Tednik
Učiteljski Tovariš
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Stev. 20.
V Ljubljani, 17. velikega travna 1907.
XLVII. leto.
„Učiteljski Tovariš" izhaja vsak petek. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Posamezna številka 16.h^ Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Idriji. Naročnino prejema Frančišek Črnagoj, nadučitelj Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Rokopisov ne vračamo. — Za oznanila je plačati od dvostopne petit- vrste po "i," če se oznanilo tiska enkrat; po 18 h, če se tiska dvakrat, in po 16 h, če se tiska trikrat; če se večkrat tiska, znaten popust. Oznanila sprejema
„Učiteljska tiskarna". Priloge poleg poštnine 6 K.
Brežiško-laški volilni okraj.
Vseučiteljstvobrežiško-laškegaokraja se poživlja, da naj gre do skrajne sile v boj za Koša proti sovražniku učiteljstva, dr. Benkoviču, pri ožji volitvi dne 23. t. m. Potem je zmaga gotova!
Vodstvo „Zveze slov. .št a ji učiteljev in učiteljic".
Organizacija hrvaških učiteljici
Jugoslovanska vzajemnost klije povsod. Umetniki, učitelji, književniki in politiki sodelujejo za oživotvorjenje njenih idej, vsak po svojem znanju in moči. Ne bo torej škodilo, ako se tudi slovenske učiteljice nekoliko bliže upoznajo z delom in z uspehi hrvaških tovarišic na polju njih organizacije.
Ko se je pred leti razpravljalo na Hrvaškem o učiteljskih plačah, so poudarjali nekaterniki po raznih listih in brošurah, da ne zaslužijo učiteljice enakega plačila z učitelji, ker se ne brigajo za dolžnosti svojega stanu. Ti napadi so po pravici užalili učiteljice, dali pa so tudi povod, da se je jelo živahno raz-govarjati o organizaciji učiteljic v društvu, ki bi poleg občih stanovskih zastopalo posebno specialne interese učiteljic. To idejo je podpiral tudi deželni šolski nadzornik A. Čuvaj.
Zagrebške učiteljice so osnovale v okviru učiteljske čitalnice svoj „Gospojinski klub učiteljske čitaonice". Klubov namen je bil: 1. da se zbero učiteljice vsak teden enkrat v svrho zabave in pouka v klubovi seji; 2. da povzdignejo stanovski ugied z lepo medsebojno slogo in zanimanjem za vse, kar se tiče učiteljic; 3. da tudi učiteljice podpirajo s svojimi izkušnjami delo svojih tovarišev na polju prosvete, da jim ne bodo očitali, da le žanjejo in ne sodelujejo pri setvi; 4. da ne bodo zastopale le interesov zagrebških učiteljic, temveč da bodo z iskreno ljubeznijo in zanimanjem pomagale vsem tovarišicam, kjerkoli bodo mogle.
Začele pa so se gibati tudi učiteljice po kmetih. Dne 5. julija 1903 so se zbrale hrvaške učiteljice v Zagrebu ter sklenile ustanoviti društvo „Udruga učiteljica kraljevine Hrvatske i Slavonije". Dne 17. maja 1904 je potrdila vlada društvena
Prvi občni zbor „Udruge učiteljic" se je vršil dne 4. julija 1904 v dvorani Učiteljskega doma. Prisotni so bili poleg kakih 100 učiteljic tudi dva deželna šolska in dva okrajna šolska nadzornika, predsednik Zveze hrvaških učiteljskih društev in predsednik Hrv. pedag. književnega zbora ter nekoliko učiteljev.
Predsednica pripravljalnega odbora, učiteljica pisateljica Milka Pogačič, otvori zborovanje s presrčnim pozdravom in omeni glavne smotre, ki si jih je stavila novoosnovana Udruga.
Namen Udruge je, širiti splošno izobrazbo žene, posebej pa učiteljice in delovati pri vprašanjih učiteljskega stanu, posebno pa zastopati interese učiteljic. S tem, da hočejo učiteljice zastopati specialno svoje interese, se nikakor ne mislijo ločiti od tovarišev. Probujene, zavedne učiteljice ne bodo slabile hrvaškega učit., organizirane učiteljice bodo trdna opora v boju za stanovske pravice in koristi. Udruga pa si stavi poleg duševnih tudi ma-terijelne smotre. Ti bi bili: 1. „Dom učiteljic", kjer bi udobno stanovale umirovljene učiteljice, kjer bi se zbirale članice Udruge k predavanjem in zborovanjem; 2. z „Domom" združen konvikt za hčere učiteljic in učiteljev, ki pohajajo višje šole in gospodinjske šole; 3. sanatoriji v hrvaškem Primorju in nekaterih zdraviliščih, kjer bi imele prijetno zavetje obolele učiteljice; 4. fond, iz katerega bi dobivale učiteljice in učiteljske hčere doto.
Po izvolitvi predsednice Milke Pogačič in odbora (19 članic) je predložila učiteljica J. pl. GIembay osnovo za društveno delo. Poudarjala je, da morajo in morejo doseči končni uspeh, ako složno delujejo, vztrajno premagujejo zapreke, a'ao so skromne v željah, previdne v dejanjih in marljive kot čebelice. Dvojni smoter: širiti naobrazbo med ženstvom in osnovati za učiteljstvo koristne sklade in ustanove, je označen v pravilih. Pri tem naj seveda velja načelo, da se tudi počasi pride daleč. V dosego smotra „splošna naobrazba med ženstvom" naj se snujejo čitalniški krožki, člani Udruge naj imajo časih javna predavanja v službenih krajih. Imena onih članic, ki se bodo odlikovale s posebno marljivostjo na tem polju, naj se zapišejo v „častno knjigo Udruge". Potom Udruge stopijo učiteljice v zvezo z večjimi ženskimi društvi, ki imajo knjižnice in ki bi izposojevale za malo odškodnino knjige članicam Udruge, dokler ta še nima lastne knjižnice. Naobrazbo učiteljic hočejo povzdigniti tudi z vežbanjem v petju, v godbi, v risanju in v pisa'e-ljevanju. V svrho poslednjega bodo izdajale svoj list. Da se pospešujejo interesi učiteljic, sodelovale bodo članice vedno pri učiteljskih društvih.
V dosego drugega smotra morajo članice složno in vztrajno delati na to, da najdejo denarnih pripomočkov, ki se bodo uporabljali v korist društvenih ustanov. Denarni viri bi bili: kar največ mogoče članov, ki bi tvorili nekak živ kapital — naprosijo se dobrodelni in denarni zavodi ter večja industrijska podjetja, da se ob sklepu računov blagohotno spomnijo Udruge — izposluje se naj dovoljenje vlade, da smejo člani nabirati darove v društvene namene — književnim potom bi se dal doseči dobiček z izdajo koledarja, knjižic za mladino in velikim številom naročnikov na društven list „Domače Ognjište".
