41. številka. Ljobljana, v torek 19. febrnvarja XVII. leto. 1H84 Ishaja vsak dan ive^tr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij ako-opnrske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., 2a četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole, frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in uprav niStv o J« v Ljublj.nn \ Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 18. februvarja. V železniškem odseku, kater«mu naš poslanec g. baron Go d e 1 - Lannov predseduje, je on eam trgovinskega ministra vprašal f li je vlade volja, podpirati zidanje železnice od južne železnice do Rogatca, ako se najdejo podvzetniki. Gosp. baron Godel potem navaja, da so, kolikor je njemu znani, nBČrti izdelani za tri varijante: od Policna čez Gabernik, od Bobove čez Podplat in od Št. Jurja čez Šmarje. Drugi načrt bi zahteval najmanj kftpftal«, namreč, 1,200.000 gld. in bi spadal v Črto KnittelMd-Zapresič, ter bi se proga lehko nadaljevala do Konjic. Ostali dve črti pa bi stali po l1/« milijouu goldinarjev. G. minister Pino je odgovoril, da dozdnj vladi še nobeden načrt ni pred ložen, da pa je pripravljena, podpirati podvzetje, ako je treba do jedrn' tretjine stuvbeneg* kapitala, če bb ostali dve tretjini od druge strani garantujt ti. Na štajerskem deželnem zboru je tedaj, da se ta železniški projekt uresniči. Kajti podjetniki so tudi pripravljeni jedno tretjino kapitala dati, ako se šta-jerski deželni zbor zaveze, da prevzame za tretjo tretjino delnice ali jo saj garautuje. Ker je v Slatini investiran imenitni del Štajerskega deželnega premoženja, čegar dohodki so ta zmerno pičli, hi pa gotovo močno naraščali, ko bi Slatinske topi ce bile z železnico zvezane, je le v interesu dežele, da se udeležuje s primernim delom potrebnega kapitala. — V budgotnem odseku bode g. Jireček, kot poročevalec za Učno ministerstvo, predlagal novo resolucijo zaitran slovenskih parnlelk na gimnazijah v Celji in Mariboru ter na Goriškem in Primorskem, dalje zastran slovenskega učnega jezika na Mariborskem učitelj'Sči. Radovedni smo, s čim se bode zdaj izgovarjalo učno ministerstvo, ko niti ne more več trditi, da nemamo potrebnih učnih knjig. Se manje pa. da bi ne imeli Slovenci dovolj učnih moči'. Goriškemu deželnemu šolskemu svetu je sicer gosp. minister Con rad lani prošnjo zastran slovensko-italijnnsliih paralelk v Gorici odbil, rekoč, da je slovenščino na Kranjskem Iti upeljal za po-ekušnjo, ne definitivno in da se morda še odprav'. To se je lan' zgodilo, letOB pa je morda g minister druztga mnenju in tu bode g. dr. T OD ki i, LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) IV. Poglavje. Družina Andrejevic in njegova žena. (Dalje.) Zakaj ne bi ljubila ona Družine Andrejeviča? Bojar res ni bil več mlad, pa Bog ga je blagoslovil z zdravjem, plemstvom, vojno častjo, trdno voljo, z vasmi, seli, širokimi travniki, njivami in gozdi za reko Moskvo, s shrambami, polnimi zlat*, suknja in dragih kož. Samo z jedn m Bog ni blagoslovil Družine Andrejeviča; s carsko milostjo namreč. Ko je zvedel Ivan Vasiljevič, da so njegove snubačice prišle prepozno, razsrdil se je na Moro?ova, in sklenil je kaznovati bojarja; velel ga je povabiti k svo-jemu obedu, in posadil ga je ne le nižje od Vjazem-Bkega, a še nižje od Godunova, Borisa Teodoroviča, ki se ni imel nobene časti in nobenega čina. Bojar ni mogel strpeti tega onečastenja; ustal ki je že dvakrat storil vladi veliko uslugo, da je prevzel referat, ko se je vsak drogi branil — pri „Liinderbanku-af&ri in pri izjemnih naredbab — imel priliko opozarjati slavno vlado, da »e naj tudi ona Slovencev blagovoli spominjati, tern bolj, ker tu ne gre za nobene koncesije, ampak za pravice, v ustavi vsem narodom zagotovljene. Ljudomil zakon. — o.— Grudnova hiša je bila nekdaj prva v vasi, tršega je imela dosta, sreče, Časti in blaga Oče Andrej bi svojega poštenja in dobrega imena ne bil prodal za vse zlato na svetu, daleč, na okrog je bil poznat ta mož, vse ga je čislalo in spoštovalo; ni čudo, če hi bili sovaščanje veseli, da jim je Gruden hotel biti za župana In Grudnova mati, mati županja, toliko, da neso klobukov tmemali pred njo; in bili bi, če bi bila taka nav.