Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v Ameriki- The only" Slovenic daily in the United^ States Issued every* day* except Sundays and Holidays fKLEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Satered ae Seeond-Claaa Matter, September 11, 1903, a* tke Fort Office at New York, N. Y., under tke Act 01 Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 269. — ŠTEV. 269. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 16, 1908. — PONEDELJEK, 16. LISTOPADA, 1908. - VOLUME XVI. — LETNIK XVL Boljši časi, mnogo dela in mnogo naseljencev. V TOVARNAH AMERICAN CAR AND FOUNDRY CO., V DET- ROITU, MICH., SO PRIČELI Z DELOM. V BvTopi se pripravljajo delavci na zopetno izselitev v Ameriko. UGODNA POROČILA. Detroit, Mich., 14. nov. Tekom tega meseca se prične z delom v tovarni Peninsular, ki je las-t American Car & Foundry Co.. kajti družba je dobila velikanska naročila. Spočetka bode delalo v tovarni kaeih 2000 delavcev, ktero število se potem poviša na 4000. Družba je pred vsem dobila naročila za gradnjo 850 jeklenih železniških vagonov, kteri >o naročeni večinoma za Harrimanove železnice. V tuk. tovarni Michigan, ki je tudi last imenovane družb«, so že pričeli z delom in so v to svrho najeli 700 delavcev. V tej tovarni popravljajo 5000 vagoiMv -a Michigan Central in druge železnice. Berolin, 14. nov. Kakor hitro je prišla v Evropo vest, da je bil predsednikom Zjed. držav izvoljen William H. T:it't in Ja >e takoj na to pričeli boljši časi, oziroma. da se je v vseh tovarnah in [>ri drugih |>odje-fcjih pričelo z delom, se je pričelo ljudstvo izpeljevati t v Ameriko. Včeraj je iz Hamburira <>• i/j>lul par-■ ik Amerika od Hamburg - America proge in samo na tem parniku je ltflM) jmtnikov metlkrovja, oziroma večje .He vilo. kakor jih je kedaj preje med krizo potovalo v Ameriko. Pri vseh parob rodnih družbah, ko-je se bavijo z potniškim prometom meti Evropo in Ameriko, je zavladalo veselje, kajti sedaj so prepričani po vsej Evropi, da bode število izseljencev kmalo doseglo svoj prejšnji stadij,, ali pa da bode še več ljudi potovalo v Ameriko, da se tako rešijo stalne gospodarske krize, ki vlada v Evropi. W.e družbe se prLpravlja-jo na sprejem mnozih potnikov, koji ne že oglašajo i z vseli krajev Evrope. l>'to> s«1 bode iz Evrope še več ljudi izselilo v Ameriko, kakor običajno, kajti povsodi je brezposelnost uiprav grozna, d očim oni ljudje, ki delajo >kornj nič ne zaslužijo, tako, da č.oveku, ki je enkrat bil v Ameriki. v Kvro;>> ni m-'ir"če več ol>stati. Brezposelnost v Xe:nčiji 111 Avstriji je takovelik:), da -o -e pričeli že v državnem zboru posvetovati, kako bi bilo mogiiče ne-rer?iim ljudem, ki so brez d'e'a in /.a>lužka. }>oinagati. Tudi v Angliji ni ]>oložaj nič boljši, ker rudi tam je na t:^n'e ljudi brez dela. PitUbursr, Pa.. 14. nov. V |>onede-ijek zjutraj se prične z delom pri Mount Pleasant Coal i'o., in sicer v 12"» pečeh za žganje koka. Družba je dobila toliko naročil, da bode imela za tri leta dovolj dela. Tudi Fort Palmer Coal & Coke Co. je pričela z delom v Fort Palmerju, iest milj daleč od tukaj. H- C. Friek Co. je pričela z delom v 8(MJ pečeh za izdelovanje koka. Re-publican Iron and Steel Co. naznanja, da je prevzela vse peči od Martin Coke Works v Connekville. Z delom se pri tem podjetju takoj prične. Richmond, Va., 15. nov. Florida & Georgia Railway Co., naznanja, da je oddala za pol milijona dolarjev dela in da so se samo v minolem mesecu dohodki imenovane železnice povišali za dvajset odstotkov. Žele-znična družba bode zgradila sedaj novo dvajset milj dol<;o progo, ki bode veljala $300.000. Železnica je naročila tudi mnogo novih vagonov. Columbia, S. C., 15. nov. Ker je izvoljen Taft predsednikom, je Southern železnica sklenila, da bode takoj vzela na delo zopet vse one delavce, koje je vsled krize odslovila. Ta odredba se pred vsem nanaša na zavirače, mašiniste in druge delavce prometnega oddelka. Ukradli deklico. Washingtonske novosti. Za zvišanje carine. PRIDELOVALCI IN PRODAJALCI TOBAKA ŽELE, DA SE CARINA NA TOBAK ZVIŠA. Tozadevna posvetovanja pri carinskem odseku kongresa v Washingtonu. ROOT SENATOR? Washington. 14. nov. Pri kongreso-vem odseku za sredstva in pota se nadaljujejo posvetovanja glede revizije varnostne carine. Pri včerajšnjem zasliševanju tovarnarjev, so zaslišali pridelovalce tobaka, kakor tudi lastnike tobačnih tovarn. Pridelovalci tobaka iz države Connecticut so jedi ni v tem, da mora vlada kaj storiti v varstvo pridelka tobaka in tobačne obrti sploh. Oni so zelo nezadovoljni z predlogom, vsled k terena naj se uvede med Zjed. državami in Filipini prosta trgovina, tako, da se bode od Um lahko uvažal tobak carine prosto. Ako se bode to zgodilo, potem ni izključeno, da se nizozemt-ki pridelovalci toibaka preselijo iz Sumatre, Jave in Borneo na Filipine, kjer bodo pridelovali toliko tobaka, da bode država Connecticut prisiljena pridelovanje tobaka opustiti. Vsi pridelovalci tobaka iz vseh držav so si jedi ni v tem. da je najbolje, ako se 7.a tobak pridrži sedanja varnostna carina, in da se import tujeira tobaka onemogoči. Washington, 14. nov. Tukaj se je pričelo zatrjevati, da namerava zve-zini tajnik Eliliu Root kandidirati v zvcszini senat Ln sicer za državo New York. On sicer trdi, da temu ni tako, vendar je pa znano, da bode ponudbo takoj sprejel, kakor >e mu to uradoma na znan i. Nesreče na železnicah in v NA DELAWARE & HUDSON ŽELEZNICI, SE JE PRI EAST WINDSORJU RAZLE-TEL PARNI KOTEL. Na Wabash železnici je pri Springfield Junction, HI., zavozil vlak v lokomotivo. ŽRTVE AVTOMOBILA. Mnogo samomorov v mestu New Yorku. Policija v Brooklyn Borough, New York, je dobila nalog iakati 151etno deklico Lizzie Cerlozzi, ktera je že pred štirimi dnevi neznano kam zgi-aola BOJ Z JAPONCI NEIZOGIBEN. —o—• Tako trdi vicomte Jano Torio in pro-rokuje vojno. Pisatelj Richard Barry bode objavil v decemberskej številki mesečnika Broadway Magazine interview, ko-jeta bila ubita in strojevodja ter kurilec lokomotive praznih vagonov >ta bila smrtno ranjena. New Hawen. Con.. 14. nov. Ko je Edward H. Linds-taed dane^ zjutraj o-tavil voz ulične železnice, ^a je povozil avtomobil, v kterem >e je i>e-ljal milijonar Franklin Farrell iz Ansonije s svojima sinovoma. Nesrečnež je bil na mestu mrtev. Coroner je pričel z preiskavo in milijonar bode vdovi pokojnika moral plačati najbrže večjo odškodnino. DVOJNI UMOR IN LINČANJE. Zamorec je nbil šerifa in policaja. —o— Ogmulgee, Okla.. 15. nov. Nek zamorec je tukaj včeraj ustrelil dva uradnika in potem je množica prijela zamorca in linčala s tem, da ga je živega sež«rala. Ustreljena sta W. E. Robinson, šerif eountyja. in policaj Henry K latere. Zamorcu je bilo ime James Decker. Po vsem county ju vlada velikanska razburjenost in pričakovati je velikih nemirov, (lover-ner je poslal semkaj več slot 11 i j državne milice. da bode vzdrževala mir in red. Xa postaji St. Louis & San Francisco železnice se je zamorec Decker pretepal z nekim potnikom, vsled česar sta prišla šerif in policaj na lice mesta, da bi zamorca odvedla v zapor. Ko sta mu napovedala aretacijo. je pa zamorec takoj vzel iz žepa revolver in dvakrat na uradnika list relil. Vsaka krogija je pogodila svojo žrtev 111 oba uradnika sta na mestu obležala mrtva. Množica je takoj skušala zamorca naskočiti, toda z revolverjem se je množice obranil in bežal v neko hišo_. kjer se je za-barikadiral. Tristo mož je potem hišo obkolilo 111 pričelo streljati na hišo, iz ktere je zamoree tudi streljal in pri tem ranil več osob, med temi tudi jedno smrtno. Končno je tudi njega pogodila jedna kroglja, tako da se je onesvestil. Nato je množica hišo zažgala in v njej je tudi zamorski morilec zgorel. -o- Tatovi kradejo pri policajih. Policijski komisar Milliken v Cincinnati. Ohio, je sklenil dati za par "štiftanih" maš v znak zahvale vsemogočnemu, da tatovi niso odnesli vseh njegovih policajev, kajti tekom zadnjih par dni so vlomili v stanovanje treh njegovih najboljših policajev in od tu so odnesli razun policajev vse, kar je bilo v stanovanjih. Ko sta policaja Edward Schwae-bel in njegov brat, ki stanujeta skupaj, mirno spala in sanjala o činih, kakoršnje je izvrševal Sherlock Holmes, so prišli v njuno stanovanje tatovi, ki so jima odnesli razun ur, prstanov in druzih predmetov tudi revolverje, pasove in službene kole. Ravno tako se je zgodilo tudi policaju Edwardsonu. Vsi trije so prišli na ra port k svojemu komisarju, kojemn so s kislim obrazom naznanili, da bo bili okradeni. STRUP, PLIN, NOŽ IN REVOLVER KOT ZADNJE PRIBEŽALIŠČE OBUPANIH MEŠČANOV. Gost hotela Manhattan se je zastrupil v pričo natakarja. ZDRAVNIKOVA ŽENA SE JE USTRELILA. -o- lir 1 V petek dne 13. (!) t. m. smo imeli v New Yorku pravo epidemijo samomorov in strup, plin, smodnik, kakor tudi neizogibne britve so bila zadnja pribežališča nekterih obupanih ljudi j, kteri so se poslovili od življenja. V hotelu Manhattan se je na dramatičen način usmrtil J. Adams, po poklicu stenograf iz Syracuse, N. Y. Popoludne ob 4. uri je pozval k sebi natakarja, kteremu je naročil, naj pokliče neko telefonsko številko in vpraša za nekim gospodom Ledig. Ko je bil natakar se pri aparatu, je vzel Adams iz žepa malo škatljico i strupenih praškov, zmešal vse to v časi vode in spil. Natakar je takoj pozval poslovodja imenovanega hotela, toda ko je ta prišel v sobo. je bil Adams že mrtev. Pokojnik se je zastrupil s cyankalijem. V hotel ni prinesel nikakega kovčeka in pri nesrečniku so našli le 14 centov de- KITAJSKA CESARICA UMRLA. Pogreb se bode vršil po 3000 let starem običaju. Peking. l-~i. nov. Danes poj»>iudne je umrla cesarica vladarica Tse Si, ki je vladala od lela 1S61 nadalje ya popolnoma