PQ0LET1REC ŠTEV,—NO. 1035. CHICAGO, ILL., 14. JULIJA, (JULY 14,) 1927. LETO—VOL. XXII. VSEBINA. ČLANKI. IZ NAŠEGA GIBANJA. Židje in Henry Ford. Angleško-ameriški spor radi vojne flote. Kralj Faud v Londonu. Ekonomska situacija v Italiji. Kazimirjeva petindvajsetletnica. Organizirani premogarji v Ohiju zavrgli ultimatum operatorjev. Demonstracije in shodi za osvoboditev Sacco in Vanzettija. Boji med italijanskimi fašisti ogrožajo enotnost stranke. Workers' Party in njene neprilike. Moč dolarja v agitaciji. Francija bo skrajšala obvezno vojaško službo. Iz Chicaga do Radovljice. Kitajska—pomen njene revolucije. (Nadaljevanje.) Kakšna sredstva nam pripomorejo do napredka. Iz južne Colorade. - O "Hrbtenici". Prvi shod, na katerem je govoril A. Kristan, se je vršil v Waukeganu. Voditelj slovenskega zadružništva bo govoril na shodu v Chicagu. Velika udeležba na milwauškem shodu. Datumi shodov v državi Ohio, na katerih bo govoril s. A. Kristan. Kansaške naselbine napredujejo v gibanju JSZ. Kampanja za razširjenje "Proletarca". Agitatorji na delu. Zapisnik seje eksekutive JSZ. RAZNO. Divji plameni (Tone Seliškar). Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak četrtek. Published Every Thursday. Naročnina (Subscription Rates: United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, pol leta (half year) $1.76; Foreign-Countries, za leto (per year) $3.60; pol leta (half year) $2.00. Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. — Telephone: ROCKWELL 2864. illlllllllllllllllllllllllllllllllllilllH 23534853534848532353235323535323234823532353535323010201020223485348532323485348234823532300010001000153235323482353 53902348484853532353234823532348234823482348235323482348000148484853534823 5323485353234823482353235348532348235348534848235323 CENIK KNJIG ki jih ima v zalogi Proletarec. uBPO SLO VNE KNJIGE, ROMANI, POVESTI IN ČRTICE. AGITATOR, (Janko Kersnik), vez......................... 1.00 AMERIŠKI SLOVENCI, (izdala SNPJ.), ameriška zgodovina, zgodovina SNPJ in slovenskih naselbin. Ilustrirana. Vezana v platno .......................$5.00 BEDAKOV A IZPOVED, broš. $1., vezana..................... 1-50 BEG IZ TEME, (ruski pisatelji) broširana $1.25, vezana ....... 1.75 BELE NOČI-MALI JUNAK, (F. M. Dostojevsikij) povesti, broširana ..........................55 BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman, broširana.......75 BILKE, povesti, broširana.......45 BOJ ZA PRAVICO, povest, vezana ............................75 BOT, (Lois Goloma), roma«, 289 strani, broš. 35e, vezana.......50 BBEZ ZARJE. (Mila» Pugelj), 176 strani; trdo vezama......90 ČETRTEK, (G. K. Chesterton), fantastičen roman, vezana.....75 ČRNI PANTER, (Milan Pugelj), črtice, broširana ...............75 CVETKE, šopek pravljic.........20 CYKLAMEN, (Janko Kersnik), vez......................... DEČEK BREZ IMENA, (V. Levstik), vez..................... i-20 DETELJICA, povest, broširana... 45 DEVETI JANUAR, (Gorki) broš. .25 DON CORREA. (G. Keller), roman ......................... -25 DORE, (Dr. Ivan Lah), povest, vezana........................45 DR. HINKO DOLENEC, zbrani spisi, broš.....................60 DVE SLIKI, povest, broširana.....60 fAROVSKA KUHARIOA. (J. t. Baar), povest, broširana.........75 flLIZOPSKA ZGODBA, (Alojz Jirasek), broš. 40c, vezana.....50 FRANCKA in drugo, povest broširana ........................4:0 (fADJE GNEZDO, (Vlad. Levstik), 219 strani, broš. 75e, trdo 1 00 vezana...................... aOLEM. (G. Meyrink), roma«, broš. 75e, vezana.............. 1-00 KEPTAMERON. (Margareta Va- loiska), povest, broširana......40 HUMORESKE, GROTESKE IN SATIRE, (VI. Azov in Teffi), broširana..................... IGRALEC, (F. M. Dostojevski), broširana, 264 .................75 JIMMIE HIGGJNS, (Upton 8in-elarr, prevel I. M.) vezana v platno .....................«-00 JUG (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616 strani, broširana 85c, vezana v platno.... 