju angloameriških »zaveznikov« ter korporativno odšli na ulice in se pridružili množici demonstrantov. Prav tako so prefcimU tudi vse kinep-redstave. Mnogi so odhiteli domov, da objavijo nezaslišano vest ter so se nato skuipn-o s svojci vrnili na ulice in se pridružili neprestano naraščajoči množici demonstrantov.
Desettisoči po beograjski alleali
Beograd, 8. oktobra. V Beogradu je z velikim ogorčenjem in protesti celotnega prebivalstva bila sprejeta vest, da sta vladi ZDA in Velike Britanije sklenili umakniti svoje čete iz cone »A« STO in jo izročili Italiji. Zvečer so spontano izbruhnile v mestu demonstracije. Ze v zgodnjih večernih urah se je na desettisoče meščanov z dela, s sestankov in konferenc, iz kinematografov in gledaliških predstav napotilo na Trg republike, da enotno in odločno manifestirajo svoje ogorčenje nad najnovejšo krivico, ki je storjena naši državi.
Protest društva LRS za Združene narode
Zveznemu izvršnemu svetu Ljudske skupščine FLRJ v Beogradu
Društvo LRS za Združene narode sporoča izvršnemu svetu FLRJ svoj najodiočnejši protest proti samovoljnemu nasilnemu reševanju tržaškega vprašanja s strani ameriške in britanske vlade.
V tem dejanju vidimo naj-hnjšo kršitev tistih načel mednarodne pravičnosti in poštenosti, miroljubnega sodelovanja med narodi in sporazumnega reševanja mednarodnih vprašanj, načel, ki izhajajo iz Ustanovne listine OZN in za katera se dosledno zavzema tudi naše društvo.
Dejstvo je, da podpirata ameriška in britanska vlada s svojim sklepom osvajalne pohlepe države, ki je v preteklosti in v dragi svetovni vojni bila na strani agresije ter se borile proti sedanjim člšu nicam OZN.
Zasedanje konference mest končano
Se saprei fe treba razvijati oblike iiieležbe državljanov v ljudski
oblasti
Začele so se velike oktobrske svečanosti v Kragujevcu
Maribor, 7. X. 1953.
Na včerajšnjem popoldan. Ek e m zasedanju je Stalna kon-í_ renca mest razpravljala o načrtu uredbe o upravljanju stanovanjskih zgradb. Uvodni govor o tem je imel dr. L' n C-Tškovič. V razpravo o rete' ratu je posegel tudi tov. Ed. v? d Kardelj, ki je med drugim d.jal, da z distribucijo stanovanj ne bomo dosegli nič. Nasprotno, distribucija je postala leglo korupcije. Naša država je t la obvarovana pred korupcijo toda v aparat za razdeljevanje stanovanj se je začela vt hotapljati. — Ljudje so za. č' H dajati stanovanja za denar. Fazen tega obstajajo neki spiski, po katerih pridejo na vrsto najprej takšni in takšni Ir 'kcionarjl, nato takšni in trkni intelektualci, ena kategorija Pa Je sploh izključena, da bi prišla na vrsto. Tudi to jt korupcija svoje vrste, čeprav ji uradno ne pravimo tako. Meni se zdi, da je boij pravilno, če se ljudski odbori odrečejo trke distribucije, ali pa da se družinam odredi minimum stanovanjskega prostora. Tovariš Kardelj je nadalje govoril še o potrebi vključitve privamih hiš v novi sistem upravljanja s stanovanjskimi poslopji tero po rebi, da hišni sveti obstaja’o tako v vehlcih kot malih h\ ?.h in o sodelovanju podjetij v tem upravljanju.
Ob koncu diskusije je zase' dsoie sklenilo, naj ljudski odbori poleg pripomb in predlogov. ki so jih postavili na tem zasedanju, dostavljajo tudi v bodoče svoje mišljenje o tej uredbi zveznemu izvršnemu svetu.
Po poročilu predsedništva o delu Stalne konference in njenih organov so bile sprejete še nekatere spremembe in dopolnitve sía'uta Konference. Sprejet je bil pravilnik o delu Konference in njenih ovcanov ter pc‘rjen predračun dohodkov in izdatkov za 1953 leto.
Tretji in z-dnii dan zasedanja je Konferenca posvetila vprašanju preskrbe mest in industrijskih centrov ter pasivnih krajev. Referenti so bili delegati Beograda, Zagreba in Zenice, ki so osvetlili najakut. nriše probleme v organizaciji preskrbe s svojih področij. Referent iz Zasreba. delegat iz Be ograda kot ostali govorniki so bili enotni v ugotovitvi, da
Ljudski odbori naj bodo iniciatorji družbenega upra vijanja v prosveti, zdravstvu hi socialnem skrbstvu — Treba je opustiti administrativni način dodeljevati ja stanovanj in uvesti načelo sa m ou pravi jan ja stanovanjskih zgradb — Izgradnja stanovanj in šol stopata v ospredje LO naj sami odio cajo o višini plač uslužbencev
predstavlja preskrba mesta s sadjem, povrtnino, mlekom in mesom še danes enega najvažnejših problemov, ki se pojav, ijajo ne samo ob slabih letinah, temveč tudi ob dobrih, ko bi bile cene pridelkom lahko mnogo bolj dostopne za potrošnike.
Kot vzroke za takšno stanje je navedel pomanjkanje primernih skladišč, ki se pojavlja skoraj v vseh naših mestih. Zato se ogromno blaga pokvari, zlasti mlade povrtnine, kjer doseže kalo včasih do 30 odst. Zaradi tega nastajajo seveda velike izgube, ki jih podjetja krijejo z maloprodajnim cenam pri blagu, ki pride na trg. Kot primer je navedei zagrebško podjetje »Dunjo«, ki je imela lani kala okoli 15 milijonov dinarjev, kar pomeni, da so plačali potrošniki za 15 milijonov dinarjev več kot bi bilo potrebno in to samo pri enem podjetju! V naših mestih imamo stotine milijonov dinarjev izgube zaradi slabih skladišč, kar občutno vpliva na splošno raven cen.
Glede preskrbe s kruhom, mlekom In mesom so naša velika mesta v enakem položaju. Pekarne ne zadovoljujejo potreb potrošnikov. Zaradi pomanjkanja pekarn, delajo tudi zasebni peki. ki špekulirajo pri kvaliteti. Dobro kvaliteto pa ne dajejo niti modernejše pekarne, ker delajo v več izmenah, na drugi strani pa zato ne, ker ne občutijo konkurence. Zato bo potrebno v prvi vrsti pristopiti h gradnji novih pekarn in razvijati konkurenco v proizvodnji kruha.
Tudi klavnice so večji del zastarele in ne 'ustrezajo niti higienskim predpisom, niti tehničnim predpisom in potrebam potrošnje ter bo treba za bolj-šo preskrbo mest z mesom pristopiti h gradnji sodobnih klavnic.
Otežkočena je tudi prpskrba mest z miekom in mlečnimi izdelki, ker ni na razpolago urejenih zbiralnic in mlekarn za
Spndbuda italijanskemu imperiaUzmu
(Nadaljevanje s 1- strani)
Italiji za nagrado za njen vstop v vojno na strani zaveznikov obljubljeni velikanski deli jugoslovanske zemlje, se nadaljuje v drugi obliki in na drug način tudi po drugi svetovni, v kateri je bila fašistična Italija napadalec in v kateri je bila poražena, kar dokazujejo — poudarjajo v Beogradu — tudi dejstva, kot so težka borb3 Jugoslavije na mirovni konferenci 1946 v Parizu, na kateri je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlie, ki ie pustilo pod Italijo desettisoče slovenskih prebivalcev, trojna deklaracija iz 1. 1948. ki pomeni povi očitni prekršek mirovne pogodbe po zahodnih silah, ker so enostransko obljubile Italiji cel-‘no STO. Nadaljujoč tako politiko z daianiem koncesij italijanski politiki pritiska in izslljevanla. so zahodne vele-si’e do]e Inn.; z londonsko konferenco široka pooblastila ita-lii.anski vladi v coni A. S tem je kila pravzaprav odnrta not Italiji za postopno priključitev te cone.
V istem duhu je delovala tudi zavezniška vojaška uprava v Trstu, ki je zlasti po pooblastilih, ki jih je dobila Italija v coni A, čedalje bolj tolerirala diskriminacijo slovenskega prebivalstva v tej coni, zlasti glede uporabe slovenskega jezika, šolstva, naseljevanja Italijanov na čisto slovenskem ozemlju, slabitve gospodarskih postojank slovenskega prebivalstva itd. Taka politika, ki je že naprej prejudicirala »rešitev« tržaškega vprašanja, na kar je jugoslovanska vlada nenehno opozarjala — je privedla do današnjega položaja, ki pomeni popolno in enostransko kršitev določb mirovne pogodbe. Taka politika spodbujanja italijanskega imperializma je težak in nezaslužen udavec ju. goslovan. narodom in ustvarja vse pogoje za nadaljnje poslabšanje položaja v tem delu sveta.
Z najnovejšo enostransko odločitvijo zahodnih sil se daje Italiji mesto Trst. ki je ita. lijanskj samo po tem. da pretežna večina prebivalstva govori italijan.sko, ter ves ostali dol cone A, v katerem žive skoraj izključno Slovenci. Pri ¡popisu iz 1. 1945, k¡ je bil ne-
popoln, je bilo ugotovljeno, da živi v coni A okrog 100.000 Slovencev, ki so sedaj prepuščeni na milost in nemilost italijanski potujčevalni politiki, ki bo neogibno sledila prej ali slej.
Ta sklep vlad Velike Britanije in ZDA je nova spodbuda italijanskemu imperializmu, ki je opogumljen zaradi koncesij, ki jih je dobil od zahodnih sil, dalje podžiga! svoje ekspan. zionistične aspiracije na cono B. nato pa tudi na druee dele Jugoslavije. To dokazujejo tudi nedavna debata v italijanskem parlamentu, izjave odgovornih italijanskih osebnosti, pisanje italijanskih časopisov, pa tudi izjava ministrskega predsednika italijanske vlade Pelle, ki je ob koncu svojega govora v italijanskem parlamentu izrekel »prošnjo Vsemogočnemu, naj bi današnja in jutrišnja Italija dosegla veličino včerajšnje«-Jasno je, da je ta »prošnja Vsemogočnemu« izrečena predvsem na račun Jugoslavije.
Najnovejši ukreD zahodnih sil ocenjujejo v beograjskih političnih krogih kot odločitev, ki bo privedla Trst in njegovo prebivalstvo v zelo težak gospodarski položaj. — Trst je s tem odrezan od svojega gospodarskega zaledja, kar ga bo v perspektivi privedlo do neogibne gospodarske stiske. S to odločitvijo je povzročena škoda tudi državam osrednje Evrope, ki so gospodarsko zainteresirane za Trst kot veliko pristanišče V tem smislu bi bila najboljša rešitev trž.aškega vprašanja internacionalizacija Trsta, kot ;e predlagala pred kratkim jugoslovanska vlada. Taka rešitev bi omogočila velik gospodarski razcvet Trsta kot nristanišča in bi bila ne le politična, pač pa tudi naravna ovira Hali ianskemu imperializmu in njegovim agresivnim težnjam do Balkana.
Z odločitvi io vlad Velike Britanije in ZDA je slovensko prebivalstvo cone A brez vsake zaščite in pravic prepuščeno Italiji. Ne smemo pozabiti, da je Italija tudi z mirovno pogodbo formalno prevzela določene obveznosti glede zaščite slovenske manjšine v Italiji, vendar pa jih surovo krši in se jih sploh ne drži.
pastreilizacijo mleka. Iz tega razloga so slabo zajeta področja mleka, ki so oddaljena od po. trošnih središč, količine, ki prihajajo iz bližine mest, pa niso zadostne. V zimskih mesecih cene mleku vselej narastejo.
Teh pojavov ne bi bilo, če bi zgradili primerne zbiralnice mleka in če bi v času največje laktacije mleka odkupovali večje količine in jih predelo, vali.
Nadaljna razprava je pokazala, da leže osnovna vprašanja pravilne preskrbe mest v problemih urejenih skladišč, pekarn, transporta klavnic in da ti problemi, poleg drugih činiteljev, v največji meri vplL vajo na pravilno preskrbo. Razprava je pokazala tudi to, da glede na letošnjo letino ne moremo biti zadovoljni s preskrbo mest tako v pogledu količine in kvalitete, kakor tudi v pogledu cen prehvanbenih arti. k!ov.
V	zvezi s tem je bila tudi živahna razprava o organizaciji trgovske mreže. Da tržišča niso založena, kot bi lahko bila, je v veliki meri kriva distribucijska mreža. V razpravo o principu organizacije trgovine je posegel tudi dr. Leon Ger. škovič, ki je govoril o principu, ki je postavljen v naših novih gospodarskih uredbah. Dejal je, da je uredba o organizaciji trgovine postavljena s tega stališča, da bo eden osnovnih pogojev, da bi tržišča pravilno funkcionirala — konkurenca.
Iz vseh razprav o preskrbi mest in industrijskih centrov bodo delegatje imeli dovolj gradiva, da na območju svojih ljudskih odborov pvemotrijo še enkrat to vprašanje in sklep Konference je bil, da dajo svoje pripombe k načrtu uredbe o organizaciji trgovine.
V	svojih sklepih ugotavlja Konferenca mest, da so ljudski odbori napravili pomemben napredek v razvoju raznih oblik socialistične demokracije in razširjenja neposredne udeležbe državljanov v delu organov oblasti, vendar je v tem pogle. du potrebno storiti še mnogo. kaj.
Zbore volivcev je treba napraviti bolj vsebinske in na njih obravnavati vsa pomembna vprašanja ljudskih odborov. — Razen zborov volivcev je treba razvijati in izkoristiti tudi druge oblike neposrednega sodelovanja državljanov, kot so iniciativa in sodelovanje družbenih organizacij, tiska itd. V ve. f likih mestih je ena izmed oblik js približevanja oblasti ljudstvu g| občina v sestavu mesta. Stalna konferenca smatra, da se velika mesta lahko poslužijo izkušenj mest, k¡ so že poprej áf uvedla občinske ljudske od. r bore.
Konferenca je dalje ugotovila, da ljudski odbori niso zadostno obravnavali problema družbenega upravljanja na področjih prosvete, zdravstva in socialnega skrbstva. Premalo je bilo tudi prizadevanj, da bi se našle ustrezajoče oblike družbenega Upravljanja v teh ustanovah. Zato konferenca priporoča, naj bodo ljudski odbori iniciatorji in naj negujejo razne oblike družbenega samoupravljanja v šolah in drugih kulturno - prosvetnih ustanovah.
Organizacija in metode dela
mestnih zborov in zborov proizvajalcev, svetov ljudskih odborov, kakor tudi administrad, ja često niso v skladu s stvarnimi potrebami demokratičnega razvoja ljudske oblasti. Sveti rešujejo na eni strani vprašanja s področij ljudskih odborov, po drugi strani pa vprašanja, ki bi jih lahko reševala administracija. V takih pogojih birokratizem lahko raste in ga je zaradi tega v naših odborih tudi največ. Pojavlja se tudi napačno pojmovanje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, ki si marsikje usva-jata pravice, ki jima jih zakon ne daje. Isto je z združevanjem funkcij podpredsednika in predsednika gospodarskega sve. ta v eni osebi. Ze doslej, še bolj pa po sprejetju novih gospodarskih uredb, bo imela administracija ljudskega odbora veliko odgovornost pri pravilnem izvajanju svojih polnomočij. Zato je potrebno najhitreje preiti k izboljšanju sestava uslužbencev in pri tem posvetiti posebno pozornost kontrolnemu aparatu, predvsem njegovi strokovni usposobljenosti.
Razprava o načrtu uredbe o upravljanju stanovanjskih zaradb je pokazala, da je treba to vprašanje dalje proučevati in dostavljati predloge izvršne.
mu svetu FLRJ. Istočasno morejo ljudski odbori začeti s pripravami za izvajanje načela samoupravljanja stanovanjskih zgradb in ukinjenja administrativnega načina dodeljevanja stanovanj.
V naslednjih letih je treba po ugotovitvah Konference posvetiti več skrbi izgradnji stanovanj in šol, zaradi česar naj ljudski odbori pri razdeljevanju svojih sredstev dajejo tem potrebam prednost. Konferenca je opozorila zvezne in republiške organe, naj to upoštevajo pri določanju svoje udeležbe pri dobičkih gospodarskih organizacij, tako da bi čim več sredstev ostalo v te namene ljudskim odborom. Poleg tega smatra Konferenca, naj bi se preko kreditne politike dala prednost kreditom za izgradnjo šol in stanovanj.
Stalna konferenca mest pri. poroča, naj bi se v sprejemanju gospodarskih in drugih predpisov vodilo več računa o položaju mestnih občin s posebnimi pravicami, da bi se zagotovila potrebna samostojnost in vloga mestnih občin v okviru okraja. Prav tako je Konferenca ugotovila, da republiški In zvezni upravni organi često kršijo z zakonom in ustavo zagotovljene pravice mest in mestnih občin.
Končno smatra Konferenca za potrebno, da bi bilo v novem plačilnem sistemu potrebno dati ljudskim odborom pravico samostojnega določanja plač svojim uslužbencem v okviru lastnih možnosti.
Ob zaključku dela Konferen. ce mest se je tov. Djurica Joj. kič zahvalil MLO-u Maribor za dobro organizacijo konference in za gostoljubnost, katere so bili delegati v Mariboru deležni.
Prihodnje zasedanje konference bo v Splitu.	-jp.
Sedemstotisoč ton premoga v prihodnjih 6 mesecih bo dobavila Poljska Avstriji. Ta postavka je posebej poudarjena v avstrijsko - poljskem trgovinskem sporazumu, ki je bil podpisan na Dunaju 5. oktobra.
Kragujevac, 8. okt. V Kragujevcu so se te dni začele velike oktobrske svečanosti, na katerih bodo praznovali 120 letnico prve kragujevske gimnazije, 120 letnico tiskanja prve knjige v Srbiji in 50 letnico ustanovitve srbske socialdemokratske stranke. Te proslave se bodo končale 21. oktobra z velikim ljudskim zborovanjem in obiskom grobnice kragujevskih rodoljubov, ki so bili ustreljeni leta 1941. Kragujevčani so s posebno skrbjo pripravili oktobrske jubilejne proslave. Na sporedu sc bogate kulturno - umetniške in športne prireditve.
Odkrili so ie spomenik prvemu socialističnemu poslancu v Narodni skupščini Srbije iz leta 1903 dr. Mihajlu Ujličevu, njegov rojstni kraj Mačkovec v neposredni bližini Kragujevca pa so preimenovali v Ujličevo. Kulturno-umet-niški del programa proslav se bo začel 9. okt., ko bo dekan filozofske fakultete v Beogradu in dijak prve kragujevske gimnazije dr. Drobnjakovič predaval o temi »Kragujevac v preteklosti in sedanjosti«. Zatem bodo vsakega dne do konca teh proslav kultur-no-umetniške prireditve ali predavanja. Poleg drugega bodo priredili književniški večer Iva Andrica, Desanke Maksimovič, Branka Čopiča, Dobriče Čošiča in drugih.
V	dneh proslave bo Narodno gledališče iz Beograda predvajalo v Kragujevcu »Gorski vjenac«, Jugoslovansko dramsko gledališče pa bo uprizorilo »Jegorja Buličo-va«. Nastopili bodo tudi prav tako znani beograjski operni in baletni umetniki. V Mestni galeriji slik bo Djordje Andrejevič-Kun odprl svojo prvo povojno razstavo, medtem ko bodo kragujevski srednješolci priredili razstavo svojih slikarskih in kiparskih del. Kulturno-umetniški društvi »Toza Dragovič« in »Abraševič« bosta priredili dva večera srbskih zborovskih skladb ter plesov in narodnih pesmi narodov Jugoslavije.
Petnajstega oktobra bodo odprli razstavo knjig iz 19. stoletja. Istega dne bo prekinilo za kratek čas podjetje »Crvena zastava« delo, da bi s topovskimi salvami in kratkimi predavanji po delavnicah počastilo 100 letnico vlitja prvega topa v Srbiji.
V	okviru oktobrskih svečanosti v Kragujevcu bodo imeli tudi številne športne prireditve pod naslovom »Oktobrske športne
igre«, ki se bodo odslej prirejale vsako leto. Nastopilo bo več znanih nogometnih klubov.
Kragujevski planinci se bodo povzpeli 15. oktobra na vrh Triglava, kjer bodo odkrili ploščo v spomin na 100 letnico vlitja prvega topa v državi.
Da bi se dostojno oddolžili spominu nad 7000 postreljenih rodoljubov so Kragujevčani v pripravah letošnje oktobrske proslave
sklenili, da bodo zgradili nacionalni park v obsegu okoli 400 ha, ki bi obsegal vse grobove postreljenih. Razpisan je natečaj za ureditev tega parka, v katerem bo tudi muzej oktobrskih žrtev Kragujevca. Zamišljeno je, da se na vsaki množični grobnici postavi kip, ki bi simboliziral herojsko borbo in žrtve kragujevskega proletariata, intelektualcev in srednješolcev.
Pereči problemi šolstva v Sloveniji
Ugotovitve in pre dlogi plenuma združenj prosvetnih delavcev
Slovenije
Ljubljana, 8. okt. V ponedeljek in torek je zasedal v Ljubljani plenum vseh petih združenj prosvetnih delavcev Slovenije, to je srednješolskih profesorjev, osnovnošolskih učiteljev, defektologov, vzgojiteljev in učiteljev strokovnih šol. Predmet tega posveta je bilo vprašanje družbenega upravljanja šolstva, problem materialne plati prosvetnih ustanov, vprašanje specialnih šol (za gluhoneme, slepe in duševno zaostale otroke), nadalje vprašanje poklicnega usmerjanja mladine in problem vzgoje strokovnega kadra.