avtokratičen način. O smrti cesarice so uradoma naznanili javnosti kmalo potem, ko je prišlo iz palače naznanilo, da je tudi eesir Kuang Hsu umrl. Ljudstvo je pa kljub temu prepričano, da sta cesar in cesarica že dolgo pred naznanilom o smrti mrtva. Danes zjutraj ob 8. uri je izšel poseben edikt,ki naznanja, da postane kitajski cesar princ Pu Yi, dve leti star sin vladarja princa Chuna, ker tako je cesarica vladarica odredila že pred dvema leti. Poslaništva so včeraj dobila uradno naznanilo o smrti cesarja in cesarice in sicer po ministerstvu ino-stranih del. Vojaštvo je bilo že več dni pripravljeno, da bi takoj zamoglo posredovati v slučaju, da bi prišlo do kakih nemirov. V rezervi ta bili dve diviziji vojaštva pripravljeni in čete so še sedaj razdeljene po raznih delih mesta. V mestu vlada mir in vojaštvo nima nikacega dela. Mesto Peking je svoje lice že po-1 dnoma spremenilo. Vse rudeče predmete so odstranili in jih nadomestili 7. modrimi, kajti modra barva 1 omenja žalost. Ljudstvo je danes zvečer zvedelo, da je cesarica umrla in ta vest je na prebivalce napravila globok vtis. Tz palače je že prišlo vse polno posebnih odredi) glede žalovanja. Tri tisoč let stari običaji se prišli I pri smrti cesarice in cesarja zopet na narja. Kakor se iz Syracuse javlja, se je j Adams pred tremi leti oženil, in sicer v Sioux Falls, S. D., z Miss Alice i dan. Cer-ar iu cesarica sta umrla po-j Moiineaux iz Syracuse, ktera se jej polnoma sama, ne da bi bil kedo v i ločila od svojega moža Hoard Flinta. \ njihovej bližini, kajti vsled spošto-| Oba sta živela v Portlandu. Me..; vanja dn njune vzvišenosti, morajo i kjer je bil Adams 11avstavljen pri so- I po kitajskem običaju vsi ljudje stati dišču za stenograia. i v določene daljavi. Cesar je umrl ta- Mrs. Lillian Hassova. ki je bila i ko. kakor je živel: popolnoma zapu-šele mesec dni poročena z zobozdrav- j šeeu in brez zdravniške pomoli. Tu-nikom Rudolfom Hassom. 4.'19 Man- j di i>ogreb se bode po tri tisoč let s tali at t an Ave., se je imenovanega dne j rili običajih vršil. ustrelila z revolverjem. Popojnica je' Nemirov na Kitajskem ni pričako-bila že teden dni bolna na živcih in vati. kajti Kitajska je sedaj mirne- je bila skrajno melanholična. V petek je prosila svojega moža, naj ostane popoludne pri njej. Ker je pa njenega moža pričakoval v njegovem ja. nego je bila kedaj od leta 1900 naprej. N'a jugu je pričakovati sicer kacih lokalnih nemirov, toda na severu bode vladal mir. Princ Chun je Volitev na Cubi. Gomez predsednik. PRI PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH NA CUBI JE ZMAGAL KANDIDAT LIBERALCEV JOSE MIGUEL GOMEZ. Volitve so se po vsej republiki za- vršile mirno in v redu. Liberalna večina v kongresu. MNOGO VOLILCEV. -o- Havana, Cuba, 15. nov. Pri včerajšnjih predsedniških volitvah, ki so se vršile v popolnem redu in miru, je bil kandidat iiberalne stranke, general Jose Miguel Gomez izvoljen predsednikom in Alfredo Zayas podpredsednikom republike. Tudi v senatu in zbornici bodo imeli liberalci izdatno večino. Natančna poročila še niso prišla, toda iz dosedanjih poročil je razvidno, da so liberalci povsodi zmagali. Malo predno so zaprli voli v ne prostore, je general Gomez naznanil, da poročila iz vseh krajev naznanjajo, da je povsodi zmagal. Pokrajini Havana in Oriente, ki imata 48 elekto-ralni.li glasov, tako, da jih potem manjka Še 8 do večine, sta volili gotovo liberalno. Do nemirov ni nikjer prišlo, izim-ši Cardenas, kjer -ta bili dve osobi ranjeni. Volilci so prišli skoraj pov>odi na volišče, zlasti v Havani, kajti volilo je najmanj 66 odst. registrovanih volilcev. To velja tudi o pokrajini Matanzas. Predsednik Jo?e Miguel Gomez je doma iz pokrajine Santa Clara, kjer je bil vedno priljubljen. On se je dejanski vdeležil revolucije proti Špancem in je pri prvej revoluciji postal major in pri drugej general-major. Kasneje je bil governer Santa Clara. Washington, 16. nov. Governer Zjed. držav Magoon brzojavlja pred- Položaj na Balkanu. Avstrija v defenzivi. SRBIJA NASTOFA VEDNO BOLJ SAMOZAVESTNO; AVSTRIJA STORI VSE V OBRAMBO. Avstrijske patrulje so prekoračil« črnogorske meje. ČRNA GORA PROTESTUJE. uradu nek klijent. je moral iti za za naprednjak in pričakovati je, da bo- sedniku Rooseveltu, da .je b;l pri 9 . . - . _ -i 1 • * t •-» ___l!i inn nn_ delom in končno se je tudi njegova žena s tem zadovoljila. Jedva da je njen mož prišel iz stanovanja na mo-stovž. že je počil v njegovem stano-r vanju strel in ko je prišel v stanovanj«'. je bila njegova žtyia že mrtva. Coroner je zvedel, da je nesrečniea že dvakrat preje skušala izvršiti samomor. in sicer enkrat s strupom, drugič pa s plinom. Njen mož jej je zapretil. da jo bode poslal v bolnico za umobolne. Mrs. Louise Montapan. ltil zapad-na 108. ulica, ;e našla 42 let starega učitelja jezikov James Freedboy Thompsona v njegovej sobi mrtvega. V ustih je držal plinovo cev, kajti zastrupil se je s plinom. Pokojnika so gnale skrbi radi njegove bolne žene v smrt. Njegova žena je v nekej bolnici v Brooklyn Borough. Iz pisem, koje so našli pri samomorilcu, je razvideti, da je pokojnik preje živel s svojo rodbino v Attleboro, Mass. Frank F. Wooda so našli v njegovem stanovanju, 221 zapadna 43. ulica, Manhattan, ustreljenega. Samomorilec je baje sin južnega generala Wooda, ki je vodil južno vojsko proti severnej in ki je bil kasneje državni tajnik države Virginije. Wood se je pred sedmimi meseci ločil od svoje žene in prišel iz Baltimore, Md., v New York, kjer je bil v raznih glediščih za igralca- Njegovo zadnje delo je bilo v New York Hippodrome. V njegovem kovčeku so našli 42 zastavnih listkov o draguljih in oblekah. Pri njem so našli tudi več sto dolarjev denarja konfederacije. Zamorec August Hotl je skušal za-morko Mamie Richards posiliti in jo je pri tem z britvijo nevarno ranil. Takoj na to si je pa prorezal z britvijo vrat od ušesa do ušesa. Ko je prišla policija na lice mesta, je bil že mrtev. Josip Kovert, natakar, doma iz Ogrske, ki je stanoval v hiši 327 3. Avenue, se je spri s svojo ženo in potem se je skušal poslati- na boljši svet s pomočjo plina. Našli so ga nezavestnega in vsled tega so ga kot jetnika prepeljali v bolnico Belle-vue, kjer so zdravniki mnenja, da bo kmalo ozdravel. de pod njegovo vlado Kitajska postala vsa drugačna, neiro je sedaj. Nekoliko nasprotovanja ni 11 je pa kljub predsedniških volitvah izvoljen cu-bam-kim predsednikom general- major Gomez in sicer z izdatno večino. temu pričakovati, kajti konservativ- Poročila o izidu volitev sicer se niso ci se z njim ne strinjajo, to tem bolj. i dospela iz vseh krajev, toda veČina ker bode sedaj, ko je eesarica mrtva, je liberalcem zagotovljena, tudi stara koriqxMja na dvom kon- vlada mir. čana. _n_ Povsodi ZOPET ZAGONETEN UMOR. V kleti so našli na pol oblečeno mrtvo žensko. V kleti tenement ne hiše 442 2. Ave. v New Yorku so našli včeraj na pol oblečeno truplo neke ženske in policija, ki je mnenja, da je bila pokojni-ca umorjena, je prieelp sedaj s preiskavo čudnega slučaja. Truplo je slučajno našla hišnica imenovane hiše, ki je v kleti iskala staro obleko.. Pri tem jej je sledila mačka, in ker je ušla pod trotoar, je hišnica posvetila za mačko, ki je pa takoj zopet pritekla k njej. Vsled tega je postala hišnica radovedna in je posvetila v odprtino pod trotoar-jem in tu je zapazila na pol oblečeno mrtvo žensko. Ker je pričela takoj kričati, je prišel k njej njen mož, ki je potem o tej zadevi takoj naznanil policiji. Zdravniki, ki so prišli na lice mesta, so dognali, da je pokoj-nica že tri dni mrtva. Zdravniki so mnenja, da je bila pokojnica umorjena. že troj oče, mogoče tvoj brat ali stric, ali kak drugi sorodnik so za časa njihovega bivanja v Ameriki glede vožnjih listkov, pošiljanja denarja v staro domovino itd. kupčevali s tvrdko Frank Sakser Co. Vsi so bili pošteno postreženi in vse je bilo v redu. Zato se po tudi ti v navedenih potrebah obrni vedno le na Fr. Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, ali 6104 St. Clair St., N. E., Clevelond, O. 61. KONGRES. V zastopniškej zbornici bodo imeli republikanci 219 in demokratje 172 zastopnikov. Washington. 16. nov. Včeraj so naznanili imenik članov 61. kongresa. Imenik sicer ni uradni, toda v njem so vsa imena in tudi poročila h kterej stranki spada ta ali oni naših ljudskih zastopnikov. Zastopniška zbornica prihodnjega kongresa bode štela 301 članov, dočim jih je imela pri zadnjem zasedanju kongresa 339. Republikanci bodo imeli 219 in demokratje le 172 zastopnikov. V zadnjem kongresu so imeli republikanci 223 članov, in so toraj sedaj zsnbili Štiri sedeže, dočim so demokratje pridobili šest glasov. Republikanci so si pridobili 12 in demokratje 16 novih okrajev. Republikanci so v Coloradu zsrubili tri sedeže. KRIZA V AVSTRIJI. Ustanovitev nove vlade ni mogoča. Dunaj, 16. nov. V Avstriji niso za-mogli ustanoviti novo ministerstvo in tako ministru notranjih zadev, Bienerthu ni preostalo nič druzega, kakor ustanoviti navadno uradniško ministerstvo, koje ima le statistični pomen, ker se ne vjema niti s parlamentom, niti z ljudstvom. Uradniško ministerstvo je cesar potrdil. Razna ministeittva so sedaj začasno sprejeli šefi raznih uradov na Dunaju. Abrahamowitcz je postal poljski in Zajček češki minister rojak. Dunaj, 16. nov. Iz Srbije prihajajo vedno bolj bojevite vest; ktere je sedaj smatrati za izzivanje i:i radi tega je Avstrija ukrenila nemudoma posebne vojaške korake, da je tako na eventuelno iznenadenje pripravljena. Sklenilo t-e je tudi, da ostane Avstrija v slučaju vojne le v defenzivi, oziroma v obrambi, ker ni izključeno, da se tudi doma kaj zgodi, kajti notranji položaj Avstrije je sedaj bolj