Leto 1907.
297
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXIII. — Izdan in razposlan dne 28. februarja 1907.
Vsebina: (Št. 43—46.) 43. Zakon o novi uredbi regularnega dalmatinskega plovstvenega prometa. — 44. Zakon o podpiranju trgovinskega pomorstva in pospeševanju ladjedelstva. — 45. Zakon o razširjenju pristanskih naprav v Trstu. — 46. Zakon o začasni uredbi braziljskega plovstvenega prometa.
43.
Zakon z dne 23. februarja 1907.1.
o novi uredbi regularnega dalmatinskega plovstvenega prometa.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen 1.
Da se uredé, oziroma razvijejo redne plov-stvene zveze med Trstom, oziroma Istro na eni strani in med dalmatinskimi ter albanskimi pristani na drugi strani, ki gojé hitrejše prevažanje pošte, popotnikov in brzovoznega blaga kakor tudi kolikor moči intenziven promet blaga, se vlada pooblašča, v letu 1907. ukreniti, oziroma pripraviti vse, kar je Potrebno gledé tega, da se morejo te plovstvene zveze, bodisi deloma kakor državno plovstvo v zvezi s c. kr. državnimi železnicami, bodisi drugače, pogod-boina ustanoviti najpozneje 1. dne januarja 1908.1.
Za založbo posameznih, v odstavku 1 omenjenih naredb, kolikor jih je moči in treba izvršiti Se v letu 1907., zlasti za nabavo ladij, se daje vladi na razpolaganje kredit v znesku l-8 milijona kron.
t
Člen 2.
Predlogo zakona o podrobnejši uredbi teh plovstvenih zvez je pravočasno predložiti v ustavno pritrditev.
Člen 3.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojima ministroma za trgovino in finance in Mojemu ministru za železnice.
Na Dunaju, 23. dne februarja 1907. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Korytowski s. r.
Foil s. r.	Derschatta s. r.
44.
Zakon z dne 23. februarja 1907.1.
o podpiranju trgovinskega pomorstva in pospeševanju ladjedelstva.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Pomorskim trgovinskim ladjam, ki se pečajo edino le s svobodnim plovstvom, podeljuje država po pogojih in predpisih tega zakona:
a)	obratno doplačilo,
b)	popotno doplačilo
(8lovenUoh.)
61
1.	če so te ladje, dokler velja ta zakon, v avstrijskem ladijskem vpisniku vpisane za daljnjo vožnjo ali za veliko obrežno vožnjo,
2.	če imajo razred A, I. ali II. kategorije zavoda „Veritas“ za razredovanje ladij v Trstu ali kakega drugega domačega zavoda z enako vrednostjo in
3.	če sta vsaj dve tretjini .last pripadnikov kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. Takim državljanom se enačijo delniške družbe, ki so ustanovljene v imenovanih kraljevinah in deželah in imajo tam svoj sedež, ako sestoji upravni svet in eventualni nadzorni svet vsaj po dveh tretjinah iz pripadnikov v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. Ako bi bilo pa poleg upravnega sveta ali nadzornega sveta postavljeno načelstvo, mora biti to načelstvo sestavljeno docela iz takih državljanov.
Organi, katerim je poverjeno poslovodstvo, morajo biti pripadniki v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
Člen II.
V členu I omenjenim pomorskim trgovinskim ladjam se dovoljuje obratno doplačilo s pridržkom posledkov, ki se podajajo iz člena X,
1.	če ob času njihovega vpisa v avstrijski ladijski vpisnik od tedaj, ko so bile spuščene v morje, nista minuli več nego dve leti in
2.	če razvijajo, ako gre za parnike, na poskusni vožnji do polovice naložene vsaj 10 morskih milj brzine.
Člen lil.
Obratno doplačilo se dovoljuje za pomorske trgovinske ladje z vsaj 400 kosmatimi bečvami prostornine, ako so izpolnjeni zakoniti pogoji, naj-ranije dne, katerega dobi ladja pravico nositi zastavo, do preteka petnajstega leta od dneva, katerega so bile spuščene v morje.