Glavni del razpravljanja je bil posvečen vprašanju družbenega upravljanja šolstva. Ugotovitev je ta, da družbeno upravljanje šolstva daleč zaostaja za samoupravljanjem v industriji in gospodarstvu sploh. Najbolj je doslej prišlo družbeno upravljanje šolstva do izraza v republiških svetih, mnogo manj pa v okrajnih prosvetnih svetih. Tam je sodelovanje posameznih društev prosvetnih delavcev še zelo nezadostno. Poudarjeno je bilo načelo, da se mora družbeno upravljanje šolstva prenesti v prvi vrsti na posamezne šolske ustanove. V tem pogledu pa še nismo prišli preko starih šolskih svetov, ki so se doslej v glavnem pečali zgolj z izboljšanjem materialne osnove šolstva. Pa tudi nekateri zakonski predpisi so že postali ovira za nadaljnji razvoj družbenega
Proslava 12. obletnice partizanskega napada na Šoštanj
Šoštanj, 8. oktobra. Danes so Šoštanjčani že drug.č proslavili občinski praznik 8. oktober v spomin na prv¡ partizanski napad na mesto. Ta dan 1941. leta je skupina 46 štajerskih partizanov s puškami, bombami ter tremi mitraljezi napadla mesto ter ga nekaj ur držala v svojih rokah. V počastitev tega dne je imel davi občinski ljudski odbor slavnostno sejo, okoli 9. ure
partizanskega napada na mesto ter razčlenil tudi njegov povod.
Ostali del sporeda so izpolnili moški ter mešani pevskj zbor in godba na pihala šoštanjske »Svo. bode«, mladi rec.tatorji ter gimnazijski pevski zbor. Zborovanje je počastila še partizanska patrulja, ki je obiskala kraje, kjer je hodila in, se borila XIV. divizija.
Z zborovanja so zbrani poslali pozdravno pismo izvršnemu svetu LRS ter glavnemu odboru Zveze borcev Slovenije. Po končanj proslavi na Trgu svobode So ljudsk' odborniki Šoštanja položili več vencev k spomeniku, kjer je bilo dan po napadu na mesto ustreljenih 10 talcev.
M. B.
Nagrajevanje zdravstvenih delavcev pred rešitvijo
Ta spomenik so postavili člani Zveze borcev lz Šoštanja v spomin prvega partizanskega napasla na mesto — g okt. 1941. — Spomenik je bil odkrit 8. okt. 1952.
pa se je k zborovanju na Trgu svobode zbralo okoli 2000 domačinov.
Zborovanje je začel predsednik občinskega ljudskega odbora Miloš Volk, ki je med drugim dejal, da je ta dan namenjeni tudi počastitvi spomina okoli 300 Šoštanjčanov, ki so padh v bojih za svobodo. Med mrtvimi junaki sta tudj dva narodna heroja, in sicer Dušan Mravljak ter partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh.
O pomenu praznika mesta Šoštanja je nato spregovoril prvoborec ter udeleženec tega napada predsednik okrajnega ljudskega odbora Tone Ulrih-Kristl. Tova, ris Ulrih je v svojem govoru podrobno orisal potek prvega
Pred kratkim je bil objavljen načrt uredbe o nagrajevanju zdravstvenih delavcev. Sindikat zdravstvenih delavcev Jugoslavije je dal k temu načrtu svoje pripombe in jih poslal pristojnim državnim organom. Bistvo teh pripomb je po besedah predsednika sindikata zdravstvenih delavcev FLRJ Stevana Jovanoviča v naslednjem:
Sindikat zdravstvenih delavcev je že dolgo tega ugotovil, da so zdravstveni delavci za svoje delo slabo plačani in da njihovo mesto v družbeni skupnosti glede ña funkcije, ki jih opravljajo, kakor tudi glede na specifičnost njihovega posla, pravzaprav ni določeno. Plačevalo se jih je v skladu s splošno uredbo o plačah državnih uslužbencev. Ljudje, ki so se-stavjjali načrt nove uredbe, so upoštevali stališče sindikata, da je položaj zdravstvenih delavcev poseben in da ga je zato treba tudi posebej rešiti. Spričo tega enakega stalisca je sindikat objavljeni nacrt lahko vzel za ogrodje pri formuliranju svoega končnega Stališča, ki je rezultat razprave, v kamri se je udeležilo 70 odstotkov sindikalnih organizacij.
Sindikat^se strinja z načelom, da bodi zaslužek zdravstvenih delavcev sestavljen iz-temeljne (stalne) in dodatne plače. Ne more pa pristati na stališče, ki je izraženo v nacrtu in po katerem naj bi dodatna plača zavisela od prometa zdravstvenih ustanov. Tako stališče bi poleg vse zavesti zdravstvenih delavcev, da je osnovni cilj kar najmanj bolnikov, namreč moralo pripeljati do — če ne na splošno, pa vsaj sporadično — komercializiranja zdrav, službe, to je do povečanja števila bolnikov v bolnišnicah. Samo tako se namreč lahko poveča v bolnišnici promet in s tem tudi dodatna plača. Za zdravstvene delavce je dodatna plača lahko le prejemek, ki se jim daje za večjo skrbnost pri delu, ekspeditivnost, strokovnost in nevarnost na določenem delovnem mestu. Nagrajevanje zdravstvenih delavcev nikakor ni mogoče določiti po poslovnem pro-
metu, temveč le po kvaliteti dela.
Načrt uredbe želi rešiti in urediti mnoga druga vprašanja, ki so za zdravstvene delavce življenjskega pomena, pa so ostala vse doslej kljub iskrenemu prizadevanju sindikata nerešena. Gre za nadurno delo, za delo ob državnih praznikih, za nočno dežurno službo in za druga vprašanja, ki so jih državni -organi rešili za vse druge poklice s posebnimi zakonskimi predpisi.
Načrt uvaja novost s sistemom prostega dogovora z zdravniki in delno s srednjemedicinskimi delavci. S tem ukrepom bo sčasoma mogoče zadovoljiti potrebe po zdravstvenih delavcih v oddaljenih in zaostalih krajih. Ne more pa se cnetralni odbor Sindikata zdravstvenih delavcev strinjati z vključitvijo privatnih ordinacij v splošno zdravstveno zaščito; s tem bi po mnenju Centralnega odbora prišlo le do favoriziranja privatne prakse. Odklonilno stališče je zavzel sindikat tudi do stališča, da bi mogli tudi zavodi za socialno zavarovanje sklepati proste dogovore z zdravniki. Posledica takih dogovorov bi namreč bila, da bi se zdravstvena služba, ki bodi enotna, samo razdrobila, s čimer bi se zmanjšala možnost uspešnega delovanja.
Po mnenju Jovanoviča bi moralo biti besedilo nove uredbe dokončno stilizirano konec leta, tako da bi lahko začeli nagrajevati zdravstvene delavce po novih predpisih že od L januarja 1954 dalje. Sicer pa bo nova uredba sestavni del novega sistema v nagrajevanju državnih uslužbencev, o katerem se sedaj živahno razpravlja in ki bo dan čim prej ko mogoče v javno razpravo. S tem novim sistemom bi se odpravile neenakosti, ki jih danes imamo v plačah državnih uslužbencev v državnih ustanovah in v gospodarskih podjetjih.
V vsako hišo knjige Prešernove družbe!
upravljanja šolstva. V načrtu so statuti nekaterih ljudskih odborov, ki obravnavajo ta problem in ki bi jih morale proučiti vse družbene organizacije in temu primerno usmeriti svoje delo. Najti je treba način, kako pritegniti k sodelovanju v vseh šolskih vprašanjih čim širšo javnost.
Mimo tega so najbolj pereča vprašanja organizacija šolstva, učni načrti, materialna osnova šolstva in materialni pogoji prosvetnih delavcev. Z vsemi temi problemi se bo bavila posebna republiška komisija pri izvršnem svetu LRS, potrebna pa je pobuda in pomoč najširše javnosti, predvsem pa društev prosvetnih delavcev samih.
O materialnih pogojih šolstva in prosvetnih delavcev je poročal Henrik Zdešar, ki je ugotovil, da je materialno stanje našega šolstva zelo kritično, ker gre večina izdatkov za šolstvo za personalne izdatke in le zelo majhen del za materialno oskrbovanje šol. Od celotnega proračuna za šolstvo gre v Sloveniji 72% za osebne izdatke in samo 12°/o za funkcionalne izdatke, ostalih 16% pa za operativne izdatke. To razmerje je v nekaterih krajih še bolj kritično. V goriškem okraju je razmerje med funkcionalnimi in osebnimi izdatki 1 ; 64, v Krškem 1 : 79, v Šoštanj skem 1 : 54 itd. ali v številkah: v goriškem okraju 40 milijonov 124 tisoč 400 din za osebne in 630.510 din za mate rialne izdatke, v krškem okraju 35,092.000 din za osebne in le 445.000 din za funkcionalne izdatke, v šoštanjskem pa 17 milijonov 532 tisoč 100 din za osebne in 323.000 din za funkcionalne izdatke. Pri vsem tem pa postavlja še posebej problem rapidno naraščanje števila učencev v osnovnih šolah, zlasti v večjih Jerajih, ki se opaža postopno tudi že na gimnazijah. Šolske zgradbe so potrebne velikih popravil. Higienske prilike ne ustrezajo. Oprema in modernejša sredstva za pouk so zelo pomanjkljiva. Občutno je pomanjkanje učil, občine pa zelo neredno izplačujejo za šolstvo določene prispevke iz proračuna. Misliti bo treba tudi na finančno pomoč materialno šibkejšim okrajem, ki sami nimajo dovolj sredstev za vzdrževanje in izpopolnjevanje šolstva na svojem področju.
Kar se tiče strokovnega kadra, kaže praksa, da nezadovoljiv materialni položaj prosvetnih delavcev ni privlačen za študirajočo mladino. Tako se je na primer v Ljubljani vpisalo na učiteljišče komaj 2.3% vseh študentov na gimnazijah. Na strokovnih šolah se opaža beg strokovnih moči v proizvodnjo, ker so mnogo bolje plačani, saj ima na primer asistent na tehnični visoki šoli, če gre v proizvodnjo, za 100 odstotkov boljše dohodke. Se težje je stanje v špecialnih šolah, kjer je pouk zelo naporen. Zaradi pomanjkanja kadrov specialne šole ne morejo zajeti v se v poštev prihajajoče mladine, ker se morajo poleg tega boriti tudi s pomanjkanjem ustreznih prostorov. Postavljena je bila zahteva, naj bi se prosv. delavcem priznal dodatek za posebne pogoje dela, zlasti v špecialnem šolstvu. S posebnim pravilnikom naj bi se določili normalni pogoji in posebni pogoji, upoštevajoč pri tem število oddelkov in število učencev, po težini dela pa naj bi se prosvetnim delavcem priznal tudi funkcijski dodatek.
V diskusiji, ki je sledila referatom, so diskutanti navajali razne podrobnosti s terena.
Drugi dan zasedanja so obravnavali razne organizacijske probleme posameznih društev s posebnim ozirom na bližnje občne zbore, ki bodo do konca tega meseca ter o pripravah za občni zbor republiškega društva prosvetnih delavcev, ki bo konec decembra.
Zasedanju so poleg delegatov iz vse Slovenije prisostvovali tudj flan izvršnega sveta LRS Franc Kimovec, predsednik sveta za prosveto in kulturo dr. Melik ter zastopnik republiškega sveta sindikatov Boštjančič.
Na kraju je bila soglasno sprejeta resolucija o stanju slovenskega šolstva v Trstu in v Italiji, ki bo odposlana državnemu sekretariatu za zu« nanje zadeve.
|0d srede na četrtek
To, k&r smo že neštetokrat trdili, se je najočitneje pokazalo pri glaso-1гзл;а o >tržaški resoluciji* na koncu zunanjepolitične razprave o rimskem
■	rjTÌsmentu: ose stranke — od neofašistične in monarhistične desnice mimo velikanskih eksponentov, liberalcev, republikancev in socialnih demokratov
3 io Nennijevcev in moskovskih kominformovcev — so pokazale prav Lnljioo enotnost (prvič po vojni!), ko so glasovale za vladno resolucijo, L kateri naj bi »italijanska vlada zaščitila italijanske pravice o Trstu L na vse.n Tržaškem ozemljuc ter »zagotovila povratek	tega
uremija in prebivalstva k materi — domovini<. Pelli se je tako ¡'uručilo dokazati enotnost vseh italijanskih strank, ko gre 1Ц uoeljavljanje imperialističnih teženj Rima. Doslej sta se Togliatti in Wgnni trudila, da bi ustvarila videz >opozicije< proti vladnim predlogom L ramenom; sedaj sta se oba eksponenta moskovske politike razgalila * glasovanjem za iredentistično-šovinistično resolucijo in z navdušenim iskanjem in vzklikanjem ob sprejetju tega *poziva vladi< sta Togliatti L \ermi pred vsem svetom pokazala, da se njuna politika — zlasti glede širnih zunanjepolitičnih teženj Rima — ne razlikuje niti za las od ¡„-crialističnih apetitov vatikansko-katoliških krogov in desničarsko-\\j:-'<tičnih struj. Pella je lahko zadovoljen s >prekrasno strnjenostjo in Lhitenjem*, saj je » tem dobil v roke dokaz, da se tudi moskovska L' : a< strinja s stremljenji najbolj reakcionarnih krogov na Zahodu, \u že dolgo dajejo potuho rimski gonji proti Jugoslaviji. Ta >enotnost< |p - -nskem parlamentu je tore) vse kaj več kot zgolj italijanska za-
rtnioost!	....
(ilasovanje o tej resoluciji je bilo po zaključnem govoru predsednika Pelle. Pella ni povedal nič novega: oklenil se je predloga o pie-'r'lčitu na vsem Tržaškem ozemlju kot rešilne bilke za vse diplomatske -ñ-¿7e sdo je vlade. Toda plebiscit je le *pesek v oči svetovni javnosti«,
; ; r je pred dnevi dejal Edvard Kardelj. To je najbolj očitno iz same r-. .udje, ki jo je sprejel rimski parlament; iz resolucije namreč veje У proslule tristranske	izjave, po	kateri naj bi italijanska *madre-
¿-/a« dobila vse Tržaško ozemlje — tako cono A kot cono B. r'Toda za vso to gonjo o plebiscitu se skriva še drug namen. Italijanom ,	<no,	kaj bi pomenil plebiscit;	vedo tudi, da je dovolj dokazov,
. :terih je razvidno, da bi plebiscit ne bil drugega kot izsiljevanje.
'j	‘;ki,	ki jih je glede	tega navedel Kardelj, so dovolj jasni in pre-
; -	,jPi	da jih je moral	— rad ali	nerad — upoštevati celo Pella. Pella
¡r -ггг. sicer ni govoril neposredno, vendar je prav zaradi tega >oeliko-t omenil, da je voljan privoliti celo v plebiscit, ki bi bil >omejen na osebe, ki so bile na Tržaškem ozemlju rojene pred premirjem :•><. Pella je s to svojo izjavo računal predvsem na propagandni ■ kajti predobro se zaveda, kaj vse se je dogodilo od l. 1918 na tri ozemlju, kakšno »delo« je opravil fašizem s svojo denacionalizacijo L genocidnim ravnanjem in prav dobro De, da mrtvi ne morejo ve<.
'ic n°kai je vredno pripomniti. Gospod Pella ni niti črhnil o nedavni .¡ibi Edvarda Kardelja, po kateri naj bi pri nekakem glasovanju :	Tržaškem ozemlju imeli prebivalci poleg izjave za ali proti Italiji,
‘... na za ali proti Jugoslaviji pravico odločiti se tudi za tretjo možnost 1_ a internacionalizacijo mesta Trsta. Pella je govoril samo o iisnn ..... kratičnih možnostih*, ki bi bile morda ugodne za Italijo, hote pa
■	- zrl tisti - slei ko prej bolj demokratični postopek, ki bi nemara
7 slabo za Rim in njegovo politiko. V Rimu dobro vedo, kakšno -položenje v Trstu, zavedajo se, da je nemara večina Tržačanov na-'■ - pria misli o internacionalizaciji Trsta in da bi premnogi Italijani, v Trstu, prav radi ostali izven meja *madrepatrie*; nanje bi I	•: fili stična gesla in iredentistična rimska gonja ne vplivala preveč!
■■•-.dnvanski predlog o internacionalizaciji Trsta je močan adut, ki je ;	,1 na močan odmev med Tržačani in so ga komentirali tudi drugod.
f ' i se tega zaveda in je zato raje molčal.. «
GENERALNA SKUPŠČINA OZN
Franclja proti razpravi o Maroku in Tunisa
Zasedanje francoskega parlamenta
Govorila sta predsednik vlade in finančni minister
Leo Mates
v raznih ekonomskih organih OZN, navaja bilten, da je Leo
Kako bo sestavljena nova zahodnonemška vlada
Bonn, 8. okt. (Tanjug). Nova iinidnonemška vlada, katere >nčno sestavo bo objavil r.r.L'ler Adenauer po svoji pori izvolitvi za kanclerja, bo ;r >a 19 ministrov. Od teh bo :	ia krščanska demokratska
a 9, krščansko socialna uni-in svobodna demokratska -’Tnka po 3, nemška stranka - zveza beguncev po 2 miniera. Krščanska demokratska Ur:-a bo dobila poleg kancler-udi ministrstva za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za podarstvo. za delo, za predirno, poljedelstvo in gozdove, ministrstvo za evropska vpra-šinja in ministrstvo za vsenem-
Sklep egiptovske vlade o bivšem albanskem kralju
ksandrija, 8. okt. (AFP) I - tovska vlada je prepovedi. U. biv. albanskemu kralju Z iu zapustiti egiptovsko c mije. Javno tožilstvo je slo anketo o trgovskem in finančnem poslovanju kralja Žoga med bivanjem v Egiptu. Zogu ni prijavil svojega premoženja, ko je prišel v Egipt, :	ni plačal davka na dotto-
ri k. Po določbah egiptovskih r konov je lahko obsojen na zapor od 3 mesecev do 1 leta ir na precej visoko denarno kazen. Egiptovska vlada ne priznava več »albanske kra-! evske vlade« in je odvzela bivšemu kralju, članom njegove družine in pripadnikom dvora vse diplomatske privilegije.
šlka vprašanja. Krščanska demokratska unija bo dobila tudi dva ministra brez listnice.
Krščansko socialna unija bo dobila ministrstvo za finance, ministrstvo za promet in ministrstvo za delo. Svobodna demokratska stranka bo dobila položaj podkanclerja, ki je hkrati tudi minister za vprašanja evropskega gospodarskega sodelovanja, ministrstvo za družbena, družinska in mladinska vprašanja in ministrstvo za zidavo stanovanj. Nemška stranka dobi ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za vprašanje Bundesrata, zveza beguncev pa resor ministrstva za socialna vprašanja in begunce ter enega ministra brez listnice.
Vladno deklaracijo bo prebral kancler dr. Adenauer na seji Bundestaiga prihodnji teden.
Milten OZN o jug osbovanskem delegatu Leu Ma fesu
New York, 6. okt. (UP). Politični odbor Generalne skupščine bo glasoval danes o pakistanski resoluciji, ki uradno poziva Francijo, naj se udeleži debate o Maroku in Tunisu. Razprava o tem se bo nadaljevala nocoj po glasovanju o pakistanskem predlogu.
Francija še ni odgovorila na pakistansko resolucijo, krogi, ki so blizu francoski delegaciji, pa trdijo, da je p.smo, ki ga je poslala Francija političnemu odboru, dobro premišljena izjava, ki se opira na trdno odločenost. V tem pismu je Francija pojasnila, zakaj se ne more udeležiti debate o Maroku in Tunisu. Isti krogi ne uvidijo razloga, zakaj bi to stališče Francije morali ponovno pretresati, saj ni nobenega novega momenta, ki bi vplival na spremembo francoskega sklepa.
Zastopnik britanske delegacije je poudaril, da se bo njegova država udeležila debate o pakistanski resoluciji in podprla sta. lišče, da Združeni narodi niso pristojni razpravljati o tem vprašanju. Ni pa še znano, če bo britanska delegacija glasovala za ti* resolucijo.
Ameriški krogi sodijo, da pakistanska resolucija nima nobene praktične vrednosti in da ni vzroka, da bi pretresali to vprašanje.
New York, 8. okt. (Tanjug)
Bilten Združenih narodov je priobčil članek o predsednikih raznih odborov na VIII. zasedanju Generalne skupščine. O jugoslovanskem stalnem delegatu Leu Matesu, ki je bil izvoljen za predsednika ekonomsko - finančnega komiteja, je izpolnjena ena stran biltena. Ko našteva Matesovo delo
Matee pri tem delu zavzel zelo ugledno mesto zlasti kot soustvaritelj načrta o ustanovitvi posebnega sklada Združenih narodov za pomoč nerazvitim državam.
Drugi komite Generalne skupščine pod predsedstvom Lea Matesa pravkar končuje razpravo o razširjenem programu tehnične pomoči, nakar bo začel diskusijo o ustanovitvi omenjenega posebnega sklada Združenih narodov. Pričakujejo, da bo načrt o ustanovitvi posebnega sklado navzlic nekaterim ugovorom v komiteju ugodno sprejet Mnoge delegacije poudarjajo, da je načrt zelo pomemben. Grajajo ga pa predvsem tisti, ki so nasprotni vsaki ekonomski akciji po Organizaciji združenih narodov in se zavzemajo za dvestranske pogodbe o tehnični pomoči in razvoju zaostalih držav.