-.da pri kontih! Njuna otroka pa sta tudi bila uprav materina in oči tova Kdo bi ne bil zavidal Giuduove hiše za vso to srečo in čast? — Ali prišlo je drugače. Andrej Gruden ie bi obdblien, da iz sejma domov grede, svojega tova rita ubil in okradel, in postavili so ga pred porotno sodišče. Vse se je čudilo, kako je mogel Gruden tako zabresti, on sam je ven in ven trdil, da je, nedolžen, da on ni kriv groznega dejanja. Ali porotniki in sodniki, Kami vestni možje, so ga morali obsoditi, ker je vse pričalo zoper njega, Raaglaseu je bil torej za ubijale* in v sramoti mu je bilo nastopiti večletno kazen v groza h v ječ lam daleč nekje, kjer ni imel nobene druge tolažbe n go zavest, da je obsojen — po krivem, p'- n'dolžne m! Nad njegov dom in njegove preljube domače so p« prišle vse stiske in nadloge, ki spi h pil 'd U treeg« dogodka. Miti je ra'jeiera od žu lotdi leg:a \ gioV domačije je na se potegnil slaboviden -o in vsak h p utegne uborna otroka zagnati ven pred prag iz rojstne očetove hiše. Ce/, pet 1 t pride resnica na dan, nekdo na smrtne) postelji spozna, da je on ubil tistega, ki je zavoljo njega bil Gruden obsojen in zaprt. Gruden se vrne domov, zarnsten in zanemarjen, domač pes se zakadi vanj, ko stopi na svoje, in sedaje za mizo v prasnaj in gobj hiši, si pravi vesel : zdaj si vsaj lahko na svojem odpočijem. Po nedolžnem obsojeni in kaznovani Gruden je pa kmalu I od svojih dobrih dveh otrok zvedel, da je ob vse, je izza mize: ne spodobi se Morozovu biti m>iuj od Godunova ! To je carja strašno razkadilo, in ukazni mu je, da mora prikloniti glavo pred Borisom Teodo-rovičem. Bojar je pokorno ubogal, poleg tega je pa grdo se znosil nad Godunovom, imeuoval ga je prase! Ko je car to slišal, ukazal je Morozovu takoj pobrati se mu izpred očij, in ue prikazati se, dokler mu ne odpusti. Odšel je iz carskega dvora bojar; hod 1 je zdaj v priprostej obleki, z nepočesano brado, sivi lasje so mu viseli po visokem čelu. Hudo mu je bilo, da ni sm» 1 gledati carjevih o?ij, pa ni one-častil svojega rodu, in ni sedel nižje od Godunova! Hiša Morozova bila je polna časa. Sluge so se bali in ljubili bojarja. Vsak, kdor je prišel k njemu, bil je z veseljem vsprejet. Domačini in tujci hvalil' bo njegovo prijaznost; vse je obdaraval s prijaznimi besedami, z dragimi oblekami in modrimi sveti. Z nikomur pa ni bil tako prijazen kakor s svojo ženo, Heleno Dmitrijevno. In žena mu je povračevala prijaznost, s prijaznostjo, slednje jutro in slednji večer j klečala je dolgo pred svetimi podobami iu molila je f vti njegovo zdravje. da mu je v njegovih letih zadeti od konca, a vrhu tega brez gospodinje ! Komu ni znana žalostna ta povest? Ne od tod, ker jo naš pesnik Stritar pripoveduje, nego iz vsakdanjega življenja, iz znane skušnie ! Čestokrat nas je že pretresla novost iz bližine, da je ta ali oni bil obsojen, da je že prestal velik del svoje hude kazni ali morda celo vso kazen, a da se je po/neje razodela njegova nedolžnost. Že gola taka zmota državne naprave, katera bi imela po svojem poklicu človeku meriti pravico, nikari ne krivice, dovolj je silovita, razburiti človeško srce iu udariti v človekovo pamet! Iu navadno ob tacih novostih res nesmo kupi z grenko pijačo pogledali na dno, ker tega nesmo bili v stanu, ker je nemožno, predočiti si vse dučevue boje iu muke, katere nedolžni pretrpi pred obsodbo in po obsodbi, ker je nemožno premeriti vse, kar je svet sramote navalil na nedolžnega, dokler se ni vsa stvar na (isto deia, ker je slednjič nemožno ceniti vso :-uodo in n> zgodo, ki je vsled tega zadela nedolžnega imovino in družino! JedtlO ali drugo zlo je frr samo na sebi v nebo upijoča krivica in to tem hujša, ker izvira od mod dr ne države s sveto jej nalogo, pomagati do pravice in popravljati krivico, in ker a» godi v č. su, ki hoče biti v prvej vrst« prosvetlicn, v drugej pa ljudomil. Za tega delj ;e bilo opravičeno gibanje tudi pri nas v Avstiiji, ki je hut lo i/podnesti to nepriraert', žalost u o v v***eni ozi.u Javno mnenje, zastopano v tej stvuri zlasti tudi V leposlovstvu, jelo je neprestano irkLti na duri postavodajuičeve s proaniu Iu zahtevo, da na; država udškoduje po nedolžnem obsojene, da naj popravi krivico, če tudi nehote storjeno po svojih služabnikih S** ve, da je tukaj tudi država v žalost;.eni položaji ker ona pač more uedulžnemu obsojencu povrniti, kar je izgube imel na svojem imetji, ali nikdar pa ne tisto, kar je nesrečni človek s Bvojimi vred po nedolžnem sramote pretrpel, tr pljuni a preb 1 in neskončnih bridko ti| okusil, zlasf., če je vse to nesel V grob, predno še je svet o njego ve j nedolžnosti prepričan bil A i vender izreče naj s - lepo, pravi'no načelo, in stori naj se, kolikor t>e le da, nedolžnega od škodovati za prt bito kazen, Ta želja se je že davno, davno izraževala tudi v Avstriji in lahkono>to j* postala ji dna, splošna, Veseli zaznamovano, da je tej lepej želji primeren spornen.k postavil pesnik Stritar Ali j<* bila kriva Helena Dmitrijevna, da se je sredi prijaznih besedij Družine Andrejeviča, sredi goreče molitve pred svetimi podobami urival jej v mislih njen mladi vite/, dirjajoč na konji z uzdig-nenim mečem in pred njim bežeči litovski polki V Ad je bila oia kriva, da jo je ta obraz vedno zasledoval