Učiteljica Hermina Berkičeva je referirala o § 152 (celibat učiteljic), ki je krivičen za učiteljice in škodljiv vsemu učiteljstvu. S tem je bil dnevni red prve glavne skupščine končan. Udruga doseže gotovo lepe uspehe, če najde dovolj energičnih delavk.
Na prošnjo Udruge je dovolila vlada nabirati darove v društvene namene in dala o tej priliki sama 800 K. Odbor je razposlal nabiralne pole. Imena darovalcev, med katerimi sta tudi ban in hrvaški minister, so se objavila v listih. Zupanijska oblast v Osjeku je po posredovanju učiteljic pl. Glembay in Beisenbuchler uradno priporočila občinskim zastopom, da pristopijo k „Udrugi učiteljic" kot zakladitelji (100 K), utemeljitelji (50 K) ali izredni člani (letni 2 K). Upravni odbor se je obrnil do odbornic, naj v istem zmislu delujejo pri svoji županijski oblasti. Odbor je sklenil skrbeti za to, da pristopijo tudi učiteljska društva kot člani Udruge.
Tudi „Klub učiteljic" je med tem uspešno deloval. Prevzel je od hrv. pedag. književnega zbora časopis „Domače ognjište", da ga izdaja na lastno korist ali škodo. Za vzdrževanje lista je dala Udruga 200 K podpore, g. Marija Berger pa 5 delnic delavske tiskarne v Zagrebu. Klub je priredil koncert v korist sanatorija ter imel pri tem 800 K čistega dobička. Osnoval se je v Klubu tudi slikarski tečaj in ruski kružok. Fondi, ki so nastali v Klubu, so izročeni v poslovanje „Hrvatskoj učiteljskoj pripornočnoj in posmrtnoj zadrugi" in so znašali leta 1904.:
a)	za dote učiteljicam in učiteljskim hčeram
b)	za zgradbo s anatorija.......
c)	za konvikt..........
K
878-84, 453-36, 134-36.
Moji nap»ori, uspehi in neuspehi.
Spisal Ivan Lapajne.
(Dalje.)
Š tem optimističnim načelom sem zbujal mladini veselje do življenja, kar je najboljše, kar more človek nuditi svojemu bližnjemu.
Narava marsikaterega človeka je vneta za vse dobro. Ako pa je ta človek po s vojem stanu učitelj, se ta njegova lastnost še potencira. Ni čuda ! Ako mora učitelj-vzgojitelj dan za dnevom mladini pripovedovati le o lepih čednostih, preidejo menda njemu samemu te lepo čednosti v kri in meso. Nočem sicer te lepe lastnosti sebi pripisova ti, a vendar imam zavest, ki jo bom nesel seboj v grob, da me je pri vseh mojih podjetjih vodila vedno le ljubezen, storiti kaj dobrega v prid slovenskemu kmetu, meščanu, v čast slovenske mu narodu in jeziku itd.
*N. pr. V Krškem je bila in je še kmetijska podružnica. Ta je bila že pred 24 leti na moje prigovarjanje in največ z mojim sodelovanjem priredila tako velikansko kmetijsko razstavo, kakršne so na kmetih redkokdaj. Priprave za razstavo in razstava sama je trajal a več kakor 14 dni in bila v korist in ponos malemu našemu mestu.
Udruga je izdala knjigo „Darovi našim djevojkama", ki so jo spisali priznani hrvaški pisatelji in pisateljice.
Na korist Udruge so se priredile zabave v Valpovu, Gor-janih, Otočcu in Virovitnici, ki so donesle lepe vsote. Vlada je pozvala Udrugo, naj stavi predloge, kako bi se povzdignilo gospodinjstvo med narodom. Posebni odsek je izdelal načrt in ga predložil vladi. Odbor je moral tudi predložiti vladi natančne podatke o društvenem delovanju, ki se priobčijo v petletnem vladnem poročilu o stanju vsega šolstva v Hrvaški in Slavoniji.
Na prošnjo Udruge, naj bi se pri oddaji voditeljskih mest, oziralo tudi na učiteljice, je vlada odgovorila, da bo odlikovala tudi nadalje dragevolje marljive učiteljice s častnimi mesti ravnateljic in voditeljic, kjerkoli bodo to dopuščale lokalne in šolske koristi.
Dne 10. julija 1905 se je vršila druga glavna skupščina Udruge. Bačun izkazuje:
Dohodkov ...........K 8004-64
stroškov............ 2034-90
imovina znaša..........K 5969-74
zraven še vrednost knjige „Darovi" . . „ 1800-—
skupaj . . . K 7769-74 Po sprejemu nekaterih odborovih predlogov glede pravil, izdaje knjig in nabiranja darov so se vršile nadomestne volitve v odbor.
Zato je predavala Angelina Novotni: „Kako naj se povzdigne stanovska zavest?" Sprejeli sta se resoluciji: 1. Odpravi naj se § 152, ker ni naraven niti času primeren, a slabo deluje na stanovsko zavest. 2. Zaradi obče potrebe, kakor tudi v interesu naroda in stanovske zavesti naj se povišajo plače učiteljstvu.
Poročala je še dr. phil. Ada Broch o svojih doživljajih v Novem Jorku, Hermina Berkič pa o sirovosti naše dece.
V upravnem odboru se je osnovala sekcija, ki naj bi delovala na to, da se čimprej ustanovi konvikt za učiteljske hčere. Svoje delovanje je začela z otvoritvijo „Mense učiteljic", kjer bodo dobivale učiteljice dober in cen obed in kjer se bodo hkrati vadila dekleta v kuhi in gospodinjstvu. Vlada je darovala Mensi 400 K, pa tudi od strani občinstva so prihajali razni darovi. Da bi pa' bilo mogoče čimprej iz Mense razviti konvikt, se je
Na Eaki blizo Krškega je bival nemški graščak Lenk. Oče je bil koncilijanten mož in ud c. kr. okrajnega šolskega sveta, deligiran vanj še v dobi, ko je bil kranjski deželni odbor v nemških rokah. Njegov sin, bogat kakor oče ali še bogatejši, kar je oženjen z bogato Američanko, je postal nekako prvi dobrotnik „Okrajne posojilnice" v Krškem, ker ji je prepustil 100 gld 2 ali 3 leta brezobrestno. Stvar je sicer malenkostna, ali jaz sem jo upošteval in hvali! moža, ki je potlej to hvalo izkoristil.
On je hotel z mojo pomočjo veliko storiti za vojaško pa-trjjotično društvo „Bdeči križ", katero običajno podpirajo in vodijo c. kr. uradniki, aristokrati itd. To društvo je pa dandanes ko ni bilo že dolgo vojske, jako založeno z blagom, denarjem itd. Pred 20 in več leti se je za podružnico „Rdečega križa" v Krškem jako zanimal mladi g. Lenk in hotel menda postati njen predsednik, zaradi česar je prišel navzkriž s tedanjem glavarjem Weigleinom. Zakaj [to pripovedujem? Ker sem mu jaz na njegove prošnje poslovenil cel koš tiskovin, ki so priporočale „Bdeči križ". In uspeh? G. Lenk je dobil plemstvo, k čemer mu je njegov trud za to društvo gotovo nekaj pripomogel, nekaj pa okolščina, ker je baje dokazal, da so bili že njegovi predniki enkrat plemeniti. Nasproti meni pa je bil manj „plemenit". Po-
obrnil odbor do vseh učiteljskih društev, naj pristopijo z večjim ali manjšim zneskom k Udrugi. Temu pozivu se je odzvalo le sedem društev.