Pariz, 8. okt. (Tanjug). Predsednik francoske vlade Laniel je imel v finančnem odboru narodne skupščine govor, v katerem je dejal, da se njegova vlada zaveda, da ni rešila vseh vprašanj, ki bi jih morala. Pripomnil pa je, da je vlada zadovoljna z uspehi, ki jih je do sedaj dosegla. Kot uspehe je navedel krepitev franka, znižanje indeksa cen, zmanjšanje brezposelnosti in zmanjšanje primanjkljaja pri evropski plačilni uniji. Lanie-lov govor je bil pravzaprav poročilo o opravljenem delu v okviru posebnih pooblastil, ki jih je narodna skupščina med letom dala vladi.
Minister za finance Faurre je pred istim odborom predložil načrt proračuna za 1954, po katerem pride od skupnih izdatkov v višini 3315 milijard frankov 1620 milijard na redne, 1100 milijard pa na vojaške izdatke. Po njegovem mnenju primanjkljaj v proračunu v
letu 1954 ne bi smel presegati vsote 300 milijard frankov. Faurre je dalje poudaril, da bo generalni komisar za proračun predlagal narodni skupščini program 565 milijard frankov za investicije v korist tistih sektorjev, ki so že prej dobivali posojila iz skladov za moderniziranje in opremo ter posojila za zidavo stanovanjskih hiš z umerjeno stanarino.
Zaostritev spora zaradi korejskih ujetnikov
Zaradi južnokore jskih groženj proti indijskim četam se je predsednik indijske vlade Nehru obrnil na predsednika ZDA	.
bi mogle same izpolniti po-
Sestanek ministrov držav Evropske skupnosti odložen
Pariz, 8. okt. (AFP) Uradno je bilo sporočeno, da je konferenca ministrov za zunanje zadeve šestih držav Evropske politične skupnosti, ki bi se morala začeti 20. t. m. v Haagu, odložena za pozneje. Odložitev je zahtevala nizozemska vlada. Kdaj bo sestanek ministrov, še ni znano.
Washinton, 8. okt. (AFP). Kakor se je zvedelo, je predsednik indijske vlade Nehru poslal predsedniku ZDA Eisen-howerju sporočilo, v katerem omenja grozilne izjave članov južnokorejske vlade proti indijskim silam, ki pazijo na vojne ujetnike v južnokorej-skem demilitariziranem pasu. Nehru meni, da so te izjave nevarne za premirje na Koreji. Podobno sporočilo je poslal tudi predsedniku britanske vlade Churchillu.
Iz dobro obveščenih krogov v New Delhiju se je zvedelo, da je ameriška vlada obljubila popolno oporo ameriškega poveljstva na Koreji indijskim četam, če bi prišlo do kršitve sporazuma o premirju. Poroštvo za to je dal indijski vladi ameriški veleposlanik v New Delhiju Allen.
Indijski politični krogi računajo, da je novi položaj na Koreji zelo resen. Če bi se stvari še bolj zapletle, indijske čete, ki štejejo samo 5600 mož, ne
Praznovanje četrte obletnice LR Kitajske
Pred zaključkom so velike desetdnevne slovesnosti, odrejene za proslavo četrte obletnice Ljudske republike Kitajske, ki je bila proklamirana 1. oktobra 1949. Proslave so se začele z veliko vojaško parado v Pekingu, ki ji je prisostvoval predsednik kitajske vlade in so bili na častni tribuni tudi zastopniki raznih držav sovjetskega bloka ter odposlanci nekaterih azijskih
Nemški ujetniki se vračajo
iz ZSSR
V zadnjem času prihajajo v Zahodno Nemčijo večji transporti vojnih ujetnikov iz ZSSR. V n a j; večjem transportu, k. so ga nedavno sprejeli v Fiiedlandu pri Göttingenu, je tiio okoli 500 mož iz velikega taborišča Sverdlovsk, kjer pa ie taje še nad 6.000 nemških vojnih ujetnikov. Nemški vojni ujetniki, ki se vračajo, pripovedujejo samo o usodi tistih ro-iikov in drugih vojnih ujetnikov, s katerimi so bili skupaj v raznih taboriščih. Z drugimi taborišči niso imeli nobenih zvez. V splošnem se pripovedovanja bivših ujetnikov ujemajo v naslednjem:
Razmere v taboriščih so se začele zboljševati po letu 1948. D0 leta 1949 so v taboriščih prirejali tečaje in predavanja za politično vzgajanje in prepričevanje internirancev, potem Pa so taki poskusi prenehali. Vsem repatriirancem zdaj dopovedujejo, da se morajo za svojo osvoboditev zahvaliti vzhodnonemškemu predsedniku vlade Grotewohlu. Osvobojeni nemški ujetniki vedo tudi povedati, da je v taboriščih ZSSR še mnogo
Nastop slovenskega okteta v Trstu
Trst, 8. oktobra (Tanjug). — Ljubljanski oktet je imel sinoči v dvorani tržaškega avditorija zelo uspel koncert. Vse vstopnice so bile prodane davno pred začetkom predstave. Slovenski oktet je zadnje mesece že drugič nastopil pred tržaškim občinstvom.
belgijskih, japonskih, nizozemskih in tudi španskih ujetnikov in internirancev. Med zadnjim transportom so bili tudi ujetniki, ki pripovedujejo, da je nekdanji feldmaršal Pauláis, ki je. bil poveljnik nemške vojske pri Stalingradu, v neki vili blizu Moskve, kjer prav dobro živi, sprejema obiske, nima pa prav nobenih zvez z drugimi nemškimi ujetniki.
Med zadnjimi transporti nemških ujetnikov, ki so jih izpustili po toliko letih iz sovjetskih taborišč, je tudi več nek. danjih nemških generalov. To niso samo generali redne nemške vojske, temveč tudi generali nacističnih vojaških formacij. Na obmejno postajo Zahodne Nemčije je prispelo sedem bivših nemških generalov, ki so povedali, da so z njimi potovali tudi štirje generali v sovjetsko cono. Vsi bivši nemški generali so bili v posebnem »generalskem taborišču« kakih 300 km severnovzhodno od Moskve. Izpuščeni generali niso potovali v živinskih in tovornih vagonih kot ostali izpuščeni nemški ujetniki, temveč z rednimi vlaki in so imeli na razpolago tudi spalne vagone. Baje bodo iz sovjetskega ujetništva v najkrajšem času izpustili še 71 bivših nemških generalov. Med sedaj izpuščenimi nemškimi generali, ki so prispeli v Zahodno Nemčijo, so tudi letalski generalni poročnik Ernst Cabanis, artiljerijski generalni poročnik Udo Frans" sen, letalski general Franz Rembe in general Hans August Matz, ki je bil poveljnik nacistične vojne delovne službe.
držav. Veliki vojaški paradi so sledili sprevodi mladinskih organizacij ter delegatov, delavcev in kmetov. Vojaške manifestacije LR Kitajske so se prvič udeleževale tudi vse enote letalstva. Po manifestacijah v Pekingu so bile vojaške in politične manifestacije tudi v drugih velikih mestih, zdaj za zaključek tako imenovanega »spominskega tedna« ob četrti obletnici LR Kitajske pa je vrhovni poveljnik kitajske osvobodilne vojske general Ču Teh izdal svoje povelje kitajskim oboroženim silam, v katerem je najprej poudarjeno, da je z nacionalnim gospodarstvom zelo napredovala tudi modernizacija državne in nacionalne obrambe. V slavnostnem povelju je med drugim rečeno:
»Čeprav je korejske vojne konec, je Formoza še vedno zasedena od ameriških imperialistov, ki podpirajo Čang-hajška in njegove brigade pri ogroževanju naših obal. Ameriška vlada krši korejsko premirje ter hoče s Sing Man Rijevo kliko sabotirati tudi politično konferenco o Koreji. Ameriški imperializem hoče kot prej nadaljevati svojo politiko provokacij in pripravljanja novih vojn.«
Zaradi tega, pravi poveljnik kitajskih obrambnih sil ob zaključku svojega povelja, je potrebno, da kitajske oborožene sile še nadalje po vzorih Sovjetske zveze izpopolnjujejo svojo tehniko ter vso svojo inteligenco in svojo požrtvovalnost posvetijo premagovanju vseh težav, da bi bile branilec interesov države in njene neodvisnosti.
Nemiri v Teheranu
Teheran, 8. okt. (AFP). — V sredo so na teheranskem trgu delili letake, ki pozivajo trgov, ce, naj danes zapro trgovine iz protesta zaradi sodne obtožnice proti Mosadiku. Sinoči so prijeli več študentov, ki 30 raznašali te letake. Danes so študenti nameravali stavkati, vlada pa je stavko prepreč.la s tem. da je odredila šolam in univerzi praznovanje »praznika jeseni«,
Politični opazovalci menijo, da so bile skrbno pripravljene volitve v nižjo stopnjo ljudskih odborov na Kitajskem, v tako imenovane shiange, odložene samo radi velikih proslav četrte obletnice LR Kitajske.
same
stavljenih nalog.
Indija je včeraj izročila ameriškemu ministrstvu za zunanje zadeve spomenico v zvezi z vprašanjem vojnih ujetnikov ter o tem obvestila generalnega sekretarja OZN Hammerskjölda. V spomenici poudarja, da vzbujajo grožnje Južnih Korejcev v Indiji zaskrbljenost. Poučeni računajo, da je Indija v spomenici predlagala, naj bi ameriška vlada dala uradno deklaracijo, da bo ščitila varnost indijskih čet.
V diplomatskih krogih poudarjajo, da dejstvo, da je Indija obvestila generalnega sekretarja OZN Hammerskjölda o svoji spomenici, ne pomeni, da namerava Indija že' sedaj predložiti položaj na Koreji pred OZN. Drugi spet trdijo, da je ameriški delegat v OZN Henry Cabot Lodge obvestil indijskega delegata in pred-
! Churchill namerava . potovati v Moskvo
New Delhi, 8. okt. (Tanjug) Vest o namenu britanskega ministrskega predsednika W. Churchilla, da bi obiskal Moskvo, so sprejeli v delhijskih političnih krogih z velikim odobravanjem. Ti krogi menijo, da je njegova odločitev prišla pravočasno in bo zelo koristila za zmanjšanje med-rodne napetosti.
sednika Generalne skupščine go. Lakšmi, da je ameriška vlada zelo zaskrbljena zaradi načina, kako nevtralna komisija za repatriacijo ujetnikov obravnava vprašanje ujetnikov, ki nočejo biti repatriirani.
Komisija nevtralnih držav za vojne ujetnike je poslala skupini Združenega poveljstva spomenico, v kateri sporoča, da bo zahtevala od kitajskih in severnokorejskih sil, naj zgrade središče za dajanje pojasnil vojnim ujetnikom, če ga Združeno poveljstvo ne more končati v nekaj dneh. Kitajci in Severni so ponudili, da ga bodo napravili v 4 dneh na račun Združenega poveljstva.
Letna konferenca konservativne stranke Velike Britanije
Margate, 8. okt. (Reuter). Na današnji seji letne konference br.tanske konservativne stranke je minister za zunanje zadeve Anthony Eden izjavil, da bo britanska vlada navzlic odklonilnim odgovorom Sovjetske zveze nadaljevala z napori, da bi se začeli razgovori o glavnih vprašanjih. ki razdvajajo Vzhod in Zahod. »Odločno smo proti napadalnosti, vrata za razgovore so vedno odprta in pripravljeni smo na sporazum. Uporabili bo. mo vsa sredstva, ki so nam na razpolago, da se bo zmanjšala mednarodna napetost, od sestanka najvišjih pa do razgovorov o najmanjših vprašanjih«, je dejal Eden.
Svetovno potovanje podpredsednika ZDA
Kakor smo na kratko že poročali, se je podpredsednik ZDA Richard Nixon v spremstvu svoje žene in petih spremljevalcev podal z letalom na svetovno potovanje, ki ga bo verjetno končal že 11. decembra. V njegovem spremstvu so tudi trije poročevalci Washington, skega tiska. Podpredsednik Nixon bo po želji predsednika Eisenhower j a obiskal predsednike vlad 18 azijskih držav, katerim bo izročil posebne poslanice predsednika ZDA.
Večina ameriških listov po“ udarja, da ima podpredsednik ZDA pri svojem potovanju važne politične naloge, so pa tudi listi, ki naglašajo, da je prišlo do tega potovanja predvsem po osebni želji mladega kalifornijskega politika Nixo. na, ki je že ob volitvah izjav, ljal, da hoče nekaj »posebnega napraviti iz državnega podpredsedniška«, ter da se je ta njegova ambicija še povečala, ko je voditelj demokratov Stevenson končal svoje svetovno potovanje. Odkar ie Henry Wallaces obiskal Kitajsko, se še noben podpredsednik ZDA' ni podal na daljše potovanje po svetu.
Sovjetska vohunska mreža na Japonskem
New Delhi, 8. okt. (Tanjug) Japonski dopisnik delhijskega dnevnika »Hindustan Express« poroča, da so japonske oblasti odkrile veliko sovjetsko vohunsko mrežo. Prve pripadnike organizacije so prijeli na zaplenjeni sovjetski ladji, ki je pred tednom skušala izkrcati nekaj ljudi na obalah Hokaidov. Vohune so najemali v glavnem med vojnimi ujetniki, ki so jih pošiljali na Japonsko kot repatriirance, ali pa so jih dovažali z ladjami in podmornicami. Organizacija, ki so jo imenovali »Agencija 101«, je po obvestilih japonske protiobveščevalne službe močnejša od tiste, ki jo je sovjetska služba organizirala med vojno. Japonski zakoni ne določajo kazni za tuje vohune. Prijete vohune bodo postavili pred sodišče z obtožbo, da so protizakonito prišli na Japonsko ali so se pregrešili proti predpisom o radijskih valovnih dolžinah za oddajne postaje.
MAROKO dežela kontrastov
(Nadaljevanje)
V maroškem gospodarstvu je še vedno na prvem mestu kmetijstvo, ki se uspešno modernizira. Na prvem mestu je pridelek žita. Močno pa se razširjajo tudi površine za pridelovanje industrijske trave alfo. Tudi rudniki v Maroku napredujejo, kajti proizvodnja premoga je od
123.000	ton v letu 1939 do lani narasla na 460.000 ton, nafte od
3.000	ton na 101.000 ton, najvažnejše pa je za industrijsko gospodarstvo Maroka pridobivanje fosfatov, ki znaša že eno tretji, no vsega izvoza ter tvori približno ero petino svetovne produkcije. V milijonih kwh se je produkcija električne energije v Maroku dvignila od 45 v letu 1928 na 686 lani, po načrtih pa bo dosegla leta 1957 že okoli 1240 milijonov kwh. Kljub malemu številu močnejših vodnih tokov določa velikanske hidro-tehnične graditve za pridobiva, nje električne energije.
Vsa važnejša mesta so združena s širokimi avtomobilskimi cestami, ki dopuščajo promet po 100 km na uro. Leta 1951 je bilo v Maroku 62.100 motornih vozil, lani pa že 109.100. Železnic je razmeroma malo. Glavna proga vodi z juga od Marakeša čez ravnino Mezete in skozi večja mesta proti Alžiru, druga železniška proga pa proti Tangerju. Vsega skupaj je 1800km železnic in je od tega elektrificiranih že okoli 1000 km. Zaradi zelo razvitega avtomobilskega prometa in nižjih cen bencina graditev novih železnic še ni potrebna. Industrija v Maroku še ni razvita ter ima svoja središča le v večjih mestih. Na prvem mestu so podjetja živilske industrije, tekstilna industrija pa ima samo 6 manjših tovarn za predelavo volne. V ž.vljenju mestnega prebivalstva ima važno vlogo seve. da obrt, ki pa ne ustreza splošni
Nova in stara »medina« Casab lance: stara razpada v novo se vseljujejo prvi stanovalci
modernizaciji življenja. Ta obrt v zadnjem času ne more ustrezati evropeizaciji.
V prvih 20 letih francoskega protektorata je bilo investirano v maroško govedarstvo 75 odstotkov francoskega kapitala, čedalje bolj pa se čuti tudi vpLv ameriškega kapitala, ker so začeli Američani posvečati vedno več pozornosti Maroku zaradi njegovega strateškega položaja. Zgradili so predvsem močna letalska oporišča. Štiriletni načrt za napredek produktivnosti je bil prvič uveden za leta 1948— 1952, po novem štiriletnem načrtu pa so na prvem mestu pro» jekti za mehanizacijo kmetijstva, za izgradnjo elektrarn in za namakanje zemlje.
Popotnik, ki se pripelje z ladjo v pristanišče Casablance, vidi takoj, da je to mesto glavno pristanišče Maroka. Nanj pride 75 odstotkov vsega morskega pro.
meta. Leta 1913 je dosegel promet okoli 180.000 ton, lani pa že 7,300.000 ton in je prišlo od tega na izvoz 5,000.000 ton. Velikemu pristanišču ustreza tudi mesto samo, ki je glavno trgovsko in industrijsko središče. V Casa, blanci je bilo leta 1907 samo okoli 10.000 prebivalcev, .lani pa že 682.388 ter od tega 134.490 Evropejcev. Po lepi, asfaltirani, s palmami obdani široki cesti pridemo v sredino mesta, ki je zelo podobno središčem franco-sk.h mest. Poleg najmodernejših stavb in nebotičnikov pa so še nezazidana zemljišča. Promet v središču mesta јг tako živahen, da se človek sprva ne zaveda, da je v arabskem delu Afrike-Na to ga spominjajo samo razmeroma redki ljudje na ulicah v značilnih arabskih oblekah ter razne stavbe v lepem moderni ziranem arabskem slogu.
Široka, s palmami obdana cesta od pristanišča se končuje na velikem trgu in ta trg deli evropsko središče mesta od arabskega dela mesta, ki se imenuje »medina«. Ko prideš iz evropskega modernega dela mesta čez trg v stari arabski del mesta v »medino«, se vse tako spremeni, kot da si prišel v popolnoma drugo deželo. Tu so ozke uličice z odprfmi trgovinami. Te trgovine zunanjih zidov sploh nimajo in je vse skupaj ena sama izložba, da niti ni treba stopiti vanjo, ker že z ulice vidiš vse, kar je v njej. V arabski četrti mesta pa so tudi veliki kontrasti, kajti poleg zanikrnih barak gradijo v arabskem slogu nove hiše, ki tvorijo tako imenovano novo »medino«. Evropsko središče Casablance je pravzaprav enotno, največji kontrast živ. ljenja v Maroltu pa se kaže v. novi in stari »medini«.
Viÿ ¿i ¿i Biä
uspeh železarne
v Štorah
Znižali so cene v al Janini izdelkom, fneonskim kosom in sivi litini
"•	j.
r ;	' : а^љ- ' '
î	> ~ ~
?- ;
f. .	.	" л ••	•..; ••• • s
K :.¿ fi: GS
V morti nami
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta železarne v Štorah je predsednik upravnega cclbora podal izčrpno poročilo o poslovanju podjetja v razdobju od januarja do avgusta te ge leta. Iz poročila j-e bilo razvidno, da jo podjetje doseglo pc: Itiven finančni uspeh in da je preseglo za to razdobje predvideni dohodek. Lep uspeh in zadovoljiv rezultat je predvsem zasluga izrednega truda delovnega kolektiva, ki je občutno prekoračil proizvodni plan. Večji izpien, prihranki pri surovinah in pomožnem materialu so nadaljnji vzrok, ki je vplival na ta pozitivr.j uspeh. Postopno zniževanje upravno-prodajne in obratne relije iz meseca v mesec je prav tako prispevalo svoj dele.":.
S svojim vztrajnim požrtvovalnim dolom bi delovni kolektiv lahko dosegel še večje uspehe,, če se ne bi občutno povečale cene osnovnim surovinam, ki j h je podjetje nabavilo v ci -ugem polletju. Tako se je zv:', m cena domačemu surovemu železu za 8585 din na tono, ir.e" '’.viškemu pa celo za 14863 d'n. v primeri s cenami,
ki so bile predvidene v kalkulacijah za izdelavo družbenega plana za leto 1953.
Vse te pozitivne rezultate in tudi višj.e nabavne cene osnovnim surovinam je kolektiv izčrpno analiziral z namenom, da bi dosegel kar največji možni uspeh v borb; za znižanje cen svojim izdelkom. Ta smoter je imel stalno pred očmi tudi delavski svet.
Ko je precenil gospodarski položaj ki se obeta v proizvodnji v zadnjem četrtletju, pri čemer je imel pred očmi odločno voljo celotnega kolektiva, da še naprej znižuje stroške proizvodnje, je delavski svet soglasno sprejel predlog upravnega odbora, da s 15. oktobrom 1953 zniža cene izdelkom in sicer:
Valjanim izdelkom za 2000 din sivi litini za	6000	din
fazonskim kom. za 10.000 din
na tono.