zamotan, kakor kedar popre je. Avstrija je sedaj v naglici pričela koncentrirati relike čete vojaštva na strategično vaanih točkah Bosne in Hrvatske. Danes se tukaj zatrjuje, da je srbska vlada že odpozvala svojega poslanika na Dunaju, toda uradoma se ta vest dosedaj še ne potrjuje. Cetinje, Črna Gora, 16. nov. Črnogorska vlada je poslala avstrijskej vladi protest, ker so pri Kotoru in v Krivošiji razne avstrijske patrulj« prekoračile črnogorsko mejo in ker vojaki v mnozih krajih niso hoteli o-taviti črnogorskega ozemlja, dasi-ravno so jih oblasti por.rale, naj takoj odidejo. Vojaki so šele potem bežali, ko so črnogorske straže zapreti-le, da bodo na nje streljale. Avstrija nakopičuje v Kotoru veka nske množine vojnih potrebščin in streljiva ter neprestano pomnožuje obmejne posadke, ker se Še ne ver bode li Ko tor prišel koncu® ▼ vlogo Port Arthurja- PETDESETLETNICA PAPEŽEVEGA MAŠNIŠTVA. Pontifikalna maša in slavnosti v Vatikanu. Rim. 16. nov. Danes papež Pij X. obhaja petdesetletnico svojega masni-štva in tem povodom je prišlo v mesto vse polno tujcev iz vseh krajev sveta. V proslavo te slavnosti se danes vrši v cerkvi sv. Petra pontifikalna maša. Ker so prišli v mesto razni dostojanstveniki iz inozemstva, je italijanska vlada ukrenila vse potrebno, da skrbi za varnost. Policija in vojaštvo je zasedlo vse prostore krog Vatikana in cerkve sv. Petra in vlada je izdala najstrožje odredbe, tako da bode vsaka demonstracija proti papežu in semkaj došlim prelatom izključena. V Rim so prišli tudi zastopniki iz Zjedinjenih držav, in sicer nadškof J. J. filennon iz St. Louisa, Mo., in škof E. P. Allen iz Mobile, Ala., ktera oba sta korakala v spremstvu papeževega sprevoda po baziliki. Vse večje dežele so poslale v Rim posebna oficijelna odposlanstva, izimii Zjedinjenih držav, Anglije in Francije. Slavnosti bodo trajale danes ves dan. Denarje v staro domovino pošiljamo sa I 10.35.......... 50 kitm, ca 20-50................100 kro* xa 41.00 ................200 fcnm a 102.50 ................500 km u 204.50........ 1000 n |101&50........ 5000 Postarina je všteta pri teh Doma te nakazane veot« Izplačajo bras vinarja jfltta Kaše denarne pošOjatre L kr. pe&tnl kran" •{ mi ▼ 11. ia 12. dneh. Denarje nam podati je najprilič-teje do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pUmn, večje maske po Domestic Postal Money 3rder ali pa New Tork Bank Draft. FRA.fi: IAKSI1 CO.. II Oertlandt »t., Few Točk, F. T. «104 BL Olctr Ave., K. X Cleveland. Okle. "GLAS NARODA" ^Slovenk Daily.) *Tied and published by the ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AK.SER, President. VICTOR YAXJAVEC, Secretary. LOU IB BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and •ddxeaeee of above officers: Sli Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York ORy. N- Y. 8a leto velja list za Ameriko in Oanado.........$3.00 p..'- I U.........1-50 M teto -£. mesto Ne*' York . . . 4.00 „ pol leta xa mesto New York . 2.00 „ Evropo za vre leto.....4.50 ......pol leta.....2.50 „ „ ,, četrt leta .... l.<5 ▼ Evropo pošiljamo skupno tri številke. "SLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") , . . , Xaraed every day, except Sundays and predno so evropske vlasti zajedno z Kitajska žaloigra. Kitajski cesar je baje umrl in tudi njegova teta, cesaric-a vdova baje umira. Zelo značilno pri vsem tem je dejstvo, da se o obeh zajedno poroča, da umirata, oziroma da sta že umrla. Cesarjeva smrt je starej cesarici vladarici. koja ima ime "Dober Blagoslov" kot ironičen pridevek, brez-dvomno olajšala njeno smrt. Za gotovo še vedno ni znano, je li bil cesar, odkar je v letu 1808 prišel zopet pod oskrbništvo, v resnici duševno in telesno bolan, dasiravno se je to na ldtajskem dvoru vedno zatrjevalo. Znano pa je, da je prišel pod oskrbništvo jedino le radi tega, ker je bil napreden in ker je bil Evropejcem vedno naklonjen. Toda to je bilo še riolidays. Subscription yearly $3.00. (.Advertisement onfagreement. Eppisi brez podpisa in oeobnoeti se ne aatišneio. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Sidney Order. Pri spremembi kraj a naročnikov ^ttwirao, da se nam tudi prejšnje blvalldtie naznani, da hitreje naj-naslovnika. piaom in pošiijatvam naredite naslov: "OLAS NARODA" mestu ni treba govoritL Samo ob sebi se razume, da moramo urediti medsebojne odnošaje na temelju absolutne ravnopravnosti. S časom bo atrakcija storila svoje in mi Slovenci se bodemo odločili glede skupnega jezika, a Hrvati in Srbi se bodo že pogodili glede narodnega imena in vere. Za sedaj bode vsekakor glavno to, da skupno in dosledno izže-nemo iz hiše tujca, da se okrepimo in ojačimo. A če bode našo borbo vodilo čisto narodno načelo, rodo-ijubje, kakor bodemo svoje bojne vrste ogreli za domovino, a ne kakor dosedaj za bratomorno vojno, takrat bodemo tudi sami od sebe spregledali; padla nam bode z oči tisočletna koprena in uvideli bodemo, da smo eno: Da smo bratje mi Slovenci, Hrvatje in Srbi in da imamo eden edini skupni dom. Šele takrat bodemo lahko mislili na vse drugo. Šele takrat se bodemo lahko vprašali, če smo dospeli do končnega narodnega cilja. Za sedaj računajmo z razmerami in z možnostmi ter — na deloV' Zjedinjenimi državami zasedle kitajsko glavno mesto in predno so kitajsko cesarico vdovo z orožjem prisilile, da mora biti tudi ona Evropejcem naklonjena. Toda tedaj kitajski cesar ni imel ! ničesar več določati, dočim cesarice ! ni bilo mogoče odstraniti, da bi se: tako njega rešilo. Vele vlasti so se deloma z njo zadovoljile in v ostalem - v. . . ~ , iT- --t i Ledne rec-i prihajajo na dan. Ze bi pa tudi cesar, ako bi pnsel zopet I „ „ Košut in Srbi. t2:Cortlandt Street New York City. na krmilo. ne mo„el vladati proti j ve6 fsa SO f ^ kulisami šepetali Teiefon: 40»< Lortlandt ..,.,..,., , i na usesa o spletkah in tajnih zvezah V znamenju deficita. svoji teti, koja je bila povsem dru-zcga prepričanja kakor on. Izključeno pa tudi ni, da ga je teta cesa- Ivošutovcev s srbskimi voditelji to-in onstran Save. Dunajski tednik 1' Gross-Oesterreich in Poročali smo, da ie imela naša , -ti * u^ia j.o mu je 0{jvze]a vse praVice. poštna uprava v minolem upravnem T- , . i- r 1 ' Kake grozote so se vršile na ki-letu skoraj šestnajst milijonov dolar- nea na umeten nacm z raznimi mu-.,, . . , , .. .v . , , I Armee-Zeitung" sta ze nekaj me kami spremenila v duševno in telesno . , 3 , . bolnega moža, in sicer takoj na to, Danzerjeva nekaj mesecev namigavala, da višji krogi ne vedo vsega, kar se plete in kuje za njihovim hrbtom. Sedaj pa je skrajni čas, da kovarjem potegnejo krin- tajskem dvoru v onih dnevih, ko se. ...... , jev primanjkljaja. Generalni poštni - „ - , . ... ke s pnhuljemh obrazov. J ^ *' J 1 ie reformni cesar moral umakniti _..„...,_ _ . ravnatelj poroča v svojem letnem po- . , - . . . • _ , Pred štirimi leti sta Pasic in Si- 1 J 1 starmskej svojej teti. se m moglo rocilu. da je prepričan, da se bode i • + + t ji- i mic. zaupnika srbskega krala Petra, ' ! ' zvedeti in ostane tudi v nadalje za , , , w , __ ,.r* „ , .. , A ... , izdelala načrt za veliko brbno. Glav-vedno tajnost, znano je le toliko, da v . . . . „ . . ne točke tega načrta so: ie napredni in duševno zdravi cesar _ ~ ..... .v . .1. Zveza s Črno Goro po navodilih postal le senca svoje prejšnje osobe. _ , ' . . . , , , . , , ! iz Belgrada. \ javnost je pnsel le tedaj, kadar _ ° , , . . , , ... . i 2. Sporazum z Bolgari "jo o skup- mu je cesarica vladarica dovolila in . , - . ae je pri nas pričela že pred mnogimi , j j i i - - -i nem carinskem ozemlju in organiza- 1 ® kadar je vedela, da jej ne more sko-1 ... . __ ... m , leti, toda zal, da se to se do danas- dovati Qovoriti sploh nJ. smel in | «ji vstaje v Macedomji. Tedanja njih dni ni uresničilo in da se nai- , - • c j • ■ n "asa odkritja te točke so v minister- . . J ukazovati se manj. Sedaj je padlo ' . , brze tudi ne bf>de tako hitro. Mo- , , , . ] stvu za zunanje zadeve vzbudila sen- zagrinalo nad cesarsko tragedijo v- .... . , ... , goce je s tem. da je stari Platt iz- , n , - . . . zacijo in iz spanja vzbudila celo gro- ... . J Pekingu. Upati ie, da novi cesar! „ i , , , etopil iz /.vezjnesra senata, odstra- -, , . . , , - ■ .... ta (roluehowskega. . nima mkake tete. kakorsn^a je bila , . . . ..... . njena glavna zapreka tej reformi. , . ........,..... ;.,„-.. ......... -i. Dogovor z merodajuimi politiki kajti Platt. kot solastnik velikih Spalajkovic sklenil dogovor s hrvatskim državnim poslancem Pribičevi-čem. Tretja točka tega dogovora se glasi: "Sedanje politične, vojaške in gospodarske razmere silijo Srbijo, da ne podpira velesrbske ideje in napravi z Avstrijo '1 modus viven-di"'; načelo pa velja, da bi škodilo srbskim težnjam, ko bi se hrvatsko-srbska koalicija udala dunajskemu vplivu, in da je treba vzdržati zvezo z merodajnimi osobami v Budimpe- " Saj ti ne branim. Trdim samo to, da si dane« pogorel ali pa pozebel, kar ti je ljubše." "Ke bodi no siten!" je vzkliknil Bruc, že nekoliko razjarjen. "Lej, vrnila se je k oknu. Slamnik vrti v roki. O, da bi bil jaz ta slamnik!" 'i Ce ima slamnik v roki, pojde menda z doma", je sklepal Vinko. i "Tako bo in nič drugače", mu je pritrdil Bruc. "Vidiš, saj vendar Slovensko KtiioHsn poop, društvo svete Barn? šti." V dogovoru zagotavlja Srbija; uganeš tudi ti včasih kaj." tudi denarno podporo hrvatsko-srbski koaliciji za nove volitve. Koalicija naj bi podpirala Košutovee, ti pa velesrbsko propagando. Se začetkom tekočega leta je, kakor se zatrjuje, srbski lisjak Pasic poslal knjižničarja Tomica v Zagreb, da pridobi poslance Barčiča, Magdiča, Mažurani-ča, Modrušana, Tuškana in Babica za zvezo z madjarsko neodvisno stranko proti Dunaju. Ako Košut še nikoli ni kaj dobre- V tem je uarisal Don Juan z ru-dečim svinčnikom veliko plamteče srce na polo papirja in ga pokazal nasprotnici. Mlada dama še je nasmeh- ! nila, zardela in hitro stopila od , okna. J "Ima že slamnik na glavi", je1 oznanjal Bruc. "Bomo videli, kam pojde." j "I kam pojde?" je ugibal Vinko in dejal cigareto na pepelnik. "K učiteljici pojde brenkat kakšne so-' ■S& Zjedlnjene države Severno Amersit^ Sedež: Forest City, Pa, t »elsccBtM&c^aa-'B-.irLO- diM 31. januarja 1902 ■ - .i-.