1.28 JUNAK NAŠEGA ČASA, (M. J. Lermontov). broširana....... -Ti /URKIOA AGICEVA. (Ks. ftan- dor-Gjalski), povest, 360 strani broširana 75c, vezana v platno ........................1.00 KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, (Jules Verne), broširana. .35 KAZAKL, (L. Tolstoj), broširana, 308 strani....................75 KONFESUE LITERATA, (J. S. Machar), zbirka spisov, trdo vezana.......................75 KRES, letnik, 1922 lično vezan.. 1.50 KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI, (Anatole France), broširana 85c, vezana.......... 1.10 LETEČE SENCE, (S. H. Vajan- sky), roman ..................50 LISJAKOVA HČI, povest, broširana ..........................50 LJUBLJANSKI TIPI, (Jos. Su- ehy) vezana ................90 LJUDSKE POVESTI, (Fr. Jaklič), broširana.................... 65 LJUDSKE PRIPOVEDKE, (L. N. Tolstoj), broš.................85 MARJETICA, idila, broširana.....75 MATERINA ŽRTEV, pripovedke iz Dalmacije................. .75 MATI NARAVA PRIPOVEDUJE, (K. Ewald), prirodopisne pravljice, vezana............1.00 MOJE ŽIVLJENJE, (Ivan Cankar), broširana, 168 strani, 60e; vezana v platno............ ÜS NA KRIVIH POTIH, povest, broširana .......................40 NASA VAS, (A. Novačan) I. in II. del, vez. dve knjige...... 2.60 NASA LETA, (M. Pugelj), novele, broširajna.....................75 NESREČNICA, (I. S. Turge- njen), broš..................50 NJENO ŽIVLJENJE, (Zofka Kveder-Demetrovid), povest, broširana...................75 OBČINSKO DETE, (Bran. Nušič), roman dojenčka, broš..........65 OBISKI, (Izidor Cankar), vezana ..........................1.40 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA .................25 OGLENICA, povest, broširana.....40 PASTI IN ZANKE, (L S. Orel), broširana ................ .40 PATRIA, povest iz irske junaške dobe, broširana................40 PIKOVA DAMA, (A. S. Puškin), povest, ibroi....................40 PINGVTNSKI OTOK, (Anatole France), vezana............1.20 PISANA MATI, povesit, broširana .45 PLAT ZVONA, (Leonid Andrejev), vezana ...................75 PLEEANUS JOANNES, (L. Pregelj), broširana.............75 POD SVOBODNIM SOLNCEM, (F. S. Finžgar), povest davnih dedov, dve knjige, 635 strani, vez. ........................2.50 POJEDINA PRI TRTMAT.TTTJO-NU, povest, broš................4f Nadaljevanje na 16 strani. POVEST O SEDMIH OBEŠENIH, (Leonid Andrejev), broširana ........................80 POVESTI, (Lovro Kuhar), broš. .60 POVESTI MAKSIMA GORKUA, broširana, 210 strani...........76 POVESTICE, (Rabin dranath Ta- gore), broširana............. POžIGALEC...................26 PRAVLJICE, (Fr. Milčinski), ■ slikami, vez.................. LOC PRAVLJICE, (Oskar Wilde), 162 strani, trdo vezana.......... L05 PRELEPA VASILIJCA, in druge Tuske pravljice, broširana.. .40 PRVA LJUBEZEN, (I. S. Tur- genjev), vez................1.06 PTIČKI BREZ GNEZDA, (Fr. Milčinski), povest, vezana.... 1.00 RAZKRINKANI HABZBURŽANI, broširana.....................60 RAZNE POVESTI, broširana.....71 SAMOSILNIK, (A. Novaian), deset povesti, broširana .........75 SANIN, (M. Arcibašev), vez. 488 strani .................... 1.60 SAVIČEV PESIMIZEM, (E. Kristan), novela, broširana.....50 SLIKE IZ REVOLUCIJE, (M. Arcibašev), vezana ............80 SMREKAR-CRNOVOJNXK, g karikaturam ................... .50 SOSEDJE in druge novele, (A P. Čehov), broširana...........40 SRCE, novele, vezana............50 SREČOLOVEC, povest, broširana .3« SPISI ANDREJČKOVEGA JOŽETA, V. zv. vezan...........76 i., m., iv., vi., vn., vni. «v. broširani, po...................30 S POTL (Izidor Cankar), potopisne žetrtice, broširana ..........75 SPOVED. (L. N. Tolstoj), broširana .........................40 STARA DEVICA, povest, broširana ...........................45 STAEOZNDIJBKE PRIPO VESTI, s slikami, (Jos. Suehy), broširana ...........................35 STEPNI KRALJ LEAR IN HIŠA OB VOLGL (I. 8. Turge-njev in S. Stepnjak), povesti, broširana....................60 SVETNIK, (A. Fogazza^o) roman, broširana $1.15, vezana ....... 1.50 SVETOBOR, povest, broširana... .65 TAJBAS BULJBA, (N. Gogolj), trdo vezana, 206 strani........75 TARZAN SIN OPICE, (E. R. Bur- roughs), vezana .............. 