Delavski svet je v razpravi o tem znižanju jasno izrazil željo, da bi to znižanje prišlo do izraza tudi pri znižanju stroškov v investicijski izgradnji oziroma pri reprodukciji v predelovalni industriji, ker bi le na ta način dosegel njegov sklep osnovni namen, da se namreč postopno znižajo cene v splošnem. Podčrtal je tudi možnosti, da bi po tem znižanju lahko prišlo do zlorab, če bi namreč kupci omenjenih proizvodov znižanje cen izkoristili zgolj za povečanje svojih dohodkov, od česar ne bi imela skupnost prav nobenih koristi. Delavski svet apelira zato na vsa prizadeta podjetja, da s cenejšimi nabavami tudi ona znižajo cene svojim izdelkom ter na ta način prispevek, ki ga je dala železarna Store tudi one izkoristijo v skladu s skupnimi interesi naše socialistične domovine.
Priprave za postopno
sanacijo starih sadovnjakov
V Mariboru bo poseben seminar za strokovnjake, ki bo. do predavali na dvomesečnih tečajih za sadjarske pomoćni, ke; le.ti bodo odigrali pomembno vlogo pri obnovi opustošenih sadovnjakov. — 2e letoš. njo zimo nameravajo v vsaki sadjarski občini sanirati večje sadovnjake, ki bodo vzor za vso okolico.
Odbor za sadjarstvo pri Glavni zadružni zvezi Sloveni, je je pred kvatkim izdelal na. črt za posebne dvomesečne tečaje za sadjarske pomočnike, ki jih bodo priredili v začetku zime v vseh okrajih. Da bi bila predavanja kvalitetna, bosta Inštitut za sadjarstvo v Mariboru in Glavna zadružna zveza priredila enotedenski seminar za tiste strokovnjake, ki bodo nato predavali na tečajih za sadjarske pomočnike. Na seminarju, ki se bo pričel 12. oktobva v prostorih srednje kmetijske šole v Mariboru, bodo predavali strokovnjaki srednje kmetijske šole in Inštituta za sadjarstvo v Mariboru ter profesorji Agronomske fakultete v Ljubljani. Sadjarski strokovnjaki pripisujejo temu seminarju velik pomen, saj bodo naši najboljši sadjarski stro. kovnjaki ob tej priložnosti sprejeli enotno stališče za sanacijo starih sadovnjakov. Predavanja se bodo razen tega nanašala še na selekcijo V sadjarstvu, izdelavo plantažnih nasadov, oskrbo rodnih nasadov, oskrbo peč-kastega, koščičastega, lupinastega sadja itd. Seminar bo zaključen 17. oktobra.
Ze v novembru bodo okraj.
V Mariboru bo poseben seminar «a strokovnjake, ki bodo predavali na dvomesečnih tečajih za sadjarske pomočnike; le-ti bodo odigrali pomembno vlogo pri obnovi opustošenih sadovnjakov — Že letošnjo zimo nameravajo v vsaki sadjarski občini sanirati večje sadovnjake, ki botlo vzor za vso okolico
Turistična sezona na Gorenjskem
e končana
iv
» i rti
ibi
prtvbCio graucena v Ai-Ghabu
dela
S:	v¡ada ;e pred kratkim
razpisa:.! licitacijo za izvedbo obse .-.p. ib .. a i.-en.:. dei v doiini Airi. ab. V	letih bo treba iz-
vršiti razna de:a v skupni vred-r, »st! 52 milijonov dolarjev. Glavna dela so: izsušitev doline Airi..-'j, s ebner bo Sirija pridobila
42.030	na plodne zemlje, izkop raznih kanalov v dolžini 243 km in 560 r.m sekundarnih kanalov, izgraditev 170 raznih zgradb, izgradnja cest, izgradnja dveh velikih jezov, v katera bodo vzidali nad 1,633.000 kub. metrov mare-naia, prestavitev železniške proge Tripoli-Alep v dolžini 2 km, preselitev in povečanje zmogljivosti električne centrale v Homsu, izgradnja večjega -naselja itd.
Na licitaciji ie nudilo najboljše pogoje gradbeno podjetje Trudbenik iz Beograda. Pogodba za izvedbo prvega dela, in sicer reguliranje reke Orcr.to v dolžini 5 km in vrednosti 1.203.000 dolarjev je že sestavljena. Gradbišče je bilo uradno odprto 29. septembra 1953. Vsa mehanizacija, k- ;o bo podjeetje pripeljalo na gradbišče iz Jugoslavije, je že prl-pravHena. Kakor vse kaže, bo po izvedbi regulacije reke Oronto, podjetje Trudbenik dobilo pogodbo za izvedbo tudi vseh ostalih
del.	A. F.
КШСВА Г031OTA
V poraciu n soâ'hî Ediju Steia-iîu ,‘e bito • r»nc'C‘”n-a navedeno, da j • dal	ire med drugimi
tudi V.-.i Prt r'.inovi Pravilno s? m-ra diesiti. dr. ie dobila lire od *~ •'»?*?. mia-.ova bivša uradnica Vera Peternel, kar s tun popravljamo.
Letošnja turistična sezona je pri kraju. Po blejskih cestah se vidijo le še posamezni gosti, v glavnem domači, ki izkoriščajo izredne popuste gostinskih obratov ter uživajo lepote Bleda in okolice v jeseni, ko je morda še lepši. Čisti obrisi gora in lepi sprehodi res nudijo gostom pravi užitek. Sicer pa je vse, kar spominja na glavno sezono — odprti lokali, kavarne, polne ulice avtomobilov itd. — pri kraju. Tudi po sezoni bi lahko imel Bled'več obiskovalcev, vendar bi morali tudi za te pripraviti koncerte, razne prireditve in odpreti manjše lokale, tako pa je bilo vse kot odrezano že prve dni septembra.
Se nekaj splošnih pripomb. Letošnja sezona je začela pozno zaradi zelo slabega vremena. Zato se je Bled napolnil šele okrog 15. julija in ostal živahen do konca. Fred sezono je bila večina obratov še praznih, ker je velik del inozemskih potovalnih uradov oapo-vedal prihod svojih gostov. V glavni sezoni je bilo po podatkih skupno 13.348 gostov — od teh 8033 domačih in 5310 tujih. Lanj je bilo na Bledu v istem času 7874 in od tega 3422 tujih gostov. Na tej osnovi lahko ugotovimo, da je število tujih gostov od lani zelo napredovalo ter se -inozemski turizem pri nas dobro razvija. Pri inozemskih turistih pa moramo reči, da so bili to v glavnem le prehodni gostje, ki so ostali na Bledu le dva do trj dni in so nato potovali dalje. Poleg teh je bilo vsak dan mnogo izletnikov iz letovišč ob Vrbskem jezeru, ki so prihajali na Bled samo za en dan. Največ teh je bilo Angležev, Nemcev in turistov iz severnih držav. Od inozemskih gostov pa j.° bilo letos na Bledu največ Angležev, Nemcev in Plolandcev. Vendar moramo pripomniti, da večjega finančnega efekta od teh gostov nj bilo.
Drugo, kar moramo ugotoviti je, da je bilo letos na Bledu precej več kulturnih, športnih in družabnih prireditev, ki so goste privlačevale. Za to se je blejska občina gotovo zelo tru-
dila, a tudi dosegla lep uspeh. Seveda pa bo morala misliti tudi na to, da bo gostom tudi pred sezono in po njej nudila razvedrilo in zabavo. Tukaj bi omenil, da je Putnik organiziral letos večje izlete v okolico, a ni imel na Bledu niti enega udobnega avtobusa ter si je moral izposojati avtobus od holandskih gostov. To gotovo ni reklama za nas.
Na Biedu smo imeli prav tako premalo prospektov. Ti so namreč vedno naj večja reklama in vsako podjetje mora imetj svoj prospekt ali pa vsaj skupnega. Tako nismo bili v stanju postreči vsem gostem s prospekti. Gostje so se tudi pritoževali, da v inozemskih birojih ni videti mnogo naše reklame. Res je to draga stvar, vendar bo treba na to misliti.
Letos smo na Bledu opazili, da inozemskim gostom ugaja in jih privlačuje vse, kar je staro, narodno in specifično za naša kraje. Tako se niso mogli dovolj navdušiti nad muzejem in deiavnico v Kropi. Podobnih stvari bi lahko še več pripravili in jih razkazali.
Volitve v republiški zbor proizvajalcev Hrvatske
Zagreb, 8. oktobra. Volitve v republiški zbor proizvajalcev Hrvatske bodo v većini volilnih enot 24. novembra, v ostalih pa glede na krajevne razmere 25. ali 26. novembra
DRŽAVLJAN!
Ali si se že prepričal, da si pravilno vpisan v volilni imenik?
Kmalu bo na Bledu konferenca tujih turističnih birojev, kjer se bodo naši zastopniki pomenili s tujimi zastopniki o tem, kaj jim pri nas ugaja, kaj moramo zboljšati, a tudi, česa pričakujemo od tujih gostov.
Naša gostinska podjetja se tudi že pripravljajo na zimsko sezono ter so s tem v zvezi sklenila, da bosta hotela »Toplice« in »Jelovica« odprta vse leto, kar bo verjetno zadosto-vaio za sedanje potrebe.
B. B
ne zadružne zveze organizirale dvomesečne tečaje za sadjarske pomočnike, ki se jih bodo udeležili absolventi kmetijskih šol in drugi sadjarji, ki bodo nato v letošnjih zimskih mesecih praktično vodili sanacijo sadovnjakov. Razen tega pa bodo ti pomočniki vodili v bodoče celotno obnovo in sanacijo v naših opustošenih sadovnjakih.
Tudi v zahodnih in v srednjeevropskih državah urejujejo obstoječe in nove nasade ter vinograde sadjarsko-vinograd-niški pomočniki. V Svici delu" je zdaj že nad 5000 takih pomočnikov in tehnikov. V zadnjih letih so jih pričeli uvajati tudi v Avstriji. Pri nas se bodo sadjarski pomočniki zlahka uveljavili, ker bodo delali v sadjarskih odsekih kmetijskih zadrug. Sadjarskega pomočnika bo lahko imela vsaka kmetijska zadruga ali pa več zadrug skupaj. Organizirali bodo škropljenje, čiščenje, gnojenje, precepljanje, pomlajevanje, obre" zovanje dreves in druga dela v sadovnjakih, seveda na osnovi usihžnostnega razmerja m-d odsekom in sadjarji . lastniki sadovnjakov. Skratka, poglavitna naloga sadjarskih pomočnikov bo, preobraziti sedanji sistem sadjarske proizvodnje.
V načrtu imajo, da bodo sadjarski pomočniki že letošnjo zimo sanirali v vsaki sadjarski občini večje sadovnjake, ki bodo potem služili kot vzor vsej okolici. Kako vpliva na okoliške kmete pravilno sani" ran sadovnjak, lahko vidimo na državnem posestvu v Svečini, Veliki Kapeli itd., tu se zdaj obnovljeni sadovnjaki lepo razvijajo. Sredstva za sana-
cijo starih sadovnjakov v vzor. ne nasade naj bi dali lastniki nasadov, kmetijske zadruge in zadružna podjetja, ki se ukvarjajo s sadno trgovino. Seveda bo treba predhodno ugotoviti, katere sadovnjake bodo morali sanirati m katere obnoviti. O vsem tem pa se bodo strokov" njaki in sadjarji podrobno pogovorili na omenjenih tečajih.
-ač.
SISAK
Te dni so na zasedanju delavskega sveta podjetja »Dunavski Lloyd« sklenili, da bodo sedež podjetja prenesli iz Vukovarja v Sisak. Ta sklep ima velik pomen zaradi tega, ker se bo Sisak kot rečno pristanišče precej razširil. Razen tega pa imajo v načrtu graditev kanala Sčsak-—Podsused in ureditev reke Kolpe za vodni promet do Karlovca ter ureditev reke Save proti Slo" veniji. Tako bo imel Sisak vse večji promet, ki se bo razvijal na tri strani, obenem pa bo povezal z najcenejšimi prevoznimi sredstvi vsa glavna mesta v naši državi.
Letos bodo izdelali načrt za gradnjo novega pristanišča v Sisku. Prihodnje leto bodo že pričeli z deli, ki bodo trajala nekaj let. Najprej bodo postavili dva velika žerjava z zmogljivostjo 200 ton. En žerjav bo nato var j al in iztovarjal železo in železno rudo za potrebe železarne.
V Sisku je zdaj tudi naša največja plovna delavnica za
Pristanišče v Sisku
Še ena obletnica
Načrt dobitkov
«slovanske loterije
f.
* L» J	&
Jugoslovanska loterija Je z za-dovolji.lvСАП vzela na znanje številne predloge o načrtu dobitkov Jugos io .u nsk- loterije ki so nam jih peskali osšri igralci in tudi tiste. k; so bili objavljeni v Slovenskim poročevalcu. Iz teh dopisov kakor tildi iz tistih, ki jih je prejela D rekcija Jugoslovanske loterije v Beogradu z območja drugih republik. je ugotovljeno, da imamo v glavnem dve vrst: igralcev. in sicer: eni žele večje število dobitkov pa čeprav manjših samo da je verjetnost zadetka večja dingi pa večje dob tke. pa Če. or a v ie njih število manjše.
Juges!. vanska loterija bo vsekakor uoaitcvaia želje obeh in namerava zato izdati dva načrta dobitkov in dve vrsti srečk kajti z cnitn na črt c m ni mogoče zadovoljiti obeh predvsem pa ne tistih k; bi želeli za isto ceno srečk« ve č j : h debi tkov.
Corva £•	.-••ike bi bila za prvi na.
črt 2£>D d	u. za đruai načrt 100 din
C da c* *a£	rta 1> knela isto število
dobitkov.	po višini pa bi se gibali:
v prvom	načrtu, kjer bi stala sreč-
ka 2G9 d'	,-i. cd 2C9 do 1.000.000 din:
V cl T97.SC r	n načrtu s srečkami po
ICf) din.	na od 100 d n do 120.000
dnarj-'v.	Prii.nsir: č? bi izdal; 400
tisoč src	pa 200 din in 400.000
srečk po 1C3 d¡n bi imeli’ v vsaki-m .'g.' .tu ‘sto št*vMo dobitkov. fc>da igralci b; dobili v dobitkih
po prvem načrtu 26.800.000 di:n po drugem pa 53.600.000 din torej’ 100 odstotkov več ker bi tudi sto odstotkov več plačali za srečko na katero bj ig.rali. Vsakdo se bo’ lahko sam odločil, na katero srečko bo igral: ali na 100 din ali na 200 dim kajti Jugoslovanska loterija bo skrbela da bo obeh vrst srečk dovolj. Tu torej ne gre za podražitev srečke, temveč le- za stoodstotno zvišanje sklada dobitkov po prvem načrtu.
Pri obeh na črtih bi imeli cele in polovične srečke, torej cele po 200 dinarjev o® rema 100 dim in polovične po 100 din oziroma 50 din. Žrebanje dobitkov bi bilo popolnoma ločeno im bi se opravilo po prvem načrtu — kot dose-dal — vsakega 23 v mesecu do drugem načrtu pa vsakega 5 v mesecu
To b' b»Ha novost v loteriji. Menimo. da bi s tem zadovoljil5 obe vrsti igralcev. Zaradi raznolikosti dobitkov bi bila igra za igraipe tudi zanimivejša ker si lahko vsak izbere igro po nižji elj višji cmi. Seveda ie to za zda«j le predlog. če pa bo novi s stem tudi uveden zavisi tud'i od Vašega mišljenja Zato rarm-'slite dobro v katero vrsto igralcev spadate, in sporočite nam Vaše želje
Jugoslovanska loterija, podružnica za LR Slovenijo Ljubljana.
Beethovnova 10.
Ne bilo bi prav, ako bi ou dolgi vrsti slavnih obletnic pozabili na dogodek, ki je prav tako proslavu našo osvobodilno borbo doma in v tujini in je na svoj način pomagal utrditi nastajajočo ljudsko oblast.
V dneh 9., 1U., in 11. oktobra 1943 se je vršil v Kočevju znameniti proces proti vojnim zločincem, združenim Mihajlovičevcem in belogardistom. Ta proces je važen mejnik v sicer žalostnem razdobju bratomorne državljanske vojne, ki jo je zanetila po svojih eksponentih na slovenskih tleh katoliška akcija in v katero so se aktivno zapletle tudi MihajloviČevske bande. Eni kakor drugi so na bojišču doživeli pod udarci partizanskega orožja klavern poraz in za svoje izdajstvo, za sodelovanje z okupatorjem, za neštete umore, rope, požige in druge vojno zločine so pred vojaškim sodiščem Narodnoosvobodilne vojske polagali v teh dneh obračun in prejeli zasluženo kazen
Akterji te drame niso bile samo domače sile. Internacionalni interesi najtemnejše reakcije, zgrnjene okrog Vatikana, ki so se prepletali z imperialističnimi interesi zahodne vojne koncepcije na eni strani, na drugi strani tiha sabotaža sovjetskih mest v interesu svoje posebne, nam šele po vojni znane imperialistične koncepcije, vse to je ustvarjalo obroč, ki je ves čas vojne neusmiljeno stiskal jugoslovanski in še posebej slovenski narod.
Ni slučaj, da je prav po preokretu vojne sreče po Stalingrajski bitki trenje mednarodnih interesnih silnic postalo še ostrejše. Končni poraz fašističnih vojsk je postajal v letu 1943 od dne do dne očitnejši in nasprotni tabor se je pripravljal na delitev plena. Oboroženi odpor nemških fašističnih sil je slabel, italijanski fašizem, ki vojaško sicer ni mnogo pomenil, je bil tik pred polomom. V okretnem razmerju so rasle pretenzije vzhodnih in zahodnih nasprotnikov fašizma. Sovjetska diplomacija je začela razgrinjati svoje karte, zahodni zavezniki so se pripravljali na invazijo. Pojavi se načrt invazije na Balkan, v Kvarner, skozi takozvana Ljubljanska vrata.
Neposredui eksponent fašizma, katoliška akcija in njena oborožena
pest, bela garda sta prišla v dilemo. Neizbežni Vojaški poraz neinško-italijanskega fašizma je postal jasen tudi najzabitejšim pripadnikom bele garde. Kaj je bilo prirodnejše kakor to, da se je bela garda pričela še vnetejše ozirati na svoje kom-piice v londonski vladi, ki so ji pokazali rešitev pri Mihailoviču, prav takem izdajalcu bojujočega se ljudstva, prav takemu vojnemu zločincu, morilcu in požigalcu — a tedaj še ne docela razkrinkanemu ofic.i-elnemu zavezniku protifašistične ko-alicijee. Na terenu se pojavijo MihajloviČevske horde in okrepljene z belogardisti katoliške akcije prično borbo, ne proti okupatorju, temveč proti branilcem domovine. Kakor bela garda tako tudi mihajlovičevci z okupatorjevim orožjem ubijajo borce NOV, pa tudi žene in otroke. Kakor okupator in bela garda, more in požigajo tudi oni.
Živčni septembrski dnevi nam nudijo zlasti v Sloveniji živopisno sliko. Množice v pokretu. Najprej pomik mihajlovičevcev proti Gorskemu Kotoru, kjer jih čakajo sorodne čet-niške bande. Toda petstotretji korpus kraljevske vojske prodre samo do Grčaric, kjer ga po težkem boju zdrobi partizanska pest. Sanje o pohodu na Kvarner, o povratku skozi Ljubljanska vrata so se razblinile. Nato kapitulacija italijanske vojske. Neizmerna množica klavernih postav se maje »kozi Ljubljanska vrata — v smeri proti zahodu Nato Turjak, grobnica bele garde, te oborožene katoliške akcije na slovenskih tleli V srednjeveških zidinah bije srednjeveška vojska svoj poslednji boj. Zaman so njene nade, Hitlerjeve pomoči ni od nikoder. Nad 700 ujetnikov iz te trdnjave, stotine in stotine od drugod gredo v partizansko ujetništvo In med vsemi temi tokovi se kretajo edinice narodnoosvobodilne vojske in viharno poganjajo mase sovražnikov v razne smeri.
Epilog v Kočevju. Dvorana, ki je bila pred tednom dni zboroval-nica prvega slovenskega parlamenta, se je spremenila v sodno dvorano, kjer so voditelji izdajstva in vojni zločinci stali pred sodniki, ki jjh je določil njihov lastni narod.
da izrečejo zločin.
nad njimi kazen za
Sestava obtožnice, priprava razprave, zlasti pa razprava sama so bile spremljane od izredno težkih okolnosti. V kratkem času od italijanske kapitulacije dalje je varnostna služba pribavila ogromen dokazen material. Vedeti je treba, da so se preiskava in priprava tožbe ter razprave vršile pod vtisom neprestanih bojev in bližajoče se velike nemške ofenzive. Razprava sama je bila ob času, ko so bili nemški ofenzivni napadi ob Kolpi že v teku. Med razpravo se je razločno čulo grmenje topov iz neposredne bližine.
In vendar je bilo veliko delo opravljeno tako, da v mednarodnem svetu nihče ni oporekal brezhibnosti procesa. Rezultat razprave, sodba, lahko služi s svojo preciznostjo kot vzor.
Mihajlovičevski in belogardistični oficirji in voditelji, vojni zločinci Sterniša, Vošnar, Milanovič, Sinkar, Malovrh, Marinčič, Lisac, Konečnik, Končan, Tomažič, Kien. Štepec, Murn, Mihelič, Capuder in Habič so bili obsojeni na smrtno kazen z ustrelitvijo, ostali pa na prisilno delo.