-itm^ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Ferest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, 1 L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City. Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, F». ga storil, zvezo s Srbi moramo iz \ natine ali sonate, ali pa gre k ši-srca odobravati, zajedno pa obžalo-J vilji." vati, da njegovi načrti niso uspeli. Don Juan. Spisal Rado Murnik. ta deficit v nadalje gotovo pokril, ce se uvede paketna pošta za vse kraje na deželi, tako da prihodnje leto ni pričakovati nikakega primanjkljaja. Agitacija za uvedbo paketne pošte Don Juan je naglo poiskal palico in si naveznil lepši klobuk. "Že gre, je že spodaj", je napove-' dock, Pa. I dal Vinku. '' Spremlja jo kuharica , s košaro. Na trg gresta. Slabo si ugenil prejle. Lej, lej, kako je ele- \ gantna! Takoj pojdem za njo." j "Jaz tudi!" se je ponudil Vinko, j ° "Tebe ni treba prav nič z mano",' Sloveči pravnik Ivan Bruc je se-; se je branil Bruc. "Ti bi utegnil del za mizo in zehal nad morilnimi i vse pokvariti." pandektami. Skozi odprto okno je "Nič ti ne pokvarim, ne, nič se ne: Forest City, Pa. prinašal lahen veter prijetno vonja- boj! Kadar se ji boš hotel pribli- j vo kostanjev, ki so cveteli spodaj na žati, že zaostanem zadaj in opazujem Marije Terezije cesti. 'tvojo taktiko od daleč." Ivan Bruc je počasi vstal, raz- Šla sta počasi za mlado damo in tegnil roke in jih sklenil za tilnikom, kuharico. Potrpežljivo je gledal Bruc, se pretegnil in stopil pred ogledalo, kako sta nakupovali jajca, zelenja-Njegov obraz ni bil niti duhovit, niti , Vo. piščance. Naposled se mu je ! zanimiv, niti prikupen. Slamnato- ; zdelo potrebno, da se poslovi od Vin-rumene lase je nosil počesane v fan- ka ter stopi bližje zasledovani ne-tastično frizuro na pol dresiranega znanki. Indijanca. Njegova ušesa niso bila Nedolžno preganjana krasotica in dosti manjša kakor preste; ako bi bil njena kuharica sta imeli polne roke i Ivan Bruc mogel migati z njimi, bi j nakupljeno robe. bil lahko delal prijetno hladilen ve- "Saj ne moreva nesti sami vse-1 ga!" je slišal Don Juan zvonki glas gospodične. "Treba bode postrešč-ka." Tedaj je stopil Ivan Brue bližje, se predsta\il in uslužno ponudil svo-j NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFEImTC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenu«, FRAN ŠUNK, ITL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. BoxMT, Društveno glasilo je "GLAS NARODA. ter. — Navzlic temu si je domišljal Ivan Bruc, da je kaj lep in nevaren mladenič. Rad se je bahal s svojimi sedanja cesarica, ker inače ramo i/, srca obžalovati. uspehi pri krasnem spolu in rad je slišal, če so ga imenovali prijatelji jo pomoč. Tndi mladenka mu je ime-, ekspresnih ilrtižbT j<" bil volno proti uvedbi paketne pošte. Dasiravno *** stari Platt v senatu ni imel velikega vpliva, se je vendar le vedno protivil Zfl SktlpHO pOStOpcMJC vsemu novemu in njegovi tovariši so ee vedno pridružili njegovim idejam. Plat se je vedno in vedno zavzemal e vsemi svojimi močmi za koristi bogatih ekspresnih družb, kterih jedne je bil tudi on predsednik, kajti ako bi pošta prevzela paketno službo v Slovencev, Hrvatov in Srbov. v Italiji o adrijanskem vprašanju in j 1>on Juan- novala svoje ime, ki ga pa ni dobro ; prosti Inki v južni Dalmaciji. Hodilo pa se je Ivanu Brucu tako. slišal. Nasmehnila se mu je prijazno 4. Gospodarska osvoboditev od A v- 'kakor navadno vsem onim, ki se šo- j i„ Usu poverila košaro z zelenjavo in strije in trgovinske zveze z drugimi j Piri.1o in veličijo s srečo pri damah; j jajci. Ves srečen je stopal Bruc po-dr Za vami. ' d°slej so imele koketnega, nadutega leg svoje dame in zmagoslavno na- 5. Vstaja v Bosni in Hercegovini i domisljavcka še vse neusmiljeno za mežikava 1 Vinku, ki je počasi hodil proti Avstriji. 6. Zveza z neodvisno Košutovo stranko proti Avstriji. 7. Jugoslovanski odbor, ki naj zbira zaveznike in vodi vso akcijo. PaŠie je bil tedaj v tesnej zvezi z znanim Polonyijem in Košutom, ki sta stala v prvih vrstah proti Fejer- odobril reško resolucijo, pojasni se tudi namen. In ta je bil, pridobiti "Obzor" priobčuje iz slovenskih deželi, potem bi to pomenjalo veliko ] poslanskih krogov uvodnik " Jugo-zgubo za vse ekspresne družbe. Nje-! slovani in dogodki na Balkanu", v gova vztrajnost v tem pogledu bi bila kterem se avtor zavzema za enotno . varyjevi vladi in Avstriji. To po-brezdvomno hvalevredna, ako bi se I politiko vseh slovenskih, hrvatskih | jasni tudi postanek reške resolucije, zavzemal za kako dobro stvar, mesto in srbskih strank. Poslanec piše med j ktere duševna očeta sta Supilo in da se je zavzemal le za koristi ne-! drugim: "Niti trenotka ne smemo Košut. Če povemo, da je Košut sam kterih kapitalistov, ki so v škodo mi- pomišljati, kam hočemo in na ktero lijonom prebivalcev poslovali. Za ! stran. Končna rešitev bosanskega uvedbo paketne pošte je pred vsem vprašanja mora rešiti tudi veliko: Hrvate proti Dunaju. To idejo so najvažnejše vprašanje, se li bode se- vprašanje delavnega programa vseh j pospeševali tudi znani madjarski podaj v senatu našel zopet kak tak se- slovenskih, hrvatskih in srbskih ; litiki Justh, Apponyi, Lov4szy in nator, ki je v neposrednej zvezi z strank v mejah habsburške monar-! Kovacs. ekspresnimi družbami, tako da bode hi je. Pustolovci nismo. Nasprotno,1 Zatrjuje se tudi z vso gotovostjo, najhrže minolo še več let. predno bo mi moramo biti trezni, modri in lo- da je bil Košut v Belgradu šest dni senat deloval pred vsem v korist kavi, ker na nas je, da sedaj izra- • pred svojim imenovanjem za mini-posameznih lastnikov trustov in mo- . bimo državno formacijo monarhije na 1 stra. Z vstajo v Bosni in Hercego-nopolov. jugu in da si ustvarimo krepko in ! vini ter nemiri na Balkanu je hotel V ostalem je pa generalni poštni močno domovino. Temeljna točka na- ! Košut od krone izsiliti razne konce-ravnatelj izbral slab argument, s ko- i šega skupnega delovanja bi torej mo- sije za ogrsko armado. Tedaj so se rala biti, da za sebe izkoristimo dr- uorca. za njimi. V prijetnih pogovorih je Ivan Bruc si je potegnil z roko j prinesel Bruc težko košaro do cilja, po svoji rumenkasti grivi in se za- Dama ga je prosila, naj počaka v jim skuša utemeljiti svoj predlog za uvedbo paketne pošte, kajti zelo te- žavne meje svoje domovine, kakor žavno mu bode dokazati, da se bode so jih prikrojili oni, ki so radi teh z uvedbo paketne pošte pokril seda- rnej hoteli zanesti med nas razpor. nji veliki deficit. j Zato bi morali vse svoje delovanje __— __osredotočiti na to, da zrušimo vse umetne meje, ki medsebojno dele nas Zopet ostanki mrtvecev na Gunnesso- , Slovence, Hrvate in Srbe. Mi ni-vej farmi. 1 mamo časa, da bi še nadalje čakali, .. . I da se dogodki raz rije jo sami po se-Laporte, Ind., 14. nov. Tukajšnje^. ,, m ng smemo ^ yge svoje oblasti so zopet pričele kopati na nade staVTiti zdravo odporno siiG Gunnesovej farmi in iščejo nadaljna n&gega naroda„ Mi se ne smemo /trupla umorjenih ljudi. To se je I y bodo5e zadovoljevatij da bi sloven_ Egodilo vsled izpovedbe Julija Truch- sko hrvatsko slogo manifestirali sona, ki je sedaj zaprt v Vernonn, g tem> da ge naši poslanci ob_ Texas, kjer je povedal, da so na far- iščejo na Dunaju, v Budimpešti in v mi še nadaljni mrtveci. Vsled tega Za£frebu Skratka, mi ne smemo več j Hercegovine, »o te dni pričeli kopati in so v resnici na vseh onih mestih, koje je omenil priča, našli ostanke človeških trupel. Mogoče so pa to le ostanki onih tru- Madjari dičili s "tulipanom" in iz bogatih prispev so Košutovci podpirali velesrbsko propagando. Po novih volitvah meseca junija 1906 so bili Košutovci na konju. Vrtoglavi zmagoslavij a so Lengyel, Hock in Rakosy pohiteli v Srbijo, da se pobratijo z Velimirovičem, Gruičem in Geršičem proti "dunajski kamarili". Tedaj je Lengyel rotil Srbe, naj ne kupujejo Škodovih topov v Plznu na Češkem, rekoč: "Oborožite se, da morete biti močni naši zavezniki. Avstrija hoče pomnožiti armado za veliko akcijo na Balkanu. Temu se je uprla neodvisna stranka, kakor svoj čas okupaciji Bosne in voditi slučajne politike: ne smemo'; Da Lengvel ni govoril samo v svo-rakati na madjarsko pragmatiko, da | jem imenu, dokazuje njegov govor pričnemo boj proti Madjarom, ne smemo čakati na novo klanje v Ljub- pel, koje so že preje našli, kajti vseh d& navalimo Qa Nemce> ne ^ kosti niso odstranili. mo žakati na novo šolsko leto, da se __. .. zagrozimo Italijanom Prva aretovana Kitajka. biti naša borba smotrena, skupna. lo. \ našem im-^tu so aretovali gospo ^ična. Rušiti in graditi, vs eto molze How, ženo bogatega kitajskega ramo p0 gotovem načrtu v dosego trgovca, ker je obdolžena tatvine. To je prvi slučaj, da je bila v New Yor-ku aretovana kaka Kitajka. Njen rojak, trgovec Chin Poy, jo je obdol-žil, da mu je, ko ga je obiskala, n-krmdla $700. On trdi, da je izvršila tatvino, ko je po opijn sanjal. Ona trdi, da ni ničesar ukradla, temveč da se hoče imenovani trgovec osve-titi, ker mn nedavno ni hotela posoditi deeet dolarjev. Obravnava se vrši jutri, ▼ torek. Rojaki, naročaju m na "Glas Na roda", najvrfji in ujMaajfi I—iaH skupnega cilja. Usojamo