Udruga je dobila vladno dovoljenje, da sme tudi prihodnje leto nabirati darove.
Na prošnjo Udruge je pozvala vlada vse županijske oblasti, naj strogo pazijo na to, da bode na novo ustanovljenih učiteljskih mestih in pri razširjenju šol skrbljeno tudi za stanovanje učiteljem. Pripetili so se namreč slučaji, da ni mogla učiteljica nastopiti službe, ker ni imela kje stanovati.
Udruga je vložila tudi prošnjo, naj se pri reviziji šolskega zakona uvrsti točka glede pogrebnih stroškov za umrlimi učiteljicami.	(Konec.)
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
= registrovana zadruga z omejenim jamstvom. =
Promet do konca mal. travna 1907 K 49.071-32. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Pouk v oddelkih.
O pouku v oddelkih, ki je o njem poročal nadučitelj Eudolf Horvat pri občnem zboru postojnskega učiteljskega društva, so bile sprejete soglasno sledeče teze, oziroma predlogi:
1.	Pouk z oddelki je potrebno zlo, ker ima te ne-dostatke:
a)	premajhna izprememba učne snovi zlasti za napredkaželjne, nadarjene učence;
b)	preredko direktno vplivanje na otroška srca, kar je v vzgojnem oziru jako slabo;
c)prekratek	čas za ustno izraževanje priučenega gradiva in
d)	ker poučujejo učitelji dlje časa iste otroke, spoznajo ti tudi njihove napake.
2.	Pouk z oddelki ima poleg tu navedenih nedostatkov tudi nekatere prednosti pred razrednim poukom, in sicer:
daril mi je na „plemenit" način — tintnik. Hvaležnost ni pač vsakemu človeku prirojena.
To nelepo lastnost se morebiti tudi meni v čem lahko očita, toda v veliki reči se mi nehvaležuosti ne more očitati. V mislih imam rajnkega Martina Hočevarja. Brez tega moža ne bi bil jaz nikoli postal meščanske šole ravnatelj. Bes ni on pri zidanju šole name mislil, res je on celo zoper mene glasoval; vendar sem ga, četudi je bil nam Slovencem v deželnem in državnem zboru nasprotnik, vedno spoštoval kot šolskega dobrotnika.
Zaraditega sem se koj po njegovi smrti (1886) trudil, da se mu postavi v Krškem pred šolskim poslopjem spomenik. Koliko truda sem imel z nabiranjem prispevkov, z naročevanjem spomenika, s prireditvijo prostora, s pripravami za slavnost odkritja itd., tega ne morem v kratkih potezah opisati; zakaj nagajali so mi glavar in nemškutarji. Bali (?) so se menda, da bi se Slovenec prikupil bogati vdovi. (?) Če je bila ali ni bila ta bojazen, prazna je bila. Meni je bilo pa vendar srce olajšano, ko sem imel po odkritju spomenika blago in prijetno zavest, da sem s tem izpolnil svojo dolžnost, dolžnost hvaležnosti. Zlasti sem bil vesel tega dogodka še zaraditega, ker smo s postavlje-
») ker ima učitelj dlje časa in na enorazrednicah ves čas šolskega obiskovanja poučevati iste otroke, spozna lažje in boljše njihov značaj, kar je za vzgojo izredno velike važnosti;
b)	ponavlja se vzeto učno gradivo mnogokrat, kar pomeni, učiti se za življenje in
c)	se navajajo otroci s spremnogimi pismenimi vajami k samotvornosti.
3.	Pouk z oddelki je najkompliciranejši in tudi najnapor-nejši, zato sodijo na take šole le najboljši in najkrepkejši učitelji.
4.	Na enorazrednicah so protizakonito n astavljene učiteljice. če se pa že morajo na take šole nastavljati — zaradi pomanjkanja učiteljev, tedaj naj se vsaj starejše, ki so zaslužile samostojnost.
5.	Zaradi napornejšega službovanja na šolah z oddelki naj se prizna vsem onim učiteljem, ki delujejo na takih šolah, osebna ne v pokojnino vštevna denarna doklada in 35letno službovanje za dosego polne pokojnine.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Postojnsko učiteljsko društvo je imelo svoj redni občni zbor v Postojni dne 2. maja t. 1. z vzporedom, ki je bil že priobčen v „Učit. Tov."
Udeležba je bila zaradi slabega vremena bolj slaba, vzpo-red pa se je izvršil sledeče:
I.	Pozdravi predsednik g. Dragotin češnik navzoče tovariše in tovarišice, predvsem g. okr. šol. nadzornika Iv. Thumo, ki tako očetovsko ravna s svojim podrejenim učiteljstvom. Omenja dalje naše žalostno socialno stališče ter vzpodbuja vse k vztrajnemu delu, rekoč: Ne delajmo za beraško plačo, ampak iz ljubezni do naroda! Sklene pa svoj pozdravni govor s pozivom, da bodimo solidarni, ker le na ta način kažemo svojo zavest in moč tudi nasprotnikom.
II.	Poroča tajnik Bud. Horvat o društvenem delovanju v preteklem letu, ki je pa bilo jako skromno, namreč občni zbor in ena odborova seja, čemur 'je pa vzrok ostra zima, jako obširen okraj ter itak preveč znano pomanjkanje naših neugodnih denarnih sredstev.
Društvo je imelo 53 rednih, 3 podporne in 3 častne
člane.
njem Hočevarjevega spomenika isti dan obenem vzidali spominsko ploščo v hišo, kjer je 1. 1683. umrl Valvazor.
V povišanje teh slavnosti, ki niso imele ne nemškega ne slovenskega značaja, sem izdal ilustrovano knjigo „Krško in Krčani" in knjižico „Gurkfelder Gedenkblätter". S temi književnimi izdelki sem pomnožil književnost o domoznan-stvu, s katerim predmetom sem se vedno rad bavil. N. pr. v šolskih poročilih Krške meščanske šole (in v „Edinost") sem o kranjskih trgih priobčil več drobtinic po Valvazorju in po drugih virih.
Veliko sem se trudil za slovensko posojilništvo. Zaraditega naj podam najprvo tu nekaj črtic o prvem začetku slovenskih posojilnic.
Posojilništvo se je začelo v letih 1870 in dalje širiti tudi po Dol. in Gor. Avstrijskem, po Tirolskem in po ostalih nemških pokrajinah. Povsod so se snovale posojilnice ali po Schulzejevih ali po Beiffeisnovih principih. Po teh nemških deželah so snovanje posojilnic podpirale dežele. Slovensko posojilništvo seje pa razvijalo iz lastne moči.