1.10 TIK ZA FRONTO, (D. Feigel) broširana....................66 TRI POVESTI, (L. Tolstoj) broširana .......................40 UDOVIOA. (L K Tonu»), povest 390 strani, broèirr 75c, vezana v platno..............1.0G VAL. VODNIKA izbrani spisi, brog..........................30 OLETAR Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—NO. 1035. CHICAGO, ILL., 14. JULIJA, (JULY 14,) 1927. LETO—VOL. XXII. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL,- —Telephone Rockwell 2864. ===== ================================== ŽIDJE IN HENRY FORD. Multimilijonar Henry Ford je velik sovražnik židovstva. V svojem mesečniku "Dearborn Independen!" je skozi vrsto let priobčeval članke, v katerih je razkrival "zarote mednarodnega židovstva". Zadostovalo je, da je bil tukaj ali tam zraven Žid — in že je bil podan sam na sebi dokaz, da so velike židovske zarote za osvojitev Amerike in vsega sveta v resnici ustvarjajo. William J. Cameron je urednik Fordovega mesečnika, a za uredništvo je vedno jemal odgovornost Ford sam, dasi jo je na sodiščih, če mu je kazalo, tajil. Cameron je v sporazumu s Fordom napovedal vojno židovstvu, in tako so iz Fordove uredniške pisarne izšli ne le mnogoteri članki, ampak tudi knjige, ki so ameriško ljudstvo svarile pred židovsko okupacijo. To se je nadaljevalo, dokler ni par Židov, med njimi Aaaron Sapiro, poskusilo, če se ne bi dalo Forda izučiti na sodiščih, da so časi pro-tižidovskih progonov minili. Aaron Sapiro je po poklicu odvetnik, pečal pa se je največ z ustanavljanjem farmarskih zadrug. Propagiral je med ameriškimi kmetovalci nauk, da je njihova ekonomska rešitev v kooperativnem oddajanju pridelkov na trg. Ustanovil je mnogo zadrug, in marsikatera izmed njih je propadla. Ene so uspele. Sapiro ni delal zastonj — kajti to ni navada advokatov — vzlic temu je storil za farmarje veliko dobrega. Fordov urednik pa ga je porabil za enega izmed mnogih dokazov, kako hoče mednarodno židovstvo ekonomsko podjarmiti ameriške farmarje, ameriške žitnice in ameriški trg. Če bi Henry Ford ne bil multimilijonar, če ne bi bil lastnik največjih avtomobilskih tova-ren na svetu, in če ne bi toliko politiziral, bi njegovo protižidovsko propagando le malokdo vpošteval. Toda Henry je Henry — vreden je okrog tisoč milijonov dolarjev in še nekaj milijonov več. To šteje. Sapiro je tožil Forda za milijon dolarjev odškodnine vsled obrekovanja. Ford je najel za svojega glavnega zagovornika missourskega senatorja James Reeda, in poleg njega kopo drugih vplivnih odvetnikov. Razprava pred sodiščem je trajala par tednov, potem pa je bila razveljavljena vsled "tehničnih napak" (advokatski trik) in preložena na jesen. Forda stane tožba že sedaj okrog milijon, kajti advokatje ki jih je najel niso zadovoljni z malimi vsotami, razun tega pa je potrošil z nabiranjem dokazov proti Židom, v tem slučaju posebno proti Sapi-ru, par sto tisočakov. Pravijo, da tudi Sapiro-vi stroški znašajo približno milijon. Razprava bi imela biti v septembru obnovljena, in zopet bi stalo par milijonov. Ali Henryju ni toliko za milijon ali dva, pač pa za trg, in za "čast" ter ugled. Začel je premišljevati, če ni zopet "potegnjen". Čim bolj je mislil, bolj je spoznaval, da Židje sami na sebi niso zlo. Dne 7. julija je ameriško javnost iznenadila vest, da Henry Ford preklicu je svojo gonjo proti Judom. Obžaluje vse, kar je bilo pisanega slabega o njih v njegovem listu. Časnikarji so vpraševali drug drugega — čemu je to storil? a nihče ni znal razrešiti uganke. Zelo naglo je to prišlo, in pa nepričakovano! Mar se je Henry zbal? Ali mu Židje škodujejo? Tri milijone jih je v tej deželi, in kaj je to v primeri s sto desetimi milijoni! Pa vendar, Henry je preklical, in "mednarodni jud" je v njegovem listu prenehal biti strašilo. Henry Ford je zelo nezanesljiv človek. Marsikaj je podvzel v politiki, in vse se mu je ponesrečilo. Med vojno si je nadel celo nalogo, da napravi med evropskimi deželami mir, najel je ladjo ter