si torej predložiti ta^le konkretni predlog: f'im najpreje se naj snidejo pred-stavitelji slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda te monarhije in sestavijo skupni program delovanja, ki bi nas dovedel do enega skupnega cilja. Slovenci in Hrvati bodo se s tem programom brzo složili. Srbi. poučeni po zadnjih dogodkih, bodo prišli do prepričanja, da zj nje Bosna ne bode tuja, ako bodo delovali skupno z nami. da uredimo Bosno, kakor bode potrebno. O samem programu, o kterem bi naj razpravljal ta veliki narodni zbor, nam na tem meseca grudna lanskega leta v ogrski zbornici. Med drugim je govoril: "Nečem izdati, kako in v čem so se Košut o vi pooblaščenci pogajali s Sr-Odslej mora 1 bi. Nečem povzročiti mednarodnega spora in ministerske krize. Ko bi to izdal, nastati bi morala kriza. To naglašam, četudi bode vlada to zanikala. Ob času boja proti Dunaju smo sklenili to prijateljstvo s Srbi, to politiko smo delali in vodili v dogovoru z vlado in po njenem naročilu. Naglašam, da je bila med Srbi in Madjari prava, odkrita ljubezen in da bi bili mogli postaviti na noge močno armado, s ktero bi bili premagali Avstrijo in dosegli svoje politične namene—" Seveda tega govora tedaj v celoti niso objavili ne avstrijski, ne ogTski vladni in od vlade podpirani listi. Tajne zveze med Belgradom in Košutovci pa niso prenehale. Lani je po naročilo srbske vlade znani dr. dovolj no nakremžil sam sebi v ogledalo. Potem je stopil k oknu in gledal z drugega nadstropja doli na ulico. Naenkrat je zagledal pri prozoru v prvem nadstropju nasprotne hiše, da se nekdo trudi pri koloturnih zavesah. Nežna bela roka se je zasvetila v popoldanskem solncu in pokazal se je mlad obrazek, svež, vesel, prijazen. "Oh, ali je krasna!" je vzdihnil Ivan Bruc koprneče. "Te oči, to lice! Res, krasna je!" I Tedaj je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je Ivanov tovariš Vinko. "Na zdar, Don Juan!" ga je pozdravljal hrupno. "E, kaj vidim! Že zopet koketiraš? Pusti ubogo žrtev! Ali ti jih še ni dosti?" "Sedi tamle na zo|o!" mu je velel Ivan Bruc, ves vesel, da bode imel pričo svojih triumfov. "Izvoli mirovati, sicer mi utegneš vse pokvariti." "Nič se ne boj, bratec!" mu je hitro odvrnil Vinko. "Nič ti ne bom' hodil v zelje, saj bi bilo tako zastonj. Lepo tiho bom sedel tukajle skrit in i opazoval tvojo donjuansko tehniko in njene uspehe." Vinko je sedel v zofin kot in si naredil cigareto. Ivan Bruc pa je milo in poželjivo gledal gospodično v nasprotni hiši in se iztezal, da bi bil kmalo padel skozi okno. 11 Vinko, moj dražestni vis-a-vis se mi že smeje!" se je pohvalil Ivan Bruc. "Če te le nima za norca!" se mu je rogal odkritosrčni Vinko. "A seveda!" ga je zavrnil Don Ju- , an. "Tega ne razumeš. Če se dekle smeje, je to vendar vedno dobro znamenje." "No, čestitam! Potemtakem ji hudo ugajaš.' * "Menda že!" mu je prikimal Ivan Bruc. "Pa imaš res prekleto srečo, no!" Don Juan pa je pritisnil svoj junaški palec, kazalec in srednji prst na svoje debele ustne in naredil z roko eleganten krog po zraku. "Poslal sem ji zračni poljubček", je razlagal Bruc Vinku. "O, kako ljubko se mi smehlja! O kakšni zob-ki! Ha! Škoda — izginila je." "Adijo, mežnar!" se je norčeval Vinko. "Saj sem precej rekel, da ne bo nič." "Molči, lepo te prosim!" je godrnjal Brue. "Kaj žužnjaš! Ti ne j poznaš ženskih. Ženske je treba štu- [ dirati! Jaz sem jih Študiral in jih . Be bum." predsobi — nagrade. Opajal se je z najslajšimi nadami. V kratkem se je vrnila z gospodom, ki ga je predstavila Brucu kot — svojega moža. Ta je v rokah držal odprto denarnico. Don Juan ni čakal nagrade, tudi ni čakal radovednega Vinka, ampak jo je naglo odkuril domov, koder je nagle spustil zaveso na okno. ROJAKI NAROČAJTE SE KA NA PRODAJ. Lepo pohištvo, posebno priporočljivo za novoporočence, je na prodaj. Podrobnosti izvedeti je pri lastniku: Frank Zelene, "OLAS NARODA", NAJVEČJI IK 4t!l Ave., Brooklyn, N. Y. NAJCENEJŠI DNEVNIK! (14-17—11) s: o o o -a S >-o > & m • ~ 3 C 9? ci ^ O £ ei S P. g _ g si-.® .s -k: "C fl cj *«-' cS H rO P _ 3 -S £ rt rf « « o- S ® d Cd e S-t G £ S % S » * d Z "3 5 ? S P -o •s > © h; M s g g co eS o S S; © <= K »m o S3 • j e P- JD tn C > o > a 3 ed 3 k) »i-J D. O« r*i • "-1 tu C m £ a n © H te ca ® 3 fl 'S > l & ti > N £ o .5 ® T* -4J M M *- O s S P ž •a ^ | ?3 a Z ^ " a | I © rO fl 1 fc p C m Cm .5 © cS M >« U «3 S3 --< © T * d W © . 1 i'| r- o. • J3 N S eS .2 > 1 % | % . d ts 2 t ž in Z 50 a & -s s Jugoslovanska takorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu v Snopi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, TVTrnn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-, dock, Pa. ALOJZIJ VIRANT, 11. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, m. porotnik, 5312 Butter St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, 111 Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov Ib druge listine na. glavnega tajnika: GEORGE L- BROZICH, Bex 424,' Ely, Minn , po svojem tajnika in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po&iljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki Tiake pritožbe. , Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Grob naših narodnih mučenikov Jiundra in Adamiča je obiskalo na Vseli svetnikov dan gotovo nad 30 tisoe Slovencev in Slovenk. Grob je bil ves v zelenju eksotičnih rastlin in di sečem svežem cvetju — simbolu mladosti, v kteri ^ta Lunder in Adamič dala kri in življenje za preganjani slovenski rod. Na grob sta bila položena dva krasna venca od združenega narodnega odbora in od slovenskega ženstva s slovenskimi tro-bojnieami. Ob grobu so viseli trakovi vencev, ki so bili darovani ob pogrebu teh nesrečnih žrtev. Gorele -o na grobu Štiri baklje poleg običajnih sveč. Častno stražo so od 2. do 6. popoldne opravljali Sokoli, in sicer vseh treh ljubljanskih sokolskih društev, šišenskega sokola ter 25 članov kranjskepa. radovljiškega in tržiške-ga Sokola. Vsaka straža je obstojala iz 20 Sokolov in zastavonoše. Menjale so t*e straže vsakih 20 minut. Zopet konsignirano vojaštvo v Ljubljani. Za Vse svete je vlada zopet dala konsignirati vojaštvo, dasi živemu krstu ni prišla na misel kakšna demonstracija. Vojaštvo je bilo do 11. ponoči pripravljeno v kasarnah. V noči od sobote na nedeljo je prišlo v Ljubljano 67 orožnikov, ki f*> bili skrivaj namešJeni na magistratu. v "Tonhalle" itd. Orožniki so s noč i o polnoči zopet zapustili Ljubljano, kjer seveda niso imeli prav n«-hee je razipočil in j ranil deklico na roki; roko jej odre-j žejo. j Streljal je lfiletni Karel Kosmač ' v Solkanu. Pri tem se je pripetilo, du se je zadel v levo nogo. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Gorici. Tri prste je zmečkalo 281etnemu finančnemu stražniku Jakobu Valči-ču v Trstu. Moral je v bolnico. Tožba za 6 K — troškov 700 K. J. S. z Vitovelj je tožil G. z Vitovelj za 6 K, ktere mu je bil dolžan na dninah, kakor pravi tožitelj. Tožba je tekla in tekla, oba sta Imela odvetnika, vlekla se je tožba naprej in »končala včeraj pred goriško okrožno sodnijo tako, da je izgubil toženec ki mora plačati 6 K dnine tožibelju ter pravdne troeike okoli 700 K. — Pravdarsrtvo stane denar. To je stara re«niea. ki pa še ni izmodrila ljudstva. Hud Ljubljančan. Umobolnega Antona Lokničarja iz Ljubljane 60 dražili v Trstu otroci. Lokničar je za>-mahnil proti otrokom, pri tem pa je istbil oko 54 let stari Mariji Skerl, ki je iht elo&ajno masno. Grozna nesreča v Dreherjevi tovarni. Dne 31. oktobra zjutraj se je pripetila v Dreherjevi tovarni grozna nezgoda, ki je storila konec mlademu. pridnemu delavcu. Železni krem-pe!j je delavca Ivana Kocjana uduril z neizprosno silo v /.atilnik ter ga pritisnil tako, da so se mu štrli vretenci na zatilniku in mu je bil strt sipodnji del lobbanje. Smrt je bila malone hipna. ŠTAJERSKE NOVICE. Pod voz je padel v Šoštanju hlapec Pavel Hartl, ker so se mu konji splavili. Hartl je dobil tako hude poškodbe. da je kmalu umrl. Od vojakov je zbežal 21 letni Vin-cenc Verdnik, ki je služil ,cesarja v Mariboru. Te dni so ga prijeli orožniki z njegovo ljubico v Hočah in vtaknili v zapor, seveda vsakega posebej. Drugo jutro je parček zbežal iz kletke. Sedaj ju zopet iščejo. V cerkveni strop v Trbonjah pri Vuzenici je udarila strela; stolp se je zrušil, zvonovi so se razbili. Lokalna železnica Poličane - Konjice izkazuje primanjkljaja 22.107 K tio h. Od teli bi moral okraj plačati 12.G00 K. ker so pa njegovi dohodki preslabi, je dežela prevzela 18 tisoč 107 K 65 h. in okraj bo prispeval samo 4000 K. Na nemški telovadnici v Ptujn so neznani 1 i udje pobili nekaj oken. graški listi seveda trde, da so to storili Sokoli. Bolj verjetno je, da so to Nemci sami storili, da bi zopet imeli kak vzrok ščuvati proti Slovencem in jih napadati, kakor je v Ptuju že <>d nekdaj navada. Ptujski voditelji so zmožni vsakega lopovstva — to se e že neštevilnokrat izkazalo. KOROŠKE NOVICE. Žalosten konec lahkoživca. Pomož-niuradnik na ravnateljstvu drž. železnic v Beljaku. Adolf Grassl. je bil jako lep in lubezniv dečko. Zato ni bil priljubljen le pri ženskem svetu. marveč je imel jako mno^o prijateljev tudi med svojimi kolegi in v ositali meščanski družbi v Beljaku. Nekega dne je slučajno opazil ženit-no ponudbo v nekem listu in dasi je dotlej imel namen vzeti v zakon hčerko nekega železniškega mojstra ki jo je tudi resnično ljubil, pričel do-pisavati z oglaševalko omenjene že-nitne ponudbe. Kmalu se je uveril, da ima opraviti z jako bogatim dekletom. in dasi ga je bolelo srce — popustil je svojo prejšnjo nevesto ter -e poročil z bogatinko. Začel je živeti kot lahkoživec prve vrste in razsi-pavati denar z obema .rokama. Že ob svojem žemitnem