li:*, številka. Trst, v solioto 2. julija 1S0S. Tečaj XXIII. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon fttT. H70. 4 nVČ. V edinoHti Je m«i! „Edinost" izhaja dvakrat na dan, razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina znaša: Obe izdan ji na leto . . . gld. 21'— V.a samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta.četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine «e uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. L Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. IMiijil dol Este :$0. m. m. Glavna sila vojsko generala Shafter-ja so šo ne premika proti Santiago, ker pričakuje še topništva in živil. Vojska, ki stoje 17.000 mož, je zasola dolgo črto petih milj vztočno od Santiago. IMa.va del Este 1., ol» 11. uri 20 m. pred-poludnc. Danes zjutraj je pričel splošen napad na Santiago »le C u ha na morju in na kopnom. Amerikanski križar »Venuvinu« je rabil svojo dinamitne kanone dobrim vspohom. Na vsej črti vihra zagrižen boj. Pla.va del Este 1. General Lawton je zašel Cabano, predmestje Santiago de Cuba. Amerikansko brodovje je bombardovalo kastel Morro in druge utrdbe ob uhodu v pristanišče. Špansko brodovje je streljalo na amerikansko vojsko. New-York 1. Vest, da je bila včeraj pred Santiago de Cuba velika bitka, ni osnovana. — Glasom brzojavk admirala Cervera, ki so prišla Amerikanom v roke, je le malo živeža v Santiago, ki bodo porabljen skoro. NeivYork 1. »Evening Journal« javlja i/, Santiago, da so 4 amerikanske ladije bombardovalo Manzanillo ter da so provzročile veliko škodo španskem baterijam.' Te poslednje so odgovarjale streljanjem ter so prisilile amerikanske ladije, tla so se morale umakniti. Hoiigkoiig 1. Situvacija na Manili je nespremenjena. Spanci nadaljujejo dela za obrambo. Ustaši so se približali mestu na 3000 metrov. Cene živilom rastejo vedno. Amerikanska vojska še ni došla. V pristanišču so 4 angleške ladije. lleroltii 1. Wolffova pisarna javlja iz Manile: Generalni guverner v Manili je stavil načelniku križarskoga brodovja nemškega v imenu španskega ministerstva predlog, da so Manila izroči in deposito poveljnikom nevtralnih ladij pred Manilo. Ta predlog se je odbil ozirom na amerikansko blokado. Madrid 1. Pričakovati je skoro osobnih sprememb na španskih zastopstvih v inozenstvu. Madrid 1. Dočim je škof v Barceloni pov-tlarjal potrebo, da se sklone mir, je pa škof v Se-govia izdal pismo v prilog sveti vojni. Madrid 1. Minister mornarice je dobil brzojavko, glasom katere jo brodovje admirala Camara že preplulo sueški prekop. Madl'id 1. »Agenzia Fabra« javlja, da je izjavil ministerski predsednik Sagasta ozirom na govorice o pogajanjih za sklop miru, da so vse to govorice neosnovane in absurdne ter da so mora le čuditi, kako so mogle nastati te govorice. Od razvoja dogodkov je [odvisno, kedaj vlada stopi v pogajanja za sklep miru. Ista se bode pogajala, ko pride čas za to. Madrid 1. Trgovinska zbornica v Barceloni zahteva v neki ulogi do vlade, naj se sklone mir. Centralni odbor socijalistov razpošilja izjavo, v kateri pravi, da bi bilo blazno, ako bi Španska hotela nadaljevati vojno ob tolikem nerazmerju moči; izjava pravi, da delavci hočejo mir. Madrid 1. Kolonijalna komora na Puertorico, ki ae je zbrala dne 10. junija, hoče storiti takoj sklep, v katerem povdari zvestobo Španski iti se pritoži radi politike Zjcdiiffcnih držav, ki si hočejo prisvojiti špansko zemlje. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Kohurg 1. Naučni ministri vseli zvezanih nemških držav bodo spremljali cesarja Viljelflrva na njega potovanju v sveto deželo. , m I)M naj 1. Klanice dunajskega trarmvava v »Pratru« so pogorele. Le velikim naporom jo bilo možno rešiti konje. Gradec 1. Danes so imeli socijalisti v An-nensiile shod, na katerem naj bi razpravljali o industrij alniii razsodiščih. Ker pa je prišlo do prepirov mod ttdeložniki in policijskimi agenti, je vladni komisar razspustil shod. Po prijavi te odredbe je navstala taka rabuka, tla so morali posredovati redarji iu orožniki. Bel i grad 1. Skupščina se je otvorila danes. Prestolni govor povdarja, da bode vladi skrb za dobro ndnošaje z inozemstvom, za» povspeševanje narodnega gospodarstva ter za popolnjevanjc sredstev, potrebnih za narodno obrambo. Lvov 1. Namestnik Pininski je povabil k sebi izdajatelje listov, da jim razloži stanje v okrajih Novi Sandec in Limnnovn. Kmetje da so bili zavedeni. Menili tla so n. pr., tla je cesar zaukazal, naj napadejo