odšel z mirovno ekspedicijo v Evropo. Ali "pomirjevalci" so se že na morju tako skregali, da jim ni kazalo drugega kakor povrniti se v Zedinjene države, da se pomirijo, Evropo pa so prepustili usodi. Tožbo, ki jo je Henry Ford naperil po vojni proti čikaški "Tribuni" radi obrekovanja, je dobil. Tožil jo je za milijon, sodnik pa mu je določil en bakren cent odškodnine. Stala ga je do dva milijona dolarjev. Na sodišču so se Fordovi in "Tribunini" advokati prepirali, kdo je bil lojalnejši tekom svetovne vojne. Odvetniki so služili, Ford in "Tribune" sta pa plačevala. Druge nezgode ni bilo. V Zedinjenih državah je, kot omenjeno, okrog tri milijone Židov. Nekateri izmed njih so bankirji, tovarnarji in trgovci. Kontrolirajo mnogo kapitala, precej industrije in trgovine, toda v ameriškem finančnem svetu Židje niso odločilen faktor. Gonja proti njim od strani Forda je bila torej brez prave podlage, zato se je morala porušiti. Toda Fordovi agentje so jo opravičili z motivacijo, da je on prvotno, ko je zasnoval boj proti židovstvu, imel v mislih le boj proti tistemu židovstvu, ki je v službi mednarodnega socializma in boljševizma. — Imel je pri tem samo "patriotične" motive. Poročajo, da bodo tožbe Židov proti Fordu poravnane izven sodišča. Ford je preklical, in ima denar, ki mu omogoča, da se lahko tožari naprej, ali pa izposljuje poravnavo. Tak je Henry Ford v politiki. V avtomobilski industriji je imel srečo, da je bil prvi med prvimi, da je dobil v svoje delavnice veš-čake, in da je njegova kara dobila sloves, čeprav ni bila lepa. Bila je poceni, in to je tudi nekaj. Ali v politiki ni pokazal nikakršne sposobnosti. Če delajo drugi zanj v njegovih tovarnah, se mu izplača. Če pa delajo zanj drugi tam kjer je treba samo misliti, je imel in ima škodo. Če bi imel enako srečo, oziroma nesrečo, v industriji, bi ne prišel nikoli do milijarde. Fordovi slučaji v industriji in politiki pomenijo, da je mogoče doseči uspehe z ljudmi, ki so priklenjeni na gotove delavnice in delajo ter mislijo po navodilu, niso pa mogoči, ako se najame mislece, da naj mislijo po navodilu. Kajti kdor zna resnično misliti, ne more misliti po navodilu in po ukazih. Ekonomska situacija v Italiji. Italija vzlic svojemu opevanemu fašizmu ni rešila težkih gospodarskih problemov, zato se je zatekla k zniževanju plač. Delavci morajo sprejeti znižanje, podjetja pa morajo svojim izdelkom primerno znižati cene. Delavci znižanje sprejemajo, ker ne smejo stavkati in početi ničesar kar jim ni dovoljeno, a trgovina bo že znala najti izhod, da ostanejo cene visoke. Ekonomska kriza bo s tem povečana. Lira je baje stabilizirana, toda umetno. Številke, ki so jih v svojih poročilih objavili oddelki italijanske vlade, pokazujejo, da je bilo meseca marca 894 bankrotov in aprila 842. Med bankrotiranimi podvzetji je mnogo denarnih zavodov. Italijansko gospodarstvo gre rakovo pot. Fašistično časopisje ni smelo poročati o polomu neke milanske banke, katere obveznosti znašajo 400 milijonov lir. Vladna statistika pravi, da je imela Italija to pomlad 228,000 brezboselnih delavcev, 61,700 pa jih je delalo od dva do tri dni na teden. Amerikanci in Angleži nadaljujejo s prepirom. Coolidgova razoborožitvena konferenca v Ženevi, Švica, na kateri so zastopane Zedinjene države, Anglija in Japonska, je objeta ves čas v znamenju tekme med "najbogatejšo republiko na svetu" in pa med "vladarico morja". Angleži pravijo, da njihove kolonije zahtevajo veliko vojno mornarico, medtem ko Zedinjene države nimajo take potrebe. Ali zastopniki ameriške Unije so ponosni, kajti danes so Zedinjene države prva svetovna sila! Za enkrat so pripravljene dovoliti Angliji enako veliko vojno mornarico kakor sebi, kar je "milost", oziroma prijateljstvo do Anglije. Angleži pa se togote, če pa se spuste v tekmo — ne pomeni to samo tekmo, ampak v teku nekaj let tudi vojno. Vojna pa je že sedaj, čeprav ne krvava, ali vendarle se vrši v znamenju tekme za nadvlado. Dolgo let je imela Anglija prvo besedo. V bodoče jo hočejo Zedinjene države. In