domu, v ceikvi in drugod, p<> dnevi in po noči, ter jej očital: „Helena! Ti msi držala svoje besed', nebi me čak* la, da se vruein, goljufala si me! . . .u 24. junija na dan sv. Janezi Krstidlra tisoS petsto pet in šestdesetega leta oglasili so 8^ vsi Moskovski zvonovi zgo i i* j zjutraj :n zvonili brez prenehanja. Vse cerkve bile so polne. Po končanej službi božjej razšli so se ljudje po ulicah. Mladi in stari, ubogi in bogati, nesli so domov cvetPce in zelene vejice olepSane s pisanimi trakovi. Vse je bilo pisano, živo in veselo. Vender so se proti polu-dnevu začele ulice prazniti. Po malem začel se je narod razhajat', in kmalu nesi videl v Moskvi več človeka. Vladala je smrtna tišina. Pravoslavni so počivali v svojih počivalnicab, iu nikogar ni bilo, ki bi bil jezil Boga, sprehajajoč se po ulicah, kajti Bog poznat kot izvrsten polit-fni in upravni uradnik, mož energije poln, a preveč policijskega duba in značaja, nema prav nobene stranke za seboj, on je stranka sam za se. Zaradi tega pri zadnjih volitvah ni dobil nikuke zaslombe in bilo bi proti vsem kon-stitucitooalnim načelom, da i>i vladno krmilo se dalje imel v rokah mož, ki ima tako rekoč vse ua-rodne zastopnike proti sebi. Poskušala bo se sicer pogajanja, a Kristič ni hotel o nobenem kompromisu nič znati in je vztrajal pri svojej ostavki. S danie mmisterstvo Garašaninivo, čegar posamični člani so v političnem razgledu našteti, se obče smatra kot nadaljevanje preteklo jesen odsto-pivšegH Piro vanćevega ministerstva. Ta preobrat je zuvsem naraven. Radikalci so s svojim nevspesnhn ustankom ob Timoku izgubili mnogo svojega upliva. Nasledki tega oboroženega upora neso ostali brez nasledkov mej prebivalstvom, saj se je i.i tolikrat obistinilo, da vsak, kdor kai ima, naposled vender j goji željo, mirno uživati svoj imetek, da vsak želi, j da Id nastopile mirne in redne razmere. V tej želji j glasovalo se je za naprednjaflko stranko, katera je j dobila Veliko večino. Opiraje se na pridobljeno ve- ! čino, okoristila se je napredna stranka in kralju ni preostajalo druzega, nego poklicati ministerstvo iz njene srede. Tako je moral dati Krstić ostavko in njegovo mesto zavzeli so njegov; predniki, minister- j stvo P.ročanac, samo da pod drugim imenom. Now) m nisterstvo ima glule notranje politike | boljša načela in nazore, nego li Kristič, glede v nanje j politike pa je postal mej tem položaj veliko ugod- i ueji, ker ste se Avstrija in Rusija poprijazuili in bode že vsled tega marsikatera m pri lika in nape- j tost odpala. Politični razgled. \e je tudi naš slov. uski poslanec gospod dr, V os ujak, pri katerem sploh opazujemo b;ago pozornost za žalostue socijalne m pravne razmere; ua -e je v t-j lju lomil j zadevi izprego-voiilo tudi od slovensae strani, moremo le hvaliti, s tem snio si pr.dobiii jede u doka/; več, da Slovenci nesmo taki nazaduj-k , kakersni bi ugajali nemškim naš m nasprotnikom. Tako je pro-li Vtorek državni zbor Avstriji m njenemu dobrtinu imenu storil j.»ko dobro »telo. Ako pomislimo da je bilo pri nas v 21 let.h nedolžno obsojenih 148 osob, ondu je bil zakon o odškodovanji uedol&nih prava potreba v Avstriji, če tudi drugje ne. Da se je tako dolgo odialalo s takim ju ep; imeni m in koristnim ukrepom, se ni čuditi, saj so {>i'.č še do pred kratkim avstrijsko za-konodajatvo vodili nemški „litieialei", ki so bdi |m-prej vse drugo nego liberalci, iu ki tudi se d.tnes ta dan eapreke delajo svobodomiselnemu uravnavanju avstrj.-kib razmer s svojimi večnimi napadi na pravo in pat l.mentaruo večino avstrijskega prt -bi valntVu. Z novim zakonom pa bode avstrijski napredek sto.il le jeden korak po j>otu: ki ga je takohvaU-vreduo ubral. Že v debati o rečenom zakonu se je poudarjalo in obžalovalo, zakaj se v tem zakonu ni določilo, da ima država od-kodovati tudi tiste, ki so po nedolžnem bili v jireiskovalnem BaporU. Treba bode torej delati, da se zvrši tudi ta mogočna in lepa pravna iieja, kar se bode dosegi; tem lažje, ker je sed..j država obljubila, da bode poravnavala zmote svoj h obiastev pri nedolžno obsojenih in kazuovanih, t* r tako pripoznala načelo svoje dolžnosti do odškodovanja sploh. Gotovo pa je, da sklep državnega zbora prosil vtorek donaša Avstriji iast, vsestJatt.