potovanju na jug je pokazal, kaj zna. Ob povratku se je ustavil tudi v Ljnbljani, kjer je obiskal svoje bivše vojaške tovariše in jih sijajno traktiral. Prišedši nazaj v Beljak, je postal stalni gost restav-ranta Hohenwarter, kjer je svoje prijatelje dan za dnevom pogoščal. Klar je najboljšega premogel restavrant, vse to je naročil in plačal Bvojim prijateljem; stotak pri njem ni pomenil nič. Baje je vse to delal iz obupa, da je zapustil svojo prvo nevesto. Seveda njegove družinske razmere pri tem niso bile najboljše; vendar pa se je žena do zadnjega utpirala tožiti na ločitev zakona. Ko pa je Grassl telesno začel propadati in je bil odpuščen iz službe, so ženini sorodniki povzročili ločitev zakona in eo še ostalo premoženje zagotovili edinemu otroku. Lahkoživec Grassl je bil naenkrat brez sredstev; šel je v Celovec kjer se je preživljal s pisarstvom. Ko mu je šlo posetbno hudo, pisal je ■svojim nekdanjim prijateljem za pomoč, — a nihče ga ni hotel več pognati. Padal je nižje in nižje in pred kratkim gra je našel nek orožnik v kamenolomu blizu Celovea popolnoma zmedenega, bosega in razcapanega. Odslej bo užival preskrbo ubožcev v tvoji domači občini Krumpen-dorf. To je resničen roman človeka, •ki mu je za polno srečo manjkalo edino skromnosti. HRVATSKE NOVICE/ Pet let ječe radi 1 krone 20 vin. Nedavno je bil v Osjeku obsojen na pet let ječe vagant Pavel Roheim, ki je svoj čas na deželni cesti med Sv. Jurijem in D. Miholjcem z nožem v roki napadel kmetico Kato Pucetič in ji oropal gotovino v znesku 1 K 20 vin. Otrok se zadušil. V Vlaški ulici v Zagrebu je ostala štiriletna deklica sluge Antona Fajnčina sama v stanovanju. Dobila je v roke žigice in ee pričela ž njimi igrati. Pri tem se je sobna oprava užgala in otrok se je v dimu zadušil predno je prišla pomoč. Fajnčina je pri tej nesreči izgubil edinega otroka in ves svoj imetek. "Sistem" na Hrvatskem. Nedavno je bilažena profesorja Svrljuge nenadoma prestavljena iz Osjeka v Lo-vinac, ko je njen mož prevzel ured- 1 ništvo "Narodne Obrane". Sedaj je vlada prestavila tudi profesorja Švrljugo samega, in sicer v Zemun. hrti je namreč bil na bolniškem dopustu. obenem pa je prosil za vpoko-jitev, ker je že 30 let služil. Vlada pa je odbila njegovo prošnjo, ker da mu noče všteti v službeno dobo dveh let, ko je bil od službe odstavljen, mu ustavila dopust, češ, da njegovo časnikarsko delovanje kaže da ni bolan. in ga obenem premestila v Zemun. Nesrečna smrt. V Zagrebu sta v neki podstrešni i-obi stanovala skupaj dninar Avgust Srkalj in 691etna po-strežnica Jelena Žubrinič. Kot podnajemnik je stanoval pri njima nek zidar. Ko je v četrtek zvečer prišel Srkalj ob 7. uri zvečer domu, nastal je med njim in Žubrinieko prepir, v kterem je on zagnal vanjo nek vrč. Nato je Srkalj odšel z zidarjem v kremo. Žubrinička je pričela kmalu potem klicati na pomoč in sosedam tožila, da jo je Srkalj z vrčem zadel na želodec. Kmalu na to je umrla. Vlom v občinski urad. V noči od 26. na 27. oktobra je bilo skozi dvoriščno okno vlomljeno v občinski u-rad v Pregradi in iz pisalniškega j predala vzeta svota 300 kron. Werth-j heimerica je ostala nedotaknjena. Sum je padel na občinskega pisarja j Večeriča, ki so ga zaprli. Sneg v Liki. Iz Plitvice in Gospiča se poroča, da je padel ondi sneg. Ponesrečeni železničar. Na kolodvoru v Sunji je prišel delavec And. Fihpač pred dva voza. ki sta ga do smrti stisnila. BALKANSKE NOVICE. Vsa Bosna je minirana. Belgrad, 2. nov. Vojna uprava v Bosni je dala v bližini trdnjav minirati ves teren. Pri tem se je zgodilo že več nesreč. V Gacku je eksplodirala ena taka mina in ubila 50 vojakov. Važna izpoved srbskega poslanika. Paris, 1. nov. Srbski poslanik Vesnič je povedal, da je Avstro - Ogrska leta 18G0 ponudila Srbiji skoraj dve tretjini Bosne in Hercegovine s pogojem. da ostane Srbija za slučaj vojne med Avstro - Ogrsko in Rusijo nevtralna. Srbija je ponudbo odklonil. ker ni hotela postati Rusiji nezvesta. Zarota na Bolgarskem. Sofija, 1. nov. Na dvor je prispelo anonimno pismo, v kterem se naznanja, da pripravlja baje Sandanski zaroto. Policijsko ministerstvo je uvedlo obsežno preiskavo. Poslanci ruske dume se ogrevajo za zahteve Srbije in Črne Gore. Javno mnenje na Rutskem je tako, da mora Rusija storiti vse, da dobita Srbija in Črna Gora primerno kompenzacijo za Aneksijo Bosne po Avstro - Ogrski. Za to je tudi ruski car. Vršijo se veliki shodi, ki se bavijo z bosainskim vprašanjem in na kterih se zahteva kompenzacija Sibiji in Črni Gori. RAZNOTEROSTI. Rafaelova slika za 5 kron. Angleška -^evka Mayxle Temple je prišla v Londonu v trgovino starin. Prodajalec ji je ponudil majhno sliko, Češ, da je kopija Rafaelove slike. Ker ee je f .Tekom štirinajstih dnij izide v zalogi "Glas Naroda" prvi in drogi zvezek krasnega potovalnega romana "V padišahovej senci" in sieer prvi zvezek pod imenom "Po puščavi," in drugi "Po divjem Knrdistann." Našim rojakom dobro znani pisatelj Karol May popisuje v teh knjigah svoje potovanje po Arabiji, Knrdistann, Turški Aziji, deloma tndi po Egiptu. Vsak stavek v knjigi je pisan tako zanimivo, da bravec knjige ne odloži preje iz rok, dokler je ni do konca prečital. Da smo cenjenim naročnikom Glas Naroda zelo ustregli, ker smo jim preskrbeli prestavo omenjenih knjig, nam naj bolj pričajo številni novi naročniki, ki so se naročili na list, odkar je pričel izhajati krasni potovalni roman "V padišahovej senci," ki obsega skupno šest knjig, kterih dve sta zdaj gotovi. Da bravce bolj iznenadimo, smo tiskali obe knjigi na posebnem finem papirju z ličnimi platnicami. Na prvi strani prve knjige prinašamo tudi sliko smešnega, junaškega, zvitega in zvestega služabnika Kare ben Nemai, znanega pod imenom hadži Halef Omar, ben hadži Abttl Abas ibn hadži Davnd al Gosara. Na naslovni strani drugega zvezka pa vas preseneči slika hrabrega buluk emina, ki je v bogve kteri bitki zgubil svoj nos. Njegov zvesti spremljevalec je seveda sivec osel, ki je rigal vse noČL V očigled velikih stroškov, finega papirja in ličnosti knjige smo nastavili ceno posamezni knjigi 60ct., dve knjigi skupaj $1, in ceno vsem sest'.m knjigam skupaj $3.00. Opozarjamo pa že sedaj rojake, da imamo le omejeno število knjig v aalogi; kdor hoče dobiti gotovo knjige v roke, naj se čimpreje naroči, ker smo prepričani, da bodo hitro razprodane. Poleg tega pošljemo nekaj stotin knjig tudi v staro domovino, vendar bomo gledali, da v prvi vrsti zadovoljimo naše ameriške rojake. Knjige so objednem krasen dar svojim prijateljem v Ameriki ali pa v stari domovini, ker so kras vsaki knjižnici ali zbirki knjig. Zabave, smeha, burk je v knjigi dovolj, objednem pa ne primanjkuje poučnega berila o razmerah in šegah raznih narovov v Afriki in Aziji, kar vse popisuje pisatelj zelo natančno, ker je sam dalj Časa bival in hodil po onih krajih. Rojaki, sezite torej po knjigah, dokler so pri rokah, ker prinesle vam bodo marsikako zabavno in smešno urico razvedrila. Uredništvo Glas Naroda. pevki sličica dopadla in ker ji je bila eena le 5 K, jo je tudi kmpila. Nekoč pride k pevki neki slikar, ki je takoj spoznal sliko za Rafaelov original. Isto so potrdili tudi drugi strokovnjaki, ki so ji ponudili za sliko 16.000 K. Samomor višjega častnika. Na Dunaju se je vpokojeni fml. Viktor vit. Pokornyi v svojem stanovanju obesil, a vrv se je odtrgala in general je jL.adel na tla. Nato je vzel general revolver in si pognal krogljo v glavo. Baronica Vaughin, ki je živela v morganatičnem Zakonu z belgijskim kraljem Leopoldom, je te dni s svojimi otroci zapustila Belgijo in se za stalno preselila na Angleško. Kralj je namreč pretrgal vse zveze z njo. Maronico je spremljal bivši mnogoletni prvi pobočnik kralja Leopolda, Potovanje na sever z medvedi. Norveški kapitan Amundsen namfr-rava potovati na severni.rtič s pomočjo severnih medvedov. Medvede že pripravljajo dalje časa za ta namen, in sicer opravlja ta težavni posel neki Anglež. Kapitan Amundsen, ki se je dolgo časa mudil v pokrajinah večnega ledu, je trdno prepričan, da se severni medved da izuriti za vožnjo ter postane ravno tako krotek in zanesljiv, kakor severni pes. Pri tem upa, da bodo štirje medvedi lahko >pretneje vozili tako težke sani, kakor 60 psov. Elegantna 20 let ura tenkega modela Lovski pokrov krasno graviran, z zlatom delan, se navija zgoraj, ameriško kolesje in sedem rubinov. Garantirana za 20 let; z verižico za dame ali gospode. Če jo vi- $3.75 Slovensko - Amwikanski Kolsdar. Kakor vsako leto, tako bode tudi letos naše uredništvo izdalo rojakom v Ameriki nad vse priljubljeni "Slovensko - Amerikanski Koledar", ko-ji se je tekom let povsem vdomačil pri slovenskih Američanih. Koledar za leto 1909 bode glede vsebine nadkriljeval vse njegove prednike, zlasti pa v kolikor pride po vestni dfel t poštev. Razun povesti, bodo v Koledarju tudi zanimivi članki o odkritju reke Hudson, Fultono^ vej stoletnici, kitajskem novem letu* tristoletnici Canade, osemdesetletnici Leva Nikolaje vida Tolstoja itd. Poleg tega bode v Koledarju tudi obilo humoresk iz ameriškega življenja, popis katastrofe v Collin wood u. popis napada avstrijskih vojakov na Slovence v Ljubljani (s slikami) in mnogo druzih zanimivosti, kakor tudi natančen pregled vseh dogodkov letošnjega leta, ki je bilo s ozirom na politične spremembe tako bogato. Prve pole Koledarja, ki izide v 5000 iztisih, se že tisk jo, tako, da bode v kratkem izšel, radi Česar svetujemo rojakom, da se glede naročnine čim preje oglasijo, tako, da bode vsakdo lahko dobil svoj Koledar pr3~ vočasno, kajti pred vsem se bo demo pri razpošiljanju ozirali na one rojake, ki se pravočasno oglasijo. Prvi naročniki so se že oglasili, a ostali rojaki naj jih hitro posnemajo! Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y, MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, poiucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje. srbečino, Lšaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok., padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih bole^riij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE i 40 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je ❖❖LE1SY PIV044- - _ « • ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tuili v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri G;o. Tra nikar-ju $102 St. Clair Ave. >.£. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. LADIES or CENTS six* dite, jo kupite. Mi jo vam pošljemo na naše stroške po express C. O. D. dajo preiSČete, in če vam ugaja kot vsaka $15 ura, plačajte $3.75 in ura je vala. Povejte, če hočete žensko ali moiko uro. M. C. FARBER, 28—225 Dearborn St., Chicago, III. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^ Ako bočea dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako obrn< na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave. Puebloy Colo Tadi naznanjam, 1a tmau< ▼ zalogi vsakovrstno suho meso. namreč: klobase, rebra, jezike Sunke itd. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. i Govorim v vseh slovant« fciik Prt» «5. ' v e* b|h>«**J mavedeni novi parobrotl " n* dvs vijaka imajo brezžiSni \ brsojav: AUOB, jliAUBA, MABTHA WASHINGTON, ] ABGHNTWA. "v mws«sth maju in Juniju «1« bo4et» zgoraj navedenem« brodovju pri-dreiila it dva droga nova potnUka1' paraika. Ciib važnih listkov iz NEW YQRKAIza III. razred so"de: Ti&TA............................................ LkFUBLJAN«...................................... &BK3S.................................... ZAGBIBA......................................... KABLOVGA...................................... n. BAgKTffn do TBSTA ali KBK1.................$50.«* »00 k obilni obisk f m w » H ABGBNTINA odpluje na 18. nav. Ta parnik plnje direktno v Patcas na zvojam pota proti ii P Parobrod "LAUBA" (na dva vijaka) odpluje 25. novembra. W Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, , 2 Washington Street, NEW • ■WWiWlF.^A- 1 ■ s?™*-" Spisal Kaxoi May; za "Glaa Naroda" priredil L- P. TRETJA KNJIGA, IZ BAGDADA V STAMBUL. (Nadal je vanj«.) "Emir, ali nisi naredil velike napake T" "Ujpair, da s© nisem prevaral. Sklenili smo mir, in če bi Bebe opazil, da mu ne zaupam, postal bi tudi on moj sovražnik." "Toda imeli smo ga v s^ijih rokah in bi ga lahko porabili kot talnika!" "Na v*ak način se vrne k nam. Naši konji so pripravljeni, da smo lahko z jednim skokom na sedlih. Pripravite orožje, vendar tako, da ne ▼zbudimo sumnje." ' "Kaj nam koristi, emir? Sovražnikov je veliko več kot nas in ti redno želiš, da streljamo na konje in ne na ljudi." " Mohan ed Emin. povem ti: Ce nas meni Bebe izdati, nam ničesar ne koristi pobitje konjev, in jaz bom prvi, ki bo obbrnil svojo puško na jezdece. Sedite mirno na svojih prostorih, dočim čakam jaz pri vhodu." Konja poljem proti izhodu doline, zajaham in pripravim brzostrelko. Za nekim drevesom dobim zavetje; ko se nekoliko sklonem naprej in pogledam po veliki dolini, zapazim tropo jezdecev, ki so se v diru ustavili, da poslušajo govor nekega moža. Bil je brat šejka. Čez nekaj minut se lo-fcita dva jezdeca od glavnega oddelka, dočim ostanejo drugi na svojem mestu. V dveh jezedocih spoznam šejka Gazal Gaboja z njegovim bratom; prepričal sem se takoj, da nam ne preti več nesreča. Ko prideta bližje in me ugledata, ustavita konje. Šejk me temno pogleda in vpraša: "Kaj hočež tukaj t" "Tebe sprejeti!" mu kratko odvrnem. "Toda tvoj sprejem ni uljudcn, tujec!" "Kaj boš menda od emirja iz zapadne dežele zahbeval. da te sprejme bolj prijazno kot ti njega t" "Mož, zelo predrzen si! Zakaj sediš na konju?" "Ker tudi ti jahaš." "Pojdimo k tvojim tovarišem. Mož, kterega vidiš ob moji strani, je ain mojega očeta in želi, da se pogovorimo, če ti morem res odpustiti." "Torej pojdi tudi ti z menoj; moji tovariši se hočejo posvetovati <5e te bodo kaznovali ali pomilostili." To mu je bilo pa vendar preveč. "Človek," zakriči nad menoj, "pomisli, kdo ste vi, in kdo smo mi!" "Vem." odvrnem kratko. "Vas je samo šest." Smejaje pokimam z glavo. "In nas je oela vojska!" Pokimam še enkrat. "Torej poslušaj in »pusti jr.e k svojim tovarišem!" Pokimam tretji in >e umaknem s konjem nekoliko vstran, da sta ierjk in njegov brat lahko jahala v dolino. Igra je bila za nas dobljena; Šejk in njegov brat -e niorata pokoriti vsem našim poveljem, ker sta bila v naših rokah. Oba jahata do mojih tovarišev, kjer poskačeta s konj in se vsedeta. Jaar sledim njih zgledu. "Ali je prijazno ali sovražno, master?'7 vpraša Lindsay. "Se ne vam. Ali hočete pomagati?" «> "Gotovo! Yes!" * ' ~ ~- 1'< ez minuto vsianite / najbolj nedolžnim obrazom —" Držal sem se odločno iin mrzlo, in šejk je sprevidel, da se ne šalim. Zajedno opazi tudi, da napenja Anglež petelina — šejk obrne konja in jezno zakriči: "Tujec, ti si lopov!" "Šejk, še enkrat reci to besedo, pa dam znamemje stražniku, ki te v : trenutku ustreli!" "Ti si me izdal! Prišel sem k tebi kot poslanec svojega rodu, ki ima prest odhod." "Ti nisi poslanec, temveč vodja svojega rodu; ti nimaš pravice po-' gaja t i se z drugimi strankami.'' "Ali več, kaj je mednarodno pravo?" "Vem, toda tebi ni znamo. Morebiti si kje slišal o mednarodnem t pravu, toda tvoj duh ni zrel dovolj, da bi kaj razumel. Pravo, o kterem govoriš, zapoveduje j>ošteno*t v boju; nadalje zapoveduje sovražnika pred ! napadom obvestiti. Ali si ti to storil? Ne. Napadel si nas kot roparje, razbojnike in tatove. In sedaj se čudiš, če te smatramo roparjem. Prišel si k nam, kor si menil, da smo bojazljivci, ki se boje tvojega spremstva; toda povem ti: ne boš zapustil preje tega prostora, dokler ti jaz ne dovolim. Če skušaš s silo pobegniti, si mrtev v istem trenutku. Stopi s konja j in vsedi se k nam. Toda ne pozabi, da zahtevani od tebe uljudnosti. in da je tvoja smrtmeizogibna, če se Bebeji drznejo nas napasti.'* Šejk res stopi obotavljajoč s konja, vendar jezno pripomni: "Moji ljudje me bodo grozno maščevali!" "Tvojih ljudij in njih maščevanja se ne bojimo, o čerr.ejk me je malomarno poslušal, ia ko sem končal še bolj malomarno pripomnil: ""Tvoj govor je zelo dolg, tujec, toda vse. kar si povedal, je lažnjivo in krivično!" "Dokaži!" "Dokaz je lahek. Bejati so naši sovražniiki. Vi ste biLi pri njih, torej ste tudi vi naši sovražniki. Ko so moji ljudje preganjali tvoje tovariše, ste jim rK>streljali njih konje. Ali je to prijateljstvo?" "Ali ste bili menda vi priatelji, ko ste nas preganjali?" "Ti si me udaril na glavo, da sem zgubil zavest. Najbrabrejšega mojih vojnikov si udaril v obraz, da je padel na zemljo kot črv. Ali je to prijateljstvo ?' * "Ti si me prvi napadel, tore sem moral braniti; najhrabrejši tvojih vojnikov me je zasramoval. torej sem mu moral dokazati, da je • proti meni sam črv." (Dalje prihodnjič.) "Well! Grozno nedolžien!" -tražili Knjige »družbe sv. Mohorja" "Well! Vzamem svoj pihalnik s seboj. All right! Sem David Lindsay! Ne razumem šale! Yes!" Oba Bebeja sta naravno poslušala, kar sem z Lindsayem govoril. "Zakaj govorita v tujem jeziku?" vpraša me šejk. "Ker hrabri emir iz Londoni^tana govori samo v tujem jeziku,' "In pojdite k izhodu, kjer boste "Watchman! Lepo! Krasno!" "In če vidite, da ostali Bebeji hočejo naprej k nam. pokličite —" doftte v naše uredništvo in jih prii- "Yes! Bom glasno zakričal!" neme naročnikom takoj razpošiljati "In valnim smehom še pristavi: "Vi ste bežali pred nami!" j, XT_____,___ __: _ Naročniki na te knjige, kteri "Govoriš resnico, šejk." odvrnem smeje. "Dvakrat smo vam usli, i spremenili svoj nasIoV; oziroma ^ Mr smo bolj pametni in hrabri kot vi. Nihče Bebejev se ne more spropn- , sq ge pregelili naj nam naznanijo jeti z nami. 5VQj QOV| starj nas]OVj da knjige "Mož, ali me hočeš žaliti?" sotove dobe "Gazal fi'ab< ja, naj ho mirna tvoja duša, da ostane tudi tvoje oko i TTpravniStvo "Glasa Naroda", čisto! I'ri-.-l k nam. da obravnavamo o miru. če hočeš re^- imeti mir. te proMm da -i In Ij uljuden kot do sedaj. Na> je malo mož, in vas je eela vojska. Toda vsa tvoja vojska nas ni mogla zadržati. Ali je to čast ali sramota za nas? Boju -e ni-n eboj na konju; tvoj brat je bil naš ujetnik, in ko smo bili v sredini tvojega tabora, da opro- NARAVNA Jbf g KALIFORNIJSKA VINA 8 Q NA PRODAJ. ™ Dobro črno vino po 50 do «0 ct. JSf galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.r>0 do $3 W galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj JK nihče ne naroča, ker manje ko- JSf ličine ne morem razpošiljati. J&f 1% Zajedno z naročilom naj gg. na- ročniki dopošljejo denar, oz'.ro- hif JkT ma Money Order' ylr jlX) Spoštovanjem i« 71 Nik. Radovich, fl* J^t 594 Vermont St,San Francisco, Cal. Pozor Roiakil Novo ij najdeno garantirano maziio it plešaste in solobradce, od katerega v I tednih lepi lasje, brki in brada pouol-oodisi kakorsnetcoli vrste izdelujem n noma rrastcjo ,J Kevmatizem ali uwlnn popravljam po najnižjih cenah, a deic v nogah, rokah in kriiu Vam po-trpežno m zanesljivo. V popravo za- polnoma odstranim. Potne no^e kur- EfV^V81'Wo P°51,oložaju zmagalca sem. Pričakujem od vas. da me prorite odpuščanja in jovmete vse. kar ste nam odnesli!" "&ejk, motiš se, ker se nahajaš v položaju premaganega. Ne mi, kemveč ti moraš prositi odpuščanja, in sicer takoj." BeJie me neverjetno začudeno pogleda, nato pa se zakrohota na ves glas. "Tujec, meniš, da so Bebeji psi in jaz, njih šejk, sramotni pes psioe? Udal sem se prošnjam svojega brata in prišel k vam, da vam odpustim velikost vaše krivde; vaša kazen bi bila zelo mila. Ker pa nečete spoznati dobrote, naj še nadalje odmeva glas sovraštva med nami, in sprevidili boste, da potrebujem samo ziniti, da vas vse i>omandramo." "Zapovej takoj, šejk Gazal Gaboja!" odvrnem mrzlo. Tu pa prične govoriti njegov brat, ki je doslej molčal: "Ta tujec iz zapadne dežele je moj prijatelj; rešil me je sramote in smrti; zastavil sem svojo besedo, da bode mir in prijateljstvo vladalo med nami in svojo besedo hočem tudi držati." "Le drži jo, Če jo moreš!" roga se mu šejk. "Bebe ne prelomi nikdar dane besede. Jaz ostanem na strani mojega prijatelja, doikler se nahaja v nevarnosti in videti hočem, če se voj-niki našega rodu drznejo napasti one može, ki so se podali pod moje varstvo.'' "Tvoje varstvo ni varstvo rodu. Tvoja neumnost te eapelje v nesrečo, ker boš poginil zajedno s temi možmi." 