Obratno doplačilo se preračuni po starosti ladje in se odmerja za ladje, vpisane po 1. dnevu januarja 1907. 1., v prvih treh letih po spuščenju v morje za vsako bečev kosmate prostornine na leto z
1.	10 K za pomorske trgovinsko ladje iz železa in jekla, kojih gradnja na tuzemskih ladjarnicah se dovrši po 1. dnevu julija 1907. 1.
2.	Za vse ostale pomorske trgovinske ladje iz železa in jekla:
a)	7 K, če se vpišejo v vpisnik do konca 1910.1.;
b)	6 K, če se vpišejo v vpisnik po 31. dnevu decembra 1910. 1.
3.	6 K za jadrenice iz lesa' ali mešane konstrukcije, zgrajene v tuzemskih ladjarnicah.
Ti zneski se zmanjšajo z začetkom četrtega leta za 5 odstotkov in z začetkom desetega leta za 10 odstotkov na leto.
Pomorskim trgovinskim ladjam s prostornino nad 7000 kosmatih bečev se dovoljuje obratno doplačilo le v izmeri kakor pomorskim trgovinskim ladjam s 7000 kosmatimi bečvami.
Člen IV.
Ako je ladja zaradi popravila po dobljeni poškodbi več nego šest mescev ali iz kakega drugega razloga več nego tri mesce nepretrgoma brez opreme ali ne deluje trgovinsko, izgubi za dotično dobo obratno doplačilo.
Posamezni letni obroki obratnega doplačila se pripoznajo le tedaj, če je dotičua ladja v teku prejšnjega leta vsaj enkrat v trgovinskem poslu pristala v kakem domačem pristanu.
Ladjam, ki vozijo med inozemskimi pristani po morju ali po rekah v zvezi z avstrijskimi prevoznimi zavodi, da prevzamejo, oziroma dovažajo blago v interesu avstrijske produkcije (člen VII, odstavek), sc lahko odpusti dolžnost pristati v domačem pristanu.
člen V.
Popotno doplačilo se dovoli v členu I ozna-menjenim ladjam za potovanja izven mej male obrežne vožnje (zakon z dne 7. maja 1879. 1. [drž. zak. št. C5] o vpisovanju pomorskih trgovinskih ladij), ako ustreza naklad blaga, ki ga odpravlja ladja in ki ga izvaža kak avstrijski pristan, oziroma ki je določen v tak pristan, vsaj eni tretjini čiste prostornine ladje ali prostornini z vsaj 1700 čistimi bečvami in ako se ta potovanja naredé v interesu domače trgovine in prometa in ne s parniki poleg redne proge, ki jo podpira državna uprava.
Pridržujč posledke, ki se podajajo iz določil člena XIII, znaša popotno doplačilo za vsakih 100 morskih milj vožnje za bečev čiste prostornine 10 h.
Ako gre za pospeševanje določne relacije, ki je v posebnem interesu avstrijske produkcije, lahko trgovinski minister izjemoma zniža gori ustanovljeno izmero naklada do ene četrtinke čiste prostornine, vendar se to ne more uporabljati na ladje, ki prevažajo izseljence.
Parnikom s čisto prostornino nad 5000 bečev se dovoli popotno doplačilo le v izmeri kakor parnikom s 5000 čistimi bečvami.
Popotno doplačilo se odmeri po najkrajši pomorski razdalji.
Vmesni pristani se vštejejo ob odmeri razdalje le tedaj, če se v njih razklada, oziroma naklada iz avstrijskih pristanov izvoženi, oziroma v take pristane določeni naklad, ki ustreza vsaj šestinki čiste prostornine ladje.
Člen VI.
Državna uprava je pooblaščena za posamezne predmete (kakovost naklada) ali za posamezne relacije ali v obeh ozirih ukazoma docela izključiti popotno doplačilo ali ga ustanoviti v nižji izmeri.