-ko iu postbuo zadovoljnost od strani njenih državljanov, in da je želeti tacth jednoglasnih skh pov še več za razvoj pravnega našega Življenja! W IJultlJaiil 19. februvarja. Kakor |)t*i t;as grdo in lepo vreme, tako vrste se v srbsk.j kraljevini ostavke ininisterstev, razpusti skujiš1 in, nove vodtve in zopet nova miui.sterstva. Vse, kar se nam i/. B lega grada j>oroča, ima pečat negotovosti au sebi in vest, ki je danes uam dodla, se jutri že z, vsem oficljalnim aparatom ojioreka. Ni davno še teg:i, ko smo čitali, kako blavno |e /.magala vlada pri zadndh volitvah, a skoro v isti hip mivst. la je ministrska kriza. Miuistir Kristič, je človeku m \sakej stvaii zapovedal, počivati ob I poldanskem času; a greinn je delati proti božjej volji, če ne ptiganja kako neodložljivo delo. Tako so vsi spali; Moskva bila je prazno mesto. Simo na Balčugi v nedavno sezidanej i^ganja-riji slišalo se je kričanje, vriš in petje. Tam so ▼zUc poluduevu pirovali vojuiki, skoraj vsi mladi ljudje v bogatih oblekah. Razgrajali so v h;ši, po dvoriš ;i in po uhcah pred žganjarijo. Vsi so bili pijani, ta je ležeč na tleh polival žganje po obleki, drugi je s hripavim glasom poskušal peti neko pe-seu, pa i daval je le zamolkle iu nerazumljive glasove. OsedJaui konji stali so pred vrati. K vsakemu .seu.u bila je privezana metla iu pasja glava. Ravno tedaj prikazali so ae jezdeci na ulicah. Jedun izmej njih v Skrlatastem kaftattu, z zlatimi trepci iu belej suknenej kapi, izpod katere so viseli gosti, rudeči kodrasti lasje, obruil se je k drugemu jezdecu. — Mihejič, — rekel mu je, — ali vidiš te pijance? — Vidim, bojar, vrag naj jih vzame! lej jih, kako razgrajajo! — Ah vidiš, kaj tma;o konji pri sedlih? — Vidim: metle in pasje gobce, kakor oni razbojnik. Že morajo v istini biti carski ljudje, ker hodijo jjo Moskvi. Pravo smo naredili, bojar, zavreli smo kašo! Serebrjanemu se je zmračilo čelo. — Pojdi, vpraiaj jih, kje živi bojar Morozov? — Oj, dobri ljudje, častita gospoda! — zakričal je Mihejič, približavši se tolpi, — kje biva bojar Morozov? — Zakaj hočeš vedeti, kje živi ta pes? — Moj gospod, Serebrjani, ima pismo ua Mo-zova od vojvode Pronskega iz velikega polka. — Daj semkaj pismo! — Kdo si ti, kdo si ti, vrag prokl ... kaj si ti? Ali se ti meša? Kako bi ti mogel dati kneževo pismo ? — Daj pismo, starec, daj! Poglejmo ali ne snuje ta Morozov kake izdaje, ali ne misli ugonobiti carja! — Oh, ti slepar! — zakričal je Mihejič, pozabiva previdnost, s kateio je začel govoriti, — ali se mati moj gospod druži z izdajale! — Kako, še rogati se hoče uam! Doli s konja ž njim, fantje, in pretepite ga! In zdaj je sam Serebrjani priskakal k oprič- nikom — Nazaj, — zakričal je on, tako strašno, da so se nehote umaknili. — Če se kdo izmej vaB, — nadaljeval je knez, — le s prstom dotakne tega človeka, mu jaz prekoljem glavo, aostali boste zato dajali odgovor carju. Opričniki so se prestrašili: pa novi tovariši prišli so iz sosednjih ulic, in obstopili kneza. Predrzne in razžaljive besede so se usipale iz tolpe; ne bilo bi dobro Nikiti Romanoviču, ko ne bi ae bil ravno tedaj zaslišal od blizu nek glas, pojoč paalm, iu ustavil opričnikov, kakor bi jih začaral. Vsi bo se obrnili v stran, od koder je prihajal ta glas. Po ulicah šel je kakih štirdeset let htar človek v plat-uenej srajci. Na njegovih prsih so zveneli železni križci iu verige, a v rokah je imel lesen molek. Njegov bled obraz izražal je nenavadno dobrotiji-vost, na ustih, obdauih z redko brado, igral je prijazen smehljaj, oči so pa gledale mračuo in neodločno. okno g. Anderluhove hiše, kjer je slov. društvo zbo rovalo, ter so se s svojim oporekanjem in posmehovanjem prav pobalinsko obnašali, tako, da st i bila jeden odličen Šmarijčan in občinski sluga primorana odpoditi jih —........ bodi brentarji masla nemške kulture! Vi delate čast nemškemu šul vereinu! Pred volitvami v drž zbor so nemčurji vse svoje moči napenjali, da bi si pridobili več glasov. Volilni možje so dobivali iz Celja pisma brez podpisov, s katerimi se jim je Lešnik priporočal. Kdo ste vi poštenjaki, ki se sliuiti našemu ljudstvu, kedar ga potrebujte, pa si ne upate na beli dan? Kmetje varujte se takih ljudij hinavcev! Ob času volitev še nemčurji po noči neao mirov.di, ker so ti zgrabljlvi volkovi še ob 11. uri na večer okolu hodili in se trudili za Lešnika. Neki kmet je jed-nega teh sotrudnikov uem4k. šulvereina dobro zavrnil, ko je tako pozno v mlačnem vremeuu na njegovo okno potrkal, rekoč: »Kaj delaš zdaj v vasi, ko jug piše, bi raje ostal v svojem brlogu. — Volkovi se la v hudej zimi po vaseh klatijo!" Nekateri nemčurji so tudi ua ta način agitovali za Lešnika r« kajoč, da se bode g. Raič zopet za bernjo potegoval, ki je ve ni 'mu Že rešena. — A vse te laži so malo pmla piinede, ves Šmariiski okraj je zmogel samo 5 takih, ki so za Lešmka glasovali, vsi drugi volilci so iz prave narodne zavednosti oddali I svoje glasove za našega s ogromno večino voljenega državnega poslanca B. Rtiča ! Vam vrli volilci pa, ki ste vkljub vsemu pritisku neomauljivi ostali in ki ste Smarijskemu okraju dobi o ime ohrani'i, bodi slava! Živeli! "Ae. flmtre 15. februvarja. [I«v. dop ] (Mali ; košček kruha — pa velik kamen!) Kar smo j