Izčrpno obrazložitev zaključuje sodba z naslednjo ugotovitvijo:
>V času, ko se ves slovenski narod bori za svoj obstoj napram svojemu največjemu sovražniku, ki si je zastavil cilj, naš narod povsem zasužnjiti, polastiti se njegove zemlje, njegovega imetja in njegove delovne sile, v tem najkritič-nejšem momentu slovenske zgodovine so se obtoženci postavili na stran sovražnika, stopili v njegovo službo ter skupno z njim celo z orožjem nastopili proti onim zavednim Slovencem, ki niso klonili, temveč se dvignili proti okupatorju v junaški borbi za rešitev svojega naroda in domovine. V tei svoji izdajski vlogi se niso ustrašili nobenih še talco podlih sredstev, da bi čimbolj oblatili, zavrli in oslabili narodnoosvobodilno gibanje in čim več zavednih Slovencev spravili v roke okupatorja. S svojo aktivno pomočjo okupatorju niso škodili le življenjskim interesom svojega lastnega naroda, temveč interesom celokupnega civiliziranega sveta, zlasti tudi intere-
som naših velikih za\eznikov, Rti sije, Anglije in Amerike, ki vodijo neizprosno oorbo proti fašističnim in nacističnim zatiralcem in ki sc opetovano zagrozili z najhujšimi kaznimi vsem onim, ki na kakršen koli način podpirajo okupatorja.
Zločinstvo take vrste se je smatralo v vseh časih in pri vseh narodih kot najbolj pogubonosno in najbolj zavrženo . . .«
Odmev procesa je bil ogromen, tako doma kakor v inozemstvu. Razumljivo je, da se je domača reakcija z vso silo zagnala v zgodovinsko dejstvo procesa samega in blatila ves postopek ter udeležence s svojimi posebnimi metodatni. Razumljivo je tudi to. da je zaječala Mihajiovičevska emigracija, saj so bile s tem procesom prvič oficielno razkrinkane zločinske in izdajalske metode takozvane kraljevske vojske, toda to ni pomembno. Važno je, da je celotno zavezniško javno mnenje preko tiska in radijskih oddaj priznalo pravilnost in upravičenost procesa in sodbe in s tem priznalo, da imajo jugoslovanski narodi preko svojih ljudskih sodišč pravico, kaznovati vse zločince, tudi one oficirje, ki izvajajo v domovini izdajalsko politiko emigrantske vlade. S tem je mednarodna javnost priznala mladi ljudski oblasti enega najvažnejših atributov, izvajanje .sodstva.
F. Saje .»gotavlja v svoji knjigi »Belogardizem«, da je kočevska sodba prva obsodba proti kvislingom in zločincem v Evropi, izrečena celo pred podpisom moskovske deklaracije z dne 30. decembra 1943. Ugotavlja nadalje, da so po poročilih predstavnikov zavezniške vojaške misije, ki so sproti zasledovali proces, skoraj vsi angleški in drugi časopisi v demokratičnem svetu na vidnem mestu poročali o kočevskem procesu. Tako je »Reynolds News« poročal, da je to prvi procec zoper vojne zločince in to celo v zasedeni Evropi. Navedel je imena -sodnikov in tožilca in ocenil njihovo delo. Podobno so poročali tudi drugi časopisi in zlasti tudi londonski radio.
K afirmaciji Nove Jugoslavije je torej proccc tik pred drugim zasedanjem AVNOJ mnogo pripomogel J. Stante
Izboljšanje zdravstvene službe na Hrvatskem
Zagreb, 8. okt. V glavne,-a odboru SZDL Hrvatske so ime. li v torek prvi sestanek komis:, je, ki bo proučila probleme so. cialne in zdravstvene službe 7 republiki in organizirala čin širšo udeležbo družbenih oro,, nizacij in državljanov pri re- . vanju problemov na tem vaš-nem področju družbene delavnosti. Na sestanku so ugotov. j, da je bil dosežen po vojni v La Hrvatski velik napredek v sir-bi za delovne ljudi. Zadnje statistike o življenjski starosti, trajanju bolezni in umrljiv;:--; pri odraslih in otrok A kažejo neprimerno boljši položaj .-to: pred vojno. Komisija je sklenila, da bo v več središčih Hrvatske posvetovanje o teh pr., biemih. da bo«30 s tem »podnu-diii družbene organizacije, r. ; utrde samoupravljanje v soci-alnih in zdravstvenih ustanovah. Tudi organizacije SZ! naj zaino med svojimi člani široko diskusijo o teh vor?-njih.
postaja
poiiîeiKÔîî» __ Sïïdittèùe reč~ nega iađievja
popravilo rečnih ladij. To tudi eden izmed razlogov, zar di katerih bodo sedež rečne plovbe Hrvatske prenesli v f sak.
■ V zadnjem času se polagoma veča število rečnih ladij Hrvatske. Grade nove remorker. je in vlačilce, usposabljajo sta. re itd. Vse to bo povečalo pro. met na rekah. Tako bodo prijetja v Sloveniji, Hrvatski .n v Srbiji lahko prevažala svoj proizvode po rekah enkrat ce. neje. Zato bo imel Sisak v bodoče kot središče rečne ple be velik pomen. Razen tovor •nega pristanišča bo dobil ;< lepo pristanišče za osebni pvc. met.	M. B.
Gospodarske
vesti
Ameriške privatne investicij; v tujini. Po cenitvah amerišk:-ga ministrstva za trgovino s znašale letošnje privatne inv sticije v tujini do 30. jun a 15 milijard dolarjev. To pom; ni, da so se investicije v primeri s prejšnjimi leti znamo povečale, saj so znašale po popisu iz leta 1950 do letos
11,800.000.000 dolarjev.
Manjši nakupi strateških surovin. Po sporočilu ameriške uprave za obrambno mobilizacijo se bodo zmanjšali nakupi strateških surovin za cbo'.oci-tveno industrijo in to iz »razlogov varčevanja. Kupovanje sa bo omejilo na predmete, ki so »življenjsko važni za narodno obrambo«.
Francija kupuje nemško jekleno pločevino. Pred kratkim je Nemčija proda'a nekaj tiso; ton jeklene pločevine francoski ladjedelnici v St. Nazaireu. Ta pločevina, ki jo prepelji» kupcu po morju, je za 10Vo cenejša od enake francoske pločevine, ki jo prevažajo po železnici.
Korintski kanal zopet v prometu. Konec septembra se je zopet začela plovba po Korintskem kanaiu, ki so ga začasno zaprii zaradi znanih potresov.
Novi predpisi o investicijah V Turčiji. Turške oblasti so izdelale zakonski predlog, katerega namen je olajšati tuje investicije kapitala. Predlog predvideva neposredno in n-omejeno pravico do transfsracije dohodkov od kapitala in osnov, nega kapitala in sicer po že ji investitorja. Investite».- se lahko udejstvuje na vssh področjih gospodarstva, razen teea pa je zajamčena pravica do enakega postopka tako za domači kot za tuji kapital.
Izvoz grozdja iz Grčije. Fo poročilih s Krete je Grčija dosiej prodala 300 ton sveže ca grozdja Vel. Britaniji, 250 t-n Zahodni Nemčiji, 35 ton Eg;p' tu in 7 ton Avstriji. Razen tega je na poti v Brazilijo 700 ton grozdja, ki so ga prodali tej državi na osnovi obstoječega trgovinskega sporazuma.
Izvoz premoga iz Zahodna Nemčije. Po podatkih državnega statističnega u»-ada je izvozila Zahodna Nemčija avgusta letos 2.110 000 ton črnega premoga, julija pa 2.170.000 ton. Okrog poldrugi milijon ton izvoza v mesecu avgustu je šlo v države članice Evropske skupnosti za premog in jeklo.
Tri milijarde železniških pra. gov. Po podatkih italijanskega časopisa »Il legno« je na vsem svetu v uporabi okrog tri milijarde železniških p»cagov. Od tega je 92o/0 iz lesa. Razmeroma malo je dežel, v katerih bi prevladovali jekleni in litoželezni pragovi ter pragovi iz hidravličnega cementa. Med take države gredo Vietnam in Kambodža, precej pa tudi Indija in Pak’stan. Za en kilometer tira je potrebnih 1200 do 2100 pragov, življenska doba Pa traja 8 do 25 let. To pomeni, da ie treba letno zamenjati 4o/o do 15»/, vseh železniških prago.v na svetu.
Dnevne vesti
UMRLI
Po daljši bolezni nas je v "6.
letu starosti za vedno zapustil naš neipozabmi mož. zlati oče staxi oče in tast
KOLEDAR
Fetek. 9. oktobra: Abraham.
Sobota. 10. oktobra-: Daniel.
S- X. 17S2. — Rojen v Kamni «o* rici ra Gorenjskem si kar Ma : .i Langus.
S. X. i&o7. — Rojen v Dubrovniku pasniik Ivo Vojnovič.
S. X. 1912. — Začetek balkanske vojne.
Na TVS je diplomiral 2. oktobra Dejan Osojnik. Čestitamo! 6782m
8 L seipt. je ^;!plom,.rai na agro-nc.nski Lak. za .ng. asronocnije tovariš Raui Jenčič. Prijatelji čestitamo.	67Sl-n
Društvo zobozdravstvenih delavcev Si o venitje poziva mestne in okrajne ljudske- odbere iin zo'bne ambulante, naj stalno javljajo potreb--* po zobozdravstvenem kadru ( i ubožci ravn iki. dekli sti. zobot eh-n ici inštrument arke). Hkrati po-z -varno tiste zobozdravstvene delavce. ki skušajo ali žele zamenjati službeno mesto, da javijo to £-rušty u zo bozd r a v sivem h d r !av-cev Slovenije. Ljubljana. Lipičeva št 1. Navedeno naj izpopolni evidenco o potrebi kadra. 678-f-n
Es-pera/nto — najlažji jezik na sv tu! Delavci, učite se esperanta!
G716-C1
Za nego lica. rok in po britju uporabljajte kremo »POUR VOUS«.
6701m
Obiščite oastciP šolanih psov —
v nedeljo. 11. oktobra ob 15. uri na Letnem telovadišču v Tivoliju! Prirejata Klub ljubiteljev športnih Ptr.v in Šola za vzgojo služb nin pew prti Ljudski milici. 6775-n
Planiimsko društvo Križe na Go-X* njskrm sporoča, da bo od 15. oktobra dalje Koča na Kriški gori oskrbovalna samo ob sobotah po-ppldne in ob nedeljah. — Odbor PD Križe.	6775-d
Pczor — pešci, kolesarji, vozniki kentske vprege, motoristi, avtomobilisti! V izogrib globi in nesreči kupite v trafiki nemudoma ea;no-v-1 io brošurico točnih predpisov ?> P re dno st vozil na cestnih križiščih«.	6783-d
Vabimo vse bi vše h raške ra graške študente, da se udeleže prijateljskega sestanka v soboto 10. oktobra 1S53. cb 20. uri v dvorani »C -nkoie«. Poljanska 21. Ker nimamo točnih seznamov vabimo s tom.	6801-d
Svečano akademijo s kulturnim
s-poredom priredi v čast V. kongresa LMS in počastitev 10-letn:ce I. kongresa mladine dne 9. okt. ob 20. uni v Strojni delavnici (vhc-d iz Parmovi) — Mladina Bežigrada. Vabljeni!
Pro-tituberkulo-zna sekcija v Sežani se na j lepše zahvaljuje t.rgov-fk mu podjetju »Preskrbi« v Seža-r.l. ki j- darovalo za pomoč tuberkuloznim bolnik cen 50.000 do.
6793-d
Opozorilo. Na osnov: odloka o javas m redu in miru na področju 7.ILO Ljubljana (Uradni vestnik z cina П. julija 1S51 št. 1 in 2 čl. 7 tč. 5 in 6 in čl. 8 tč. 1) ooozar-jrcno vse koristnike in lastnike zemljišč, ki ležijo ob cestah ra pr dročju MLO Ljubljana da ni c /oljeno orati tik do ceste. Ob-c r‘ni zelmi pas mora znašati naj-глгај dva metra širine. Pri omanju tud ni dovoljeno obračati živino, plug ali brano na cestišču, ker se s lem .ponesnaži in poškoduje cesta in moti premet Vsak kršilec to javi- n sodniku za prekrške in kaznovan z globo do din 5000
6791-d
Starši! Ali želite razveseliti svoje otroke? Kupite iien tako-j nai-c,knejšo slovensko slikanico »O fantu, ki je po suhem jadral«. To ih lepa pesniška pripoved, oprem-llena s krasn mi ilustracijami ki so je otroci nadvse veseli. Dob;tf jo za borih 65 d narjev v vseh knjigarnah. Pohitite!
Branje lepe in koristne knjige vas begati! Vzem te r roke knjigo Iva Pirkoviča »Po sledovih rim-sko volkulje«! V tej knjigi vem znani odlični publicist na zelo zaneniv način razgrinja podobo pohlepne rimske volkulje ki še v-dcio steza svoV kremplje po naši zemlji Knjigo dobite v zelo i'-pi opremi za 260 dinarjev ^ vseh knjigarnah!
Plesne vaje ped strokovrrm vodstvom so vsako sobo-to od 19.30 do 22 30 v dvorani »Dem TV D Partizan« Zg. Šiška na Vodnikovi cesti št. 155. Jazz — bufrt — vabljeni !
6809-n
Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani prireja 10 in 11 okt. na ljubljanskem polju jes 'n skovzrej n o in razširjeno širšo poljsko tekmo. Zbirališč« je v soboto 10. ckt. ob 25. uri in v nedeljo. 11. o-kt. ob 7. itri zjutraj na vrtu gostilne Kačič L;ubijena Titova 19. Vabimo lovce. .naj se te prireditve uđe'eže-9799-d
gledališče
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI DRAMA
Petek. 9. okt. ob 20: Molière — Žlahtni meščan. — Red A. Sc-bota. 10. okt., ob 20: Cankar — Hlapci. — Izven
Nedelja. 11. okt., ob 20: Molière — Žlahtni meščan. — Izven in za podeželje.
Pri današnji predstavi MoHèro-V— a »Žlahtnega nrščana« poje v tercetu prvakinja ljubljanske Opere Nada Vidmarjeva
OPERA
Sobota. 10. okt., ob 19.30: Gounod
Faust. — Rrd C.
Nedelja 11. okt., ob 19.30: Puccini. Madamr- Butterfly. — Iz//en in za podeželje
Ponedeljek. 12. okt. zaprto.
Torek. 13 okt., ob 19.30: Delibes — Compelía. Balet. — Red D.
V tej sezetni to začetek vseh večernih opernih predstav ob 19.30. na kar penovm-o opozarjamo abonente in drugo občinstvo.
MESTNO GLEDALIŠČE
Ljubljana. Gledališka pasaža
Petek. 8. okt., ob 20: V. Ocvirk — Ko b: padli oživeli. — Red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. _ Sobota 9. okt. ob 20: Aristófanes.
Lisistrata. — Izven.
Nedelja. 10 okt. ob 20: M. G. Sauva jon. Trinajst jih bo — Izven
SENTAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana. Mestai dom Sobota 10. okt., ob 20: Nestroy-Likar — «Ah ta Ijubs-zm šmen-tana«. veseloigra z godbo, petjem in plesom. — Izven.
Nedelja. 11. okt. ob 20: Nes-troy-Likar — »Ah ta ljubezen šmen-taoa«. veseloigra z godbo petjrm :'n plesom. — Izven.
Predprodaja vs locni c pri gledališki blaigajlni v Mestnem d emu od 10 do 12 in od 15 do 17. Vstopnice rezervirat* lahko telefonano na štev. 20-923.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Rokodelski dom
Sobota. 10. okt., ob 20: »Učiteljica«.
Blagajna v petek od 19 do 20 :n 2 uri pred začetkom.	6795-g
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg
Nedelja. 11. okt., ob 11: Pengov-Simonö'c — »Zlata ribica«. — Začetek sezone.
Ročne lutke. Resljeva cesta 28 Nedelja. 11. okt., cb 17: Stemle — »Čarovni klobuk«. Premiera Začetek sezone.
Prodaja vstopnic za obe gledališči bo v soboto od 11 do 12.20 pri blagajn: Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni.
KONCERTI
Koncert na dveh klavirjih — z nemškima pianistoma Eriko Frieser in Paulom Trau tom bo nocoj ob 20.35 v Filharmoniji. N.q koncert opozarjamo zaradi zatrl oliveta a sooreda in zaradr odličnega klaviTskeiga dua. ki ie imel velike uspehe v Švedski Svici. Avstriji in NPmčijli. Vstopnice od 129 d n navzdol.	6778-k
Pierre Fournier, najboljši violončelist sveta, čigar koncert v Beogradu je bil najveličastnejši umetniški- dogodek., zadnjih let isra z orkestrom Slovenske filharmonije v ponedeljek. 12. t. m.. Bachov in Schumannov Koncert za violončelo in orkester. Dirigent Jakov Cipci. Nekaj vstopnic je še na razpolago.
VINKO ZORKO.
poštni uradnik v pok. in posestnik Na poslednji poti ga bomo spremili v petek. 9. okt. ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Vi tomare: h (Andraž v Slov. goricah). — Vi tornarci. 7. okt. 1953. — Žalujoča žrna Urška otroci Pavla. Vinko. Minka Stanko. Justa. Anice. Ivo in Marjan ter ostalo sorodstvo.	6796-0
Po kratki bolezni nas je-za vedno zapustil maš dobri očka MARTIN KAMBIČ posestnik na Prelogih.
Spremili smo ga 8. oktobra iz hiše žalosti na pokopališče v Rožnem dolu. — Žalujoči: žena Anka hčerki Ančka. abs. kem. Darinka bratje dr. Miha. Peter Franc in ostalo številno sorodstvo. — Prelogi. S renie. Ljubljana Split. San Francisco.	6797"0
Uprava Lesnoindustrijskega podjetja v Ljubljani naznanja žalostno vest. da je po daljši bolezni preminul njen marljivi uslužbenec FERDINAND DOGANOC Vestnega en požrtvovalnega uslužbenca bo ohranil delovni kolektiv v trajnem spominu Pogreb bo v» petek 9. okt. ob 15. uri iz Jožefove mrliške vežice.	6794-0
Po težki in mučni bolezni nas
je za vedno zapustil v starosti 64 let naš dragi mož. oče in star: oče
FERDINAND DOGANOC. nameščenec.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek. 9. t. m ob 15. uri z Zal. Jožefove mrliške vežice. — Žalujoči ostali.	6787-0
Sporočamo žalostno vest. da je v 73 letu starosti d o trpel naš ljubi mož oče
IGNACIJ TIČAR, posestnik.
Spremili ga bomo v soboto. 10. oktobra, ob 15. uri iz hiše žalosti v Litiji na tamkajšnje pokopališče. — Žalujoči: žena Marija sin Ignacij in žena Anica. hčerke Irma por Trontelj. Krista por. Vega. Anica por. Strojan in ostalo soro dstvo.	6802-O
V, AR V ALE
Vsem. ki so 5. oktobra spremili
našega dragega očeta
JANEZA DOLINARJA
v Gorenji vasi nad Škofjo Loko k zadnjemu počitku, se iskreno zahvaljuj etn o. Posebej se še zahvaljujemo tovarišu zdravniku iz Žirov in tovarišu zdravniku iz Gorenje vasi. kii sta mu v njegovi bolezni lajšala bolečine. — Žalujoči: žena. otroci in ostalo sorodstvo.	6768-a
Vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so mojega ljubljenega moža
OTONA ŽILICA
spremili; na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ali kakorkoli z nami sočustvovali, iskrena hvala. — Žalujoč ostali. 6786-2
Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega očeta. moža. sina in brata
FRANJA URŠIČA - GORAZDA kapetana I. ki.
se najtopleje zahvaljujemo dr. Vrbnjaku za ves njegov trud. tov. Egonu in vsem	sodelav-
cem za častno udeležbo, vsem govornikom za poslovi In« besede, vsem darovalcem vencev, cvetja in vsem. ki so z nami sočustvovali in ga spremil: do preranega groba Žalujoči rodbini Uršič in Sukič.
6798-2

?	CINKARNA V CELJU,	?
j	spre j m e tak o j v služb o	î
:	•
{	gradbenega tehnika	I
i	z najmanj 5-letno prakso.	*
•	:
j	Plača	po	tarifnem	pravilniku.	Pismene	ponudbe	z	*
Î	navedbo	dosedanje	prakse	naslovite	na	Cinkarno	v	*
i	. Celju.	T
•	•
CENTR. LJUDSKA UNIVERZA
V petek. 9. okt. 1933. ob 19. uri bo drugo predavanje iz ciklusa p red a vati j »Najvažnejša področja iz elektrotehnike«
»OD MIKROFONA DO POSL US ALCEVEGA UŠESA« 'spremljano s filmom in poskusi. Predava ing. R. Švegelj v prirodoslovni dvorani (prej fizikalna) na univerzi, vhod z Gosposke ulice.
6789-a
OBVESTIVA
LICITACIJA
Občinski ljudski odbor Turnišče
razpisuje za 25 okt. ob 13. uri javno licitacijo za najem občinske gostilne ipri Lovcu in Grozdu. Vsi interesenti naj vložijo pismene ponudbe aili pa se naj zglasijo navedenega dne na mestu v Turnišču. Podrobnejša navodila se dobijo na OLO v Turnišču. 6783-a
PLEMENSKI SEJEM
Kmetijska zadruga Videm Dobrepolje priredi skupaj z živinorejsko službo plemenski sejem za redovniške toke dne 14. oktobra 1953. za rodovniške krave in telice pa dn*e 15. oktobra. Začetek sejma ob 8. uri na sejmišču v Vidmu Dobrepolju. Prvi d-an sejma bo prignanih 140 kvalitetnih bikcev drugi1 dan sejma pa 115 krav in telic. Vabimo kupce, ki nameravajo kupiti plemensko živino, da si jo morejo nabaviti na našem priznanem rejskem centru v Do-brepoljah.	6792-0
LIKVIDACIJA
Podjetje VULKANIZACIJA v
Ljubljani. Titova c. 17. je prešlo z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljana v likvidacijo.