ker odloča v tem sistemu bogastvo, jo bodo imele. Anglija se bo polagoma podala, situacija pa vsled tega ne bo spremenjena, kajti imperializem in kapitalizem ostaneta, seveda, dokler bo delavstvo pustilo. Kralj Faud v Londonu— pojedina in moč. Egipt ima kralja, kateremu je ime Fuad. V začetku julija je prišel v London obiskati angleškega kralja. Egipt je samostojna kraljevina, toda pod protekcijo Velike Britanije, kar pomeni, da so Egipčani podložni angleškemu kralju veliko bolj kakor pa so mu podložni Angleži. Kralj Fuad je priredil v palači egipčanskega poslanika v Londonu angleškemu kralju svečano pojedino, ki je stala, kot so poročali iz Londona, dva in pol milijona dolarjev. Nadalj-ni opis je nepotreben. Vsota je visoka, in vsakdo si lahko v domišljiji predstavi pomp, sijaj zlata ter dragih kamnov, livrej in kostumov. Egipt se bori za osvoboditev izpod nadvlade angleškega imperializma. Preje, p redno se more osvoboditi izpod klešč Velike Britanije, se mora osvoboditi izpod svoje zastarelosti, kakršna je zapopadena v Večerji, ki je bila prirejena angleškemu kralju. Kralj Fuad je potrošil dva milijona in pol, medtem ko angleški kralj nikoli ne potroši za eno večerjo niti petino te vsote. Kralj Egipta je praktično podložnik angleškega kralja. Anglija troši svoje novce za izboljšavanje svojega militarizma, svoje industrije in svoje moči. Kralj Fuad jih troši za pomp. TONE SELIŠKAR: DIVJI PLAMENI. Socialni roman. ■'■■■»■■ imuimmmmimmumiimmiiiTn (Nadaljevanje.) Žalosten je prišel Milan domov. Pavla in Abram sta takoj opazila to spremembo in sta se prestrašila, ko jima je povedal o dogodku. — Torej so se res pričeli igrati, je mrmral in spomnil se je na Reziko. — Pričeli so se, se je bridko nasmehnil Milan in je zamahnil z roko. No, in Pavla, kako je s teboj? je vprašal svojo ženo. — Nič se ne boj, Milan, zame — mu je dejala veselo žalostno. Ustrašila sem se pač, ko si pripovedoval. Živeli so vsi trije prav zadovoljno. Pavla se je po tistih dogodkih precej spremenila. Vendar pa ni to prav nič motilo soglasja v tej družini. Vsi so živeli drug za drugega in oba sta ji stregla kakor detetu, posebno od trenutka, ko je pričela postajati mati. Toda ona je čutila, da je bolezen, za katero je umrla mati tudi v njej. Postajala je čudna, vse njene misli so bile obrnjene v strah pred smrtjo. Ponoči, kadar se je zbudila vsa potna si ji pritiskala roko na prsa in začutila je komaj čutno bolečino. Včasih tudi ne. Takrat je prenehala misliti na smrt in se je spomnila svojega materinstva. A zgrozila se je vsakokrat — in ni nič več spoznavala samega sebe. Tisto hrepenenje je izginilo — nastopil je samo pojem bolezni. Jetika: Ljudska bolezen. Hijena črnih hiš med visokimi dimniki. Kašelj, ki jo je mučil posebno zjutraj se ji je zdel kakor krohot smrti. Jokala je. Milanu in očetu je govorila, da so solze od kašlja. V lice pa je bila rdeča, in ta rdečica, ta hinavka, tega groznega počasnega umiranja je preganjalo obema skrbi. Po večerji so se#deli pri odprtem oknu in kramljali. Kako bo tedaj, ko se bo pričelo življenje v paiači duha in srca. Za hip je pozabila Pavla na svojo bolezen. — Lepo bo, je govorila. Prihajala bodo k nam dekleta, in vse bomo poslušale nauke o lepoti in resnici. In sama bom hodila po revirjih in jih bom klicala. Štefk je na stotine med njimi in še slabših in prav takih, ki še ne vedo, kaj delajo s svojo dušo in telesom. Milan je naslonil glavo na njene rame in tudi on je zasanjal. Abram je gledal skozi okno, kadil in njegov pogled je romal med dvema visokima dimnikama v nedogled. Iz sosednje kolonije so se vzdigovale pesmi harmonik in gosli, nekje so peli otroci. V sosednem stanovanju je gorela svečka, majčkena, trepetajoča. Iz veže je zrasla dolga senca moža in je splezala po zidu nasprotne hiše do strehe — potem je zavila po cesti. Čudovito je bila zgr-bančena. — Klemen nosi mrlička, je dejal Abram. Sklonila sta se skozi okno in sta ga videla. Majčkeno krsto je tiščal pod pazduho Klemen in je nosil v njej svojega najmlajšega. — Včeraj je