Po zgledih čeških posojilnic in po Schulzejevih nazorih je praktično uvedel prvo slovensko posojilnico pokojni češki rojak
Odbor je bil sestavljen tako: predsednik D. Češnik; podpredsednik Fr. Mercina; tajnik Kudolf Horvat, njegova namestnica gdč. Marica Dovgan; blagajnik Anton Skala;1 pevovodja Ferdo Juvanec, njegov namestnik Fr. Verbič.
Nato poroča tajnik še o številu naročnikov na stanovske časopise.
Najprej prebere imena naročnikov na „Domače ognjišče" izmed učiteljstva in šolskih vodstev, ki jih pa z ozirom na izredno majhno naročnino ni posebno mnogo; zato poživlja uci-teljstvo k večjemu zanimanju in vztra.jnejši agitaciji, saj delamo s tem le zase in našo ljubi|enko — šolo.
Obsoditi se pa mora zanikrnost glede naročbe na naš edini slovenski pedagoški list „Popotnik"; zakaj od 45 šol, ki so v našem okraju, je samo 22 nanj naročenih, izmed 81 učiteljev pa — 9 I To kaže pač malo zavesti in želje po napredku, zato se vendar že vzdramimo: saj kdor ne spoštuje se sam — podlaga je tujčevi peti!
Glede števila naročnikov na „Učit. Tov." in „Zvonček" pa tajnik ni mogel navesti nobenih podatkov, ker jih vzlic pismeni prošnji ni prejel od dotičnih upravnikov. Tajnikovo poročilo se nato soglasno sprejme.
III.	Blagajnik poroča, da je bilo v preteklem letu 1906. prebitka 99 K 84 h. Poleg tega pa ima društvo pri postojnski posojilnici naloženih 345 K • 6 h, pri hranilnici učiteljskegakon-vikta pa 100 K in obresti. Računi so se našli v popolnem redu ter se je nato blagajnikovo poročilo soglasno odobrilo.
IV.	Prebere tovariš Rudolf Horvat svoje poročilo „O pouku v oddelkih", ki je bilo jako obširno in temeljito ter se je sprejelo s pohvalo kakor tudi vse nasvetovane teze, oziroma predlogi. Celotno poročilo se priobči na željo društvenikov v „Popotniku".
V.	Pri točki „volitve" predlaga g. Stritar dosedanji odbor, kar obvelja soglasno.
VI.	Za delegate k „Zavezinemu" zborovanju so bili na predlog g. Horvata soglasno izvoljeni sledeči gg. oziroma gospodične : Jož. Brinar, Drag. češnik, Ferdo Juvanec, Anton Skala, Marica Dovgan in Rozina Jelene; za namestnika: Albin Stritar in Vinko Zaletel.
VII.	Pri „raznih nasvetih" predlaga g. Horvat, da pristopi društvo z dvema deležema k „Učit. tiskovnemu društvu" v Ljubljani, kar obvelja soglasno.
Dalje predlaga isti tovariš, da prispevaj društvo svojemu bivšemu dolgoletnemu članu rajukemu, g. nadučitelju Val. Pinu, za nagrobni spomenik primeren donesek. Po kratki debati obvelja 50 K, ki se izplačajo, ko se postavi spomenik.
Glede letnine se sklene ostati pri dosedanjem znesku 2 K ter se torej ne pritrdi predlogu g. Grmka pri „Zavezinem" zbo-
Horak v Ljubljani, ker je bil odi že pred 50 leti združil nekatere ljubljanske obrtnike v „Obrtniško pomožno društvo", ki je bilo v prvi vrsti denarna zadruga in je že prvotno uradovalo slovensko in nemško. Vendar je vse drugo slovensko občinstvo na posojilnice javno opozoril šele znani naš domoljub, gospod dr. Josip Vošnjak, ki je v letu 1868. potoval po češkem, da bi se seznanil z ondotni.ni razmerami in potem Slovence opozoril na vse, kar je ondi hvalevrednega našel. Res je storil blagi domoljub to v „Slovenskem Narodu", v katerem je poudarjal posebno to, kako je na češkem z veseljem videl, da so imeli skoro v vsaki vasi svojo „založno". Nato je poudarjal potrebo takih zavodov za Slovence tudi v koledarju (1871) družbe sv. Mohorja, kjer je bil obenem priobčil tudi vzorna pravila. Praktično pa je poizkusil napraviti prvo slovensko posojilnico v svojem takratnem službenem kraju, v Šmarju pri Jelšah, kar se mu pa ni posrečilo, ker je bil ta kraj prehitro zapustil, preselivši se v Slovensko Bistrico. Vendar so pa istočasno ljutomerski rodoljubi po navodu Sehulzejevih knjig in pravil ustanovili že 1. 1871. kot društvo takorekoč prvo slovensko posojilnico, kateri je že bodoče leto tudi kot društvo sledila posojilnica pri sv. Jakobu v Rožni dolini. Da sta obe vzeli Schulzeja za vzor, to posnamemo že iz
rovanju v Šoštanju, da bi se letnina primerno povišala in potem „Učit. Tov." pošiljal brezplačno.
Po vzporedu je bil še svoboden razgovor o letošnji skupni konferenčni točki „Vzroki neuspešnega pouka v spisju in sredstva za izboljšanje istega."
Pri tem razgovoru navede tov. Horvat skoraj vse vzroke in sredstva, h katerim še pristavi enega g. nadzornik. Tovariš Horvat opozori učiteljstvo končno še na vse one knjige, ki se v njih obravnava o spisju.
Nato g. predsednik z zahvalo g. predavatelju, vsem drugim navzočnikom pa za pozornost zaključi občni zbor.
Kivjiževnost in umetnost.
Popotnik. Letnik XXVIII. Štev. 4. — Učiteljstvu priporočamo v uvaževanje uvodni članek „Realne študije pri Slovencih" (spisal V.). — I. Klemenčič priobčuje spis „Ali je slovniški pouk v ljudski šoli opravičen?" Njegovo načelo je: Proč s teoretiškim slovniškim poukom! — Drag Pribil nadaljuje svoje poročilo „Na četrtem vse-učiliškem tečaju v Turnovu". — Tudi članek „Eksperimentalna pedagogika" (spisal C.) je — enako prvemu — vreden uvaževanja. — V „Šolsko-higejenskih utrinkih" govori Ign. Š i j a n e c o gimnastiki dihanja, o njenem pomenu, njeni tehniki in metodiki. — Književno poročilo" prijavlja razne ocene, „Razgled" (Listek — Kronika — Pedagoški paberki) pa obsega obilico raznih zanimivih notic.
Domače ognjišče. Vsebina 4. številke: Branibor: Dajte otrokom cvetic! — Karel Wider: Alkohol in tobak. — Rudolf Horvat: O vzgoji otrok v predšolski dobi. — Domači zdravnik, Dr. B. D.: O vzrokih bolezni. — Dopisi. — Drobtine. — Tudi ta številka „Domačega ognjišča" priča, da je list vreden vsestranske podpore. Zato ga podpirajmo!