Take odredbe je treba, ako se izdadd, najpozneje šest mescev, preden dobé moč, in sicer v teku mesca januarja razglasiti in te odredbe se ne uporabljajo na vožnje, ki se že vrše ob času razglasitve.
V letu 1907. se more izdati taka odredba le v mescu juniju in dobi moč s 1. dnem januarja 1908. 1.
Člen VII.
Državna uprava je pooblaščena pripoznati popotno doplačilo tudi za vožnje med inozemskimi pristani po morju ali po rekah, o katerih se spozn'a, da so v stiku z avstrijskimi prevoznimi zavodi, da prevzemajo, oziroma dovažajo blago, v interesu avstrijske produkcije in razširitve njenih zvez.
Prav tako je državna uprava pooblaščena izjemoma dovoliti popotno doplačilo za vožnje v mejah male obrežne vožnje.
Člen Vlil.
Podjetjem, ki se na ozemlju v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel obrtniško pečajo z gradnjo pomorskih trgovinskih ladij, se dovoli za gradnjo v členu I oznamenjenih pomorskih trgovinskih ladij, ki se v njihovih napravah spuste v morje l»o 1. dnevu julija 1907. 1., enkratno gradbeno doplačilo v mejah, ki se kažejo iz člena XI.
Gradbeno doplačilo se podeli, če se porabi vsaj 50 odstotkov domačega gradiva, in znaša:
1.	pri parnikih iz železa in jekla:
a)	za ladijsko telo 40 K za vsako kosmato bečev,
b)	za nove ladijske stroje, nove kotle, nove cevovode in pomožne stroje vsake vrste, narejene
v tuzemstvu, 8 K za vsakih 100 kilogramov.
2.	Pri jadrenicah iz železa in jekla za ladijsko telo 14 K za vsako kosmato bečev.
Za vsak odstotek nad 50 odstotkov porabljenega domačega gradiva se zviša gradbeno doplačilo za 1 odstotek njegovega zneska.
3.	Pri jadrenicah iz lesa ali mešane konstrukcije za ladijsko telo 10 K za vsako kosmato bečev.
Za jadrenice, ki imajo pomožne stroje, se dovoli poleg gradbenega doplačila, ustanovljenega za jadrenice, tudi pod 1 b) omenjeno povračilo.
Gradbeno doplačilo se pripozna tudi, če se porabi manj nego 50 odstotkov domačega gradiva, ako se rabljeno gradivo, kakor je dokazano, ne more dobiti v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboiu, v zadostni količini ali ne po pogojih, postavljenih za porabo, ali le ob nerazmerno poznem roku ali le po ceni, vštevši prevozne stroške, ki presega inozemsko ceno s prevoznimi stroški vred; toda v tem primeru se za vsak odstotek, za katerega pade poraba domačega gradiva pod 50 odstotkov, zniža gradbeno povračilo za odstotka njegovega zneska.
V lem členu imenovane odstotke je umevati vedno od vrednosti in preračuniti jih je ločeno po ladijskem telesu (1, a) in ladijskih strojih (1, 6).
Namerjano zahtevo gradbenega doplačila naj zglasi, kadar se položi temelj gradnji dotične ladje, podjetje, ki izvrši gradnjo, na c. kr. pomorskem oblastvu, da se vrši v členu XVIII omenjena posebna kqntrola.
Določilo v točki 1, b) je zmislu primerno uporabno za primer, da se izmenjajo tam navedene ladijske opreme.
Za ladje, stroje in kotle, ki se že gradé ob času, ko dobi moč ta zakon, se ne dovolé v tem zakonu ustanovljena gradbena doplačila.
Člen IX.
V avstrijskem ladijskem vpisniku vpisane pomorske trgovinske ladje so za dobo, dokler velja ta zakon, oproščene plačevati pridobnino.
Nadalje se dovoli pomorskim trgovinskim ladjam, ki se zgradé na novo v domačih ladjarnicah v času, dokler velja ta zakon, za dobo desetih let, računaje od dneva izdaje vpisnice dotične ladje, oprostitev od pridobnine.