Žide in si prilastč imetje istih. K rakovo 1. Oblasti so razpustile socijalisti-ško clruštvt) »Prtdetarijat«, društvo krščansko-soeijalnih delavcev in dijaško društvo. Tudi v Przemvslu je razpuščenih več društev. Opava 1. Vzlie protestom mestnega zastopa jo dovolila deželna vlada češki »obrtni jodnoti«, tla sine dno .'1. t. m. prirediti sprevod po mostu z zastavami. Slovencem! Bliža so praznik naših blagovestnikov, svetih bratov Cirila in Metoda, praznik — Slovanstva ! Sosebno nam Slovencem je sveta dolžnost, da najdostojneje proslavimo ta praznik, ker smo vzgojo naroda tleli pod zaščito svetih bratov, ker je torej praznik sv. Cirila in Metoda postal simbolom plemenitega in vzvišenega dela našega za obstanek naroda. A kako moremo najdostojneje proslaviti ta sveti, tu veliki, ta slovanski praznik?! Po našem menenju proslavimo ta praznik najlepše tako, da, vsakdo po svoji moei, položimo darov v povspeševanje onih ciljev, za katere sta sveta brata delovala in — trpela toliko vnemo in toliko požrtvovalnostjo in katerim ciljem služi tudi naša mila družba sv. Cirila in Metoda! Najlepše proslavimo ta svoti praznik, ako pripomoremo i mi po svoji moei v dosego velikega cilja, po katerem sta stremila blagovcstnika Ciril in Metod : do ohranitve naše mladine Bogu in n ar o d u! Slovenci! Pokaži se Vaša požrtvovalnost, pokaži se Vaša ljubezen do naroda, pokaži se Vaša skrb za bodočnost naroda v tem, da bode letošnji Cirilo - Metodov dar, katerega smo uveli kakor narodno tradicijo, čim izdatneji. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Vemo, da je narodni davek velik; v Slovencih morda razmerno več i, nego v kn-terem-koli drugem narodu; vemo, da sto potreb trka na Vaša vrata, vendar se zaupljivo obračamo do Vas tem pozivom, vedoči, tla ni nikdar brezvspcšcn apel do Vašega rodo-I julija, ko gre za utrjenje stebra, na katerega hočemo položiti svojo bodočnost: ko gre za pošteno narodno vzgojo naše mladine. Politični viharji in boji v naših pokrajinah zahtevajo velikih žrtev od nas vseh, toda, to jedno nam mora biti v sveto zapoved: vsled teh bojev ne smejo biti na škodi družba sv. Cirila in Metoda in njeni veliki cilji! Slovenci in Slovenke! Xc zabite, da bode dne 5. julija praznik sv. Cirila in Metoda ! Proslavite ta praznik ohilim pošiljanjem Cirilo-Metodovega daru. V Trstu, koncem meseca junija 1X1)8. Načelitto možie podružnice sv, Cirila in Metoda. Opomnja: Darove bode objavljala „Edinost"; prejemu pa jih sleherni odbornik podružnice. 1'oSiljutve potom poŠto nuj «e izvolijo nasloviti: gosp. prof. M u t k o M n n d i i I kip Palackega, a na stopnicah so bile razvrščene zgodovinske podobe iz pngnuskih časov, iz dobe Ka'rola IV. in iz husitskih vojen. Vozu, katerega jo vleklo * krasnih konj, so .-ledili kmet ji* in kmeti«* v narodnih nošah. Množico w> bile kar zamaknjene v te skupim-. <> zgodovina naroda češkega, kako so zapisana v srca reška!! \' teh trenutkih so vstre|»eeala srca v spominih na lastno sijajno minolost, v spornimi na ono, kar je hilo, in kar hi narod češki hotel spojiti z sedanjostjo! Trnli naslednji voz je I»il jako zanimiv. Predstavljal je odttošajo kmečkega prebivalstva za rasa, ko se je odpravila tlaka. Temu vozu so sledili zastopniki znanosti i n umetnosti, profesorji raznih šol; potem znanstvena društva in društva umetnosti, razna narodna društva. Viharne ova-ejje so prirejale ninožiee, ko so stopali mi mu p o-s lane i ter zastopniki čeških okrajev, mest i 11 o l> c i n. Zadnja v tem ogromnem sprevodu so korakala društva gasilcev, ki so vozila seboj gasil-niee in vsakovrstno gasilno orodje. Tudi teh je bila velika dolgu vrsta. Pripomniti moramo tu našim slovenskim gasilcem v pouk, da tudi ćoški gasilci imajo upravu, ki ni brez narodnega značaja; tudi v tem pogledu niso hoteli Cehi slepo posnemati nemške vzore, kakor se, žal, le prerado dogaja v nas Slovencih. Polnilne se je bližalo, ku jo dospel na slavnostni prostor ovenčan kmečki vuz. Na vozu je hilu kmetov in kmetic z lastno — kmečko godbo. Ta vuz je zaključil slavnostni sprevod, a za njim su se valili tisoči in tisoči ljudstva. Društvene zastave, katerih je bilo starodavnih zastav starih rokodelskih zadrug, nebroj praporov in 12 godeb, ki su korakale v »prevodu, su se zbrali tu, okolo odra, na katerem su stali govorniki o polaganju kamena spomeniku Frančišku Palackcmu......Toda o tem v prihodnjem članku ! Le jedno opazko še u utisih, ki so delovali na nas goste z elementarno silu, ko smo se