umrlo, ubogo. Menda od lakote — je mrmral Abram. O, Klemen, velika je tvoja slepota, da ne vidiš svoje žene prešestni-ce, ki je kurba nad kurbami. — Jaz grem za njim, je vzkliknil Milan, ki ga je prijelo za prsi — za pogrebca in tolaž-nika! — Pojdi, dobro delo storiš — mu je dahnila Pavla in se zgrozila. — Meni pa bo isamo pogrebec, ji je udarilo v srce in zdelo se ji je, da ji je vse to stisnilo prsi, da je odprla usta in je grabila z njimi po zraku. Po cesti je nesel Klemen mrlička. Zvečer: Nobeden ne vidi njegove žalosti. Milan ga je kmalu dohitel. — Ali težko nosiš? Daj meni! — Ti si, Milan? Je bilo drobčkano — same koščice. Ni težko. Šla sta molče do pokopališča. Položil je krsto v odprto mrtvašnico, postal nekaj časa in zavekal potem. Milan ga je narahlo potegnil iz plesnivega kraja in ga peljal na cesto. In zopet nista vso pot nič spregovorila. To-lažnik bi tolažil — pa ni mogel. Ni vedel kaj bi rekel. Bil je sam žalosten in ne more žalostnik tolažiti žalostnega. Pred vrati Klemenovega stanovanja mu je podal roko in spregovoril: — Na sedmino bi te povabil prijatelj — pa je sedmina že od rojstva pri meni. Vsaki dan. Veš, od rojstva mrlička. Stopil je v kuhinjo, iz katere je švignil po veži zasopel smeh. Cila in Piškur sta se ruvala ob ognjišču in niista zapazila žalostnega moža. Skočila sta narazen in Piškur je sedel za mizo krohotajoč se: — Prokleto je težka tvoja baba, je nagovoril Klemena. Otroka sta se smejala na klopci in fant mu je pričel praviti: — Kmalu bi ga mama vrgla — pa je Piškur stavo zgubil. — No — kako si opravil, Klemen, ga je vprašala vsa zaripljena. — Dobro, je zamrmral on, in šel v sobo. Kmalu za njim sta zlezla v posteljo otroka, Cila in Piškur pa sta kuhala čaj. XX. Klemen je slutil že od tiste veselice in še bolj od sinoči. Samo slutil, slutil dan za dnem — in je bil tako mehak in dober, da je še slutnjo zanikoval do tiste ure, ko mu je di-namit raznesel razum . . . Preden je tistega dne šel na delo, je obstal ipri vratih in še enkrat zaklical v sobo: — Zdaj grem, Cila! Obrnila se je na drugo stran in je zamrm-rala: — Saj nisem gluha. Klemen je šel. Ko je lezel po temnih stopnicah, je premišljeval venomer: — Moja žena ima vodene oči. In kalne . . . Moja žena ima vodene oči. In kalne . . . In tako vso pot do kamnoloma. Polovica hriba je bila že obglodana. Ob robeh so štrlele korenine na vse strani, kakor pretrgane žile razmesarjenega trupla. Temno-siva, zverižena stena z obraščenim vrhom je bila podobna ogromnemu obrazu brez oči. In vse tam okoli je bilo temnosivo od prahu, ki se je vzdigoval, kadar se je rušilo skalovje. Enoličnost delavskih bajt, ki so stale v okolici, je še bolj poostrevala žalost te prašne pokrajine, iz katere so molela polomljena drevesa, kakor ostudni kreteni. Na nebo, ki je še edino bilo naravne barve, se je obesilo solnce. Skozi umazane srajce delavcev, ki so bili s krampi po laporju, je pritisnil pot. In mokri so bili po obrazu, po rokah, po vsem telesu. Ni še bilo poldne, ko so si slekli srajce in jih ovili. Na oznojene hrbte se je lepil prah, tako da so bili tudi delavci sivi kakor pokrajina, ki jih je dušila. Bilo je kakor v plavžu: Solnce je bilo razbeljeno železo in je izpreminjalo delavce v žarečo maso, ki se je pokoravala samo še mehaničnim gibom svojih mišic in še edini misli, ki jo zmorejo takrat možgani — za vsakdanji kruh. Klemen to jutro nikakor ni mogel vstati. Cila je ležala poleg njega, na drugi postelji sta spala otroka, na tretji v kuhinji pa je spal Piškur. Gledal jo je dolgo časa. Potem jo je tiho poklical. Toda ni hotela slišati. Narahlo jo je potresel in jo zopet poklical. Gorel je poželje-nja po njeni ljubezni. Cila se je prisiljeno nasmehnila in se je delala isila zaspano. Pretegnila se je parkrat in zazehala. — Čaja mi skuhaj, Klemen!! Bi rada še malo poležala. Klemen je šel in ji je skuhal čaja. Ko je popila čaj, se je vlegel Klemen nazaj. Za roke jo je grabil in nerodni jezik je iskal ljubeznji-vih besed. Cila se ga je sramežljivo branila in se je skušala