Ako so davka proste in davku zavezane ladje v posesti istega podjetnika, je prirediti občo pridobnino po srednji donosnosti le davku zavezanih ladij. Ob priredbi pridobnine podjetij, ki so zavezana javnemu dajanju računov, pa je čisti donos, ki se doseže iz uporabe davka prostih ladij (odštevši na te ladje pripadajočo kvoto skupnih izdatkov), izločiti iz davčne podlage; ako pa ni moči tako neposrednje ovedeti čistega donosa, ga je preračunih iz skupnega čistega donosa v razmerju bečvinih milj, ki so jih prevozile davka proste ladje, k miljam, ki so jih prevozile vse ladje, in ga s tem zneskom izločiti iz davčne podlage.
Spredaj stoječa določila tega člena se ne uporabljajo na ladje, ki so last podjetnika, ki ga podpira državna uprava na podstavi posebnih zakonov.
Družbene pogodbe o izpremembi plovstvenih družb v delniške družbe, kojih pravila ustrezajo pogojem člena I, št. 3, so kolka in pristojbin proste, ako je družba, ki se izpremeni, že obstajala 1. dne januarja 1907. 1. Ako se izpolnč sprednji pogoji, se dovoli kolkovna in pristojbinska prostost tudi za drugačno izdajo delnic v namen odkupa ladij plov-stvene družbe, ki ne obstoji kakor delniška družba.
Člen X.
Obratno doplačilo, ustanovljeno s tem zakonom za pomorske trgovinske ladje, ki se vpišejo v vpisnik po 1. dnevu januarja 1907. 1., se podeli za vsakih 18.000 kosmatih bečev, med temi k večjemu 3000 kosmatih bečev jadrenic, za vsako leto, torej v dobi, dokler velja ta zakon, za skupaj 180.000 kosmatih bečev, med njimi k večjemu 30.000 kosmatih bečev jadrenic.
Ako se v kakem letu ne doseže letni kontingent 18.000 kosmatih bečev, je odnesti ostanek na naslednje leto.
Pomorske trgovinske ladje inozemske konstrukcije se morejo pripustiti v užitek obratnega doplačila le tedaj, če števila bečev, ki je na razpolaganje za to leto, niso porabile ladje domače konstrukcije.
Pomorskim trgovinskim ladjam, ki jih postavijo njihovi podjetniki na novo v službo za nadomestilo pogodovanih ladij, se dovoli obratno doplačilo, če je ob času, ko dobé pravico nositi zastavo, že porabljeno število bečev, ki je na razpolaganje za dotično leto, po pogojih in predpisih tega zakona, toda le po meri višine in dobe obratnega doplačila izločenih pogodovanih ladij.
Člen XI.
V členu VIII ustanovljeno enkratno gradbeno doplačilo se dovoljuje za skupaj 270.000 kosmatih bečev. V enem letu bo izplačati gradbeno doplačilo za k večjemu 25.000 kosmatih bečev.
Člen XII.
Zneske, ki se porabijo na podstavi tega zakona za podpiranje trgovinskega pomorstva po letih, je zahtevati v državnem proračunu ločeno po obratnem doplačilu in popotnem doplačilu. Skupni znesek, ki se porabi za to, vštevši obratna doplačila, ki še niso izplačana na podstavi zakona z dne 27. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 189), ne sme presegati
za leto	1907	zneska	4 2	milijona kron
.	»	1908	,	4-4	,
»	-	1909	„	4-7	,
,	„	1910	„	5'0	miljonov	„
*	„	1911	„	5-3	milijona	,
in od leta 1912. naprej, dokler velja ta zakon, letno ne zneska 5-6 milijona kron.
Za gradbeno priplačilo potrebne zneske je vsako leto zahtevati v državnem proračunu v mejah, ki se pokažejo iz člena XI.
Člen XIII.