6ejk vstane in stopi k svojemu konju. "Ali je to tvoja zadnja beseda?" vpraša ga njegov brat. "Da, Če ostaneš pri tujcih, glej za svojo lastno kožo; pomagati ti ue morem več kot da dam povelje, da moji ljudje ne streljajo na tebe." "Tvoje povelje ne bo ničesar koristilo. Jaz ustrelim vsakega, ki bo grozil mojim prijateljem, in ustrelim tudi tebe, če se drzneš napasti ljudi, kterih prijatelj sem jaz." "Stori, kar hočeš! Alah je pripustil, da si zgubil pamet; on naj te varuje, ker jaz te ne morem. Jaz grem!" Dočim ostane njegov brat pri nas, zajaha šejk konja, da zapusti dolino. Tu pa se dvigne Lindsay in nastavi svojo puško na šejkova prsa. "Stop, old boy — stoj, stari mladič!" mu zapove. "V trenutku razjahaj, ker sicer ti pošljem nekoliko svinca med rebra! Weill" Šejk se obrne k meni in vpraša: "Kaj govori ta mož?" "Ustreliti te hoče," odvrnem mirno, "ker ti nisem dovolil zapis ti ti lega prostora." nike te računam po delu kakoršno kdc zahteva brez nadaljnih upraSanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.' Jakob Wahcif, P. O. Box 69 CL n i i AND, OHIO. MARKO KOFALT, f 844 & 846 So. 2nd Street, STEELTON, PENNA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steel tonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacho in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodoe listke za v stari kraj za vse boljše parnike in paro-bradne_ proge ter pošiljam denarje vstaro domi.vino po najnižji ceni. Mr. MARKO KOFALT je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. "GLAS NARODA". Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago. * Pišite danes po cenik. Dergance, Widetich & Co., 1622 Arapahoe St., Dearer, Colo ZA BOŽIČ in NOVO LETO pošiljajo Slo- _ venci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. VAŽNO ZA ROJAKE. mi parniki. Vsakdo naj si izbere jednega od zdolaj navedenih in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu zamoremo zagotoviti prostor. ki nameravajo potovati v staro domovino z do-brimi in brzimi poštni- {V Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : 17 centov na dani kupi Oliver. Ta čudovita ponudba — Oliver pisalni stroj novega modela št. 5. — je-odprta vsakemu povsod. To je naš novi in popularni načrt za prodajo Oliverjevih pisalnih strojev na majhna plačila. Pisala Oli-verjeva stroja je cista, krasna, se rada bere; Oliver pisalni stroj je vidni dokaz človeškega napredka. Skoro pri vseh trgovinah in poslih so odpravili svinčnik in pero, ki so rabita samo za podpise. Trsrovske šole in učiteljišča, univerze podučujejo svoje učence v pisavi na pisalne Stroje, posebno na Oliver pisalne stroje. Ves svet se je pričel zanimati ta pisalne stroje Oliver Typewriter Co. kar pomenja. kolike važnosti so isti pisalni stroji. Največ se proda Oliverjevih pisalnih strojev, ker so logični stroji in odgovarjajo vsem zahtevam. Oliver pisalni stroj prvaei vsem drugim! Hranite cente in kupite V HAVRE (francoska proga): 19 novembra........... La Savoie 26 novembra..........La Provence 3 decembra...........La Lorrain® 10 decembra..........La Touraine 17 decembra..........La Bretagne 24 decembra ......... La Provence 31 decembra..........La Lorraine V HAMBURG { hamburško-ameriška proga) : 26 nov................... America 28 nov................Pres. Grant 3 dec.................... Blueher 5 dec. .............. Pennsylvania 10 dec................... Patricia 12 dec.........Kais. Aug. Victoria V BREMEN (sever o nemški Lloyd): 17 nov.......Kais Wilh. der Gross® 19 nov. ............ Koenig Albert 24 nov........Kronp'zessin Cecilie 26 nov........... Frid. der Grosse 3 dec........... Grosser Kurfuerst 10 dec ..................... Main 8 dec............Kais. Wilhelm II 12 dec.........Prinz Frid. Wilhelm 24 dec................ Scharnhorst 31 dec................. Gneisenau V TRST ( avstro-ameriška proga): 18 nov................. Argentina 25 nov..................... Laura 21 V SOUTHAMPTON (American Line): nov.............. Phialadelphia 7T)e 28 nov...................St. Paul 5 dec...................New York 12 dec. ..................St. Louin 19 dec. .............. Philadelphia 26 dec................... St. Paul OLIVET? Typewriter Standard vidni V ANTWERPEN (Red Star Lino): 18 nov................. Vaderland pisalni stroj. Načrt prodajati Oliver pisalni stroj po 17 centov na dan je jako ogoden. Stroj dobi lahko vsakdo na svoj dom vsepovsod. Denar, ki ga izdate za tobak. zadostuje, da kupite pisalni stroj. Klerki z malimi plačami lahko kupijo pihalni stroj. Ko se vadijo pi- 25 nov.................Kroonlazrd i save na 01 iverju, se .'ahko priprav- 2 dec.....................Zeeland j liai° M boljše službe. 9 dec.................... Samland De5ki in d*klicet ,ki ho v solor 16 dec................... Finland Iahko kuPiJ° Oliverjev stroj, če hra- 23 dec. ................ Vaderland j 3i-i° cente- 30 dec................. Kroonland Po 16111 na*rta lahk<> kupite Oliverjev stroj, ki stane $100. Nekaj malega plačate takoj, potem pa hranite vsak dan 17 centov in plačate ■n>ese»"Btx In kdor se nauči pisave na Oliver 37 nov.................. Noordam ! zasluži denar, da se mu »troj splača. 24 nov................. Rotterdam 1 dec.............New Amsterdam Zmožnosti delovanja. 8 dec.................... Ryndam Oliver pisalni stroj več dela — 15 dec................. Statendam boljše in razno v rs t n e j e — kot vsak drug stroj. Jed nos t avnost, trpežnost. V ROTTERDAM (Holland-American Line) : (White Star Line): 18. nov................... Oceanic 25 nov...................Teutonic 2 dec................... Adriatic 9 dec. ................... Majestic 16 dec................... Oceanic 23 dec...................Teutonic Kdor želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih naj se z vanpanjem obrne na nas in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vsluzbenec na postaji, dovede J^ nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. Ako dos pete v New York, brez da bi nam naznanili Vaš prihod, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je rojakom ne/.To/nlm aasrl^eine, mogoče izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorko. CompagnlB Generale Tiansaiianilp (Francoska parobrodna družba«) DIREKTNA CBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAfc Poštni parniki *La Provence** na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih meč *La Savoie'* „ K „ ..................12,000 „ 25,000 „ w 'La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ K 'La Touraine" , „ ..................10,000 „ 12,000 „ a 'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ i( "La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. : araiki •dplajejo od sedaj maprej vedno ob četrtkih ob 10. ur ^opoladne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., K. 1 •LA SAVOIE 19. nov. 1908 *LA PROVENCE 24. dec. 190» •LA PROVENCE 26. nov. 1908 »LA LORRAINE 8L dec. 1908. ♦LA LORRAINE 3. dee. 1906. *LA TOURAINE 7. jan. 1909. •LA TOURAINE 10. doe. 1908. La Bretagne 14. jan. 1909. La Bretagne 17. dee. 1908. *LA SAVOIE 21. jan. 1909. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odploje 7. nov. v Havre. Parnik CALIFORNTE odpluje dne 12. dee. v Bordeaux. 1»mo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vsxkotije sap. 44. efie« razreda de lam: f68.M ta vUt)a. j^mrofka i irorfi manorial t maja pa Iva vljc&a. /(^A« W, Kozminskl, generalni agent za eapad. 71 Oeaborn St.. Chicago, IBL lahkota pri delu in vidnost «io glavni temelji tejra stroja. Lagodnosti pni tem stroju so: — the Balance Shift — the Ruling Device — the Double Release — the Locomotive Base — the Automatic Spacer — the Automatic Tabulator — the Disappearing Indicator —- the Adjustable Paper Fingers — the Scientific Condensed Keyboard. Prednosti. Oliver je najbolj dovršeni stroj na svetu, ker ima 100% dovršenosti. — dopisovanju — kartah z imeni — tabuliranih poročilih — Foloov-u/p System — Manifolding St-rviee — pri na.-Iovljanju kuvert — ko se delajo črtane fnrme — pri mimeografičnih delih. Ali lahko zapravite 17 centov na dan za boljše delo kot je zgoraj opisano? Pišite za lahka odplačila ali pogovorite se z najbližjim agentom. The Oliver Typewriter Co. 310 Broadway, New York, New York- Za pevce !! V xalogi imamo lepo vezsx? Pesmarice Glasbene Matice sa frtiri moikt (tatove. V tej pesmarici so priljmblj«*«-slovenske pesmi s sekiricami (šotami) v partitnri sa vsak pevski iker. kvartet ali oktet Veljajo fl.M • što vred. SL0VENI0 PUBLISHING 00., Z Cortlandt St., Hew York, M. T. Pozor! Slovenci Pozor! i^SAL ON^ zmodernim kogljiSčem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah na druge raznovrstne pijače ter ucfzloa smodke. Potniki dobe pri meni Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim SlovanoaR se toplo priporoča Martin Potokar 664 So. Center Ave. Chicago, 111]