vozili na čelu sprevoda. Pojavi veselja in pozdravi gostom so hili toli viharni in toli prisrčni, da su bili ganjeni do solz tudi nnjresneji možje. Postarni možje, častite gospe, elegantne gospice, nežni otročiči, sivolasi starčki in starke: vse je bilo kakor iz sebe in kakor da iščejo po načinu, kako bi nam primerni je izrazili svoja čutstva. To je bilo vsklikanjn iz tisočev grl, to jo bilo pozdravljanja z rokami, to je bilo mahanja z robci in klobuki, to je bilo cvetja iz množic in z oken doli, da so se nam kar polnile kočije; vsi vsi so bili, kakor da imajo svoje srce pred seboj na dlani in kakor dvigajo to dlan proti nam, koteči reči: Nate jo, tu je imate — naše srce !! Zato smo rekli, da kdor je hotel občutiti, kar smo občutili mi, da je moral videti vse to lastnimi očesi, slišati lastnimi ušesi in vsprejemnti u tise lastnim srecm ! To se ne da opisati. Tu so dogodki, ki se utiskaju neizbrisno v spomin onemu, ki jih je doživel! Tudi nam, ki nam je bila sreča, da smo videli vse to, se nam bode naslajala duša vse žive dni v spominih na slavnostni sprevod v Pragi v proslavo spomina Frančiška Pnlaekega. DOPISI. Iz Oprtlja 21). juniju l*(.»s. (Občinsko zastopstvu v O prti j u.) |Izv. dopis.] Kakor je že poročala Naša Sluga , imenovalo je vaško občinsko zastopstvo v Oprtlju 1") častnih meščanov za svojo Belo (vas) Oprtulj, samo z namenom, da si pridobi za prih. občinske volitve IT) novih glasov za I. razred. Nczmisel in nezakonitost teb imenovanj znači že dejstvo samo na sebi, da si imenuje selu častnih meščanov. Y bolje oznnčcnje, kako nezakonito so jo vršilo sploh vse v sejali tega zastopstva, bodi navedeno tu, da su izjavili nekateri zastopniki, ki su bili navzoči, da so pripravljeni potrditi s prisego, da v dotični seji tii bilo govora o kakih imenovanjih. A v zapisniku se jih vendar nahaja imenovanih petnajst. Torej! Poleg tega so bili pozvani koj v prvo sejo trije namestniki (sostituti), kar se protivi 4} 41 obč. reda za Istro. Že to je bil več nogo zadosten vzrok za ruzpuščenje tega zastopstva. Toda to se ni dogodilo, ampak imeli su priložnosti za naduljne spletkarijo. Predaleč bi zašel tu, ako bi hotel opisovati vse, kar so počenjali ti naši gospodje; zato hočem označiti le posledice rečene seje in one, ki je sledila ! Kakor znano, vložili so naši pošteni občinski zastopniki in drugi ultčinarji, doznavši o tem, kar se godi, takoj dne ',1. junija protest na okr. glavarstvo v Poreču. Okr. glavarstvo pa je poslalo njihov protest že 11. junija v originalu na občino. Sledeči dan, v nedeljo, so že čakali oprtaljska gospoda po vseli stezah in oglih svoje vasi na dotične može, ki su podpisali protest, jih sramotili ter jim grozili na vse načine zaradi tega. Pretilo se jim je, da pridejo pod kazen radi tega protesta, ker da jih vsa pctnajstorica novih slavnih občanov hoče tožiti radi žaljenja časti v onem protestu itd. Najlepše je pa tu, da je okr. glavarstvo naročilu istemu občinskemu glavarstvu, katero edino nosi krivdo na vseh nezakonitostih, da zasliši dotične obe. zastopnike, ki so imenovani v protestu in ki so izjavili, da v dotični seji niso čuli o kakih imenovanjih, in da sporoči o zaslišanju. Torej, ona oblast, katera je zakrivila nezakonitosti, naj bi razkrila iste in potrdila! Ironija! Toda. mislim, da so čitatelji že pogodili sami, kaj so je nameravalo; namreč, »lit so hoteli uplašiti jedne in druge, da bi tako protestu vzeli veljavnost. A ker gospoda tega niso dosegli, tekli so k svojemu modremu bratcu v Iluzet in ga prosili, da naj jim za Boga svetega svetuje, kaj jim je storiti, da si ohranijo teh li> glasov za prih. volitve, ker drugače, tla so zgubljeni. (>n jim je bil seveda rad na razpolago svojim svetom, da, celo zagotovil jim je, tla hofa ohraniti vseli IT) s tem pogojem, da pridenejo tudi njegovo ime tein slavnim častnim meščanom. Koj na to je sklical občinski načelnik drugo sejo na dan 15. junija. Ker je prišlo premalo zastopnikov v to sojo, bila jo preložena na dan 1H. junija. Kaj no,»kako se jim jo mudilo. Na to zadnjo jo prišla samo četvorica vrtanjih, vsi drugi so bili iz sela Oprtalj, med njimi polovica soštitutov. Po izerpljenem dnevnem redu, sestoječem pro forma iz dveh točk, je dobil zopet besedo zast. Fort. Antonaz. Izjavil je, kakor imajo navado vsa italijanska gospoda, da, dasi je bilo povsem zakonito imenovanje 15 častnih meščanov v zadnji soji, vendar naj so še enkrat da na glasovanje napadeno glasovanje. Rečeno, storjeno, sprejeto