Pravica do obratnega priplaČila se pripozna v mejah, določenih v členu X, in pridržujč posledice, ki se pokažejo iz tretjega odstavka člena X, po redu zadevnih prošenj, vloženih nà c. kr. pomorskem oblastvu z dokazom o izpolnjenih zakonitih pogojih.
Ako se je kaki ladji priznala pravica do obratnega priplačila, se nakaže izplačilo njegovih posameznih letnih kvot na vsakokratno posebno na c. kr. pomorskem oblastvu vloženo prošnjo, opremljeno z dokazom, da trajajo dalje zakoniti pogoji, na koncu vsakega posameznega leta, računaje od dneva, katerega se spusti ladja v morje. Ako se izplačilo posameznih letnih kvot ne zahteva v enem letu, računaje od tega roka, s primerno opremljeno prošnjo, ugasne pravica do te letne kvote.
Popotno priplačilo po členu V, VI in VII je zahtevati na c. kr. pomorskem oblastvu v treh mescih po dovršitvi dotičnega potovanja ter dokazati izpolnjene zakonite pogoje.
Prošnje, ki se vložijo po preteku predpisanega roka, toda ne pozneje nego v enem letu po dovršitvi potovanja, se vpoštevajo le tedaj, če zamude ni pripisati krivdi na strani zahtevajoče stranke.
Izplačilo do najdalje 31. dne decembra zahtevanih popotnih priplačil se nakaže, ko se preskusijo dotične prošnje do najdalje 31. dne januarja naslednjega leta.
Ako bi vsota teh popotnih priplačil presegala znesek, ki je za to na razpolaganje, je po meri raz-položne vsote proporcijalno znižati popotna priplačila.	,
Ta znesek se ové tako, da se od skupnega zneska, ustanovljenega v zmislu člena XII za do-tično leto, odbije za to leto proračunjeno obratno priplačilo.
Izplačilo gradbenega priplačila se nakaže v mejah, ki se pokažejo iz člena XI, ko je dogotovljena oprema dotične ladje po redu prošenj za izplačilo, vloženih na c. kr. pomorskem oblastvu z dokazom o izpolnjenih zakonitih pogojih.
Gradbeno priplačilo se mora zahtevati v enem letu po dovršitvi opreme dotične ladje s primerno opremljeno prošnjo, sicer ugasne pravica do njega.
Člen XIV.
Od obratnih in popotnih priplačil, dovoljenih s tem zakonom, je odbiti 5 odstotkov.
Dokler se o tem ne ukrene drugačna zakonita odredba, se stekajo odbiti zneski po domovinskem
pristanu dotične ladje, avslrijsko-ilirskemu ali dalmatinskemu podpornemu zakladu za pomorstvo.
Člen XV.
Ladje, ki uživajo obratno priplačilo, morejo, če so bile zgrajene v inozemstvu, pred pretekom petih let in, če so bile zgrajene v tuzemstvu, pred pretekom štirih let potem, ko se je priznalo obratno priplačilo, le s posebnim dovolilom trgovinskega ministra preiti v inozemstvo ali na plovstveno podjetje, ki ga podpira državna uprava na podstavi posebnih zakonov.
Dovolilo se ne sme podeliti za prodaje zakonito podpiranemu plovstvenemu podjetju, ki uživa na katerikoli način gradbeno podporo iz državnih novcev.
V prvem odstavku omenjeno dovolilo se podeli le tedaj, ako bo poprej povrnjen državni upravi ves za te ladje kakor obratno priplačilo na podstavi člena III dobljeni znesek.
Lastniki ladij, ki tako prodajo ladjo brez dovolila trgovinskega ministra, jamčijo državni upravi za povračilo polnih zneskov, dobljenih za to ladjo kakor obratno priplačilo na podstavi člena III, in sicer več solastnikov prodane ladje nerazdelno. Razen tega se lahko izreče, da so lastniki ladij, ki so kako ladjo tako prodali, v bodoče izgubili pravico dobiti obratno priplačilo za ladje, ki so v njihovi lasti.