že dolgo želeli, po čemer smo ž« davno hrepeneli, to i smo — hvala Bogu! dobili. Potovalnega učitelja i kmetijstva nam je naša vlada imenovala. Da smo z I imenovanjem go>ji Krama r-ja ]«ko zadovoljni, bo l vsakemu znano, kdor ve, kako mi ua potreba je na-I dem u zapuščenemu kmetovalcu vsakojakega pouka v i umnem kmetijstvu. Naš kmetovalec ni še nikoli čul I besedice o kmetijskem napredku, kajti potovalni učitelj nevešč nobenega slovanskih jezikov, je kme-, tiistvu toliko koristil, kakor vom peto kolo; še ško-; doval mu je s tem, da ga je ubogi kmetovalec moral plačevati ter zgubljati zlati čas, ko ga je hodil poslušat. Koliko je o vsem razumel, ni treba pose-: hej omenjati, saj še takrat, ko se mu v domačej, razumljivoj besedi razlogi natanko, kakor otroku, I kmetic še vender zmajaje z glavo ue ve, ali bi ve-I roval gosjiodovim besedam, ali ue. Z veseljem sprejemamo tedaj domačina, na-j rodnjaka, strokovnjaka g. Kramarja za naSe zapu-! ščeno narodno kmetijsko polje; z veselim upanjem, ! da bode on položil temeljni kam n uovemu poslopju umnemu kmetijstvu v tužni Istri — mu kličemo tedaj srčni „dobro došli!*' Prva naša pridobitev, ali imeuovauje je za nas jiovsem (tovoljuo, boljšega uesmo pričakovali; a ne tuko drugo, — ako se uresniči, česar pa nas Bog varuj! Zelo nas je pretresla vest, da bode uaj-brže za vladiko v Poreču imenovan g. dr. Flupp. j Mi, ki tega gospoda poznamo še iz Gorice, vemo, } da ni prijatelj slovenskega naroda, niti slovanskim j jezikom, katerih ne pozna. Velik korak nazaj nas * potisnejo, ako nam pošljejo tacega moža; ž njim se nam uniči še zadnja zaslomba, odprejo ae našim — in državnim sovražnikom vrata na stežaj tudi tja, kamor do zdaj so le polagoma tibotapljali. Dokler je čas, ali bi se ne našel mej slovenskimi državnimi poslanci mož, ki bi skušal to pogibelj odvrniti? Ako je na svetu mogoče, prosimo pomoči! Ako se obe obljubi uresničiti (prva se je že), bodemo dobili za majhen košček kruha v potovalnem učitelji, debel kamen v Poreškem vladiki. Da nesmo skoro druzega pričakovali od našega naii»'--t.i.i -tva, je naravno v žalostnih nadih razmerah Kdaj nam zašije zlato solnce, ako za vsitkim dobrodejn m solnčnim žarkom prihruje uničevalua ploha?! Domače stvari. — (Umrl) je včeraj zjutraj v Ljubljani g-Ljudevit Semen, bivši c. kr okrajni sodnik, v zadnji cas pomoČui referent pri deželnem odboru. — (Umrl) je včeraj v Ši^ki gosp. Andrej Vodnik, posestnik „pri kamuitej mizi" vsem Ljubljančanom uol.ro /m.n in priljubljen domoljub. Lahka mu zemljica! — (114 nemških in nemškutarskih sta riše v) uložilo je kakor poročajo nemški listi iz Ljubljaue, peticij ua deželni šolski svet, naj slednji ine.itneiuu zooru da nalo#, (ia uapruvi nemško ljudsko šolo v Ljubljani, ktr ima po zakonu do tega dolžuost. Po zakonu zahteva se 40 oirok, a gori uavtdeuih 114 peteutov ima 203 za šolo spo-bobue otroke. — (^Kmetovalec"), uovo glasilu c. kr. kmetijske družbe kranjske ue bode izhajal aot priloga nNovicu, temveč kot list sam za se, a gospodarski in kmetijski člauki, katere bode prinašal, ponatisnem bodo tudi v „Novicah". — (Uradui list) bosniške vlade izhaja sedaj J v večjej obliki iu samo v jtduera, to je „u bosanskom jeziku". Pri nus bil jb nekdaj uradu; jezik „kramensclie Spruche", tam doli pa je „boaauskia. — (Hrvatskim listom) v Zagrebu io Zadru se hudo godi. „Sloboda" kakor „Narodni list" kažeta dosledno na prvih straneh barvo nedolžnosti — vsaj vsaka druga številka je zaplenjen \ — io „Stekliša" 4. številko zaplemb so zaradi nič manj uego peterih člankov ; ko se je zahtevala druga izdaja, reklo se je, da to ue gre, kajti potem bi Stekliš ne bil več vsakih 14 dnij izhajajoč časnik, j ampak izhajal bi v treh številkah na mesec. Treba tedaj za drugo izdajo 1000 gld. pologa (kavcje) m vrhu tega moru se list koiekovati. Zares jako ljubeznivi pogoji! — (Starosloveuska maša) v glagolskeui jeziku služi se že dlje časa v Dubrovuiku in okolici. „Glagoljučka misa" se je občinstvu jako priljubila iu prosti narod je jako ponosen ua to pridobitev, videč, da njegov jezik ni sumo za jiolje iu za dom, nego da ju ravnopravtu z aristokratskim latiusk;m jezikom. Vsled tega je celo takozvana „gosposka maša" v nedeljo dopoludue po jako odlićuem občinstvu mnogobrojno obiskovana m z izredno po^oruo-stjo posluša se služba božja v slovanskem jeziku. — (Konj z vozom se je izgubil.) Nek faut iz Hrušice peljal je s starim lujavim konjem I gnoj D« močvirje. Ko se je vračal, pustil je zi uekaj on že z vsemi silami nadleguje Torkar in celo napada s svojimi četami Suakim. Prvi napad ustaj-nikov na to poslednje mesto v saboto odbile so angleško Čete, m konjica je zasledovala napadnik-. Danes se pa pričakuje glavni napad. — Angleška ekspedicija