soglasno, z dostavkom še dveh čast. meščanov, skupaj torej 17. lvonečno bodi omenjeno, da jo bila sklicana seja na temelju dveh točk, a tretja poglavito točka, radi katero edino je bila sklicana seja, namreč ponovno imenovanje častnih meščanov, ni bila na dnevnem redu. To pa zato, da niso prišli vnunji, kateri bi bili gotovo zopročili take nepravilnosti. Imenovano jo torej 17 reci: sedemnajst častnih občanov od peščice Oprtaljtfcv, proti volji skoraj vse občine. Glavni smoter vseh treh soj je bilo le imenovanje častnih meščanov, pa vse trikrat ni bila na dnevnem redu ta točka. Kaj poreče na to slavna vlada?! Ce bi kaka slovenska občina počenjala tako stvari, gotovo bi bila razpuščenu telegrafično. Da vidimo. Politični pregled. Kako so občutni ti ljubi Nemci — kadar menijo, da gre za njih kožo — pokazali so zopet jedenkrat. Y Poznanju so ima namreč vršiti kongres poljskih zdravnikov in naravoslovcev. Na ta shod so povabljeni tudi češki zdravniki. In glej: že je ogenj v strehi pruskih listov, ki poživljajo avstrijsko vlado, naj za božjo voljo ne dopusti, tla bi avstrijski podaniki hodili rovat v inozemstvo, na nemška tla ! Kako so občutni, ko so bojo, tla bi utegnilo iti za njih kožo! To pa, da pruski Nemci hodijo rovat na CeSko, da se iz Nemčijo širi najbuja in najdrzneja agitacija na avstrijska tla, da sede po vseh uredništvih češko-nemških listov Prusjaki, da med avstrijskimi Ncntei ravno inozcmci najstrast-nejo netijo sovražtvo proti Slovanom in ne dajo, da bi prišlo do narodnega miru v tej državi : to pa je vse prav in lopo tem vitezom matere Germnnijc. Potrebno jo torej, prodno dajejo lekcije avstrijski vladi o dolžnih mednarodnih ozirih, tla so sami ravnajo po reku: ne stori drugim, o čemer ne želiš, da bi drugi tebi storili! Sijajen protest proti Sohonerer-Wol-fovemu izdajstvu so priredili na sv. Petra in Pavla dan v Holcanu na Tirolskem. Zbralo se je nad 10.000 kmetov, deloma v krasnih narodnih nošah. Shod je otvoril načelnik konservativnega kluba v Pulcanu, v predsedstvo pa su bili izvoljeni posl. Zallinger, grof \Volkenstein in Baehlehner. Prvi je govoril posl. Zallinger o namenu shoda ter prebral nebroj brzojavk, ki so došle z Dunaja, Nižje Avstrijskega, Gorenjcavstrijskega, Štajerskega, Moravskoga, Predarlskega in od drugod. Za njim je govoril urednik Tir. Volkshlatta , Pranger, potem profesor Hevdegger in konečno baron Dipauli. (iovor poslednjega je bil znamenit tudi v narodnostnem oziru. Dipauli je naglašnl zvestobo Tiroleev d o vere in cesarja ter nadal jeval: O nemštvu, ki propove-duje odpad od vladarske hišo, ne mara Tirolce slišati ničesar. .Mi no potrebujemo plavio, tirolski orel je naše znamenje, črno-rumena jo naša barva. Tirole Tirolcem! Ne potrebujemo jih. potovalnih apostolov nuvupuganskega nemštva in si no damo zapovedovati od tujcev. Zagovarjali smo vod no pravično nemške interese, in ako so v nevarnosti, vemo, kaj jo nafta dolžnost. Notonjo narodnostnega boja v Avstriji jo prestopek proti Avstriji. Avstrija ne m ore biti no nemška, no s l o v a n s k a, A v-strija jo Avstrija in Avstrija ostane. Živela v »eri trdna, neomahljiva, cesarju zvesta tirolska dežela! Ko je Dipauli dovršil, so mil prirejali kmetje velikanske ovacije. Shod so je vršil v najlepšem redu vzlio ogromni udeležbi in se je povspel do sijajne manifestacije prebivalstva proti Sohonerer-NVolfo-veinu izdajstvu. Menili bi, da i/vestni konservativci odslej nimajo več povoda, tla bi se toliko tresli prod grožnjami šarlatana Wolfa ter tla se glede narodnega vprašanja povrnejo k onim časti-tim načelom, ki so bila sveta jednomu najbistrijih parlamentarcev v taboru nemških konservativcev — nepozabnemu Greuterju! Vojna med Špansko in Ameriko. — Glavno vesti z bojišča (to je : ako no porečejo ju-tršnja poročila, tla so bila današnja neosnovana) bi bili ti-le: 1) tla je admiral Camara že preplul sueški prekop na svoji poti v Manilo; 2) ila so Amerikani vendar enkrat jeli misliti na resen poskus za osvojitev Santiago de Cuba na otoku Kuba. Gletlč Manile bilo bi povdnriti dvojno, ki označuje vso nezanesljivost poročevnnjn v tej vojni. Kolikokrat so žo javljala poročila, da so je Manila udala ustašom — v resnici pa še danes veje španski prapor na zidovju Manilo! In kolikokrnti žo je bil naznanjen prihod amerikanske vojske v Manilo, a današnja brzojavka iz Htmgkonga javlja čisto lakonično: »Amerikansko vojaštvo še ni došlo.