Ladje, ki so izgubile obratno priplačilo, ker so bile prodane v inozemstvo, ga ne morejo zopet pridobiti, tudi če se vnovič vpišejo v vpisnik v tuzemstvu, in tudi nimajo pravice do davčne oprostitve.
Člen XVI.
Državna uprava lahko izreče, da izgubé podjetja, ki izrabljajo določila o gradbenem priplačilu v namen, da bi ob dotičnih prodajah ladij dosegla nerazmemo višji dobiček, nego se to zgodi pri ladjah, za katere ni pravkar imenovanih ugodnosti, za dobo enega ali več let ugodnosti člena VIII.
Pravtako se lahko to zgodi, ako se ladja, ki uživa gradbeno priplačilo, v enem letu potem, ko je bila spuščena v morje, po ladjarniškem podjetju ali z njegovo odkrito ali prikrito udeležbo proda v inozemstvo.
Člen XVII.	Ta popotna priplačila. nadalje vse druge na
j podstavi določil zakona z dne 27. decembra 1893.1.
Lastniki ladij, ki uživajo obratno priplačilo, so (drž. zak. št. 189) nastale, pa morda še ne zado-dolžni v primeru vojne ali mobilizacije na poziv j gčene pravice do popotnega priplačila. končno vse dati te ladje za primerno odškodnino na razpola- ge ne zadoščene pravice do kvot obratnih priplačil ganje državni upravi.	,	za obratni čas pred 1. dnem januarja 1907.1. je po-
Ladje, ki uživajo obratno priplačilo, potem take ladje, ki se odpravijo na potovanje, za katero se namerava zahtevati popotno priplačilo, so dolžne na poziv c. kr. pomorskega oblastva nad predpisano število mornarskih učencev najeti mornarja, ki je dovršil mornarsko šolo, in če imajo vsaj 600 bečev kosmate prostornine, dva taka mornarja za kadeta, potem vzeti na krov nad normalno število moštva primerno število trgovinskih poročnikov, ki hočejo odslužiti svoje vkrcanje, da dosežejo činovno lastnost za kapetana, ter primerno število strojnih vajencev (elevov) proti povračilu preskrbnih stroškov in jih njihovi kvalifikaciji primemo službeno uporabljati.
Člen XVIII.
Ladje, na katere se uporabljajo določila tega zakona, so podvržene posebni kontroli pomorskega oblastva.
Člen XIX.
Določila v izvršitev tega zakona se izdadö ukazoma.
Člen XX.
Ta zakon dobi moč s 1. dnem februarja 1907.1. in ostane v moči gledčjj določil o gradbenem pripla-čilu dotlej, da je izrabljeno v členu XI ustanovljeno skupno število bečev, v ostalem pa do 31. dne decembra 1916. 1.
Na podstavi tega zakona pridobljene pravice ostanejo tudi po preteku dobe njegove veljavnosti v moči.
Člen XXI.
V času do 31. dne decembra 1906. 1. na podstavi zakona z dne 27. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 189) pridobljene pravice do obratnega priplačila ostanejo po omenjenem zakonu v moči.
Za potovanja,’ki se vrše ob času, ko dobi moč ta zakon, gre popotno priplačilo po določilih zakona z dne 27. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 189).
ravnati izven skupnih zneskov, ustanovljenih v členu XII tega zakona.
Člen XXII.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 23. dne februarja 1907. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Korytowski s. r.
Fort s. r.
45.
Zakon z dne 23. februarja 1907.1.
o razširjenju pristanskih naprav v Trstu.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
člen I.
Da se poplačajo stroški za izvršitev razširnih naprav v že obstoječem tržaškem pristanu, nadalje za novo pristansko napravo pri sv. Andreju in za novo skladišče lesa z rivo vred pri Škednju ter za delovito opremo teh naprav se dovoljuje kredit v naj-višjem znesku 41,000.000 K.
Člen 11.