Pozivamo vse upnike in dolžnike. da v 30 dneh po tej objavi priglaa jo terjatve, ozi rema poravnajo svoje obveznosti do navedenega podjetja, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali.
Hkrati vabimo stranke, ki imajo pri podjetju predenete v delu. da jih dvûginieijo najpozneje do 31. oktobra t. 1. — Likvidatorji. 6790-d
OLO Ljutomer — Svet za prosveto in kulturo razpisuje službeno mesto knjižničarja v okrajni knjižnici v Ljutomeru. — Pogoji: 1. da je absolvent popolne srednje šole z opravljeno maturo. 2. da je po možnosti že do sedaj upravljal knjižnico ali delal v večji javni knjižnici 3. da je opravil knjižničarski tečaj, oziroma je pripravljen izpopolnjevat: se v knjižničarski stroki. 4. da ima sposobnosti in smisel voditi tudi -fiio izmed ostal'h kulturno prosvetnih panog. Službeni prej’emkï im pravice so urejeni po predpisih čl. 15 in 43 uredbe o nazivih i:n plačah uslužbencev v prosvetno znanstveni stroki (Ur. 1. FLRJ št. 14-1952). — Reflektant i naj Čimpre.i vlože prošnjo im prilože dokazila o pogojih. ki so raved eni pod točko 1 do 4 te objave.	6730-a
MALI OGLASI
FRIZERKO sprejme takoj salary Pli-verič, Nazorjeva 5.	17192-1
IŠČEM SLUŽBO gostinske stroke, delno trgovske, mesarske in šofer. Imam svoj osebni avtomobil, grem tudi iz Ljubljane. Ponudbe v ogl. odd. p.od »Podjeten«.	17151-1
STROJNIKA za visokotlačne parne kotle z opravljenim strojniškim izpitom in primerno prakso v ključavničarski stroki iščemo. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na Pivovarno Laško.	17117-1
ŠIVILJSKA POMOČNICA išče službo za takoj — kjer koli. — Neu-meister Marija, p. Podvelka 58.
17165-1
GODBENIKA ZA KRILOVKO sprejme Rudarska godba Mežica. Stanovanje in služba pri podjetju na razpolago. Ponudbe je nasloviti na Rudarsko godbo, Mežica, Slovenija.
17158-1
RAČUNOVODJO - BILANCISTA išče Trgovsko podjetje »Mleko«, Ljubljana, Kotnikova 10. Služba honorarna. Nastop tako-j. 17159-1 INŠTRUKTORJA ZA ANGLEŠČINO iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Konverzacija«.	17176-2
PSA VOLČJAKA, 5 mesecev starega, z rodovnikom, prodam. Naslov v ogl. odd.	17174-4
ZAKONSKO SPALNICO z žimnicami, kompletno, prodam za 52.060 din. Naslov v ogl. odd. 17175-4 MOŠKI BRILJANTNI PRSTAN, krasen kolje in zlato damsko nro prodam. Naslov v ogl. odd. 17149-4 ZENSKI BALON PLAŠČ, rdeč, inozemski, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	17155-4
IRSKI SETRI - PSICI, 5 mesecev stari, z rodovnikom prodam. Rožna dolina, c. TX. št. 27.	17100-4
OSEBNI MERCEDES V. 170, 4 cilindri, 4 vrata, generalno popravljen, novo lakiran, faipeciran, nove gume. neregistriran, ugodno prodam. Miljenovič Petar. Beograd. Vojvode Stepe 5. teL 40728. Od 8. do 12. ure.	17160-4
PIRAMIDO (Forgelege) za avto Aero kupim ali v istem stanju ugodno prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Piramida«.	17152-4
KOMLETNO KINOAPARATURO v brezhibnem stanju takoj prodamo. Interesenti si aparaturo lahko ogledajo vcak dan od 8—10. Kino podjetje Šempeter pri Gorici. 16715-4 DRUGI BRAČ, nov, prodam. Naslov v otrl. odd.	17145-4
KOMPLETNO RABLJENO KUHINJO prodam za 8.000 din. Rožna dolina. c. V-11.	17194-4
MOŠKO KOLO prodam. Delijac Djuro, Zaloška 51-a.	17157-4
GUME 7.00 -f- 20, rabljene, kupim. Naslov v ogl. odd.	17146-5
OGLEDALO 135 X 78 prodam. Naslov v ogl. odd.	17197-4
TRICIKELJ, nosilnost do 200 kg, dobro ohranjen, prodam. Tržaška cesta 19, delovni čas.	17216-4
MOŠKO SIVO OBLEKO, novo, prodam. Krojač, Dvorni trg 1. 17210-4 AVTO »BUICK« z 8 cilindri, prodam. Vprašati vratarja, Predo viceva 16, Zagreb.	17205-4
MOTORNO KOLO »JAVVA«, 550 cm3 prodam. Krbavčič, Ljubljana, »Trubarjeva cesta 59.	17167-4
DVOSOBNE POSLOVNE PROSTORE na začetku Tržaške ceste zamenjamo za enosobni pisarniški prostor- v centru mesta. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pisarna«. 17156-6 ENODRUŽINSKO HIŠO PRODAM. Slovenski Javornik, Udarna št. 2.
17162-7
MEDICINEC IŠČE OPREMLJENO SOBO. Ponudbe v ogl. odd. pod »Akademik«.	177092-9
ZAMENJAM SOBO v bližini Litostroja, po možnosti v centru Mirja ali Trnovem. Naslov v ogl. odd.
17145-9
LJUBLJANA—ZAGREB. Zamenjam večje dvosobno stanovanje v centru Ljubljane za enako ali večje v Zagrebu. Ponudbe v ogl. odd. pod »1000«.	17190-9
DVOSOBNO STANOVANJE V CENTRU, sončno in veliko zamenjam za enako ali večje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjam takoj«. 17195-9 PROSIM NAJDITELJA, naj vrne dokumente, denar pa obdrži. Ramovš Vera.	17195-10
IZGUBIL SEM DEŽNI PLAŠČ, modro svetle barve, znamke »Rondine«. Za najditelja 4.000 din nagrade. Peric Teodor, Trg Giuliani 1. Koper.	177215-10
PREKLICU TEM kot neresnične svoje trditve, da tov. Bambič Franjo ni izplačal delavcem denarja, da je obdržal zase 28.000 din, da ni izplačal banki 5% dpp, da je državo okrog prinesel in ogoljufal Železarno, ker da ni izvršeno tisto delo, ki ga je zaračunal. Verbole Rudolf, prometnik, Vintgar. 17161-11 RAČUNOVODSTVA gospodarskih -podjetij — hitro im zanesljivo točno obračunam akumulacijo in sklade, fond plač in davek na fond plač. Informacija pri vratarju Hotela »Slon« - Ljubljana. 17219-2 ITALIJANSKO ŽENSKO KOLO in volčjaka, dobrega čuvaja prodam. Val jarčeva 17. Trnovo. 17221-4 IZGUBLJENA ŽEPNA URA »OMEGA« z obeskom od avtobusne postaje do prodajalne Jugovim! 8. X. od 9—10 ure. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi. Naslov v ogl. odd.	17225-10
KDO MI POSODI za nekaj mesecev globok ali kombiniram otroški voziček proti odškodnini? Ponudb-ogl. odd. pod »V skrbnih rokah«.
17253-11
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO - 150 1, dobro ohranjen, bakren, prodam. Limbuš 4, pri Mariboru. 17235-4
Sitrainke Uri zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakršne koli informacije, naj priložijo za odgovor znamko ®a 15 d'«n. — V nasprotnem nrimeiru ne bomo odgovarjala. — Uprava »SP«.
Nastop šolanih psov
Nastop šolanih psov, ki ga priredi Klub ljubiteljev športnih psov v nedeljo 11. t. m. ob 15. na letnem telovadišču »Partizana« v Tivoliju, bo pokazal, kaj zmore smotrno učenje psa. Ob tej priložnosti bodo pokazali člani kluba kakor tudi člani šole za službene pse
Ljudske milice s svojimi psi uspehe, ki so jih dosegli s šolanjem psov.
Na takem nastopu lahko zasledujemo, kaj zmore smotrno šolanje. Tu lahko opazujemo, da tako šolanje ni samo zabava ali šport, temveč služi šolan pes raznim koristnim namenom (za čuvanje, obrambo itd.). S takim šolanjem se je razvil nov šport, ki se bolj in bolj širi ter postaja neogibna potreba pri presoji psov.
KVLTURMI	RA
Neka j misli ob ciklusu predavanj „Družina in otroci“
Za letošnjo sezono je pripravila Centralna ljudska univerza Ljubljančanom bogat, vsebinsko izredno pester in življenjsko sočen program. Težko bi se našel človek, ki bi lahko v kratkih, dovolj tehtnih in smislu celotnega programa odgovarjajočih besedah pravilno ocenil in odprl celotno njegovo problematiko širšemu občinstvu. Saj bodo posamezni ciklusi obravnavali vsa mogoča vprašanja, vse od družbenopolitičnih problemov preko pogleda v.kemijo in tehniko, do problematike družine in našega mladega pekolenja. In prav o poglavju, ki nosi v ličnem seznamu, katerega je pred kratkim izdala Centralna ljudska univerza naslov »Družina in otroci«, bi hotel povedati nekaj misli.
Kakor je navedeno v uvodu poglavja »Družina in otroci«, »smo v preteklih letih zajeli v svoja predavanja vrsto vzgojnih vprašanj in zbudili z njimi živ interes med starši in vzgojitelji«. Mogoče bi bilo še bolje povedano, da smo vzgojno problematiko močno osvetlili ter jo s periferije postavili na odgovarjajoče mesto, to je v središče zanimanja naše socialistične ljudske skupnosti, ki se zaveda, da je socializem v vsej svoji globini vprašanje človeka, torej posameznika, družine in ljudske skupnosti.
V tem poglavju nameravajo predavatelji zajeti nekatera važna poglavja: vprašanja našega šolstva, otroka, vzgoje in poklica, zdravje in higieno naše družine ter življenje v zakonu. Pomudimo se malo ob njih!
Družba in šola Že v samem programu sem povedal, da je vprašanje demokratizacije našega šolstva osrednji problem, katerega bomo morali obdelati in iz katerega bodo izhajali vsi ostali problemi, ki zanimajo naše starše in pedagoge. Od pravilne rešitve tega vprašanja je v poslednji fazi odvisna rešitev številnih vprašanj, ki so danes odprta in katerih se lotevamo bolj ali manj posrečeno v raznih predavanjih, radiu ali časopisih. Budno bomo morali zasledovati vse mogoče oblike šolanja, šolskih sistemov, razne oblike predšolskega in izvenšolskega udejstvovanja otroka, kar vse spoznavajo in nam posredujejo naši poklicni in nepoklicni pedagogi, ki obiskujejo zahodne države. Pri tem pa bomo morali biti zelo pazljivi, da ne bomo zaradi nepoučenosti ali nerazumevanja zopet storili napake, ki se je spominjamo iz preteklosti, ko smo tudi nekritično presojali pedagoška izkustva iz tujine na naša tla, da smo morali pozneje ugotavljati lastno zmoto in škodo, ki je nastala zaradi prevelike vneme hi ne-
poznavanja našega stvarnega življenja. Nam gre za to, da temeljito in pozorno preštudiramo našega otroka, naše pogoje in potrebe ter stvarnost, v kateri živimo. Ce gledamo z razumevanjem v naš bodoči razvoj, potem si bomo ob pravilnem vrednotenju tujih dognanj in izkustev lahko zgradili tak šolski sistem in takšne šole, v katerih bomo razvijali kar najbolje naš mladi rod, ki naj raste v zavestne socialistične ljudi nove Jugoslavije. Vsaka težja napaka, ki jo bomo pri tem storili, se nam bo prej ali kasneje maščevala. Zato je naša odgovornost, ki jo imamo pri reševanju teh vprašanj, toliko večja. Vsekakor jo bomo rešili najbolje, če bomo pritegnili k sodelovanju pri razgovorih o teh problemih čim več ljudi, potem pa izluščili najboljše misli ter jih povezali z dosedanjimi izkustvi naših poklicnih pedagogov, materialnih in ostalih pogojev, ter vse to vskladili z našo stvarnostjo, ki nam mora biti osrednje gibalo pri graditvi novega.
Spoznavajmo otroka Otrok v različnih razvojnih dobah! Kdo ga ne pozna in kdo ga je že doumel do konca? Debele knjige so že napisane o otroku. Kljub temu pa je še vedno vsakemu očetu in materi njegov otrok nov svet, ki ga ni odkril še nihče in mu tudi nobena knjiga ne more dati vseh navodil, kaj in kako naj dela, da ga bo dobro vzgojil. Dvakrat težko je to danes, ko se moramo mi starejši, ki smo rasli v drugačnih pogojih, kakor rastejo naši otroci, boriti samf s svojo preteklostjo,
da se otresemo številnih zastarelih, nesodobnih in neživljenjskih predsodkov, misli, pogledov na razna vprašanja, če hočemo svoje otroke vzgajati v resnici v napredne, socialistično misleče ljudi. Nikjer ne bomo dobili receptov za to. Toda v predavanjih o razvoju in oblikovanju otrokovega značaja, kako bi vzgajali otroka k delavnosti, o vlogi otrokove domišljije, o njegovem pojmovanju avtoritete in odnosih do staršev, bomo vendar našli mnogo koristnih misli in nasvetov. Morda bomo zasledili lastne napake, opazili dobre in slabe lastnosti svojega ljubljenčke katere nam je doslej zameglila prevelika ljubezen, ali pa spoznali tudi svoje pravilne prijeme, ki pa smo jih doslej izvajali premalo dosledno in odločno, ker nismo bili trdno prepričani, da so pravilni.
Kako bomo izbrali otroku
poklic
Vprašanje izbira poklica za otroka je mogoče trenutno pri nas še najbolj kritično. Ne mislim, da je kritično za otroka, niti v smislu, ki ga poznajo mnoge kapitalistične zemlje, kjer si moraš stokrat premisliti, za kaj se boš odločil, če nočeš pozneje povečati armade brezposelnih. Kritično je to vprašanje za nas odrasle. Na eni strani zaradi tega, ker pri izbiri poklica še vse premalo upoštevamo otroka, kateremu izbiramo poklic in se nam ne zdi važno, če bo ta otrok pozneje kot mož ali žena v svojem poklicu srečen ali nesrečen. Za nas je važno le. da smo dosegli izpolnitev svojih želj, to pa se pravi, da smo sebični,
da otroku morda res v srcu in besedi želimo vse dobro, da pa smo mu v resnici storili slabo. Na drugi strani pa je to vprašanje kritično za nas zaradi tega, ker še vedno nismo iz-tepli iz sebe zastarelih predsodkov, po katerih — če drugega nič — vsaj ne želimo, da bi bil naš otrok manuelni delavec. Še vedno se nam zdi, da je bolje, če je naš fant postal vsaj zgrbljen pisar, kakor če bi postal ponosen in samozavesten delavec, ki z žuljavo, toda krepko in zdravo pestjo uravnava stroj in kroti prirodne sile, da služijo človeku in mu kujejo srečno bodočnost
Skrbimo za zdravje
družine
O poglavju »zdravje in higiena naše družine« ne bo treba govoriti mnogo. Naši ljudje so že toliko napredni, da čutijo in razumejo vrednost in pomembnost zdravja in higiene za posameznika in družino, ki je osnovna celica države in družbe, da bodo ta predavanja gotovo pritegnila velik krog poslušalcev. Najbolj pa bodo verjetno privlačna vprašanja ureditve stanovanja ter ustvaritve pogojev za zdravega očeta, mater in otroka, dočim bo predavanje o lastnostih tekstila in ravnanju z njim pri nas nekaj novega.
Srečen zakon — srečna
skupnost
. Posebnost in morda najbolj občutljiva pa je problematika, ki naj bi jo obdelal ciklus »življenje v zakonu«. Namenoma sem napisal: »ki naj bi jo obdelal.« To pa zaradi tega, ker sem prepričan, da bj to vprašanje le težko kdor koli rešil
Rešitev Partizanske križanke
Zreti) je določil I. nagrado Mileni Gulič. Ljubljana. Kidričerva 6, II. o agrado Alenki Stular. Ljubljana, Skrabčeva 2. in III. nagrado Valentini Spitzko. Ljubljana. Zaloška 39.
Prejeli smo 33 rešitev, od tega 29 pravilnih.
Vodoravno: 1. Luka, 5. Odra, 6. Sav, 7. Mula, il. Krasa, 14. Oaza Siva, 17. VOS, 19. Dobrovlje, 25. Abi, 26. Jauko, 27. Kidrič Boris, 30. Lom, 52. Drap, 34. Daki, 58. Sodražica, 39. Lah, 40. Emine, 41. Uragan, 44. Šrapneli, 46. Trapeč, 49. Bračič, 50. VN, 51. ROB, 52. Jus, 56. Opava. 57. Disk, 59. Avtor, 60. Voir, 61. Rajhenav, 62. ZoTa Saksida, 66. Kerč, 68. Iol, 69. Cure, 70. Špela, 72. Daleko je sunce, 74. Koš. 76. Top, 78. Marok. 80. Mme, 81. Kot, 83. K oil je,
54.	Ipel, 85. Rojšek, 86. Braškar, 88.
Orjak, 90. Miloš, 91. Tanki, 92. Kozje, 93. Ah. 94. Drinjača, 95. Otmeni, 96. Galati, 98. Ac, 99. Okao, 100. At,	101.	NR,	102.	Šarano vič,	106.
Ivi, 107. Ne, 108. Ajgir, 110. Rojaki, 113.	Irh,	115.	Nao,	116. Albi,	119.
Rakek, 120. Ade, 122. Ikra, 124. Irma. 126. LR, 127. Katja, 129. Janhu-ba Rudi, 140. Ajda, 141. Belač, 145. Anal,	144.	Leskova dolina,	146.	AR,
147. Džoli, 149. Nada, 151. Korak, 152. Kan,	153. Junis. 156.	Ila,	157.
Raco, 159. Tocar. 161. Nande, 162. Anač, 164. RKKP. 166. Rutar, 167. OLO,	169.	Dol, 170. Olib.	173.	Ad-
verb, 176. Maf, 178. Vendetta, 181. Re, 182. Loboda, 183. Dapčevič, 184. Cres,	186.	Rok. 187. Ta,	1S8.	Ca.
189. Md, 190. OC.
Navpično: 1. Loška, 2. Udar, 3. Krvava peč, 4. AA, 7. Maj, 8. Uze-lac, 9. La,	10.	Asam,	12. Son,	13.
ASK, 14. Ois, 15. IB, 16. Vidmar, 18. Odred, 19. Diži se, 20. Oči, 21. BBC,	22.	Roata, 23. OR,	24.	Vida
Tomšič, 26. Jani, 27. Kopa, 28. Idn, 29. Ralik, 51. Oh, 55. Rie, 34. Dunja, 35. AR, 36. Kabe Lojze, 37. Ig, 5S. Sava, 39. Ler, 40. Erie, 42. Arad. 45. Novak, 44. Špici, 45. Rade, 47. RVI, 48. Polak, 49. Bor, 50. Vale, 52. Jokî,
55.	UROJ,	54.	Saje,	55. Sasi,	56.
Osne, 58. Krt, 60. VUK, 61. Ren, 62. Zet, 63. Se, 64. Kuip, 65. Tojohaši,. 67. Čoban, 69. Cor, 70. šm, 71. Pi, 73. Lo, 74. Kol, 75. ŠŠŠ, 77. Prnjavor, 79. Ra, 81. Krompir, 82. Tajnan, 85. Rihar Jaka, 87. Akacija, 88. Ok-tavijan, 89. Keitele. 90. Magnani, 91. Tiin, 94. Dir, 95. Oki. 97. Tara, 103. Ambrožič Lado, 104. Or, 105. Čakln, 109. Gorjan, 111. Kerč, 112. Ik, 114. Hijlar, 117. Li, 118. IM, 121. Da, 123. Adria,	125.	Abla,	127. Ka.	128.
Tan, 129. Je, 150. ASK, 131. NKOJ, 132. Horuk, 133. Uvac, 134. Bakar, 135. Ad, 136. Rok, 137. Ulana, 158. Dinara, 159. In, 142. Ei. 144. Lackova, 145. Ajdovec. 148. Ol, 150. Dar, 154. Uele, 155. SPD, 158. Oklep, 160. Ruma, 163.	Aomori. 165. Pine,	168.
Orle, 171. bdeč, 172. Uti, 174. Dr, 175. Bos, 177. Jakec, 179. Eva, ISO. Tč, 183. Da, 185. Ri.
AVTOGRAM
Nekateri ljudje zelo radi zbirajo podpise slavnih mož. Tako je slavnemu francoskemu glasbeniku Vivieru pisala neka grofica iz pariškega predmestja, koliko bi zahteval in če bi bil pripravljen en večer v njenem domu zabavati povabljene goste. Zahteval je tisoč frankov j odgovora pa ni dobil. Mislil je, da je vsota grofici previsoka.
Pozneje je bil v nekem aristokratskem salonu in zasledil v avto-grafskem albumu svoje pismo, ki ga je grofica dala lastnici albuma za darilo. Vivier se je nasmehnil ob lokavem načinu pridobivanja avtogramov in dtjal:
»Zelo mi je žal, da mi ni rekla grofica, da hoče moj avtogram-Mislil sem, da gre za navadno pismo in sem diktiral tele vrstice svojemu hišniku, ki porabi vsako priložnost, da se postavi s svojo lepo pisavo.«
»UT7ION«:	premiera angl. filma
»Smrt trgovskega potnika«. Brez tednika. — Predstave oi> 16	18
in 20.