« Sploh treba reči o slavnem admiralu Donvcvu, da prav trdovratno počiva na svojih lovorikah, odkar jo proti Manilo sijajno premagal špansko brodovje z — dolarji, lvar nič več ni čuti o njem. Njegova sreča so ustaši; sicer bi moral misliti svet, da vlada idiličen mir na Filipinih. Glede na dogodke pred Santiago opozarjamo na današnjo brzojavke, ki pa so vso amerikanske provenijence. Ako govore resnico, vnel so jo boj na vsej črti, od morja in na kopnem. Ni pa razvidno, na kateri strani tla je vojna sreča mileja. Morda izvemo kaj natanjčnejega iz poročil, ki jih dobimo zvečer. Domače vesti. klestili svet tržaški je imel sinoči svojo XIX. sejo. Kadi nedostatnosti prostora prinesemo prihodnjič poročilo o tej važni soji. Slovenščina na vise in deželnem sodišču V Unulcu. Z Notranjskega na pišejo: Obžalujemo preponižno postopanje slovenskih odvetnikov v vprašanji o rabi slovenskoga jezika pred e, k. višitn deželnim sodiščem graškim. I/poslovati jim je bilo ničevnost postopanja, provzročeno po grobi krivnji sodnega sonata in zahtevati od njega po-v r a č i 1 o p r a v d n i h t r o š k o v v s m i s 1 u § 51, o ti s t a v o k ti r u g i n o v o ga g r a j a n s k o - so d-n e g a p o 8 to p n i k a. Na narodno slavnost v Sežani so odpelje društvo »Adrija«. na lastnih vozeh, pevke v narodnih nošah, Razpored narodni slavnostl v Sežani: I. Ob 10. uri sv. maša pod milim nebom. II. Ob 12. uri obed v hotelu »Pri treh kronah«. III. Ob '/,;{. popoludne odkoraka pevsko društvo »Ljubljana« na kolodvor k sprejemu tržaških rodoljubov, ki so pripeljejo s posebnim vlakom. IV. Koncert oh l/34, uri popoludne na vrtu hotela »Pri treh kronah«. Pevski zbor »Ljubljana« nastopa pod vodstvom svojega pevovodje g. prof. Fr. Gerbiča iti poje te zbore: 1. Ilendl: Svoji k svojim«, v čveterospcvn sodelujejo gg. : Jakob Zalaznik, Ivan <«rohclnik, Viktor ('rniko, Josip Kavčič, Ivan PavSek, Ivan Buli, Slavoj Polašek in Josip liohr-setzer, "J. A. Nedved: Popotnik , solo poj o gosp. Josip Pavšek. .'>. A. Novak: Uog i Hrvati . 4. Dr. 1>. Ipavec; »I)a te ljubim«, tenor-solo poje g. Josip Pavšek. ;"(. Fran (ierbič: Slovanski brod«, (i. K. S. Villiar : Naša zvezda , tenor-solo poje g. Josip Pavček. T. Volarič: Zvečer«, bariton-solo poje g. Slavoj Polašek. H. A. Nedved: Ljubezen i pontlad , tenor-solo poje g. Jakob Zalaznik. t'. Davorin Jenko: »Na moru«. — Vmes nastopajo bratska pevska društva in sieer: 1. Kolo (Trst|: »Križnei na moru«, mešan zbor. »Slava* (Sv. Marija Magdalena spodnja): Prešernu , zbor. '.). »Danica« (Kontovelj): »Crnogorac Crnogorki«, zbor. »Adrija« (Barkovlje): Hrvati , zbor z bariton solo in spremljevanjem godbe. f>. »Nabrežina (Nabrežina): Slovenski svet , zbor. t>. Slovansko pevsko društvo« (Trst): »Dneva nam pripelje žar«, mešan zbor. T. »Hajdrih« (Prošek): »Hrvaticam*, moški zbor. V. Narodna zabava in ples pod milim nebom. Zvečer v mraku sijajen umetalen ogenj. Praznik sv. Cirila hi Metoda bode obhajala šolska mladina slovenske šole pri sv. Jakobu s sv. mašo dne f>. julija ob M. uri v župni cerkvi pri sv. Jakobu. Na obilno udeležbo vabi VODSTVO slov. šole sv. C. in M. pri sv. Jakobu. Za nabavo društvene zastave pevskega društva »Hajdrih« na 1'roaeku so došli sledeči zneski: G. M. Truden, veletržec je daroval 44 kron; g. Milan Nabergoj 10 kron; društveniki »Hajdriha« S kron 00 st.; lovci na Vrhovljah, g. Andrej Pertot po ti kron; gg. J. Mahne, 1. Man-koč, J. Urbančič, J. Klemene, P. Tollov, N. Ma-teuše po 4 krone: gg. S. Bartelj, G. Ks., N. N., Brišček Ivan, g.a Magdalena Ipavec po 2 kroni; v gostilni na Devinščini 2 kroni 80 st.; g. Anton Z i tko, g.a Marija Kalin po l krono. — Gg. darovateljem in darovateljioam izrekamo najsrČnejo zahvalo za blagi čin, ki so ga storili v podporo in vspodbujo našega društva. Odbor. Veselica pevskega društva »Zvon« na Opčlliall prirejena minolo nedeljo v proslavo cesarjevega jubileja, je vspela častno za to društvo. Udeležba je bila lepa od vseh strani okolice. Zbora društva »Zvon« z Opčin in »Zarje« iz Rojana sta pela — deloma ukupno, deloma posamično — prav dobro in so se morale ponavljati malone vse pesmi. Nam dene dobro, kadarkoli nastopajo ukupno naša društva, ker tem načinom se širi čut bratovstva in vzajemnosti. Živela torej »Zvon« in »Zarja« in njiju nevtriulna pevo-vodja! Tamburaški zbor iz Rojana je udaral toli precizno, da se mu je izrekalo brezpogojno zasluženo priznanje. Gosp. Vogrič doseza res prav lepih vspehov. Gospića K ariže va je lepo izvršila deklamacijo v proslavo jubileja cesarjevega; le žal, da se ni slišalo