potrebovala je nekaj velblodnih gonja-čev m ti so se hoteli nabrnti iz egiptovske vojske. _ Štirje vojaki so pa podali osebno k- divu neko peticijo z mnogimi podpisi, katera izjavlja, da se podpisani ne morejo udeležiti kristjanske ekspedicije, io poudarja, da je vsa armada t^-ga mtuMija. Ti štirje vojaki so se zaprli in pri Jejo pred voino sodišče. Polkovnik Duucan bode vodil preiskavo. Pozneje so je pa oglasilo nad 200 egiptovskih vojakov, da radi prostovoljno gredo ta uonjače ■/. angleško vojsko. Dopisi. It. Šmarija 13 februvarju. [Izv. dop.] Kolikokrat so ae It val li naši nemčnrski rogovileži v zloglasnem nemškem bstiči, ki izhaja v Celjt pod imenom, u veliko želi, pa malo pove: „Deutsche "VVacnt", da šmarijska poddružuica nemškega šulvereina šteje nad 100 glav ! Mirno misleci domačiji so se posmehoval! tej samohvali, ker so pri tem nehot« spominjvli se pregovora, ki jiravi: „Pramen sod ima velik glas!" Celjska vahterca in njeni privrženci so si vsled teh dopisov domisijevali, da je jednu najmočuejš.b narodnih trdnjav na spodnjem Štajerskem, — kakor smo slišali Sniarip: večkrat imenovati, — padla v njihovo oblast. Hvala Bogu, da temu ni tako! Šmarijski okraj stoji hrabrejši, kukor nekdaj, pripravljen je na u t,hujši pritisk, katerega bode še častnejše odbil, kakor zadnjega. — Delovanje nemškega šulvereina je uaše ljudstvo pazno zasledovalo. — A kakor še vsekdar, tako se je tudi tu laž in krivina sama kaznovala. „Sleparstvo," kakor je ljudstvo to početje imenovalo, je bilo kmalu na be lem dnevu. In sedaj, če se ozremo jio nemškem šul-vereinu, kaj vid mo? -- Nič! — Gospod je udaril po pastirji in čeda se je razkropila!" — A nekaj je še vendar le ostalo od šulvereina, iu kaj je to? — Zaaramuvanje iti preganjanje. Jako čudno je, da imajo uaši sodnijski diur nifrti dovolj c:a.->a udeleževati se pri volitvah agita-CJe v smisltt nemškega Šulveceiua, mesto da bi šli v pisarno. A to je prav, da ta zvrst ljudi nema upliva in slava gre tistemu poštenemu kmetu, ki je jednoga teh........., ki je do vruta razcepljen, pri zadnph vol tvnh v državni zbor iz sobe pome). — Če smejo diurnisti de!a',i, kukor hočejo iu če smejo v pisarno priti, kedar se jim poijubi, tedaj jim manjka reda, katerega je po našem mnenji v takem uradu vendar le treba. Da bi ........ Volk iu Vrešak..................zmožnosti pri sodmjskih uraduikih.............., to ni verjetno, ker nobeden teh .... niti jednega pravilnega stavku slovenski zapisati ne zua. Uzroki morajo biti drugi. — Mi pričakujemo........... ......, da se napravi red med diurnisti, kikor ga je pravosodni minister mej adjuukti napravil! Da je naše lešnikovce 27 p. m. Lešnik ua cedilu pustil, to ju čitateljem znano, a ue vedo še tega, kako se iz Slatine prišedši lešuikovei ta dan vedli. Mej govorom prečastitega gospoda B. Raiča so se ti neolikana, katerim sta se tudi dva iz Šma-rijskega okraja pridružila iu od katerih je jeden celo na visokih šolah hlače trgal, — postavili pred Zagledavši Serebrjauega nehal je peti, stopil je k njemu in pogledal mu je naravnost v obraz. — Ali si ti, ti? — rekel je, kakor bi se čudil, — zakaj si ti tukaj mej njimi? Io ne počakavši odgovora, začel je peti: Blažen mož, kateri se s hudobneži ne druži. Opričniki so se mu umaknili z vidnim spoštovanjem, pa on se ni zmenil za nje, in začel je zopet gledati v oči Serebrjanemu. — Mikitka, Mikitka! — klical je zmahujoč z glavo — kam si zašel? Serebrjani Še nikdar ui videl tega človeka, in čudil Be je, da ga je klical po imenu. — Ali me ti poznaš? — vprašal ga je. Blaženi se je zasmejal. — Ti si moj brat! — odgovoril je: — jaz sem te takoj spoznal. Ti si ravno taki blaženi, kakor jaz. Tudi uma uemuš več, kakor jaz, sicer ne bi bil prišel semkaj. Jaz vidim tebi v arce. V njem je vse čisto in sama resnica; midva sva oba prismojena! A ti, — nadaljeval je, kažoč na oboio-žeuo tolpo, — ti ueso najini sorodniki! U! — Vasja, rekel je jeden opričuikov, — ali hočeš česa? Ali ti je treba deuarjev? — Ne, no, ne! — odgovoril je blaženi: — od tebe nečem ničesar! Vasja ničesar ne vzame od tebe, a daj Mikitki, Česar prosi! — Božji človek, — rekel je Serebrjani, — jaz sem vprašal, kje je bojar Morozov ? — Ali Družiua? Ta je naš! Ta je pravičen! Sama njegova glava je neupogljiva! A kmalu se bode upognila, kmalu se bo upognila, se že pripo-giblje 1 — Kje biva on? — pouovil je prijazuo Se-rebrjaui. — Ne povem! — odgovoril je blaženi, kakor bi bil jezen — jaz ne povem, naj ti povedo drugi. Nečem te pošiljati v nesrečo! Iu on se je hitro oddalil, pojoč dalje svoj psalm. Ne razumevši njegovih besed iu ue trateč časa z uganjevanjem, obrnil se je Serebrjani z nova k opričiiikoni. — Kaj, — vprašal jih je, — povejte mi vender, kako