Zlati pot. Spisal E. Brinšek. Vsebina: Vzorna ljudska šola. — Cerkev in nje preosnova. — Država in dežele. — V korist zlasti nižjih slojev. — Pogled po domovini. — Založil pisatelj. Bobovo (pošta Šmarje pri Jelšah). Cena 1 K s poštnino 5 h več.
Politiški pregled.
* Saniranje deželnih financ na Štajerskem in Koroškem. Osrednja vlada na Dunaju je nakazala Štajerski in Koroški brezobrestno državno posojilo, in sicer Štajerski en milijon kron, Koroški pa 400.000 K, da si sanitirata finance.
tega, ker sta obe visoke deleže uvedli in svojo moč stavili posebno v deleže.
Zato pa imata dandanes še obe prav velike vsote v deležih. Kar se je slovenskih posojilnic prvotno osnovalo (n. pr. v Metliki), so vzele tudi le bolj Schulzeja za vzor; metliška posojilnica ima tudi dokaj visoke deleže, od katerih daje precej veliko del-nine. Skoraj po enakih vzorih se je osnovala tudi prva posojilnica na Vrhniki, dasi je začela pozneje delovati. Celjska posojilnica je uvedla poleg velikih tudi male deleže in to zaraditega, da si je pridobila s tem davčne olajšave zakona z dne 27. decembra 1880. Po njenem vzoru se je o-novalo več slovenskih posojilnic, katere strinjajo nazore Schulzejeve in Raiffeisnove in se obenem opirajo, kakor se tudi morajo, na zadružni zakon iz leta 1873.
Prva slovenska posojilnica, ki je delovala že veliko let pred zadružnim zakonom, je bila 8. junija 1874 sprejeta v smislu tega zakona v zadružni register pri e. kr. dež. sodišču v Ljubljani. To je bilo ondotno „Obrtno pomožno društvo". Druga registrovana je bilo „Gornjesavinska posojilnica v Mozirju", ki je bila v zadružni register v Celju sprejeta 18. avgusta 1874. (Dalje.)
*	Za povzdigo Dalmacije. Povodom zapričete akcije za gospodarsko povzdigo Dalmacije namerava vlada izpopolniti tudi cestno mrežo, popraviti in razširiti več sedanjih cest in zgraditi nove državne ceste zlasti na večjih otokih. Tudi bo dala primerne podpore za zgradbo konkurenčnih cest. Potrebne vsote za pokritje stroškov so že na razpolago. Z nekaterimi deli so že pričeli. Z vso gotovostjo je pričakovati, da bo v kratkem iz-gotovljena cesta v dolžini 500 km ; stroški za te gradnje bodo stali sedem in pol milijona kron.
*	Slovanskega bloka ne bo t novi zbornici. Iz Prage poročajo: Y Ohrudimu se je predstavil kakor kandidat za državnozborske volitve minister dr. Pacak. Minister je v svojem govoru rekel, da ni skoro nič upanja na ustanovitev slovanskega bloka, ker so nasprotja med posameznimi strankami tako velika, da se ne dajo premostiti, in ker hočejo Malorusi na vsak način skleniti zvezo s Poljaki.
*	Šolski štrajk narodnosti na Ogrskem. Glasilo ru-munske narodnostne stranke na Ogrskem „Lupta" poroča, da se v klubu poslancev ogrskih narodnosti resno bavijo z namero, da in8cenirajo šolski štrajk po zgledu štrajka na Poznanjskem. Bukareški listi priobčujejo mnogo poročil o štrajku ter izvajajo svoje ogorčenje nad Apponijevim šolskim zakonom.
*	K poijskemn šolskemu štrajku na Poznanjskem. Iz Poznanja poročajo, da je v minulem tednu pruska vlada zaradi šolskega štrajka odtegnila 8 katoliškim občinam državno podporo v znesku 800 do 1600 mark.
*	Duhovščina in učiteljstvo v Bolgarski. Danes je v Bolgarski nad 3,020.000 pravoslavnih prebivalcev, ki imajo 2014 cerkva, 301 kapel in 92 samostanov: 77 moških in 15 ženskih. Naobrazba svečenstva je pomanjkljiva. Samo 37 duhovnikov je izvršilo (v Kusiji) duhovno akademijo, a samo dvojica vseučilišče. Od 1992 župnikov jih je le 311 usposobljenih. Povoljneje so razmere v učiteljstvu. Danes je v Bolgarski pet učiteljišč, v Kistendilu, Lomu, Kazanliku, Silistriji in Šumenu. Na teh šolah je nad 140 učiteljev in 2605 dijakov. Med učiteljskimi pripravniki so samo 3 mohamedanci in en Grk.
*	Francija in Japonska. iSekateri časopisi poročajo, da so se nedavno pričela med Francosko in Japonsko pogajanja glede sklepa pogodbe, s katero bi se obe državi zavezali, da si medsebojno priznata svoja posestva na Skrajnem Vztoku. Ta pogodba bi izpopolnila angleško-japonski dogovor od 30. junija 1902 glede vzdrževanja „status quo" v Vztočni Aziji. Euska in angleška vlada sta obveščeni o teku pogajanj med Francosko in Japonsko. Potovanje princa Fušima v Pariz je baje v zvezi s tem vprašanjem.
*	Župniki, obsojeni zaradi šolskega vprašanja. Y Ostrovi, v Pruski Poljski se je vršila pred tamošnjim kazenskim sodiščem razprava proti 4 poljskim katoliškim župnikom zaradi šolskega štrajka. Doslej je zaradi štrajka obsojenih 25 župnikov na večje ali manjše globe in zapore. Obtožnica se je glasila, da so omenjeni župniki znano okrožnico pokojnega nadškofa Stablevskega, ki se je tikala poučevanja veronauka v materinem jeziku, tolmačili vernikom v cerkvi v zmislu odpora proti na-redbam pruske šolske oblasti.
*	Romunska pravoslavna sinoda. Iz Sibinja poročajo, da je metropolit Ivan Medianu sklical 12. t. m. romunski pravoslavni cerkveni sinod, ki je razpravljal o odredbah, ki se tičejo romunske cerkve zaradi šolskega zakona.
*	Poziv državnim poslancem. Na I. izvanrednem občnem zboru akad. teh. društva „Triglav" v Gradcu zbrani akademiki zahtevajo od vseh slovenskih poslancev, ki jih pošlje slovenski narod v državni zbor — naj pripadajo tej ali oni stranki — da uresničijo v zvezi s slovansko večino upravičeno zahtevo slovenskega naroda po lastnem vseučilišču. Dosega te zahteve jim bodi vsakega nadaljnega delovanja v državnem zboru. Akademiki stavijo to zahtevo kakor bistven in važen del naroda, ki najbolj čuti, kaj se pravi biti „gost" na tujih tleh.
*	Izseljevanje z Ogrskega. Z Ogrskega se ljudje tru-moma izseljujejo. Iz komitata Bečkerek se je v treh mesecih izselilo 9547 oseb in skoro ravno toliko iz komitata Szatmar. Veliko gnilega mora biti v blaženi deželi Ogrski!