zadostno na odprtem prostoru. Dvorišče gospoda dež. posl. Ivana Gor i u pa je bilo prav lepo odičeno narodnimi in cesarskimi zastavami. Po veselici se je vnela prav animirana zabava na vrtu gostilne pri Mičelu. Pela sta zbora z Opčin in iz Rojana, četerospev nepresežnih na-brežinskih slavčkov, četerospev iz Bazovice in udarjal je tamburaški zbor iz Rojana. Predsednik »Zvona« gosp. F. Kariž je napil gostom, gosp. J a ko h S t o k a je navduševal pevce, a gosp. Maks o Cotič je v navdušenih besedah osvežil nekoliko svojih pražkih spominov, čemur je sledilo navdušeno vsklikanje. Vsa mnogoštevilna družba je zapela »Hej Slovani« ob spreniljevanju tamburic. Živim zadovoljstvom v srcu smo se vračali domov z prijaznih Opčin — ob pozni uri. Dobri ljudje so pač radi nekoliko pomudijo tam, kjer se lepo poje. Pevsko društvo ..Kolo - opozarja svoje ude, da se jutri zberd točno ob 2. uri pop. na južnem kolodvoru. Priti je v čepicah; toda do kolodvoru zakritim znakom. Nov tamburaški zbor. Pevsko društvo Kolo« naznanja vsem onim, ki imajo veselje in se hočejo priučiti tej krasni narodni godbi, (naši tamburici), naj se prijavijo do 9. t. nt. društvenemu odboru, Via Molin piccolo št. 1. I. n. Za isti dan se vabijo vsi dotični gospodje in gospodieine, ki so se že prijavili k novemu tamburaškomu zboru, da se udeleže glavnega |iogovora o nabavi instrumentov, o pouku itd. Dosedaj je prijavljenih že :>»; tamburnšio in tamburašev. Novi tamburaški zbor bo sestavljen po najnovejšem sistemu, tako, da bo lahko izvajal najtežje skladbe. Itrzojavna postaja v Zagorji. Dne 1,julija t. 1. se je odprla v Zagorji, v političnem okraju litijskem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom; s tem dnem se je opustila samostojna brzojavna postaja Topliee-Zugorje. Osnoval ni shod društva ..Naša straža". Društvo, o katerega zasnovi so se dogovorili slovenski državni poslanei pred svojim odhodom z Dunaja, bodo imel svoj osnovalni shod dne ti. julija ob ,">. popoludne v prostorih mestne dvorane v Ljubljani. Društvo ima ime: »Naša straža«; v tem imenu je izražen vos namen prepotrehnega novega društva. Na osnovalni shod so povabljeni gospodje državni poslanci in nekaj druzih zaupnikov obeh narodnih strank. Bog blagoslovi! „Slovenke" 14. zvezek jo izšel danes ter prinaša sledečo vsebino: Pesem«, pesem. Mstinski močeradi« (dalje), povest. »Pomladni sel :, pesem. »Simon Gregorčič . »Starost in mladost«, pesem. »O modernem duhu . »Odmev«, pesem. »Zavod sv. Nikolaja«. »Neizpeta pesem , pesem. Iz poezij H. Heino-ja pesem. — Književnost. — Razno. — Doma. V popolnjenjc. Po krivdi korektorja je v odboru, podpisanem na proglasu za cesarjev jubilej, izostalo ime gosp. deželnega poslanca Vekoslava Gori u p a. Prenienjeiia obtožnica. Razprava proti Mariji Ilovur, katera je, kakor znano, dvakrat vstre-lila na prosoškoga okrajnega zdravnika dr. Beeh-tingerja, so no bodo vršila pred porotniki radi poskusa ubojstva, marveč jo državno pravdništvo toži le radi teškoga telesnega poškodovanja ter bode razprava pred deželnem sodiščem. Iz-pred porotnega sodišča. Karol Pfeifer, bivši trgovec, je stal to dni pred tržaškimi porotniki, obtožen radi izdavanja falziflkovanih kreditnih papirjev. Porotniki so ga spoznali krivega. Na podlagi tega verdikta mu je sodišče prisodilo 2 leti težko ječe. Iz-pred sodišča. Karol Brasieh, Fran Fa-vero, Ivan Paulieich in Josip Scanavaeca so obrokli Albertija Tuzzija, češ, da jo fnliral, in da ni bil v stanu plačati od njega podpisanih menic, katere so so potom prodale za 40°/0. Dasi so priče potrdilo ovadbo, vendar obtoženi niso bili obsojeni, ker je bil sodnik Quarantotto tega menenja, da tako govorjenje in faliranje samo na sebi ni nikakor nečastno. Tožitelj Tuzzi je uložil utolc. lOletni poročeni težak Anton Mieholini iz Vidma je bil včeraj obsojen na sodem mesecev zapora radi nesramnih činov. Razprava se je vršila za vratini. Ogenj je nastal včeraj opoludne v zalogi katnima, vrv in drugih rečij za pomorščake od Vir-gilija Mazzuoato v ulici Annunziata št. 1. Vzrok ni znan. Tudi škoda jo majhna, ker so gasilci takoj udušili ogenj. Bila je pa velika nevarnost, kor se nahaja prav tikoma in le slabo ločena zaloga špirita tvrd ko Brocehi. Zblaznela je sinoči 401etna služkinja Marija M., bivajoča v ulici Chiozza. Ob deseti uri je prišla v bolnišnico, kjer je rekla, da je bolna. Zdravnik jo je dal odvesti v oddelek blatnih. Ziiiuil je včeraj neki Alojzij (j. v službi plinarno. Ves dan ga ni bilo domov in tudi ne v službo. Bati so je, da se je usmrtil, kajti najdeno jo bilo pismo, v katerem pravi, da se jo naveličal življenja ter da mu je namen, usmrtiti so. Nesreča. 