Finančni minister se pooblašča v založbo v Členu I imenovane potrebščine vzprejeti zajem, ki se obrestuje davka prosto s 4 odstotki največ. V la namen se lahko izdadč v potrebnem znesku ludi obligacije z zakonom z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 131) narejene rente ali obligacije z zakonom z dne 26. januarja 1897. L (drž. zak. št. 33) narejenega investicijskega dolga.
Člen 111.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč tedaj, kadar se razglasi, je naročeno Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 23. dne februarja 1907. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Korytowski s. r.
Fort s. r.
46.
Zakon z dne 23. februarja 1907.1.
o začasni uredbi braziljskega plovstvenega prometa.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
oblastila vlada z zakonom z dne 25. junija 1891. 1. (drž. zak. št. 106) odobreno plovstveno in poštno pogodbo med c. kr. državno upravo in parnoplovst-veno družbo avstrijskega Lloyda, kolikor se nanašajo njena določila na promet z Brazilijo, ohraniti v moči dotlej, da se doseže dokončna uredba oznamenje-nega prometa, najdalje pa do 31. dne decembra 1907. 1., se vlada pooblašča skleniti z oznamenjeno družbo v osnutku priloženi dogovor o začasnem oskrbovanju braziljskega plovstvenega prometa.
§ 2.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem razglasitve, je naročeno Mojima ministroma za trgovino in finance.
Na Dunaju, 23. dne februarja 1907. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Korytowski s. r.
Fort s. r.
Dopolnjujé člen II zakona z dne 28. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 260), s katerim se je po-
Dogovor z dne	1907. 1.
med c. kr. državno upravo in parnoplovstveno družbo avstrijskega Lloyda o začasnem oskrbovanju braziljskega plovstvenega prometa.
člen I.
Parnoplovstvena družba avstrijskega Lloyda se zavezuje v letu 1907. vzdrževati v nastopnem ozna-menjene vožnje po pogojih, ustanovljenih v naslednjem.
Člen H.
Lloyd izvede devet voženj od Trsta v Santos in nazaj in na poziv c. kr. državne uprave, ako bi zahtevala prometna potreba, še nadaljnje tri take vožnje, vsako vožnjo po 12.504 morske milje, z najmanj devetimi morskimi miljami brzine.
Lloyd raztegne nadalje šest izmed devet, oziroma dvanajst v sprednjem odstavku oznamenjenih voženj od Trsta v Santos do Buenos Aijes na poziv c. kr. državne potrebe, ako zahteva to prometna potreba.
Zadevni poziv se more dati Lloydu le ob začetku vsakega polletja.
Člen III.
Povračilo za pogodbeno izvedbo gori navedenih voženj znaša brez razlike 4 K za morsko miljo; pri tem se delna proga Santos — Buenos Aires in nazaj, ki se eventualno prevozi, vpostavlja v račun s 1974 morskimi miljami.
Ako bi pa v enem letu na progi Trst—Santos doseženi kosmati dohodki poprečno za vožnjo presegali slični znesek, ki se je izkupil poprečno v zadnjih petih letih na tej progi za eno vožnjo, se zmanjša prej navedena miljarina za vse vožnje do-tičnega leta, vštevši eventualne vožnje od Santosa v Buenos Aires in nazaj na 3-40 K za morsko miljo.
Člen IV.
Na vožnje, urejene s tem dogovorom, se v vseh ostalih ozirih zmislu primerno uporabljajo določila od leta 1907. naprej veljajoče nove plovstvene in poštne pogodbe med c. kr. državno upravo in parnoplovstveno družbo avstrijskega Lloyda.
Člen V.
Lloyd izjavlja, da je pripravljen ta dogovor pustiti neizpremenjen v moči tudi za leto 1908., ako bi se do 1. dne novembra 1907. 1. po zakonodajnem potu ne uredil dokončno plovstveni promet v Brazilijo.
V dokaz tega sta se izdala dva enako glaseča se izvoda tega dogovora in se opremila s potrebnimi podpisi in pečati.