*	Izseljevanje Grkov in Turkov iz Bolgarske. Kakor poročajo iz Sofije, se Grki in Turki čimdaljebolj sele iz Bolgarske.
Iz mesta Kihaklija se je doslej izselilo nad 400 rodovin. Tako so se skoraj vsi Grki izselili iz mesta Kozbudže, Velikega in Malega Monastira. Mesto Stariraaika je izgubilo polovica prebivalstva. Grki prodajajo tamkaj svoje hiše in zemljišča za 100 do 200 levov. Vzporedno z Grki se izseljujejo tudi Turki, in sicer v Malo Azijo.
Vestnik.
Cenjenim zadružnikom „Učiteljskega tiskovnega društva". Občni zbor „Učiteljskega tiskovnega društva", r. z. z o. z., ki se je vršil dne 9. maja t. 1., je sklenil na predlog upravnega sveta, da izplača za 1906. 1. 5 % obresti na polno vplačane deleže.
Cenjenim zadružnikom naznanja podpisani upravni svet, da se izplačujejo te obresti v pisarni „Učiteljske tiskarne".
Upravui svet.
Šolska vest s Kranjskega. Emilija Vovkova, absolvirana učiteljska kandidatinja v Gorici je imenovana za suplentinjo v Krškem.
Učiteljske izpremembe na Štajerskem. Nadučitelj pri Sv. Vidu pri Grobelnem je postal učitelj Jo s. Stritar iz Bra-slovč. Stalne učiteljice so postale: pri Sv. Marjeti niže Ptuja ondotna začasna učiteljica Ana Mezek in Ivana Toplak od Sv. Barbare v Halozah, v Šmartnem na Paki Marija Puc iz Št. Janža na Vinigori. V začasni pokoj je šel učitelj v Vu-zenici Al. Schamp.
Koliko je vredno klerikalno časopisje ? Klerikalno časopisje, ki nima prijazne besede za učiteljstvo in šolstvo, je na nedostojen način napadalo tudi goriškega naprednega kandidata, g. Mihaela Gabrijelčiča, brata g. prelata Jos. Gabrijelčiča, češ, da podpira to kandidaturo. V obrambo je napisal napadeni „Poslano", ki ga je moral priobčiti v „Soči", ker mu klerikalni iisti niso bili na razpolago! Ni li to značilno? Značilno pa je tudi, da nazivlje prelat Gabrijelčič v istem „Poslanem" pisavo „Primorskega lista" kot nekrščansko. V tem treba pač pritrditi prelatu. Zakaj v nobenem drugem listu, bodisi te ali one stranke ni takih osebnih napadov in žaljenj, kakor v „Primorskem listu", razen v „Gorici", v „Slovencu", „Domoljubu" in v „Slov. Gospodarju". Več dostojnosti bi trebalo tudi v politiki!
Nemško štajersko učiteljstvo. Predsednik graškega „Lehrervereina", Kari Chmel, izjavlja v „Tagesposti", da nemško , štajersko učiteljstvo verno vztraja v taboru svobodomiselnega meščanstva ne glede na to, da deželni zbor ni to pot izpolnil zahtev učiteljskega stanu.
Klerikalni „Pius-Verein", katerega naloga je podpirati klerikalno časopisje, ima, kakor poročajo klerikalni listi nad 100 podružnic s 30.000 člani in 200.000 K letnih dohodkov. Največje podpore dobivata klerikalna lista „Reichspost" in „Vater-land", ki bosta že letos v jeseni začela izhajati po dvakrat na dan, „Pius-Verein" vzdržuje tudi na Dunaju korespondenčni in brzojavni biro, ki pošilja 35 listom svoja poročila. Za to društvo delajo tudi klerikalci na Slovenskem veliko propagando in nabirajo denarne prispevke, ki jih pa vodstvo društva, kakor piše „čech" deli skoro izključljivo nemškim listom. To naj si zapomnijo vsi, od katerih bi prosili prispevkov za to katoliško tiskovno društvo!
Umrl je v Trbovljah po daljšem bolehanju tovariš Aleksander F al k, star 38 let. N. p. v m.! — V Pletrovčah pri Celju je umrl dne 10. t. m. nadučitelj Anton Žagar, star 49 let. Svoje dni je pisal marsikaj pod imenom Tone z Gošče. E, i. p.!
Klerikalna nesramnost. Pri občinski volitvi na Bledu sta volila tudi učitelj Jensko in učiteljica Wurnerjeva. Na volišču jima je neki klerikalec očital, da nimata pravice voliti, saj sta občinska reveža, ker imata od občine podporo (občina jima namreč daje 100 K draginjske doklade). To očitanje je nekdo v „Slovencu" ponovil. Kako naj imenujemo tako za-sramovanje?
Gospod Jos. Božun, fotograf iz Litije, prireja poučna predavanja po ljudskih šolah. Ta predavanja oživljajo mnogo-brojne, jasne in jako lepe skioptiške slike, ki nam kažejo najlepše kraje naše slovenske domovine. Taka predavanja so vredna vse hvale, ker vplivajo na šolsko mladino vzgojevalno in poučno.
Gospod Rožun ima že od mnogih šolskih vodstev, od ravnateljstva mestve realke v Idriji in od deželnega šolskega nadzornika gosp. Pr. Levca priznalna pisma. Sedaj namerava gospod Božun potovati po Štajerskem in prirejati po tamošnjih šolah enaka predavanja. Ker smo se sami prepričali o vrlinah Rožu-novih prireditev, ga priporočamo štajerskim tovarišem.
Deželni muzej „Itudolfinum" t Ljubljani. Bazna šolska vodstva po deželi se oglašajo za brezplačen vstop svojih šolskih otrok v deželni muzej „Rudolfinum". Vstop šolski mladini, ako se korporativno udeleži ogleda, je vedno brezplačno dovoljen. — Da se pomnoži obisk muzeja od strani šolske mladine in da se prihrani šolskim vodstvom nepotrebno vpraševanje in pisarjenje, nas prosi kustos muzeja, gospod dr. V. Š m i d , naj razglasimo, da je treba le pravočasne naznanitve obiska, recimo, nekaj dni pred prihodom. To zadostuje popolnoma.
Na Bledu je zmagala pri občinskih volitvah klerikalna stranka. Nedavno tega je padla Vrhnika, sedaj Bled in tako pojde naprej, ako se kranjski naprednjaki ne vzdramijo ter ne začno demokraške gospodarske in ljudske politike.
Osebna vest na Koroškem. Premeščen je učitelj Lud. Primožič iz Šmihela nad Pliberkom v Skočidol.