4ii-lctaemu Josipu Petrič, ogljnrju pri stroju na purniku »Semiruinis«, je padel včeraj popoludne pokrov nekega dimnika s precejšnje vi-sočine itit glavo in potem nu roko. Ranil ga je prečoj hudo. Navzoči so ga dvignili ter prenesli na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik obvezal rane. Loterijske številke izžrebano dne 2. t. m. Trst:........ 27, 25, 1«, It!, 34. Lino:........70, 71, 40, 2H, 87. Koledar : Dane« v soboto 2. julija: Obisk Marije Dev.; Oton, ^k. Jutri v nedeljo julija: 5. pok. Helijodor. Sol urni: Lunin: Izhod oh uri 14 min. Izhod oh 7. uri .11 min. Zahod „ 8. B 23 Zahod „ 1. „ 31 „ Ta ie 27. teden. Oanes je 1S2. dan tejfa leta, imamo torej Se 1S3 dni. Zadnje vesti. London 2. liontorjeva pisarna javlja iz Port Saida, da je španska oskadra odplula iz pristanišča, da vsprejme oglja od svojih lastnih ladij. Neiv-Vork '.i. (rlasom brzojavke iz Siboneva so se Spanci po dolgem, trdovratnem boju jeli umikati nasipov proti Santiago. Ranjeni Amerikam' so se odnesli iz bojne črto. Wns1ilngton 3. Crndna brzojavka pravi, da jo izkrcano amerikansko vojaštvo odbilo špansko vojsko. Lvor 2. Listi javljajo iz Rabkc, kjer je proglašeno obsedno stanje, da jo pet kmetov napadlo dva vojaka. Vojaka pa sta zmogla napadalce ter jih aretovala. Ta petorica bodo bržkone prvi, ki pridejo pod naglo sodbo, K rakovo 2. V okraju Litnanova vre zopet mod prebivalstvom. N' Miod\viozu jo nekoliko tisoč kmetov priredilo ' demonstracijo. Y llrzoroski je veliko razburjenje, ker se je bil raznesel glas, da hočejo kmetje prodreti v mesto ter napasti hišo Zidov. Y raznih krajih su opustošili gostilno. Zaprlo so je nad 100 oseb. IMlliaj 2. Cesar in cesarica sta odpotovala danes v Ischl. Lvov 2. Mesto Strv jo razdejano po groznem viharju, ki je razsajal minolo noč. V jedno vojašnic je vdarihi strela, ubivši tri vojake in rani vži mnogo njih. Zahvala. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti so slavnemu pevskemu društvu Zarja« in rujanskomu tamburaškomu zboru, ki sta svojim sodelovanjem na veselici, katero je priredilo pevsko društvo »Zvon« minolo nedeljo na Opeinah, toliko pripomogla, da se je veselica sponesla tako izborno. Pokazala sta tudi tem činom ono vzajemnost in ono pravo hratimstvo, ki mora vladati mod vsemi našimi društvi. Prisrčna hvala pa tudi vsemu slavnomu občinstvu, ki so je v toli lepem številu udeležilo naše veselico, zlasti po onim, ki so proplačali vstopnino. Prisrčna hvala vsem! Opčine, dno 30. junija 1H!>8. Odbor pevskega društva ,.Zvon''. w Ples ** l>ode v nedeljo dne 3. julija 1S9S. v krčmi Frana Griljanca v Saležu. Svirala l»ode goril »a iz sv. Križa, /aeetek točno ob pol 2 pop. www /poocxxxx»oooooooc\ X FRAN WILHELMOV X Q ODVAJAJOČI ČAJ V IF1ANA VILHB1HI X lekarnarja v Neunkirchen Q fS (Spodnje Avstrijsko) /j x (lol)lva se v vseh lekarnah po V A 1 Jihl. a v. vel j. paket. m A Qxxxxxxxxxxxxxxxxy Pozor! _ Tržaški in okolinmski Slovenci, kateri i AITE & ZAĐNIK i___ .. i. ».. ___i » • v » ^B \r tdcth žele [»iti izvrstna hrvatska rrnn. rndrni in hcla tri m staru vina kakor tudi izvrstno in vedno friAno |»i\o iz Vrhniške tovarne, naj blugovnle obiskati znano gostilno K ran a Valetiea v ulici Solita rio št v. 12. — Zagotavljajo točno postrežbo beleži udani Franjo Valetič, v Ulici Solita rio Vi. Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. v ulici Molino pieoolo Ktv. 1 se preseli meseca septembra v nove prostore iillm S. Fmneeseo št. I. nad. (Slovanska ( italnica). Hranilne uloge SC sprejemajo <><| vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Kontni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na vknjižbo po 51/i°/0, na menjieo po C»°/0, na zastavo po BVi®/»-Uradne ure so: od 9—12 dopoludno in od 3—5 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludno. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11)—12 dopoludne in vsaki četrtek od -4 popoludne. Postno h ranil n ion i račun Si 11.004. Pomada Phonix. Odlikovanu 1111 riustilvl /n isclrtivljenjo In poHtr«*lMi Imlnikiiv v Stiittgurt-u 1. ltiuo., prlpoiitianil ihI »Iruvnlknv in m tisoči livulnth pisem. Jedino obstoječe, reelno In neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih močne brke. "^fi Oanui ti m m> za vupnh In neHkoilljlvrcrt. Lolii-fk 80 m-., [wi puStl ali povisetju 90 nO. Hoppe K., Dunaj, I. \Vipplingerstrnnse 14 Alojzij Progar, fSj* (Atelier v Henediktiimkem samostanu), izdeluje po svojeroćnili načrtih, osnutkih in modelih: oltarje, tiibcrnukeljiic, prižniec, krstilnike ter vsakovrstne cerkvene podobe od lesu iu marmorja, katere reći tudi znjedno poslikujc in pozlacu je. Takisto izgotavljn portrete po živili uzorcih, liiurrolmc spo« ineiilke s posamičnimi kipi ali z umetno sestavlje-nimi skupinami in vzvičeninami od preprostega kamna do dragocenega karibskega mramorja in to povsem vestno, po t te no in pristno. '-•-•-1 Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga v Trstu, ulica sv. Antona št. t. priporoča častitim svojim odjemalcem svojo proda-jalaico, preskrbljeno /. vsemi m n n u t'a k t u r n imi predmeti, zvezano s krojačnioo za gospode. Sokolska obleka Jcom pl gld. 23-— Havelok ncprcmočljiv od 10 do 16 gld. Velik izbor siiknciicira iu lioinliiižii. hlaira/a inožke obleke, srajc i/, židc, volne, Itnva - leniils, platmi itd., zapestnic, ovratnikov, perila zu možke, ovratnic v vsili barvali in lomnih, n o tro v i e, rut, jopic vseli vrst posebnu za tourlste in kolesu rje, inodnlli predmetov, rokovlc iz nitij iu kože. dežnikov in soliienikov. Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva velik iztor narodnih in avstr. zastav, transparentov t, avstrijskim orlom po najnižjih cenah. Na ziditevanje pošiljajo se uzorci vseli vrst z dotićnimi ee nami, poštnine prosto. V TRSTU, via Nuova. vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke Styria' i < i Gradcu, Velika zaloga Mirih in ženskih stof za vse letne sezone, Velik izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije /a šivilje, krojače in kituičarke. Veliki izbor porkala in satina v najin»vejsom risanju. Sprejemajo se naročila niožkih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočata udana AITE & ZADNIK. > > — naj se obrne do — X>. Colobigf V Trstu, ulica Commerciale St. 1, telefon št. 341, (•lavni zastopnik /a: Trst, Primorsko in Dalmacijo. Nil /a lite v mi Je cenik t ti prospekt. Prva tržaška tovarna aparatov za ipravljanje plina acetilen tvrdke ROCCO * C. v ulici S&nltA, it. 0. OIbJ A* Zaloga na debelo in na drobno. Pošiljat ve le of oljkino . . „ 11 11 Ano ii ii „ namizno...... ii Extra „ „ Specjaiit. „ 28 32 36 40 44 48 . 52, 56 . 64, 72 OLJA za cerkvene svetiijke v vrčih orig. od lit. 15, 20, 25 po zmernih cenah. Posiljatve na debelo namreč za razprodajalce, so da se ni bati nikake konkurence. Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo. Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilen oil Josipa Hoeco, patentiran v Avstro-I »gerski je absolutno najbolj praktičen in gotov,lahko rabjenje ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev. Vsprejcmajo se vsakovrstne kompletne naprave za hifie, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji. Velika /.ulovil miJIioljcKii apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik 1/.bo r svetilnio in pripiulknv /ti razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na 1 ali '2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. ANTON SIRCA : , I v Iilicl SiuiitA str. Delavnica v ulici 8. ttlorgrlo Stv. 1 Mehanična delavnica ANTONA SKERL-A V TRSTU ? Via 8. Lazznro Stv. 6, nasproti palače Salem. Zalona oripalnih Šivalnih strojev „Aflria" iz Budimpešte in koles iz najbolj slovečih notranjili in inozemskih tovarn. g^T Šivalni straji se jarantujejo pet let, kolesa eno leio. Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnica za briljantno uiki lira nje. Zaloga vseh pripadkov za kolesa in Šivalne stroje. MT Postavljanje in popravljanj« električnih zvoncev. Prodaja — menja — najem koies. Vsakovrstna popravljanja in naročbe zvržujejo «e naj natančneje, brzo, po nizkih cenah. Slovenska gostilna W „PRI PETELINU" -m v Trstu sprejme v svoje lopo pri »store vsaecga lačnega in utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, tla ho zadovoljen. Gospodar gostilne ANTON VODOPIVEC je priskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljke. Prijazna gospodinja pa Yns postreže z tečnim zajuter-kom. kosilom, večerjo, na željo gosta. Da I »olje ustreženi svojim eenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z mehkimi, in čednimi posteljami, katere oddajani svojim gostom na željo v prenočišče. — Cena je zmerna. Vse prav čedno, zdravo in cono. — Popotnik, ko prideš v Trst. ozrl se na krasno tablo: ulica Mena št, 7, - „pri petelinu" - ulica Gliega št. 1,