morem najti Morozova. — Stopaj naravnost, — odgovoril je nekdo izmej njih. — Tam, kjer se obrueš na levo, |e gnezdo starega vranu. Ko je kuei odhajal, začeli so opričniki, pomirjeni b prihodom blažeuegs, zopet razsajati in upiti za njim. — Ej! — kričal je nekdo: — sporoči mu nas pozdrav, in povej mu, tla naj se pripravi za vislice; dosti dolgo je že živel. — Pa tudi zase preskrbi vrv! kričal je drugi, tekoč za njim. Pa knez se m zmenil za njih roganja. „Kaj je hotel reči meni bi »ženi?" premišljeval je, povešajoč glavo." — „Zikaj tui ui pokazal hiše Morozova, in zakaj je pristavil, da me neče pošiljati v nesrečo?" Gredoč dalje srečala sta knez iu Mihejič mnogo opričhikov. Nekateri so že bili pijaui, drugi so pa šli še le v žgaujarijo. Vsi so ga gledali predrzno a nekateri delali so take surove o; azke o jezdecih,' da se je lahko videlo, kako so privajeni brezkaz-oenosti. .i alju p rib.) trenutkov konja in je od*el po nekem opravku. Ta čas je pa ubežal konj z vozom in ljudje so ga neki videli z vozom samega iti sko i mesto. Dozdaj se pa še ni posrečilo najti konja. Kdor bi ga našel, nsj ga odda pri Miei Kuflarjevi v HruSici h. št. 19. — (Anton Sekula) bit je zaradi roparskega umora obsojen na smrt in te dni v Oneku obešen. Rabelj Kozarek dobil je za to poslovanje 100 gld. in se je na pobotnico podpis« 1 „kr. oger-ski rabelj". — (Iz Kamnika) se nam piše: Tukajšnja čitalnica napravi na pustno nedeljo maškarado. — K tej veselici uljadno vabi odbor. — (Pekovsko pevsko društvo „Jadranska Zarja") v TtBtu imelo je v nedeljo pri „Monte verdew besedo s plesom, pri katerej je mej pevskimi tofkami najbolj dopadal ženski čve-terospev „Izgubljeni raj", besede S. Gregor-čič-a, katerim je tako lep napev zložil g Pance, da se je ta pesen morala trikrat ponavljati — (Razpisano je mesto) okrajnega rano-celnika v Železnikih, okraj Škofjeloški. Letna nagrada iz okrajne blagajnice 400 gld. ProSnje do dne 15. marca t 1. na c kr. okrajno glavarstvo v Kranji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 19. februvarja. Schonererjev predlog o podpori rodbin iztiranih delavcev ovržen. Taaffe povedal, da je iztiranih 215 tuzemcev, vmes dva Kranjca, 23 inozemcev. Poslanci Gčdel, Ilaič, Vošnjak izročili spomenico slovenskega društva Mariborskega ministru Taaffeju. Dunaj 19. februvarja. Cesarjevih obiskal je včeraj spremljan po pobočniku ples »Cori- cordije," kjer je bil vsprejet s cesarsko himno in hoch-klici. Berolin 19. februvarja. Cesar, princi in princesinje obiskali so včeraj ples pri Szechenyi-ji. Cesar in princi imeli so avstrijske uniforme in rede. Cesarica poslala je poročilo, da je zadržana. Stuttgart 19. februvarja. Avstrijski poslanik Pottendorf umrl. BelgTad 19. februvarja. Sestava kabineta se je v zadnjem trenutku ustavila. Imenovanje se vsako uro pričakuje. Suakim 19. februvarja. Včeraj je došlo 739 angleških vojakov. TiUci: dne 18. februvarja. Pri slomi: LOvenban z Dunaja. — Mohrdelli iz Trsta. — Neumann z Dunaja. — Paur iz Dunajskega "Novega Mesta. Pri Mm1I4I; pl. Fichtcnau z Novega Mesta. — Alt-schull iz Toplic. Meteorologično poročilo. a Čas Opa-ZOVanja Stanje barometru v UJHI. Tem« pet nti: ra Vetrovi Nebo krina \ luni. .o 7. /.jutruj 745'9")nint. - MPO si. vzb. obl. 0 00.u m. «52 2. pop. 746-81 mm. — 1-0*0 z. vzh. d. jas. od 9. zvečer 746'31 mm. — 4-6°C si. vzh. obl. snega. 1-h Srednja temperatura -p 3 0', za 2'7° pod noruialom. jZDUti £".1 r- s. j C£., O OT?52i£?» dne 19. februvarja t. 1 (Izviciiu HiTrnličilo porooilo.i Zlata renta ........ 5% marčna r«nra. ... Akcija narodno bnntie Krt-.hrne akcij? .... t.ohrion S-ebrn ....... Nho»j1. i • *r. cekini SMSfcikf marke .... 4°/„ državne »reči-«.- iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz i. IS64. IIJU gld. 4"/„ Mvsrr. zlat* rm>|» davka pro«ta. . ' »irrska zlatu lenta (i0. 101 g\d. — kr. papirna renta 5°/..... 5" „ štajerske zemfjiSč-. oi\.*■//.. obli«.. . Kimava n-K. *rečke 5"„ . . 100 gld. /.'•m!i. nI.,'-, avttr. 4Vf*/« zlati zast. I1»t1 Pro.r. uOHg. KID.ahetine zapad, železnice Pr>*»r. oblig Ferdinandov« g«v. teiasnic« Kreditnu srečk«......mo gM. Kndolfov« srećke. .... 10 " , Ak> i)u anglo avstr. banke . . 12«) „ Trainittway-druAt v«lj/ 170 g|«-|. a. v. 95 _ -42 - 309 21 • 65 » 62'/, ' 70 H m 30 123 — 172 n 40 l 101 - 40 121 75 00 30 87 80 104 _ 117 „ 120 50 100 30 105 2.i 173 t 20 — 114 _ — 229 10 Papirna mira Srebrna rtmi* 79 Ki'.