»KOMUNA«: amer. barvani film »Ostržck«. Tednik: Filmske ne v. št. 40. Predstave ob 16. 18 in 20. »SLOGA«:	angl. film »Trenutek
obuta«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20.
Rešitev od 4. X. 1953 Vodoravno: 1. opevati, 7. prestop,
15.	motika, 14. tr(emolo), 15. slabo,
16.	Erato, 17. zlat, 19. ikre, 20. lomi, 21. plavam, 23. tat, 24. oči, 25. krik, 26. Jud, 28. ti, 29. enkrat, 51. jalovo, 53. uv, 54. nad, 35. pota, 36. ova, 58. var, 40. kepati, 42. plot, 45. elau, 45. dika, 46. Majda, 47. Lenin, 49. ta, 50. lišaji, 51. ocenili, 52. balinar.
Navpično: 1. omelo, 2. poročevalec, 3. etamin, 4. viti, 5. ako, 6. ta, 7. prav, 8. es, 9. sli, 10. takt, 11. obra-tovodja, 12. poeti, 14. tlak, 17. zlit, 18. tajati, 21. praded, 22. mula, 25. krak, 27. do, 30. K(opernik) Nikolaj), 31. jota, 32. voljan, 35. uvelo, 35. Paka, 37. Atair, 59. rane, 41. piti, 42. paši, 44. Niin, 46. nit, 48. ni, 50. la.
VREME
Leipo vreme z menjajočo se
oblačnostjo. Zjutraj po kotlinah megla. Najnižja močna temperatura od — 1 do 7° C. na Primorju do 120 C; najvišje dnevne od 11 do 180 c.
»SOČA«: frane, film »Volpone«. — TcdnMk. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja v stom/’c v vsc-h štirih kinematografih od 10 do H ter od 15 dalje.
L. KINO »TIVOLI«: zaprto.
L. KINO »BE2IGRAD«:	íí. filen
»Grenki riž«. Tednik. Predstava ob 20. — Predaja vstopnic uro pred .pričetkom
»SlS-KA«: amer: film »Paula«. — Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»TRIGLAV«: mehiški film »Cam~ tiflas mušketir«. Brez tedr/ka. — Predstavi cb 17.30 in 20. Prodaja vstcipinic od 16.30 dai je.
»LITOSTROJ«: amer. fiim »Trem-va-i-poželenje«. brez tednika ob 10 30. Predaja vstopnic uro pred pričetkom.
CELJE UNION:	angleški barvani
film »Plavajoče gledališče«.
CELJE DOM: ameriški film »Srečanje s Frankemstemom«.
BLED:	amer. film »Onstran. Mis-
souri j a«.
KAMNIK:	franc, film »V Monte
Carlo«.
VEVČE:	amer. barvana risanka
»Trije kavalirji«.
DOMŽALE; amer. film »Carrie«.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Odločitev-’ pred zoro«.
ŽALEC : zaprto zaradi montažnih del.
KRANJ »STORŽIČ«:	franc. f:.m
»Pravna identiteta« cb 16. 18. 20.
KRANJ »SVOBODA«: amer. film »Carrie« ob 19.


:	POHITITE S PLAČILOM NAROČNINE
za naš dnevnik, da ne zamudite roka, ki poteče 20. v mesecu. S poznejšim vplačilom ne boste deležni koristi iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja naročnikov po pravilih DOZ.
SLOVENSKI POROČEVALEC Uprava

v enem samem ciklusu in ga bomo gotovo morali na novo odpreti še in še. Predvsem zaradi tega, ker bo moralo vprašanje reševati problematiko našega življenja v zakonu. Celotno naše življenje pa je danes in bo še dolgo vrsto let v razvoju, kakor je v razvoju oblikovanje celotne naše ljudske skupnosti, ki šele raste v socialistično ljudsko skupnost Prav zaradi tega pa bodo morali pri študiju in reševanju teh vprašanj, če naj bodo v resnici poglobljena in dognana, še dolga leta sodelovati naši
najboljši zdravniki, psihiatri, pedagogi, politiki in juristi. Saj bo problem zajel vprašanje spolne vzgoje, zakona in prostitucije, zakona in otrok, vprašanje neporočenih in ločitve zakona ter bistvo zakdna in družine v socialistični družbi. Prepričani smo, da bo ta ciklus, ki naj bo uvodni ciklus za delo v naslednjih letih, razčistil mnoga doslej zameglena in nerazčiščena vprašanja in bo tako dal svoj doprinos'k oblikovanju naše resnično socialistične družine in ljudske skupnosti.	V. Cv etico.
Paberki iz tu jine :
Razstava „Xylon“ v Zäriebu
Konec septembra je bila odprta v Hiši umetnosti v Zti-richu mednarodna razstava lesorezov. Razstavljenih je 330 del nič manj kot 143 umetnikov iz 14 držav. Na razstavi so zastopani tudi slovenski gra-fiki Riko Debenjak, Maksim Sedej, Miha Maleš,. Božidar Jakac i. dr.
Razstavo je priredilo švicarsko združenje »Xylos«, ki je bilo ustanovljeno pred devetimi leti in je dobilo na pobudo grafikov Fransa Masereela, Patocchia in Zbindena širši, mednarodni značaj in novo ime »Mednarodno združenje lesorezov ,Xylon’«. Predsednik novega združenja je belgijski mojster lesoreza Frans Mase-reel. Združenje bo po zaključku razstave v Zürichu, ki bo 31. oktobra, isto razstavo preneslo tudi v Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo.
Poročila	fa-opi-
sov ugotavljajo zanimivo dej-
stvo, da Finci in Slovenci, Angleži in Mehikanci na presenetljivo podoben način oblikujejo čmo-belo površino. Izmed Američanov kritiki posebno hvalijo Leonarda Baskina, Angleže predstavljajo Roderle Barret, Gertrude Hermes, izmed Fincev vzbujata pozornost Erkki Hervprm To-imi Kiviharju; med francoskimi lesorezci ртерНсџје Jean Arp in deloma BoulïaCîre in Chièze, med jugoslovansjdmi razstavljalci pa Maksim Sedej. Kolekcija lesorezov »Siesto v zrcalu« in »Orient« Lojzeta Spacala iz Trsta pa je po sodbi kritike najboljše, kar ie na razstavi. To priznanje slovenskemu umetniku iz Trsta je spričo velike mednarodne udeležbe najboljših sodobnih lesorezov tem večjega pomena.
Razpisanih je 11 nagrabi v znesku 3500 frankov in nagrade bodo razdeljene sredi oktobra.
Volilne priprave v Prekmurju
VII. kolo v I. zvezni ligi
Odred odrinil z zadnjega mesta
BSK je prišel xa man — Edini gol dneva je padel že v IS. minuti
Dosedanji predvolilni sestanki Socialistične zveze delovnih ljudi v Prekmurju kažejo nekaj takih r.apak, ki utegnejo celotni predvolilni dejavnosti močno škodovati in je nujno o njih javno spregovoriti. Ena od teh je vsekakor popolna brezbrižnost .n nedelavnost številnih članov Zveze komunistov. .Neredki 30 namreč primeri, da se člani Zveze komur.siov predvolilnih sestankov Socialistične zveze sploh ne udeležujejo. Na ,V. terenu v Murski Soboti je na primer od 39 članov Zveze komunistov prišlo na predvol.ini sestanek Socialistične zveze le sedem, dočim eta na VI. terenu prišla le dva.
Siabo obiskani predvoliln. sestanki doslej tudi niso dali rezultatov, ki so zaželen.. Na mnogih sestankih so se sukali pogovori le okrog drobnih vprašanj: o primeru kakega nepravilnega dela stanovanjske komisije, o tem da je treba v eni ulici popraviti električno razsvetljavo, v drug. pa navoziti gramoz itd. Vse premalo pa se je v Prekmurju doslej razpravljalo o bistvenih .vprašanjih, ki zadevajo tudi prekmurske volivce. V Prekmurju je vendar toliko pereč.h vprašanj, o katerih bi se morali volivci pogovoriti, da bi šli na volitve z razjasnjenimi pojmi, da bi zavestno volili svoje predstavnike zato, da bo Prekmurje šlo še nadalje po pot, dosedanjega razvoja in uspehov. 2e se>a razširjenega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi za ožsaj Murska Sobota je nedavno ugotovila, da prekmurski volivci ne^razprav-
V minulih štirih nedeljah so živinorejski odseki pri kmetijskih zadrugah, oziroma živinorejske selekcijske organizacije v Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju ter Vitanju organizirale premovanja rodovniške goveje živine. Po dcgonu živine se je videlo, da je zaenkrat najmočnejši živinorejski center celjskega okraja Vitanje. Pa tudi ostala ocenjevanja, zlasti v Šmarju so pokazala lepe uspehe, premovanje v Šentjurju je potrdilo mnenje, da bo v teh krajih pomurska pasma še vedno prevladovala.
Za nedeljo 18. oktobra pa pripravlja živinorejski odbor pri okrajni zadružni zvezi v Celju veliko primerjalno razstavo najboljše živine z vseh preje omenjenih premovanj ter tudi živine iz Savinjske doline, kjer je pred kratkim za sektorje Vransko, Tabor, Gomilške in Prekopo začela z živahnejšim delom selekcijska postaja. Ta razstava, ki bo na Lavi pri veterinarski bolnišnici, bo zlasti zanimiva zaradi tega, ker bo na njej zbrano sivorjavo govedo, križanci ter pomurska pasma. Hkrati pa bo
živali
Ko smo lani in Istcs v LIÌ Sloveniji decentraliziral) semensko službo. se je paies velikih uspehov pojavi.o rudi precej pomanjkljivosti; to pa v glavnem zaratti premahjne strokovne usposobljenosti trgovskih nameščencev pri kmetijskih zarini ça h. ki ne poznajo nekaterih semen, umetnih gnojil itd. Prav zato je n. pr. v sežanskem okraju pre-d kratkim posrieilio v enem mesecu 6 goved, keir so prodajalci zadntžnih trgovin prodajali živi-norzjeem namesto kostne moke zelo strupen svinčeni arzenal. V tem okraju se je s tem strupom zastrupilo tudi več ljudi. Podobne napake pri prodaji gnojil in škropil so se pokazale, kot smo že večkrat iporoiaii. tudi v drugih krajih Sir: verzije.
Da bi te pomanjkljivosti preprečili. je poljedelski odsek pri G Uvrh zadružni zvezi Slovenije organiziral izdelavo posebnih priročnih zabojev; v vsakem izmed teh zabojev je 60 epruvet, v katerih so semena kulturnih rastlin, plevelov, vzorcev umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Vsaki zbirki teh sredstev je priloženo tudi povečevalno steklo za natančno razpoznavanje manjših semen ter brošura. v kateri so v poljudni obliki napisana kratka navodila za določevanje semen. 2 ključa za razpo-
ijajo o celi vrsti vprašanj, ki so za njih življenjske važnosti. Tako je bilo v Prekmurju doslej vse premalo govora o zborjt proizvajalcev in njihovi vlogi v našem družbenem samoupravljanju. Večina volivcev še danes nima vpogleda v delovanje tega organa, čeprav bo prav zbor proizvajalcev reševal mnoga važna vprašanja v gospodarskem razvoju Prekmurja.
Mnogi politični delavci v Prekmurju tudi napačno razumevajo načela ljudske demokracije, ko зе postavljajo na stališče, da se naj o kandidatih za bodoče volitve pred zbori volivcev, to se pravi, na množ.čnih sestankih Socialistične zveze, sploh ne bi razpravljali.
Dosedanja predvol.lna dejav-
Kmetje v ljubljanski okolici se vse bolj vključujejo v kmetijske zadruge. Marsikje zadružn.kom že ni vseeno — tako kakor jim je bilo pred leti — kako delajo zadruge, njeni nameščenci, razni odseki itd., zato člani zadrug kar sami odkrivajo razne tatvine, poneverbe itd.
Se najbolje delajo živinorejski odseki, ki bodo letos organizirali osem živinorejskih razstav. Tri razstave so že priredili. Skupno bodo živ.noorejci razstavili nad
pokazala še delo, organizacijo in življenje živinorejskih selekcijskih organizacij ter uspehe in delo živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug.
Po prvih pripravah kaže, da bo na tej razstavi zbranih okoli 300 glav plemenske živine.
M. B.
V počastitev kongresa predstavnikov mest, ki se je vršil te dni v Mariboru, je Zbornica za gostinstvo okraja Maribor okolica izdala nov prospekt o Fohorju, in sicer za zimsko sezono, s krasnimi motivi s področja belega športa.
To je že drugi prospekt o Pohorju, ki ga je letos izdala imenovana zbornica, katere dejavnost na polju turistične propagande zasluži vse priznanje. Saj je pa tudi ozemlje okraja Maribor po svojem zelenem Pohorju, z obmejnim
znavanje deteljnih in najvažcieašili travnih semen, dalje učinkovanje ia uporaba dušičnih, fosfornih, kalijevih ki aipmenih gnojil, v zadnjem delu brošure pa so kratki napo>tki o uporabi sredstev za zaščito rastlin. Ta priroč(ni__zaboj je nepogrešljiv priročnik za kmetijske zadruge, ki zdaj polagoma organizirajo semensko službo ia pripravljajo svoje trgovine za to da bodo kmetom prodajale več najnujnejših stvari, kot n. pr. več vrst kmetijskih strojev, škropil itd. Zato ni čudno, če so kupile doslej kmetijkse zadruge okoli 100 takšnih zabojev.	—ač—
••••«•O*
ČE SI SE PRESELIL iz ene volilne enote v drugo ali iz enega kraja v drugi, poskrbi pravočasno, da boš v kraju sedanjega bivališča vpisan v volilni imenik.
.«.•-••...••m.».»....»«.
nost v Prekmurju je posvetila premalo pozornosti tudi raznim geslom, ki premnogokrat izhajajo od takozvanih poiitičn.h delavcev. Neresno je pogosto mišljenje prekmurskih političnih aktiv.stov, da so nekatere vast v Prekmurju v celoti sovražno razpoložene napram naši socialistični graditvi ¿ada v takih vaseh ni mogoče ničesar narediti. Tak.h vasi dejansko ni. Izmišljujejo si jih posamezni »aktivisti«, ki hočejo le z njimi zakriti svojo nedelavnost in oportunizem. Cas bi bil, da bi člani Socialistične zveze prav zdaj pred volitvami s takim; »političnimi delavci« pometli, da bi ne vedrili pod plaščem te organizac.je in več škodovali njenemu ugledu kot pa koristili.
Kje naj bo Gregorčičev spomenik
Z veseljem smo sprejeli vest, da nameravajo postaviti Simonu Gregorčiču spomenik. Nikakor pa se ne strinjamo, da bi bil ne. kje v Kobaridu, Tolminu ali celo v Gorici. Simon Gregorčič je bil sin planin, kamor s: je želel nazaj iz sončne Vipave. Njegove pesmi opevajo planine, kmečko hišo in b.stro Sočo, svoj poslednji dom si je izbral ob vznožju očaka Krna na gričku sv. Lovrenca ob bistri Soči. Predlog podeželja bi bil, da bi se spomenik postavil vrh griča Sv. Lovrenca v Gregorčičev gaj. Pokopališe naj se prenese na drug primernejši kraj, ker itak ne ustreza svojemu namenu, vrh griča pa naj bo lep park s primernim obeliskom, ki bo viden vsem potnikom od Tolmina do Kobarida.
sklad v občinah Brezovica in Ig okoli 400 (skupaj), Vrhnika 160, Preserje 40 ha površin itd. Ker odvzete zemlje zadružna posestva ne bodo mogla upravljati (nimajo dovolj gospodarskih poslopij, strojev itd.), bo v teh krajih treba ustanoviti nova kmetijska posestva. Le-ta pa bodo rabila precejšnje investicije za gradnjo novih gospodarskih poslopij, za nakup kmetijskih strojev itd.	—ač—
Mladina krškega okraja tekmuje
Mladina v krškem okraju se vneto pripravlja na V. kongres LMS. Zastopalo jo bo 11 delegatov, ki so se na svojem zadnjem sestanku pomenili o raznih perečih problemih, ki jih bodo obravnavali na kongresu. Osnovne mladinske organizacije v Podbočju, Boštanju in Krškem bodo na čast kongresa mladine priredile akademije s pestrim sporedom. Mladinska organizacija Se-novo-Brestanica je organizirala mladinski teden. Ta teden so v Brestanici in na Senovem vsak dan razne prireditve. Za zaključek bo v soboto v Brestanici slikarska razstava, sledilo bo tekmovanje v lahki atletiki itd., popoldne pa bodo komemoracije na grobu padlega mladinca.
Osnovna organizacija LMS Brestanica-Senovo je napovedala vsem osnovnim organizacijam v krškem okraju tekmovanje. Tekmovali bodo v tem, katera organizacija bo ustanovila nanovo največ mladinskih aktivov, koliko prireditev bodo organizirali mladinci in koliko bodo pripravili raznih političnih in strokovnih predavanj ter sestankov. Vse osnovne organizacije LMS v krškem okraju zlasti v zadnjem času marljivo delajo in kot kaže, bo borba za prvo mesto zelo ostra.
A. R.
Padanje umrljivosti otrok v Jugoslaviji -j
Zagreb, 6. sept. Po najnovejših zdravstvenih statistikah se je umrljivost novorojenčkov v Jugoslaviji zelo zmanjšala v primeri z letom 1939. Pred vojno je bilo na 1000 novorojenih otrok povprečno 164 smrtnih primerov, leta 1952 pa je znašalo to povprečje 103 smrtne primere.
Občutno znižala se je tudi umrljivost otrok in odraslih zaradi tuberkuloze. Po statistiki iz 1939 je na vsakih 10.000 ljudi umrlo 18.7 bolnikov za tuberkulozo, zadnja leta pa znaša to povprečje manj kot 15 smrtnih primerov. Padanje umrljivosti zaradi tuberkuloze je posledica zaščitnih ukrepov proti tej bolezni, uporabe antibiotikov in operativnega zdravljenja, kj smo ga v Jugoslaviji začeli širše uporabljati šele po zadnji vojni.
mini na lepi obdravski Maribor tudi zimskošportni prospekt Pohorja v vsa ostala mesta naše države.
Dr. F. Mišič.
V sredo poDoldne je bilo na sta. d ionu Odreda čudno ozračje Ne zaradi sivse« jesenskega vremena in ne zaradi običajne mrzlice, ki je bila vidna z o-brazov mnogih, ki prihajajo tjakaj naj velja kar hoče. marveč zavoljo vsem gledalcem znane teže dogodka k: je Po eni uri in col igre med beograjskim BSK in ljublia-nskim Odredom moral dati odgovor na vprašanje kako bo slednji »vozil» v drugi polovici jesenskega dela tekmovanja v I. zvezni llgL
Odred : BSK 1:0 (1:0)
Tekma z BSK ,1e bila po dosedanjih šestih oreizkušniah Odredove enajsterice v katerih je nabrala vsesa samo eno točko od 12 dose siji vi h. izrazito orestižiiega pomena To ie bil nastoo ki naj bJ pokazal da ta ena istori ca »kljub vsemu« le lahko zmaguj e in da niso imeli prav. vse številnejši pesimisti. ko so se po zadnjem neuspehu proti Skopi jamcem zarekli.
Ida ob nedeljskih popoldnevih ne bodo več hodili na stadion temveč n« druse prireditve. , kjer bodo za svoj denar dobili pošteno blago
Mi ki smo glede tega bolj kritični. te sodbe ne bi deFli brez pridržkov. Izid te tekme je na papirju neoporečen in je Odiređu k dosedanji točki navrgel naslednji dve ter ga pomaknil za dve mesti više — na predpredzadnje v lesf’iñ Gb^isi^ stvo. k: je. kakor kaže na splošno le še obranilo s:m¡oatije svojemu edinemu predstavniku v tej imenitni nogometni okolici, se ob bilanci tega prvenstvenega temroa nima nad čem pritoževati, sij .le Odred končno zmagal. Ko smo odhajali s stadiona, smo slišali celo glasove češ kaj bo neki s Crveno zvezdo, ki bo morala že v dveh dneh nastopiti na istem Igrišču proti temu istemu zmagovalcu s Titove ceste.
Toda pustimo take in podobne dobrohotne zaključke še mnogih, ki želijo Odredu najboliše^ in poglejmo vsaj nekol:ko resnici v oči! Kakšna je bila ta zmaga ¡n kako na niti je visela precejkrat sprememba ki bi bila to zmago lahko spremenila v remi ali pa io celo
Zakaj ne gre?
(NAPISANO PRED TEKMO BSK -ODRED. TODA PRAV TAKO PERECE PRED NEDELJSKO TEKMO S CRVENO ZVEZDO)
Zadnja številka Odredovega >Vest-nika< je po sooji vsebini vredna prelistan j a predvsem *zaradi tega, ker je večji del gradiva posvečen problemu, ki ga nogometno športno občinstvo premleva že nekaj tednov sem zaradi vprašanja, zakaj Odredu od 50. avgusta dalje na prvenstvenem plesu najboljših nogometašev Jugoslavije ne gre — in ne gre.