Oskrbovanje cepičev. Bazmnožitev zares priporočljivih sadnih vrst, ki v naši leži rade rode in se dado dobro spraviti v denar, je za prihbdnost našega lepo se razvijajočega sadjarstva posebno velike važnosti. Večina naših sadjarjev pa se premalo briga za to, da bi si razmnožile prave vrste sadja. Mislijo pač, da je tedaj če nasade mnogo dreves in mnogo divjakov po-žlahtne, že dovolj storjeno. Pri cepljenju se navadno gleda na to, da se dobe cepiči debelih in lepo pisanih vrst. Je li pa takšna vrsta tudi rodovitna in dobra, za tem se ne vpraša toliko. Tako so ravnali pri nas že od nekdaj sem, in nasledki tega napačnega ravnanja so v veliko škodo našemu sadjarstvu. Uči-teljstvo naj ljudstvo pouči, kako in kaj je dobro in koristno.
Goriško gimnazijo obiskuje velika večina slovenskih dečkov. Vendar pa je razpošiljalo gimnazijsko ravnateljstvo, vabeč na simfoničen koncert dne 7. t. m., samo nemške plakate 1
Deveti mednarodni zemljepisni kongres se vrši v Ženevi od 27. julija do 6. avgusta. Kongresu bo predsedoval predsednik ženevskega geografskega društva, dr. Artur de Clapaarede. Ob tej priliki se proslavi tudi petdesetletnica obstoja tepa društva. — Kongres bo razdeljen v 13 odsekov, ki bodo razpravljali v poslopju ženevskega vseučilišča.
Razgled po šolskem svetu.
—	V Ljubnem na Gornjem Štajerskem postavijo novo poslopje za rudarsko šolo. Ob tej priliki opozarjamo naše abitu-rijente na montanistične študije, katerim se posvečujejo doslej za naše kraje večinoma le Nemci.
—	Profesor, ki je najbolj plačan v Avstriji, je ravnatelj elektrotehniškega zavoda na dunajski tehniki. Na leto dobiva 32.000 K. Bližnja najboljša plača visokošolskega profesorja znaša 16.000 K.
—	Ženska trgovinska akademija. Meseca septembra se na Dunaju otvori ženska trgovinska akademija pod ravnateljstvom doktorice modroslovja Olge Steindlerjeve.
—	Madjarska svoboda. Madjarska šolska oblastva so nedavno izključila iz učiteljišča in protestantske gimnazije v Sar-varu osem dijakov, ker so tajno čitali — slovaške knjige.
—	Reforma avstro-ogrske vojne šole. V vojnem ministrstvu na Dunaju so se vršila pod predsedstvom vojnega ministra Schonaicha posvetovanja zaradi reforme vojne šole generalnega štaba. Inicijativo za to reformo je dal sedanji načelnik generalnega štaba, general Oonrad, ki je tozadevno predložil daljši načrt. Beforma gre za tem, da se vojna šola povrne k svojemu primitivnemu namenu; to je, da postane izključno šola generalnega štaba. Zaraditega se zmanjša število na toliko slušateljev, kolikor jih potrebuje generalni štab. Vojna šola bo za-naprej imela tri tečaje; vsak tečaj bo trajal eno leto.
—	Židje na avstrijskih vseučiliščih. Te dni je prišla k rektorju dunajskega vseučilišča in politehnike deputacija židovskih avstrijskih visokošolcev, ki je zahtevala pripoznanje
židovske narodnosti na visokih šolah. Oba rektorja sta obljubila deputaciji svojo pomoč.
— Profesor Poirier. Glasoviti pariški kirurg in anatom prof. Poirier je te dni umrl za rakom. Pred nekoliko meseci je ustanovil v Parizu zavod za proučavanje bolezni, za katero je sam umrl.
Raznoterosti.
X Koliko porabijo za časnike v Ameriki. V Ameriki porabijo za novine povprečno na leto 4 milijarde dolarjev. Časnikov je 350.000, a dnevnikov 27.000. Direktno in indi-rektno zaposlenih ljudij okolo časnikov je približno en milijon.
X Kolonizacija Sahalina. Buski minister za trgovino je imenoval poverjenstvo za kolonizacijo ruskega dela otoka Sahalina.
X Število gledališč v Evropi. Nekdo je izračunal, da je v Evropi 1500 gledališč.
X Kopniški stotnik v šoli. Njegova oseba postaja od dne do dne popularnejša. V neko šolo na Nemškem je prišel nadzorovat pouk šolski nadzornik. Začeli so govoriti tudi o krščanski ponižnosti, in stavilo se je vprašanje: „Kateri stotnik se ni smatral vrednega, da bi sprejel Zveličarja pod svojo streho?" Nadzornik pozove majhnega dečka, na katerega je postal pozoren zaradi njegove živahnosti, naj mu odgovori. Mladi učenjak moško vstane in se odločno odreže: „To je bil stotnik iz Ko-penicka!"
X Vojvoda pop Petar Radovič. Dne 27. aprila je v Nevesinju v Hercegovini umrl v dobi 80 let voditelj hercegovskega vstanka pred okupacijo Bosne in Hercegovine po Avstriji. Udeležil se je tudi drugega vstanka, ki je izbruhnil v Hercegovini leta 1882.
X Papeževa odredba o ljudskem petju pri službi božji. Papež Pij X. je nedavno pohvalil delovanje društva, kr ima namen, da razširje ljudsko petje v katoliških cerkvah. To društvo nabira in izdaja različne pobožne ljudske pesmi, ki se jih more prepevati pri službi božji. Z veseljem si je papež ogledal do sedaj izdane pesmi ter je izrazil še svoje obžalovanje, da primanjkuje v Italiji takih pesmi.
X Letina kave. Glasom vesti iz Rio de Janeiro bo letos v Santosu, pokrajini San Pablo, letina kave slaba in se bo pridelalo komaj tretjino prejšnjih let.
X Pokristjanjenje Japoncev. „N. Vremja" poroča iz Tokija, da je imel pri slovesni seji, prirejeni na čast episkopa Andronika, arhiepiskop Nikolaj v japonskem jeziku dolg govor, ki je trajal dve uri in ki je zbudil na Japonskem veliko zanimanje. Potem, ko je govornik razložil šitoizem, budizem ter njegov vpliv na dušo Japonca, je zaključil, da je za Japonsko prišel ugoden čas da postane krščanska država. Ta svoj govor je imel arhiepiskop Nikolaj povodom mnogih japonskih brošur, ki se bavijo z vprašanjem, da li Japonska postane krščanska država.
X Žalostna statistika. Kakor poročajo iz Petrograda, je bilo v zadnjih osem mesecih po vojaških sodiščih obsojenih 1144 oseb. Od teh jih pripada severnim pokrajinam 324, na Kavkaz 195 in na okrožje Jekaterinoslav 130, ki so bili usmrčeni.
X Iz živalstva. Neki angleški zdravnik, ki je dlje časa bival v Indiji, kjer se je mnogo zanimal z udomačenjem opic, pripoveduje o neki taki opici nastopno: Postaviti sem hotel na izkušnjo zvitost svoje najpametneje opice, zato sem ji dal nekoč steklenico, v katero sem vrgel komad sladkorja. Jako zanimivo in smešno je bilo gledati opico, kako se je mučila na vse možne načine, da bi dosegla sladkor. Toda vse zaman! Uvidevši končno da ji ves trud nič ne pomaga, pusti opica steklenico ter prične skakati po sobi. No, pri tem se ji je zgodila nesreča, da je vrgla z mize steklenico s kuhanim sadjem. Steklenica seje razbila na kosce in sadje se je sesulo na pod. V prvi hip se je opica prestrašila, ali hitro ji je njen razum dal idejo, skoči k oni steklenici, v kateri je sladkor, in jo vrže ob tla. Tako je pametna opica prišla do sladkorja.