smejati. Tedaj sta se otroka glasno zasmejala v blazino in nista mogla nehati. Klemen je pogledal na ono posteljo in ji je dejal: — Otroka sta se zbudila. — No, vidiš, zakaj pa ne daš miru! je odgovorila ona. Vstal je in se počasi oblekel. Ko je odšel, je šla Cila v sami srajci v kuhinjo in je nadevala drv na ogenj. Nato se je vsedla na rudar- jevo posteljo, privzdignila odejo in ga pošče-getala po podplatih. Klemen je premišljeval na poti tisto o vodenih očeh. In o kalnih. Ko so opoldne delavci počivali, jedli kruh in kadili čike, ki so jim ostali od plačilnega dne, je prisedel k prijatelju in obrnil pogovor na ženske. Sredi pogovora pa, kakor da bi se domislil nečesa: — Čakaj! Ali nima tvoja žena sivih oči? — Ne! Bjave ima. Pa zakaj? — Tako! Zdelo se mi je, da ima take kakor Cila. Za njima sta sedela mladeniča in sta se pogovarjala o dekletih. Komaj je Klemen ujel stavek: Pa kakšne oči ima, da bi ti videl, — ga je že zgrabilo z nova. Okrenil je glavo k njima in se je hotel ponorčevati: — Kakšne oči ime, praviš? — 0, črne, kakor hudič. Vrgel se je v senco voza in se zamislil. — Rjave oči. — Črne oči. — Moja žena pa ima vodene oči . . . Da, kaj pa je na očeh? Oči so oči. Izvlekel je časopisi iz žepa in je čital podlistek: — Človek je postal stroj. Boke in noge so se spremenile v transmisijo, ki žene kolesje tega stroja. Celo prebava, srce in duša se vrte v tem silnem zagonu. Zato je ta stroj. S tem, da ga je pritisnil k neprestanemu trpljenju, mu je odvzel izobrazbo in umetnost. Celo vero mu je ubil. Tudi vero v samega sebe. Zato se je duša spremenila v nekak večni dinamo, ki žene obrat človeške mašine. Samo želodec mu je pustil. Skrčil pa mu ga je na natančno izmerjen oddelek, kjer izpreminja trpljenje zaslužek v strojno olje, da teče transmisija gladko in tiho. —Hudič, res je tako. Ali vendar . . . Bjave oči. — Vodene oči. — Kalne oči . . . Poklical je Beziko, ki je bila zaposlena v tem kamnolomu in je takoj videl, ko je videl njene oči: Nima take ko Cila! Sirena iz centrale je naenkrat razbičala opoldansko tišino. Delavci so vzdihnili, nekateri zakleli in so se zopet potopili. Ničesar nisi čul kakor samo hropenje in udarce krampov. Uro pred odhodom z dela pa se prične čudna muzika v kamnolomu. Je to vrtalni sveder, s katerim navrtajo skale, ki jih potem raz-strele, da imajo delavci, ki pridejo za njimi takoj delo pred nosom. Klemen je zavlekel svoj aparat blizu pod vrh kamnoloma. S krampom je napravil prostor zase in za sveder, zvezal aparat z električnim tokom ter pričel. In velikanska žuželka je zabrnela po vsej pokrajini. (Dalje prihodnjič.) Dviganje Kitajske—pomen njene revolucije. (Predaval Frank Zaitz v klubu št. 49 J. S. Z., v Collimvoodu dne 25. maja 1927.) (Nadaljevanje.) Kitajska ima veliko rodovitne zemlje, tako rodovitne, da ima le malo kje primere. Obdelovana je skozi dolga staletja in in še ne zahteva toliko gnojil kakor .marsikje kjer je rabljena za kmetijstvo šele nekaj desetletij. Ima plovne reke in kanale, ki segajo daleč v notranjost dežele. Ima neprecenljive prirodne zaklade, in pa ljudstvo, ki je sposobno ustvarjati! Pred leti so nemški geologi preračunali, da zadostujejo premogove plasti, ki jih ima Kitajska, na podlagi sedanje konsumacije premoga, za ves svet skozi več stoletij. Ima veliko železa, veliko petroleja, raznih kovinskih rud itd. Velik del Kitajske je še neraziskan. Znane so najbolj le obrežne province. Rudniška industrija je na Kitajskem v splošnem nerazvita, kajti moderni industrializem se v njo uvaja šele tekom zadnjih 15 let. Po reki Yangtze lahko plovejo težke oceanske ladje do 600 milj v notranjost. Ob nji so velika pristaniška mesta, o katerih ste tekom sedanje civilne vojne lahko že veliko čitali. En plovni kanal, ki veže eno plovno reko z drugimi, je dolg okrog 1,200 milj. Veliko je manjših plovnih kanalov. Ceste je imela stara Kitajska zelo slabe in železnic nič. Te je dobila šele poznejšo dobo in to proti svoji volji, ker jih v svoji konservativnosti ni marala. Kitajske železnice so večinoma tuja