V enem izmed člankov je komentator iz uredništva lista prišel do zaključka, da je tega nazadovanja in splošne odpovedi Odredove enajsterice krivo predvsem to, da to društvo nima zadosti kvalitetnega kadra, kajti moralo bi imeti ‘v sooji sredi pravzaprav vse nogometaše, ki kaj pomenijo v slovenskem nogometuker bi bilo samo tako sposobno nastopati v najzahtevnejših tekmah za prestiž te športne panoge o naši _ republiki. Dokler Slovenci — tako
I pravi člankar — ne bomo hoteli razumeti tega, da je boljše zbirati kader tam, kjer ima pogoje za razvoj, to je v večjih mestih, kjer je tudi dovolj publike, in da je koristnejše, imeti o vsakem mestu eji močan klub kot kopico šibkih, dotlej bo šel naš razvoj počasi naprej.
Nekaj odgovornosti za to, da Odred v teh tekmah ne uspeva, pripisuje pisec tudi našim novinarjem, češ da znajo ob . vsaki priložnosti prilivati nekaj olja na ogenj. ..To olje so po njegovem mnenju opreme slik in pojasnila k njim. V nekaterih listih (žal ni navedel, katerih) iz katerih naj bi se videlo, da so bili določeni
Ivsi. Odredovi nogometaši nekoč člani drugih društev. Društvo se razen tega bori tudi z velikimi težavami za zaposlitev in nastanitev igralcev in trenerjev, kar po njegovem tudi ne gre v prid kvalitete posameznikov.
Ta situacija je po piščevem mnenju glavni vzrok za neuspehe, vsekakor pa odločilnejši od krivde igralcev ¿amih, ki v večini kažejo mnogo volje za tekmovanje. Te okoliščine spodbujajo tiste pokvarjene elemente, ki izkoriščajo težave društva v svojo korist in s tem ubijajo moralo in napredek ljubljanskega nogometa, če že ne slovenskega.
To smo menili posneti iz izvajanj uredništva Odredovega »Vestnikac, ki je gotovo v najtesnejši zvezi z društvenim vodstvom, da bi bila naša javnost vsaj nekoliko obveščena o tem, kako presojajo ligaško pot svoje enajsterice najožji pristaši ljubljanskega predstavnika v I. zvezni ligi. Mi sami se s to analizo ne bi mogli strinjati v celoti, ker se nam zdi, da bi bilo treba krivdo in krivce poiskati konkretneje, predvsem pa se ne vdajati misli, da novinarji in naš tisk ne bi z največjim veseljem spremljali vsakega uspeha slovenskega ligaša — kakor spremljajo vsak uspeh katerega koli drugega športnega kolektiva.
postavila na glavo? Kako skromen je bil tehn čni repertoar, s katerim so naši miijenci pretolkli teh 90 minut in koliko je bilo priložnosti ko bi bil; morali zadeti v črno. če bi ne bili tako nespretni tako težki in predvsem — tako nehomogeni. Eno jim z zadnje tekme brez pridržka priznavamo — in to je bilo verjetno tudi odločilno za uspeh — in sicer da so zaigrali z voljo, poletom in tudi precejšnjo meno borbenosti. In kadar gre za točke je ta del vsebine vsake tekme največkrat na tehtn e: najtežji.
pa se nismo mogli znebiti vtisa« da so mnogo več dosegali takrat, kadar so razdiral: in onemogočali nasprotnika, kakor pa takrat ko so gradili. Odtod izvira tudi. da so imeli svoje najboljše moči v obrambnih formacijah kjer sta sì branilec Klecičišar in vratar Bencik — toda brez pohvale za njegove strele iz gola — zaslužila najboljšo oceno pa tudi k ri Iška vrsta ima levji del zaslug, da bo ta tekma v analih letošnjega ligaškega tekmovanja za Odred zapisana na častnem mestu. Strelec edinega gola je bil Toplak, ki je spretno izkoiristil usodno napako ožje obrambe Beograjčanov.
BSK to pot ni opravičil slovesa tretje beograjske enajstorice. ki
Uspehi in težave zadružništva
v IfaEMiaasks okeliei
Nad tisoč glav rodovniške živine bodo razstavili
Za dvig turizma in zimskega športa na Pohorju
tisoč glav rodovniške živine. To bo nedvomno velika pobuda za nadaljnji razvoj živ.noreje. Tudi v sadjarstvu se stanje izboljšuje, vendar precej počasneje, ker primanjkuje kmetijskim za. drugam sadjarskih strokovnjakov. Zadruge so doslej organ.zi-rale osem drevesnic.
V nekaterih zadrugah so se poleg večjih uspehov pokazale tudi pomanjkljivosti. Člani zadrug skrbe namreč premalo za okrepitev zadrug, kar se kaže v tem, da razne kmet.jske stroje, ki jih zadruge lahko kupujejo z regresom, prodajajo ali dodeljujejo posameznim kmetom. Zlasti dajejo kmetom elektromotorje kmetijske zadruge v trboveljskem in novomeškem okraju (kmetijska zadruga v MLnšah ¡n v Velikem Gabru). Tudi kmetje v Radohovi vasi se malo zanimajo za utrditev zadruge. Zahtevajo celo, naj jim zadruga daje posojila ne glede na to, s čigavimi sredstvi posluje.
Na osnovi zakona o zemljiškem maksimumu bo prejel zemljiški
Kozjakom in Slovenskimi goricami izrazito turistično področje, pokrajinsko zelo razgibano in raznoliko izoblikovano, mikavno in vabljivo v vseh letnih časih; Pohorje je zlasti tudi pozimi s svojimi skoro nedoglednimi srednjegorskimi smučišči, ponosnimi smučarskimi domovi in skromnimi planinskimi postojankami nadvse privlačno.
Na čelu prospekta blišči slika: »Ribniška koča v objemu zime« (1530 m); nato slede zimski motivi s Pohorja: »V opojnosti belega športa«, »Groteskne tvorbe poh. zime«, »Zimska idila na Pohorju«, »V pravljičnem svetu«, »Zima — umetnik«, »V pričakovanju ...«, »Usoda potoka pozimi« itd. Seveda vsebuje prospekt tudi lepe slike glavnih turistično-planinskih in zimskošportnih postojank Pohorja kakor so poleg Ribniške koče še Poštarski dom, Železničarski dom, Mariborska koča, Kager-jev dom, »Planinka«, »Jelka«, »Lobnica« v Smolniku, Ruška koča, Inženirska koča, Koča na Pesku in Penzion »Pohorje« v Lovrencu n. P.
Kakor pomeni novi prospekt za zimsko Pohorje pomembno propagandno delo, tako je ob enem tudi velikega propagandnega pomena za mesto Maribor, ki je že spomladi izdalo svoj ličen prospekt za svoje področje. Maribor je glavno izhodišče v zimski raj tega obdravskega sredogorja. Čas in posvetitev tega prospekta kongresu jugoslovanskih mest sta izbrana zelo srečno. Tako bodo najbolj poklicani zastopniki jugoslovanskih mest ponesli s spo-
OSTALI REZULTATI:
DINAMO : VOJVODINA 0:2 (0:2) CRVENA ZVEZDA : VARDAR 1:0 (0:0) RADNIČKI : PROLETER 1:2 (0:2) SPARTAK : PARTIZAN 2:6 (1:1) SARAJEVO : HAJDUK 0:1 (0:1)
Strokovno Doročilo o tej tekmi bo manj podrobno. Če povemo, da smo v sredo gledali značilno
prvenstveno tekmo z vsemi njenimi dobrimi iti slabimi stranmi.
v katerih smo imeli pred seboj dva različno razpoložena nasprotnika — eden ie po zmagovitem debutai v četrtfinalu za jugoslovanski pokal prišel na igrišče po nekaj dneh odmora tu Gorenjskem, svest s; zmage, kakor že ne zlepa nvdtecn ko je drug: del šel v boj za že toliko potrebno rehabilitacijo pred lastnm občinstvom odločen zastaviti vse za dosego ter a namena — Je bi>l raz,o'et dogodkov že v naprej nakazan. V tem vzdušju smo bili priče tistega znanega dirindeja na nogometnem igrišču, v katerem Igralci ne utegnejo uveljaviti skoraj nobene finese jz tolikokrat premlete teorie temveč skušajo s čim preprostejšimi sredstvi priti do uspeha Po tej plati so bàli Odredove! vztrajnejši in slednjič tudi uspešnejši pri čemer
Sežanski srednješolci na tekališču
Ravnateljstvo gimnazije v Sežani je skupno s TVD Partizanom izvedlo pretekli teden tekmovanje gimnazijcev v nekaterih lahkoatletskih disciplinah. Prireditve na igrišču Tabora v Sežani so se udeležili skoraj vsi sežanski srednješolci, organizacijo pa sta imela tov. Pertot in Kompare.
V posameznih preizkušnjah so se najbolj izkazali tile mladi tekmovalci: na 60 m petošolka Kodričeva (9.2), v teku na 80 m četrtošolec Mahnič (10.3), v skoku v višino pe-tošolec Bizjak (133 cm) in spet Kodričeva (110 cm), v skoku v daljino petošolec Lazar (468 cm) in Kodričeva (4 m), v metu krogle (4 kg) Četrtošolec Lukač (976 cm) in Kodričeva (610 cm) ter v metu bombe (0.8 kg) Lukač (54.70 m) in četrto-šolka Karišek (30 m).
Tudi dijaki iz nižjih razredov so postavili nekatere prav dobre rezultate.
Zanimivo je, da so bili zmagovalci večidel dijaki, ki so že vključeni v partizanske vrste. V ostalem je imelo to tekmovanje prav ta namen, da bi se članstvo Partizana v Sežani povečalo. Društvo, ki je bilo ustanovljeno pred dobrim letom dni in ima okoli 140 članov, je s svojimi pionirji in mladinci opravilo že nekaj uspešnih nastopov. Trenutno se pripravljajo za nastop na sve-
Strelsko tekmovanje ljubljanskih podjetij in ustanov
Mestni strelski odbor v Ljubljani bo priredil v soboto in nedeljo na novem strelišču na Dolenjski cesti I. veliko strelsko tekmovanje ljubljanskih podjetij in ustanov. Tekmovanje se bo začelo v soboto ob 1-5. uri in trajalo do mraka, v nedeljo pa bodo streljali ves dan od 8. ure dalje. Zvečer ob 20. bodo razglasili rezultate in razdelili diplome ter nagrade..
Tekmovanje je značilno po tem, da se zanj lahko prijavijo samo ekipe iz podjetij ali ustanov in šol. Člani strelskih družin smejo tekmovati samo v ekipi podjetja, ustanove ali šole, kjer so zaposleni, za tekmovanje pa se ne morejo prijaviti strelci, ki so dosegli kaKršno koli značko na republiškem ali državnem prvenstvu.
Streljali bodo z vojaško puško kalibra 7.9 mm na razdaljo 300 m ležeče brez naslona, in sicer 10 strelov, pred katerimi bo Дше1 vsak tekmovalec pravico do treh poskusnih strelov. Čas za odstrel je določen na 15 minut. Puška in municija sta kvalitetna. Rezultati bodo ocenjeni po pravilniku SZJ.
Ekipe bodo nagrajene 's simboličnimi, posamezniki pa s praktičnimi nagradami. Razen tega bodo razdeljene tudi diplome.
Tekmovanje bo ob vsakem vremenu, ker je strelišče pokrito. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni Poleta v pasaži Nebotičnika.
Šiška—Bežigrad
Drevi od 18. ure dalje bo na iigirišču -pod C ek ¡nov-m gradom tradicionalni košarkarski nastop Šiška : Bežigrad, v predtekmi t»a bodo igrali košarkarski sodniki protj t&bničnim vodjem To je poslovilni večer košarkarjev z igrišča ne prostem.
je med našo nogometno edito poskrbela že za marsikatero krepko presenečenje Moštvo je za trenutke dalo slutiti da ima za seboj izdatno pore jo rutine ter trdo ini dobro šolo — sem in tja so posamezniki tudi prekoračevali mele igre. ki je dopustna po pravilih — sicer pa je klonilo pred nepopustljivo voljo domač nov. da j>n je prvi in edini zgodi tek. dosežem že v prvih 15 minutah prinesel zmago in obe točki. Kaloperovič je bil dobro pokrit, pa tudi po sred;ni je naoađa’ni stroj v dveh različnih sestavah zmerom znova, zadeval ob obrambni zid domačinov Res pa je. da je tudi ta napad zapravil najmanj dve tako imenovani »stoodstotni« šansi za dosego častnega gola. ostalo pa je razčisti! vratar belo-rdečih.
Sodnik Matanovič z Reke je bit v kočij iv h položa jih premalo odločen vendar ta njegova milina ni vplivata na končni izid srečanja. Gledalcev je bilo okoli 4.000 ki so kajpada nadvse zadovoljni zapuščali areno.	(str)
čani akademiji v proslavo Dneva republike.
Seveda so tudi v Sežani za teles-novzgojno delo še nekatere neljube težave. Sedanja improvizirana telovadnica je tesna in mračna in za ta namen skrajno neprimerna. Ko bo dograjen novi telovadni dom. se bodo pogoji za nadaljnje delovanje društva temeljito izboljšali. Delo na domu trenutno počiva v zvezi z zaprekami glede kreditov, vmes^ pa so prišle tudi neke formalne težave zaradi gradnje. Prav bi bilo, da bi pristojni organi čimprej omogočili nadaljevanje gradbenih del, obenem pa uredili tudi finančno stran teh investicij. Vodstvo Partizana v Sežani upa, da bo republiški svet za prosveto razumel te potrebe, saj bi bila čimprejšnja pomoč v te namene velikega pomena za razvoj in nadaljnjo organizacijo Partizana ne samo v korist Sežani, temveč vsemu okraju. Tam bi se lahko organizirali vaditeljski tečaji, ki bi poživili delo razen v Sežani sami in v Komnu, kjer že zdaj delujejo ta društva, tudi še v drugih močneje naseljenih krajih, kakor v Dutovljah, Divači, Kozini, Podgradu in Štanjelu.	Ž. J.
Trije izidi iz Maribora
Maribor, 8. okt. Danes dopoldne je bila tukaj odigrana zadnja igra z mednarodnega teniškega turnirja med mladinci v dvoje, v kateri je dvojica Lovrec-Rajher zmagala nad parom Satler-Fideršek 3:6, 6:2, 6:3.
V	Mariboru sta gostovali danes moška in ženska odbojkarska vrsta ljubljanskega Železničarja in nastopili v prvenstvenih tekmah proti domačemu Braniku. Ženska vrsta je proti pričakovanju porazila domačinke 3 : 1 (15:5, 6:15, 15:10, 15:8), medtem ko so odbojkarji Branika odpravili nasprotnika s 3 :2 (15:17, 15:1. 13:15, 15:13, 15:13).
*
V	Murski Soboti je bila danes odigrana prvenstvena nogometna tekma med Nafto in Muro, ki se jc končala z zmago Nafte 3:2. (2:1).
SAH
Smislov in Reshevsky spet skupaj
Zurich, 8. okt. Včerajšnje XXI. kolo na turnirju kandidatov je dalo naslednje rezultate: Kotov : Smislov 1:0 (prvi poraz Smislova), Bolešlav-ski : Keres 0:1, Averbah : Tajma-nov 1:0, Szabo : Gligorič prekinjeno, Stahlberg : Reshevsky remi, Euwe : Bronstein remi, Petrosjan : Najdorf remi, Geller je bil prost.
Stanje na tabeli: Smislov in Reshevsky 12,5, Bronstein 12 (1), Keres
10.5	(1), Najdorf 10.5, Petrosjan 10, Boleslavski 9.5, Geller in Kotov 9 (1), Tajmanov in Euwe 9. Averbah
8.5	(1), Szabo 8, Gligorič 7.5 (2), Stahlberg 5.5 (1). * I.
V s tommies za nedeljski spored na stadionu Odreda z .glaivoo tekmo
I. zjvetzme lige med Crveno zvezdo in Odiredom so že naprodaj, in. sicer vsak dan cd 9. do 14. in cA 17. do 19. ure v pisarni Odreda na Kidričevi 9. v nedeljo pa od 8. do
12.	ure na istem kram. prav fr o Pa tudi pred poslovalnico »Na-Ma« poleg glavne pošte. Tam dobite tudi zadnjo številko »Odredovega vestnika«!
Pred primerjalno razstavo plemenske živine v Celju
©a ne bo vec pog^iaiov
„SLAVOLOK
j 112
ERICH MARIA REMARQUE
ZMAGE“'
»Nobene,« je rekel Ravie.
»Tako! Dobro, da vsaj to uvidiš. Zakaj prihajaš sèm in mi mečeš danes v obraz to? Zakaj nisi storil tega, ko sem ponoči prišla k tebi? Seveda, takrat —.«
- Joan —« je rekel Ravie.
Umolknila je. Naglo je dihala in ga strmo gledala.
»Joan,« je rekel. »Tisto noč, ko si prišla k meni, sem mislil, da si se vrnila. To je bilo dovolj. Zmotil sem se. Nisi se vrnila.«
»Nisem se vrnila k tebi? Kaj pa drugega? Je bil to duh, ki je prišel k tebi?«
»Prišla si k meni. Toda nisi se vrnila.«
»To mi je previsoko. Rada bi vedela, kakšen razloček je v tem?«
»Sama veš. Jaz tedaj nisem vedel. Danes vem. Ti živiš z nekom drugim.«
»Tako, z nekom drugim živim. Pa imamo spet! Če imam par prijateljev, živim z nekom drugim! Naj bom mar ves dan zaklenjena in z nikomer ne spregovorim, samó da se ne bi reklo, da živim s kom drugim?«
»Joan,« je rekel Ravie. »Ne bodi smešna.«
»Smešna? Kdo je smešen? Ti si smešen!«
»Zaradi mene. Naj te mar s silo odrinem od vrat?«
Ni se ganila. »Če sem bila s kom, kaj pa to tebi mar? Saj gi sam rekel, da nočeš vedeti.«
»Dobro. Res nisem hotel vedeti. Mislil sem, da je tisto pri kraju. Kar se je zgodilo, me ni nič brigalo. Bilo je zmota. Moral bi bil bolje vedeti. Mogoče, da sem hotel sam sebe nalagati. Slabost, toda to ničesar ne spremeni.«
»Kako ničesar ne spremeni? Če uvidiš, da nimaš prav —.«
»Tu ne gre za prav ali neprav. Ti nisi samo bila z nekom, ti si še. In ostati hočeš dalje. Tega tedaj nisem vedel.«
»Nikar se ne laži!« ga je hipoma mirno prekinila. »Vedno si vedel. Tudi takrat.«
Gledala mu je naravnost v oči. »Dobro,« je rekel. »Recimo, da sem vedel. Potem pač nisem hotel vedeti. Vedel sem, toda verjel nisem. Ti tega ne razumeš. Ženski se kaj takega ne primeri. To kljub temu nima nič opraviti s tem.«
Obraz ji je iznenada preletel divji, brezizhoden strah. »Saj vendar ne morem kar tako zapoditi nekoga, ki mi ni nič storil, samó zato, ker si se ti mahoma spet prikazal! Ne razumeš tega?«
»Da,« je rekel Ravie.
Stala je kakor mačka, ki je bila nagnana v kot in hoče skočiti in so ji hipoma odmaknili tla. »Da?« je rekla presenečeno. Napetost ji je izginila iz oči. Pobesila je ramena. »Zakaj me potem mučiš, če razumeš?« je rekla trudno.
»Pojdi stran od vrat.« Ravie je sédel v naslanjač, ki je bil bolj neudoben, kakor je bil videti. Joan je omahovala. »Idi,« je rekel. »Ne bom pobegnil.«
Šla je počasi proti njemu in se spustila na kavč. Bila je izmučena na pogled, a Ravie je videl, da se samó dela. »Daj mi kaj piti,« je rekla.
Videl je, da hoče pridobiti časa. Bilo mu je vseeno.
»Kje so steklenice?« je vprašal.
»Tamle v omari.«
Ravie je odprl nizko omaro. Vrsta steklenic je stala notri. Večina njih je bila beli crème de menthe. Ogledoval jih je z odporom in jih potisnil v stran. V kotu je našel pol steklenice Martella in steklenico kal vadosa. Steklenica s kalvadosom ni bila odprta. Pustil jo je in vzel konjak. »Piješ zdaj melisno žganje?« je vprašal čez ramo.
»Ne,« je odgovorila s kavča.
»Dobro. Potem prinesem konjak.«
»Saj je kalvados tam,« je rekla. »Odpri kalvađos.«
»Konjak zadošča.«
»Odpri kalvados.«
»Drugič.«
»Ne maram konjaka. Rada bi kalvados. Prosim, odpri steklenico.«
Ravie je spet pogledal v omaro. Tam je stalo na desni belo melisno žganje za onega — na levi kalvados zanj. Vse je bilo tako gospodinjsko v redu, da bi človeka skoraj ganilo. Vzel je steklenico kalvadosa in jo odmašil. Zakaj pa navsezadnje ne? Ganljiva simbolika najljnbšega žganja, sentimentalno razmazana v neslan poslovilni prizor. Vzel je še dva kozarca in šel nazaj k mizi. Joan ga je gledala, ko je natakal kalvados.
Pred oknom je stalo visoko in zlato popoldne. To je bila luč, bila je barvitejša in nebo je postalo svetlejše. Ravie je pogledal na uro. Bilo je malo čez tri. Ozrl se je na sekundni kazalec; mislil .¡e, da se je ustavila. Toda sekundni kazalec je kakor majhen zlat kljun dalje obtrkaval točke kroga. Bilo je res — šele pol ure je tu. Melisni liker, je pomislil. Kakšen okus! . i-