- 60 80 60 S tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je najin ljubljeni brat ANDREJ VODNIK danes dne 1H. t. m. ob l*/r uri zjutraj, v 47. letu svoje starosti, po kratki bolezni v Gospodu zaspal. Truplo dražega umrlega bode v sredo dne 20 t. m. popoludno ob 4. uri v Spodnji Šiški, biš. št. 89, blagoslovljeno ter na pokopališče k sv: Krištofu prem seno in ondi pokopano. Sv. tnaše zadušnice se hodo brale v farni cerkvi čast. oo. frančiškanov. V Spodnji Šiški, dne 18. februvarja 1884. Ana Vodnik, omožep« Knez, Josip Vodnik, brat (11«) Proti |>rotlnu in trganju, pri otrpnenji iu vsakovrstnih unetjih pokazalo so je posebno uspešno Moll-ovo „Francosko žganje in sol". Steklenica z navodom rabe stane 80 kr Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnab po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (090 8) čvrstega, lepega vedenja, ki zna dobro pisati in račnniti, želim oddati za učene«* v • tncuiiu. (111—3) Iflarjota ■i.r^jfar v Ilir. Bistrici. Posušene zdravilne zelišča, korenine in kakor tudi cvetje, (107—7) suhe borove mladike k u |» u i <>, j o Me p<> visoUvj ceni v vsakej količini. Ponudbo naj se pošiljajo uprauiištvu tega lista pod A. K. S. 107. Izumil!!! Po neutrudljivili študijah se je «1 ni. pl. llen* posrečilo napraviti gpmado sset Ias©p 0 katerej se po v«e| pravici trditi sme, da jkh-ilosiiii,«- um iiMMiciiu. Po tej poiuadi v kratkem času zrastejo gt»sti lasje in brada, terje tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izu- juni« i a:i goloV VHpclt. Cena l«»i.«-K >■ Ui — Pristna se dubiva proti predpošiljatvi znesku pri izumitelji samem, tiru. |>1. Itcmleiiu, Prag, Saluigasse 7. (66—9) P Čudovite kapljice Sv. Antona Pnd«»viiiiakoica. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro« dejna pumo A In ni treba mnogih besedo, da se dokaže njihova čudovita mor. Če se le rabijo nekoliko dni}, olajšajo bi preženejo prav kmalu najtrdovrat, nejle želudčeve bolesti. Pni v izvrstno ustrezajo zoper hemoiojidc, proti boleznim na jetrah iu na v rame i, proti Črevesnim boleznini in proti glistam, pri ženskih mlečnih nad'ežnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo otnenjiiiih bo'eznij, ampak iv\a cbvarnjejo tudi pred vsako boleznijo. ProdajejO se v vseh Klavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pnSiljatve pa jedino v lekarni <'ri«i«-foletll v Guriii! V l.jul>l jjiiii jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trakovi}', na .Mrstnein trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (.89—5) Varovati s<; ji: pokvarjenih pusiii>tkov. s katerimi ae zaradi dooičkaželjnosti tu pa ton ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti. 2L im c:: [S s B ci ~ " 3- 5 I 3 g* i n O co j rt OH) c3 i 3 —. 5 ^ o; a 2 ■ • o k ? a> S J* S: g. M g 1 g* c" Ig B• 9 • H B»8 i |l |J t*, rt_ i S. p i »i —- —t t g> h.- H« S ^ 3. n 7.. ~ * » jr k p 3 S' 7t o rt fj s rt" " H. Si ff ST b iS m S d ■ t»6 2" — • Si* 1*1 s B O ^3 S - 2? * - r 7T —» 5 S.. B' 1 S &S S s jz; • - a^ «1c 8 II I s* R* " ►—15 OD - s g n H rt ~ t a & 5. g 1 B « 2f ■c 88 2 -■ P« s O - C 2 5*3 5* - 0 5 da 9 PO 2 w »g S B io —•jo rt) 5. B IZ = n c » P- rt s. s 3 r s=s 1 p. ° t-. »—• 5. I P* f 1=0 "' Računski sklep „Kmetske posojilnice Ljubljanske registrovam; zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani, za drugo upravno leto 1883. 1 >«i?ii«,r,iii promet. Gotovine dnć l. januvarja 1883 Sprejete obresti...... Hranilne uloge...... Dohodki takse „unidni stroški" Vinena pOBOJIla...... Prehodni zneski...... gld. kr. 34 2800 37 G0 J 66 10 — 57 55 Strošlci: gld. kr. Inventar ........ Deležnikom izplačani dobiček za leto 1882 ...... Povrnjene hranilne uloge . . Obresti zanje....... Konto „uradni stroSki"* . . . Posojila......... Prohodni zneski...... Gotovina v blagajnici in naloženega pri dru/.ih denarnih zavodih 500 8158 171 9b 47100 2U i?8:>7 1168916 09 OH 22 57 02 i I a. onio ^srnt>*3 in i<>lf Debet: gld. jkr. Izplačane obresti hranilnih ul<>^ Kapitaltzovahe bbreet hranilnih uh• resti..... Zaostale obresti...... V letu 1882 za leto 1883 vzprejete obresti posojil .... Dohodek takse .uradni stroški" 51 52 2800 37 5 85 419 42 15« 10 Hilanoa. Inventar........ Posojila........ Zaostalo obresti...... Gotovina dnč 81, decembra 1883 in naloženega pri drugih de- irld. kr. ii 16f. 60 87162 — H I 85 12857 H2 f.OlHO Pasiva: 100 deležev po 100 gld.. . . Rezervni fond...... Hranilne alogO od 45 strank . Kapitalizovane obresti hranilnih ulog......... Za leto 1884 vzprejete obresti poeojil........ 4 »/, °/0 obresti deležnikom . . Čisti dobiček....... Bld. kr. 10000 — 500 — :16590 50 1092 687 450 859 91 20 86 57TT8i»i'4T' V Ljubljani, dne 27. jaoiivarjft 1884. Za ravnateljski odbor: J. Knez rn. p., ravnatelj. Ant. Knez m. p., M. Bavdek m. p., blagajnik. kontrolor. Z glavnimi in pomočnimi knjigami primerili in v redu našli: Za nadzorstvo: Drd. J. Kotnik m. p. August v. Wurzbach m. p (110—3) V. Jenko m. p., odbornik. Izdati:!; in odgovorni ureduik Makso Armic, Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne*.