posest. Ima jih 8000 milj; mala Češkoslovaška jih ima 8300 milj. Bn vzrok male, skoro neznatne železniške mreže na Kitajskem, je, da se večino tovora prevaža po rekah in kanalih. A potrebuje tudi železnice, in ko se bo industrializirala, jih bo zgradila najmanj sto tisoč milj. Zedinjene države, ki so po obsegu in po prebivalstvu veliko manjše kakor Kitajska, jih imajo 270,000 milj. Prvi, ki je seznajal zapad, to je, Evropo, o Kitajski, je bil beneški trgovec Marko Polo. Bil je na Kitajskem v 14. stoletju in jo potem opisal ter svoje doživljaje v nji. Kmalu za njim so poskušali svojo srečo katoliški misijonarji frančiškanskega reda. Portugalci so prišli prvič v južno Kitajsko 1. 1517. Bili so to napol kramarji in napol morski roparji. Kitajci so imeli z njimi zelo slabe izkušnje in so se še bolj utrdili v veri, da so oni najbolj civilizirano ljudstvo, kajti usiljivci z zapada so jim bili nov dokaz, da so vsa druga barbarska. Proti koncu 15. stoletja, torej še pred omenjenimi Portugalci, se je podal iskati pot v Indijo Krištof Kolumb. Hotel je najti krajšo pot do Indije kot jo je svet tedaj poznal, in odkril je Ameriko. Za Portugalci so prišli do kitajskega obrežja Spanci, potem Danci, za njimi Angleži in nato polagoma tudi drugi. Prva ameriška ladja je priplula ,na Kitajsko šele 1. 1784. V tisti dobi so že prihajali na Kitajsko katoliški jezuitje, ki so se tedaj borili doma enako goreče proti "krivim" naukom in "krivoverstvu (reformaciji) kakor so se na Kitajskem proti "ajdom". Bili so fanatični, vztrajni in tudi verni, kajti znanost jim je bila takrat še več kot z 99. pečati zapečatena knjiga. Znanstveniki tedanje dobe so plačevali svoje "zmote" na grmadi, ali v ječi, ali pa z glavo. Ko je Kitajska živela to od ostalega sveta ločeno življenje in gledala kramarje in morske roparje, ki so prihajali iz zapadnega sveta, ko je poslušala fanatične misijonarje in njihove nauke, je njena samozavest rasla, kajti jasno ji je bilo, da je višja nad vsemi. Zatopljena v svoje tradicije in uspavana v svojih mejah, nemeneč se razvoj onkraj njih,'ni vedela, da se je na svetu dogodila ena največjih revolucij, ki je vrgla fevdalizem ter dala podlago kapitalističnemu imperializmu. Fevdalizem je padel, ker se je ¡preživel, ker je zrasla buržvazija preko njega, ker ji je dala razvijajoča se tehnika pogoje za nov ekonomski red. In ta Kitajska, zatopljena v svojo prošlost, brezbrižna za ostali svet, ni vedela, da so dalekosežne iznajdbe v tehniki določila svetu pot v industrializem, kateri se je razvil na podlagi kapitalistične gospodarske u-redbe v ogromno stavbo. Kitajska je pred dobrim polstoletjem vzlic porazom še vedno domnevala, da bodo udarci prešli brez slabih posledic zanjo, kakor so prešli udarci, katere so ji zadali v prošlosti veliki barbarski rodovi na njenih zapadnih mejah in drugod. A to pot se je motila. L. 1840 je obrežna Kitajska prvič začutila milita-ristično pest evropske sile. Več let pred tem so zašli na Kitajsko na svojem lovu za trgi angleški kramarji. Edino kitajsko pristanišče, ki ga je smel rabiti zunanji svet, je bil tedaj Kanton v južni Kitajski, zibelka preporoda današnje Kitajske. Uradniki in oblastniki nebeškega cesarstva so se obnašali napram tujcem oblastno in prezirajoče. Ali Angleži so bili navajeni ovir. Hoteli so naprej. Iz Indije so uvažali opij — strup, ki so ga prodajali Kitajcem. Opij omamlja; kdor ga kadi, ima prijetne občutke, je v sladki omotici, in tisti ki se ga navadijo, dobe strast — postanejo sužnji opija. Opij ubija duševno in fizično. Naravno, da so kitajske oblasti spoznale škodljivost opija za svoje prebivalstvo. V Kantonu so zasegle vso zalogo opija in ga uničile. To je bil atentat na angleške interese tedanjega časa. Ta dogodek ima nekaj primere v bostonski "tea party", ki je bila znak protesta proti Angliji, njenemu kramarstvu in njenemu vladanju nad ameriškimi kolonijami. Radi opija in radi kitajskega omejevanja angleške trgovine so nastopili Anglež^ proti Kitajski z oboroženo silo, sinovi nebeškega cesarstva