X Stroški za nemške kolonije. Proračunska komisija nemškega državnega zbora je izrazila željo, da se napravi pregled stroškov glede vzdrževanja nemških kolonij. Koncem leta
1906 so stale: Vztočna Afrika 91 milijonov mark, Kamerun 25*5 milijonov. Togo okolo 4 milijone, južno-zapadna Afrika 94 milijonov, Nova Gvineja 7 milijonov, otočje v Avstraliji 2.5 milijona, Samoa 1"4 milijona, Kiaučav 102 milijona mark. K temu pride še vsota, ki jo je Nemčija plačala za Ka-rolino 20 milijonov mark; trošek za udušenje vstauka v vztočni Afriki 3'5 milijona in v južno-zapadni Afriki 640 milijonov, to znaša skupno 890 milijonov.
Izjava.
Podpisanca naznanjava tem potom vsem onim p. n. čita-teljem „Popotnika", oziroma „Učit. Tovariša", ki so zasledovali najino polemiko v navedenih listih, da sva se na podlagi natančnih pojasnil, podanih drug drugemu zasebnim potom, popolnoma sporazumela in sprijaznila. Dognala sva, da v omenjeni časniški pravdi niti enega, niti drugega niso vodili slabi nameni, marveč je bila deloma prevelika navdušenost za zastopajoča načela, deloma pa tudi pretirana občutljivost vzrok, da je prišlo med nama do neljubega peresnega razpora, ki s to izjavo ni samo končan, marveč tudi docela poravnan.
H. Drnzovič.	(64) l	Anton Kosi.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 717.
Kranjsko.
65 (1)
Na štirirazredni ljudski šoli v Cerknici se razpisuje s tem mesto učitelja v stalno namešeenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 10. junij a 1907.
Prosilci, kateri v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, 9. maja 1907.
Poskusite
in priporočite = izdelke =
Tydrope tonarne hrani!
d Pragi VIII. Cmntofonj.
par
z petdelnim kovinskim stojalom, Extra-rapid-aplanatom Ser. G. z usnjatim koničnim mehom in dobrim mo-mentnim zapiralom, se proda po zelo nizki ceni.
Naslov pove Učiteljska tiskarna.	(62) 3—2
Naprednemu in zavednemu učiteljstvu!
Vsakdo bodi naročnik „Zavezinih" listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik	Zvonček
Domače ognjišče.
Mloii pitrehio
sa vsakega učitelja in učiteljske knjižnice:
Leveč Janez: Lepopisu e vaje. Navodilo za pisanje brez lineature. K 2'—.
Maier Anton: Učne slike iz domoznan-stva. (Podrobni učni načrt za III. šol. leto.) K 1'40.
--Učne slike iz nazornega nanka
za I. in II. razred. Drugi natis. K 2'50.
--Učne slike iz zemljepisja. „Vojvodina
Kranjska". K 2—.
--Učne slike iz prirodoslovja za III.,
IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 2'50.
--Učne slike iz zemljepisja. „Avstrija".
(Podrobni učni načrt.) K 1'50.
Majcen Gabr., Metodika zemljepisnega ponka v ljudski šoli, razkazana na svojem razvoju. K 2'—.
StiasnyLjudevit, Prva zbirka učnih slik.
K —-70.
--Druga zbirka učnih slik. K 1'—.
--Tretja zbirka učnih slik. K 150.
--Četrta zbirka učnih slik. K 150.
Pedagogiški letopis, IV. zvezek K 3 —.
Učne slike k ljudskošolskim berilom, II. del
2.	snopič: Učne slike k berilom v Schteinerjevi-Hubadovi Čitanki za obče ljudske šole izdaja, v štirih delih. II. del, in v Josinovem-Ganglovem drugem berilu. K 2'40.
Apih J., Zgodovinska učna snov za ljudske šole, 4. snopič. (Kealna knjižnica I. del) K 2 20.
Pedagogiški letopis, V. zvezek K 2 50.
Učne slike k ljudskošolskim berilom, II. del,
3.	snopič: Učne slike k berilom v Schreinerjevi-Hubadovi čitanki za obče ljudske šole, izdaja v štirih delih, II. del, in v Joeinovem-Ganglovem drugem berilu. K 2-—.
Majcen Gabriel: Nazorni nauk za prvo šolsko leto, 1. snopič. (Pomnožene knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk I. del.) K 2--.
Apih J. in Potočnik dr. M.: Zgodovinska učna suot za ljudske šole, 5. snopič. (Bralna knjižnica. I. del.) K 2-20.
Pedagogiški letopis, VI. zvezek. K 3 —.
Bezjak dr. J.: Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli, 1. snopič. (Didaktika. [Obče in posebno ukoslovje.] I. del.) K 2 20.
Druzovič Hinko: Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli. (Didaktika, II. del.) K 2 50.
Majcen Gabriel: Nazorni nauk za prvo šolsko leto, 2. snopič. (Konec I. dela.) Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. (I. del.) K 2-—.
Potočnik dr. Makož: Zgodovinska učna snov
za ljudske šole, 6. snopič. (Konec.) (Kealna knjižnica I. del.) K 2 -.
Stupar Fr.: O prvinah in spojinah. Osnovni nauki, iz kemije itd. K I 50
Javen telovadni nastop za ljudske šole višje stopnje ali meščanske šole. Sestavil in ilustroval J. Kren. Poslovenil J. Bajzelj. Cena K —60
Vedno v zalogi knjigarne:
Ig. pl. Ileinmajr S Fed. Bamberg
•V Zjj-U-Toljani. (40) 10-9
Ustanovljeno 1842. Električna sila.
Telefon 154.
BRATA EBERL
(8)52-20 tovarna oljnatih barv, laka in flrneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice štev. 6
m.a,sproti liotela. „"CTnion' priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli
lak za šolske table,
T*-
O. CADEZ
......Mestni trg št. 14
(poleg stare g. Urbančeve trgovine)
priporoča v veliki izberi
klobuke; cilindre in čepice;
tudi raznovrstno	(l) 52— 20 M
moško perilo, kravate itd.
po zmernih cenali. ........................
Za gg. učitelje 10% popusta!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
===== Ustanovljeno leta 1832. =====
Lak za šolske table
črn in medel,
olje proti prahu
priznano najboljše
prodaja	(16) 50-16
ADOLF HAUPTMANN
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja
===== v L j 111» 1 j ani. =====
Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto, s	«
SH
A
d) rt
o D >o
«J &
o t-, .a
o
IS? o »N
a ß
o
S
O
*ca o P.
o
.M
o PM
>M O
PLi